Št. 97. V Gorici, v četrtek dne 26. avgusta 1909. Tečaj X%X!X, Iiheja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek j ¦. soboto ob 4. uri popoldne ter stane po posti preji.- _ ¦uift 0'.i.| (Dalje.) A tudi z narodnega stališča se mora strogo obsojati izrabljanje otroških moči za težja poljska in tovarniška dela. Če vržemo otroka prezgodaj iz šole na delo, poceni ne bomo imeli več krepkega tretjega pokoljenja in narod bo polagoma propadal in hiral. Narodni blagor torej zahteva, da varčimo z otroškimi močmi in da branimo vsaj osemletno šolsko obveznost. Še ene misli ne smemo zamolčati, s katero se trajno pečajo nasprotniki ljudske izobrazbe in šole. Gospodje, ki se zavzemajo za šestletni šolski pouk, bi radi od-ščipnili zadnji dve leti, namreč 13. in 14. leto. Otroku ne privoščijo šole zlasti v tisti dobi, ko že sam samostojno mnogo misli in presoja in ko je že zelo dovzeten za učiteljeve besede. Torej v tistih letih, ki so vrhunec in cvet ljudskošolskega vzgojevalnega dela. Nasprotnikom ljudske izobrazbe se vidi seveda v tem največja nevarnost, če ostane otrok v dobi od 12. do 14. leta pod vodstvom izobraženega učitelja, navdahnjenega z modernimi svetovnimi nazori, s katerimi bi seznanjal otroka. Zato delujejo s tistimi nizkimi in neokritimi sredstvi javno in tajno, javno hujskajoč na shodih in tajno šepetajoč neukemu kmetu na uho: »Glej, kmet, tebi je treba otroka doma in na polju. Delavcev nimaš, lastni otrok pa ti pohajkuje po šolskih klopci, dasiravno je močan dovolj m se je v šestih letih naučil dobro pisati, citati in računiti. S tem znanjem se bo že prebil v življenju. Kaj mu je treba še dve leti posedati v šoli in se učiti o severnih medvedih, o malajskih otokih in o raznih nepotrebnih rečeh, ki jih naš človek nikdar ne rabi v življenju!« Takšen govor je neukemu očetu kaj pogodu, ker r.i zmožen, da bi ocenil koristi šole. Vseid tega ima protišolska agitacija toliko uspehov. Nasprotniki ljudske šole vedo, da je v njihovo korist, če priprosto ljudstvo ne črpa iz svetovnega znanja in napredka, vedo, zakaj iz naših kmetov in delavcev ne smejo postati moderni ljudje, k čemur bi jih pripravljala dobra ljudska šola. Isti nasprotniki osemletne šolske obveznosti pa ne povedo ljudstvu, da se sedaj resno premotriva uvedba dveletne vojaške službe, do katere ne bo pripustila vojaška uprava neizobraženih mladeni-čev, ki so obiskovali ljudsko Šolo samo 6 let; ne pojasnijo kmetu, da bi po uvedbi Te besede so okrepile staro mater kakor kapljice čudotvornega balzama. Za-hvalivši se Manasseju iskreno za njegovo obvestilo in nasvet, je hitela domov k nesrečnemu sinu. Jurij,.ki je.baš vstal in zagledal mater pred seboj, je pričakoval očitanj za svoje včeranje surovo in neljubeznivo vedenje, katero je zdaj obžaloval. Tem večje je bilo njegovo presenečenje, ko ga je mati iskreno objela in mu z radostno trepetajočim glasom ponavljala besede starega Žida. Sklonil se je nad njene suhe, ovenele roke ter jih vroče poljubljal. Obljubljal je, da se odreče nerednemu življenju, da se z novim upanjem posveti delu in s podvojeno ljubeznijo in uslužno-stjo popravi, kar je zagrešil nad materjo. Mir se je vrnil, toda žalibog le za kratek čas. Jurijev zli demon je bila zopet teta .Mrazkova. Ker Jurij in njegova mati nista več prihajala k njej, se je ponižala samo zato, da bi olajšala svojo jezo proti Noemi, tako daleč, da je sama počastila s svojim obiskom te uboge s rodnike, kar je bilo pri njej - nezaslišano, samozataje^-vanje. šestletne šolske obveznosti imel sicer nezrelega dečka dve leti doma takrat, ko mu ne opravi nobenega pravega dela pošteno, da bo ga pa pozneje, ko bi mu bil sin imenitna delavska moč, moral najbrž pogrešati leto dni več, ker