Our Write Ua Today Advertising are REASONABLE____ GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki. t'fciLii^PHON tU: t'H"l««ii IZ4* RADAR DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO PO&n NAKAVN06T HM SVOJ DOM (Izvirni hMJ ta praznikov). ZA $6.- NA LETO NAD 308 IZDAJ Bulertd m. Setond Uma« Mailer September 21st. 1W3 rt IKf l-MI Otfic« M Nm. y«rfc. N. Y- under Act of Congress of March 3rd. 187«. No. 127. — Štev. 127. NEW YORK, FRIDAY, MAY 31, 1940 — PETEK, 31. MAJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVII1. UMIK POD OGNJEM IZ BELGIJE Nemci potopili 19 bojnih in transportnih ladij... Italija baje na pragu vojne CELI SVET SE ČUDI JUNAŠTVU ZAVEZNIŠKIH C E T POD PEKLENSKEM OGNJEM NEMŠKIH LETAL IN PANZER DIVIZIJ _ Včeraj je angleška mornarica odvažala angleške, francoske in belgijske vojake in vojni materjal iz Belgije, ostali pa se še dalje bojujejo proti Nemcem. Nemci zatrjujejo, da so njihovi letalci bombardirali in zadeli 60 angleških bojnih in transportnih ladij in da so jih 19 potopili; angleška admiralite-ta pa trdi, da so bili potopljeni samo trije rušilci., ena majhna transportna ladja in nekaj pomožnih ladij. Admiraliteta dalje naznanja, da se umikanje nadaljuje in da je ogenj iz težkih topov bojnih ladij napravil zastor med zavezniško armado, ki se še nahaja v Belgiji, in med nemško armado. Kar vojnega materjala ni bilo mogoče vzeti s seboj, so zavezniki uničili, da ga Nemci ne bodo mogli rabiti. ZAVEZNIKI V BELGIJI NISO IMELI DOVOLJ AEROPLANOV Vrni vsi si* vojaki pravijo, da v Belgiji niso imeli dovolj aeroplanov, da bi se mogli uspešno spustiti v boj z nemškimi ae roplani. Nemci se vedno napadali z najmanj 50 aeroplani naenkrat. Neinoi pri napadih hi -o delali nikake razlike med •vojaki in civilisti. Zlasti, kadar napadejo tanki, tedaj nastane pravo mesarsko klanje. NEMCI IMAJO ZELO TE2KE IZGUBE Angleško zračno ministrstvo naznanja, da imajo Nemci pri svojih napadih na umikajoče se Angleže zelo velike izgube. Angleški letalci bombardirajo nemške »vojake in se spuščajo v boj z nemškimi letalci nad bojno črto na suhem in nad mor jem. Zračno ministrstvo naznanja, da je bilo včeraj izstreljenih 77 nemških aeroplanov. V sol>oto pa je 12 novih, s topovi oboroženih aeroplanov, izstrelilo M7 nemških aeroplanov, Angleži pa niso izgubili niti enega. NEMŠKA KAMPANJA V BELGIJI BO KMALU KONČANA ► > * Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da imajo zavezniki v Belgiji strahovite izgube in da je bila njihova armada v Flandriji presekana v tri dele. Poročilo iz Berlina pravi, da bo v Belgiji kmalu i izstreljen zadnji to]*." V Stee\ooriie, vzhodno od Cassela, je bil ujet poveljnik zavezniške armade v Flandriji, general Prioux s celini svojim štabom. Knudsen bo pomagal Rooseveltu rredseLdn^izbira vudi- ^ ki mu bodo pomagali za-vršili narodno obrambni program. — Med njimi bo tudi predsednik General Motors Corp. Predsednik Roosevelt bo t-prejel v svojo administraci-jjo nekaj civilistov, ki mu bodo pomagali uspešno završiti program narodne obrambe. Te t In i se je zvedelo, da bo med njimi tudi William »S. Knudsen, predsednik General Al o t on- Corporation. Knudsen je po rodu Danec. V svojem nedeljskem govoru je rekel predsednik: — Mo-že, ki igrajo važno -vlogo v privatni industriji, bomo poklicali, da nam-bodo pomagali završiti ta program. Podrobnosti o tem boste slišali v teku nekaj dni. Drugi, ki pridejo pri tem vpoštev, i-o: Edward T?. Steti-nius, predsednik nadzornega odbora "United States iSteel Corporation, Walter S. (>11*-ford, predsednik American Telephone and Telegraph Co., general Robert Wood, pred- sednik Sears Roebuck Co., in admiral William D. Leahy, go-verner Puerto Rica in bivši načelnik mornariških operacij. Kongres se je naglo odzval predsednikovem predlogu glede narodne obrambe, neoziraje se na stroške. Vse zadeve, tikajoče se obrambe, bodo prišle prve na vrsto. Najprej bo kongres odobril predlog za povečanje zračne sile za 10 tisoč letal in za izvežba nje 16,000 pilotov. Za mornarico bo treba zgraditi tisoč letal, poleg tega pa tudi 21 novih bojnih ladij—križark, sub-marinov in matičnih ladij za letala. Zaenkrat se še ne ve, kako j bodo tozadevni stroški finan-leirani. Gotovo je le toliko, da {sedanji kongres ne bo naložil j novih davkov. Aretacije fašistov v IVA/vmfi«Ari 11V Osem voditeljev Natio- iVlOIUreaiU nal Unity Porty, je obtoženih, da so delovali proti obrambni postavi. Policija v Montrealu je aretirala osem voditeljev National Unity Party, kamniške fašistične organrzaeije ter so bili postavljeni pred sodnika Rudolfa de Serresa pod ob-dolžbo, da so delovali proti kanadski obrambni postavi. Med aretiranimi je tudi poznani "narodni fuehrer" A-drien Arcand. Skupno ž njim sta bila aretirana v njegovi hiši v Nominingue, 100 milj severno od Montreala, blagajnik organizacije dr. Noel De-earie in okrajni poveljnik le-gijonarjev Hughes Clement. Policijski načelnik S. T. Wood v Ottawi je rekel, da bo policija zasledovala vse člane National Unity Party. POGLED NA SUEŠKI PREKOP Slika je biU. vzeta iz angleške bojne ladje, ki počasi pluje skozi prekop na poti v neko iztočno pristanišče. Tudi Tunis se pripravlja Iz Rima poročajo, da je v afriški koloniji Tunis proglašeno ivojno stanje. Ponoči ne sme v pristanišču goreti nobena svetilka in noben meščan ne sme brez dovoljenja na cesto. Avtomobilov se smejo posluževati izključno le zdravniki. Straže pred vsemi javnimi poslopji, pol-ebno pa pred francoskim generalnim komi-sarijatom, so bile ojačene. Policija »vestno preiskuje stanovanja v Tunisu živečih Italijanov. Nemci bodo izgnani :z Uruguay j a Posebni preiskovalni parlamentarni odbor v Urnguaju je priporočil vladi, naj izžene iz dežele več število Nemcev. Zadnji čas so postali precej objestni in javno simpatizira-jo s Hitlerjem. Kratke dnevne vesti La Guardia letališče na North Beachu zastraženo La Guardia letališče v New Yorku, kjer :.