Posamezna številka RM 0,15
Uprava Klagenfurt, Foetfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom KM 1,— (vključno KM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naroCba
tega UBta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
fitev. 88.
Krainburg, 7. novembra 1912.
Leto 2.
Silni napadalni boji na Kaikazn
615 sovjetskih letal v 21 dneh uničenih - Težka obrambna bitka v Egiptn se nadallDle - Sovražna oskrbovalna plovba le utrpela zopet visoke zgube
Oberkommando der Wehrmacht je dne B. novembra objavilo:
V	zahodnem Kavkazu je pehota, ko se je ubranila močnih nasprotnih napadov, v naskoku zavzela sovražne položaje.
Bojni letalci so v pristaniškem ozemlju pri Tuapseu uničili tri trgovske ladje s skupno 5800 brt. Letala za boj iz bližine so napadla sovražne nove pošiljke.
V	prostoru pri A1 a g i r j u so v teku o-gorčeni napadni boji proti sovražniku, ki se trdovratno brani. Zračno orožje je bombardiralo sovjetska zbirališča čet in oskrbovalna skladišča v prostoru med rekama Kumo in Terekom ter železniške vlake južno od Astrahana. .
V	Stalingradu so bila uspešno izvedena podjetja udarnih čet. Uničili smo neko sovražno oporišče in se ubranili nasprotnikovih napadov. Zaščitni deli vojske so na Volgi potopili nek večji rečni pamik. Cilj težkih zračnih napadov so bila so« vražnikova oporišča zahodno od kolena Volge in položaji baterij vzhodno od vele-toka.
Na fronti ob Donu so italijanske čete zavrnile sovražnikove poskuse, priti čez reko. V srednjem in severnem odseku fronte so lastne udarne čete uničile večje število sovražnih bojnih postojank z njihovimi posadkami vred. Sovražnikovi krajevni napadi sj)pdleteli. Bojni letalci so vkljub zelo elabemu vremenu bombardirali neko važno sovjetsko križišče novih pošiljk in prometa.
,V času od 10. do 31. oktobra smo na vzhodni fronti uničili 615 sovražnih letal, od teh 535 v zračnih bojih in 61 po protiletalskem topništvu zračnega orožja. Ostanek smo razdejali na tleh. V istem razdobju smo zgubili 56 lastnih letal.
Bitka v E g i p t u je na celi fronti še nadalje v teku. Nemško-italijanska armada oklopnjakov se do skrajnosti upira masira-nim sovražnim napadom. V posameznih odsekih smo lastne čete po načrtih vzeli v pripravljene druge položaje nazaj. Sile bojnih letal so izvršile vrsteče se bombne napade proti odredom britanskih oklopnjakov in topniškim položajem. Dne 3. in 4. novem-
bra so nemški in italijanski lovski letalci v ogorčenih zračnih bojih proti številčno močnejšemu sovražniku sestrelili 30 letal. Mi pogrešamo štiri lastna letala.
V	Severnem morju je zračno orožje potopilo neko trgovsko ladjo s 7000 brt' in poškodovalo dve veliki tovorni ladji.
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, so nemške podmornice v svojih daleč razprostirajočih se operacijah, ki so segala od severnega Ledenega morja do vodovja južno od Madagaskarja, po velikih uspehih zadnjih dni z neumorno bojevi-tostjo prizadejale sovražnim prevoznim brodovjem nove najtežje zgube.
V	severnem Atlantiku so v trdovratnem zasledovanju dobile znova stik z ostanki konvoja, ki je bil natovorjen z vojnim materialom In živili ter namenjen v Anglijo in iz katerega je bilo že odstreljenih 16 ladij 8 94.000 brt, potopile iz njega šest nadaljnjih ladij s skupno 37.000 brt In s torped-nimi zadetki poškodovale dva parnika.
Druge podmornice so potopile v posameznem zasledovanju v severnem Led. morju pri otoku Jan Mayen, v severnem Atlantiku pri Sant Johnsu, v področju ekvatorja, pri otoku Fernando Noronha, v južnem Atlantiku, zlasti na morju pri Kapstadtu in ob robnih ozemljih Indijskega oceana južno od Madagaskarja 20 ladij s 131.000 brt. Ena iz-
M ed Tuševinami nekega vodovodnega stol p a si gradi pehota iz težkih lesenih tramov nov stanovanjski bunkar.
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter v. d. Becke, Sch., M.)
med teh se je potopila s posadkami petih pamikov, ki so jih od potopljenih ladij vzeli na krov in ki v razpoložljivih rešilnih čolnih niso imele več prostora.
S tem je sovražnik zopet zgubil 26 trgovskih ladij s skupno 168.000 brt. En del teh ladij je bil namenjen z vojnim materialom za fronto v severni Afriki.
Мо$кта kronska priča:
Radio London laže *
Prepričevalni primer lažnive poročevaine poiltike našiii nasprotnikov
Berlin, 6. novembra. Po moskovski po. ročevalni službi je sovjetski informacijski biro službeno objavil:
>Te dni so v neki radijski objavi iz Londona povedali, nanašajoč se na neko poročilo iz Stockholma: Začetkom oktobra se je obrnilo nemško vrhovno poveljstvo pri Stalingradu na sovjetsko vrhovno poveljstvo s prošnjo, naj se proglasi premirje za štiri dni. Ta predlog za premirje je baje
Hudi boji \ zahodnem Kai/kazn
Odporna skupina v Stalingradu Obkoile na - Močan sovražni naval na fronto
v Afriki znova odbit
Oberkommando der Wehrmacht je dne 4. novembra objavilo:
V	zahodnem Kavkazu in v odseku ob T e r e k u še trajajo hudi boji. Bojna letala so z dobrim učinkom napadla pristanišče Tuapse.
V	Stalingradu napredujejo boji za Čiščenje. Pri tem je bila obkoljena neka so-Vražna odporna skupina. Sovjetski nasprotji napadi so spodleteli. Strmoglavci so se bojevali proti zbiranjem čet zahodno od kolena Volge. Pri nekem ponesrečenem poskusu Izkrcanja severno od mesta je so-* ^Tažnlk zopet zgubil en topniški čoln.
Na fronti ob D o n u so ogrske čete preprečile večkratne poskuse priti čez reko, in Zavrnile sovražnikove krajevne napade.
Neka sovjetska bojna skupina je bila v Ogorčenem boju na nož imičena pri V o -o n e i u.
Na jezeru L a d o g a eo nemška letala po-*®Pila dva vlačilca in neko tovorno ladjo.
Osma britanska armada je tudi včeraj ^®1M4Mtano napadala na fronti pri E1 plameinu z močnejšimi silami pehote . ()klf)pnjakov, pri čemur je močno nasto-njeno topništvo in zračno orožje. V Ogorčenem boju je nemško-italijanska ar-oklopnjakov zopet odbila sovražni
»avaj.
Lahka nemška bojna letala eo napadla naprave letališč Lucca in Haifa na M a Iti.
Na severozahodni državni meji je "bil sestreljen podnevi nek štirimotorni bombnik, na obrežju Rokavekega preliva pa neko lovsko letalo.
V jugozapadni in jugovzhodni Angliji so lahka bojna letala napadala v vojni važne cilje.
Preimenovanje pehote
Berlin, 6. novembra. Potem ko je Fiihrer nedavno zapovedal za strelske polke oklop-njaških divizij označbo >Panzergrena-diere« (oklopnjaški grenadirji), dobe sedaj vsi pehotni polki razven lovskih polkov in polkov gorskih lovcev označbo »G r e -na dierregimenter« (grenadirski polki). Službeni čini moštva Grenadierregimen-tov dobe označbo »Grenadier* in »Ober-grenadier«. Polkom, katerih tradicija se nanaša na polke za streljanje po ргскеш sodu, odn. strelske polke stare armade, se lahko * podeli označba pFusili^rregimentt!, odn. >Schiitzenregimcnt«. Pripadniki drugih enot, kot varnostnih enot in deželnih ■belcev obdrže kot doelej oaiačbo »Schlit-pe< In »ObenchOtse«,
napravila neka organizacija Rdečega križa. V tej radijski objavi je bilo dalje sporočeno, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo s tem soglašalo, toda s pogojem, da zato zazna nemška javnost. Nemško vrhovno poveljstvo je ta pogoj odklonilo.
Sovjetski informacijski biro sporoča, da sovjetsko vrhovno poveljstvo niti od strani nemškega vrhovnega poveljstva niti od kakršne koli organizacije Rdečega križa ni prejelo kakšnih ponudb o premirju za štiri dni. Iz tega sledi, da je londonski radio, ki ке je opiral na sporočila nekakšnega sumljivega stockholmskega vira, razširjal poročilo, ki je zlagano od konca do kraja.«
Ta službena objava Moskovske poročevaine službe jarko razsvetljuje lažnivo in brezvestno poročevalsko politiko naših nasprotnikov. Ker ne morejo objaviti poročil o kakšnih lastnih zmagah in da prevari jo svetovno javnost glede trajnih težkih neuspehov in porazov na vseh frontah, si čisto navadno izmislijo take vesti in jih predložijo javnosti. V tem primeru so hoteli slepiti svet, da je nemška bojna sila pri Stalingradu ohromela. Londonski poroče-valni službi, ki so ji že ponovno dokazali tako lažnivo poročanje, bo posebno mučno, da jo tokrat na nedvoumen način dolžijo laži od strani' Sovjetov, torej od strani zaveznikov.
Preko 42 milijonov RM nabranih
10 milijonov več darovanih Kol luni
Berlin, 6. novembra. Dne 10. oktobra IzAcdena 2. darilna nedelja izkazuje začasen uspeh z zneskom RM 42,219.540,23; napram enaki lanski zbirki, ki je vrgla RM 32, 271.831,72, se je povišala za KM 9,97/.708,51, t. j. 30,92%.
S tem ponosnim uspehom potrjuje nemški narod doma znova besedo, ki jo je spregovoril Fiihrer ob otvoritvi vojne zimske pomoči 1942/43:
»Nemški vojak, lahko si brez skrbi, za teboj je , domovina, ki te ne bo nikdar pu-■tUa na cedilu.«
„DiklfltOr Predsednik Roosevelt je v po-d(^mOkrfl' nedeljek zahteval v neki po-slanici, naslovljeni kongresu, '	polnomočja, ki ga pooblašča-
jo, da odpravi za dobo vojne vse trgovske ovire, uvozne dajatve, carine in druge določbe, ki bi lahko ovirale kakor koli prosti promet vojnega materiala, dobav, oseb in informacij med Zedinjenimi državami in njihovimi zavezniki. V predsednikovi poslanici se med drugim glasi dobesedno: »Predsednik zahteva, da mu da kongres za dobo vojne pooblastila za razveljavitev vseh ali nekaterih zakonov, da se lahko zadosti novim in nepredvidenim problemom, če nastopijo, in da se predsednik in vladne organizacije pečajo z enakimi ukrepi v drugih državah.« Roosevelt pripominja, da ovirajo prostost gibanja še mnogi zakoni, ki so ovirali in zakasnjevali napore vojne proizvodnje. Da se te ovire odstranijo, je potreben nov zakon, ki mu daje izredna pooblastila. Te po Rooseveltu zahtevana nova diktatorska pooblastila za ustanovitev totalne vojne proizvodnje tvorijo zadnji člen v verigi njegovega prizadevanja, da izloči kongres in mu odvzame zadnje vplivne možnosti. Njegova zahteva, da dobi sedaj tudi v carinski zakonodaji in v določbah uvoza in izvoza prosto roko, da spoznati z vso določnostjo skrito resnično namero: da zavaruje sebi in svojim židovskim slamnatim možem in prijateljem neomejeno moč glede vsega gospodarskega aparata Zedinjenih držav. Njegov udarec zoper kongres ni torej nič drugega kot udarec v obraz demokraciji.
Amerikan-ske pesmi sovraštva
•*
Radi pomanjkanja vojaških zmag so plutokrati pred nekaj meseci otvorili moralično bojišSe, na katerem bo očitne oni zmagovalec, ki bo dosegel višek nemorale. Knjiga Kaufmanna, Rooseveltovega Žida, je že imela nekaj uspeha pri razsodnikih pri nagradah, kajti predlog, da naj se nemški narod sterilizira, je dobil velik odmev. Neka druga od angleške strani posebno priporočena pot, da namreč odvzamejo nemške otroke materam in jih odpeljejo nekam v inozemstvo v »vzgojo«, je imela tudi velik odmev.
Očividno so sedaj dobili rešitev, katera je bila posebno navdušeno sprejeta, kajti poslal jo je celo new-yorški radio po vsem svetu. Mislil je: »Med vprašanja, katera v USA zelo razmotrivajo, spada med drugim tudi prisilna vzgoja nemške mladine pq №0^.« Kot da bi ne bilo nikdflx možna
Ftran 2. — Stev. 88.
KARAWANKEN BOTE
Sobota. 1. novembra 194?.
zmagovitemu nemškemu narodu skriviti samo laau.
Take utopije dvigajo morebiti po težkih aalomonakih porazih še zaupanje. Po new-yorškera radiu pa niso vsi prepričani, da radi »pokvarjenosti« nemške mladine sploh zadostuje prisilna vzgoja. Zaradi tega premišljajo o deportaciji ali o tem, da to Mladino napravijo popolnoma neškodljivo,« ki naj se jo torej iztrebi.
To so pa že poskušale Anglija in USA zastonj na bojnih poljih te vojne. Kjer koli j m je nemška mladina stala nasproti, se je pokazalo, da razvija ta mladina brezmejno udarno moč, neprekosljivo junaštvo, ki ga more vzbuditi samo svet ogenj v popolnoma zdravi mladini. Toda ravno to je ono, kar podžigi. sovraštvo plutokratov. Kajti ta mladina je porok za to, da ne bo samo ta vojna dobljena za Evropo, ampak tudi sledeči mir.
4000. zmaga MQIdersoiega odreda
Pismena čestitka Reichsmarschalla
Berlin, 6. novemibra. Moldersov oddelek lovskih letal je dosegel te dni svojo 4000. zračno zmago. Pod vodstvom Eichenlaub-tragerja majorja Nordmanna je odde-kk nadaljeval svojo slavno tradicijo. Vzgojeni v duhu nepozabnega Obersta Mdldersa, so izvojevali skušeni lovci letalci tega oddelka svoje ponosne uspehe. 4000. sestrel je dosegel nek Oberfeldwebel na vzhodni fronti.
Reichsmarschall Hermann GSring je lovskemu oddelku, čegar uspehi so edinstveni, pismeno čestital.
94.000 brl potopljenih pred Kanado
stopnjevana sUa bojev v Egipta
Oberkommando der Wehmacht je dne 3. novembra objavilo:
VzapadnemKavkazuso napadi in nasprotni napadi dovedli do ogorčenih bojev, v katerih so naše čete obdržale svoje položaje in z nasprotnim napadom pridobile ozemlja. Slovaške čete so uničile obkoljene sile sovražnika.
Vzhodno odAlagirjaso nemške čete v napredujočem napadu predrle močno izgrajene in z minami obdane sovražnikove položaje. Zračni napadi z bombami in krovnim orožjem so prizadejali sovražniku visoke zgube. Uničen je bil nek oklopni vlak. V stepi Kalmikov smo z lastnim nasprotnim napadom vrgli nazaj sovražnikovo konjenico, ki je imela znatne zgube.
V Stalingradu se nadaljuje težki napadalni boj za skupine hiš in ulice. Str-moglavci so s severnem obmestju še naprej napadali odporna gnezda, za katera se bije huda borba. Sovražnik je zgubil zopet ozemlje, daai se je žilavo branil. Njegovi nasprotni napadi, ki jih je venomer ponavljal, so se izjalovili. Odredi bojnih letalcev so trajno prekinjali železniške zveze vzhodno od Volge in obrat z brodovi čez veletok.
Na fronti o b D o n u je sovražnik poskušal priti čez reko, kar so pa Romuni, Italijani in Ogri vsakikrat krvavo zavrnili. Italijanski lovci so v nizkem poletu napadali sovjetske poljske položaje. Ogrske čete so
PrQiiuanle krul na Madagaskarju
živinsko angleško klanfe francoskih častnikov In podčastnikov
Vichy, 6. novembra. Po zavzetju Fiana-rantose so angleške čete francoske častnike in podčastnike, ki so položili orožje, brezobzirno poklale, kot poroča uradno francosko poročilo o položaju na Madagaskarju v ponedeljek zvečer. V istem poročilu se ugotavlja, da je francosko poveljstvo na Madagaskarju dobilo informacije, po katerih so angleške čete na nečloveški način postopale s civilnim prebivalstvom in vojaškimi vojnimi ujetniki. Francosko vrhovno poveljstvo sklepa iz tega, da nimajo angleški častniki nobene avtoritete pri podrejenih četah.
