87. štev.
V Ljubljani, sobota 10. aprila 1920. K,,s* *««>»»• m. jeto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
tefo leti) jel leta tetri leto is me*«t
K JS8--
» «•-» 45'-„ J8*'
Iz inozemstvo:
telo IttO	...	K	240-—
pol leta.	.	.	.	^	120 —
ietrl tet*	.	.	.	»	<5,“
18 mesec	.	.	„	20 —
Uredništvo je v Ljubijar.3, Frančiškanska uiica štev. 6/1. Telelon štev, 360. — Upravništvo je na Marijinem trga —. ■ ; :	 -	štev. S. Telelon štev. 44.
ir aa»*ll<irtn > .wjMMav>?w«2r.a-» -n,—- "TiminiiMfMii 1 - m« -1-1 r n imnr jt-	-	s	.	.■n,«.,..,.	,
izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna št«Mlka velja 1 krono,,
  n m mipv——«n—umu
Za Ameriko:
celoletno ... 4 dolarja polletno ... 2 (Solarja Četrtletno. . . 1 dolar,
Novi nsrotnikl naj pošiljajo naročnino p» nakaznici.
Oglasi se zaračonaja p« po puljenem proštom in sicer > nim visok ter 83 mm Sl uh prosto, za enkrat t K 30 vin., za v cimi popast,
Vprašanjem glede iaseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — S" '	Rokopisi	ee	ne vračajo.	“
Generalna stavka na Reki.
»Lega Nazionale" — oživljena!
Trst, 9. aprila. (Izvirno poročilo.) Današnji Lavarotore« javlja iz Reke: Stavka se kompaktno nadaljuje. Mesto je brez razsvetljave in vode. Vlaki in parniki ne odhajajo. Mesto je popolnoma odrezano od ostalega sv- la. Dosedaj še ni došlo do nika-kih izgredov. Prebivalstvo je mirno. »Arditl* so zasedli javna poslopja; obsežne patruie korakajo po ulicah
Konečno tud! legijonarji počenjajo umevati poltični značaj stavke, ki le predvsem protest proti d’ Attnunz,-levemu režimu, kateri je odgovoren za sedanji politični in gospodarski polom mesta. Pričakujejo, da ugodi »Consiglio nazionale« vsent zahtevam delavstva, da čimpreje stavka konča.
Italijanski proletariat se pripravlja«
Trst, 9. aprila, vil Lavoratore« obiavlia z ozirom na splošno stavko komunistične socHallstične stranke: Neprestana nasilja in nenrestane Izgrede. ki se ponavljalo v vseh deliti Italile, zlasti v Deoimi In Modeni, smatra vodstvo italijanske socila-iistlčne stranke za simptome, ki kažejo na potožal. kateri postala vedno težavneiŠJ in nello neizogibno v revolucijo. Vsled tega smatra vodstvo za milno potrebno, da se oroletarita« resjjo pripravi za ofiaežho akcilo. da
Jzvoiule ueled lavni svobodi, udušl reakcijo meščanstva in pobila kapitalistični režim.
7aerotaviialoč solidarnost nroleta-ritata v lažnih centrih, ki so proglasili splošno protestno stavko, ne smatra za ko-ristno v trenotkn vpo-raliiti tako obliko protesta po vs^j Italill. amnak poziva vse sodrage za svečano pripravljenost v trenotkp ko bosta poskusila vlada In meščanstvo nastcoiti proti proletariatu.
STAVKA V TRSTU.	|	se zopet spopadli judje in mohame-
Trst. 9. aprila. (Izv. por.) Stavka I	UM
se mimo. brez Incidentov nadaliule. | UD,I,n Občinski nastavljene! so tudi včerai
dopoldne imeli običaino. veličastna
tborovanie. Odkritih glav so svečano in tiho manifestirali za delavske Žrtve v Bologni in Modeni. Na shodu so govorniki ostro kritizirali razsipnost sedanle občinske unrave. Večerni šolski poduk le na Industrijami šoti in drugod suspendiran.
7000 STAVKUIOCIM.
LDU Trst. 9. aprila. Število stavkajočih -mestnih nameščencev znaša
7000.	_____
SOCI.IALNO - DEMOKRATIČNI VODJA PRI PAPEŽU.
LDU Rim, 9. aprila. Papež sp retin e jutri avstrijskega državnega kan-celarja dr. Rennerja.
OBSEDNO STANJE V JERUZALEMU.
LDU London, 8. aprila. Dne 8. aprila se je v Jeruzalemu proglasilo obsedno stanje. Oddelki strojnic na konlih krožiio do mestu. V torek so
Vsega skupaj je bilo ubitih ali ranienib 2EO oseb. Včerai so dovolili vstop v mesta. Sedaj so zopet normalne razmere.
PARLAMENTARNA POGAJANJA PREKINJENA.
Beograd, 9. aprila. (Izvirno poročilo.) Vsled bolehnosti regenta in pravoslavnih velikonočnih praznikov so pogaianja za delozprožrmst parlamenta. ozirom® sestavo koncentracijske vlade začasno prekinjena, sicer so pogajanja tam, kjer so bila v začetku. Nobana stranka noče toliko popustiti, da bi sc omogočil sporazumni kabinet. Vsem dosedanjim sc je pridružila še nova sporna točka v vprašanju predsedstva. Dočim zahteva vlada, naj Se kot prva točka prihodnje seje postavi na dnevni red volitev novega predsednika, izjavljajo demokrati, da so volitve nemogoče. ker mora Imeti vlada tudi za ta slučaj kvorum. Vlada kandidira za predsednika bivšega predsednika hr-vatskega sabora dr. Medakoviča
Avstrijski Nemci so poživili svojo Stldmarko in Schulverein. O tem smo poročali in kdt kronisti opozu-zorili javnost na to. Češki Nemci so združili razna svoja odnarodnjevalna društva v »deutscher Kulturbuna« in jeli zopet pridr.o loviti izpostavljene in manj zavedne češke stariše in njih otroke. Menda je napotil nemški vzgled Italijane, da so pred kratkim zopet v Trstu vzbudili »Šolsko družbo«, Lega Nazionale. Tako malo je spremenila vojna duh italijanskega naroda, vse stotisočkrat ponavljane lepe fraze o »najsvetejši pravici na materini jezik« so bile zares samo fraze. S kakšnimi namen! povzema LN svoje^delovanje, o tem pač ni treba razpravljati. Dr. Pitacco je govoričil pozdravni govor. Spominjamo se na čase, ko je tudi nemška socijalna demokracija, predvsem pa njeni teoretični zastopniki — židl bila v praksi najagilnejša propago-torica nenemškeva nrrtrrama dočim se je v njenih poljudnih političnih knjižicah cedilo mleka mednarodne pravičnosti.
Vstajenje nemških in italijanskih takozvanih »šolskih« kulturno-ofen-zivnlh društev d^'-a/ute. da ie narodnost še vedno če ne prvi vsaj leden iz najslavnejših čhuteljev v političnem dogajanju hi da za dogleden čas še ostane. Predvojna pruska politika Alldeutscher Verband-a se je
preselila v Italijo in gotovo ne bo mirovala, dokler ne zaneti novega vojnega požara. Leži že v bistvu organizacij, kakršna je Lega Naziona-le, da zvabijo v magične kroge imperialistične logike polagoma ■vodilne politike svoje dežele in rre-poj6 razumništvo deloma s propagando deloma s strahovanjem z duhom osvojevalnosti do te mere, da postane v njegovem umovanju največja krivica Istovetna z največjo pravico. Sociialna in politična pripadnost Leginib članov prikazuje nemalo podobnosti z Alld, Verban-dom, duh, ki se širi iz njenih pisarn je Isti m teži na smer društvenega delovanja k podobnim ciljem, h kolikor mogoče velikemu oslabljenju Slovenčeva živUa f b Adriii Nc ca bi hoteli slikati barbare našemu občinstvu na steno, mislimo le, da je dolžnost časonisja, da pravočasno opozori ljudstvo na mogoče ovire v njegovem napredku. Pil je poslednji čas, da smo zasnovali Jugoslovansko Matico. V krog n lenih nalog spada, da stoji na straži, da se za-vzoma za Lego Nazionale tudi italijanska socijalna demokracija, mora v nas vzbujati sum, da ne gre samo za akademlčno igračo kakšnih penzijonistov. fJficiielno Italija stika že z neoficfialnhni tipalnicami v bodoča desetletja. Pa Jc h morda i mena bodočnost »na vodi?« abo
Pred volitvam!.
(Pismo Iz Prage.)
Konec Idile — gospodarski In socialni zakon! — krize — domišlja — absolutizem strank — medsebojno pravo.
Še nekaj dni In prvi revolučn! Narodni Zbor nadomesti voljeni Narodni Zbor. v katerem ne bo nič več tako idilično, kot je dosedanjem. Poleg Cehoslovakov bodo v češki zbornici Nemcj. Mažari, Poljaki In Čehcslovakom bo trda za dvotretjinsko večino. Vsaka vlada bo imela v bodoče zelo težko stališče, ker bo vlada imela proti sebi močno opo-zicsjo in veliko dobre volje bo treba, čt bo hotela, da sc ohrani nekoliko več reda in stanovitnosti, kot gn imate vi v Jugoslaviji. Nacijonalnejši elementi označujejo Cehoslovaško
Domače pridige Sitarjeve Jere.
DRUOA PRIDIGA.
Sitar le bil s prijateljem v krčmi: s tobakovim
duhom, ki ga je domov prinesel, ie malone mogoče zastrupiti žensko.
