Odgovorni vrednik Dr, Janez Bleiweis
veljajo začelo leto po posti ., scer 3 fl., za pol leta) po pošti, scer 1 fl.30kr.
Tečaj XI.
sredo
27. julia 1853.
List

Od drénaže na Ljubljanskem močirju.
Spisal nemško inženir Miroslav Schmidt *).
Veliko denarja se je potřebovalo, Ljubljansko mocirje na suho djati, in zares lepega delà se je že dosto doveršilo. Čast in hvala blagim vladar
jem
?
ki so to važno delo djansko podpirali
cast
in hvala pa tudi možem, ki se niso vstrašili veli čanskega truda in so moško premagovali vse overe
ktere se takemu početju nasproti stavijo.
v * a	m m m m	v m	A A	m	i	•
j
Bogato
zito se ziblje zdaj tam, kjer je prederzni lovec ne kdaj po vodni divjačini stregel; poslopja so postav
ljene zdej tam, kjer so kadaj makužke valíle; terdna
in gladka cesta pelje zdej tam, kjer so nekdaj ponoćni vrani tavali ; — nezdravi vlažni zrak, ki iz močirja puhtí, je zginul za toliko, kolikor se je
močirja predelalo v rodovitno zemljo.
Tisti možje so spoznali, dana obdelovanje zemlje se opira sreća dežele in njenih prebivav cov, in da vsaka ped zemlje
tijstvu
5
5
je kapital z gotovimi činži.
ki se pridobí kme
Res, da je veliko let preteklo
y
preden se je
moglo kaj opraviti, — ali, kdor zdaj ogleda mo čirje, mora spoznati : da delo mojstre hvali. Go tovo ne bo noben prijatel domovine zdej memo spo minkov šel, ki so začetnikom tega imenitnega delà postavljeni, da bi se spodobno ne přiklonil njih slavi
in v duhu ne rekel: živijo
?
y
Oral (joh)
zemljiša, ki
se je nekdaj prodajal
po 20 krajc., še Bog, da ga je kdo hotel
r
velja
sedaj 100 fl. in še čez. Kakošen razloček! - - in
tega še ni ravno preveliko let. Kapital tega zem ljiša se je povzdignil za več milionov, in še bolj se bo povikšal, ko se bo število prebivavcev po množilo in ta zemlja še na višji stopnjo rodo vitnosti povzdignila, ktera se še doseći
dá.
Dosto je še moćirnega nerodovitnega
y
in to
y
kar je že obdelanega, bo donašalo še veliko
bom na
veči pridelke, ako se to svetoval v sledečem.
zgotovi, kar
Vès tukajšni svét obstojí zgor iz šote
5 čevljev globoko
V	-f •	i •	l 1
?
do
pod to je cerne perští za
cevelj ali poldrugi cevelj debelo , in pod to je ilov n a ti lapor, to je, ravno tista zemlja, ktera je za vsako obdelovanje naj bolji, ako semore pomešati s černo perstjd. Med černo zemljo in ilovnatim laporom je sedaj srednje poveršje vode.
Vsako leto se za nekoliko pavcov zniža lega šote po tem, ker sezažiga;
za toliko pavcov priđe
Prićujoče verstice sim spisal po ogledovanju Ljubljanske ga močirja (Morast), ki ga mi je vpričo gospod predsednika in tajnika kmetijske družbe prijazno skazoval gosp. Pod-
krajsek, vradnik gospodarstva Ljubljanskega magistrata.
:	Pis»
tedaj poveršina močirja bliže srednjemu vodnému
V •	«	V	t	1	â i	to št'	m	• V «
y
poversju, in ce bo to nekoliko let tako naprej slo bo vès svet le k većem za poldrugi cevelj nad srednjem poveršjem vode, in povodnjibo bolj pod veržen.
Zraven tega je tak svet, kakor vsakdo vé zmiraj bolj merzel in manj rodoviten, kakor bi bil, če bi ne bil močiren.
y
Kar se s požiganjem godi, se godi tudi s tem
y
da se so ta reze svet.
5
111
še bolj hitro se ponižuje
v	~	.
Ce se sota ne z a žiga in z njenim pepélom
'	• f	m	i	• .	i	i	j?
zemlja ne gnoji
y
ni
njo
voziti, ni
rodovitna, ker druge perští na
lahko mogoče.
Tudi močiti (bewássern) tacega sveta ni moć