Da živinsko postopanje z vojnimi ujetniki ni ravno pojav te vojne, temveč da predstavlja »najboljšo« angleško tradicijo, kažejo spomini na prvo svetovno vojno. Ze takrat se je dogodilo protimednarodno vklepanje vojnih ujetnikov, kot so ga izvršili Angleži pred kratkim večkrat po svojih poveljstvenih četah. Kot poroča bivši nemški vzhodnoafriški bojevnik E^duard Bergmann, je bil 12. julija 1917., težko bolan na malariji, v nemški vzhodni Afriki ujet po Angležih. Ne glede na njegovo bo-lepen so ga na povelje angleških častnikov domači vojaki zvezali z 10 metrov dolgo vrvjo okoli vratu in rok. Nato je moral crfe ure korakati, spremljan od večjega spremstva močno oboroženih črncev, ki so ga vodili na vrvi. Sele po 12 ujpah so ga zopet razvezalL
Nadaljnji dokaz je opazka nekega angleškega pehotnega častnika iz prve svetovne vojne v njegovi knjigi: »Memoires of an In-
Obe prometni 2I1I skozi Kavka:
fantry-officer«, by Siegfrid Sasson (stran 86, vrsta 8 in si.), izšli kot zvezek Tauch-nitzove zbirke 4976 (London). Pisatelj v nji cinično opisuje svoje srečanje z nekim vklenjenim nemškim vojnim ujetnikom, katerega so, vsega prašnega, vodili po cestah.
Povračilo v Ganterburya
Pomožne čete delajo že od nedelje Stockholm, 6. novembra. Po poročilu časopisa »Nya Dagligt Allehanda« iz Canter-buryja so že od nedelje zaposleni angleška domača bramba, delavci in druge civilne osebe s tem, da očistijo ceste Canterburyja ruševin, ki so jih povzročile nemške bombe in da pregledajo niševine hiš, če se kje nahajajo pogrešanci. Pri tem so ugotovili, da je nemška bomba padla samo nekaj metrov stran od kantine ženskega pomožnega zbora, ki jo je goepa Rooeeveltova v petek obiskala. Pomožne čete so delale skozi 24 ur, da pomagajo onim, ki so bili v sili. Tudi iz sosednih mest so pripeljali pomožne čete.
pri nekem večjem podjetju udarnih čet uničile številne bunkarje in bojne položaje na vzhodnem bregu reke in pripeljale ujetnike.
Jugovzhodno od Ilmenskega jeze-r a trajajo trdovratni krajevni boji v popolnoma zamočvirjenem svetu.
V	boju proti sovjetski trgovski invojnimornaricije zračno orožje v mesecu oktobru imičilo na obrežju Črnega morja, na Kaspiškem morju, spodnjem toku Volge in na jezeru Ladoga vsega skupaj 33 tovornih in prevoznih ladij razne velikosti, med temi veliko število tankerjev, poleg tega pa tudi eno stražno ladjo. Nadalje je bilo z napadi iz zraka poškodovanih 32 tovornih ladij vsake vrste in štiri vojne ladijske edinice.
V	Rokavskem prelivu smo v noči od 1. na 2. november z združenim obrambnim ognjem lastnih zaščitnih bojnih sil preprečili napad angleških brzih čolnov na nek nemški konvoj in z obstreljevanjem zažgali nek sovražni brzi čoln.
V	pretekli noči je isti konvoj znova prišel v bojni stik z angleškimi brzimi čolni, pri čemur je bil nek sovražni čoln tako težko poškodovan, da se ga lahko šteje med izgubljene.
Bitka v Egiptu traja z nezmanjšano silo. Vdor močnih sovražnikovih odredov oklopnjakov v seternem odseku fronte smo prestregli znova z brezobzirnim naporom v nasprotnem napadu. Nemške in italijanske zračne bojne sile so na žariščih bitke neumorno napadale motorizirane britanske sile, topniške položaje in zveze v ozadju. Nemški in italijanski lovski letalci so sestrelili 15 sovražnikovih letal, na nemški strani je bila le ena zguba. Vrh tega smo na Sredozemlju sestrelili pet britanskih letal. Od teh je eno sestrelila neka nemška podmornica.
Ob obrežju Rokavskega preliva je sovražnik včeraj zgubil štiri letala.
Kakor je bilo objavljeno že v poaeWem poročilu, je neki skupini nemških podmornic vzhodno od kanadskega obrež-j a vzlic slabemu meglenemu vremenu uspelo dobiti stik z nekim konvojem, ki je plul jz Amerike proti Angliji in bil polno na-tovorjen z vojnim materialom in živili. V žilavih napadih, ki so trajali več dni in noči, eo podmornice iz močno zaščitene sovražne prevozne skupine potopile IG ladij s skupno 94.000 b r t., med temi tri ladje z municijo, ki so po prvih zadetkih zletele v zrak. Dva druga pamika н skupno 11.000 brt ter nek rušilec in neka korveta so bili torpedirani, le razkropljeni ostanki konvoja so mogli uiti v gosti megli.
IVajmanjša zahteva za nevtralnost:
Absolutna objektivnost
Reidispressediel v društvu zuoaujega časopisja v Berlinu
.....
■TCvZ/.Ki«./«.

ЈШт
jLZrar.VV.-.' »M«
X 'osserigeuosjduijjtn:
Ordschoni-
is. 'OSSSTISCHi.yjfAft гГигеШТ\ lUmicilfJlta Vit
џНВШт^!^^,
STlUSSt
I f ЛЛ#	' » gWr ^''i '•
sSr^flt-V

W* %V 'Л.' ?Л/гЛТ
5« km too
'ШШИ.
Z zavzetjem Alagirja je bila zaprta 293 Am dolga osetska vojna cesta skozi osrednji Kavkaz v Batum. S tem so Sovjeti odrezani z novimi poSiljkami, ki so tako vaine za ta odsek ironte. Od Alagirja vodi prečna cesta do gruzinske velike oeste, ki od Ordlonoki-dieja premiqa vzhodni Kavkaz in ki vodi do znamenitega mesta TUlisa. Naie čete, ki prodirajo v prostoru pri Alagirju, ogroiajo tudi že to izredno važno prometno žilo.
(Kartendienct, B. Zander. MJ
Berlin, 6. novembra. Reichapressechef dr. Dietrich je govoril v ponedeljek zvečer na letni prireditvi društva inozemskega časopisja v Berlinu o raznih vprašanjih, ki jih morajo reševati inozemski časnikarji v vojni. Posebno se je v svojem govoru pečal s pojmom nevtralnosti časopisja.
V času, tako je izjavil, v katerem je duhovno vojskovanje tako velikega pomena kot v modemi totalni vojni, ni še zadostna nevtralnost kake države, da oddaja po svojih diplomatih platonične nevtralnostne izjave, dočim piše velik del časopisja za določeno stran in opravlja posle sovražnika. Nevtralnost, ki na polju duhovnega vojskovanja ne zavzema nevtralnega zadržanja, ni nobena nevtralnost. Kot najmanjšo zahtevo nevtralnega zadržanja inozemskega časopisja je označil Reichspreasechef absolutno objektivnost v poročevalskem poučevanju javnosti. Seveda predpostavlja ravno taJco kot v komentarju In v uvodnih člankih dobro voljo za objektivnost. To voljo za objektivnost imajo sicer v večini primerov dopisniki nevtralnega časopisja v Berlinu, na žalost je pa ni pri njihovih uredništvih v Inozemstvu.
Za od angleškega trgovskega duha osvobojeno Evropo, tako je poudaril Reichs-pressechef, so minuli časi, v katerih je bilo časnikarstvo samo posel in Je bil časnikar brezdušno orodje za samovoljo anonimnih naročevalcev. V času, v katerem se odloča življenje milijonov ljudi, usoda neštevllnih narodov, celih delov sveta, je podana v roju časnikarja т#11к*п#к* m«ra člo-
veške odgovornosti. Na tej celini vlada danes evropska vest, katero morajo imeti vsi evropski časnikarji. Za obrambo zapadne kulture, ki se je rodila na tej celini, ki je danes zopet nositeljica kulturnega prapora, se bojujejo skoro vsi kulturni narodi Evrope zoper boljševizem.
Malo jih Je zaostalo In se zaupa močni roki drugih. V tem boju morajo borci zahtevati od drugih, če že nočejo biti solidarni, najmanj duhovno nevtralnost.
Predor na Gvadalcanarju
Severnoavetialsiia nie»ta bombardirana
Berlin, 6. novemibra. Težki boji na Gva« dalcanarju so se brez prekinjenja nadaljevali tudi 21. oktobra in 1. novembra. Ameriške čete skušajo za vsako ceno obdržati svoje poetojanke na otoku, a se morajo bo« reč se vedno bolj umikati na vzhodno polovico otoka. Japonci so 31. oktobra znova predrli s pomočjo oklopnjakov. Ameriške zgube mrtvih in ranjenih in ujetnikov so prej ko slej velike.
Japonsko mornariško letalstvo se stalno udeležuje bojev na kopnem. Strmoglave! in bojna letala stalno napadajo ameriške postojanke. Most med otokom Florido in pristaniščem Tulagi, kjer se Amerikanci še branijo, je bil 1. novembra z bombami razrušen. Izjalovil se Je ameriški poskus, da na Gvadalcanarju odrezanim četam pošljejo e prevoznimi letali novih pošiljk. Od štirih prevoznih letal, so bila tri ne daleč od leta-(Nadaljevanje na 3. strani).
II ZRCAIO САШ
Za gojitev kulturnih .gospodarskih In osebnih zvez med Nemčijo In Finsko je bila 3. novembra letos ustanovljena v Berlinu nemško-finska družba. Predsednik družbe postane W-Gruppenfllhrer Staatsrat Hans Johst. Ustanovitvene svečanosti se bo udeležilo večje število visokih finskih osebnosti, med njimi finski nauCni minister Hukkonen in državni tajnik v finskem zunanjem ministrstvu Pakaslahtl.
Zunanja poUtUia Bolgarije je usmerjena na osiSče in njegove zaveznike, tako je izjavil bolgarski ministrski predsednik Filoff v nekem po ogrskem vladnem listu »Fliesetleneeg« objavljenem Intervjuju. Bolgarija, tako je na^ daljeval, se je priznala za idejo nove Evrope In dala temu izraza s svojim pristopom k paktu zoper komlntemo.
Bivši romunski zunanji minister Allhall Ma-nolleecu je imel ob otvoritvi bukareSke tehnične visoke Sole predavanje p: »Jugovzhodna Evropa v novem evropskem življenjskem prostoru«. Govornik je poudaril, da osiSče Berlin—Rim veže nase vse evropske države. Nova Evropa zasleduje dvig jugo-vzhodno evropskega poljedelstva.
Dne 31. oktobra zjutraj je napadlo angleSko letalstvo, na novo prekršlvSl vse mednarodne pravice, z bombami in strojnicami Italijansko poljsko bolnišnico na srednjem frontnem odseku v Afriki, čeprav je bila bolnišnica daleč za bojno črto in nosila določno znake rdečega križa. Dva ranjena vojaka sta bila ubita, trije vojaki, katere eo ravno zdravili, eo bill ranjeni, Operacijski šotor neke druge poljska bolnišnice so tudi uničila angleSka letala.
Švedska trgovska mornarica je v oktobru zgubila tri ladje s skupno 14.000 brt. Celokupne zgube švedske trgovske mornarice v tej vojni znašajo 164 ladij. 961 ljudi je zgubilo svoje življenje. Med vso svetovno vojno so znašale zgube le 794 smrtnih žrtev.
Londonski »Times« poroča Iz Novega Del-hija, da je onemogočena radi japonskih zračnih napadov na indijsko ozemlje ob začetku tega tedna na novo provlzorično napravljena cesta za promet Iz Indije na Kitajsko, ki je služIla kot nadomestilo že pred dalj časom odpadle burmanske ceste. Najtežje je bilo prizadeto tudi ameriško letališče v ozemlju Dlbru-galha.
V	nekem volilnem govoru je na vsa usta objavil Wendell WllUde zahtevo USA po svetovnem gospodstvu. Izjavil je, da morajo Ze-dlnjene države radi modernega razvoja gospodarstva, političnih in drugih razlogov prevzeti polno odgovornost za zadeve sveta.
O priliki ukrepov zoper komunistične elemente je zaprla policija v Buenos Airesu znanega komunističnega agitatorja Femandeza.
Novozelandske bojne čete v ozemlju Pacifika so bile podrejene severnoameriškemu vrhovnemu poveljniku na tem bojišču, tako poroča novozelandski obrambo! minister Jones. Tudi novoželSHđSRb'KtaTsfVC V JtftMT AlffitT se bojuje skupno s severnoameriškim.
Ker se radi eo^Tažnega podmomMkega delovanja zgubi veliko poŠte za ameriške vojake, so ameriške poštne ob'netl priporočile sorodnikom teh vojakov, da pošljejo poleg originalov tudi koplje. Uradno s tem v zvezi tudi opozarjajo, da je bila zgubljena skoro vsa v septembru in oktobru odposlana božična pošta; samo s 24. oktobra potopljeno ladjo se je potopilo 4982 poštnih pošiljk.
Angleško oblasti so, kot je prejela poročilo francoska poročevalska služba Iz La Linea, sklenile, da uporabijo po zračnih napadih poškodovane ladje za zaporo Gibraltarske Те.
Na proteste Švice In francoske vlade zaradi tega, ker so pred kratkim britanska letala preletela švicarsko odnosno francosko ozemlje, doslej ni nobenega odgovora. Po švedskih poročilih iz Londona so tam v soboto objavili, da britanski kabinet zaenkrat proučuje te proteste.
Zunanji minister VSA Hull je sprejel po poročilu Iz Washlngtona delegacijo rabinov, ki ga je opozarjala ob 26. letnici Balfourjeve deklaracije na Izpolnitev obljub, ki so jih takrat dali Židom glede Palestine. Hull je uradno Izjavil ,da podpira židovsko zahtevo po »narodni židovski drŽavi« v Palestini.
V	Canterburj-u so tudi Se v ponedeljek In torek morali zaposliti pomožne Čete pri pomoči v močno poškodovanem mestu.
Angleška admlralltota je objavila, da je bil potopljen rušllec »Veteran«. Rušilec »Veteran« Je imel 1200 tonaže. Poveljeval mu je kapitan-skl poročnik T. H. Garwood.
Odkar m začele operacijo v vodovjih amert-kanakega vzhodnega obrežja, so nemške podmornice postoplle na veletoku sv. Lovrenca 16 sovražnih tovornih ladij In tri druge ladje v zalivu sv. Lovrenca. Ker so me potopitve izvršile v neposredni bližini suhe zemlje, tako da so lahko od obale opazovali, kako so se pogrezale ladje, je bila kanadska vlada sedaj pri-sojena, izjaviti, da so podmornice potopile v teku zadnjega poletja morda 10 do 15 ladij v veletoku sv Lovrenca.
V	parlamentu v Teheranu Je oddal poslanec Dahelstan Izjavo, o razmerah v Iranu, ki so nastale po zasedbi države od strani britanskih In boljševlSklh čet; ta Izjava ponazoruje stisko, v kateri se Iran nahaja pod angleškim gospostvom. Nakljub britanskim ovaduhom r zbornici je dobesedno Izjavil: »Pomanjkanj« najvažnejših živil Je tako veliko In tako raz-IJlh, beda, stiska in lakota.
011н14 (»redseilnlk KIoh Je bil vnovič povabljen po predsedniku Zedlnjenlh držav, naj pride v Washington. Ollskl poslanik ziedlnjemlh držav Cowers Je v torek Izročil to drugo for-ч(Чпо povabilo..
VcrliiM iiii'l I »1II, k NS Kliriilih liiiiMI KI;
iir. Бш|| Ueitjan. — i^auptachrlftl«utir: Horatmann. • ZnrseH 1st Anselwnllst# Nr.l
' * lilt Ч i*< I If llflll t
iiKl Unirh/''*'!
NVi
Sobota, 7. novembra 1942.
KARAWANKEN BOTE
Stran 3. — Štev. 88.
9. noTember * praznik naeige
Nemški narod se spominja prvih mrtvih, iti jih je imela Nationalsoziaiistische Deutsche Arbeiterpartei
9. november je praznik vsega nemškega naroda. Z njim se združuje spomin na prvih 16 mučenikov nacionalsocialističnega po-kreta, ki so dne 9. novembra 1923 padli za Nemčijo na pohodu k Feldhermhalle v Miinchenu. Tega dne se pa spominjamo tudi vseh onih, ki so padli v prvi in sedanji svetovni vojni, ki so v zvestem izpolnjevanju dolžnosti žrtvovali za Nemčijo in vso Evropo s\'oje življenje.
Zgodovina nemškega naroda v povojnih letih po prvi svetovni vojni je neposredno zvezana z nastankom, nacional^ocialistične-ga pokreta. Adolf Hitler je zbral okrog sebe najboljše može naroda, da začne boj s korumpirano državno upravo na eni strani in zoper komunizem na drugi strani. Meščanstvo je bilo preslabo, da se uveljavi v državi weimarske ustave in ni imelo nobene nove ideje, kateri bi mase sledile z navdušenjem.