»O, jaz reval Ha! skoraj ne vem, katera bi bila še taka reval Da bi ženske le polovico tega vedele, kaj jih vse Čaka, ne vem, da bi se katera hotela navezati na moža. Žena mora doma Čepeti in sfe otepati, mož pa lahko gre, kamor se mu zljubi. Zena lahko sedi poleg ognjišča kakor Pepelčica, mož pa lahko popiva in popeva po gostilnah.
»Nikdar ne poješ?
»Kako pa naj vem, da nikdar ne poješ? Sicer kaj lahko tako govoriš, ako bi te pa mogla slišati, bi gotovo še dejala, da sl med najhujšim! od njih.
»In zdaj bo nemara gostilna vsak večer na vrsti, ka-li? Ako pa misliš, da bom čula in te čakala, Sitar, se grozansko motiš. Nikoli, tn ravno tako me ni volja vstati iz tople postelje, da bi ti šla odpirat. Nikdar ne. In Urška te tud! ne bo čakala. Nak; ključa ne dobiš. Na noben način ne bom spala pri odprtih vratih, da Bi me še kdo umoril, preden se dan napoči.
»Brr! Plihl Fff! Ta ostudni smrad toba-kovl Jc pa že tak, da lahko umori vsako dostojno žensko. Dobro veš, kako sovražim tobak, in vendar tako ravnaš.
»Ne kadiš?
»Kaj pa potem? Ako se pajdašiš z ljudmi, ki kadijo, si ravno tako ničvreden, ali pa Se slabši. Saj bi tudi lahko kadil — res da, 5c boljše bi bilo. Boljše bj bilo, ako bi sam kadil kakor pa da bi prinašal tobakov duh drugih 'di v laseh in brkah domov.
»Ne vem. da bi kdaj kaj dobrega postalo Iz moža, k! zahaja v krčme. Lepo družbo taip pobere! Resnica! Ljudi, ki se še ponašajo, da
republiko bodočih časov v svoji nacf-jonallstlčnl sentimentalnosti za če-ško-nemško republiko, ker bo glas [ Nenmev težko padel na tehtnico.
Kljub temu, da se Narodni Zbor čez nar dni razide, vendar ne lenari, temveč se ravno v teh zadnjih dneh obravnava cela vrsta vosnodarsko in soelialno važnih zakonov r oddaji premoženja, ki prinese državi čez 12 milijard dohodkov, Izterljivih ba gotovo 9 milijard: zakon o podpiranju stavbnega podjetništva, od katerega pričakujejo, da kmalu odpomore stanovanjski bedi. ker določa, da so dobrote zakona deležni le tisti podjetniki. ki počnejo zidati v J. 1920. In 1921. in v teh letih stavbe tudi dokončajo. Državna podpora pri stanovanjskih stavbah za 1. 1920. in 1921. znaša 40 odstotkov stavbnih stroškov hi davčno prostost za 12 let.
M—g
Agrarna reforma bo v velikih obrisih dokončana z zakonikom, ki določa odškodnino za prevzetje veleposestev in skrb za dosedanje ushiZ-bence na veleposestvih. Zakon o prevzetju veleposestev rodov, ki so sc pregrešili proti narodu, in ki so prišli do veleposestev s pobelogorskimf konfiskacijami, izide pozneje. (To bo velika sreča za grofe, barone, knez©, plemiče, ekr jih bodo že Nemci, Mažari in drug5 ščitili, med tem ko bi jih danes nihče ne.)
V pretresu je tudi še zakon o narodni banki čehoslovaški. o katerem zakonu vam v bodoče natančnejše napišem.
♦
Kakor povzamem lz časopisov, se jezite na prehrano in pomanjkante. Tu je trdi prehranjevalna kriza, ki je Imela za posledico malo krizo v vladi sami, kjer sta demlsljonirala 2 mf"f-s ra: minister za prehrano Hoiidek in minister za trgovino dr. Hen’’or, Posebno zadnjega ministra jc škoda, ker je bil državniški talent, ki se pa menda ni čutil dovolj dobro v bližini zunanjega ministrstva, ki si lasti !e mednarodnih fcn finančnih razlogov, pravico, kontrole in aktivnega nose-gajanja v trgovinsko politiko države.
Ravno pri dr. Heidterju se kaže, kako ie zmožnost spoštovana lo tedaj. če je strankarska, sicer ne. Dr. Heidler ni pripadal nobeni stranki oziroma formelno in za svoio osetio k češkJm socijabstom, 'stranka: oa o njem ni hotela ničesar slišati, ker Je mož hodil lastna pota brez ozira na strankino disciplino. Sedaj je demt-sJJoniral brez upanja, da bi še Veda! Prišel tta krmilo državne uprave, ker ga stranka čeških socljallstov ni več kandidirala. Demokratizacija političnega živUenja potom stranK je včasiii kruta in ubija mnogo Indl-* vldualnosti. ki bi lahko mnogo koristile narodu.
Drugače Je to v političnem 2Tv-ljeniu atmosfera precej’ zatohla, predvolitvcna. Časopisni organ! strank premlevajo glave kandidatnih listin In objavljajo eden o drtt-drugem stvari iz minulih let.
Kar bofim se. kako bo pri nask kadar do tega pride.	ur,	p.
ravnajo s svojo ženo kot s sužnjo, In ki pripravljajo svojo družino na beraško palico. Le poglej tistega lopova, Jožeta Orojzdka! Le poglet, kako daleč je ta prišel! Nikdar zdaj ne pride pred drugo uro donnov, in to v kakšnem stanjul S prostlračem se prične prerekovati, samo-da bi žena imela strah pred njim. Podel ničvrednež! Nikari pa ne misli, da bom tudi jaz taka kakor Orojzdkovka. Nikdar ne! Nikdar se ne bi dala kaj takega dopasti niti od najboljšega moža. kar jih jc kdaj zemlja nosila. Mene 2e ne boš ostrašil. da te ne bi ogovorila, oa dal še tako grmeti nad prostlračem. Nak Sitar, mene že nikoli ne!«
»Nimaš nan e.ua ostajati v krčmi do dveh zjutraj?«
»Kako pa veš, kaj boš storil, kadar prideš med take ljudi, kaj? Možkl ne morejo bili dobri za se. kadar se spravijo popivat drug z drngltm Kar nič ne pomislijo na svoje uboge žene, k) si delajo doma skrbi In ginejo od žalosti in tuge. Jutri zjutraj te bo pa zopet imenitno glava bolela — ali pravzaprav danes zjutrai, saj mora že davno biti polnoč.«
»Ne bo te glava bolela?«
»Kaj takega, seveda, res lahko govoriš, jaz pa vem, da te bo. Potem si pa !e lepo sam post reži, jaz ti ne bom. Oj, zopet ta neznosnT tobak! Nak, ne boš, ne bom zaspala kakor dobra duša! Kako pa naj spe ljudje, ako jih' tobak duši!«
»Res je, Sitar, zjutraj boš lepo bolan! Nikari pa ne misli, da ti prinesem zaiutrek no posteljo kakor dela Orojzdkovka. Taka trapa pa že ne bom. Nikdar ne. In prav tako nočem, da bi prinesel sramoto nad hišo, pa poslal zarana po sodavico, da bi mi sosedje govoričliD »Aha, Sitar sc ga je pa sinoči nalezel!« Nak, tega pa ne; zakaj imam pa jaz nekolike obzlr-%c^r°k» ako ga ti nimaš. Ne boš, nak, ne dobiš dobre juhe za kosilo. Nak; niti košček mesa mS ne pride čez pfag, to ti naravnost povem.
»Nočeš sodavice In nočeš juhe?« ,
»Toliko boljše. Saj bi tudi no dobil ne enega ne drugega, pa da bi Še tako hotel, toliko ti pa
že povem. Moj Bog! Moj Bog! Ta ostudnr
tobak! Ta bo še naredil, da ml bo prav tako slabo kot Je tebi! Kar se razporoke tiče — ves, tobak bi moral na vsak način biti veljaven vzrok za ločitev. Kako malo pomisli ženska, kedar se omoži da se s tem Izroči.zastrupljanju! Vi, možki, že znate vse tako narediti, da je za vas prav; res da znate. No če bi pa morata zdajle umreti pa pustiti tebe In otroke, lep dirtn-daj bi to bil! Ti, seveda lahko greš, kamor sc ti zljubi, pa puhaš pipo drugo za drugo.--------
»N?si kadil?«
»To fe že prav vseeno Sitar, ako greš
med ljudi. Jri l<:>de. dloveka se soozna no tovar-šiji, s katero se pajdaši. Bolje bi bilo, da bi sam kadil, mesto da bi nosil domov smrad od pip celega sveta.