ker enemu delu teknevoda, drugemu
y
ne.
Velika druga nadloga so
grabni, kterih mora zdej zares veliko biti, da se moča odteka. Po grabnih gré sila veliko zemlje v zgubo. Će rajtamo na en oral (joh) le 80 sežnjev (klafter), gré na celem svetu 2000 oralov v zgubo. K temu pride vsakoletno delo, da se morajo grabni trebiti in popravljati, če ne, zlezejo skup in vodotok se overa.
Kako bi se nek dalo vsemu temu pomagati?
Naj veči zaklad (šac) na tem 40.000
oralov velicem zeniljišu še ni vzdignjen
zaklad je spodležeča il ovca (ilovnati lapor)
in
5
y
ta se mora pripravna narediti za obdelovanje. Če se to stori, zna nekdanje Ljubljansko mocirje naj rodovitniši zemljiše celega cesarstva biti, — pravi Banat za Krajnsko in bližnje dežele.
Da se bo pa'ta ilovnata zemlja obdelovati za
mogla
?
je pred vsem treba, srednji stan Lju
bljanice se za
do
čevlje ponižati, in to se
kar
in Cor
zamore les tem doseći, da se Grubarjev kanal
se naj bolj more zniža in poravna, nov graben dostojno razširi in zniža. se potem v Prulah tam, kjer en delLjubljanice v Gru barjev kanal odteka, napravijo zaturnice (Schleus
Ce
sen),
maj hni,
A\tviiui vuivnu ^ ijujji u » J ^ucuiiiivv V.	v *****
ktere se odpró pri veliki vodi, in zapró pri
da Ljubljanice dosto skozi mesto tece
5
je
vsem pomagano. Tudi studenci bi potem lože od
tekali in manj bi bilo povodinj, morebiti celô v Lo gaški in Planinski dolini.
9
se dala krona celemu delu na čelo s tem postaviti, da se drenaža napravi
Je to storjeno
y
ktera bi za večne čase temu svetu mocirnost vzela in rodovitnost neznano povzdignila.
Namest po odpertih grabnih, kterih bi več treba ne bilo, razun tistih, kamor se studenci iz
tekajo
?
bi se po podzemeljskih perstenih cevih od
tekala vođa, in bi se prestopal rodovitnost povzdi
238
gajoči podnebni zrak (ljuft); sila veliko zemlje bi To določilo se ima po Dunajski meri iu sorti derv
se potem pridobilo in sto in sto mostičev in mo- zgoditi.	■
stov bi tuđi treba ne bilo. In, kar je se poglavitna
Kadar se to zgodi, je treba po předpisu
rec
kako lepo bi se dalo močenj e (Bewásserung) li. izrajtati: koliko vživanje te pravice na leto
5
znese. Koliko pa je ti vžitek vreden, in koliko da tako obširno delo se ne da mahoma derv je odmeriti za cisti dobicek, kterega je
vživavec iz poberšine in štorov za kurjavo imel
5
napraviti.
Yém
opraviti, da je dnarja in ćasa k temu potreba ali će se vsi posestniki zd ružijo, in jih vlada to se odločuje po 26. te postave, v tem početji podpira, je vse mogoce.
Višji ležeći del moćirja se da tudi le deloma drenažiti. Na nasvet krajnske kmetijske družbe
>
18.
Od vasnih pravíc.
razsodku pri uravnanju pašnih pra
živino
vic se mora ustanoviti: kakosne sorte
urciićtziiu. r%a iiasvci Riajiistvc kiiicujsivc uiu&uc,	141,71	t111 •	v » 1* ^v**^ ^«nuu,
ktera si hvale vredno prizadeva, po vsem svetu	koliko glav, v kterem času smé kdo na pašo
slovećo drenažo tudi 11a Krajnskem vpeljati, bodal	goniti in v kteri meri smé to pravico vživati.
častiti Ljubljanski magistrat eno svojih senožet	Řavno tako je treba v tem razsodku tudi druge
zra ven Dol ens ke ceste pod nekdanjim Gromad-	služnosti v red djati, če bi združene bile s pašno
ckitovem gradom še to leto drénažiti. Naj jo zdej,	pravico; take pravíce so na priliko: živino po ptu
dokler še ni drenažena, pogleda vsak, kteremu je	jem goniti, živino napajati
5
dalje