Nemčija ječi v verigah Versaillesa
Ko je bila leta 1923. stiska nemškega naroda največja, ko je grozila nevarnost, da židje preplavijo vse javno življenje, ko je bila nevainost, da se Nemčija zruši pod težo reparacij, ki jih je morala plačevati tako-imenovanim zmagovalcem, ko se je vedno bolj širila inflacija in ko ni imel denar, kateri je bil zvečer izplačan, zjutraj niti desetine vrednosti več, ko je bilo milijone ljudi ogoljufanih za svoje prihranke in ko so bili milijoni ljudi pognani na cesto brez dela in izvrženi iz človeške skupnosti, je videl Fiihrer, da je prišel trenutek, ko je treba nekaj podvzeti, da se narod v zadnjem trenutku reši pogina. Ni imel 51% gotovosti za uspeh, katere zahtevajo mnogi ljudje, preden gredo na delo. In kljub temu se je moral predrzniti, da skliče vse, ki so bili voljni, da vzpostavijo čast Reichu. Ni bilo pričakovati, da bi bila takratna vlada taikoj pripravljena sodelovati v narodni vladi pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Da se ji to olaj-Ža, je sklenil Fiihrer, da s pučom prevzame wo6 in na ta način oprosti odgovornosti vlado, ki naj bi pa še nadalje sodelovala.
Izbran je bil 8. november 1923, ko je bavarski Generalstaatskommissar pl. Kahr prebral v Burgerbraukellerju vladno izjavo. Navzoč je bil tudi bavarski ministrski predsednik. Pol ure pred začetkom manifestacije se je podal Adolf Hitler s samo nekaterimi spremljevalci z napetimi pištolami k govornišikemu odru. »Adolf Hitler je govoril na strasten način o misiji svojega pokreta, poln upanja, da se lahko sedaj uresniči to, kar ga je gnalo kot oslepelega vojakji v politiko. Pozval je vse dobro misleče, da sodelujejo z novo vlado, da se ustanovi nova svobodna Nemčija«. (Alfred Rosenberg) .
V sledečem razgovoru so se strinjali pl. Kahr, General pl. Lossow, in Oberst Seisser s Fiihrerjevim načrtom. V nagovoru, ki ga je imel' Fiihrer na one, ki so ostali še v dvorani, je izjavil Adolf Hitler, da je vlada v Berlinu odstavljena in je sporočil žboro-
valcem sledeče načrte. Gromovito veselje je naposled zavladalo vsepovsod. Narod je bil pridobljen za nacionalno vlado.
Izdajalci preprečijo uspeh načrta
Veliko podjetje bi se bilo posrečilo, če ga ne bi bili kasneje izdali pl Kahr, Lossow in Seisser. Po navodilu največjega vojskovodje v svetovni vojni, generala Luden-dorffa, ki se je priključil Adolfu Hitlerju, so bili izpuščeni potem, ko so, podali svojo častno besedo, da bodo zvesti stvari. Uporabili so pa svobodo za to, da alarmirajo državne organe in revolucijo zaduše v kali. Poskus, prepričati vlado z razpoloženjem naroda o pravilnosti pota, ki ga je ubral Fiihrer, se je ponesrečil radi povelj, ki so bila izdana oboroženi sili. Fiihrer svojega načrta ni opustil. Govori naj sam narod, kateremu mora končno služiti vsaka vlada.
Dne 9. novembra so se zbrali nacionalso-cialisti in Bund Oberland, da s pohodom skozi mesto Miinchen demonstrirajo voljo naroda. Povsod so sprevod z navdušenjem pozdravljali. Spredaj so nosili Hakenkreuz-fahne, nato je sledila čelna skupina, v kateri so se nahajali poleg Adolfa Hitlerja nied drugim tudi General Ludendorff,
Hauptmann Goring, dr. Weber, vodja Bun-da Oberland in Alfred Rosenberg.
2e na mostu L/udwigsbriicke, katerega je zaprla deželna policija, so poskušali sprevod ustaviti. Policisti pa so bili razoroženi in ob bučnem veselju prebivalstva se je valil sprevod neugnano skozi Thai na Marien-platz, je zavil tam v WeinstraBe in je šel dalje skozi PerusastralJe na Max-Josef-Platz, da dosežejo tam, mimo rezidence, LudwigstraBe.
Pri Feldhermhalle je stal zopet močan policijski odred, ki je hotel sprevod zaustaviti. Toda sedaj ni bilo moči sprevoda več zadržati. Tako ali tako. Pohod v svobodo se je moral dokončati in tudi, če bi stalo žrtve. Iz zaporne vrste policije je izšlo povelje — in sedaj se je izvršilo ono strašno: nemški možje, ki so izvajali svojo vojaško dolžnost, so streljali na nemški pokret svobode, na čegar čelu so korakali Adolf Hitler in Generalquartiermeister iz svetovne vojne! Brezsrčno so ropotale salve v gosti sprevod in brezštevilai nacionalsocialisti so se valili v svoji krvi. Adolf Hitler si je pri padcu zlomil golenico in poškodoval na plečih, njegov zvesti spremljevalec Ulrich Graf, ki se je vrgel pred Fiihrerja, da ga
Fiihrer telefonira s fronto
Mož v telefonski centrali doživi svetovno zgodovinske odločitve
Sedim pred svojo omaro z zaklopkami. Sem samo eden izmed mnogih, ki sede tukaj noč in dan. Težka in naporna je ta služba. Tukaj v posredovalnici neke vojaške skupine se združujejo mnogi vodi iz fronte v eno samo debelo vrv in tukaj se zopet razdružujejo v široko razpreženo mrežo v daljavo. Mi pa smo posredovalci. Mi kličemo, mi ločimo. Glas zvezujemo z glasom. Tega dne je obrat tak kot mnoge druge dni, pa vseeno imam danes v svoji omari vod, za katerega pred vsemi drugimi prav posebno skrbim: je namreč zveza k oni armadi, ki stoji — kakor vem — v krvavem obrambnem boju.
Timošenko napada. Vedno ponovno poganja svoje divizije v ogenj naših topov in strojnic. Vi pa, tovariši tam spredaj, stojite pred njim in njegovimi divizijami. Vemo za vaš boj. In ker vemo zanj, nam je težje kot sicer sedeti ob omari z zaklop-^ k ami in pisalnem stroju na daljavo. Tam, ob steni, stoje naše puške. Spadajo vendar v naše roke, kakor bi spadali mi sedaj k vam tam spredaj. Tovariš k tovarišu!
Vod do pne armade leži v moji omari. Večkrat je moten. Nato ostane samo nerazumljivo radijsko obveščanje. Danes pa — srečen slučaj — je popolnoma brez motenj. Izredni pogovor brzi eden za drugim, poročilo sledi za poročilom.
Izredno nujen pogovor vodstva je javljen in v najkrajšem času sklopljen. Zvezo nadzorujejo, da je nihče ne moti. Sef štaba one armade govori z vrhovnim poveljnikom armadne skupine, z našim Feldmarschal-lom. Taktičen premik odločilne važnosti se razmišlja, toda povelje mora biti izdano tekom ene ure.
Zaklopka pade. Zvežem. Javim se. Z na-
vadnimi in vendar tako važnimi besedami dobim nalog: »Zvežite takoj s Fiihrer jem v Fiihrerhauptquartieru«.
Tolažba in ponos me prevzameta. Ne morem vam pač pomagati z orožjem v roki, vam, tovariši, ki se bojujete zoper Timo-šenka. Toda vseeno vam lahko pomagam — tukaj v moji omari z zaklopkami. Vem, da veliko zavisi od tega za vas. Kličem. Moj klic gre preko daljave, ki je daljša kot ona med Wienom in Kolnom.
»Tukaj A ... A ...!« OKH se javi.
»Za pogovor s Fiihrerjem, prosim W...!« Nato zopet čakam. Čakanje v vodu je največje trpinčenje živcev poročevalskega moža. Kratko brnenje v vodu me straši. Samo sedaj ne kakega daljšega klica, te nesreče, ki se je boje vsi telefonisti.
»Tukaj W...!« Fiihrerhauptquartier je tukaj. Se dobro se razume. Posredovalnica tam zveže dalje. Javi se nek major. Adju-tfmt Fiihrerja.
Se bolj pritisnem slušalko na svoje uho,. Naš Feldmarschall se javi. Mirna enako-mernost njegovega glasu ne da ničesar slutiti o odločitvah, ki bodo padle v naslednjih trenutkih.
»Predam Fiihrerju!« Jasno in odločno se sliši.
Iz tihega brnenja, se naenkrat oglasi poln globok glas. Vsak Nemec _ pozna njegov zvok. Govori Fiihrer...
Obrat na moji omari se nadaljuje. Kličem .,. Ločim ,.. Glas zvežem z glasom. Zopet sledi poročilo za poročilom, izredni pogovor eden za drugim. Meni pa ni več težko za vas, tovariši tam spredaj. Pomoč in nadomestek hiti od te ure dalje k vam. Fiihrer je ukazal!
Gefreiter Martin BUrger.
ščiti, je padel težko ranjen, prestreljen z več kroglami. Goring je padel na tla s težko rano ha nogi. 14 junakov — njih irtiena so zaznamovana neumrljivemu spominu — je ležalo mrtvih na kamenitih tleh. Zastava, pordečena 2 njihovo krvjo, je bila rešena. Postala je »Blutfalme«, najsvetejši simbol pokreta.
Hitlerja so v avtomobilu prepeljali v Uf-fing am Staffelsee, kjer so ga naslednji dan zaprli. Zdelo se je, da so bile končane sanje o nemški svobodi. (Bouhler: Kampf um Deutschland.)
Ni bil še čas za to
Načrt iz leta 1923. se je izjalovil. Adolf Hitler je kasneje prišel sam do prepričanja, da takrat še ni bil prišel pravi čas. Ob desetletnici v Biirgerbraukellerju dne 9. novembra 1933 je označil 'takratni neuspeh za »modrost Previdnosti«, toda pristavil je: »Pa vseeno sem prepričan o tem, da smo, ko smo takrat to podvzeli, morali ravnati po nalogu višje sile tako in nič drugače«. Nacionalsoci-alistični pokret po novi ustanovitvi leta 1925 je krenil na novo pot, da pridobi moč v državi. Narod je bilo treba pridobiti od znotraj. Samo legalnost je vedla do uspeha. Da se s silo postavi stranko nasproti veliki državi, pa naj bo še tako slabotna kot je bila takrat, s tem mala skupina nikdar ne more uspeti. Skoro 10 let je še trajalo, da je prevzel Fiihrer kot Reichskanzler vodstvo nemškega naroda. Na dan po svojem imenovanju je položil Fiihrer na stopnice Feldhermhalle za dne 9. novembra 1923 ■padle velik venec z napisom: »Und Ihr habt doch gesiegt!« (Pa vseeno ste zmagali).
Danes počivajo te prve žrtve pokreta v obeh Ehrentemplih na Konigsplatzu v Miinchenu. Tam bodo za zmerom »kot večna straža« ohranile poznim rodovom spomin na ta dan.
Friedrich Horstmann
Predor na 6vadalcanar}u
(Nadaljevanje z 2. strani.)
lišča Henderson Field sestreljena, četrto pa prisiljeno, da se spusti za japonskimi postojankami. Tri amei'iška lovska letala so bUa sestreljena.
Pri Salomonskih otokih ni bilo ne 31. okf tobra, kot tudi ne 1. novembra na morju np-,, benih bojev, na daleč naokrog ni videti nobene ameriške bojne ladje.
Močnejši oddelki japonskega mornariškega letalstva so 31. oktobra poleteli nad severno Avstralijo. Učinkovito so bombardirali avstralska pristanišča Towns« ville, Cooktown in Port Darwin;: obširni požari, posebno v skladiščih Town-villa in petrolejskih skladiščih Port Darwi-na so pričali o dobrih zadetkih japonskih bomb.
Ameriško oporišče Port V i 1 a na Novih Hebridih so vprvip napadli japonski bombniki, kakih 180 morskih milj od Port Vila je bila potopljena s 3 bombnimi zadetki sovražna prevozna ladja s 6000 brt.
Položaj generala Mac Arthurja v Avstraliji se zdi sedaj omajan. Londonski korespondent »Aftonbladeta« poroča, da so v Londonu in še bolj v Washin^onu mnenja, da bo general Mac Arthur ravnotako, kot general Eisenhower ,v kratkem poklican v Washington. Zelo možno je, da se Mac Arthur ne vrne več na svoje mesto.


Domovina dela za fronto SAoro brez presledka se gradi tu oklopnjak za oklopnjakom. Žene delajo pri vrtalnem ••»o/B,	^PK.-Aufnahmw Kriegsberichter КкмеШасћ, AtL, АЦ
' Triišče v Kavkazu Od daleč na okoli, iz dolin in gora priha/ajokavkaški gorjanci na trg v mesto, kjer se v vsestranski prizadevnosti razvija skoro orientalsko ljubko dejanje in nehanje.
Bette 4. — Nr. 88.
KAKAWANKEN BOTE
Samstag, 7. November, 194%.
Deutsche U-Boofe In alien Meeren
26 Schiffe mil 168.000 Bri versenkt
Eefti^e Angriffskampfe Im Wcstkaukasus - AbwehrsAlaAt In Sgypten geht weiter - 30 Brltenflugzeuge abgesAossen
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 5. November.
Das Oberkommaiwlo der W'ehrmacht gibt bckannt:
Im westlichen Kaukasus ersturmte In-fanterie nach Abwehr starker Gegenangriffe feindliche Stellungen. Kampfflieger vernich-tcten im Hafenjjebiet von Tuapse drei llandelsschiffc niit zusammen 5800 Brt. Nah-kampfflieeer gritfen den feindlichen Nach-«chub an.
Im Raum von Alagir sind erbitterte An-griffskampfe gegen den sich hartnackig ver-teidigenden Feind im Gange. Truppenansamm-lungen und Versorgungslager der Sowjets im Kaum zwischen den Flussen Kuma urvd Terek, sowie Eisenbahnziige siidlich von Astrachan urden von der Luftwaffe bombardiert. Tn Stalingrad wurden StoBtruppunter-nehmen erfolgreich durchgefiihrt. Ein feind-lioher Stiitzpunkt wurde ausgehoben, Vor-stiiBe des Gegners abgewehrt. Sicherungen des Heeres an der Wolga versenkten einen griiBeren FluBdampfer. Schwere Luftangriffe richteten sich ■gegen Stiitzpunkte des Feindes \vestlich des Wolgaknies und ^atteriestel-lungen ostwarte des Stromes,
An der Don-Front wiesen italienische Truppen Ubersetzversuche ab. Im mittleren tmd nordlichen Frontabschnitt vernichteten eicrene StoBtrupps eine grfiBere Anzahl feind-Hcher Kanipfstiinde mit ihren Besatzungen.
Wie die USA Sdilffsvcrluste bekanntgeben
Berlin, 6. Nov. Das USA-Marineministeriura gibt bekanntlich Krlegs- und Handelsschlffsver-luste nur in kleinen und kleinsten Raten zu. So soli iiber die tatsachlichen Verluste bei der Ka-tastrophe von Pearl Harbour am 8. December 1941 erst in einer Veroffentlichung berichtet werden, die genau eln Jahr spater heraus-gegeben wird. Kapitan I.ovett von der Presse-stclle der USA-Kriegsmarine erklarte dazu, die amerikanischen Verluste bei Pearl Harbour seicn so schwer gewesen, daB man sie amtlicherselts hiitte verheimlldien miissen, urn Hawai zu retten. Bis heute hat man also dem amerikanischen Volk die scl.wercn Sdiiff.svcrluste bei dein erstcn japanischcn Angriff verschwlegen. Genau so verfiihrt das USA-Marineministerium mit dem Eingestandnis der Verluste in der See-sdilacht im Siidpazifik, bei der die amerikanisdie Pazifikflotte nach einwandfreier Feststellung vier Flugzeugtriiger und ein Schlachtschlff sowie zahlreiche kleinere Einheiten verier. Das USA-Marinedcpartemcnt hat aber bis heute noch nicht ein Vicrtel dieser tatsachlichen Verluste zuge-gcben.
Mit der Bekannfgabe von Handelsschiffsver-lusten 1st es nicht anders. Nur ab und zu ent-schlieKt sich das Marinedepartement zum Eingestandnis des Verlustes von ein oder zwel Handelsschiffen, so audi wieder am 2. November. Tatsachlich sind die Verluste der amerikanischen Handelsflotte so schwer. dalS heute schon weite Secgeblete an der OstkUste der USA, auf denen friiher ein rcger Schiffsverkehr berrschte, wie ausgestorben dalicgen und die dcutsdien Untcrseeboote oft tagelang suchen miissen, bevor ihnen ein feindlicher Frachter vor die Rohre kommt.
Ortliche Angriffe des Feindes scheiterten. Kampfflieger bombardierten trotz sehr schlech-ter Wetterlage einen wichtigen Nachschub-und Verkehrsknotenpunkt der Sowjets.
In der Zeit vom lo. bis 31. Oktober wurden an der Ostfront 615 feindliche Flugzeuge ver-nichtet, hiervon 535 in Luftkiimpfen und 61 durch Flakartillsiie der Luftwaffe. Der Rest wurde am Boden zerstort. Wahrend der glei-chen Zeit gingen 56 eigene Flugzeuge verloren.