»Da, da, že vidim, kam vse to pride! Veš, ko si enkrat pričel zahajati v krčme, boš tudi še naprej bodil. Domov pa boš prihainl nariban, sc opotekal, sl zlomil nogo ali Izpahnil hrbet, nam pa nakopal vso mogočo sramoto in stroške. Navsezadnje se boš še začel pretepati na ulici — o, predobro poznam tvoj značaj, da bi dvomila^ o tem. -- in pri tem boš še kakega stražnika pobil. No In potem že vem, kal pride iz tega. Mora priti! Utaknill te bodo za en mesec, šest tednov v luknjo. To bo pa res lepo za uglednega trgovca, Sitar, ko te vtaknejo v luknjo skupaj z vsakovrstnimi tatovi in lopovi, in — na, že zopet ta errozanskl tobak! — pa z vso mogočo sodrgo. Rada bi vedela, kako morejo potem otroci komu v oči pogledati, ko bo njihov oče v luknji sedel. — Nak, nočem zaspati. Pa (udi ne govorim, kar ni mogoče. Dobro vem, da se no vse to zgodilo — vse, prav vse. Ako bi ne bilo zaradi otrok, bi lahko prišel na nič, In Jaz ne bi besedice črhnila o tem, ampak — o, moj Bog! Da bi vsaj šel tja, kjer dober tobak kade — ampak ni mogoče, da
bi pozabila, da sem njihova mati. Vsaj enega od starišev naj imajo!«
»Krčme! Ni ga moža, ki bi zahajal po krčmah ter ne bi umrl kot berač. In kako sc bodo tvoji pivski bratci smejali, ko bodo videli tvoje ime v Uradnem listu med tistimi, ki pridejo na boben! Zakaj do tega mora priti. Tvoia trgovina mora na vsak način propasti, zakaj kateri pošteni človek pa bo šel k pijancu kupovati igrače za svoje otroke? Ti nisi pijanec?; No, res še ne, ampak postaneš — in to eno in isto.«
»Pričel si s tem, da ostajaš zunaj do polnoči. Polagoma boš celo noč. Nikari pa ne misH, Sitar, da kdaj dobiš ključ. Predobro te poznam. Res je tako. ravno tako bi ga poganjal kakor tisti Grojzdek, in kaj je ta naredil komaj minulo sredo? Veš, priklatil se je okrog štirih zjuirnj domov ter privlekel seboj enega svojih pivskih’ bratcev, tistega Cibra. Ko se mu je žena olj šestih zjutraj zbudila, je zagledala Grojzdkov« umazane čevlje poleg postelje. In kje je bil ta lopov, njeni mož? No, da veš, popival je spodaj in se nalival, še več! Hujši kakor kak polnočni ropar je zmalenil svoji dragi ženi ključe iz žepa
— moj Bog, kat} vse mora ta uboga reva pretrpeti! — pa se je spravil nad žganje! Lepa reS to, da sc Žena zjutraj ob šestih prebudi, pa zagleda namesto moža njegove umazane čevlje poleg sebe!«
»Ali, da veš. jaz pa nočem postati tvoja žrtev, Sitar, jaz že np. Nikdar ne prideš do mojih ključev, zakaj ležali mi bodo pod zglavjem?
— pod glavo, Sitar.«
»Na beraško palico boš prišel, ampak ako bo količkaj v mojih močeh, ne bo prišel nJkdfo drugi kakor tl sam.«.,
»O-o, ta gro-o-o-zni to-to-bababaa-kotf, smrad!«
K tej pridigi Sitar ne pristavi noben« opazke. Dober dokaz, bi dejali, da možakar nt vedel navesti nobenega opravičenja za se.
Komisarijat za soeiJaL skrb v Rusiji.
Med sovjetske ustanove, M xrra-Čilo za ruski narod nekaj povsem novega in koristnega. Je prištevati v prvi vrsti komisarijat za socijalno Skrb. Pod starim, carističnim režimom Je bila vsa socijalna skrb prepuščena javni dobrodelnosti in miloščini. 7. nastopom sovjteske vlade pa je ta krajcarska dobrodelnost v Rusiji prenehala, in na njeno mesto je stopilo zdravo pojmovanje dolžnosti države napram vsakemu delovnemu članu človeške družbe.
Sovjetski socijalni koinisarijat skrbi za eksistenco ljudi, ki so izgubili sredstva za življenje v slučaju nesposobnosti radi pohabljenja, bolezni, (pri ženskah tudi radi poroda) ter za one. ki so brezposelni vslett tuje krivde. V slučaju bolezni imajo delavci pravico c > brezplačne zdravniške oskrbe in denarne pomoči. Za delo trajno nesposobni delavci prejemajo denar iz posebne rente.
Komisaiijut sam se deli na več sekcij.
Oddelek za otroške domove skrbi za otroke brez nadzorstva, sirote '• - brez roditeljev, za nezakonske otroke, za deco beračič in prostitutk ter za otroke zločincev, pijancev in potepuhov. V niegovo področje spadalo moralno, fizično in duševno abnormalni otroci. Sekcija za te vrste otrok zida zatočišča, v katerih se otroci navajajo k delu in izobrazbi. V otroških domovih sc- nabaiajo knjižnice, delavnice In Igrišča. Šolo morajp otroci posedati do 17. leta. Po tel dobi sc jih prepusti lastnemu nadzorstvu.
Meseca marca lanskega leta le bHo v Rusiji 1500 takih zatočišč, ki so skrbela za okolu 100.000 otrok. Otroški domovi se povsod neprestano zidalo. kc' je njihova potreba a .vsakim djicm večja.
Oddelek za matere to zaščita do. jenčkov skrbi za roditelje, ki imajo iV pribežališčih poleg zdravniške pomoči popolno oskrbo. Ko matere dovoli okrevale, jih predajo v posebno zdravniško negovanje. V tvornlcab h» po vaseh se nahajajo med delom posebne zibelke za dojence. Oddelki razpolagajo z lastnimi mlekarnami,
«	materam mleko brez-
plačno. Sekcije prirejajo tudi posebne tečaje za matere, v katerih se podu-čuje negovanje in vzgoja otrok.
Oddelek za pohabljene otroke Ima nalogo, da deco kakorkoli usposobi za kakšno delo. Pohabljence se skuša ozdraviti ter iih izučiti v raznih strokah. V Moskvi se . sedaj nahaja 10 strokovnih tečajev ! za pohabljence.'
r Oddelek za invalide vzdržuje 65.000 starcev ki stark, ki prebivajo v dvatlsoč domovih. Hiše za Invalide so še vedno zidajo. Po sposobnosti in možnosti se tudi tl lfndje zaposlujejo.
Podpore In rento prejemajo za delo nesposobni člani družin rdeče armade. Največja renta znaša 3000 rubljev na leto In Je določena za vse starce in starke nad 55 letom. Vsled težkega finančnega položaia, ki se v njem nahaja Rusija, pa Je popolno Izvrševanje te odredbe nemogoče. Zato je s temi rentami precej težav. Pridno pa se podpirajo vojaki, begunci iz krajev, ki niso v rokah sovjetskih čet, politični begunci In preganjanci izza časa protirevolucije.
Življenjsko zavarovanje. NaiveČ-» svota na zavarovanju za Življenje znaša v Rusiji okolu 10.000 rubljev. Komisarijat pa se trudi, da življenjsko z?: varovanje ž ozirom na dobro organizirano socijalno zavarovanje fimprej odpravL Najprej se je hotelo življensko zavarovanje sploh ukiniti, pozneje pa se Je določilo, da ostame v veljavi do zneska deset-tlsoč rubljev. Komisarijat vprašanje ,rc§'l končno veljavno.
Kakor se torej vidi, si sovjetska Rusija v resnici prizadeva, dia vsaj nekoliko odpomore grozi in bedi, nastali vslcd velike vojne.
Pozdrav iz Ziljske
doline.
Ob Veliki noči sem sprejel po-®traye od doma, ki so bili tem toplejši, ker jih je prinesel moj naj-mlajši brat po trudapolni In nevarni poti čez Karavanke. Potnega lista ni mogel dobiti in hrepenenje je bilo tako močno, da je potrgalo vse verive. Nemško-avstrijske oblasti delajo v tem oziru velike težfcoče, m če se izjemoma komu posreči, da dobi dovoljenje, roma isto na jugoslovanski konzulat v Gradec, 'od kjer se vrne vidirano šele po več mesecih'. Zavednim Slovencem, ki
jih Nemd vse od kraja Črti Ja Je na ta način sploh onemogočeno prekoračiti demarkacijsko črto z dovoljenjem v roki Srce pa Hm ne da miru hi Jih neprestano žene sem v svobodno Jugoslavija posebno one, ki imajo tu sorodnike in znance. Tudi igre, ki se uprizarjajo v zadnjem času v Ločah in v Št. Jakobu j v Rožu (sedaj »Mlklova Zala«), privabijo brate Iz neodrešene domovine. kajti doma Jim Nemd ne do-vole takih iger, čeprav so v ta namen postavili na Brnci poseben društveni dom in so ravno zadnja leta pred vojno pričeli z narodnimi igrami, kj imajo za narodno prebujenje velikanski pomen. Zato se torej trudijo in tvegajo prostost, samo da vidijo Igro in se navdušujejo za našo narodno stvar.
Med potjo iz Kranjske gore do Ljubljane je mojega brata, pripro-stega kmečkega mladeniča, kakor se je počuti! srečnega med svojimi svobodnimi brat!, silno bolelo to. da so nekateri Kranjci govorili zoper Srbe m želeli proč od njih in me je začudeno vprašal, kako le kaj takega mogoče, ko se imamo vendar bratom Srbom zahvaliti za osvoboditev, zlasti Koroška. — pa če tudi bi ne bilo tako, Srbi govore naš jezik iti so naši bratle. Pojasnil sem mu. da kdor ni ljubi! svojega naroda ponref, ta se ga tudi čez noč ni naučil ljubiti.