-e ustavljajo letala mnogih zrakoplovnih družb in odkoder se vrši zračni promet z Evropo, je močno zastraženo. Prej si je s potrebnim dovoljenjem »vsakdo lahko ogledal hangarje in drugi« naprave, zdaj pa takega dovoljenja sploh ni mogoče več dobiti. WPA delavec obtožen bigamije Pred booklynskim sodiščem je bil obtožen bigamije letni Charles E. 8iems, delavec pri WPA. Postavljen je bil pod varščino $2500. Njegova žena, mati treh otrok, ga je obtožila, da se je meseca maja 1936 poročil z nekim mladim dekletom. G1 £ so van je uslužbencev Delavski urad je odredil, naj se v teku tridesetih dni vrši glasovanje pri King Feature Syndicate^ Inc., v New Yorku. Uslužbenci naj odločijo, če naj jih pri kolektivnih pogajanjih zastopa American Newspaper Guild (CIO) ali pa Kingsyn Einoployees Association. Težak pregrešek Pred zveznimi oblastmi se bosta morala zagovarjati 29 letni inžinir William J. Ges-sling in 19 letni študent G rover E. Nash iz Ohia, ker sta skrivala 20 letnega Janie-a Maxwella White-a, o katerem sta vedela, da je dospel iz Kanade na nepostaven način v Združene države. AVhite-a sta imela skritega v svojem avtomobilu. Centralnoameriški piloti naj bodo pripravljeni Ameriški vojni department j je pozval pilote centralno-1 ameriške zračne družbe "Taca'', ki skrbuje zračni promet v petih centralnoameri-škili državah, naj b odo pripravljeni za »vojaško službo, j Vsak pilot je dobil posebno ]>olo, na kateri mora odgovo-1 riti, koliko časa je u služben,. kje se je izšolal in kakšna le-1 tala zna najbolj upravljati. Rimski igralec bo vezil ambulanco Iz Londona poročajo, da se je pridružil znani ameriški1 filmski igralec Robert JVIont- j gomerv ameriški sanitetni slu-: žbi in da bo na francoskem bojišču vozil ameriško ambulanco. V sredo je nameraval odpotovati iz Londona v Francijo. Mehika na robu vstaje V Centralni in Južni Ameriki se baje pripravlja imeprijalistična vojna. — Izza izbruha evropskih sovražnosti prihaja čedalje več agitatorjev v Mehiko. V so-ednji republiki Mehiki sta zelo razvita tujezemska propaganda in špijonaže, kar je vsekakor posledica evropske vojne. Vojaški, trgovski in diplomatski opazovalci pazljivo motre vse razvoje ter tje šifrirana poročila. Protizaivezniška propaganda je v polnem teku. Po raznih mehiših mestih se kar izniua-da pojavljajo velike množine letakov, ki označujejo Angli-prihajajo do zaključka, da spi- jo kot "lačno pošast", pred-joni in agitatorji ne delujejo sednika Roosevelta pa dolže, posamič, pač pa smotreno, po natančno izdelanih načrtih. Kaj je njihov končni cilj, zaenkrat še ni mogoče ugotoviti, zdi se pa, da nameravajo doseči eno izmed naslednjih stvari: Zamegliti »prizadevanje Nemčije, da dobi v Centralni in Južni Ameriki močna oporišča ; odvrniti pozornost Združenih držav od Evrope in zmanjšati pomoč, ki jo daje Amerika zaveznikom; omogočiti Združenim državam vmešavanje v Mehiki ter jim poveriti kontrolo nad notranjimi mehiškimi zadevami; zanetiti v latinski Ameriki "imperialistično vojno". Vse te domneve se glase precej fantastično, toda že vtsaj ena izmed njih utegne biti prava. Takoj po izbruhu evropske vojne so začeli prihajati v Mehiko tujezemski agentje v čedalje večjem še villi. V Mehiki da skuša obenem z Združenimi državami zamešati v vojno tudi Mehiko in države Centralne Amerike. Meseca junija se bodo vršile v Mehiki predsedniške volitve, in volilna kampanja je ena najostrejših, kar se jih je kdaj vršilo v Mehiki. Admiiiistracijski krogi žele, da bi bil za Cardenasovega naslednika izvoljen general Manuel Camaeho ter dolže generala Almazana, da bo zanetil v deželi revolucijo, ako bo poražen. Komunisti očitajo Almaza-nu, da je v zvezi h tujezemski-mi oljnimi držbami, katere so pod kontrolo ameriške in angleške imperijaliistične vlade. Komunistična stranka v Mehiki ni prav posebno močna, pa je jako delavna. V nji i-!grajo važno vlogo radikalni španski begunci. Komunistična stranka je edina organizirana skupina, ki snuje v Mehiki vstaje in zaro- obratuje več tajnih radio po j te. Drugi agentje delajo veči staj, s katerih dobivaja ogen- noma vsak na svojo roko. Mogočna unija za NPW flPSli Delavska nestranska liga ^ * ^^ je baje komunistična or- ganizacija. — Kot tako jo je že vsaj označil izvršilni odbor Ladies Garment Workers unije. V ponedeljek, ko se je začela | v New Yorku letna konvencija International Ladies Garment Workers unija (LLGW), je podal njen izvršilni odbor izjavo, da je De lav.-k a nestran-karkska liga (Labor's Nonpartisan League) komunistična organizacija, s katero noče imeti unija nobenega opravka. ILGW ima četrt milijona članov ter je ena najpomembnejših delavskih organizacij na Vzhodu. Kakor rečeno, je izvršil, odbor obsodil Delavsko nestrankarsko ligo, istočasno je pa proslavil predsednikov New Deal, češ, da ima od njega a-meriško delavstvo ogromne koristi. V izjavi je rečeno med dru-gim: — Naše okrajne organizacije se zanimajo za politično organizacije prekinile ž njo vse stike. * • — Izvršilni odbor ILGW se dobro .spominja "vstaje" večine na Ligi n i državni konvenciji v New Jersey, vršeči se meseca marca tekočega leta. Tista "vstaja" ali bolje rečeno odpor, je bil naperjen proti komunistični diktaturi. — ILGW je na konvenciji zavrnila vse napade na New Deal in na politiko predsednika Roosevelta. Sklenila je v vsemi silami podpirati New Deal in predsednika ter napovedati Ligi boj do skrajnosti. ILGW unije se je pred nekaj leti ločila od Ameriške delavske federacije ter se pridružila CIO. Pozneje je pa izstopila tudi iz CIO in ostala samostojna, toda pogajanja za povratek k Federaciji so v udejstvovanje delavstva in to k"-zanimanje ni omejeno le na državo New York. V teku zadnjih treh let so se naše krajevne organizacije aktivno u-deleževale Liginega dela. Zadnji čas je pa poslala Liga bistveni tlel komunističnega "transinisijskega jermena", vsled česar so naše krajevne te- Prispevek telefonske družbe •New York Telephone Co., je darovala $15,000 narodni zbirki Rdečega križa. Denar je namenjen osebam, ki so ubežale Hitlerjevemu nasilju. "GLAS NAEODI"-New YoiE Friday, May 1940 "GLAS NARODA" (TOfel OF 1MB ROPU) Onw) UdJpBbiUwd by flavcak PuMisfcieg Canpuj, (A Corporation), ftsak 8ik«r, Pnddesk; JT. Lupaba, Sec. — Place of business of the corporation sad addressee of abor« officer«: 210 WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. Y. 47th Year "Glaa Naroda" la lamed every day except Sundays and boUdaya — Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Z* celo leto velja Ust sa Ameriko In Kanado 96-—; sa pol leta f3.—; aa Četrt leta $160. — Za Nevr York as celo leto $7.— ; ta pol leta $3.00. Za lnoaemstvo sa celo leto $7.—; za pol leta $3.60. "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN 1ZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." 21« WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. I. 1: CHelsea S—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino« Časopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. registracija tujezemcev V Združenih državah je približno tri milijone petstoti-soč inozemcev, ki niso ameriški državljani. Vlade raznih tujih držav išeejo med temi ljudmi zaveznikov oziroma jih že imajo. Dosti se govori o naeijski in boljše viški propagandi. Ameriška vlada smatra tujezemee za svoje goste in nikakor ne trpi, da bi ti gostje izrabljali gostoljubnost ter uglajali pot idejam, ki so v nasprotju z ameriškimi. Kako se more tujezemee, ki je ameriški kruh m so mu 11a razpolago ugodnosti, kakršnih bi ne imel nikjer drugje na s\etu, navduševati za nacijske in fašistične ideje, kako more propagirati boljševizem, ker se nacijska, fašistična in boljše-viška miselnost povsem razlikuje od ameriških načel. Navzlic temu se pa dobe taki nelivaležnosti, in 111 več kot prav, če a-merške oblasti proti njim odločno nastopajo. Te dni bo najbrž uveljavljen predlog za registracijo vseh inozemcev. V teku gotovega čaisa se bodo morali zglasiti na pristojnih mestih, odgovoriti na nekatera vprašanja in bodo morali za slučaj natančnejše kontrole pustiti tudi odtise svojih prstov. Na tem mestu poudaramo, da se tistim tujezemcem, ki' so zadovoljni z ameriško obliko vlade in se pokore ameriškim postavam, ni treba ničesar bati. Dotslej so bili tujezemci pod kontrolo Delavskega de-partmeuta. Iz Washingtona poročajo, da zvezni Preiskovalni urad (Federal Bureau of Investigation) ne bo imel s tujezemci nobenega neposrednega opravka, ker bi to utegnilo vzbudii vtis, da spadajo vsi tujezemci v razred kriminalcev. Kontrola, nad njimi bo poverjena generalnemu solicitorju Franci sou Biddleju, možu zelo liberalnih nazorou Pravice in svoboščine slehernega inozemca bodo Mr. Biddleju svete. Predsednik Roosevelt je obljubil, da bo vlada primerno spoštovala civilne svoboščine nedržavljanov. Predsedniku je pritrdil generalni pravduik Jackson, ki je istočasno tudi opozoril državljane, naj se ne pridržujejo organizacijam, dozdevno naperjenim proti nevarnim tujezemcem, dokler se ne prepričajo, odkod dobivajo te organizacije denar, kdo je za njimi in v kakšen namen so potrošeni denarni prispevki. Kako se bo -zavnšila registracija, se zaenkrat še ne ve. Nekateri priporočajo angleški način, drugi spet druge načine. V Angliji ise mora registrirati -vsak inozemec, ki je tri mesece v deželi. Spremembo svojega naslova mora prijaviti. Registracija se . Svojo prisotnost morajo označiti z velikimi belimi znaki. 4. Prepovedano je vsako uničenje ^vojnega materjala. 5. Nemški armadi mora biti dovoljen prehod do morja. Franeo.-ki list pravi, da premirja ni podpisal belgijski vrhovni poveljnik general Michiels, temveč general »les Rou<-seaux. BELGIJSKI KABINET ODSTAVIL KRALJA Belgijski kabinet je na svoji sinočni seji v Parizu sprejel resolucijo, ki pravi, da je za kralja Leopolda nemogoče, da bi še vladal. Jutri se bo tudi 'sestal v nekem mestu v Franciji belgijski parlament. Francoski vnanji urad pravi, da je bil kralj Leopold takoj v početku vojne pripravljen podati »se Nemcem in da vojne ni vzel resno. ITALIJA IMA BAJE 1,800,000 MOŽ POD OROŽJEM Z največjo propagando v časopisju je Italija mobilizirala vse svoje vire, toda pri vsem tem še ni nikakih znakov, da se bo v kratkem »vmešala v vojno. Vse pa kaže, da je Italija prišla do vrat, katera ji je treba samo odpreti, da stopi na bojno polje. Mobilizacija se vrši mirno, toda resno. V celi Italiji, niti v najbolj zakotni vasi, ni nikogar, ki je zmožen nositi orožja in da ne bi prejel pozivnice. Vsi imajo na pozivnicah označen kraj, kje in kdaj se morajo zglasiti. Pozvani prihajajo v vojašnice, kjer najdejo pripravljene vso vojaško opremo. Italija ima sedaj pod orožjem najmanj 1,500,000 vojakov in mogoče celo 1,800,000. Italjanjska izvozna trgovina je zelo ovirana Včeraj je bila izdana odredba, po kateri je prepovedano nabaviti si tuji denar, vsled česar je vnanja trgovina takorekoč vstaivljena. Zato velika izvozna podjeta, ki dobivajo bombaž, »volno, baker in železo iz Združenih držav, oblegajo ministr stvo za tuji denar, da jim je saj začasno prizanesljivo. Ako veletrgovcem ni dovoljeno na javnem trgu kupiti ameriških dolarjev, tedaj mora vsaka trgovina z Združenimi državami prenehati. STRAHOTE V O J N E Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York borba proti SpijonaZi Zvezni preiskovalni urad (FBI) ki mu načeluje J. Edgar Hoover, se bo povečal do 1. julija za 150 agentov. A-gentje so zaposleni noč in dan. Vse počitnice so jim bile preklicane. Poslan-ka zbornica bo odobrila predsednikov predlog, naj bo nadzorstvo nad tujezemci '{(overjeno justičnemu department u. Posebni senatni odbor se bo bavil s predlogo glede regi-st racije tujezemeev. Predlogo je poslanska zbornica odobrila. Kongresnik Dies iz Texasa, načelnik zborničnega odbora za raziskavanje neameriških delavnosti, se je podal v Buffalo, ker je bilo sporočeno, da so v tamkajšnji okolici na delu člani "pete kolone", to je ljudje, ki delajo po naročilu kakšne tuje države, iv» tem slučaju Nemčije in Rusije. Nadzorstvo nad tujezemci (naselniški in naturalizacij ski urad), je bilo doslej poverjeno delavskemu department!!. Peter Zgaga TELEVIZIJA V sredo so me pelajli prija- .govornike, pevce in igralce telji gledat nekaj, kar se po Radio-aparati brez televizije vsej pravici sine imenovati višek tehničnega razvoja. V kotu temnega prostora je stala omara, slična običajnemu radio-aparatu, nad njo pa poldrugi čevelj široko in čevelj visoko zrcalo, v katerem se je videlo prizore iz študija. Napovedovalec v zrcalu je napovedal z jasnim in razločnim glasom indijanski ples. Prikazala se je skupina Indijancev, ki so bobnali, po svoje peli in .plesali. Kar se je dogajalo iv. par milj oddaljenem ne\vyorškein študiju, smo mi bodo tako redki kot je napri-mer dandanes nemi film. Vlsaka iznajdba potrebuje razvoja in izpopolnitve, ki se vršita na temelju prvotnega principa. Mi, kar nas je starejših, smo bili priče čudovite izpopolnitve avtomobila, gramofona in kinematografa, mlajša generacija pa tudi ve, kako se je v zadnjih petnajstih letih radio izpopolnil. Prvi avtomobil sem videl pred štiridesetimi leti. Neki Kogej, ki je menda v Oerkni slišali in videli istočasno tik jci ali v Ložu notaril, se je bil pred seboj. To je televizija —.pripeljal ž njim domov. Bila brezžično električno prenaša- jje velika rdeče prebarvana polije, ne samo zvoka, pač pa tu-'šast, ki se je na vsakih sto ko di slik in prizorov. Senzacijonalna iznajdba še ni izpopolnena, toda dani so