bo mu služil — vsled pomanjkanja inteligence — tri leta vojake namesto dveh. Osemletno šolska dolžnost se je dejansko odpravila že leta 1883. Svobodomiselno zakonovo besedilo se ni strogo izvrševalo, zato pa se je uvedla takozvana .zmerna in razumna praksa', kar pomeni, da so se odsekavali zakonu posamezni napredni principi. Ko se je ustanovil leta 1879 v državnem zboru »železni krog pravice«, v katerega je stopilo tudi češko plemstvo s Staročehi, takrat so se pripravljala tla za protišolsko delo in za boj proti državnemu Ijudskošolskemu zakonu. Predlogi princa Liechtensteina in dr. E-benhoeha so zahtevali omejitev šolske obveznosti in učiva. Taaffejeva kupčija je imela uspeh, ker se je dne 28. apr. 1883 sprejela po hudem boju s 170 glasovi proti 167 tzv. šolska novela, ki je s § 21. odstranila osemletno šolsko dolžnost. S tem se je storil prvi korak k raznim daljšim oiajšavam. Druga važna pridobitev državnega ljudskošolskega zakona je bila uvedba realij med učne predmete v ljudski šoli. Pouk v prirodoslovju, zemljepisju, zgodovini in ostalih prostih posvetnih predmetih znači velik napredek v našem ljudskem šolstvu. Reorganizacija učiteljišč in preobrazba učiteljske omike je bila potrebna posledica novega ljudskošolskega zakona. Sedaj so se položili temelji posvetnemu učiteljskemu stanu, ki je čisto moderna prikazen. Država je morala skrbeti, da si vzgoji učiteljstvo obširnega znanja in obzorja, ker bi drugače ljudska šola ne mogla uspešno delovati. Kot vzgojevalni zavodi učiteljstva so se razvila učiteljišča v sedanji obliki, ki jim je določil organizacijski statut (1874) obseg učiva. Toda učiteljišč je ustanovila država premalo. Šolska novela je vzela določbo o nadaljevalnih tečajih za učitelje na vseučiliščih, zato pa je uvedla disciplinarno kazen za Bila je ljubeznivejša in zgovornejša nego kdaj prej, topila se v sorodniški ljubezni in zelo prijazno popraševala po Jurijevem zdravju. »Bala sem se, da si bolan, Jurij; tako dolgo že nisi bil pri nas. Tudi bi se ne čudila temu; saj vendar ni nikaka malenkost, če imamo koga res radi in spoznamo njegovo ničvrednost« »Pustite take besede, gospa svakinja,« jo je prosila starka, čuvši, kako njen sm hrupno vstaja. »Da, pojdite drugam s svojim obrekovanjem!« je vskliknil Jurij razburjeno. »Noemi je angelj, dovolj krivice ste jej storili, in zato-----« »Tako, tako? Angelj?« je odgovorila Mrazkova strupeno. »Torej angelji imajo ljubavne spletke z oženjenimi možmi? Glejmo, tega se iz katekizma nisem naučila.« Jurij jo je prijel tako silno za roko, da je strahu kliknila. »Tvoja surovost je ne poboljša!« je rekla vstajaje in začela s škodoželjnostjo po svojem načinu pripovedovati vse, kar { je izvedela o deklici. I »Torej čujte, kaj sem jaz: izvedel o njej,'« je rekel nato Jurij. »Noemi se je zatekla k svoji teti na deželo, da bi tam pozabila na svojo neblago ljubezen. Morda zato, ker je izvedela o zapeljivcu to, kar ste omenili pred trenotkom.« Mrazkova se je spustila v glasen smeh. »K teti se je zatekla! Ah, ta krepostna duša! In glej! Po čudnem naključju je tudi njen ljubček odšel iz Prage, in po še bolj čudneju naključju bas na posestvo, ki je oddaljeno komaj eno uro od njenega bivališča.« Jurij je zarjul kakor lev, tako da je Mrazkova v svojem strahu zbežala za stol slepe starke in od tam k vratom. »Ali me morda hočeš umoriti zato, ker govorim resnico?« je zaklicala na pragu, ko je planil za njo. »Saj imamo — hvala Bogu — ceste in železnice, tako da se v nekoliko urah lahko prepričaš o resničnosti mojih besed. Morda najdeš svojega angelja baš v tre-notku, ko se bo v naročju svojega lepega Ijubčka smejala tvoji neumni ljubezni.« Zaloputnila je vrata za seboj, in Jurij je omahnil uničen na stol. »Opravljiva lažnjivka!