Kako Je v Zilski dolini? V Be-j IJaku še zmiraj obstoja »Soldaten-i rat«. Krafl ob žele/niški progi Tr-biž-Beljak-St Vid so Še vedno zasedeni po Italijanih. Na Brnci se šola ne more vršiti, ker so v šolskih prostorih nastanjeni italijanski vojaki. Otroci Iz breške fare zaha*ajo radi tega ali v St. Id'are!, aii v Dičjo ves (Rosstggerschule). Pouk je seveda izključno nemški. Te šole služijo le v germanlzačne svrhe. Kako Je to dandanes mogoče, ko imajo vendar Nemci pri nas šole v materinem jeziku (Jesenice, Kočevje Itd.), pa fe drueo vprašanje. Zakaj sc tu nič ne ukrene? Kttn le treba Izbiti s klinom!
V Beljaku Je poleg nemških veliko it?!l*ansklh napisov, sploh se Italtiani vedelo tako, ■ kakor da bi hotefi na večne čase tu ostati. Nemške trgovce to Jezi. a pomagati sl ne mo rejo.
Kako ie sprehrano? Sladkor so zadnjič det iti meseca februarja po 45 kron kg vn sicer za til mesece.
Mast kupujejo v Italiji po K 200 kg In jo prodajajo po K 120. Primanp kffaj K plača država, ker bi sicer slo b.iiiševištvo v Klaski. Krompjr iz Holandske stane K 11, prodala se pa Po K 7.— (diferenco poravna tudi država). Bela moka. ki se le dobi za osebo 15 dkg, stame K 11.50. Ker ta kvantom ne zadošča. Je vsak iirlmoran kupovati moko pri veriž-nikih po 30 do 40 kron leg. Odgovor na vprašanle, odkod dobivajo nem-ško-avstrijskl verlžniki moko. gotovo ni težak. — Kosilo, ki znaša v Ljubljani K 20.—, stane v Beljaku K 60.— Mezde so tam nižje kot v Jugoslaviji, snloh je življenje v Nemški Avstriji zelo trnlevo.
Za pleblsct se pripravljajo Nemci s polnp paro. V Beljaku so v to svrho otvorilt posebno pisamo. Med našim ljudstvom širijo »Vdks-wehrovci« v Celovca izhajajoč brezplačen list »Koroško Korošcem«, ki nesramno laže in zmerja. Oberfalotov kar mrgoli. Zadnia štev. ki to za g. urednika prilagam, ima n« naslovni strani karikaturo kot načrt za novo znamko SHS. kt kaže, kako srb vklepa Slovenca v verige, suženjstva. Ta Ust je edino slovensko čtivo naših nesrečnih bratov v Ztl-ski dolini.
»Kako sto srečni, ker ste svobodni!« Je vzkliknil brat in spomni! sem se, da sem žo skoro pozabil, da sem bi! lansko leto še sam med zasužnjenimi. Res Je, kljub zabavljanju ne vemo, kako srečni da smo.
V pondeUek zvečer, predno se je odpella! v temno noč, da opolnoči prekorači Karavanke, mi je ob slovesu dejal: »Sedaj sem ao okrepčal to lažje bom prenašal trpljenje. Prosim, sporoči vsem Jugoslov. bratom pozdrav Iz Zitske doline s prošnjo, da naj nas ne pozabijo. Zilska dolina se vedno upa.«
Ko sem se drugi dan službeno peljal proti Gorenjski, me je spreletel mraz, ko sem zapazil, da Je v gorah čez noč zapadlo. Kdo ve. ali Je prišel srečno domov k starišem? Niso ga U zapri! naš! kot tihotapca, Nemci kot izdajalca, al! pa rt morda obtičal v snegu?
Zilska dolina, kako si nesrečna! Ali pride in kedaj pride dan vstajenja tudi za te?	—	nd	—
Iz kronike naših neodrešencev.
Častitljivi del: slavnostna ustanovitev Jugoslovanske Matice. Dve gledališki predstavi »Golgota« la »Prodana nevesta«.	A
Čiščenje: pomladna polemika c pojmih begunci in »begunci«. Na kolodvoru južne železnice v Ljubljani se nagomili nepregledna vrsta vagonov z vračujočimi se begunci. Ne puste jih doinov radi strogih odredb glede uvoza in izvoza. Gre za nekaj repov živine in nekoliko prehrane. Staro ženico begunko povozijo do smrti. V Beogradu so vpisali begunce v glavnem imeniku verlžnlkov in tihotapcev. Stroge revizije glede podpor; oddelek za črtanje istih deluje s polno paro.
Žalostno poglavje: J. C. prodaja na Veliki četrtek svoj In svoje žene poročni prstan. Vzrok: Žena Je rodila, imajo poleg novorojenčka še dva druga malčka. J. C. Ima potrdilo od državne posredovalnice za delo in službe, da nimajo zanj primernega mesta: nedavno tega Je opravil orožno vajo. Za praznike niso fmell kaj jesti. v
F. Ž. nogreša moža že od leta 1916. Ima tri otroke, vse majhne, eden Je pohabljen. Začetkom lanskega leta Je vložila prošnjo za vojaško podporo, oziroma vzdrževalnlno. NI še rešitve. Natanko tako se god! tudi udovl T. po padlem Antonu.
Sedemdesetletnemu starčku A. M., bolnemu na kilt. brez vsakega Unetla. so odrekli par čevljev.
Invalidu F. M. z gnojno rano na nogi sc dokazali, ko le prišel iz bolnišnice. da je po 30 K na niesec dovolj odškodnine za njegovo izgubljeno zdravic: oko ni. naj sl primantkHa) zasluži. Če more, tega niso dokazali.
Udova M. K. Ima dva otroka, enega. ki Je komaj shodil. Znižali so J! begunsko in vojaško podooro (cr kon. statirall. da so Ji pričenšl s februarjem leto* do Velike roči plačevali preveč, zato so odredili, da za praznike ne dobi ničesar In potem tudi ne. dokler vsega ne povrne. Ta nlruh Je ?Qno spravi! v krčevit lok.
Begunsko vprašanje bo kmalu definitivno rešeno. Nastopilo bo drugo, namreč vprašanje Iredente.. Tta-WJa ga že goji po svoje; Jugoslavija odvrača vodo od svojega milna.
Zorko Lichtencker.
Rpforma poste In brzo?ava.
»Jugoslavija« je prinesla dne 20. sušea t. I. članek v katerem žigosa dopisnik našo poštno upravo. Ne spuščam se v kritiko tega Članka, zdi se ml pa potrebno, pojasniti Javnosti. da te ix) pridružen letu osvobojen ja že res skraini čas, da se na zdravi podlagi reformira jugoslo-venska pošta, ki naj povzdigne promet in ugled poštne uprave.
Danes bi mora! že zdavnaj izginiti birokratični duh naše poštne uprave, čutiti bi morali, da živimo v demokratski, ne več v avstrijski državi. Danes živimo v novi dobi. potrebufcmo Industrije, velikih podjetij in moderno, zdravo gospodarstvo. S povzdigo države pokažemo celemu svetu, da smo zmožni samostojnosti in dobrega dela.
V najožji zvezi z vprašanjem povzdlge Je gotovo poštni promet. Ako promet ne deluje redno in varno, zgubi narod zaupanje do države, do dotične uprave in njega osobia in narod postaja nezadovoljen. V sedanjih časih zahteva ljudstvo točnost in zanesljivost pri poštnemu prometu kakor nekdaj, ne oziraje se na različne težkoče, k! so nastale vsled svetovne vojne. Velika potreba Je, da podpirajo poštno npravo vsi, predvsem pa uradnlki-strokov-nlaki. Nikakor na ni koristno vsako malenkost Javno kritizirati, posebno stvari, katere se ne dajo v eni uri preroditi. Če smo že gospodaril na lastni zemlji, potem moramo biti tudi Iznajditelji hi reditelii. Zmožni Smo in moramo biti zmožni lastnega dela, lastne Iznajdbe, povzdigniti moramo promet na Isto stopinjo, katera Je danes državi In narodn neob-hodno potrebna.
Ustroj moderne pošte jc naša prva naloga. V prvi vrsti nam Je potrebna v cel! kraljevini enotna ureditev, da ne bomo imeli Slovenci avstrijske. Hrvati madžarske. Bosna bosenske in Srbi zopet srbske na-redbe. kakor žal sc dandanes uraduje. Izrazi, tiskovine, znamke, pristojbine in delo naj bode jednako. Zmožnost uslužbenca naj se pravično ceni, ne oziraje se na levo ali na desno. Predstojniki uradov mora ib dobiti pravice, katere so za uspešno vodstvo za urad potrebne. Brzofavno f« telefonsko omrežki
zahteva nujne preust rojit ve, 'ker drugače Je zboljšanje prometa v tem
oziru nemogoče. Poštne zveze se bi morale takoj popolni ti, ne p« skrčiti, kakor Je danes na dnevnem redu. Poštne pristojbine je potreba praktlčno-razumljivo po celem kraljestvu jednakomerno urediti, pristojbine povišati in sicer tako, da so državi koristne, narodu In uslužbencem pa razumljve. Zvišanje pristojbin naj se porabi v prvi vrsti za povzdigo prometa In za ureditev moderne pošte v katero bode imel narod polno zauoanje, Ravvatelstvo naj razdeli urade v okrožja, katere bi nadzoroval v vsakem političnem okraju sposoben, starejši prometni uradnik z večletno prakso. Vsi uradi naj se strogo nadzorujejo po določenih nadzornikih, kateri službujejo v dotičnem okraju In katerim sokrajevne razmere dobro znane. Večje poštne nrade in nadzornike pa nal bi nadzoroval od poštnega ravnateljstva določeni višji organ. Čekovni promet naj se razširi vna^ kradem času po celi kraljevini, v , službovanje naj bi se sprejemalo , samo pridno, zvesto in delavno osoble. nikakor pa ne sme Igrati prntekcija glavne vloge. Dnkter poštna uprava ne pridobi zdrave podlage, tako dolgo ne bodo tudt strogi sedanli ukazi veliko koristili in povzdignili poštnega prometa.