ji vsi pogoji za izjx>polnitev. Xi več daleč čas, ko bo človek sedel pri radio aparatu in ne bo samo slišal, pač pa tudi videl Holandci se morajo javiti dba »se tiče samo moških, ki so bili rojeni meti leti 1904 in 1920. časno v Londonu, je odredila, da se niorajo Holandci, živeči v zavezniških deželah, javiti holandskim konzulom. Odre- ZNAČILEN PRIMER Pred vrati Fordove tovarne v Dearbornu, Mich., so bili aretirani trije uradniki United Automobile Workers of America. S tem bo preizkušena »veljavnost občinske odredbe, ki prepoveduje delati letake na gotovih prostorih. Tri unijske uradnike je spremil pred tovarno občinski svetovalec ter jih predstavil družbinemu zastopniku, kateri je bil pripravljen razdeliti lepake med delavce v tovarni. Uradniki eo se mu zahvalili, češ, da bi jili radi razdelili na cesti pred tovarno, kar je pa o v slučaju potrebe prignal zadevo pred najvišje zvezno sodišče. Ta razveseljiv dogodek priča, da sta obe stranki pripravljeni na najpreprostejši način urediti kočljivo stvar. Dosti ča&a -bi bilo seveda prihranjenega, če ibi občinski odbor y Dearbornu ne uveljavil odredbe proti pravici svobodnega izražanja nazorov. Ker^ pp. to storil, je bila cerimonija pred Fordovo tovarno potrebuj. , , Churchilla je razžalil V Londonu je bil obsojen na tri mesece ječe 23 letni mehanik 'Charles Findlav, ki je na nekem komunističnem zborovanju javno imenoval ministrskega predsednika Churchilla — mesarja. Teden dni bo moral sedeti 22 letni Patrick O'Ryne, ki je zaklical: — Le čakajte, da pridejo Nemci. Oni vam bodo povedali, kako je treba "ro-nati" Croydon! Croydon je največji angleški airport. 4 0 - LETNO PRE1SKUŠN JO IMA Toča v Oklahomi Po nekaterih severnih okrajih Oklahome je. padala v nedeljo toča. Ponekod je ležala par inčev na debelo. Povzročena škoda je velika. Brazilija kupuje mehiški petrolej Mehiški konzul v brazilskem mestu Porto Alegre naznanja, da so se ugodno zaključila pogajanja glede prodaje mehiškega petroleja Braziliji. V zameno bo kupila Mehika od Brazilije fižol in riž. JUGOSLOVANSKI DAN V NEW YORKU. Jugoslovani, Slovenci, Hrvati in Srbi, ki pripadajo 18 podpornim in kulturnim društvom, >bodo v nedeljo dne 11. 0/vgu>ta 1940 priredili veliko proslavo Jugoslovanskega dne v Mlufschler's Park, College Point. L. I. fTgiali bostp dve godbi. Vstopnina bo 40 centov. . 'Uljudno vabimo vse .Jugoslovane, da se vdeležijo te proslave, da stopimo med seboj v bližje stike, kar je v sedanjih časih zelo potrebno. '> I !E. Mara>ič, preds. 'T. Mlinaric, tajnik. ADVERTISE IN "GLAS NARODA* KI IMA 22,000 članov In dva miljonm in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, Če ne, pičite na glavni urad, Ely, Minnesota. DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO DIN.---$ 2.30 DIN.---% 4.40 DIN.---$6.50 DIN.---$ 8.50 DIN.---$10.25 DIN.---$20.— DIN.---$39.— V DINARJIH V LIRAH 100 LIR---% 5.90 200 LIK--— $11.50 300 LIR---$17.— 500 LIR---$28.— 1000 LIR---$55.— Ker zaradi položaja v, Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsderf razmer v Evropi ni mogoit v Jag«0avijo In Italy« nakazati denarja v DOLARJIH, tenvei nuno V dioarjft M. lirah. bUvHJft torti sa vse druge er rapalte flrtsve. SLdVfeffiČ PUBLISHING CO. * RRft1 **1 • M!!?!1^ f» —* 13th Street, New York rakov ropotajo«" ustavila, neznansko pihala in hropla. Dva dni so ga Idrijčani občudovali, slednjič pa izrekli soglasno sodbo, da brez konjske pripre-ge notar s svojim avtomobilom ne bo daleč prišel. In re-ga je moralo potegniti par konj prav do Godoviča. Kako ga je odtam spravil .v Cerknico ali v Lož, mi ni znano. Leto pozneje je vzbujal na semnju v Kranju veliko pozornost in delal lepe denarje možak z majhno črno skrinjico, iz katere so 'bile napeljane gumijaste cevke, sliene današnjemu zdravniškem '.-teto-skopu. Kdor mu je plačal deset krajcerjev, je smel vtakniti cevko v ušesa in poslušati čudno lireščečo muzi ko, ki ♦naj bi bila "Radecki-marš'. Zaslužek in dobiček sta mu kaj kmalu splavala po vodi, kajti po dobrem letu je gumijaste cevk-e nadomestila o-gronma t romba, tla niso bili sadov iznajdbe* deležni samo izbranci, pač pa večje število cenej snega občinstva. Kaj kmalu je zašel gramofon v 'slehrni dom. Pnuv dobro se spominjam rojakov, ki so pred sedemindvajsetimi leti odhaja li v staro domovino. Svoje borno imetje so spravili v km fre in kiište, dočim niso gramofonskih t romb nikomur zaupali, ampak, jo je vsak ponosno nosil na rami s seboj. Pmo kinematograf-k o predstavo sem .videl v Ljubljani. Bila je "double feature'*: — "Vožnja po Italiji" in "Prizori iz spalnice*'. Na beli rjuhi so zamigljale italijanske pokrajine, vzete iz zadnjega va-kona vozečega vlaka. Napovedovalec je pa moral sproti povedati, če je na platnu ognjenik Vezuv ali prodajalka južnega sadja, kajti »vse je bilo tako nejasno in zmedeno, da gledalec ni vedel, pri čem je. "Prizorov iz spalnice*' pa tudi nikdar ne bom :]>ozabil. Na platnu smo ugledali veliko posteljo, na kateri se je začelo nekaj ogromnega premikati. Izpod odeje se je izmotala debelušna ženska in začela nekaj iskati po srajci. Našla je za pest debelo bolho, nakar se je pričela divja gonja po postelji. Dobrih deset minut je trajalo, predno jo je ujela in jo zmastila med nohti. To je bil torej "Prizor iz spalnice.** Kakšen napredek v štiridesetih letih od prvih kinematografskih poskusov do današnjega avočnega filma! Slično bo z televizijo. Bolj in bolj se bo izpopolnjevala, in ne bo več dolgo, ko bo človeku mogoče doma na steni opazovati dogodke, vršeče se po širnem svetu. Tudi aparati bodo ceneje. Ce so danes po dve sto dolarjev, bodo ipo preteku petih let po petdeset. Kdor bo plačal ca*h, bo dobil še gramofon za nasvr' žek. "GLAS NAROD A"-New York Friday, May 31, 1940 SLOVENE (YCGOSLAV) DAILY L. OAPL\NA: ,sreea im«a svoj izvor v, mojem prcu.. Ljubim in Ijuihen sem,. *4 Kako sodimo o sanjah ? " je dejal zdravnik. "Če bi vam I»ovedal jsvojo sodbo,, bi se mi visi čudili." **Kar na ouosto s svojimji izkušnjami in doživljaji, da j«' pač resno ali (bo nio začudenje več ali manj." **Ce torej hočete slišati moje mnenje o tej stvari" je dejal zdravnik zamišljeno, in jel pt ipovedovatL MMlava v fcti 'hiši, samo hodnitk je bil vmes, imela sva vsak svojo srtbieo vnajvisjem nad-*tropju pod -treho, zelo obraza, pravo lepotico. ',Cujte„ čujte," mi je zakli-cal. Bil je naenkrat ves izpre- "In temu pravite nesreča?" j men jen. Se nikoli niso priča- "Za umetnost gotovo — To d«a kaj naj počnem?" 