« se je hudor vala za njo stara mati. »Ne verjemi jej, sin, ne verjemi jej niti .besedice!« ., učiteljsko izvenšojskb delovanje. Kot posledica'novega toka po šolski noveli se Je izdal leta 1886 novi organizacijski statut za učiteljišča, ki je znižal minimum-učiteljske izobrazbe, kateri se- je zahteval izza leta 1874., ker se je vzelo zavodom precej prirodoslovnega učiva, zato pa se je pridalo toliko in toliko ur pouku cerkvene godbe. Vesela točka šolske novele so bile naredbe o meščanskih šolah, ki pa zlasti za Slovence niso imele takrat in še dolgo pozneje nobenega pomena. Kar se je godilo v naslednjih 25 letih šolske novele, je vse le njena nevarna posledica ali pa z njo v sorodu. Poleg redkih napiednih drobtinic opazujemo v raznovrstnih naredbah od Taatfejevih do Gessmannovih in najnovejših dob dosledno reakcijonarno smer v šolstvu. (Konec prih.) Slovenskemu visokošolskemu dijaštvu! Slovenskim ahiturijentom' V jeseni nastopi nova doba trpljenja in preganjanja slovenskega akademičnega dijaštva na avstrijskih visokih šolah na Dunaju in v Gradcu. Razna znamenja kažejo, da bo ta doba burnejša in krutejša kot katera koli doslej. V Gradcu bo novoizvoljeni rektor pomagal nemškim burša-kom zadostiti plitvemu nemškemu šovinizmu; saj se tudi leta 1907-08 ni sramoval kot dekan medicinske fakultete z nogami teptati akademično svobodo, samo da je kril škandalozno početje nemškega bur-ševstva. Na Dunaju pa ie skoraj gotovo, da se burševskemu terorizmu posreči razbiti a-kademično menzo ter pognati Slovane iz podpornega društva za bolne visokošol-ce, kjer bodo potem neovirano gospodarili z društvenim denarjem po svoje, kakor so tega vajeni doslej. Razven tega so že pod pokroviteljstvom znanega olikanca Ma-lika sklenili, kruto se maščevati nad Slovenci radi resnic, ki jim jih je povedala naša vseučiliška brošura. Z ozirom na to poživljamo slovensko akademičnc dijaštvo, v prvi vrsti slovenske abiturijente, da obrnejo nemškim vse-učiliškim mestom hrbet ter odidejo na slovanske visoke šole, zlasti v zlato Prago. Kaj nameravamo s tem? Pred vsem se zognemo nemškim ba-tinam in šikanam, ki jih zdaj tako kruto občutimo. Denar pa, ki ga zdaj znašamo nehvaležnim Nemcem, pride v slovanske roke. Drugič se otresemo nemškega upliva ter spoznamo, da je poleg nemške tudi slovanska nič manj važna ter nič nižje stoječa kultura. S tem se iznebimo predsodkov, da samo ono kaj velja, kar je nemškega izvora. Emancipacija od vpliva nemške kultur epa bo prvi korak k osvoboditvi slovenskega naroda od nas sovražečih ter naš narodni razvoj ovira-jočih Nemcev. Posledica tega pa bo krepkejše združenje avstrijskih Slovanov. Jurij je molče vpiral pogled v strop; na vsa materina prigovarjanja in prošnje ni odgovarjal druzega kakor: »Prepričam sel« in te besede je ponavljal ves večer. Ko je odhajal spat, je obstal na pragu svoje sobice. »In kaj, če jo je ta propalica uničil?« Pri tem vprašanju so se mu strašno posvetile oči. Stisnil je pesti. »Potem maščevanje, maščevanje!« si je odgovoril sam s hripavim glasom. Mati je stala sredi sobe in s skrbjo na obličju poslušala divje besede nesrečnega sina; nič dobrega ni slutila. Naenkrat je zaslišala sikajoč zvok, kakoršen nastane pri brušenju noža. Kakor strela je pohitela v sinovo sobo; bleda kakor smrt je stala pred njim, dvigaje roke kvišku; temne, krvave oči je imela popolnoma odprte, kakor da hoče s silo prodreti temo, ki jo je obdajala. »Sin!« je zaklicala, in njen glas je zvenel slovesno in pomembno kakor glas svareče vesti. »Bog te je zapustil, vrag ti vdihava peklenske misli. Kri čutim, kakor - da diši zrak po njej! Daj mi ta nož! Ne ubijaj, pravi Gospod!