Die Schlacht in A gyp t en ist an der gan-zen Front weiter im Gange. Die deutsch-italienische Panzerarmee setzt den massierten feindlichen Angriffen auBersten Widerstand entgegen. In einzelnen Abschnitten wurde die eigene Truppe planmaBig in vorbereitete zweite Stellungen zuriickgenommen. Kainpf-fliegerkrafte fiihrten laufend Bombenangriffe gegen die britischen Panzerverbande und Ar-tilleriestellungen. Am 3. und 4. November schossen deutsche und italienische Jagdflieger in erbitterten Luftkiimpfen gegen den zahlen-maBig uberlegenen Feind 30 Flugzeuge ab. Vier eigene Flugzeuge werden vermiBt.
Ira Nordmeer versenkte die Luftwaffe ein Handelsschiff von 7000 Brt und beschiidigte zwei groBe Frachtschiffe.
Wie durch Sondermeldung bekannt-gegeben, haben deutsche Unterseeboote in we it verzweigten Operationen, die vom Nordlichen Eismeer bis in die Gewasser siidlich
von Madagaskar reichten, nach den groBen Erfolgen der letzten Tage in unermUdTichem Angriffsgeist den feindlichen Transportflotten леие schwerste Verluste zugefiigt.
Im Nordatlantik erhielten sie in hart, nackiger Verfolgung erneut Fuhlung an die Reste des mit Kriegsmaterial und Lebens-mitteln nach England bestimmten Geleitzuges, aus dem bereits 16 Schiffe mit 94.000 Brt her-ausgeschossen waren, versenkten aus ihm weitere sechs Schiffe mit 37.000, Brt und be-schadigten zwei Dampfer durch Torpedo-treffer.
Andere Unterseeboote. versenkten in Einzel-jagd im Nordlichen Eismeer bei der Insel Jan Mayen, im Nordatlantik bei St Johns, im Aquatorgebiet bei der Insel Fernando Noronha, im Siidatlantik vornehmlich im Seegebiet um Kapstadt und in den Randgebieten des Indischen O z e a n s siidlich von Madagaskar 20 Schiffe mit 131.000 Brt. Eines von diesen ist mit fiinf Dampferbesatzungen untergegangen, die von versenkten Schiffen an Bord genommen waren und in den verfiigbaren Rettungsbooten keinen Platz fanden.
Damit hat der Feind wiederum a6 H an-delsschiffe mit insgesamt 168.000 Brt verloren. Ein Teil dieser Schiffe war mit Kriegsmaterial fiir die Nordafrika-Front be-stimmt.
„Die \m vttlllg usrfahren"
Das MSrdien vom USA-Materlalstrom - Stalin kennt das Lied
Genf, 6. November. Die UW-Bluff-PolItik beweist eich tiglich anfs вене Nidit nur die Transport- und Rohroaterialfrajir. audi daa Arbeitsproblcm bekiim-mcrt — wie aus einera Artikel der USA-Zeitschrift „News Week" bervorgeht — die Vereinljtcn Staatcn auf das heftlgste und hindert ale, die anf dem Papier atehenden Zahlen In die Wlrklichkelt umzuaetzen. „Das Arbelterproblem", so klagt „News Week", „wird in den USA von Tag zu Tag groBer. Es ist infolge-desscn zu bcfiirchten, daB ein ernster RScksjang in der Stahl-, Gumml- und Brennstoffproduktlon vor der Ttir steht." D'a Reglerung. meint das Blatt welter, babe die L age v 8 11 i g verfahren und eel in bohem Mafie fiir die herrsdiende Verwirrung verantwortlldi. Niemand aei da, der sich des Gesamt-problcms mit AutoritSt annchmen kSnne. rumal die Menscbenanfordemngen der MilitarbebSrden all-mahlicb ein gefabrlicbes Ansmafi annehmen.
Einer der Hauptleldtrajenden dieser nordamerika-nlschen Wlrklichkelt let Stalin, mit desscn ununter-brochener Forderunj auf Errichtung einer Zweiten Front sich die amerikanische Zeitschrlft „Time" in einer langeren Betrachtutig beschaftlgt. Das Blatt sdirelbt. Stallns Feststellung. daB die Alliierten nun endlidi ihren Verpflichtungen In vollem Umfang nach-kommen miiOten. haba in den USA „politische Stiirme" entfacht. Die „allilerteo VBlker" wiiBten niimllch nodi immer nidit, ob Stalin wlrklich eIne Zweite Front versprochcn wordeo sel, oder ob er sich das nur einbilde.
Das groBte Erelgnis, so meint „Time" weiter, sel ledoch folgende niichterne Tatsache: Der USA-Bot-schafter In der Sowjetunlon, Admiral Stanley, aei bei
eelnem Abiog aus Moskan nadi Washington der Ver-zweiMun; nahe )!«weseD. Bevor er namlidi Moiiktn verlieB, babe er die erstaunliche ErkiSrung abgegeben. daB er uberhanpt nicht wisse, wcldie Verpflichtungen die USA der Sowletunion gegenĐber eingegangen sfien. Mlt anderen Worten, so fiihrt „Time" fort, die USA-Regierung babe also ihrem Botsdiafter die Tatsachen uber die eigenen Kriegslieferangen vor-enthalten. Den meisten politischen Bcobadtem sel das Canze aber nidit nur mysterlos, sondern gerade-zu ftirditerllch in seinen Folgen fUr den welteren Krlegsverlauf ersdiienen. Sowletleute in London batten erklart. dafi von den Vereinigten Staatcn nur die knappe Hiilfte des versprochenen Kricgsmatctials tatsachlidi jcliefert wordcn sel, ohne daB man sldi nur elnblldcn durfe, dieses hStte die Sowjetunlon audi wlrklich errelcht.
Bcsondcra schlimm seh» es um die sowjetlsche Gummlversorgung aus, denn die VorrUte selen edion bedenklidj geschwunden. Die Sowletunion habe auch Lokomotiven von den Amerikanern gefordert, doch selen nur ein paar eingetroffen und diese batten von den Sowlcts nicht einmal bcniltzt werden konnen.
Was den an die Adresse der Alliierten gerlchteten Tadel Stallns angehe, schlieBt die amerikanische Zeitschrlft ablenkend, so sel dieser sicherlich nur darauf zuriickzufiihren. daB Stalin einen Stindenbodi fiir die Rechtfertlgung seiner Nicderlagen vor dem eigenen Volk brauche. Mlt einer (chnoddrlgen Bemerkung wird also der verzwelfelte Hllferuf des *ow|etlschen Kurapancn abgetan, der dumm genug war, an dia Illusionen von dcm „ununtcrbrochenen Material-Strom" des ..Arsenals der Demokratlen" zu glauben.
WIr erifih'gw Mđrehtn untl ^ogan
Die drel goldenen Xpfel
Eln Vater hnttc drei SShne. Wie er klter wurde, verflcl er in einc schwere Krankheit. Da triumte er einmal bei Nacht, daB er gesundcn kdnne, wenn er die drei goldenen Apfei hatte und dtvon (iBe. Tags darauf schickte er den ersten bus nach dcm Garten, in dcm das verwunschene SchloS stand und der Baum mit den goldenen Apfeln, Niemand lionnte sie gcwinnen, denn jeder, der hinkam, muBte In den Garten gelangen, bevor С.Ч zwdlfe schlug, und das woilte keinem gelingen. Wie der erste Sohn zum Gartengitter kam, echlug е.ч gerade zwOlf. Er betrat den Garten, der das SchloB umgab. Darin lagen lauter wllde Tlere: Tiger, WdlTe und Biiren. Sie sprangen auf den eingedrungenen Fremden und zerrlssen Ihn. Dm er nicht mehr helmkam. schickte der Vater den zweiten Sohn aus, Auch diesem glng ei nicht bcs.ser. Dem drltten aber glUckte es, In das SchloB zu kommen, bevor es zwBlf schlug. Da waren fichiJne Zlmmer, eines neben dem anderen. Er durchwanderte sie alle mlt Staunen, In eincm der vlelen Z immer standen zwel Betten und in dem einen lag eine sch9ne Jungfrau und ichlief, Der Knabfl wuBte nicht, was tun, und iegte lich In das andere Rett und schlief bald vor Miidlgkeit ein. Wie es Mittcrnacht wurde, ergriffen ihn un-sichtbare Hiinde, rissen Ihn aus dcm Bett, war-fen ihn durch Fcnster und Tiiren und zwKngten ihn durch enge Gitter bin und her. Am Morgen erwachte e| und lag xu seiner Verwunderung wohibehalten in dem Bett, aber dii Jungfrau neben Ihm war verschwunden,
Kr stand auf und sah sich Im Zimmer um. Kin herrllches Frlihstilck stand auf dem Tlsch liir ihn berelt. Das lleB er sich gut schmedten und wandelte dann durch dai ganze SchloB, von /immer zu Zimmer. Eher woilte er nicht fort-oehen, als bis er die goldenen Apfel gefunden. Zu Mittag fand.er In seinem Zimmer ein feines Mahl hcrgeriditet und abends war wieder der Ti';ch geJeckt. Da Iegte er eich ganz m Ude zu Bett und verfiel bald in tiefen Schlaf, El dUnktt ihn, ill wUrde er in tausend StUddein gehacfct ibfi
er erwachte erst am Morgen wieder und suchte dann welter den ganzen Tag nach den goldenen Apfeln. In der drltten Nacht endlich trSumte er, daB er von einem Winkel in den anderen ge-worfcn wUrde. Noch Immer war Ihm der Aufent-halt In dem verwunschenen SchloB nicht ver-leldet. Wie er In der Morgenfrllhe aufwacht, -llegt die schone Jungfrau wieder im Bett und bedankt sich bel ihm fUr Ihre Rettung, well er sie durch Ausdauer und Furchtlosigkeit entzaubert hat.
Jetzt sah er, wie hold und schon sie war, und sein Herz war voll Liebe. Freudig reichte sie ihm die Hand lur Verlobung und fUhrte Ihn hlnaus in den schOnen Garten. Vor einem groBen, brel-ten Baum blleb sie stehen und zelgte ihm die schOnen Apfel, die oben auf den Zwelsen hln-gen. Er pfliickte sie und fUhrte dann die Jungfrau ale Braut helm zu seinem Vater. Der genas von den Apfeln und scln Sohn felerte mlt der Prinzessin frghllche Hochzeit.
Der KHnlgssohn Im Paradles
Ein alter KOnIg hatte einen einzlgen Sohn, den erzog «r sehr gut. Da geschah es, daB der KSnlg in ein* schwere Krankheit flel und dem Tode nahe war. Auf dem Totenbett IleB er noch einmal seinen Sohn lu sich rufen, gab Ihm Er-mahnungen und Lehren, und bat Ihn, gegen seine Untertanen gnldig zu sein. HIerauf verschled er und ward von alien betrauert. Der lunge Kdnlgssohn bestlee den Thron. Seine Mutter redete ihm zu, sich ein Weib zu nehmen. Aber er woilte das nicht und welgerte sich eln Welle standhaft. Seine Mutter und sein Volk drangen Immer mehr In ihn, sich zu vermKhlen, und endlich muRte er Ihren Bitten nachgeben. Er hel-ratete eine Prinzessin, die so sch6n war, daB das ganze Volk sie bewunderte und anbetete. Die Hochzeit wurde mlt groBer Pracht gefeiert.
Nadi der Ttfel cntfemt« sldi der Jungs Kdnlg aus dem Saal und glng in den Hof, um frische Luft ru sch6pfen. Da sah er Im Hof ein weiBes Pferd stehen und neben diesem einen juncvn Burgchen. Dtr Premde sagte zum Kdnlgssohn! ,(Scti* dich auf den Schimmel und r«it« mit mir, M wlrst wu i«heal" Det KOnlgssohp folgt« den
Worten, setzte sich auf das Pferd und ritt mlt dcm Burschen fort. Sie reiten und reiten immerzu, welt fort und kommen zu einem groBen Garten-tor. Da blleb der Schimmel stehen. Sie stiegen ab und gingen hinein. Da ist ein groBer Garten und eine Menge Leute und im Garten gibt es vtel Blumen und Obst. Die Leute sind alle so freundlich miteinander und sie geben ihm Obst zu esscn und Blumen, sich zu schmlicken. Von da kamen sie in den zweiten Garten, der noch £гбВег und schBner war als der erste. Auch In diesem fiihrte ihn der Jiingling eine Welle herum, dann kamen ste zu einem drltten, der war der allerschdnste Garten. Auch hler blleben sie eine Zeitlang und genossen von den kOstlichen Frildi-ten des Gartens. Endlich sagte der Bursche zum Konlg: „Jetzt gehen wlr wieder nach Hausel" Wie der K6nlg wieder zur GartentUr kam, stand der Schimmel noch da. Er schwang sich In den Sattel und ritt fort, der Heimat zu.
Aber wie er zu seinem Schlosse kommt und abstelgt, tritt Ihm eln fremder PfOrtner entgegen und fragt Ihn, was er wolle, „In mein SchloB", erwidert der KSnig. Der PfSrtner aber entsegnet, daB dieses SchloB ein Kloster sel. Das woilte der Konigssohn nidit redit glauben und stand ver-wundert, aber der PfOrtner fiihrte ihn zur Auf-kliirung der Wahrhelt zum Abt. Dieser sAlug alle BUcher nach und fand endlldi In einem ur-altcn. MoBen Bueh, daB vor vlelen Jahren der Ictzte KSnlg verlorengegangen sel. An diesem Tag waren gerade drelhundert Jahre seltdem vcrflossen. HIerauf veranstaltete der Abt dem Kdnigssohn lu Ehren eln groBes Fest und l.id dazu Gliste von welt und brelt ein. So viele Spelsen da much mufgetragen wurden, der KOnlgs-sohn genoB keinen Bissen davon. Erst nach Ian-gem DrSngen der Brtider gab er nach und mB. Wie er aber nur ein Brdixlein von der SpeIsm auf die Zunge aebrmcht hattm, wurdt mr (oglsich eln iteinaltes MUnnlelo und dm# Gmwmnd begmnn milrbe von seinem Leib mbzufallen. Dm lleS ihn der Abt zu Bett bringen und mlt den Sterbe-sakramenten verschen. Bald darauf 1st er ge-storben. Wo 1st er denn gewesen? Im Paradles.
IntaommM 4«л Indi« „li|«a ив4 MIrdi« *«# UmtM" W Dl. 0мг| Orttw, UtIui»-VmI4, вПк
I	Gesperrter PaB
I	Vber den Mittelkaukasus fOhren tvei Pafi-
i	strašen nach SUden. Die eine von ihnen geht
1	von Ordschonikidse am Kaspek vorbei iiber
£	den Кгеиграр nach Tiflis. Sie wird Geor*
i	gische Strafie genannt und ist im Laufe der
I	letzten Jahrzehnie fiir den Autoverkehr be-
I	nutzbar gemacht worden, so dap sich auch
I	tUr die vjinterlichen Vcrh&Unisse die Ver-
I	bindung TifUs-Ordschonikidse aufrechter-
I	halten liefi, die in der Luftlinie rwar nur
I	J50 km mipt, in den Windungen und Serpen-
I	tinen der HeerstraPe iedoch auf eine IMnge
i	von 250 km kommt. WestUch dieser Strape
=	befindet «сЛ die sogenannte ossetische Beer-
=	strape, die im Ardontal nach SUden Uber
i	den MamissonpaP nach Kutais fiihrt, der
=	gropcn. Manganerzstette des siidlichen
I	Kaukasus. Der deutsche Angriff, der um
I	den 20. Oktober herum westlich des Terek
I	ausgeWst und zunđchst von Pjatigorsk aus
I	gegen Naltschik gefUhrt wurde, wobei Vor-
I	aussetzung war, die fiir eine Verteidigung
I	ideal gelegenen, aus dem Gebirge kommen-
1	den retpenden Unken NebenflHsse des Terek
=	zu Uberwinden, hatte in den Tagen vom 26.
=	bis 28, Oktober Naltschik erreicht. Er konnie
=	von hier aus die allgemeine Richiung einer
=	Autobahn verfolgen, die direkt nach Ord-
=	schonikidse, dem Hauptort des nordlichen
=	Kaukasus, fiihrt und der Gegner, der bei
=	Naltschik starken Widerstand geleistet hatte,
i	war nicht in der Lage, siidlich davon eine
=	neue dauerhafte Verteidigung aufzubauen.
i	Am 30. Oktober verlor er die Kontrolle Uber
=	den Tschrek, den wichtigsten linhen
=	NebenfluP des Terek, und nach der
i	FluPforcierung, die zum Teil schwimmend
i	durchgefiihrt wurde, entwickelte sich der
i	deutsche Angriff weiter gegen den Siidosten
I	in allgemeiner Hichtung auf Ordschonikidse.