Če hočemo pošto vzdigniti v tisto višino, kakor zahteva narod. Je nenbhodno notrebno postaviti v sredino Izvežhane, pridne močl-stro-kovnlake na katerih leži proevtt mlade države. Le zdravo. Jednakomerno. skupno delo bode rodilo sad In povzdignilo ugled in promet Jugoslov enske pošte.
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
I Vprašanja prehrane In
draginje.
Včeraj se Je nadaljevala anktstn zoper draginjo. Zanimanje med občinstvom je bilo zelo veliko. Prvi je poročal svetnik Rohrmann o vprašanju gospodarskih in kmetijskih potrebščin. Predlagal je med drugim naslednje točke:
1.Nakup gospodarskih potrebščin naj se centralizira in vrši pod državnim nadzorstvom.
2. Uvozna carina naj te ~.nZn na predmete, k| Jih moramo uvažati
3. Cene za gospodarske potrebščine uaj se redno razglašajo po tistih Ustih, ki so razširjeni po dežen, da se ne more izkoriščati neorijen-tlranostl kmetskega Uudstva po p reku pel li in verižnikih.
4. Pospeši naj se proizvajanje gospodarskih potrebščin doma v lastni državi.
5. Za izvoz domačih pridelkov uaf se zahteva plačilo v domači valuti.
Tainik trg. zbornice dr. Murnik n poročal obširno o vprašanju, kakšen trgovski dobiček nal se smatra kot umesten. Glede mlevnine se !e skle < ti:lo. da se nostavi posebna komisila Iz Interesentov, ki bo Izdelala tozadevne predloge. Komisila se >Q sestala že včerai.
Na popoldanski seli le poročal oo-licilski svetnik Kerševan. načelnik drž. urada zoper verižnike In uaviial. ce cen. o sredstvih za oobilauic tihotapstva in drugih Izrodkov v trgovini. Kot orotiodredbe ie predlagal 1, da se proglasi tihotapstvo za državi nevaren zločin; 2. da izgubi kaznovani lihotanec politične pravice ter da se mu odtegne obrtni list: 3. ponovno kaznovani tihotapci se predajo na prisilno delo.
Podobne predloge le stavi! tudi zn verižnike. Po obravnavi 5e nekaterih važnih vprašani, o čemur bomo š« poročali, ie bila anketa zakllučena.
Jugoslavija.
IZVOZ KRONSKO - DINARSKIH NOVCANIC prepovedan.
LDU Beograd. 9 aprila. Na pod lagi sklepa ministrskega sveta od 25. marca t. I. je odredil finančni minister, da Se prepove izvoz kronsko - dinarskih novčanlc Narodne banke kraljestva SHS te naše države. Kdor W poizkušal izvoziti te nmr-čanlce preko naših državrtih mej, bo kaznovan kot tihotapec na podlagi člena 100 fin. zak. za 1919 in 1920 ln se mu bodo novčanice zaplenile v korist državne blagajne. Vsem carinarnicam Je naročeno, naj najstrož-|e Izvajalo to naredbo.
Načrt naše ustave.
LDU Beograd. 9. aprila. Dela komisije za načrt ustave krallestva SHS so že v toliko napredovala, da bosta načrt dobila ministrski predsednik ln minister za koaštituanto ta-kol oo velikonočnih praznikih, ako ne prei. v svrho pregleda in predhodne ugotovitve besedila, oredno se predloži na vpogled regentu prestolonasledniku Aleksandru In ministrskemu svetu za določitev nadalnjega po-
stopanja v tem važnem vprašanju. Poleg tega načrta izdelule komisila za ustavo tudi načrt poslovnika za konšthuanto. nadalie načrt zakona o oblastvenih samoupravah, načrt zakona o d/žavnem svetu ln načrt zakona o glavni kontrol!.
Polž na goro.
LDU Beograd. 9. aprilu. V ministrstvu za ootranie stvari se pripravila predlog za ministrstvo pravde, da nal sc izdela načrt zakona o osno-vaniu posebnih sodišč orot! verižni* kom. Taka sodišča bi se ustanovila pri vseh dosedanjih sodiščih prve la druge stopnie. Tvorili bi Uh en sodnik In 4 porotniki, pri kaznjivih delaniih, za katera ie določena zaporna kazen nad 5 let. pa 3 sodniki in 4 porotniki. (Ta birokratizem ie žc blaznost ali oa cinizem, kr.)
Bolanl ministri.
LDU Beograd, 9. aprila .Minister prosvete Miša Trifunovič je lahno obolel. Minister Spalajkovič Je te ozdravel ter opravlja že pisarniške pošlo.
Razna poročila.
ANGLIJA PROTI FRANCOSKEMU
PRODIRANJU V NEMCI.IO.
LDU Pariz. 9. aprila. Posebni poročevalec »Matina« javlja z dne 8. t. m., da Je angleška vlada proti vsakemu pričakovanju danes po dveh ministrskih sejah sklenila, protestirati proti francoski akciji v Nemčiji. Sta-ličše angleške vlade k problemu so-cUaluih nemirov Je. da je to edino-le zadeva vlade, ki po vzpostavitvi miru zastopa nemški narod in da zadeva zaveznike nič ne briga, ker se vršijo tl dogodki zunaj one oone, za katero so zavezniki odgovorni. Poročevalec lavlja dalie. da ba Llovd Derby jutri Izročil Millerandu uradno protestno noto.
LJENIN O USPEHIH BOLJŠEVI-KOV............................
LDU London, 6. aprila. Listu *Daiiy Express« javljajo Iz Moskve z dne 30, marca: Deveta konferenca komunistov se Je otvorila 29. marca. LJenin Je v svojem poročilu o delovanju osrednjega odbora Izjavil: Vzrok, zakaj Je Rusija premagala najmočnejše države sveta. Je v cetralizacijl njene discipline In v njenih žrtvah. Sovražniki so bili sicer na videz složni, manjkalo pa Jim Je notranje edinosti. Dalje je LJenin izjavil, da more vlada za vodstvo svojih Industrljelnlh podjetij samo med buržoazijo najti ljudi, ki Imajo potrebne tehnične Izobrazbe. Obenem se pa mora pripravljati, da bodo tudi delavci dobIH vodilna me-
sta. Trockij je izjavil, da k bila mobilizacija za industrije!no obnovo potrebna.
Mirovna pripravljenost Rusije.
LDU Moskva, 8. aprila. Moskov* ska sovjetska vlada je poslala italijanske in a ministru za zunanie kf*lg» Scialoji in ameriškemu državnemu tajniku Colbyju brezžično priprav-llenost za mir in ker izraža svole obžalovanje, da sc gotove države sicer izjavile prlpravljnost za mirovna pqgalania. da oa stavijo ir,’: e posuje. iz katerih se Jasno razvidi, da ne želijo miru, temveč vojno.
Generalni Štrajki v Livorni. Pisl, Firenci.
Livorno, 7. aprila. (Izvirno poročilo). Osrednji odbor delavske zbornice Je proglasil v znak protesta proti dogodkom v Declmi generalni štrajk. Tramvajski in železniški uslužbenci so se vsi pridružili. Ves promet Je ustavljen. Povsod vlada velikansko razburjenje. Tudi v Turinu se pripravlja generalni štrajk. Delavske zbornice so v permanencf ter pričakujejo ukrepov osrednjega vodsjva.
Mirovni posvet bivših zanadneruskih pokrajin.
LDU Berlin. 9. aprila. »Berliner Tageblatt« lavlja Iz Varšave, da M delegati Rušile. Poljske. Litvanske in Latiške dospeli v Bobrujsk. Premirto na pollsko-ruskl fronti m le oričeto
Dnevne vesti.
— 50 letnica LJentaa. Dane* ltL
aprila obhaja svojo 50 letnico rojstva voditelj ruske oktoberske revolucije Ljenin — s pravim imenom Vladimir lljič Uljanov. Ljenin se je rodil v Simbirsku 10. aprila 1870. Njegov oče, plemič, Je bij državni svetnik v simbirskl guberniji. Ljenin so je mnogo bavil s socijalistično literaturo in propagando doma in v tujini. Poleg »Ljenin« je rabil tudi druge psevdonime. Njegovo življenje je bilo jako nemirno. Tudi v Sibirijo je bil pregnan, kjer je preživel več let v sibirskih temnicah. Nazadnje je bil v tujini, kjer je 9. aprila 1917 nastopil z 32 ruskimi socijali-stičnimi emigranti v plombiranem vagonu z badensko-švicarske meje pot preko Nemčije v Rusijo, kjer Je mož silnega duha s svojimi tovariši udejstvil idejo komunizma.