da se pašnik
za te delà mar, kakošna trava rase na nji, in naj	ogradi ali zaznamova, čuvaji posta vijo itd. jo ogleda prihodnje leto, kakošna bo. Vidil bo 19- Pri uravnavi paše po gojzdu ali po ta
velik razloček že per v o leto. — Gospod Ba um-	kem svetu, ki je za rej o lesa namenjen, se mora
gartner že nareja perstene cevi (rore).
ner ze nareja persiene cevi ^rorej.	določiti prostor za paso vsako	mch
Naj bi s pomočjo drenaže se pod vlado pre- kosi gojzda so za pašo odločeni, v kterem času
leto
kteri
milega sedanjega cesarja Franc
Jožefa to delo in kako se bojo pasniki odkazovali.
blagoslovjeno dognalo, ktero je tako milostno in
(Dalje sledi).
skerbno začel Franc 1. in krepko napredovati dal Ferdinand
Nova cesarska postava

ktera zadeva služnosti ali servitute v gojzdih
in na druzih zemljiših.
Kakšna je sorodnost Slavenov z Indiánci.
Razlozil Davoriti Terstenjak. Iz rokopisa; »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?«
,	(Dalje.)
v	v
Ce to rec globleje presodimo, vidimo, da glavni
(Dalje.)
Drugi razdelk.
Posebne odločbe.
A. Kako sluine pravice (servitute) uravnati
(regulirati).
Od lesa in derv.
bobovi severnih Vindov niso nič druzega, kakor prestavki indiških imen v slavenska. Ker so mostalnost zgubiii in pod oblast dragih narodov
zgodaj svojo sa
prišli, jim ni mogoce bilo svoje cast je tako razvijati, kakor južnim, kteri so brez dvombe po načinu indiških braminov imeli sole, v kterih so se mladenci podučevali v verozakonskih rečéh, znabiti tudi v evetem jeziku braminov. Pri južnih Slavenih so se go-
15. Kadar se morajo vživane pravice po- tovo ohranili prepisi svetih bukev „Vedas", „Puranas",
_____	_____ ^ • _	^ V	t a	ft • I 1	i	~ • i i	t	• V	.	m
Gita" itd., kar vidimo iu se prepričamo iz tega
ker
polnoma ali deloma ali tudi le na odloceni čas urav- „ nati ali v red djati, je treba natanjko vse odločbe na rimskih kamnih lastna imena po tih bukvah
tega uravnanja s pismom na terdno postaviti in přejeta najdemo
kakor
„Vedius",
„Puranius",
i A.
scer tako, kakor ^ sledečih predpisih govorilo
kazuje in kakor se bo v tonu itd. Severním je brez dvombe le ustmeno izro
v«.	«i v «	« i«y i	• v i« v ••	• v
cilo obderzalo staro indisko vero v poznejsih casih
16
Vse dervaáine in scer pravice les ali mm pa písmeno.
JL	«/ « ^	— t/ . .
reci
, juz-
Tudi člověk ima do verozakonskih in božjih imen večo pobožnost in častenje. kakor
derva dobivati (ako ne zadevajo samo suhljadi in
poberšine ali pa štorov in korenín) se morajo tako do posvetnih, zato tudi se imena uravnati. da se odloči: koliko se bo lesa ali derv ekih obredov itd. niso tako hitro pozabile, kakor imena
■■ v ^hmh y ■ ■
bogočastja verozakon
ko leto ali ob druzih časih dobivalo, in na
kterem městu se bo dobival
Koliko se bo d
za kurj
vsake sorte
(naj bozaognjisa, fužine vselej kakor letna da\
5
jskih sežnj
(klafter)
oglarije) dajalo, se mora zgovoriti po meri
vsakdanjega življenja in občenja, ktere so zapopadene v izrazih jezika.
Da so severnoslavenska glavna božanstva ednaka z indiskimi, samo s slavenskim imenom, to vidimo iz
in pa dolociti
kako
dolge bojo polena, in kakošna v vsakem kraj
ali lepe polena, ali bolj izme
indiške trojice Trimurti. Paulin (System Br ohm. stran 106.) pise o nji sledece: „Trimurti seu Trinitas indica. Ex sententia Indorum Brama est creator, Visnu con-
navadna
t
bo
ser va tor, Ziva est destructor, vindex et judex,
ček
5
ali butare itd.)
in za drug
rabo
5
,	^v/.j	--- ----7------------------7 ----------J----
les za stavbě (cimpre) cui animarum post mortem cura obtigit. Samserdami
___ _— *__1 ^T I« ^	i- ^v — ______K ^	/krt Wft	^Jtjíí ni /VV1 lil AH f ^ KAO	m bi vf i Ci wyr%m»s% «> A M n VI ď\	#
aaaui	«iuw.vu	-----
mizarske itd. se pa mora odmeriti v taki lastnosti, corpus
kakor za izdelke tesarske. cum
»
significat
Trimurti
tres
y
seu
murti" vero personam vel trinitas indica sunt tres
ki se prilega namenu zadoblj
pravice
5
ali v ku- personae etc." Pri severnih Slavenih se veli ta tro
bičnih čevljih te in te dolgosti in debelosti izrečenem številu debel, hlodov,