I	Die weite StraPen- und Bahnstrecke, die
I	Ordschonikidse mit den anderen RSumen des
I	nordlichen Kaukasus verbindet, hat etwa
1	60 km nordwestlich dieser Stadt eine Strapen-
1	abzweigung, die in sUdlicher Richtung nach
1	Alagir, dem nOrdlichen Endpunkt der osseti-
1	schen HeerstraPe, fiihrt, und dieser Ort ist
i	nunmehr in Ausweitung der Angriff serf dig«
i	westlich des Terek erreicht worden.
=	Die Stadt ist wichtig durch ihre Lage an
i	der HeerstraPe. Angesichts der auffOUiaen
1	Entwicklung der ganzen Kriegslage westlich
I	des Terek waren die Sowjets gezwungen,
I	in vermehrtem MaPe ihre dringendsten Ver-
=	stSrkungen und NachschUbe quer Uber den
i	Kaukasus narh Norden tu tiehen.
=	Diesem Zwecke dienten die beiden gropen
=	Pa^traPen. Mit dem Fall von Alagir fSllt
I	nun aber die wesUiche dieser StraPen fUr
=	solche Dienste fort, Sie ist gesperrt und
1	geht den Sowjets als operativer Verbindungs-
i	weg verloren. Die auPerordentlichen Raum-
=	fortschritte westlich des Terek sind tweifel-
I	los auf den Zusainmenbruch der gegnerischen
i	Verteidigung in diesem Abschnitt iurUck-
1	MufUhTon. Die Sotajett, Аквппм Meh nleAi
I	damit ausreden, dafi die deutschen Divi-
i	sionen die Gunst des GelUndes fiir eich ge-
I	habt hdtten. Eine an tahllose GebirgsflHsse
I	angelehnte Abwehr hdtte, wenn sie noch
I	einigermaPen intakt gewesen w&re, mit ver-
=	hđltnismđpig leichten Mitteln in der Lage
=	sein miissen, ihre Stellungen xu halten. Das
i	ist nicht der Fall gewesen. Der Gegner ist
I	westlich des Terek wcich geworden. Er war
1	in der letzten Zeit durch einen verstđrkten
1	Einsatt von Kampffliegern besonders ter-
1	miirbt worden. Er ist schliepiich nicht mehr
1	in der Lage gewesen, den wichtigen PaP-
I	schinsselpunkt Alagir tu halten. Eine ut^
Г	mittelbare Folge der Raumfortschritte ist die
I	Bombardierung wichtiger militđrischer An-
I	lagen von Ordschonikidse, der alten Katt-
i	kasiisfestung und Mittelpunkt des nOrdlichen
1	Teiles dieser Qebirgslandschaft. Ordsohoni-
1	kidse lieqt von Alagir nur etwa 40 km ent-
=	fernt. Es ist in unmittelbare Frontnđhe
=	gerilckt. t.W.
^iiiiiiiiintmiuiiiiiiiiiiiiiniinniiniinminmiiimnimiiimiiiiinfflmii
Insplzlernng der Kastenbefestlpngei
Berlin, 6. November. General der Pionlere ond Festungen Jacob, der Im Auftrtge des Ftihrere zor Zeit die KUstenbefMtignngen Im Westen Inipixitrt. traf In Begleitnng des Inspekteani der We»t-Bffeetl-gungen, General S di m e t z e r, bel der Stiitzpunkt-gnipp* am Kanal eln, um sldi fiber den gegen-wMrtljen Stand des Ausbaues dieses Verteldigtings-abfdinlttes zu miterrlditen. Besondert elngehend bs-elditlgte General Jacob den Ban einee ansgedehnten Panzer-StUtzponktes, der »or der Vollrndnng steht. Ebenso welt fortgeachrltten sind die nenen Anlagem Ton Mannsdiaftsonterstllnden, Munitlonibunkem, GesdilltMtellungen und Fenerleltstellunsen sdawerster Baoart, die dem Gellnje jeweils vorbildlldi angepafit sind. General Jacob luBerte sldi sehr befriedlgt Uber den Fortgang der Befeitlgu^sarbeiten ond setzte nach Besprecnung mlt dem OberbefehUhaber einer Armee seine Inspektionsrelte fort
Nener Leiter der Rundfankabtellnng
rd. Berlin, 6. November Der Relchsminlster fOr Volksaofkllrong ond Propaganda hat die Stelle eines Beaoftragten fUr die polltlsdie Gestaltong des groB-deutiAen Rondfunki geschaffen ond dleee dem Mlnlsterlaldlrektor Hani F r 11 z s di e Obertragen. Nlnlsterlaldirektor Fritzs die Obemimint glelchzeitig an Stelle des In da# Mlnisteramt berofenen Mini* sterlalrat# Wolfgang Diewerge die Leitung der Ab« tellung RandfunK In Reldismlnlsteriom fQr Volk#-aufkllrong und Propaganda.
Gleldizeltli hat der Reldismlnlster fOr VoIkMvf* kllnmg ana Propaganda hn Benetoea mlt Reldisprewedief PUntstarkldlraktor Haw fritms*# von seinem Amt als leiter der Abtellung DeotsA* Presae der Presseabteilosf der Reidureglerong * Reldismlnlsterium fOr Vofkeeufkllmng ond Pro^* tindt entbunden. Die Leitung der Abtelloni Deom®« Рмм« Ubemimmt der bisher%$ 8tellvertr«M( Ш
WwL MWrnWrn* IdA
Bg^a, 7. novembra 1942.
KARAWANKEN BOTE
stran 5. — Stev. 88.
flui dem Hreise Steln
' BtehL fKrellelter Pils v St. Jako-b u.) Pred kratkim se je v strajikinem domu v St. Jakobu vrfiU dolžnostni apel članov K&mtuer VolksbUDda, ki ga je sklical StUtz-punktlelter NSDAiP. Na tem apelu je govoril Kreisleiter P11 z o dolžnostih, ki jih je prevzelo prebivalstvo s pridobitvijo preklicljlvega državljanstva. Po tem apelu se je vrSll temeljit razgovor z Amtsleiterji KSmtner Volkg-bunda, v katerem je dal Kreisleiter nove smernice.
Domechale. (Zopetna otvoritev kina.) Pred nekaj dnevi je zopet otvorll obnovljeni kino Ortsgruppenleiter F r e u n d. Svečanosti se je udeležil tudi Kreisleiter P11 z Iz Steina. Pilz je v svojem otvoritvenem govoru poudarjal, da se je vkljub velikim težavam posrečilo filmski družbi, da je priredila prebivalstvu prostor za odpočitek in odmor In da ea Nemčija ne pusti motiti vkljub različnim (čuvarjem pri obnovnem delu na Gorenjskem. Kreisleiter Pilz je nato izročil kino javnosti. Slavnostl se je poleg povabljenih gostov udeležilo tudi veliko Število prebivalstva. Vsi prostori so bili zasedeni.
Uttal. (Zborovanje DAF.) Pred {trat-kim je opravil Kreisobmann H u e m e r v nagneteni dvorani apel DAF za vse obrtnike; pri tem je govoril o smislu in smotru DAF In o nalogah obtmikov v nemški državi. — Istega dne je Pg. Huemer govoril na apelu obrata uslužbencem v predilnici Littal-Pragwald o pomenu proizvajalne bitke nemških obratov, v katero stopajo sedaj tudi Gorenjci. Tudi tukaj je bila razveseljiva bistrost njegovih poslušalcev.
Uttal. (Prvi apel Fraunschafte.) Frauenechaftslelterin Littai-a, Pgn. Annl OP rugger, je pred kratkim sklicala žene Iz lilttaia in Grazdorfa k prvemu apelu. Ta apel, katerega se je udeležilo zelo mnogo žen, je Imel velik uspeh. Najprej je govoril Stamm-fUhrer HJ S e n g e r o nalogah HJ In je posebno poudaril sodelovanje s starši. Nato je pojasnjeval Ortsgruppenleiter Rohm naloge Frauenschafte v okviru narodne skupnosti.
Uttal (Koncert za vojno zimsko pomoč.) V svečano okrašenem prostoru za usluibenstvo v tekstilni tovarni v LIttaiu se je pred kratkim vršil koncertni večer. Orkester KVB Ortsgruppe Littal je nad dve url razveseljeval v velikem številu došle obiskovalce s svojimi prvovrstnimi predvajanji. Posebno odobravanje je žela neka pevska skupina, ki je prednašala pristne koroške narodne napeve kakor »K&mten Is lel алз< (KKrnten je le eno), >Daa Miadal« (dekle) In še več drugih Bil je to pravi koroški večer. Viharno navdu-
Zopet novi teča)! za nemščino
v kratkem se bodo znova pričeli novi te-4ji za nemški jezik, ki bodo zopet brezplačni ^ ve« исЦ^^пђ«.	se samo po sebi,
napram oblnettm. Industrijskim in obrtniškim obratom itd. ni zadosti, če ima kdo Izkaznico, da se je udeleftjl tečaja za začetnike, ampak ee mora najmanj zahtevati. d» se je uspešno udeležil višjega tečaja. Jezika se tudi ne moreš naučiti, če se z njim pečaš le nekaj ur v tednu, ampak moraš poskušati, da ga tako obvlada*, da se lahko v njem zabavaš In si dobro, dopisuješ. Tistemu, ki ne obvlada nemškega jezika je težko, če ne skoraj nemogoče, da W sprejel kakšno delo v Reichu, v katerem hoče napredovati. Delavec kakor trgovec bo torej v lastnem Interesu storil prav, če porabi to priliko, da se nauči nemškega jezika, kajti r&zume se samo po sebi, da bo enkrat prenehala možnost, obiskovati tečaj brezplačno, priporočamo torej vsem, naj se teikoj javijo za nov« tečaje.
Senje Je pri Številnih poslušalcih, ki so do zadnjega kotička napolnili prostorno dvorano, zbu&lo tudi prvo predvajanje koračnice »GruB axis Uttal« (Pozdrav iz Littaia). Ločili smo se v pozni večerni uri z željo, da bi se kaj kmalu zopet ponovil tak lep koroški večer.
St. Martin unter dem GroBgallenberg. (Prvi apel DAF.) Pred kratkim je imela DAF svoj prvi apel, pri katerem je Ortsgruppenleiter Schwerzler dal nove smernice svojim Aintswalterjem, Block- in Zellenleiterjem.
St. Martin nnter dem GroBgaUenberg. (Radodarno prebivalstvo.) Uspeh zbirke DAF je znesel za vojno zimsko pomoč 440 RM. Tudi daril knjig je Frauenschaft nabrala znatno Število ,in sicer knjig kakor časopisov.
Krnil Radmanmiiorf
Vcldee. (Sestanek žen iz Veldesa.) Pred kratkim so se zbrale žene Ortsgruppe Veldes, da so dobile za bodoče delo v zimi potrebna navodila od svoje OrtsfrauenfUhrerln ^Pgti. Chrlstl H a r r e r. Pgn. Harrer Je ženam pri tej prlUkl razložila najvažnejša dela v bodoči zimski dobi In jih pozvala ,da zastavijo vse svoje sile, da bo ženstvo iz Veldesa dobro izpolnilo stavljene mu naloge.
ABUng. (O b 1 s k v obratu.) Ortsobmann S e m 1 a k Je obiskal tvrdko >Sawa« v ABlin-gu. Po temeljitem razgovoru z BetriebsfUhrer-
Poslani član der ^alionaisozialisti-schen iolhswohlfahrl AISV
jem In Betriebsobmannom je pregledal obrat. Dal je pobude za pospeševanje obrata In v nato sledečem apelu obrata govoril uslužbencem o dolžnostih In pravicah BetriebsfUhrerjev In uslužbencev v VeMkonemSkem Reichu. Nato je sledil jedrnat razgovor.
Kfoii Hroinliwg
St. Velt a. d. Sawe. (L an d rat obišče
NPEA.) Ob nadzorovanju občin Je obiskal Landrat Dr. S k a 1 k a na novo ustanovljeni vzgojni zavod v St. Veltu a. d. Sawe, kjer je nastanjenih 40 mladenlčev .katerih Stevl'o se bo pa končno povISalo na 240 učencev. Ober-studlenrat B u 111 e r Je razlagal Landratu sedanje stanje del In mu je obrazložil šolsko tehnične naprave. Tukaj bo naclonalsoclalistlč-ni vzgojni zavod, ki bo doprinesel k zopetnemu poriemčenju Gorenjske.
Hlg. Kreuz. (Zbirka vojne zimske pomoči.) Preteklo nedeljo je bilo zborovanje NSDAP. Govoril je Pg. Adolf K of le r. Njegova izvajanja so odobravali In značijo spodbudo za nadaljnjo sodelovanje tukajšnjega prebivalstva. Zadnja zbirka za vojno zimsko pomoč je znesla ponosni uspeh 1273 RM.
Poroke v KreiSD Krainburg
Josef Schwegel, kmetovalec, Kamniek, občina Gallenfele, in Theresla Jauch, kmečka pomočnica, Kokrltz, občina Predassel; Alois Ko-schier, železniški delavec, Zauchen, občina Laak a. Z., in Angela Je^o, tovarniška delavka, Werje, občina St. Martin u. d. G.; Stanislaus Kaiser, cestar, Unter Zarz, občina Zarz, in Maria Pfeifer, kmečka pomočnica, Ober Zarz, občina Zarz; August Kaiser, cestni delavec, Ober Zarz, občina Zarz In Mathllde Jen-sterle, hišna pomočnica, Ober Zarz, občina Zarz; Andreas Petemell, krojaški pomočnik, Savoden, občina Osslltz, in Marie Mastnak, gospodinja, Sawoden, občina Osslltz; Johann Leskowetz, tesarski pomočnik, Prltschitz, občina PBrts'^hach, in Marianna Mlklautschltsch, kmečka pomočnica, Sairachberg, občina Sai-rach; Emil Sawerl, brivski mojster, St. Velt, in Mathllde Aupltsch, frizerka St. Velt; Frnnz Rebol, slikarski pomočnik, Ober Pimitach, občina St. Martin u. d. G., in Agnes Bogatel, hišna pomočnica, Medno, občina St. Velt; Johann Rastresen, kmečki pomočnik, Planina, občina Tratten, in Marianna Malowerch, hišna pomočnica, Planina, občin^ Tratten.
O spravljanja nastilja iz gozda
Ze večkrat sem na tem mestu opozoril, da na Gorenjskem zelo kvarno vpliva zelo obsežno Izkoriščanja gozdnega naetilja. Ker se kmetje v tem letnem Času večinoma pečajo s sprav-. Ijanjem nastllja Iz gozda, opozarjam Se enkrat na te škode.
Zaradi prekomerne porabe Ustja trpi ne le gozd, ampak tudi živina in njiva. V kolikor se vzame iz gozda samo to, kar on lahko pogreša, n. pr. listje, trava v gozdu in praprot, zoper to ni nobenih pomislekov. Gozd je lahko brez praiprota in brez gozdne trave In oba ta dajeta tudi zelo uporabno steljo. Tudi pridobivanje listnate stelje v omejeni meri Se ne bi bilo prehudo.
Zlasti zavržno je pa zbiranje zadnjih ostankov odpadajočega listja, smrekove stelje, čisto vseeno, ali gre za odpadlo igličevje ali za odsekano vejevje, kakor tudi zbiranje vresja in jagodnega d račja. Kajti s tem odvzamemo gozdnim tlom naravno hrano. Na drugi strani je pa ta vrsta gozdne stelje slaba. Živalim nudi le trdo in mrzlo ležiSče, in ne more popiti seča. Navsezadnje poslabša taka vrsta stelje Se njive in pospešuje plevel.
Tudi gozd potrebuje za svojo rast In za svoj razvoj hranilnih snovi, kakor vsaka rastlina za obdelovanje. Ce odvzamemo gozdu njegov naravni gnoj, je nujno prizadeta rast. Gozdovi na Gorenjskem večkrat zato tako hirajo, ker se preveč izkorišča gozdna stelja.
(Grabljlvo obdelovanje.) Kot stelja so ti e smolo bogati pridelki ali odpadki gozda popolnoma manj vredni. Domače živali se na njej ne počutijo dobro in je po njej zmanjšan tudi njih razvoj In donos. Kmetovalci na Gorenjskem bi morali v svojo lastno korist priti enkrat do tega, da uporabljajo za steljo slamo, namesto da vso slamo pokladajo. Slama je slaba krma, ker ne vsebuje skoro nobenih prebavljivih snovi. Ima samo to vrednost, da nasiti, nima pa nobene hranilne vrednosti. Ako krmimo domačo živino le s slamo, ne moremo nikdar doseči zadovoljivih uspehov. Boljše je Imeti manj živine, pa to živino krmiti s senom, slamo pa uporabiti za steljo. Splošno znano je dejstvo, da je uporaba slame daleko boljša, ako jo damo pod živino, kakor v živino. Slama je v veliki meri pripravna, da popije, zlasti ako je na kratko erezana, na tak način daje živalim toplo mehko in suho ležišče, tako da je šlvalim ugodno. Kdor nastllja s slamo, doseže dober gnoj, ki čim najboljše učinkuje na njivah In travnikih. Ker slama zelo dobro popije, poveže na tak način tudi v Izdatni meri seč živali z blatom, tako da je hlevski gnoj bogatejši s hranilnimi snovmi. Vrh tega je pospešeno tudi razkrajanje gnoja In 80 tako pripravljene hranilne snovi za rastline v najlaglje sprejemljivi obliki.