« .j': A najvažnejši razlog, da Vam topripor oča moy pa j e rešitev slovenskega vseučiTiške-ga vprašanja. Od kar so se leta 1856. nehala slovenska juridična predavanja na univerzi v Gradcu, nismo napravili v zadevi slovenske visoke šole niti koraka dalje. Narobe! Čim dalje bolj se bližamo dobi, ko nam bo sploh onemogočeno študirati na avstrijskih visokih šolah na Dunaju in v Gradcu. Tako daleč so privozile naše »nepristranske« avstrijske vlade, da odločujejo na visokih šolah na Dunaju in v Gradcu buršaki v svojem nebrzdanem od raznih nemških malikov podpihovanem šovinizmu; njihovemu povelju se klanjajo akade-mične oblasti, »močne« avstrijske vlade pa to mirno gledajo. Slovenski državni poslanci se odločno poživljajo, dan a-p r a v i j o o d l o č n e j š e k o r a k e 'Je a-k o r d o s 1 e j v o b r a m b o n a š i h: p r a-vič! Največ pa smo slovenski akademiki navezani na samopomoč. Sami rešimo slovensko vse-učiliškovprašanje, česodrugi zato brezbrižni! Prva stopnja rešitve bodi emancipacija od Dunaja in Gradca. Zato proč od teh burševskih gnezd v slovansko Prago. Če se slovenski akademiki koncentrirajo v Pragi, dado s tem najboljši pov-darek naši zahtevi, da se tam zopet oži-votvorijo slovenska juridična predavanja, ki so se pred letom 1856. vršila v Ljubljani in Gradcu, kar bi bil nekak provizorij slovenske pravne fakultete in preizkušnja za naše bodoče profesorje. Ta predavanja se bi pozneje samo premestila v Ljubljano — in imeli bi svojo pravno fakulteto. — Slovenski l) "demiki in abiturijenti! Uvažujte naš Hic pa obrnite hrbet neprijazni nemški tujini ter pojdite v bratsko Prago, ki Vam nudi vsega, kar dobite na Dunaju in v Gradcu, razven tega pa Vas sprejme z odprtimi bratskimi rokami. Da se Slovencem ki niso zmožni češ-čine, olajša študij na češki univerzi v Pragi se juristom dovoli delati kolokvije in izpite v nemščini. Sicer pa je češčina tako slična slovenščini, da se ji vsakdo priuči v par mesecih. Samo nekoliko dobre volje je treba! — Jesenice na Gorenjskem 8. avgusta 1909. Za »Adrijo« v Gorici: Fr. Pavšič 1. r. Za »Adrijo« v Pragi: Slavko Weixl l. r. Za »Balkan« v Trstu: Kari Ferluga 1. r. Za »Bodočnost« na Štajerskem: Vekoslav Šumenjak 1. r. Za »Go-rotan« na Koroškem: Čemer 1. r. Za »Ilirijo« v Pragi: Milko Hrašovec I. r. Za »Klub slov. naprednih akademikov« V; Celju: M. Hrašovec 1. r. Za »Prosveto« v Ljubljani: Fr Trampuš 1. r. Za »Slovenijo« na Dunaju: Anton Sovre 1. r. Za »Tabor« v Gradcu: Fr. Fischer 1. r. Za »Triglav« v Gradcu: Fr. Zupančič 1. r. Za »Združena jugoslovanska društva« v Pragi: M. Hrašovec I. r. ;. dopisi, Iz tolminskega okraja. Iz Tolmina. — Doslej, kakor je znano; je vsako leto* dala poštna uprava v Tok minu v poletnem času potnikom na razpolago takozvano žardinjero na poti od Tolmina do Kobarida. Letos pa je kar naenkrat izostala. Vzrok išče pošta v tem, da radi -žardinjere ne prihajajo redno poštne pošiljatve. Morda bo že resi da so pošiljatve pozne. Ali vendar je čudno, da niso žardinjere ovirale poštnih pošiljatev tudi prejšnja leta. Vsak raz'n.w>n človek ve, kak« .miuiio ¦¦¦>'¦ :-' '• ¦¦> • '" j;' v°" ziti v zp:>ru;- vi*,: •¦¦.¦¦• ''j?o '^ wJ' '" '¦¦ niki prit .iu.iiiio .sedaj. ^ o v;^^;:. ' '.¦ i vročini voziti v< ^u^' skisr-.i, • ''••';vjt' zaprtih in nvo^sionrl r<^^" •"*7!'/i'.i Naj bi poš;;' * ToV.-.hih- ».