ali v
jica: Triglav (Vita s. Ottonis L. 2. c. 13.) in se reče
rant odločene dol- od njega: „ideo summum Đeum habere tria capita, quo gosti in debelosti — in vse.to se določi, kakor je uiam tria procurât régna, id est, coeli, terrae et
kje potreba: ali za vsako leto ali za daljši čas, v
infer ni" (primeri: Brama, Visnu
Ziva).
kterem smé vživavec po večkrat ali pa tudi ves les kteri mu gré, na enkrat terjati
j
Tudi po duhu jezika
slaveoskega
je Triglav do
slední přestávek iodiskega Trimurti, ker Slovenec po
17
storov in korenin se ima
Pravica do poberšine suhljadi ali
men
„glava"
tudi rabi v pomenu
tistikrat vstanoviti na persona; postavim: deset
glav
„oseba",
živine pase.
individuum
r
letno odrajtvilo, kadar lastnik gojzda sam to želi
i
Muhar: Gesch. d. Steier. I. 3G6, 368, 375.
?
239
Ime božanstva Brama pomeni razun
dragih
tadi
toliko kot
P
i
resnica
*
Veritas lKollar S l
hvale vredni knjigi so pridjani pregovori vv omenjenih
jezieih; slovenski se takole glasi : „Ce tudi nazoča
Boh. 230.) Brama jednak je v častju in podobi se- knjiga ne zadosti želji, leta 1849 tii in tam brez ozira
verni P
9
kakor so nam to ime nemški kronisti po- na djanske razmere izrečeni, da bode plod komisije
5
V
Deua predgovora za hervaško stran omenjene, ena in enaka
pačili in ktero se je brez dvombe glasilo Pravi, verus. (Massius: de Diis obotr. c. 2. str. 35. Chron. Sax. pravoslovna terminologija ako ne vseh austrianskih Slav
1153. Petrus Alb inu s Meisn. Chronic. X. str. 302.)
janov saj vseh jaznih
Slavjanov, se je
zlasti po krep
V
• v
pomeni po etimologii nekterih jezikoslovcov kem prizadetju gosp. doktarja Matija Dolenca
toliko kot „vitez", in mi smo že spoznali
sko božanstvo
i
Vit
Vit
Drag
jezikoslovci
nega in sodnega pravdosrednika na Danaja
>
Bopp. Gramm. str. 44.) izpeljujejo ime V
»
vis" intrare, habitare, tedaj pomeni V
{glej:
intrantiuin gloria, hospitum Dominus, protector, pro «eda
od
dvor-vendar to
doseglo, da so bile tri južno-slavjanske narečja ven zvezek natisnjene, nekaj za to, da bi se s tim bližnja