14 4 Za vidami vaim," *em mu odsrovoril. . •"(V? bi si n>ogel iztrgati srce iz prsi, fbj storil to." i" Ne pretiravate, dragi prijatelj?" 1"Morda po poroki."." "Ali se mislite kmalu oženiti*" "f'ez pol leta." Ta svetlolasi Nemec, skoraj (brez krvi. plah kakor otrok, se je bil zaljubil v mlado Italijanko. junonske postave in mirno in svetlo, podobno samostanskim celicam. Moj sosed vedel da študiram medicino in nekoč je prišel k meni na posvet o želodčni l>o!ezni. Takoj se mi je prikupil, f'u-.dil se je, da se jst kot mo žve-de tako ze o zanimam zi glasih. Moj prijatel jWolfgang Krnnehban je nnmreč gojil izključno to xrsto glasfoe, Z:ito > študiral samo v like itali-jan-ke mojstre in Bacha. 'Pottos to je me NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV AL-BANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSlJlte svoto v znamkah po 3 IB- po 2 centa._ P o 8 e b no s t : lfl ,, HAMMQNDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, M sa dobite s atlasom ln ko sa izpolnite in poMjete k Izdajatelja zemljevida, Via daje pravico, da dobite dodata« zemljevide a novimi mejami vojskujočih m drŽav, kakor bodo preme-■Jft . Takrat se ni ostal po rel'e dneve na univerzi in v bolni-ei -a Wofgang je lahko nemoteno Igral od jutra do večera Samo večer sem bil priča njegovega sklafclateliskega dela in ljubezni. Neke noči — bilo je pozimi rali njegovi prsti iz klavirja tako nežno sladkih zvokov. Dejal sem: 4'To je vaša naj-boljša skladba i4*Moja?" je zacepetal. Cez nekaj dni mi je Wolf-gank zaupal, da ni poskušal več spomniti se drugega dela svojih sunj. Torej se je vendarle /bal umreti. Prvi del je bil ta ,čas prepisal. ttoda igral ga ni več. Ljubil je in zato ni hotel ,umirati. 1 1 'Pozneje me .je povabil na čvojo svatlK). Tistega večera je kar žarel od sreče. 'IVI Na psa je streljal, pa je zadel I« ! ženo. iNa Remeljiski cesti v Zagrebu se je zgodil nenavaden slučaj. Kmetica Burica Kober je stala na svojem dvorišču. Naenkrat se je pojavil mož, ki ima dolžnost^ da pazi na }>se, ker nwvrajo {biti vsi psi priklenjeni. Mož je,zapazil na dvorišču, na katerem jo stala Ke-berova psa, in ga hotel ustreliti. Keiberova je skočila k p-u d,a bi ga zavarovala, pa jo je strel zadel v nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico. Vampir se je pojavil na Ba-novem Brodu pri Beogradu. (Razgreta ljudska domišljija je vse zadnje noči videla strahove. Naposled se je grozna zadeva pojasniia in sicer pripada zasluga za to neki intelektualki. ki jr tole izpovedala; "Ko sem šla ponoči mimo šole, sem na oknu ugledala ............................................................................................................... udilj. — V svoje veliko začu-lenje sem zaslišal prve zvoke • , - - ... zbora, ki ga jo bil slišal v san- "v^i U^f "/"'»'iji.l, V,.lcl«n,. rt, prijatelj ^H.proh>«.ova in tilm ,,,,, so Y? snn- Pnst°- vpntiiil: Zi*«j* Xjp-govo (w"i p,l s™ ,„ sode ™ zispnn nJS(J „,„ till„ v »raznino. Wolf- :;aroin,!.^.,^ie *r.i in iltrai. dob«, glasbi. Klavir je utihnil. Tez sirtrt. Stal je tam -strahotni o-Zložil kostnjak. Zbežala sem domov je »bil poročno pesem in na pro-1in fetrah 1,10 ic bi,°- Xisoni ho" ,šnjo svatov jo je zaigral. Se-!tc'la praznoverju, pa del se.m kraj njega h klavirju,! som sla naslednji dan spet da bi mu db racal liste not. |P™d. j*>lo m sem izvedela ,da Wolfgang je zaigral svojo no- " ......................^ vo skladbo in komaj je utih-j nilo ploskanje, je zaigral pit?;- I pač ima šola tisti okostnjak za pouk t,oda šolski sluga je šn-ljivec pa je vsak večer potita-vil okostnjak k oknu in ž njim strašil mimoidoče." Ljudska domišl jija j<» dodaja-'a svoje in je zdaj vendar u-pelo pomiriti prebivalstvo. inston Spencer Oliurchill >e je »rodil 30. novemibra 3874 kot sili lorda R. Churchilla in neke Alniieričanke. Njegova rodbina pripada liišj vojvode Marlborough. V mladosti si rje Churchill izbral vojaško kariero in je postal z 20. leti poročnik v nekem konjeniškem polku. Kmalu pa je vzel dopust in potem se je u.lejst-voval deloma kot dopisnik, deloma kot častnik, zmerom pa v prvi bojni črti, vojaških p«, hodov na Kubi. v Indiji in z generalom Kitcheneriem v Sudanu. Udeležil se je tudi bnr-ke vojne kot ilopisnik "Morning Posta". Pri tem je bil leta 1899 od Rurov ujet. vendar se mu je kmalu posrečilo pol>eg-niti. Vrnil se je v Anglijo, k.ior je leta 19<>0 na listi kon-zervativcev bil izvoljen v spodnjo zbornico Njegova ambiciozna narava ki zbor..........................50 SEST NA KODNIH PESMI za moški ibor ....................J50 ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .....................50 S. G. slovenian dance \anda polka ________ po jezeru kolo ...... kakčica mladi kaphtane ....... ohio valley sylvia po i ji a _____________ TAM NA VRTNI GREDI .m\kusok waltz______ spa vaj milka moja orphan waltz .......... dekle na vrti/ JU ---------------------35 .39 Jts .:i5 J15 .35 35« Zorko PrelovM—15 SAMOSPEV OV za glas s klavirjem ..........1.25 šest pesmi za glas in klavir ........................l— alitl.m slovenskih narodnih pesmi za glas in klavir l— .6D neikaj časa pa je zadomla ista melodija. Vtis je bil tako močan. da >x-m \-fetal, se hitro oblekel in potrkal na vrata prijateljeve sobice. Ko je odprl, sem hitro vstopil. Videl senv da je s'ečen na\"zlic hudemlu mraizu, ki je kar pmšinjal kosti. . '"Onrcistite," je jecljal. — ^zlbullil sem vas — oprostite. ko je dihal. — Nehajte "Wolfgang. to vam škoduje. '"Ali bože. moj bože, je de-.jal obrnjen k meni in težko .sopeč. "iSpominjam se, Bože moj!" In koimaj je izgovoril te be-sede, je privrela iz klavirja himna radosti, sreče in odrešenja, zmagoslavje, o katerem je pravil. Vsi svatje *o vani) vom stranke, izstopil in šel k liberalcem. Ko so leto kasneje iti prišli na krmilo države, r>o ...............50 — Ah, če ln vedeli, dragi pri- ^ oklenili ozek krog okrog Naročite Adas urt:. ' GLAS NARODA " tU WEST lSth 3IBE£T . MBW Y0IK, N. ■ ■ i i r - jateli, če bi vedeli." Poveste mi vse, toda najprej se oblecite. Zavijte se do-(l>ro če ke nočete prehladiti. (Potlej mi je pa pravil: "Sanjalo >e mli je. da me o-vija plašč goste megle v žarkih luših jasnejših oem ikaikor omamil j?,n in niti prestopiti se nisem upai. Tedaj mi je pa. naenkrat za Šepetal glas: Poslušaj. iZadonel je ?jl)or ženskih glasov. najprej tiho, kakor iz daljave, potem se je pa vedno močnejše prelival v melodijo, drhtenje in sole . . . Ah — bilo jo nekaj nepopisnega. Zdelo se mi je, da Banjam. Tn napeto poslušajoč s-em dejal, jsam pri sel)i. Oe bi se mogel spomniti tega, ko ae. abudian, o, če |bi mogel to napisati! To * iruoje živce, kri, kakor da so d'aJi moji duši krila — in nn je, ka/kor da moram umreti od naslade. Ko je abor utih-.nil, sem dejal ves v ognju: Moj bog, daj, da vfce zapomnim, ko se prebudim. A sladki glas je zopet zašepetal: Opomnil w bas le prvega dela — čiim bi se spomnil tudi drugega, "bi umrl. (Prelbudil sem se drhteč po vsem Metsu in moji živci so »drgetali v -zadnjem zvočnem vala božanskega zfbora.