Za vsakega kmetovalca je torej koristno, če doslej preveč izrabljeno gozdno steljo omeji
na znosno mero. Na tak način bo doživel veliko več veselja pri svoji živini In na svojih poljih, predvsem pa v svojem gozdu.
Burgstaller
:ftH9rtni POrOCCTOlCC
Tekme za pokal
Da se omogoči moštvom malih društev redni nogomet, je bil razpisan pokal, ki ga dobi trajno ono društvo, ki je zmagalo v dvojnih Igrah po točkah. Od teh tekem sta se doslej vršila dva kroga. V prizadetih krajih se Izredno zanimajo za to tekmo, tako da je na štirih mestih opazovalo Igre okrog 1500 gledalcev. Kakor se to pri tekmah za pokal večkrat dogaja, je bilo zabitih mnogo golov, doslej vsega skupaj 50. Prvi krog je Imel sledeče Izide:
Ferlach — BSG-ABllng 6:4,
Feldklrchen — Zwlschenwassem 6:4,
ABUng П — St. Velt/Sawe 7:0,
V	drugem krogu so Igrali BSG ABUng — Krainburg П 2:5; Zwischenwassern — Ferlach 2:2, Feldklrchen — St. Velt 5:6 in Laak — ABUng II 0:1, tako da Je v tabeli na čelu ABUng II. Ferlach je ta čas na drugem, Krainburg П na tretjem in Feldklrchen na četrtem mestu.'
Poletni športni apel obratov 1942
Gorenjska med zmagovalci
KlagenJFurt, 6. novembra. Gautportamt der NS Gemeinschaft >Kraft durch Freude« podaja po poletnem športnem apelu, kate.i je obstojal iz pomladanskega teka, poletnega športnega dneva In tekmovanj moštev, sledeče Izide: Tekmovanj se Je udeležilo 66 obratov s skupno 7314 udeleženci.
V	obratnem razredu П: moški: Je postala zmagovalka Gaua tekstilna tovarna Бrumen In Thaler, Laak s 1296 točkami; okrožna zmagovalka tovarna Hutter in Schranz, Klagen-furt s 1293 točkami ; okrožna zmagovalka tovarna Štora d. d., Obergamling Krainburg s 1290 točkami; okrožna zmagovalka zadruga potrošnikov, Vlllach s 1185 točkami; Runo, usnjarska In čevljarska zadruga, Neumarktl z 986 točkami. Obratni razred П: moški: Zmagovalka Gaua papirnica Bonatsch in sin, Ko-litscheu, Domschaie s 1030 točkami; okrožna zmagovalka K&mtner Maschinenfabrlk, Egger, Fitzek, Moschner & Co., Vlllach s 941 točkami. Obratni razred IV: moški: Zmagovalec Gaua Fllegerhorst Klagenfurt s 1163 točkami; okrožni zmagovalec WNF-Werke z 908 točkami.
Ženske: Obratni razred П: Zmagovalka Gaua'' zadruga potrošnikov Vlllach s 1322 točkami; okrožna zmagovalka tovarna Brumen in Thaler Laak s 1257 točkami. Obratni razred Ш: okrožni zmagovalec WNF-Werke s 1000 točkami.
En del obratov je bil poleg tega odlikovan s posebnimi tekmovalnimi listinami.
z cenovno glavnico 1 milijona Relchnnark so
ustanovili Kralnburger Gummlwcrke GmbH Krainburg. Obratni predmet je proizvodnja gumijevega blaga vseh vret, trgovina z gumijevimi Izdelki, surovinami In odpadki za fa-brlkacljo gumijevega blaga in vulkanlzaclja ter popravilo v gumijevo stroko spadajočega blaga.
n
Dipl. Opuker
€. JirontuO 1
Klagenfurt.
BabnhofetraBe 15
НоргненЈо §a dragulji
2	PRIPOVEDUJE lORG REHOPP
Ovčja farma z napajall58i, — čedna, pro-etoma hiša — služkinja za Jonkherjevo mamo — pa še... počasi je starček zadremal. Nekaj solz veselja je priteklo v njegove košate, bele brke. S staro puško preko kolen je proti jutru zaspal.
*
PAJEK ZA DIAMANTE
Bržkone so bili zamorci od samega veselja kaj 'izbleknili. Nekaj dni pozneje — dragulj se je še vedno nahajal v svojem *trezorju«, v nogavici, na vratu Jonkherje-Ve mame — se je Jakobus starejši posvetoval s svojim sosedom, ki mu je bil zaupal svojo skrivnost. Tako stvar ni mogla iti naprej. V minuli noči so trije puškini izstrelki tlesknili ob hišo. Na trdi zemlji nieo mo-КИ najti sledu.
»Kdo neki je mogel tako hitro zvedeti za to stvar, Tobias?« je Jakob starejši vprašal •vojega prijatelja in soseda.
Oba moža sta stala, s puškama v roki, na ^*fandi pred bajto in mežikala proti pri-Pekajočemu soncu puščave.
»Ce so črnci kaj izblebetall, lahko le ve o vsak človek v Pretorlji. Jakobus, 18. ja-®*iarja si ti — ali prav za prav Je tvoj sin našel t» dragulj. Zdaj je minil teden. V ^olloi Imajo telefona in ilićno, Napoaled P* živiva v letu 1934. in ne več v oni dobi, »vn položila temeljna kamna za najini tiil!«
nam je početi, TobiaeT«
Po dolgem premišljevanju je starček dejal:
»Mogoče je, da je nekaj tatinskih klate-žev slišalo o najdbi. Mogoče je pa tudi, da je slišal o njej kak agent rudnikov za diamante pri Elendsfonteinu — prav za prav je le takšen mogel imeti v posesti puško repetirko kakršna je ona, od katere so krogle, ki sva jih našla v hišni steni. Morda.. «
»Da, toda kaj nam je storiti, sosed? Saj vendar ne moremo večno tukaj poaedavati In navsezadnje umreti od lakote, vtem ko binglja naši mami dragulj okrog vratu kakor talisman kakšne zamorke!
»Takole bo prav. Ti in tvoj sin oetaneta oba tukaj in pazita še nadalje. Jaz bom pa prinesel Se oba moja pihalnika, ki jih izročita zamorcem, katerim morata pokazati, kako jih je nabijati.«
»In ti?« je vprašal soseda Jakobus mlajši, ki se je bil vrnil m svojega atražnčga obhoda in svojo puško prislonil na naslonilo verande,
»Jaz se odpeljem v Pretorijo in kupim vozovnice. Za London.«
»V London? Kaj pa naj počnemo ml ubožci v Angliji? Da naa bodo žive dejali iz kože? Saj se tudi ne moremo peljati tako daleč, denarja še do Kapatadta nimamo dovolj!«
Otožno sta se Jakobus mlajši in starejši ozrla na svojega soseda. »Ne pozabita, da sem se dal zavarovati za življenje. Na to polico mi posodi vsak človek v Pretorlji to« liko.Jiolikor potrebujeta.«
Stari Jonkher je žarel od veselja. »Ali bo pa tudi zadosti za nas troje, Tobias?« je vprašal premeteno. »Ce greš zraven, ti po-gfpeva yomW in povrh še nekaj denarja
za žganje, ti zakrknjen samec!« se je za-grohotal Jonkher starejši. »Ali bi te to ve-eelilo?«
»Seveda! Potoval te v svojem življenju nisem — razven takrat v svetovni vojni, ko 80 me Angleži zavlekli v neko koncentracijsko taborišče, ker sem se jim zdel preveč Nemcem prijazen!«
»Torej velja! Ti se pelješ z nama! In podvizaj se — kupi kar vozovnice drugega razreda, če bo tvojega denarja Se toliko!«
Kakor so bili ti trije možje sklenili, tako so tudi storili. Stari Tobias je imel prav. Tukaj v južni Afriki bi jih še prej prekanili ko v Londonu, kjer bi lahko izbirali med kupci.
Toda z vožnjo v London ni bilo nič — vsi trije so prišli le do Kapstadta.
V Kapstadtu je neko jutro potrkal vratar malega, cenenega hotela na vrata njihove sobe. Zaradi štednje so si bili vsi trije skupaj najeli le eno sobo. Jakobus mlajši je kakor kak culukafer spal na golih tleh in si podložil tanek predposteljnik za pod-zglavje.
»Kaj pa je vendar?« Plašno je Jakobus starejši segel na majavo posteljno omarico. Hvala bogu — na imitirani mramomati plošči je ležal dragulj, zavit v nogavici.
»Plamo. Ravnokar ga je prinesel nek sel.«
»Porinite ga kar pod vratmi skozi!«
Vsi trije so se vzravnali in videli, ko se je pod špranjo prikazal beli papir.
»Beri nam ti, Jakobus, Ja% ne morem najti svojih očal. Najbrž« sem Jih pozabil doma!«
Jakobus mlajši je površno prebral kratko pisanje.
»Sir Emest Oppenheimer nas vabi, oče! Danes proti enajstim naj pridemo v njegovo zasebno pisarno. Dragulj hoče on kupiti!«
»Vidiš, Jakobus, že nas hočejo goljufati.« je rekel Tobias suho in se ulegel na drugo stran. Toda ni več mogel spati, dasi je bila minila šele peta ura.
Koliko bo neki ponudil Oppenheimer?
»Oppenheimer je najmogočnejši mož v južni Afriki — kar se tiče diamantov!« je prekinil tišino Jakobus mlajši. »On je — to sem še le pred kratkim čital v ,Cape Times' celo vodja svetovnega sindikata za diamante«.
»Gorje!« je odvrnil Tobias. »Fantje, to kaže slabo za nas!«
»Zakaj pa?« sta hotela vedeti oba Jonk-herjeva.
»Sindikat vendar vsako leto določa cene za velike dragulje. Ali vesta kaj to pomeni?«
»Niti malo ne!«
»Pazita!« Stari Tobias ee je stoika je zravnal na svoj. ozki, trdi postelji.
»Trgovina z diamanti je v rokah Židov. Ce slišita kedaj o kakšnem velikem trgovcu z diamanti — takem ki je v resnici zelo velik — sta lahko prepričana, da je Žid, čeprav je krščen in čeprav si je tudi kupil kakšno pristno angleško ime —«
»Ali je tudi kaj takega mogoče?« je prekinil Jeikobus mlajšL
»Jezik za zobe, dragi moj, in daj da jaz govodm! — Toraj Udje tvorijo akupaj tako zvanl sindikat s diamanti. Ce nam torej ta Oppenheimer ponudi kakšno ceno —«
»Nam ie dolgo ni treba, da jo sprejmo-mol« M je razsrdil Jakobus, ^Dalje grlh.j|
stran ђ. — Ster. 88.
KARAWANKEN BOTE
Sobota. 7. noTcrohra 1942.
Kmečki vlačilec na fronti
En kmet preživlja štiri meščane
Med poljedelskimi stroji zavzema vlačilec gospodujoč položaj in sicer ne .samo kot poprej v veleobratih, temveč v stalno naraščajoči meri tudi na srednjih in malih kmetijah, kajti povečanje poljedelskih pridelkov stoji in pade z uporabo motornih vlačilcev v kmečkih obratih. Iz tega razloga so tovarne vlačilcev preusmerile svojo glavno proizvodnjo na kmečke vlačilce, število v poljedelstvu uporabljenih poljskih vlačilcev, ki je znašalo že lansko leto 100.000, je poraslo še višje. V nasprotju 8 stanjem v svetovni vojni, ko je bil konj edina vlačiIna moč poljedelstva, pome-nja to Izredno olajšanje temeljite skrbne obdelave zemlje, ki je prvi pogoj za uspehe vseh drugih del in naprav na kmetiji. Nemške vlačilce danes grade z zmožnostjo od 75 do 300 PS. Kmečki vlačilci, katere grade v velikostih od 11 PS, 15 PS in dalje, ne zmorejo samo najtežjega poljskega dela, temveč jih lahko uporabljajo pri vseh lažjih delih na travnikih, pri obdelovanju žitnih polj, prst-nlne in koruznih polj.
Dočim se je krilo pred prevzemom moči eamo 65% življenjskih potrebščin nemSkega naroda z domačimi pridelki, so lahko ob izbruhu vojne krili okoli 83% potreb iz lastnih pridelkov. Po ugotovitvah zavoda za preiskavo konjunktur je poskočila vrednost poljedelskih pridelkov v Nemčiji od leta 1933 od 8,5 milijard na okoli 14 milijard, torej za Ce pri tem upoštevamo od tedaj zboljšane agrarne cene, gre vendar v prvi vrsti za povečanje množin. Ti velikanski večji uspehi poljedelstva Imajo za prvi pogoj odgovarjajoči razvoj poljedelskih strojev.
Ne glede na to, da je vojna odvzela mnogo človeških in živalskih delovnih moči, narašča poljedelska potreba po strojih tudi z večjim Intenziviranjem, ker zahtevrnujno več delovnih moči. Premagan je največjih delovnih na-
porov zahteva tem večjo potrebo strojev, čim bolj se poveča pridelovanje prstnine in vmesnih pridelkov. Dočim je leta 1870. moral kmet prežlyeti dva meščana, mora danes preživeti štiri. Mehaniziranje se ne razteza radi tega samo na povišanje poljedelskih pridelkov na površinsko enoto, temveč tudi po delovni moči. Tehnika poljedelskih strojev ima s tem nalogo, da izenači gospodarske in socialne ugodnosti napram deželi, katere je prinesla industrija v njej delujočim s pomočjo tehnike. To je eden izmed potov, katere je treba ubrati, da se zabrani razvrednotenje poljedelskega dela radi politike cen In mezd In s tem prepreči beg iz dežele.
Kako presenetljivo se povečajo uspehi s tem, da se lahko z vlačilci pojje globlje obdela kot z živalsko močjo, kažejo poskusi, kateri so
bill Izvedeni po nalogu Relchskuratoriuma za tehniko In poljedelstvo v raznih Gauiti Relcha z rahljanjem zemlje. Večji doaosi znašajo povprečno 19%, znašajo pa ponekod tudi 30%. Pomen te ugotovitve je razviden Iz dejstva, da okoli @0% vseh tal v poljedelsko važnih ozemljih Nemčije trpi na obolelosti spodnjih zemeljskih plasti.
Industrija poljedelskih strojev je po možnosti nadaljevala kljub z vojno zvezanimi naravnimi zaprekami v najožjem sporazumu s poljedelstvom In znanostjo razvojna dela, da zadosti povečanim zahtevam sedanjosti in bodočnosti. Zahvaliti se Ima za svoje uspehe drzni dniiclatlvi v gradnji poljedelskih strojev delujočih podjetnikov, tehničnim uspehom in nikoli mirujočemu raziskovanju njenih inže-nerjev, njene trgovske prodajne organizacije in njenemu na Široko razpredenemu odjemal-stvu. Zahvaliti pa se ima pred vsem tudi prednosti, zanesljivosti in sposobnosti zapoelencev v tovarnah za poljedelske stroje, kateri za-poslenci so si ■ popolnoma svesti nalog, ki jih imajo v vojnem gospodarstvu.
Iz vseh icrajev sveta
Pred sodiščem v Lincu je bil te dni pri neki razpravi redek primer, da so morali pri zaslišanju obdolžencev in prič Imeti tolmače kar za štiri različne tuje jezike. Nek Nizozemec je bil namreč kupil od nekega Francoza hlače, ki jih je ukradel nek Spanec in za 8 RM ter 1 kg kruha naprej prodal nekemu Grku.
Nenavadno mila jesen je tudi v mrzlem gorovju na Tirolskem prinesla prirodno čudo. Tako so se na prisojnih pobočjih Patscherko-fela že zdaj v oktobru razcvetele za prihodnje poletje pripravljene planinske rože, ki s svojim bujnim cvetjem razveseljujejo planinskega potnika. Dalje proti dolini naletiš ne redko na razcvetele divje rože in šipek na istem grmu, in brusnice, od katerih so marljivi zbiralci že pobrali sad, imajo zopet nove cvete.
Te dni 90 v Platz an der Naeer izkopali krompir, ki predstavlja nenavadno ogledno reč.
Male gospodarske novice
Sovjetska unija, kateri so obljubile USA dobavo vseh naprav za tovarne za gmnljeve obroče, Je zahtevala v USA tudi vse konstrukcije in stroje za rafinerijo olja. Zahteva po rafineriji olja dopušča sklep, v kakih težavah se nahaja Sovjetska unija, odkar so Nemci predrli na Kavkaz.
Vln»ka trgatev v Italiji poteka zelo ugodno. V pristojnih poljedelskih krogih računajo z do 3 milijone hI večjim pridelkom kot lani, ko je znašal vinski pridelek 35 milijonov hI. Pri mešanju vina bo velikega pomena Južno Ita-Jansko vino.