99
ínu njih srodnost ocitno kazala, nekaj pa za to, da bi se illis ' tù nasvetovani pravoslovni izrazi in izreki vzajemno Hostislav , Vitislav, Vitoljub, zato česka be- podpírali, opravičevali in dopolnovali. Upati je, da bode
slovenski pisatelj v njej marsikako koristno mervico za-
vitati" salutare 2
Ďa vse te božanstva severnoslavensko basnoslovj
učijo basnoslovci (g^J: Leibnitz Scriptor
pazil.
Samo po sebi se pa razumeva, da velja, kakor
pozna,
brunsvic. str. 141.)
rerum
Edna avatara Višnutova se je velela P
m
i
ktera po besednem přestávku pomeni
G ostira d
i
Radinost
(glej
Vollmer Myth, str. 1224.) Zdaj za po
pademo, zakaj je Radegost tako do
1	—.V	,	.	.	11	V1
ben Vis nut
Z
je obderzala svoje
ten kega
indiško
podo
vsak drug siovnik, tako tudi nazoči pravdoznanski slovník z umnim prevdarkom in v duhu slovenskega jezika rabiti, in ne sužno deržati se ga. Tako najdeš v njem
mnogo nemških imén, kakor so: der Abgang,
fremde Rechte, das Zu
n. pr.
die Abwesenheit, derEingriff in
standekommen des Gesetzes
ime
5
in
enacih
brez
števila
tudi pri severnih Slavenih
9
y
Ind
*
Deus
et tempestatis (Bopp: gloss. 31.)

se je malo poslovenila, ker na rimskih kamnih najdemo glagoli
so v tem slovníku kjekod, da se je prostor prihranil tudi s samostalnimi imeni poslovenjene, če prav se v pisanju (v štiku besed) po naravi slovenšine morajo z
V i n d ru n a ,
daga , to je jugoslovensko
to je
9
Vedrina. Litvanci jo imenujejo P
prestavljati ; ravno tako
je v nemškem predelku
9
nebeška

od
;jdang
Pogod
nes
dóga, duga, iris,
„god" tempus. in tempestas iz „tempus" nastalo, tako
od besede
P
cr
es
d
5
ruski izrečeno Pagad
: coelum (primeri : mavra), Rusi pa:
Kakor je tem p e-
god"
(Vec beri o tem pri in 68 in Hanuš Wis-
(morda po nepotrebnem) sila veliko imen v drugem sklonu, na pr.
Einfiihrungs-, Eingangs
Erbs
9
Feuers
9
»
Helmoldu: Chronicon Slav. I. cap. 84 sensch. der slaw. Myth., stran 75, 260, 107, 110, 273, 260.)
so iz itidiškega preložene božanstva: G o vind
v Vol Karma
stavim: Bh
Kdor se
Stád
v Žel
9
Ha druge
9
v Z
Zel
v Bab
so le malo premenjene, po , Hiranja v Gorinja
9
S
loblej
hoče o tej ednakosti
indiškega in slav-bere K o 11 a r o v o „Slávo íuša basnoslovsko delo:
skega basnoslovja podučiti, naj Bohinjo" in izverstnega dr. Ha
Intabulations-, itd., ki so bile poslovenjene zdaj z besedami v drugem sklonu, zdaj s prilogi, tù in tam s stavkom : kar se tiče itd., ki se pa morajo v pisanju tako prestavljati, kakor vsakokratna zveza besedi nanaša.
Kar se tiče natisa slovenske straní, gré tù še pristaviti, da je bila gori omenjena komisija po dokončanem posvetovanju izperva gosp. doktarju Dol ene u izročila nalogo v komisii ustanovljene izraze v red djati, dopol-niti, za natis pripraviti in natisno popravo oskerbovati ker pa imenovanemu gospodu pravdosredniku njegove mnoge opravila niso tega dopustile, je delo to podpi-sani prevzel in s pomočjo zaslužnega slovenskega pi-