¦.n«\r.i>\a žcue potnikov, da bi Z';pet ':>-em spreminja božje zapovedi, Ter-| -iiglav hodi v Miren govorit protiverske | /<:,"ore — kaj bo? In na tak shod, kjer » ,? ¦ > ori Terseglav tako, da se duhovniki i n -ažajo, pošlje nadškof še svoj blago-\ m ;y! — Kaj bo? Doslej so kričali, da ii-* befalcl izpodkopavajo Vero, dejstva govore pa nasprotno: klerikalci delajo pro-tiversko. Kaj bo? — Kristusa je naslikal Terseglav le za bojevitega, ki je proti miru, ki le ločuje, ki ljubi pred vsem one, ki so čim več grešili v mladosti; Terseglav zameta načela krščanske ljubezni, on ponuja le meč, kamen, orožje, podiranje. Tako brezverje! Tako se postavlja proti zlatim Kristusovim naukom o ljubezni. Kaj bo? Gospod državni poslanec Fon je ugibal dolgo časa, kaj bi storil, da bi ne bilo potreba iti v Miren na čukovsko slavnost. Povabljen je bil, pravzaprav diktiralo se mu je, da mora priti v Miren, Tako rad bi se bil iznebil udeležbe pri tej »slavnosti«. ali ni šlo pa ni šlo. »Bolan« je že bil večkrat, pa so mu preveč zamerili, torej ne preostane drugo kot najdi v Miren med čuke! Šel je in govoril o obstrukciji pa o umazani cunji v Gosposki ulici, ki vse oblaja, kar njej ne diši. — Cunja, ki laja — to ni slaba iznajdba. Fon lahko vzame patent na njo. — Vidi se, da je gospod Fon stresel svojo jezico nad »Sočo« v Mirnu. Otresel se je jezice, torej mu je odleglo. Prav tako! Ali čemu se jezi na nas, ko smo pa povedali le to, kar pravijo o njem »novostrujarji«. Mi vendar ne moremo nič proti temu, če se hudujejo novostrujarji nanj, če pravijo dobesedno: »da nič ne dela« ter da je »za nič poslanec*. Te naj bi gospod Fon malce oštel, tako-le n. pr. po Gregorčičevo: ti ljudje, ti tujci, ki so prišli čez Hubelj v deželo, ki uvajajo politiko, ki ni za ljudi goriške pasme, ti politiški otročaji, teremtete, itd. Naj posluša naš nasvet, morda mu bo pomagal! Umrl je v Solkanu 29-letni mizar .los. V i ž i n t i n, znan dober pevec. Grda lažnjivka je Gregorčičeva Gorica!« — Piše: »Gabršček je rekel na nekem socialnodemokraškem shodu, da od kmeta ni pričakovati slovenskemu luvodu rešitve.« — Gabršček ni tega nikdar govoril nikjer. Kar piše »(igrica,« je grda laž.. Ali kaj je »Gorici« za jedno laž več ali manj. — Nekaj takega kakor citirano, je govoril dr. Turna v Bovcu pred leti — sedaj pa obešajo to Gabrščeku na suknjo. »Gorica« pač živi od same laži. Gregorčiča ni bilo v Miren. On se dosledno izogiblje vseh čukovskili, novo-strujarskih prireditev, ker ga te neznansko jezijo. Dolgo časa 'sploh ni pustil v svojem listu ničesar priobčiti o čuki!;. Hudemu pritisku šele se je udal ter odprl predale »Gorice« čukom, ki so mu že grozili s pestmi. V Miren ga ni bilo, ampak lepo na hladnem je kuhal jezo nad novimi časi pa premišljal o starih časili. ko je delal Gabršček zanj ter mu priborjeva. uspeh za uspehom. Gabršček je delal nesebično, zasluge je prepuščal Gregorčič«. To so biii časi! Sedaj je pa ravno narobe. Sedaj bi pa moral skoro Gregorčič sam delati. Drugi mu ne store nič in nikogar ni, ki bi si pustil jemati zasluge za svojt delo. Težki časi. Dočim so čuki v Mir«« veselo rajali, je sedel »ljubljenec naroča* melanholično v svoji sobi pa premišu«- kako gine »gloria mundi.....« »^re' J. ne bom nikdar« je končno vsklikniU cuk v Mirnu pa so istočasno, konstatovaje,, ^ Gregorčiča zopet ni med nje, zaničiJ|V dostavili: Saj ga ni treba; naj bo doma i naj ostane doma! 49 »Dr. Turna o političnem položaju na Goriškem-« '—*.Nobe l & * m e te n človek ,)e da nič na to, kaj piše dr. Turna o političnem položaju in Če bi vedeli pri »Rdečem Praporju,« kako se blamirajo.staKi-Jii-ie članki iz. peresa dr. Turne, bi jih vrgli lepo v koš. Pri »Gorici« pa.je dr. .Turna v. današnjih časih velika politična avtoriteta, katere besede treba hitro ponatisnili; ;(jnjilttfe^^^raJ^^tranke^n*sQdaiipu| stit« »Agrarci — "privesekT Gdbrščkov,« „yheralci po. tleh,« >Kmečka- stranka ner mogoča.« Imenitni naslovi, ki moraijo uničiti vse. »liberalce« in vse »agrarce.