__ Sporrtnil sem se samo prvega, dela, od drugega mi je pa o-Btal v spominu nejasen, neopredeljen vtis. Poskusil sem .pa spomniti ?e ga tudi za ceno svojega življenja, toda aaman. Tedaj sedel Wolfgang h klavirju in zaigral. žarečega gla^lienika, ]>rivablje-,ni ])o čaru čarobne glazbe. IHotel sem potegniti njegovo roko ol klavirja, da bi ne mo-^gel več igrati ,tod»a bil s-om tudi sam očaran. Obenem sem jse pa bal tega, kar je moralo slediti. . Z zadnjimi akordi je sklonil Wolfgang glavo na klaviaturo. Delal se je utrujenega, toda :bil je mrtev. Obrambni odbor za Bridgesa V San Franci-eu jo bil nedavno ustanovljen obrambni odbor, čigar namen bo preprečiti deportaeijo Harry Bridgesa, znanega linijskega organizatorja na zapadni obali. Delavski department se je sicer izrekel proti deportaciji, toda v poslanski zbornici je predloga, naj -bo navzlic temu deportiran in sicer na Zealand, ker je zealandski državljan. Bridgesu očitajo, da je bil svoječasno član komunistične stranke v Ameriki in da sim-patizira z komunisti. ga postavili za državnega pod-tajnika za kolonije. Kmalu za ti'-m je postal trgovinski minister, in leta 1910 notranji mini ser. V vseli teh letih je 1*11 Obnrchill zmerom na skrajni levici, najboij radikalen med v.sen^i radikalnimi Angleži, tako v notranjopolitičnih za-tal -koraj v vseh krogih precej za.-o v ra žen. Vse to r^e je na niali preobrnilo leta 1911, ko Moški zbori OSKAR DEV: Barčii-a: Oj, moj 5ot-pl Sor: Kam mi, fantje, J-demo .......................20 oskar DEV: .SrcC-no, ljulH-a m«'ja: Ko ptlCi-ca na tuje ^r.*; S«Vi: Moj oT-ka 'ma konjirk*! dva; I»obiv s«'ni pi-seJit*e; Sluro; Je vialiuila luč 40 EMIL ADAMIČ: Mmlrn (Jevojka (belokranjska...?« Vso nof pri potod ............!fl Jurjova .......................25 IIo«li Mi^ka ilomo; Kaj drugega LoCvm; Zdravica ......... VASILIJ MIItK ln A. GltOBMING: .59 .15 .30 .26 .25 .31 Vetrlč; P« gradiui Naročniki v Združenih državah in Kanadi, so naprošeni, da pravočasno poravnajo za naročnino za list. 8 tem zagotovite redni dostavek lista. — Uprava. važno za naročnike Poleg uaslova je razvidno do kdaj Imate i4s£ano .naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dun- in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln gtro&kov, Vas prosimo, da skučate naročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH Jo pa plačajte na5eno-tal nekakšen nesluž-lirni > t' tako imenovane : n- je v Anarliji prihmmel velik ferdo jitvanec: strajk železničarjev. Te.hij j«k Churchill* s spretno, precej hamtalno zadušitvijo te stavke pridobil spoštovanje s volili dosedanjih nasprotnikov. I Tzuuibil je pa ugled pri svojih radikalnih prijateljih. Se v istem letn je postal prvi Ioni admiralitete in jp kot tak popeljal an.irletško n mornarico v svetovno vojno. Hitri in odločni nastop ansrleške mornarice v začetku pretekle dobe je Church ill ova osebna zasluga. Potem pa je doživel neu»-iK li ob priliki obleganja Antverp-na po Nemcih. V vojnem svetu je prodrl s svojo jezo. da je t robu Antverpen hraniti in se ie osebno odpeljal tja, da bi Belgijce podžsral k odporu, to-da mesto je kl,fub temu padlo, in kmalu za tem je Churchill odstopil kot prvi lord admiralitete. Leta 1917 se je spet vrnil v vlado kot minister za preskrbo z municijo, v začetku leta 1918 pa je postal vo.jni minister in skupaj z lordom George jem zmagovito končal svetovno vojno za Anglijo. (Po vojni je l>i.I kolonialni minister, pozneje državni zakladnik, leta 1929 pa se je od-lo< *no 'zoperstavil vl-adni po-tiki v indijskem vprašanju, in je moral zaradi te.^a zapustiti Baldwinov kabinet. Ves čas se je Churchill v parlamentu, v tifiku in na konferencah z vsemi silami zopeizstavljal pro-' ti nemškemtu oboroževanju. Zlasti živahno delavnost v tem pogledu je razvil po letu 193.1, ......30 .2o VASI- 511. ..20 ..irn -.20 jos. ......35 OJ, MAKIfKA. PE«LJAJ.... 8. ZIDANA MAKLLA (polka) VESELI IfiiATC I (mazurka) SPA VAJ .MILKA MOJA ORPHAN WALTZ .............. DEKLE NA VRTU OJ. MARKKA. PEG LA J .. ZIDANA MAKELA (pi.lka) VESELI ISRATtT (niMurka)___ JZ STARE ZALOGE pa imamo 5e naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Yr:i<'ri>ka slovenska lira. (Ilolmar) Orlovske himne < Vodupiver) ........ s|uvi>ii.<.ki akordi, 22 mešanih in aifi-kin zborov (Kari Adamič) 1'rijc nit*šatii zbori (ki zf»..ri, uredil A. Čerin $1.83 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovnik I. zvezek. 1".*: |H»Mni zn tuoški it I i ž) n~ki zi.« r ............ 1.53 II. zvezek, 77 t-^tiji vi moški in "»'^»i ................1.23 100 narodnih prsmi 7.1 moški in mešani /bor. Krnil Adamič ____1._ FANTJE NA VASI. 18 narodnih za in. ški z!'t. Ciril Pregelj.. J>9 .75 Naročilo i»o51jite na: Glas Naroda 99 21B west lsth street NEW VOKK. N. Y. nuralit -trukci •te pri zadnji rekon-iian»!»erlaiiiove vla- iriešk «» 44vojne*? stranke. —'d - pa jr p• -mi » < d>t<;;-n (•hamberlai-v njem zasedel Churchill. In na je i»osta pred-ednik ang^le-re- je spet ]K>stal ]>rvi lord ad-iške vlade. RAD BI IZVEDEL za svojega brata Franka Ižan-ca.Prosim rojake, da ga opozo-i*e na ta oglas; ako pa ga sam čita, ga prosim, da se mi oglasi na naslov: Joseph Ižanc, RF1) 2, Mansfield Center, Conn. __(3x) SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAF8KE PLOŠČE. — Plfiite za cenik. J. MARSICH, INC. « W. U Street New Xwk 09786329 nG L 2 S NAROD A" — New YorS Friday, May 31, 1940 T SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY miitiwiiMiiiiifflM^ (gozdar Anton Roman: Spisal L. G. — Za "G!as Naroda" priredil X. X. 14" . 1 * 'Naj pije," je modroval padar. "Človek mora pač tisto imeti, po čemer ntfu srce hrepeni. Tak je zakon narave. Ko nune otroški jok, se začne ljubezenska norost. Po tisti norosti pride delo in trpljenje. Trpljenju sledi žeja in tako začne človek ipiti. Življenje ni drugega kot večna sprememba. In vedno mora »biti ženska poleg. Dokler je človek v zčbelki, ga zavija mati v plenice, poročno srajco imi eešije nevesta, na -mrtvaški oder va pomaga pa žena položiti. Moški ne more biti 'brez ženske. To je /ikon narave.'