3)
Wissenschaft des slav. Mythus. Lemberg 1842
, -	(Dalje sledí.)
u
satelja
»
gosp
Janeza Navratila, c. k. oňciala
višje sodnije, opravil.
naj
a
Slovanski popotnik

Na Dunaju 16. aprila 1853. Matevž Cigale
* C. k. ministerstvo uka je přejelo za tisk slo
va s ko aritmetiko od g. Culena, profesorja v Ban
* Omenili smo že, da je od c. k. ministerstva pra- ski Bistrici, in pisatelju 220 for. za njo podělilo.
vosodja izdani besed nj ak za pravoslovne in po
li t i čn e
reci
tudi v horvaškem, serbskem
* Izdal se je 3. zvezek 3. tečaja časopisa
in
spěchu casu přimeřinych oprav
99
k pro
na gymnaziich", od prof.
slovenskem jeziku dodělán. Pristavimo danes , da ta Jungmanna v nemškem in českem jeziku.
obširna 44 pól debela knjiga, s ktero bo mnogim po trebam pomagano in se je naše slovstvo kaj slavno po
* V Lvova se natiskuje delo Juliana Horoškevića pod naslovom : „Swiat popularnie opisany" (svet po do-
množilo, velja 2 fl. 36 kr. Besednjak je tako naprav- mače popisan) in zbirka povedk „Swietojanskie Wianki"
3jen
?
ska
da nemški besedi je pridjana horvaška, serb cirilico) in slovenska; tako ob enem zvémo

cenje
pomén nemške besede v treh jugoslavenskih jezieih. Velike janska.
Njegovo veličanstvo je blagovolilo přejeti posve
Kollarjevega delà : Staro- Italia slav
9
zato
2
3
)
Brama tudi v indiškem pomeni: rast, Wachsthum toliko imen Rastislav pri severnih Slovencih, pri južnih najdemo historiško ime vojvoda koroskega Ra s tic. Zdaj je jasno , odkod toliko »Crescentius«, »Crescentinus«,
»Crescentia« itd. pride5 so to prestavljeni Janbrami, kakor smo 11a koroških kamnih našli — prestavljeni R a-stici.
Tako je pod »Jupiter suspitator« većkrat indoslavenski Visnu skrit.	'
Pri noriških Slovencih se je velela Bhavani Baba ali mara, die Weltmutter. zato toliko Beba lastnih imen
BAEBIVS, BAEBIA na kamnih v Noriku in Panonii, a se večkrat spremeni v e, primeri: lahek in lehek, kratek in kratak, jaro in jero itd. Ime še je ostalo v psovkah naroda. V severnoslavenskem basnoslovju najdemo to indiško Bhavani Majo — noriški Babi Mara pod imenom Baba.
* V Karlovci se je zapisal v filosofiško učilišče
Bil je brez rok rojen;
učenec, ki nob ene roke nirna.
piše z desno nogo
Kratkočasnica