— Slovensko šolstvo v Trstu. V posloniu »Družbe sv. Cirila in Meto da‘ pri sv. Jakobu v Trstu je laška oblast dovolila Slovencem otvorlti petrazredno deško in oetrazrediio dekliško šolo: ni »a dovolila otvoritve meščanske šole. Deška pctraz-rednica ima danes 678 učencev v 5 osnovnih in 7 vzporednih razredih, dekliška pa 693 učenk v 5 osnovnih in 7 vzporednih razredih, skupaj to-ral 1373 otrok. Na obeh šolah deluje danes 29 učiteiiskih moči. za katerih plačo mora skrbeti slovenska požrtvovalnost. Ogromna žrtev to. toda potrebna! Kljub silnemu pritisku od strani italijanske oblašti je venela; ostal še dokai močan slovenski živeli v Trstu. V sredini mesta, kjer ie ime • la pred laško invaziio »Družba sv. Cirila in Metoda« na Acqucdottu osemrazredno dekliško in oetrazred-tio deško šolo. ie še toliko slovenskih ots k da bi lahko ako bi italijanska oblast dovolila takoj otvorlti zopet osemrazvi o dekliško in vsaj pet-razredno deško šolo
— Najsrečnejši ljudje v Jugoslaviji — so pač praporščaki! To so edini, ki ne potrebujejo nlkaklh dravinjskih doklad, dnevnic in zvišanj plač. Oni so tako srečni, da lahko živijp od samega upanja na skorajšnje sprejetje v skupno vojsko. Da Je med tem upanjem in čakanjem na sprejetje postalo vse najmanj še enkrat dražje, in da draginja leze 5e vedno navdušeno naprej, — to jih nič ne briga. Ravno tako tudi ne, da služijo,njihovi tovariši v naši vojski z istimi ali manjšimi službenimi leti, zmožnostmi in starostjo, za to plačo, za katero služijo praporščaki trideset dni, samo deset dni. Vse edinole zato, ker so ti sprejeti, praporščaki pa ne! Samo včasih Izražajo pobožno željo, da bi bilo pravzaprav dobro, če bi se jim vsaj zvišala plača iz leta 1918. Nekateri, kl so že bolj požrešni, pravijo, da bi morali dobiti dnevnico kot jo dobivajo drugi nesprejeti častniki. Je pa celo nekaj rogoviležev med njimi, ki lnienuiejo celo to odlašanje sprejetja nemarnost, brezbrižje in nesramen škandal.
— Kako raste cena pšenici. §e
nedavno je bila cena pšenici v Vojvodini 800 K kvinta!. Nato je začela cena hitro rasti; 900. 950 in sedaj 1000 K sto kilogramov. Toda agenti špekulativnih zavodov ponujajo že I>o 1200 K za 100 kg! Mnogi producenti pa je sploh ne marajo prodajati, ker jim je še prepoceni, denaria pa ne potrebujejo. Takšnim krvosesom bi morale oblasti odločno stopit! na grabežliive prste.
— Mesne cene v Beograda. Beograjski mesarji so zadnje dni stavkali, ker je bila občina določila maksimalne cene. Na podlagi pogajanj med občino in mesarji so sedaj določili naslednje cene: govedina 9 dinarjev, svnjsko meso 10 dinarjev, mast in salo 13 dinarjev, slanina suha in sveža \2 dinariev kilogram.
— Prepoved Izvoza srebrnega denarja. Ker se v zadnjem času skuša srebrni denar izvažat! v večjem številu iz naše države, prepoveduje ministrstvo za finance vsak izvo*
denarja iz kraljestva Kdor ravna proti tej naredbt, se mn 7nnip.ii	v.	^ris, t!r?.JV
ne blagajne ter se kaznuje no členu 100 fin. zak. za J. 1919/20
— Vlaki vozijo od danes naprej po voznem redu, prilagodenem že letnemu času, odhajajo torej 1 uro Prej. kakor do zdaj.
— Zadnil rok za K.roenjanje bankovcev po 50 in 20 K je določen do 15. maia. Bankovci po 10 K, 2 K In 1 K ostanejo še nadalje v prometu.
— Marijcnetno gldališče se otvo-rt v Zagrebu. Svoje predstave bo Imelo v Glasbenem zavodu«.
— Povišanje poštnih pristojbin v Avstriji. Od 15. t. m. naprej Je v Avstr!}! prilepiti na pisma znamko
za 80 vin., na dopisnice pe W vta. avstrijskih znamk.
— Ameriški Slovenki. O. Ana Marin fn Cecilija Pfajfer. obe v Brookly-
nu, kl sta se že opetovamo Izkazali kot požrtvovalni rodoliubkinii. sta darovali pisatelju Jos. Stritarju 153*j avsti tiskih kron. Slovenski Matici pa 500 jugoslovanskih kron. Zdimo, da bi našli povsod, zlasti med ameriškimi Slovenci, obilo posnemovalcev.
—- Prošnia na amerlkanske Slovence. G. Ivan Šercer, rodom iz Belce, sedaj orožnik v Horjulu pri Ljubljani prijazno prosi, ako kateri ameriških Slovencev ve, kje se nahajata njegova brata Tone in Peter Šercer, da mu to sporoči na gorr omenjeni naslov. L. 1912. ste se nahajala g. Tone In Peter Šercer v Zedinjenih državah.	K
Mladino vseh strok, osobtio valence v Ljubljani In okolici se poživlja v obrtno-trgovsko šolo. Začetek pouka in zglasitev Je v torek 13. aprila 1920 hiša *hnpex« (velika dvorana). Krekov trg štev. 10. toč-
10 ob 6. uri zvečer. ysa navodila in podrobnosti Isto uro ravnotam. Pouk brezplačen.	—	K.
— Dr. Josip Smodlaka Je Izdal v knjigi načrt ustave za našo državo.
— Opozarjamo na naš novi podlistek »Domačo pridige Sitarjeve Jere«. V Ljubljani imenujejo sitne ženice Sitarjeve Jere. Na Angleškem ?o tudi take doma in po izbornem angleškem izvirniku pisatelja Dan-glas Jerrolda so nrirelene naše »Domače pridige«. Vsi; možje in žene, mladeniči in dekleta jih bodo čitali z zanimanjem In zabavo.
— Darovali ste v prid medicinskih fondov Zdravstvenega odseka za Slovenijo In Istro v Ljubljani »Ljubljanska kreditna banka« v Ljubljani 5000 K ter »Podružnica kreditnega zavoda za trgovino In obrt« v Ljubljani 2000 K.
— Dotlčno gospodično, k! je prinesla dne 24. marca t. I. v naše upiavmštvo pet slik od ustanovitve »Jugoslovanske Matice« prosfmo, da nam naznani naslov dotlčnega fotografa.
Ljubljana.
« Slnočnll Faust Je trajal samo Dol ure. Začetek ie bil sičer prav lep. toda ko ie zagrinlalo šlo drugič na* vzgor le stal na odru polnoštevilni operni zbor. Tajnik U. gl. igr. je v kratkih besedah občinstvu obrazloži!, da se predstava ne more vršiU- na-prel. ker ie celokupni operni zbor dogovorno z odborom U. |. igralcev sklenil, da s® v očigled pozivu upravnika dr, Lubeca. nai uoduišeio člani zbora kontrakte naioozneje uo
11 t. m. ood oogoli. ki lih le on stava in ki so za današnie razmere uespre\ iendiivi. ne more pod takimi razmerami nadalje pogaiati in nastopati. In* formirali smo se o podrobnostih In izvedeli sledeče: Operni zbor se že deli časa nahaja v mezdnem gibanju. Dosedai so imeli čiani zbora stalne mesečne plače od 360—480 K. kar za današnio draginio ni — nič. Zahtevalo vsai 500 K mesečna Intendant dr. Lubec ni upošteval nllhovlh zahtev. kl so biie predlagane dogovorno z U. i. igralcev ut ki ga dr. Lubeo soloh ne priznava. Včeral le pa je dal nabiti na gledališko desko poziv, na] vsi člani zbora oodoišeio kontrakte pod nogoii. kl lih le oti stavil najpozneje do 11.-t. m.. sicer bodo člani odpuščeni in veliaio niih kontrakti do konca seziie. dasiravno stoli v starih kontraktih izrecno to-le: Ce se do 15. svečana obojestransko ne odpovedo, veliaio za celo Drihodnio sezono. Ker ie smatral zbor dr Lubecov poziv za terorizem in šikano. iz protesta proti takemu postopanju ori Faustu ni hotel peti. Pripominjamo, da ie bila uprava o tem obveščena že včerai dopoldne in ne zadene nikaka krivda zbora, če so liudie zastonl prišli v gledišče. Vrlemu zboru, kl le skozi vso sezono požrtvovalno sodeloval v vseh operah želimo v tem mezdnem gibaniu mnogo uspeha, zlasti zato. ker vemo da le zbor orinravlien dalle sodelovati in se pogalati. Denar za včerai kuollene vstopnice se vrne.
s* Draginja mleka. Sredi marca je ta Mlekarska zveza upeljala za prodajo mleka v svoji mlekarni na »Frlškovcu« bloke za skupno 15 litrov mleka, to je tridesetkrat po pol litra, katere so morale stranke kupiti in takoj v naprej plačati za 15 litrov Pa 4.40 K 66. — Dobivale pa so potem dnevno po pol ali en liter mleka po stanju zaloge. Sedaj po praznikih
22»re t! Podražili ta stanejo
72.50 K, torej po 4.80 K liter. Ni šc dolgo tega ko smo brali v listih, da je maksimalna cena mleku 3.60 K za liter, a žal mleka po tej ceni ni dobiti nikjer. Ali bi ne bilo mogoče, da
bi naša zadružna podjetja taakori
Samopomoč, Splošna gospodarska zadruga In Splošna konzumna društva prevzela za svoje člane tudi to tako potrebno vsakdanje živilo v prodalo? Saj prostori so tukaj ta ena prodajalka bi se tud dobila. Tre-ba Je samo poskrbeti za dovoz od kmetov in mislimo, da bi šlo! Ved prizadetih družin.