* "'Le j ga, lej ga, padarja!" je vzkliknila Monikas. "Odkod si se pa ti vzel s svojim modrovanjem?" "Sem stopi, ti okrogla iznajdba božja," je zapovedal padar. "Tvoje krave sem si že prej ogledal ,zdaj mi moraš pa še ti povedati, kako ti je.'* "Ne preslabo," se je smejala debeluška »stekla preko trate in zaklLealaproti vodnjaku. "Hej, Cajnarica! Za menoj!" i Starka je debelo pogledala. "Kaj praviš?" "Sem pojdi," je vrisknila Monika, da ie šlo skozi ušesa. "Mrl a k je tukaj!" "Jezasta, jezasta! Seve, brž ,čakaj, da si roke umijein." '"Naj bi si tudi obraz umila," je svetoval Fronc. "'bi že vsaj vedeli, kaklšne kože je." I "No m,ene ne bo vjela," jc dostavil padar Mrlak. 4*Po letih si nista dosti narazen.." i , • ("Ivaj? Jaz sem še v najboljših letih. Cajnarica je pa ?ko-?a kakor lutrska vera." t »Medtem »=e je pr ibližala stara. . "No, ,tukaj sem. Pa sem res vesela, Mrlak, da «si pri-Ael. Že zdavnaj sem te hotela nekaj vprašati. Vem, da si samo za živino, pa boš menda tudi človeku vedel kaj svetovati." "Tega niti vprašati ni treba. . Kaj te boli?" "Koga da ni?" je zardela naglHušna Cajnarica. "Seveda ni in ga nikjer ne bo. Kajti z dedci nočem imeti nobenega opravka." •"Kje te boli?" ji je zatulil Mrlak na uho. "O. tako? Saj ne rečem, *la bi me kaj bolelo, toda ni mi tako kot bi mi moralo biti. Stiska me in trga in vsepovsod me glava boli." "Kaj?" se je začudil padar. "Povsod da te glava boli?'* "Da, in ravno zdaj n« je zopet prijelo." ("Zlodja vendar! Kakšna bolezen je pa to? Že vent! Glavobol nikjer glave ne najde, pa ne po drugih udih razleze. To je i»a zaren čuden slučaj. UnVreti bas morala ,Cajnarica, umreti." jDrugi so se zakroliotali, ona je pa za javkala: •"Jezasta »jezasta!" Padar jo je samo motril od vseli strani in slednjič ukazal: "Jezik pokaži!" Cajnarica je st-irila, kar ji je ukazal, i i*4Precej ga je, najmanj pol kile." "Kaj praviš?" je hlastnila in takoj po tem vprašanju £pet pomolila jezik iz ust *4Roko liki daj, da bom videl, kako ti žila bije." 1 "O, sveti Bog!" je zatulila, "kaj mi>'li£, da mi je?" I 144Le mir. Zdaj se pn okrog obrni." ' Cajnarica ni hotela takoj ubogati. 144Zadaj n*e nič ne boli." • '"Obrni se, pravim. Jaz moram v>*e videti in vse vedeti." Padar jo je z n^glo kretnjo obrnil, ji poslušal na hrbtu in na straneh. Cajnarica se je strahu križala, padar je pa modroval: 44Zlodja, saj počne ž njo, kakor v mlinu." z J poslušal in t tipa I, slednjič je odkimal z glavo: "Zdaj si me spravila v zadrego. Pri kravi bo že zdavnaj pogodil, kaj je s teboj, Cajnarica, pa res ne vem. Mi moraš že naalo na t an neje povedati " Včasi mi je vroče, v ras i me mrzlica trese," je hlastno pripovedovala in kar na jok ji je šlo. "Vedno mi rojijo po glavi tako čudno -mešne in žalostne niisli. Nečesa mi manjka, pa ne vem, ka.;. Noči ho strašno dolga Ko zaspiin, .začutila nekaj, kako moro na sebi. In o dedcih >e mi sanja." Monika je prasnila v smeli, padar je pa namršil eeTo in važno dejal: "Tako? Take? To je pa nevarno. Zares nevarno." •"Jezasta, jeszasta," je javkala Cajnarica, in sna v strahu spet pomolila jazik ' 44Ti bom pa ja^ povedal, kaj ti je." se je oglasil Fronc. "Stradati je težko. Stradati znam samo jaz. Vsa drugi pomro vsled stradanja." Pogled nra je zablodil v daljavo. "No, kaj sem že ho-•tel re<*i ?'' Pogledal je Cajnarico in sie* je moral zasmejati "'•Tt Fronc, in Monika, stopita nekoliko na stran. Zdaj moram s OajnarLco etrokovnjaško govoriti " "Ojej!" je zadrževala Monika smeh in odvedla Fronca proti hlevu. Cajnarica je pa straihoma vprašala: "Torej moram umreti? Torej bom umrla?" Mrlak je hotel nekaj reči, pa je molčal in razmišljal. » 4 4Sam ne veni, kako bi . . ." 1 "Kaj je? Kaj V . "Ne vem — fctako bi ti povedal," ji jo zatulil na uho. "ker onadva paaita na v**e bodo zdele potrebne; interesirati in informirati ameriško javnost, organizirati in priporočati pomožne akcije, sodelovati z našimi organizacijami in sploh dajati kolektiven izraz naravni želji vsakega izmed nas, da pomaga, kolikor more. /Ha, odbor je strogo nepristranski in izvenstranski ravno kot bi bilo izvenstransko trpljenje našega naroda. . (Odbor ise ncnameče nikaki druiri organizaciji, ki je voljna pomagati, marveč nudi svoje sodelovanje vstaki organizaciji, skupini ali poedincu, ki hoče pomagati v sili. Edina njegova svrha je: Pomagati in to hitro! fitalen odbor bo organiziran na prihodnji seji delegatov nabili organizacij v New Yorku in okolici, ki se bo obdržala v nedeljo, dne 16. junija 1940 ob 3.30 uri popoldne v Hartlev flousp, 413 West 4f>th St. New York, N. Y. ^Za časni odbor Toma S. Dominis, preds. fR. F. TTlača, podpreds. (Lazar Balič. podpreds. ISime Juretič, tajnik Josip Ewecr. blasmjnifc z r>27 W.49th St., New York, N.Y PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. ■f NARODA'S jost dežele, posebno proti severa, tem bolj je ploska. Tu se širi tudi spet gozd, ki ga zapaidna Norveška drugače ni-nua. Zenulja >e dviga polagoma v visoko gorovje. Skozi večje doline, na primer v o-kolici železniškega križišča Storena, vodijo široke ceste, ob katerih se vrstijo kmetije druga za drugo. Tu in v prosili lem Grudbrand^dalu so najbogatejša poljedelska ozemlja Norveške. Zavoljo zelo milega podnebja pridelujejo tu minogo žita. Trondbjem sam je v primeri sištevilom svojega prebivalstva zelo razsežen. Ima tehnično visoko šolo in je škofijski sedež. Trondhjenft-ka katedrala je največja skandinavska cerkev. Sredi mesta z lesenimi hišami se dviga ci-tadela ,ki prekaša svojo okolico za 50 do 100 metrov. Medtem ko potekajo do mesta Trontlhjcma dolino v obliki žarkov proti oba i, se severno od tega mesta vleče velika podolžna ulolina. Proti fcvethski strani se razprostira širna gozdnata pokrajina, ki jo reže Merokeivka dolina. Tej dolini sledi železnica, ki vodi preko Stortjena proti Stock-holmu. Pred vhodom v Trond-lijemfcki fjord ležita nizka o-toka Sniolten in lliteren. p«"5 8 GLAS --------- J pošiljamo v staro do- ^ J movino Kdor ga ho- J J če naročiti za svoje j 'sorodnike ali prijate- | j lje, to lahko stori. — ^ i Naročnina za stari | Jkrai stane $7. — V fc { Italijo lista ne poši- | i (jamo. I SLOVENSKI ŠABKPUON UMRL. A' petek, dne 24. maja 11)40 je v Saginaw, Midi., umxl rojak Anton Štrukelj, ki je mnogokrat zmagal v tekmi za hojo na vidikn daljavo. Star je bil 89 let in