Neki Anglež potovaje v
Valencii se je zaljubil v
prezalo mlado cigánko. Mati njena ni bila zoper to Ijubezin, toda terja, da Anglež njeno hčer za ženo vzame.
Anglež na to odgovori,
da nima dosto premoženja
1
da
bi se ženil. Stara ciganka se zacne na včs hotati ter mu reče: ..kako to? ti nisi bosrat, in vendar
glas kro
99
stanuješ v deželi, kjer je tolikšno bogastvo. S tako izurjeno tatico, kakor je moja hči, znaš kmalo biti naj
veči bogatin. Vzemi jo za ženo"
Zares ciganska matil
240
Novičar iz slavenskih
o.
z Železnikov. Přetekli torek 19. t. m.zvečer
in ponoći je toća sopet strasno škodo naredila. Žalostno
lz Šmarja pri Volšperzi na Koroškem je zaznamvana nje pot od Bohinja čez Sorške planine,
Ravne in drage bolj proti temena R&titovca ležeče kraje
r
20. juli a. Velik del Koroškega paradiza se je v dolino
obilne nesreće in žalosti premenil — včeraj popoldne po	dalje čez Podlonk, Dražgoše, Ruden, Češnjico, Kališe,
strašni toči. Kakor čujemo, je celih 6 far, St. Marjeta,	Lajše, Jamnik , Šent-Mohor in sv. Jošt proti Krajnju
St. Mihel, Volšperg, Smarje, St. Ulrich in St. Andraž	Tako so tedaj hribovci na obéh stranéh naše doline v
več ali manj hudo otolčenih, menda nar bolj pa St. Mi- devetih dnéh od toče žalostno zadeti, in kakor so teško
helska in Smarska. Pri nas je skoraj celo četertinko novine cakaïi
je večidel kmetov, ki
ure kakor pôper suha pokala in se na kupe sala, vser-ditosti strehe ranila, okna pobijala, in še več ljadi na
?
snopića ne bodo na
ki niso mogli urno ubežati
5
po
glavi in herbtu
polji,
obunkala, da še danes čutijo. Réži, ki je bila v do
líni k sreći že večidel požeta, toda še vsa na polji v jmeij kaj jesti.
zeli. Milo se revezi solzijo, ker kôsa delà namest šerpa Marljivo se ubogi ljudjé zdaj trudijo, urno ajdo in druge jesenske sadeže posejati ; Bog daj saj k temu vgodno
vreme, drugač ne bodo na zimo ne ljudjé ne živina
kopicah (kozolcev ni pri nas), je dobro polovico iztolkla pšenici zunaj semena in slame ni kaj je zlo , oves, turšico , bob
Josip Levičnik,

čivje do čistega vgonobila.
pustila, bar in lan zelje, murke in drugo so-Po planinah pa, kjer tudi
réži še niso nič
želi
j
je nesreća še hujša. Nar neusmil
niše pa je s sadnim drevjem razsajala. Pri bornih kme-tičih in bajtarjih, ki so že komaj novega zernja čakali, pri najemnikih in onih, ki iz roke v zobe živijo, bo spet sirošna velika. Bog pomagaj!
Ljubljane. Ker je toča neznano veliko škode
prizadjala v 40 davkovskih soseskah Kamniške okraj-, kjer je čez 20.000 oralov zemlje potolkla, od ktere
ne
okoli 10.000 ljudi dovoliti blagovolilo,
v • f
ZIV1
, je c. k. deželno poglavarstvo da se za nesrečnike, kterim je huda ura 11. t. m. vès pridelk vzela, po celi krajnski deželi milodari nabirajo. Da bi se obilo nabralo v tacih krajih,
kterih ni zadela nesreća
i
Od Marie na jezeru iz Koroškega
naši dolini in naših gorah nenavadna, je dan Pavlana popoldan od sv.
j
v
Toča Vincenca
glo in strašno privihrala, da
Štefana, Bliberške okrajne, tako
je gredoč na Štajarsko
m
Novičar iz mnogih krajev

Cesarski patent od 10. svečana 1.1. zastran cest v petih minutah skorej vse popolnama potolkla. Vihar nine na cesarskih cestah in mostovih bol. listopada
je bil toliko silen, da so se mu mnogotere poslopja od- t. 1. tudi na
Ogerskem
?
Horvaškem, Slavonskem itd.
V nekterih
krivati mogle ; tudi etoletne drevesa je prelomel in iz- (razun vojaške granice) veljavo zadobil. koreninil. Vidijo se tudi ljudjé z obezanimi glavami, ktere kronovinah je ojstra prepoved zavoljo kvartanja iz je huda ura na polji ali cesti doletela; neka rudarica je
zgolj dobickarije in za velike denarje ali tako
morala spovedana biti. Kar se dozdaj sliši, je sledece imenovano hazardiranje vnovič oklícana. — C. k. mi-
fare nar hujši zadela: Sv. Stefana, sv. Mihela zgor Bli- nisterstvo je razglasilo prepoved. da zavolj verako in
berca , Blibersko , sv. Daniela, Strojno, sv. Marie na politične razujzdanosti, v kteri živijo družbe del a veo v
; — sv. Janža itd. na Stajar- v Svajci, ne smé prihodnjič, razun nekterih bližnjih
jezeru
Cernece. Kotle
skem proti Velenjem (Wollen).
Od Sotle na Št ajar skem 22
ju lia
a
delavcov , noben obertnijsk delavec (ksel) pa tudi noben delavec v fabrikah našega cesarstva na Švajcarsko
sedaj tam, mora
Toce letos ni konca ne kraja. Kolikorkrat dežgre,skoro potovati in tam delati, in vsak, kdor je vselej tudi toča priporoća. 19. t. ni. nas je že štertikrat v 2 mescih to deželo zapustiti, ako hoče ostati austriansk obiskala; hvala Bogu, da pri nas tibart ni kaj škodo- deržavljan. — Okoli 01 o muca bo pervih 10 dni mesca
îno kimovca veliko taborišče vse armade, ki je na Českem. Marskem in Sleskem.
vala, al, kakor se čuje, je po drugih krajih neasmilj
razsajala
Kar je lepši vreme
V «