Voja&ke oblaAtl v Paleotini so, kakor poročajo iz Jeruzalema, odredile splošno rekvizi-cijo žita In živil' v vsej deželi. Rekvlzicije opravljajo s pomočjo policije In vojaštva.
Na Portugalekem je zaradi odredb o racio-niranju gonilne snovi v mesecu novembru sko-ro popolnoma ukinjen promet z avtomobili. Niti za vozove diplomatov ne dodeljujejo bencina.
Nova tranKbalkannka železnica, ki se bo začela v Albaniji In bo preko Tirane ter Elba-Sana dobila pri Florinl zvezo z grškim železniškim omrežjem, bo za polovico skrajšala železniško progo Iz Rima do Aten. Železnica bo preko Florine dosegla turško mejo. Ste takrat, ko BO se pojavile prve vesti o načrtih za gradnjo te železnice, so v Italiji opozarjali na to, da je važen pogoj za njo gradnja dvo-time proge Rim—Brindisl. Od Brindisija na-
prej bi vlake prestavili v trajektnem prometu preko Valone v Albanijo in tam dosegli tira nove balkanske proge.
Vzhodni proetor naj postane predvsem zopet žitna zakladnica, kot je že pred svetovno vojno bila. Ta cilj se lahko doseže že s povečanjem pridelkov na hektar zakomaj 15 do 20%. Tudi po tem povečanju bi še znatno zaostajali pridelki za nemškimi. Za nadaljnje obdelovanje južnega ozemlja črne zemlje so nameravane velike naprave za namakanje, ker so bile v Ukrajini večkrat slabe letine radi malega deževja. Na Jugu bodo sejali predvsem po nemškem vzorcu žito in oljevite rastline. Na srednjem odseku bodo intenzivirali lastno preskrbo z lanom ,dočim bo v baltskih deželah Se nadalje obratovalo gospodarstvo poplemenitenja.
V	Generalbezirku Klewu se je po končani žetvi in mlatvl ter po opravljenem jesenskem obdelovanju vrSil apel za Landwirtschafts-filhrerje. Vodja glavnega oddelka za prehrano in kmetijstvo LandesbauemfUhrer Kftrner je opozarjal na to, da se Je posrečilo oskrbovati ne le čete južne in srednje fronte, ampak vrhu tega Se Reich. Povišanje obrokov v domovini, tako glede preskrbe s kruhom kakor z mesom, so omogočale ravno dobave iz Ukrajine, Za bodoče leto Je nova naloga povečanje sedanjih donosov In njih zbiranje.
V	dletrlktu Krakau je bila ustanovljena prva nemška rokodelska Sola za kovinarstvo.
V nekem prstu podobnem izrastku Je namreč tičal prstan z velikim rdečim rubinom. Najbrž so prstan zgubili na polju, ga pri oranju pod-огаЦ In nato je krompir zrastel skoz njega.
V starem delu meeta San Remo so Imeli nekaj minut blatni dež, ki je pokril terase, strehe In ulice.
Delo pismonoše si ne morejo njegove »stranke« večinoma pravilno predstavljati. Zato je posebne omembe vreden 40-letnl službeni jubilej nekega podeželskega plsmonoše iz kraja Gebhardsheim v Westerwaldu. Ta plsmonoša je skozi 4 desetletja, ne da bi tudi le en dan Izostal zaradi bolezni, dnevno peš opravljal svoj več kilometrov dolgi okraj za dostavljanja, pri čemer je moral vsak dan prehoditi 28 do 3X) km. Ako si izračunamo, koliko kilometrov je ta jubilant prehodil v štiridesetih letih svoje dosedanje službene dobe, dobimo lepo število 400.000 kilometrov, to Je progo, ki odgovarja desetkratnlku zemeljskega obsega.
Ooepa Eleanor Rooee\-elt je po nekem madridskem poročilu iz Londona obiskala razstavo neke kmetijske družbe v neki občini na južnem Angleškem. Tam so JI kmetje ponosno prezentlrall nekega nagrajenega kunca, kl so ga njej na čast krstili z >Eleanor«. Nadalje so JI pokazali v nekem drugem kraju razstave premllrano svinjo, ki so JI na čast predsednika USA dali Ime »Franklin Delano«. Zvedelo se Je pri tem, da ta svinja bolj glasno kruli ko vse druge. — Človek ne bi verjel, da imajo angleški kmetje tako odlično spoznavanje ljudi.
Kdor 1лш vinsko trto pri hiši, bi rad tudi sam zobal sladke jagode. Nekemu prebivalcu mesta Schweinfurt ob Mainu zato ni Slo v glavo, zakaj bi moral deliti svoje domače grozdje z malim pernatim roparjem, kl si je grozdje pošteno privoščil. Zgrabil Je kamen, ga zalučal za njim, a ga nI zadel. Ptič je le zletel od svojega sedeža na vinski trti na streho, odprl kljun, iz njega so zadonele neizmerno osupljenemu lastniku trte besede :»Lej ga, kaj boš ti, revSe!« Bil Je to škorec, ki so ga naučili govoriti, in ki je bil ušel Iz svoje kletke v soseSčind.
Iz mesta Caraca« javljajo, da so na diamantnih poljih pri G ran Sabani našli v bližini kraja Santa Elena izredno velik diamant. 145 karatni diamant Je izredno fin In ga cenijo na 100.000 dolarjev. Našel ga je nek reven Iskalec diamantov, kl dela za svoj račun.
Nek mlad Mdarski pomočnik Is K6ge je Imel smolo, da je dobil trganje v križu ravno takrat,
Dr. F. J. Lukaa
Ausschneiden! AufbewahrenI 21. Mit der Samrnlmig fUr das Deutsche
ФепШк metheiHs^ umi ptakUsek
Rote Kreuz (DRK) wurde ein auege« zeichneter Erfolg erzielt. 22. Die Htiuaer der Stadt erzitterten unter
122. STUNDE Losung der Aufgabe I. Ich handle nach meinem Ermeesen. du handelst nach deinem Enneseen er handelt nach seinem Ermessen Bie handelt nach ihrem Ermessen wir handeln nach unserem Ermessen ihr handelt nach eurem Ermessen sie handeln nach ihrem Ermessen
П. Nach meiner Meinung bin ich im Recht nach deiner Meinung bist du im Recht nach seiner Meinung ist er im Recht nach ihrer Meinung ist sie im Recht nach unserer Meinung sind wir im Recht naclveurer Meinung scid ihr im Recht nach ihrer Meinung ist sie im Recht m. die Felder, die Gelder, die Grade, die Jagden, die Rider, die Rate (die Rat-Bchl&ge), die Drahte, die Welten.
Wichtige Worter in gebrttuchlichen Satzvcrbindungen
1.	Daa Kind fiel ins Waaser und da ев nicht echwimmen konnte, ertrank es.
2.	Es erUbrigt sich, liber die Angel^en. heit noch eim Wort zu verlieren.
3.	Ich erwcche jeden Morgen urn die gleiche Zeit.
4.	Man sieht es dieaer Frau nicht an, daO sie schon zwei erwachse*ie Tttchter hat.
6. Wir werden erwttgen, was wir fiir sie tun кДхшеп.
6.	Eine Gehalteerhohung kann vor Ab-lauf eines Jahree nicht in Erwttgung gezogen werden.
7.	Dieses Zimmer wird von einem eiser-nen Of en erwftrrat.
8.	Wir erwarten (hoffen) von Ihnen, daB Sie Ihre Arbeit mit grOBter Genauig-keit ausfUhren.
9.	In Envartung einer baldigen Antwort, zeichne ich mit besten GrflBen.
10.	In vielen Sumpfgebieten kann man sich der vielen MUcken nicht erwehren.
11.	Der Direktor lieQ sich erwelchen und gab seiner Sekret&rin 8 Tage Uriaub,
12.	Sie wlirden mir einen groBen Dienst erweieen, wenn Sie diesen Brief sofort zur Poet br&chten. (Meglichkeitsform, Konjunktiv.)
13.	Der Flugplatz muBte erwdtert werden,
14.	Welchem Erwerb geht dieeer Mann nach? Er ist Hausierer.
15., Ich habe dieaee Gem&lde in Miin ;hen bei der Kunstausetellung erworhen.
16.	Da der alte Mann nicht mehr erwerbe-ffthig war, bekam er vom Staat eine Rente.
17.	Schleichen Sie bis in das Zimmer, aber iassen Sie sich nicht dabei erwitichen.
18.	Judea sind in Europa unerwUnecht.
19.	Metalle werden aus Erzen đurch Аив« schmelzen gewonnen.
20.	Eine Eniehung ohne jede Strenge iat eine schlechte Bk-ziehumg.
dem Drohnen der Geechiitze.
23.	Man soli sich im Leben nichta erzwingen.
24.	Esche und Eiche sind B&ume.
25.	Man sagt: zittem wie Eepenlaub.
26.	EQiwaren mUssen reinlich aufbewahrt werden.
27.	Manche Schwtlmme sind eBbar, man« che ungeniBbar und manche giftig.
28.	Der Schmied bringt daa Eiaen in der Евве zum GlUhen.
29.	Dae Hinterland wird auch Etappe ge> nannt.
30.	Ich m6chte geme etliche Doeen K on« eerven fUr die Roise kaufen.
Wbrter
Ablauf (m) — pretek, potek, odtok ausschmelzen (schmolz, geechmolzen) —
raztopiti, razpufičati baldig — skorajšnji
erwagen — premisliti, presoditi, pretehtati erw&rmen — segreti, ogreti, navdušiti erwarten (von jem. etwas) — čakati,
učakati erweitem — razširiti erwehren (sich) — ubraniti se Erwerb (m) — delo, zaslužek erwerben, ich erwarb, ich habe erworben —
pridobiti, pridobil itd.
erworbsf&hig — dela zmožen erwiachen — zasačiti, zgrabiti erwiinscht — zaželen, prijeten, všeč En (e), — ruda
ko je popravljal etrdio na *vonlku neke eep» k ve. Ko Je stal na neizmerno dolgi lestvi, so sliSali njegovi tovariši, da je zavpll In videli, da je obledel In se oklepal ikamic v oetreiju. Z veliko težavo so ga, ker Je bil ves trd In se je vsak hip onesvestil, spravili po lestvi navzdol In ga naposled s pomočjo pozvanih sa-nltejeev privezali na neko nosilnlco, ter spustili navpično po strmih ozkih polžastlh stopnicah zvonika navzdol.
V nekem španskem mesta se je pripetil težek primer zastrupljenja z gobami, čigar žrtev je postala skoro cela rodbina. Za zaužitimi strupenimi gobami so od te Španske rodbine umrli oče in dve hčerki; tudi stanje matere Je brezupno. Edino najmlajši otrok rodbine se nI zastrupil, ker mu ni dišala gobja Jed, katero je dal psu, kl jo je požrl, pa tudi za tem poginil.
Neka rodbina s velikim številom otrok je
doživela presenečenje. Mati Je bila mimogrede kupila srečko pri rjavem prlnašalcu sreče. Srečke nI takoj odprla, ampak Jo vzela s seboj domov, kjer Je v svoje največje veselje ugotovila, da je, ne da bi kaj slutila, prinesla domov tisočak kot dobitek.
^ V Suterode na južnem Hanoveranekem je nek kmet .spravil krompir, ki Je tehtal nad 2 >,4 funta. Je to krompir Iz vrste >Ackersegen« (blagoslov njive), neke vrste, kl Jo sadijo na kmetiji že 15 let, in kl Je tudi v tem letu zopet odlično obrodila.
Ko Je 72 let stara. M. Hoekova iz Kleln Losse-niza v Sudetlh šla v bližnje mestece nakupovat, jI je tam znenada postalo slabo, da se je zgrudila in ni dala nobenega življenjskega znaka več od sebe. Nato so obvestili domovinsko občino. da Je umrla. Cez nekaj časa pa se Je starka zopet zavedla In hitela domov. Ko Je dospela tja, so ravnokar zvonili za njo z mrtvaškim zvonom.
Naš knjižni kodček
Citamo knjigo, kl zanima "bralca od začetka do konca. Poroča o neki podmornici, kl sredi miru odpluje na guaarsko vožnjo In tako Franciji pridobi posest ogronmga premoženja zla, ta, kl bi ga bilo treba spraviti Iz Amerike v Anglijo. Seveda Je to roman, toda pisan je če-sto tako realistično, da se človeku zdi, kakor da se sam udeležuje te pustolovščine. Vrhu tega nam daje značilne vpoglede т demokratske metode, s katerimi zabrišejo krivdo vlade, in povzročijo, da ee zgube spisi, kl bi lahko obremenili akterje. »Ubterseebot Oanjrmed« je naslov temu romanu, kl ga Je založil Wilhelm Limpert-Verlag, Berlin (cena vezani knjigi KM 4.80).
Frledrich Honrtmaan.
Naročnikom
KARAWANKEIV BOTE!
Св Vam raxnaSalec VaSegi okraja v začetku meseca predloit po-botnico za tekoči mesec, же mora naročnina takoj plačati. To je tudi potrebno, ker imajo sicer raznaSalci teikoče pri obračunavanju ш na- ^ iim za\oiništvom.
Opozarjamo, da dospe naročnina v pačilo v prvih dneh vsakega meseca.
Der Verlag.
Erziehung (w) — vzgoja erzielen (Erfolg) — doseči (uspeh) erzwingen (sich etwas) — izsiliti (si kaj),
prisiliti erzittem — streeti se Esche (w) — jieen (drevo)
Espenlaub (s) — trepetlikovo lietje EBwaren (w) — Jestvina eBbar — užiten
Etappe (w) — postaja in oekrbovališč«
(vojakov na pohodu)
etliche — nekoliko, nekaj drfihnen — bobneti
GehaltserhChung (w) — povišanje plače Gemalde (s) — slika glUhen - žareti, goreti Hausierer (m) — kroSnjar Hinterland (s) — zaledje, ozadje Kunstausstellung (w) — umetniška razstava
MUcke (w) — muMcs, komar Rente (w) — renta, prihodek Sumpfgeblet (s) — močvirje schleichen, Ich schllch, ich bin geschlichea
— lesti, lezel sem itd.; plaziti se streng — strog, osoren ungenieBbar — neužiten zittem — tresti se, trepetati
Redewendungen
es erUbrigt sich — odveč je etwaa in Erw&gung Ziehen — premisliti, pretehtati
sich erwelchen lessen — omehčati se dati jemandem einen Dienst erweisen — uslug*
storiti (komu)
einem Erwerb nachgehen — svoj poklla opravljati
Kobota, 7. novembra 1942.
karawanken bote
stran 7. — 6teT. 8S.
l/sek Sfudi ue
Mali oglas

J5:\ . ЈЈг»«.'А-.ЛчЈ
lo more.Takoi doseže vse,bi se zanimajo za VaSe ponudbe ali prošnje. Ogiašajle vKarawanl^enBole! SplaCase!
Oglas* iprejemata do ponedeljka in srede: NS.-Gauverlag Karnten, Klagenfurf, Bismarckring 13 in NS.'Cauverlag Karnfen, Zweigverlag Krainburg, Veldeserstr. 6
že 104 leta obstofeča
AdrlatisdioUersldierungs-Geseilsdiaft
Iriiher: Jadranska zavarovalna družba
und die
Internationale Untall- und Sdiadenuersidierangs-Geseliidiaft
IrOher: Mednarodna zavaroialna družba proti nezgodam in škodam
Ullen
kateri delujeta že več desetletij na Gorenjskem in Spodnje-Bfji^wqcatgi za sklepanje Tseh vrst žiTijenskih zavarovan), kakor tudi za naslednje zavarovalne panoge*
Požar Vlom
Zvezno zavarovance
hišne opreme Oropanle blagalni« Slekla likih »lov Lom »trojev Lom zvonov
Jamčen}e Tsake Trste ATlomobliBko zavmr. Posamične nezgode Nezgode и£епсет Nezgode otrok k oicktivne nezgode Dosmrtne«
Železniške nezgode
Prestanek obrata Vodovodne škode Prevoz Valore Prtljaga Garderoba SlTarl potnikov v hotellb
Pristojne posloTalnSce:
Filialdirektion: Filialen:
G r a z, Bismarckplatz Nr. 3 K 1 a g e II1 u Г t, Adolt Ilitlerplatz Nr. 13 V i 11 a C h, Strafle dcr SA Nr. 10 Wolfsber^, Alter Platz Nr. 77 Marburg, Sofienplatz- Nr. 6 C i 11 i, Wokaunplatz Nr. 6
Za Gorenjskoi Krainburg, Kosdiatgasse Nr. 23
Zastopstva v večjih krajih. Nova zastopstva bodo ustanovljena
ANTON STEFE
SCHUDFABRIK — TOVARNA ČEVLJEV
KRAINBURG
вШАИАе Abende
im ei^encn Heim /
Schlnkowelz
Seilerei und НапЛип^ Hrainburg, Дш ВапвцаПп
Kupujem vsako množino konopljine^a in lanene^a preJivi
Оед bcqoemen Weg teigt Bantparkasse
„DEIJTSCIIES НЕШ"
Anskuoft: Kiageofurt, St. Veiter Strafie 24 Ruf 2170
Seit 191d pharmazeutisdie Praparate
Germosan-Gesellsdiaft
MoIloeus&Co. MUncbea
m ВЛи Ш SFnREN
ZUM EIGENHEIM
im soiialen Wohnun»st>au,
1л1ж> achoa miUian Si* dsn Gnmditsln xn Ihram kCufl g#n Elg#nli*lm lM#n,w#nn SI* UuZl*] nach d*in Sl*9* bald arralchcn woUan.