= Umrl |e 6. t. m. v Ljubljani 70 let star, umirovljeni uradnik Kranjske hranilnice, g. Anton Rudolf, ki je bil eden najmarlilvejših uradnikov, kar Jih je Itnela Kranjska hranilnica. Da le bH pokojni zelo prijazen, postrežljlv in dober človek, je v obče znano, znano pa morda ni, da je bil on pred 40 leti edini uradnik, ki je s strankami rad v slovenskem jeziku občeval, kar mu Je svoj čas škodovalo. Bil je radi tega čestokrat zapostavljen, avanzlrall pa so drugi, pri ravnateljstva bolj priljubljeni uradniki. Po 36 letnem službovanju. pri katerem Je skoraj oslepel.
Je šel v pokoj. A tud! njegov poko! ni bil brez težav in trpljenja, sedanje neznosne življenjske razmere so ga zelo potrle.
7= Predavanje g. Jauka BraJovJč. črnogorskega umetnika, o Odnošajlh med Italijo in JugosJaviio. posebno črnoge ro. bo v torek, dne 13. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Sedeži do 5 K. 4 K In 3 K. stojišča po 1 K. Predprodaja vstopnic v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici.
= Transport čehoslovaških legi* lonariev 800 mož I. praporia pp. Jifi Podiebrad dospe danes dopoldne v Ljubljano,
= Telovadba Sokola I. Sokol I. naznanla bratskemu članstvu, da so vrši telovadba raznih oddelkov’ v sledečem redu: 1. Člani telovadbo v pondeUek. sredo, petek od 8. do 10. ure zvečer, v nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne v Ljudski šoli na Ledini. —
2.	Moški naraščal od 14. do 18. leta v torek In četrtek od 7. do 9. ure zvečer v liudskl šoli na Ledini. — 3. Ženski naraščal od 12. do 16. leta. v torek In soboto od 5. do 7. ure zvečer v ljudski šoli na Ledini. — 4. članice v pondeljek. sredo in petek od 7. do 9. ure zvečer v realni uimnaziii na Poljanah. — 5. Dečki Jo 14. leta. v tore* in petek od 5. Jo Dol 7. ure zvečer v realni gimnaziji na Poljanah. — 6. Deklice do 12. leta v pondeljek In sredo od 5. do 7. ure zvečer v realni gimnaziii na Pollanah. -— k.
= Slov/ trgovsko društvo »Merkur« priredi v nedeljo 11. aprila ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union* na čast gostom vseslovenskega trgovskega shoda družabni večer. Na vzporedu le petje in prosta zabava. Pri večeru Igra godba Dravske divizije pod vodstvom gosp. kapelnika dr. Čerina. Vstopnina 20 K za osebo. Gg. člane In prijatelje društva vabimo k irmo-gobrojnl udeležbi.	K
= Trgovcem. Dne 10. t. m. ob štirih popoldne se vrši v mestni dvorani ustanovni občni zbor »Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo«, dne 11. t. m. pa Je vseslovenski trgovski shod. Ker bodo gostjo že prihajali v Ljubljano 10. t. m„ pozivlje gremlj trgovcev v Ljubliani svoje člane, da v svrho manifestacije za ta dva tako važna trgovska sestanka zapro v soboto popoldne svo’e trgovine.
= Tat Ima stan! Aretiran je bil Alojzi! PeČ.ak. hlapec iz Zatične na Dolenlskem. ker ie ukradel svojemu gospodarlu konisko opremo v Udma-tu pri Pečariu. Temu možu ie dalala zavetie neka gosoa v Kolodvorski ulici. Tam ie bival nenriglašen. khkor zatrluielo sostanovalci. Umevno, da tatovi, verižnikl. tihotapci nreie dobe v Liubliani udobno stanovanje, toplo streho, kakor na delavni liudie. Skrafni čas le. da se stanovanjski urad poorima metode g. svetnika Keršovana.
~ Tatvine drv. Lesna tvrdka Re-zovc et komo. ie ugotovila, da so se Izvršile v nlenetn skladišču v Kolodvorski ulici velike tatvine drv.
= Značilna nezadovoljnost. Mia do. 20-letno. a delamržno dekle je kamnlčanka Mariia N. Včeraj v petek — na dan beračev — le stopila v prodajalno Julije Stor v Prešernovi ulici. Dali so li eno znamko v dar. Na cesti oa Marija raztrga znamko, ker si le ii zdel dar — premalenkosten O daru bo govorilo sodišče.
= Tamburaškl koncert se vrši v nedelio. dne 11. L in. pri Travnu na Glincah. Začetek ob 4. url popoldne. Vstopnina 2 K. Za mrzla In gorka Jedila ter prvovrstne pllače bode pr#-skrblieno. *— k.
— Kopališče v hotelu »Slon« le z današnjim dnem otvorjeno. Kopalni red je razviden pri vhodu kopališča. Frančiškanska ulica St. 3.
Maribor.
Mariborske vlomilce so aretiral! v LtpntcL Pretekli teden so ukradli trije zlikovci posestnici Rošker v Buben-bergu pri Spilju 14.000 avstrijskih ter 1000 jugoslovanskih kron in pobegnili v Avstrijo. Lipniškl žendarmeriii se ie posrečijo aretirati mizarskega pomočnika Viktorja Tanuda. peka Franca Mikuša ter ključavničarja Karla NVernoria, vse tri iz Maribora. Na orožniški postali so tatvino pri • I znali, denar so imeli še ves Dri sebi. ter tudi izpovedali, da so v Jugoslaviji izvršili več tatvin in vlomov, radi katerih so bili zaprti, pa so iz za • pora pobegnili. Tatove so prepeljali v graške zapore.
Celje.
Celjski ' mestni urad prod ode-ruštvu. veiižništvo in tihotapstvu le
v zadrlem času obsodil: Nekega kmeta iz Dobrovell. ker ie neki kmetici prodal tisnle. kl ga ie bil sam ku pil op 107 K kilogram, po 150 kroni kilogram. na 400 K globe, teden zapora ta zaplembo usnja. Dve kmetici. Ul sta prodali mleko no 4 K in tobak, na 40 K globe in 6 dni zanora. Bivši graški orožnik Deml le tihotapil s saharinom in bil obsolen na 600 kron globe in 14 dni zapora ter zaplembo saharina. — To so mali verižnikl in tihotapci, kje pa so veliki ?
Zasačen tihotapec živil. »Nova Doba* poroča- Organi južne železni-oe so zasačili nekega inženiria Auf-rechta. ki le izvozil v Avstrik) 6000 kg moke. 590 kg masti in 500 kg suhega mesa. Aufrecht ie izjavil, da le dobil Izvozno dovolieule od »Jugoslovanske tiskarne« (?) v Ljubljani-
t FRANCOSKI KONZUL V LJUBLJANI.
Oospod Julij Hanliard Je bil tako revno pokopan v naši slovenski zemlji, da se je človeku storilo milo. Kdor Je i njim med vojno v Ljubljani občeval, .ie občudovat mladi duh starega moža, kako vam Je natanko razlagal tanke, njegov ustroj In pomen. Ko fe bil oblegan Verdun, kako se je mož tresel, ni mogel piti, sode-bikarbone mu je bilo vedno premalo, tožil je Čez vojni kruh In bil nesrečen. Francoz, po čudnih potih pregnan za časa vojske v Slovenijo, ki ni nikdar obuna! In vedno navduševal vse naše ljudi, ki jih ie poznal. Hodili so k njemu kot k Izpovedi mnogi naši kulturni možje, nekaj jih je gnalo k temu starčku, staremu, nrevdamemu, dovtlpnemu, duhovitemu Francozu. Mož je Igral med vojno v Ljubljani precej važno zgodovinsko vlogo Visel je med gradom in Unionsko kletjo in sprejemal francoske kapetane preoblečene v Zgomfe Štajerce. Niegov sin. po materi Slovenec, je bil kot inžener-ka-pitan v francoski armadi Informator za slovenske razmere. Fn tu ga Ljubllana pokoplje v slovensko zemljo, evangelskl pastor bobni patetični »Valenmser«, njemu, ki nas le ljubit, ki je želel umreti v času, ko bo njegova Alzacfla rešena Nemcev in dva zastopnika francoskega naroda sta nri pogrebu molčala, njegovih’ prijateljev Slovencev pa k pogrebu sploh ni bilo.
Spavaj v miru. dobri, blag! Francoz, na! Tl bo slovenska zemHa miren grob. Ml nismo mož Tvoje vrste nikoli bob počastili kot da smo jih v svojo zemljo pokopali. — Njihov sok nai bo za naše potomca.
TRAGIČNA IN ZAGONETNA SMRT NAREDNIKA. '
Teden dni v Ljubljane!! —- Uiuor?
»Jugoslavija« Je že v torek, doc
6.	aprila t. L priobčila kratko notico, da leži pred zatvornicami na »Eku«
v Ljubljanici truplo nekega moža že od sobote zjutraj. »Pozvala«- }e merodajne javne organe, naj zadevo preiščejo. Ali smatrali so to notico za »babje čenče« ta pustili vse na miru.
Včerai dopoldne pa so se javili na policijskem ravnateljstvu prt okrožnem nadzorniku Jožetu Ha-betu gospodje, ki so podali informacije o zagonetnem pogrešanju narednika računskega podčastnika Antona Jegliča.