« Tu-m hoče tako; no,, RPlem sejptovo zgodi, da se ugodi" njegovi blazni strasti in na-pihnjenosti. Turna piše tako, ker nima do-l,rjli namenov. On hoče škodovati naprednim goriškim Slovencem (100.000 ima v /epu, kaj mu je sedaj kdo. mar!) in pa vstvarjati vedno večji razkol med socialist; in naprednjaki. Če mu bodo hodili soc. demokratje na.limariicc, jih bo še hudo glava bolela'Vsled njegovega' razkol-,icga dela. Mislimo'pa, da se ga otresejo še pravočasno popolnoma, ker dejanski dela soc. demokraciji samo škodo. Kakor bi ga pičil gad, tako pikne visokega člankarja v »Gorici« vsakoršna trditev o zvezi med Pajerjem in Gregorčičem. Kakor se hudič boji križa, tako se bojijo na papirju te zveze, ki je pa vendar obstojala ter še obstoji.. Cela dežela ve /.a to zvezo; zato se »Gorica« neskončno smeši s trditvijo, da take zveze ni bilo in je ni. Saj vemo v$i, kako je pomagal Pajer svoj čas Gregorčiču v državni zbor s furlanskimi glasovi in kako se je od takrat udal Gregorčič Pajerju pač vsled pogodbe, katera je začela takoj delovati uničevalno za goriške Slovence. Kaj in kako se je godilo v deželni hiši ter se še godi, to je znano sirom dežele; vsak klerikalec ve to, in dobno se klerikalci, ki prav ostro obsojajo zvezo med Gregorčičem in Pajerjem. Ta zveza je porazila lani klerikalce pri deželnozborskih volitvah, ta zveza je spodkopala Gregorčiču tla v klerikalni stranki; ta zveza pa naj pomaga letos, vreči klerikalce popolnoma ob tla — potem te zveze res ne bo več! Drugače pa si utegnejo biti še naprej v naročju Pajerjevci in slovenski klerikalci v neizmerno škodo goriških Slovencev, ali' v dobro za klerikalne nikdar site malhe! Kaj pravi »Gorica«? — Strašno je huda ta Gregorčičeva devica. Puije in pljuje okoli sebe, peni se in jezi. Da bi jej le ne škodovalo!-----------»Strahopetni lažnik«, »političen slepar«, »zateleban liberalec«, »lažitorba«, »lažnik in obreko-valec«, »politiški sleparji«, »nesramni sle-pilci«, »umazana cunja v Gosposki ulici, ki vse oblaja, kar njej ne diši«, »Soča« bi morala crkniti«, - »zmožni vsake lumpari-je«, »časnikarsko Heparstvo«, »lažnik in slepar javnega mnenja«, »junak moralne propalosti«, »časnikarski bandit«, »podla taktika«, itd. — Kakor se vidi, prede Gregorčiču slaba, ker njegova »Gorica« tako nevarno divja. V Gradežu so zmagali v vseh treh razredih pri občinskih volitvah liberalci. Laška ljudska stranka je doživela občuten poraz. Nagloma je umrl v Gorici Josip Batič. Peljal je voziček. Blizu kavarne »Corso« mu je prišlo slabo, padel je na tla, prinesli so ga domu nezavestnega; umrl je zadet od kapi. ' Pridobivajte za napredne liste inse-ratov! Že velikokrat smo imeli priliko tožiti, kako malo skrbe naši somišljeniki za nas tisk. Tu jih klerikalci in socialni demokratje daleč, daleč prekašajo; nobene Prilike ne opuste, da ne bi storili kaj za svoje časnike, ker dobro vedo, da je moč tiska danes velika in da le tista stranka napreduje, ki ima dober in dobro razširjen tisk. Navajamo danes eno samo primero, kako klerikalci skrbe za finančno stran svojih listov, ne da bi pri tem trpela "iili denarnica. Nek klerikalec na Šleskem že dolgo leta principijelno kup»ue le pri firmah, ki inserirajo v klerikalnih listih in svojim zalagateljem tudi vsakokrat pove, da kupuje pri njih zato, ker so inserentje teli listov. Če pa ne najde v svojih listih Primernih dobavateijev, poišče večjo fir-ni° in ji sporoči, da bo kupoval pri njej, ^ bo inserirala v tem in tem listu. Navad-no Pomaga. Od neštevilnih cenikov vrže židovske v koš, ostalim pa pišeta bi Jih rfKl upošteval, Če bi inseriraie tam in tam* To pomaga, to je uspešna propaganda! In koliko bolj bi pomagalo, če bi več somišljenikov iz enega kraja sporočilo trgovcu, da bodo kupovali pri lijem, če bi v tem ali onem listu inseriral!.Finančno podpirati tisk svoje stranke ni vsekemu mogoče, te vrste propagando dela lahko vsak, saj ne velja nič druzega ko malo energije in zgovornosti, pa je vendar zelo uspešna! w^^ -SOfflišlJeruki^posnemajt6 pri agitaciji za tisk naše nasprotnike in nikar ne mislite, da ste že dovolj storjli, če izkoriščate časopisje v reklamne svrhe za različna društva. — Tako piše »Slov. Narod.« —-Podpisujemo z .obema rokama. Učiteljski shod bo v Gorici dne 2. sept. t. 1. v zgornjih prostorih kavarne »Central.« Dnevni red: Politični položaj in učiteljstvo. Semenj sv. Jerneja v Gorici je bil včasih živahen semenj, dobro obiskan. Letošnji semenj je privabil sicer nekaj ljudij y Gorico, toda to je le še senca nekdanjih semnjev na dan sv. Jerneja. Seninji v naši deželi propadajo drug za drugim. Pobegnil je od 47. polka v Gorici Vojak Roman Perčka. Baje je imel spravljeno civilno obleko pri znancih v Podgori. Bralno društvo v Otaležu priredi 19. sept. t. 1. veselico v prostorih Franceta Vogriča hšt. 12. na Travniku. Padel je 73-leni Ivan Rutar iz Čadra na Tolminskem ter se poškodoval nevarno, vsled česar so ga pripeljali v goriško bolnišnico. Na dva meseca ječe je bil obsojen neki Anton Torkar, katerega je zalotil tolminski občinski stražnik, ko je spravljal domov veliko množino apna, last občine. Gasilno društvo v Vipavi priredi svoj običajni plesni venček dne 8./9. t. 1. Pri plesu svira narodna godba iz Nabrežine. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Javni ples priredijo fantje v Bukovici v nedeljo, dne 29. t. m. v gostilni pri g. Andreju Kebru. Listnica: G. poroč. o slavnosti v Mirnu: Hvala lepa za poročilo! Prosimo še kaj o kaki klerikalni slavnosti. Vi, ki stojite n a j b I i ž j e takim prireditvam, za-denete najbolje! SO tudi darila za cestno dirko in pešhojo Y oknu razložena. : . ; - O,- It Z. vabi vse motocikliste, včlanjene v zvezi, da bi prijavili ako bi dne 26.„ septembra ;sodelovali pri prvi Jugoslovanski dirki na progi Ljubljana-Opčine in fsi';er kot opazovalci za kontrolo, da bodo zaznamovali številke dirkačev, kateri pojdejo mimo. Ker je potrebna pri takej dirki prečejšnjeJtontrole, vabi se Vas, da se gotovo prijavite. Nedeljskega izleta G. K. Z. v Vrtojbo so se vdeležila vsa zvezna društva skupno s 220 kolesarji. Goriška kolesarska zveza. Izid dirke kolesarskega dr. »Vrtojba« na progi Volčjadraga-Gorenja Vrtojba dne 22. avgusta. Dirka hitrosti: 1.) Prvo dariio je dobil g. Modrijan (dirkal za »Gorico«) rabil 9 min. 5V« sek. 2.) Drugo darilo je dobil g. Maroli (dirkal za »Balkan«) rabil 9 min. 33 sek. 3.) Tretje darilo je dobil g. Podgornik (dirkal za »Gorico«) rabil 9 min. 42'/'¦> sek. — Društvena dirka: 1.) Prvo darilo je ..obil g. Gleščič, rabil je 9 min. 2.) Drugo darilo je dobil g. Mihelj, rabil 9 min 50 sek. — Pešhoja: Prvi je došel na cilj g. Perko. — Odbor kolesarskega društva »Vrtojba« v Vrtojbi. Kolesarsko društvo »Danica «v Gorici uljudno vabi vse gg. člane k izletu, katerega priredi 29. t. m. k sokolski slavnosti v Št. Andrež. Odhod ob 3. uri pop. izpred društvenih prostorov. Rednik A. Slamič. Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi naznanja, da se srečkanje v nedeljo radi slabega vremena ni moglo vršiti. Objavi se pravočasno po časopisih, kdaj se bo isto vršilo. Srečke naj se blagovole shraniti. — Odbor kolesarskega društva »Vrtojba« v Vrtojbi. Kolesarsko društvo »Soča« v Koj-skem. — K veselici, katera bode 12. septembra t. 1., so svojo udeležbo naznanila sledeča društva: 1. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici. 2. Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi. 3. Kolesarsko društvo »Miren« v Mirnu. 4. Telovadno društvo »Sokol« v Črničah. 5. Telovadno društvo »Sokol« iz Gorice. 