je bil doma nekje od Žužentfberka. "Največji uspeli v hoji je dosegel pred 00 leti, ko je v šestih dneh prehodil 632 milj, ali 105 milj na dan. •Ze leta 1890 ga omenja list 4'Police fJan-tte** in poroča o njem, da je prekosil brzi parni k AV. R. Burt na njegovi 16 milj dolgi vožnji iz Bay Citv v Saginaw, Mich. Tedaj je Štrukelj postavil svoj obed na parnik v Bay City in je odšel peš v Sairinaw, kjer je mirno sedel na pomolu in čakal na prihod parnika. (Ravno tako se je proslavil, ko je hodil iz Saginawa v Flint razdaljo 65 milj, in nazaj za kozarec limonade. Rojen je bil 16. maja 1S51 in je prišel v Ameriko leta 1S66. Leta 1HS7 se je v Philadelphia. Pa. poročil z Ano At-zer, naslednjega leta pa je prišel v Saginaw. Micli. Ko je o-pustil tekmovanje, je odprl groceiijsko trgovino na Davien-port St.. in jo vodil do -voje siiirti. Zapnšva ženo in hčer Mrs. Marie S. James. . ' John Raspot. SMRTNA KOSA ITRONDHJEMSKA KRAJINA. PO- Pokrajina okrog Trondlije-ma je postala^ zaradi zadnjih (dogodkov središče vsega dogajanja na Norveškem. Ta fjcurdska pokrajina ima drugačen enačaj nego druge v norveški deželi. JObale so tu bolj ploske, čeprav še vedno gorate, a čim bolj se fjord razteza v notran- TAJINSTVEN JEZIK. Jezik, ki nima nobenih napisanih tekstov in ki ga jezikoslovci skoraj ne poznajo, govorijo v dveh- majhni}' državah, ITunci in Nagarju, ob severozapadni meii Kašmirja. Obe gorski ljudstvi, ki tu živita, pripadata istenyn plemenu jn govorita isti jezik z narečnimi razlikami. Vsaka teh državic ima kakšnih 13.000 prebivalcev, ki se priznavajo k M oh a meda nov i veri, in živijo zelo preprosto, .zdravo življenje. Jezikoslovci pravijo, da ni njiju jezik soroden nobenemu izmed znanih jezikov, niti indogermanskim, .niti semitskinv niti mongolskimi Njegov izvor je neznan, vendar pa domnevajo, da predstavlja zadnji ostanek kakšnega predzgodovinskega jezika, ki so ga v Sexier ni Indiji govorili, preden fio Ari jci v tretjem tisočletju pred našim štetjem preko gorskih verig vdrli v Indijo. Ta jezik, ki ga govori nekaj več kot 25,000 ljudi, se je v samioti gorske divjine ohranil sredi morja indo-i ranskih in drugih jezikov. SIMFONIČNI KONCERTI NA PROSTEM. , ISpomjladi in poleti bodo TY1PA simfonični koncerti večinoma na prostem in sicer: v .Central Park Mali ob nedeljah 2., 9. 16. junija ter v petek 7. junija. V Poe Park v Bronxu vsak poneck-Jjek, pričenši 3. .junija v Forestt Park vsak torek, pričenši 4. junija in vsak petek, pričenši 7. junija; v Pro-'pect Pargk, Brooklyn, ob torkih 4., 11. in 1S. junija ter ob sol>otah 6. in 15. junija ter zatem vsak petek, pričenši .28. junija; v G'ove Park, S. T. vsako sredo, pričenši 5. junija; v Ea nena-lonui umrla, zadeta od srčne kapi Mrs. Roza Fon. Doma je bila iz va>i Brežnica pri Kobaridu in v Ameriko je prišla .leta 1913. Zapušča soproga, dva sinova, ličenko in dve sestri, v starem kraju pa mater. 1 Y Lr^s Angeles, Ca L, kjer je bila na obisku pri svoji hčeri. je umrla Mrs. Frances Bo'j, roj. T i sel j iz Pueblo, Colo. Roje ii'a je bila nekje pri Dobro- polju na Dolenjskem. + . V Bnlil, ,Minn. je za mvno kapjo umrl Frank Kovačič v t a ros t i 76 h t. Doma je bil iz Žima rice pri Sodra žici na Dolenjskem. V Ameriki je živel 39 let in zapušča dva nečaka ter več drugih sorodnikov. + V Bridgeport, O., je nedavno iinrrta Uršula Kovačič, ]>o domače Smatova liuiter, stara 70 let in roj. v Sl-ivči vasi pri 'Žužemlberku- Njena smrt jc-izviiMla iz srčne hibe. Bila je vdova in zapušča 4 hčere in sina. Po dolgi bolezni je umrl v McTntvre, iPa., rojak Joseph TO h telic, v starosti 43 let. Pokojni ie'bil doma iz Met na ja j na Dolenjskem. Zapušča dva| sinova, hčer in brata, v starem kraju pa dva brata in eno sestro. . Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE JERNAČ ZMAGOVAČ Spisal sloviti poljski pisatelj HEMUK SIEXKIEW1CZ Kakor vsi njegovi romani, Je tudi ta zelo zanimiv. cena $ 1.— KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JI RAČ Mlu«li koroški Slov. •uw zpIii ju-sno in zauiiiiivo iM»pisuje življenje kn»eti»v in rudarjev. cena $ 1.— SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal mirko JAYORMK Pisatelj v knjigi jk»vo ivtn> kot jtove naslov: sn-T-al s»* je z ljudmi, med katerimi so nekateri že mrtvi, drugi še živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem l»a popisuje rennir-rio življenje jMisameznih. cena $1 .— JUTRANJA ZVEZDA Iz angleščine prevedel P. M. fEKNIUOJ Homan se vrši v Kgiptu in j.i-^i-telj prav zanimivo pre»lsta\ljt zmagoslavje prave Ijultezni n:ol velikimi ovirami in nevarni »si mi. cena SI •— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PRKOKIJ Poznani slovenski pisatelj |K.|.i-suje čudovit svet med žarkostjo južnega solnea in sem-o hladne severne nočL cena $1.— NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEUICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago iHiljskega kralja Jana Subieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojen je Poljske. S to zmago je bila končana turška šilu, p»»d katero si» toliko trjK-li tudi slovenski kraji. cena $ I.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZUPANČIČ Najboljši in še ži%'eči slovenski iiesnik itodaja s to zbirko z«»|K^t nekaj umotvorov. Pesmi so |m»sveečne njegovi ženi Ani. _cena $ 1.— ZNANCI Spisal RADO MI RNIH Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjiga sam označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 JARI JUNAKI Spisal RA1H) MIRNIK Knjiga vsebuje 12 kratkih, siuešnh i»ovesti iu vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $ I .čenši 11. junija; v Van Tort-.l-nd Park ob sredah, pričenši ">. junija v Astoria Pool ob petkih, pričenši 7. junija. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' 5 i - Bohinjsko Jsssro 216 WEST 18th STREET, NEW YORK ROŠUN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je |>oIeg Josipa JurčiAt naš najlioljši pri|»o-vetialni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu I>vor v dolini Krke na I dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od za-iVtka do konca. cena $ 1.— JARA GOSPODA Spisal JANKO KERSNIK Lepše i*»vestl, kot je J ara CosjKtda, skoro nI mogtK'-e naj t L cena $ 1.— SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naSih pisateljev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svojm romanu živo in zanimivo popisuje Življenje na deželi. cena $1.75 knjigarna SLOVENIC PUBL. CO. 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.