Računski podčastnik Ivan Belič ta narednik T. Malgaj sta Izjavila, d« jitna je bilo zelo čudno, ker je Jeglič pred tednom izginil tako zagonetno. Opozorjena na notico v »Jugo-slavi.i«, mislita, da je dotični mož v Ljubljanici — mladi narednik Anton Jeglič. Obširno sta opisala, kako su bili na VeUkl petek v njegovi družbi. Pogrešani Jeglič in krojač Ignac Čepon sta bila na večer Velikega petka v gostilni pri »Belem volku«, kjer sta ju dobila Belič ta Malgaj. Od tam so šli v kavarno, kjer sta šahirala
narednik Bettč in Jeglič do policijska ore. Ko so odhajali iz kavarne, st« odšla Belič in Malgaj preti Šiški u« svoj dom, Jeglič ta Čepon pa sta odi- . šla proti Trnovskemu predmestju. —
Tudi sorodnikom, posebno ženi Mariji, stanujoči na »Friškovcu * v vili »Fani« se je Čudno zdelo, dt> ?a mladi narednik tako nenadoma Izginil, ne da bi bil naznanil svoj odhod, posebno ker so se bližali Velikonačnf prazniki. Vsi so mislili, da se jo 'Kt-peljal v Trst, ker je vedno tožil io tiža.škem mestu in hrepene! po morju. CitajočI notico v »Jugoslaviji < so postali pozorni in so najpreje opozorili o tem stražnico v Trnovem, kjer pa so dobili lakoničen odgovor: 'To so babje čenče.«
Šele, ko so vso zadevo javili un ravnateljstvu, so jo začeli preiskovati.
Ob 2. popoldne se je zbralo številno občinstvo ob obeh bregovih Ljubljanice na »Eku«. Čolnar OovSe Karol je preiskoval blatno strugo Ljubljanice na inicijativo nadzornika Habeta. Po dolgem preiskanju so v strugi nad zatvornicami iz blata potegnili — truplo narednika Antona Jegliča, katerega so sorodniki takoi agnoscirali. Pretresujoč ie bil prizor, ko Je na lice nesreče došla žeti a Marija. Truplo je ležalo kake tri metre od levega brega Ljubljanice. Na glavi nesrečne žrtve so bile opazit! znatne poškodbe, na nosu, na ustnicah živordeče praske, na desnem sencu temnočrne podplutbe. Zanimivo je dalje, da Jeglič ni imel na rokah nobenega prstana. Niegov obraz so pa fotografirali. NašU so pri Jegliču uro. 55 novih dinarjev, dozo s tobakom in druge malenkosti. — Usodne noči Velikega petka odnosno sobote so čule razne strank« v bližini sprva osorne klice: »AH Imaš zadosti?«, nakar se Je začuf obupni klic: »Na pomoči« — Potem pa je vse utihnilo...
Anrovizacim.
Telečje meso. »Vnovče vodnica za živino ta mast« v Ljubljani razdelila je svoje teleta sledečim um* sarjern: Novljanu. Smoljanu, Ocvirku, Prepeluhu, Kocijanu, Prczelju, Dolničarju, Javorniku, Selanu, Trtniku, Petriču, Bizilju, Janežiča, Prezrliu, fcganiariu J., Žgajnarju A., Škerjancu, Kočarju, Lebnu, Novaku. Ham Mariji, Zajc Ivanu, Ahlinu, Primcu, Rihter Mariji, Josipu Dolničarju. Vsak teli mesarjev dobil je po tri teleta v prodajo, le Janež je dobit 8 telet ter Ocvirk 6 telet. Meso se bo sekalo jutri t. j. v sobote, dno 10. aprila po ceni: prednje po K 19 ter zadnje po K 20 za kg.
Šport In turistika.
Slovensko lovsko društvo priredi v nedeljo dne 18. t. m. v Novem mestu krajevni ogled lovskih psov. Vabijo se vsi lovci ta ljubitelji psov Iz okrajev Novo mesto. Metlika. Črnomelj In Krško, dn pripeljejo svo!« pse k ogledu. Oglerf se vr§| na dvorišču Stembur v KandlU. Začetek otf pol 2. uri popoldne. Posebna komisija bo pse pregledala in ocenila.
GlSaSiieT
»Obuti maček« v slov. marijo-netneiti gledališču. Zanimivo Je gledati, kako zreli sadovi stare kulture počasi, ah ne, zdaj v Jugoslaviji trn vso moč hite pred nas in mi stojimo pred tem dejanjem in požiramo. Kaj vse bomo še dosegli, kako visoka pota so še pred nami in kako bomo še uživali! Ko človek gleda Klemenčičevo marijonetno gledališče, misli in je prepričan, da Slovencu ni pod božjim solncem nič več nemogočega. Ce primerjamo Rili. Teschnei leve Iztočne figure, ki so na vsak način umetniška špeci.ialiteta s Klemenčičevimi Janezi in Gašperčkl, moram reči. da bi Rih. Teschner nri nas niti toliko ne vstvarll. Jaz n* govorim o »mucku«, ugotovim samo to. kako je g. Klemenčič stare in mlade otroke prisvoii! pri nataovejšl predstavi zairteresoval, jih priklenil nase in žel uspeh v vseh mladih ta umetniških srcih. Ljudje nridejo rudi otrok, dn bi malčki uživali, tu p« mojster napravi dovtip: otroci uživajo in zijajo ta stari otroci — tudi zijajo.
Beseda o tem kake igre na* s* igrajo, posebno pa. kako naj bo dilas-log prikrojen dejaniu, bomo morda pozneje izpre govorili. Za danes samo io: če bo vsak Izmed nas toliko doprinesel Jugoslaviji kot je mojster Klemenčič s svoflm malim marljo* netnlm gledališčem, nas bo Jugo* slavfja vesela. In kar le več: hvaležni nam bodo naši otroci.
Izdajatelj In odg. urednik A. Pesek, Tlak »Učit tiskarne« v Liubliani.
glasi v „Jugoslaviji“ imajo na]- § boljši uspeh* ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad eita m
Nižje podpisani Izjavljeni tem tom, da so vesti, knterc sem mširjal pc Kranju o gospodu F. OBLAKU 1. Č.pov1. BZ, v Radovljici neresnične, ftr ga tem potom prosim za odpuščanje kakor tudi radi nameravanega nerada z moje strani} prosim ga, da odstopi od tožbe, za kar se g. Oblak« že naprej zahvaljujem,
7. velespoštovanjem 526	Otom	Klenhn,	I.	r.
Sila som
deluje v lastni delavnici in razpošilja na zahtevo po najnižjih cenah
Ivan Logar sedlar, Gosposvetska cesta St. 13. Ljubljana.
Prodaja
žita, mlinski!) izdel* kov in de?., pridelkov
pesmarica
VRŠAC, (E snet}
mBan* '7rwaiett}ttnrte.'sm
ra m&l i&sr; žapn? h«laj§-liXf5 em
Štev. h Davorin lenko: Sto čutiš, Srbine tužni? „	2.	Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopamka,
#	3.	Anion	Hajdrih:	Slabo sveča Je brlela,
„	4.	Anion	Hojdrth:	Pod oknom.
„	5,	Anton	Hajdrih:	V slada ih sanjah,
Vsafco pesem ptaase £ K; u Js^odcv *«s M. Dobiva se v
Zvezo! fcnFflml, LiubUane, ^rijla trg štev. 8»
« kolon. In tekst, biago * v večjih množinah.
Eaw de Cologne
41K A	la	Maieon
DRIAY-Pari8
Slavnemu občinstvu se priporoča
peieg Zmajevaga (jubilejnega) mostu.
Lastmk SSevo Mihci: £.
Prodaja na debelo. Parfumerija cvetja Francije.
Vent en groe. — Parfumerio des
Fleurfi do France.
7ftniff19 raiut^hn	Inteligenten trgovec, samec, ht Ima namen priti v
Imm fiOllliuDub Jugoslavijo, se želi seznanili z Izobraženo gospodično, ki mora biti preprosta in demokratična. Pisni« se noj priloži slika.
Tajnost zapmčcna, anonimno gre v koš.
Naslov: Prosto S. Milhič, Gen. Del,, Mihvaukee, Wiscons'm, U. S. A.
Ljubljana
Gb sc s, v eno od deželne vlade jstpfašasi koncesijcnirani
svira vsaki večer v restavraciji „JKJU-lorog** v Oospcski »tlel štev, 0. Točijo se pristna vina, vsaki dan sveže pivo, izborna domača lcub'nja. Za obilen obisk se najtopleje priporočata
Ivan in Nežika Kočevar.
po najnovcISih kreJiSt
Iz Svicc došla večja množina prvovrstne;-« platna m ilute ter Bille in »Ukanca za stroje. — Delo izvršujejo le prvovrstni delneei.
Naročila Izvršujem že v 8. dneh. gjjggT IJradnlkotn in stnlr.im KEračnlkeiti popust. 100
^ Inozemstvu ispraiam kroiažkS r^OisSfiG’
TONE MALGAJ
S. Potočnik, Ljubljana
Jugoslovanski kreditni saved v Ljubljani
Marliin tre 8 WoHova ulica 1 - Podiuinka v Murski Soboti
čistih brez odbitka rentnega davka.
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919. Prometa v prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron.
Neposredno pod
državnim, nadzorstvom,
filrair 4.	..»MGOfltAVlJA*	10.	»prita	'i0S<X	87.	štev,