6. »Naš Prapor« iz Pevme. Ples, srečkanje in polževa dirka se bode vršila v velikem graščinskem prostoru. Pričakuje se velike ude-ležbet ker postrežba bode dobra in cena. Na razpolago bodo gorka in mrzla jedila, najbolše briško vino kakor tudi pivo. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici. — O priliki velike veselice združenih društev v Mirnu, dne 5.-septembra t. 1., ko se vrši cestna dirka Gorica-Miren daruje kolesarsko društvo »Danica« 2 darili 1 srebrno pozlačeno in 1 srebrno za peš-hojo. Pešhoje se lahko udeleži vsak Slovenec. Vpiše se pri Batjel-u v Gorici, tam Trnovska-obrtoB in gospodarske vesti. Na živinskem semnju v torek je bilo goveje živine glav 875, 600 prešičev, 70 konj. Politični pregled. Preosnova ministerstva? — Širijo se-glasovi, da je rekonstrukcija kabineta baza, na koji se vrše pogajanja' med vlado in opozicijo. Govori se celo o kandidatih za rekonstrukcijo. Novo ministerstvo bi bilo sestavljeno sledeče: Bienerth, mini-sterski predsednik; Haerdtl, notranje zadeve; Fuchs pravosodje, VVeisskirchner trgovina, Pattai javna dela, Svlvester železnice, dr. Pergelt nauk in bogočastje, dr. Globinski finance, Braf poljedelstvo, dr. Hruban, češki minister-rojak, Stapin-ski poljski minister-rojak, dr. Scheiner nemški minister-rojak. — Očividno je ta lista sestavljena po željah gospoda Bie-nertha, a namen jej je: Razbiti slovansko enoto.« Zato pa bržkone in te moke ne bo kruha! Proračun železniškega ministerstva. — »Časopis českeho urednietva železnič-niho« piše: — V finančnem ministerstvu se vrše te dni posvetovanja glede proračuna železničnega ministerstva. Od vseh državnih podjetij so državne železnice največje in najobšimejše podjetje, in proračun bo letos silno narasel, ker bo obsega! prvikrat tudi podržavljene železnice. Umevno je, da skuša finančno ministerstvo ob sedanji politični konstelaciji, ko stojimo precej megleni politični bodočnosti, nasproti, reducirati posebno železniški proračun, mejtem-ko železniško ministerstvo ravno zdaj potrebuje izredno večje svote — tako za razširjenje postaj na starih državnih kakor tudi na podržavljenih železnicah. Kakor se čita po časopisih, se letos baje ne dovoli posebnega kredita za nabavo voz, katerih še vedno nedostaje, in pa strojev, ann,.0lllJ ljevalke) k od rasi m ofr-okoJ v boljši družini. 1 j Prijazne" ponudbe" pod ..H/vatica'^ na upravo „Soeo". Prostovoljna prodaja posestva Šlegljeoih dediče« u Sturiji. (Hiša, hlev, velik vrt). Pripravno za kupčijo. Pojasnila dajo Danijel Šapla, posestnik u Šturiji. Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna '/Ai vsako obrt se odda v najem takoj ali pe proda prav pa ceni. Natančen naslov povč upravnišlvo „SO&L". Tr^o\/$ko-obrtqa zadruga V Gorici | resristrovana zadruga s neomejenem jamstvom Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena In dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni leji dne SO. decembra 1905. Bklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po ,2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevaje* določi tudi na 10 ali več let. Veak izposojevalao plača pri zajemu posojila enkrat za vsalej, mesto uradnine */•# prispevka v posebno rezervo za morebitne Izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje ino 4«; < večje, stolno naložene pa po dogovoru. *'' Deleži 90 dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorce«. Nova pravila so ae razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dcbil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. i i H i GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovenske pspfte! PosMajte milo iz te lonce tovarne! Melel je izvrsten. Cene običajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza $ solncem Po9kuslte in sodite' a wwm**w^***. Svoji k svojim \ I 5