IM KRIEOE BACSPABEN IM FBIEDEN BAUEN Mil Rol und Tad steheii Ilui*a lui S*U* dl* 5|(*nlllch*n und privaten
BAUSPARKAsrSEAT
ia d#n Donau-Alp*n-Gau*n.
t t I I i
):t5onnen-л-гч'* s<£em
im Cigenfiem
durcfi ^ausparen!
Anskflufte and Beratmig koitenlo* bei jeder
SPARKASSE
der Donaa-Alpengauo
OSentliche Вапврагкавве Шг die Oetmark W'cn Ц Fichtegasee 10
Ich sidii EISENBAHMWAOeOM, nehmt aoch nidit mthr xagilattnt Waggons. — Uatar **K/1 32.142« am Karaw. Boti, Ilagtnitrt BitBarckriaf
BAUSPARKASSE
WUSTENROT
Salzburg, StraSe der SA 7
Altette und grBBte Beu-sperkasse in den Donau-Alpen-Gauen. Bauspar-briefe fOr Eigenheimc und Sparvertfage zur Vermegensbildung
BeratunsHteileKlagenfurt
Johann Grots, Dom^atie 812
Bausparhasse
OSTMiRKISCHER VOLKSBAiVIiEiV
TuJiltuhen Nr. J7 Rui U.2S 1 IS Оф. 1929
RaMaien RM 500.000- -
Ko.stenlose AuskQofte ood Prospekte bei aliea Volktbaokeo wie bei der Getdilfts-mtelle Klageolart, Borggasse Kr. 3
7. ^ЛШшд.
OPTIK* DOMSCHALE Spccialna optična dclavnlca
Manijfnhturvaren
PETER ARIVSCHEK
KRAINBURG
Theodor RabHsch
St. Veit an der Sawe
F a b r i k C.W«nger Klawnfurt

%

^urcf\_j
p«, вли-. ,
Џ SRHREN
гим EIGENIIEIM
im fožialen Wohnunqsbou Sfeuerbegiinitiglei Beusparen Wl die beste Vorbareiiung aui Ihr kunfliges Eigenheim u. bietet gute Verzlnsunq fur Ihr* Ersparnisse
Proip*kt* durdt di* Odanlltchan und dl* prlvatae
BAUSPARKAirSCN
^w d#m Dona#* und Alp#mg#w#p
SEIT 3 5 JAHREN
K
DARMOL-WERK kAiLSCHMIDiiAU
CHEM.PHARM.FABRIK WIEN8Z
»KOVINA«:^KRAINBURG
£isenwvmewi ielexnina
Slaswwmen ifteMmina
(foTxetian fJorcelan
£atfie £afti
^агбеп !0arve
QROSS- UND KLEINVERKAUF # PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO
№an 8. — Ster. 88,
KARAWAN
KEN BOTE
Sohota, 7. novembra 1942.

£i€htspiele
Allgemeine Filmireuhand Gjn.b.H.-ZweigstelleVeldes
A S S L I N G
e. XI. um 20 Uhr
7.	XI. um 16 und 20 Uhr
8.	XI. um 14.30, 17 und 20 Uhr - 9. XI. um 20 Uhr
I Anton der Letzte ' FUr Jugendllche nicht zugelassen!
• 10. XI. imi 20 Uhr r 12. XI. um 20 Uhr
' D as Verlegenheitskinid
Flir Jugendllche lUcht zugelaasen!
DOMSCHALE
7.	XI. um 19.30 Uhr
8.	XI. um 17 und 19.30 Uhr Waldrausch
FUr Jugendliche zug-tlassen!
11.	XI. um 19.30 Uhr
12.	XI. um 19.30 Uhr
Zentrale Rio
Fiir Jugendliche nlcbt zugelassen!
LITT A I
7. XI. um 19.30 Uhr
5.	XI. um 16 und 19.30 Uhr
9.	XI. um 19.30 Uhr Der Weg ins Freie
FUr Jugendliche nJcht zugelassen!
11.	XI. um 19.30 Uhr
12.	XI. um 19.30 Uhr
Alles Schwindel
FBr Jugendliche nicht zngeiaesen!
NEUMARKTL
6.	XI. um 19 Uhr
7.	XI. ШП 19 Uhr
8.	XI. um 14, 16.30 und 19 Uhr
9.	XI. um 19 Uhr
Eine Nacht im Mai
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
11.	XI. um 19 Uhr
12.	XI. um 19. Uhr
Kriminalkommissar Eyck FUr Jugendliche nicht zugelassen!
S A I R A C H
Samstag, 7. XI.
Sonntag, 8. XI.
Der scheinheilige Florian FUr Jugendliche nicht zugelassen!
S T E I N
Samstag, 7. XI.
Sonntag, 8. XI.
Anton der Letzte ' FUr Jugendliche nicht zugelassen!
ST. VE IT
Samstag, 7. XI.
Sonntag, 8. XI.
Jenny und der Herr im Frack FUr Jugendliche nicht zugelassen!
v E L D E s
Samstag, 7. XI.
Sonntag, 8. XI.
Wir bitten zum Tanz Jugendliche unter 14 Jahren nicht EUgelaeeen
Mlttwoch, 11. XI,
Donnerstag, 12. XI.
Kopf hoch, Johannes!
Flir Jugendliche zugelaseen!
WOCHEINER-TAL
Samstag, 7. XI.
Sonntag, 8. XI.
Das unsterbliche Herz
Fiir Jugendliche nicht zugelaesen!
RADMANNSDORF
7.	XI. um 20 ХЉг
8.	XI. um 16 und 20 Uhr Waldrausch
Fiir Jugendliche zugelassen!
11.	XI. um 20 Uhr
12.	XI. um 20 Uhr
Das Abenteuer geht weiter Flir Jugendliche nicht zugelassen!
KRAINBURG
7.	XI. um 17 und 19.30 Uhr
8.	XI. um 17 imd 19.30 Uhr
9.	XI. um 19.30 Uhr
Walzer einer Nacht
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
8. XI. um lono und 14 Uhr Jugendvorstellung Safari (Afrika-E>schung€lfilm) Zu den EmiaBlguagspreisen fiir Jugendliche!
10.	XI. um 19.30 Uhr
11.	XI. um 19.30 Uhr
12.	XI. um 19.30 ДЛг
Bali, Kleinod der Siidsee Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaesen
13.	XI. um 19.30 Uhr Alarm
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
WART
7.	XI. um 16.30 Uhr Jugendvorstellung
Safari (Afrika-Dechungelfilm) Zu den ErmaBigungsprelsen fUr Jugendliche!
■ 7. XI. um 19 Uhr
8.	XI. um 14, 16.30 und 19 Uhr
9.	XI. um 19 Uhr
Kellnerin Anaia
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
Zu jedem FIlm die Deutsche Worhenschau
xonvolo
Vsi, ki ste našo ljubo mamo, gospo
Marlo Jesendiek roj. Robol
ob njeni smrti kropili, jI darovali cvetja, molih za njo, jo spremili na zadnji poti, sprejmite izraze naše prisrčne hvaležnosti.
Krainburg, 7. novembra 1942.
ŽALUJOČI OSTALI
tUeu^efieeei
Glocke
51. Veil a. d. Save
liefert rasdi und sauber
ESSIG
Fabrik C.Wenger Kligenfur
Službo dobi
Šofer z daljšo prakso ТЛ težki promet za Karn-ten dobi mesto. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod Jtev. 5033-1
Nraviilnija jajca, irniKo
in vsa zdravilna zelišča kupuje v vsaki količini
Waller Gremse
RriiuterproHhandlung Graz, Gartengasse 22
Samostojna go spodinja v staro sti % do 40 let dobi stalno mesto pri trgovcu Antonu Marje-schitsdiu, Zwi-schcnwassern 9. Plača" po dogovoru. Nastop takoj. 5<)-2G-l
Starejši zakonski par se sprejme kot hišnik v Zwi-
sdienwassern. Javiti Ing. Dirn-bachtr, Kraiin-[burg, LGW.
5056-1
rasi jeder Stoff lohni das Umfarben!
tlnichiegig«* fachSa>d*
q5RAM-D-IAMPE mit der DOPPElWf.
I«,	_	«
5
Ženska moč, vajena kuhinje in vseh gospodiin^ slmh del se takoj sprejme. Fran-ziska Polanetz, Medno 44, Post St. Veit-Sawe.
5047-1
En par volov, 18 mesecev starih, plemenja-kov, prodam. Oglasiti se pri Franz Sedlar — Breg 2 — pri Komendi.
5087-6
Zanesljivo de^ klico za pomoč v kuhinji, gospodinjstvu in na vrtu sprejme boljša kmetska hiša. Javiti v Safnitz 56 bci Krainburg.
Dekle v starosti 16 do 40 let dobi mesto v dobri obrtniški hiši v AKlingu kot gospodinjska pomočnica. Lahko tudi začetnica. Nastop tako). Prednost imajo one, iz okraja Radmannsdorf. Ponudbe na Kar. Bote pod „Jesenice". 5025-1
Kupim
Železen štedilnik kupim. Dopise s ponudbami na K. B. Krainburg pod „Nujno".
504-1-7
Colenice (štebale) od škornjev, la-kaste in dobro ohranjeno moško kolo kupim Dopise na K. B. Krainburg pod „Stebale."
Prodam
Blagajne, varne proti požaru in vlomu, omare za spise in knjige -
Hans Wernig Klagenfurt, St. Ruprediterstr. Sii 2479-U
Besser fur Dich —
besser fur allel
In (ohrzehnlelofigem BemuKen um wlrt-schoftlidiste Umsetzung des elektrischen Slromes m lidit enistond die Osrom-D-lompe mil der Doppelwendel ols
zeitgemoBe GlOhtampe,
die viel lidit lOr wenig Sirom gibi. Strom wird meist mil Kohle erzeugl — Kohle isl kriegswidilig I fordern Sie dorum beimGIOh-lompen-Auslousdi stels Osrom-D-lompenl
OSRAM-IAMPEN
Dobro ohranjen foto-aparat na film in plošče, z usnjenim etui-jem in stojalom ter samosproiil-cem za cenilno vrednost naprodaj pri Adolf Premru, Krainburg, Seelandstr. Nr. 33 5034-1)
Quarz-lampe (luč za obsevanje) no-^ ), srednjeveliko, kremenčevo luč (umetno višinsko sonce) naprodaj. Naslov
pri Karaw. Bote Krainburg pod ,Ugodna prilika".
502«-t3
5 7it£iđc^U:furwen^e/bvmI i
T59
D lAMPE MIT DER DOPPEIW«^
GroBh&ndlimg in Kurz«, Galanterie< und Spielwaren sucht Beteiligun« gen an Bolchem Einzelhandels« geechaften. Warenlieferungen ge» Bichert. Zuschriften unter »H e r« gro€ an Karawanken Bote, Kla« genftirt, Biemarckring.
Lepa
ura,
kaže
ki čas
stenska
točno napreza cenilno vrednost. Johanna Erschen, Adolf-Hitler-Platz 19-11
. 6046-6
Spalnico, novo, prodam. Naslov pri Kar. Bote, Krainburg pod „Trd les".
6048-6
Fotoaparat ,Ika', 9x12 na plošče, prodam ali zamenjam za pisalni stroj. Dopise na K. Bote, Krainburg pod „Ika". 5050-6
Dobro ohranjen klavir naprodaj.
Elion Maria, Habiditgasse 20,. Krainburg.
Б053.В
Štedilnik, železen ali za vzidati, dobro o-hranjen, kupi Kathi Sawinz, Unt. Tenetische 1 P. Galicnfels.
5042-7
Posestva
Posestvo kupim na Kranjskem (Dolenjskem) ali Štajerskem, kjer koli, kdor proda, naj pošlje ponudbo na, upravo Karawan. Bote.
24'Jo.lO
pise po možnosti s sliko na oglas« ni oddelek K.B., Krainburg _ pod ,Razumevanje'.
Mlad, neoporečen državni nameščenec. pismonoša, želi v rvrho skupne sreče in eventualne poznejše ženitve poznanstva z dekletom 18 do 28 let, ki je inteligentno in pošteno ter bi imelo primemo premoženje. Dopise s sliko П4 Kar. B., Krainburg pod „Srečen dom".
izgnblieno
Menjam
Dobro ohranjene damske čevlje štev. 37}^, modre barve zamenjam za kork-čevlje. Javiti se na naslov „Am Baumgarten 8/1. 5029-15
Gloibok, dobro ohranjen otroški voziček zamenjam za žensko kolo. Naslov pri K.B., Krainburg pod jTttneHi'". ' 5041-15
Dopisi
„Barbara"! Razumem! Sem navdušen! Prosim za naslov! Stanko Kosdiel, Aftling, Brau-chitsdigasse 24.
5048-20
2enltve
Obrtnik in posestnik trednjih let, na lepem kraju Gorenjske, želi spoznati tebi enako, preprosto pridno žensko ,ki im« veselje za skupni dom in ki zna razumeti moškega. Zenitev ni izključena. Do
V torek, dne 3. oktobra sem na Adolf-Hitler-Str. od mesarja Hrovata do Plavža zgubila denarnico z gotovino ca 80 RM in zlat poročni prstan. Poštenega najditelja prosim, da najdene stvari odda proti visoki nagra^ di na Gemeinde-amt in Afiling.
Oseba, ki je našla zlat poročni prstan — graviran 1909 — 8. II. 1934 — na pokopališču, le naproša, da ga proti visoki nagradi vrne na podružnico K.B., Kra.inburg, • pod „Drag spomin".
5049-22
Dne 22. oktobra sem v vlaku od Radmannsdorfa do Afilinga pozabila zavoj i črnim blagom od plašča. Naj-diteljico prosim,
vrne П4 moj dom, Birnbaum 67 bei Afiling, da ne bo nepri-
Uk. 6066-22
Razno
Kateri mizar mi neredi pohiStvo? PritikJino imam, dam tudi parni kotel v zameno z doplačilom. Les postranska stvar! Oberkrain 123. K.B.. Krainburg. 6067-28
Za odgovore nt oglase je potreba vedno priložiti znamko za odgovor, ker romajo Tpralanja, kjer ni plačan odgovor, v kol.
Karaw. Bote.
SENF
Fabrik C.Wenger Klagenfurt
DIE DEUTSCHE ARBEITSFRONT
NS.-GEMEINSCHAFT
»KRAFT DURCH FREUDE«
GAU KARNTEN / DEUTSCHES VOLKSBILDUNGSWERK
NEUE DEUTSCHKURSE
21.000 Oberkralner haben die abgelaufenen Deutschkuree besucht und damit ihren Wlllen zum Auadruck gebracht, Jetzt und In der Zukimft nicht abselte zu stehen. — Dam!t slch dlese Kursteilnehmer welterbllden kOnnen und lun denen, die die erste Gelegenhelt vere&umt haben, noch elnmal die MSgllchkelt zu geben, koeten-loe deutech zu lernen, finden wleder Kurse fUr Anfttnger, mtlBlg Fortgeschrlttene und Fortgeschrlttene atatt. — Die deutache Sprache let die Trftgerln Jeder ZlvlUaatlon und die Mlttlerin aller Kulturwerke zwlechen den VOlkem Europas. — Wer wlllena let, die deutache Sprache zu erlemen, bewelat, daB er das erforderllche VerettLndnU fUr die neugeachaffene Lage in Oberkrain aufbrlngt und eelnen Beltrag zum Aufbau leiaten will.
Wer die deutache Sprache beherrecht, dem eteht heiite Jede MBgllchkelt fWr eelno Zukiuift offen.	-
NOW BHiHI JHIHDUW TEtflJI
21.0 00 Gorenjcev je obiskovalo pretekle nemške Jezikovne tečaje in в tem Izkazalo evojo voljo, da noče atatl ob at rani niti aedaj niti v bodočnosti. — Da se udeležen«! tečaja lahko dalje Izobražujejo In da ae da tem, ki eo zamudili prvo priliko, ponovno priložnost, naučiti ee brezplaftno nemščine, ae bodo zopet vršili tečaji za začetnike, manj napredujoče In napredujoče. — Nemški jezik je noallec vsake civilizacije In posredovalec vseh kulturnih dobrin med evropskimi narodi. — Kdor Ima voljo naučiti se nemškega jezika, dokaže, da Ima potrebno razumevanje za novi položaj na Gorenjskem in da hoče doprinesti k podvigu svoj delež.
Kdor obvlada nemški Jez4k, temu »o odprte mnoge možnosti za njegovo bodočnost.
Dr. F. J. LUKAS Oduckbttrliitir lir dii KiriviiiD im Dtilidiii Tolkiblldaigiwirk