8
V vsem skupej se ja ljudi k Slatini (Ro- dosihmal za novo Dunajsko cerkev v spomin srečno
Po
h krajev in stanov, tako da prostora cesarjeve otetbe nabralo 1 milion in 400.000 fl.
aćki) hiti iz vs
manjka. Slatina pa je tudi zdaj prav močna in v veliki novi postavi bo vsak kot prestopnik dohodne postave ka
vrocini prijetna pijaca

ktero
or
osti hrepené serkajo. Le- znovan, kdor po pošti pod križne m za vitkom (Kreutz
tos stavijo stajarski dezelni stanovi novo poslopje
zdravilni studenci zmirom
vec
ker
gostov Slatini vabijo
y
band) kaj pošilja in zraven pismo pritakne ali kaj
, kar bi imelo posebej na pošto priti. — Žitna
druzega
kar je za revno okolico velika sreća. Ljudje si veliko cena v Terstu je uni teden zmiraj višji šla, barantačí
zasluzijo, in svoje, tudi majhne, pridelke lahko prav so pokupili že naprej pšenice in turšice veliko, zato, ker dobro prodavajo. Tako marsikteri krajcar po žlahni vodi se iz Laškega neprenehoma naročila naznanjajo; olje
med Slovence pripla
je dražji, volna tudi.
Rusovski car še ni
odgovo
Še žalostno novico. V Sladkogorski fari je v krat- ril, kaj misii storiti. En oddelk
njegove
armade se je
kem 5 oseb stekel pés popadel. Da bi pač bolj ljudjé 15. in 16. tega mesca pomaknil v Bukarešt, po-na svoje pse pazili in se bi nepotrebna žival pokončala! glavno mestoVlahije. Omer-paša je naročil serbskemu
Zakaj niso o ti reci ostreje postave? Ali ni življenje knezu, naj pošlje svojih vojakov in generala Knica enega samega člověka več vredno, kakor vsi cucki! nina turški armadi na pomoč; serbski knez pa je od
govoril, da ne stopi na nobeno stran in da se ne
Iz St. Jer nej a na Dolenskem
9
dan
tega
mesca gre 10 let star sinko tukajšnega mlinarja v mlin vtikuje v rusovsko-turško pravdo.
Turška vlada je
okro«-

notrajnih kolés, ko jih voda vertí, stikat (štokat); za 40.000 pušk, ktere je iz Francoskega dobila

preslica mu desno roko zgrabi, ter mu jo, dokler po- lion in 55.000 frankov plaćala, moc pride, grozno zvije in vse koščice strè. 10 dní je penhagen) na Dánskem je jela kolera odjenjevati, ubožček jokaje grozne bolečine terpel, dokler je popol- je že veliko sto ljudi pomorila ; polovica zbolelih je vsaki
1 mi
V Koda nju (^Ko-
ker
nama vtihnil. Vceraj smo
ga pokopal
ni h
Prig
odkov so
v «
krat vsaj takošne brezumne otroke bolje paziti
del starši krivi. Da bi jih pač
Tacih žalost- dan umerla ; sadja se ne upa nobeden dotakniti, ker so
grozne skušnje zmodrile
, na svoje
žalostné skušnje učile, da že mervica češinj je naredila smert za kolero.
»
Lepstanski
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani,