j*'
rS>
AO >>
sr
SKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W LANGUAGE ONLY
D©M©YI
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 244
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 19, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1I.
Hud vihar na Atlantiku
73 POTNIKOV IN VEČ MOŽ POSADKE JE BILO TEŽKO RANJENIH
New York. — Ameriški parnik je vihar odtrgal del President Harding je poslal radijsko poročilo, da se bori z hudim viharjem na Atlantiku, v katerem je bilo ranjenih 73 oseb, Tned temi 23 zelo nevarno in da Pogrešajo enega mornarja, ki je najbrže padel v morje. Poveljnik ladje je brzojavil po zdravniško pomoč in obveze. Kmalu za-tem je prišlo radijsko poročilo, daje prišel na pomoč ladji parnik obrežne straže, ki je pripeljal zdravnike in zasilne obveze. Kot ie sporočil kapitan Roberts,
\
držajev na krovu, odnesel en rešilni čoln in napravil mnogo druge škode. Ljudje so bile najbrže ranjeni pri silnem premetavanju ladje.
Parnik pričakujejo v petek v New York. Na potu sem je rešil posadko torpedirane angleške ladje. Na krovu ima 597 potnikov. Vihar je divjal ob ameriški obali proti severu in je zajel več ladij. Angleški tovorni parnik Blairbeg je v viharju izgubil krmilo in na pomoč mu hiti ladja obrežne straže.
Rusija zatrjuje, da želi s Finsko samo večje prijateljstvo
Washington, D. C. — Sovjetski premier Kalinin je poslal na predsednika Roosevelta zagotovilo, da je začela Rusija dogovore s Finsko samo radi ožjih prijateljskih odnošajev in poživlje-nje tesnejše kooperacije med obema državama. To je odgovor Rusije predsedniku Rooseveltu, ki je zadnji teden apeliral v Moskvi, naj Rusija ne zahteva kaj takega od Finske, kar bi ne bilo sprejemljivo in kar bi ogrožalo neodvisnost finske države.
Kalinin j« rekel, da je garantirana neodvisnost Finske s pogodbo med obema državama, ki je bila podpisana 14. oktobra 1920. Na ta Kalininov odgovor se Poroča iz vladnih krogov, da bo Roosevelt čakal, kako bodo izpadli nadaljni dogovori med Finsko in Rusijo.
--d-
Roosevelt bi imel rad še večjo mornarico
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se je izjavil, da bo vprašal kongres za večjo bojno Mornarico in bo predložil kongresu tozadevni program. Kar ta dežela potrebuje, je večja in Popolna mornarica, je rekel Predsednik. Ko je lansko leto Predsednik predložil kongresu načrt za 20 odstotno povečanje Mornarice, kateri program bo dovršen leta 1944, je rekel, da semnja mornarica ne zadostuje za Zadostno obrambo dežele. Seda-vojna v Evropi pa dokazuje, a Potrebujemo še večjo bojno ^rnarico, pravi predsednik.
Ganeš gradijo Zed. države več j t loo bojnih ladij in sicer dve Sni ladji po 35,000 tonaže, dve 1)0 45,000 tonaže, 57 rušilcev in Podmornic.

Bondi za mostove
Clevelandskim volivcem bo Predloženo 7. novembra vprašaje, če dovolijo, da mesto izda za J>3.000,000 bondov, kar se bo ra-bi'o za popravo starih mostov.
oddanih glasov se mora iz-Javiti za izdajo bondov, ker na-vadna večina po postavi ne zadostuje.
Zadušnica
V soboto ob sedmih se bo bra-la v cerkvi sv. Vida zadušnica za P°k. Florijan čampa ob priliki
obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Frank Bricel
^ rank Bricel Jr., ki je umrl v V-^ek, je bil član društva Euclid št- 29 SDZ.
Ali bo Nemčija zlomila angleško blokado?
New York. — Evropska vojna, ki je zadnje dni zavihrala z vso besnostjo v zraku in pod vodo, j S morda, predigra k resni vojni. Ponovni nemški napadi na angleško brodovje, v zraku in z podmornicami, se še vedno lahko smatra kot manjšo bojno operacijo. Obe strani se še vedno vzdiv žujeta napadov na mesta. Njih cilj so še vedno vojaški objekti. Nemške podmornice so se dozdaj izkazale kot najbolj nevarno orožje. Treba je počakati, da se bo videlo, če se bo posrečilo Nemčiji zdaj izvršiti to, česar ni mogla v letih 1914-1918 namreč, da bi zlomila angleško blokado. To je danes glavni cilj Nemčije. Ali pa so ti nemški pomorski' izpadi preludija k izpadom na suhem in na morju.
-o-
BILLINGS IZ JEČE, SE TAKOJ POROČI
Sacramento, Cal. — Warren K. Billings, ki je sedel v ječi vse od leta 1916, je bil v torek spuščen na svobodo vsled prizadevanja governerja Olsona. Billings je povedal, da se bo oženil z neko žensko, ki ga je obiskovala v ječi zadnjih petnajst let. Ko je prišel Billings iz ječe, je rekel, da je sedel v zaporu obdol-žen zločina, ki ga ni nikdar izvršil. Obsojen je bil v dosmrtno ječo, ko je bil spoznan krivim, da ie vrgel leta 1916 bombo v parado v San Franciscu, kjer je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Tom Mooney, ki je bil ž njim obdolžen in obsojen, je bil že prej oproščen po ravno tem go-vernerju in se sedaj naha.ia bolan v Pittsburghu, odkoder je poslal čestitke Billingsu k njegovi svobodi iz ječe.
-o-—
Odobritev Miheliča in Kovačiča
Na izredni seji Demokr.itsk organizacije 23. varde, ki si je obdržavala v Knausovi dvorani, so člani soglasno odobrili kandidaturo Edward J. Kovačiča za councilmana 23. varde in John L. Mihelicha za mestnega sodnika.
Nemci imajo večjo izgubo kot dobiček
Cleveland, O. — Isaac Mar-cosson, ki se spozna na svetovna vprašanja, je govoril pred trgovsko zbornico' in povedal nekaj svojih misli glede sedanje svetovne situacije.
Marcosson je rekel, da če stopi Rusija 'Z vojaško močjo na stran Nemčije, se bodo zavezniki težko rešili. V tem slučaju ne bodo mogle stati Zed. države ob strani in gledati, kako bosta premagani Anglija in Francija.
"Hitler,' je rekel dalje Marcosson, "bo dobil svoje plačilo, kakor ga je dobil še vsak diktator. Nemčija je že zdaj izgubila s svojim zavezništvom z Rusijo več kot je pa dobila. Izgubila je Baltik napram Rusiji in pri delitvi Poljske je izgubila več kot pa dobila od boljševikov.
"Danes drži Nemčija glavo v levovem žrelu. Rusko vojaško pomoč Nemčiji se je mnogo preveč nadcsnjevalo. To ni bilo nič drugega kot da se je hotelo prestrašiti Chamberlaina in prisiliti Poljake k hitri predaji.
"Sicer pa diktatorji niso drugega kot prevaranti in izdajalci. Nemčija je izdala Italijo in Japonsko, kar se lahko smatra za največjo izdajalstvo v zgodovini. Japonska je zduj ostala brez prijatelja in Mussolini sedi pa tudi na precej vročem zapečku."
Pok. Katarina Richar
Kot smo že včeraj poročali je umrla v torek Katarina Richar, stara 61 let, stanujoča na 14611 Thames Ave. Tukaj zapušča soproga Franka, doma iz Horjula pri Vrhniki, sina Williama in Pavla ter več sorodnikov. Rojena je bila v Polenah pri Konjicah na štajerskem, kjer zapušča tri po pol brate, dve po pol sestri in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 26 let. Bila je članica društva Carniola Hive št. 493 T. M. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz pogrebnega zavoda .Jos. žele in sinovi, 452 E. 152nd St. v cerkev sv. Jeronima in na pokopališče Calvary. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše iskreno so-žalje.
Zadušnica
V petek ob osmih se bo brala sv. maša zadušnica za pok. Jennie Makse v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in .sorodniki so vabljeni.
NAJNOVEJŠEVESTI
Washington, D. C., 18. okt. — Predsednik Roosevelt je danes odločil, da podmornice vojskujočih držav ne smejo pristati v ameriških pristaniščih ali teritorialnih vodah, razen v viharjih ali drugih nadnaravnih slučajih. To je v nasprotju z odredbo predsednika Wilsona, ki je dovolil podmornicam priti v ameriška pristanišča, toda so morale odpluti v teku 24 ur. Enak odlok je izdala Brazilija in sodi se, da bodo sledile tudi druge republike Južne Amerike.
*
Stockholm, švedska, 18. okt. — Pred kraljevo palačo se je zbralo 100,000 naroda, da pozdravijo danskega, norveškega in švedskega kralja in predsednika finske republike, ki so zbrali tukaj za dogovore 0 bodočem nastopu teh držav v svrho obdrža-nja nadaljne nevtralnosti. Zastopniki teh severnih nevtralnih držav so se zbrali na poziv švedskega kralja Gustava V.
Clevelandska ameriška delavska federacija je sinoči odobrila kandidaturo John E. O'Donnella za župana. Akcija te delavske federacije je presenetila vse lokalne kroge, ker se je mislilo, da federacija ne bo posegla v kampanjo. Unija voznikov, ki spada k A. F. of L. je že prej odobrila O'Donnella in pričakuje se, da bodo sledile vse!unije, ki spadajo k tej delavski'*organizaciji. *
Clevelandska trgovska zbornica je imenovala odbor petih mož, ki bodo šli danes z županom Bur-tonom v Columbus, kjer bodo apelirali na goVernerja, da kaj stori v očigled lokalnega relifnega vprašanja, ki preti postati skrajno akuten. To je prvič po dolgem času, da gre Trgovska zbornica roka v roki z mestno administracijo.
Nikdar proti Franciji!
London. — Italijanski kralj Viktor Emanuel je rekel pri nedavni diplomatski avdijenci, da ne bo njegov narod nikdar zgrabil za orožje proti Franciji. "Dokler boni jaz stal na čelv Savoj-cev, ne bo Italija nikdar prijela za orožje proti Franci-
ji! kralj.
je svečano rekel laški
TRIKRAT DVOJČKI
Oswego, N. V. — Družini Mr. in Mrs. Willard Soicer so vile rojenice prinesle že v tretjič dvojčke. Tudi zdaj sta fantek in punčka, kakor prj prvih dveh. Poleg teh ima družina še devet drugih otrok, katerih najstarejši je star 14 let.
DAN PREMIRJA
Washington, D. C. —- Predsednik Roosevelt je razglasil, da se tudi letos praznuje "Dan premirja" na 11. novembra. Roosevelt pozi vi je ameriški narod, naj zre na čas, ko se bo ustvaril p0 vsem svetu pravičen in trajen mir.
Senatorji so se že naveličali debate
Washington, D. C. — Debata glede nevtralne postave je postala senatorjem že tako vsakdanja, da že ne marajo poslušati več. Nad 400,000 besed je bilo že porabljenih za in proti. Ko je hotel včeraj govoriti senator Thomas iz Utah, je bilo samo kak ducat senatorjev navzočih. Navzoč pa mora biti kvorum. Vratar je pozvonil dvakrat, kar pomeni, da zbornica zahteva kvorum. Zvonec se je oglasil po vsem poslopju v vsakem uradu. Na ta klic je prišlo 27 senatorjev. Ponovni klic je privedel 42 senatorjev in potem je moral iti vratar lovit senatorje po raznih uradih, ki je po preteku 25 minut privlekel še sedem senatorjev, da je bil v zbornici kvorum.
Točka v nameravani spremembi nevtralne postave, ki določa 90 dni kredita nakupoval-cem bo črtana, ker se s tem strinjajo tiidi Rooseveltovi pristaši. Torej bi nova nevtralna postava strogo zahtevala "plačaj in odpelji," brez vsakega kredita. --—o-
Italija je prevzela nemški zaslužek
Panama. — Italija vzela ves zaslužek, ki imela pred vojno Nemčija med Latinsko Ameriko in Evropo, kar se tiče prevažanja potnikov in tovora. Italija ima zdaj s tem zelo lep zaslužek. Zlasti je imela Nemčija tukaj nakupljene mnogo oedrovi-ne iž Nicarague in Costa Rice, ki se rabi pri izdelavi zrakoplovov. Laške ladje vozijo sedaj ta les v Evropo, toda trdijo, da ga vozijo samo v Italijo. Vendar se smatra, da gre ta les od tam naravnost v Nemčijo.
.le pre-
ga je
Nemci valijo čete na zapadno fronto
800,000 nemških vojakov je pripravljenih, da naskoči francoske postojanke na 90 milj dolgi črti. — Francozi so bili potisnjeni nazaj skoro povsod, kjer so bili kaj vzeli Nemcem.
Paris, 18. sept. — Nemci so|coske in angleške čete
potisnili Francoze nazaj v triko^ tu med rekama Saar in Moselle, kar so bili Francozi vzeli Nemcem v prvih dneh vojskovanja. Kolikor se je moglo dognati, ima Nemčija tukaj pripravljenih najmanj 800,000 vojakov, s katerimi namerava napraviti naskok na francoske postojanke. Vse ceste in železnice za nemško obrambeno črto Siegfried so natrpane vojaštva, ki hiti na fronto.
v pozicije, da bodo pripravljene za nemški udar. Zavezniška artiljerija je bila postavljena na strategične pozicije in samo čaka povelja za ogenj. Francozi so se zakopali skoro prav n« svoji meji, kjer bodo skušali ustaviti prvi nemški naval. Francosko poveljstvo dvomi, da bi Nemci napravili naskok na francosko Maginot obrambeno Črto. Francozi sodi-jjo, da znašajo nemške izgube v i prvih dneh tega tedna nad 8,-
Tozadevno hite pa tudi fran-'000 mož ranjenih in ubitih.
Boj med ladjami in letali
Amsterdam, 18. okt. — V času, daljila ven na odprto morje in ko gre to poročilo v javnost, (izpred oči otočanov. Opazovalci divja v bližini nizozemske obale !niso m08'U razločiti, katere drža-huda bitka med bojnimi ladja- !ve 80 !aSt bojne ladje> toda sodi
mi in letali. Opazovalci na bi i- i žnjih otokih trdijo, da je v boju j šest bojnih ladij in dvanajst letal. Bitka se je pričela ob enajstih dopoldne; ki se je počasi od-
se, cla so bile angleške in letala pa nemška. Tu je kraj, kjer ob-držujejo angleške bojne ladje blokado proti Nemčiji. Bitka je trajala dve uri, p redno se je pomaknila na odprto morje.
Zadušnica
V petek ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Rose Sintič. Prijatelji so prijazno vabljeni.
Poveljnik nemške podmornice opisuje napad
Poceni so jo odnesli
Devet prominentnih gemblar-jev, ki so bili obtoženi in spoznani krivim raketiskega srečkanja, ki .je šlo v milijone dolarjev, je bilo obsojenih od sodnika Movla-na na globo $10 vsak.
K molitvi
Berlin. — Enega najbolj drznih činov so izvršili Nemci, ko so napadli z bombnimi letali in podmornicami nedostopno angleško bojno pristanišče Scapa Flow v Severnem morju. Zračni napad je kolikor toliko pojmljiv« toda da se je zmuznila nemška podmornica v tako močno utrjen zaliv, mimo pazljivih straž, je pa delo najvišje drznosti in vojne pretkanosti.
Topogledno poroča nemško vrhovno poveljstvo sledeče: "'Na 17. oktobra je poletela nemška zračna flotila proti Scapa Flow, kjer je napadla z uspehom an-
Kljub močnemu obstreljevanju sovražnih baterij, so se vsi naši letalci, razen enega, vrnili domov.".
Domov se je vrnila tudi podmornica, ki se je prerila v zaliv in izstrelila torpedo v angleške ladje. Admiral Raeder je odlikoval poveljnika podmornice, poročnika Priena in moštvo z železnim križcem prvega in drugega reda. Prien pripoveduje, da se je pod vodo splazil v zaliv Scapa Flow ter spustil torpede v angleški bojni ladji Royal Oak in Re
-članice društva Carniola Hive gleško brodovje, ki leži tam za-
št. 493 so prošene, da pridejo danes zvečer ob osmih k skupni molitvi za pokojno sesti*0 Katarino Rihar na 452 E.l52ncl st- v želetov pogrebni zavod.
sidrano. Eno angleško bojno ladjo so naši letalci zadeli in poškodovali. Ko so angleška letala zasledovala našo flotilo, So nasi zbili eno angleško letalo na tla.
sem se splazil z podmornico v zaliv, sem zagledal pred seboj
77 ladij je bilo dozdaj potopljenih
London. — Od zadnjega četrt-i ka so Nemci potopili že deset ladij, v kar so vštete tudi potopljene ladje v Scapa Flow. Zadnji je bil potopljen francoski parnik Vermont. Pri tem sta bila ubita dva mornarja in štirje so bili ranjeni, ko je nemška podmornica streljala nanje.
Vsega skupaj je bilo v tej vojni potopljenih 77 ladij z 354,768 tonaže in z izgubo 1,591 življenj. Anglija je izgubila sama 38 ladij, 17 so jih izgubile Skandinavske države in 24 pa razne druge nevtralne države.
DIPLOMATSKA ZMAGA
Ankara, Turčija. — Ukinje-nje dogovorov med Rusijo in Turčijo se smatra za zmago francoske in angleške diplomacije, ker se Turčija ni uklonila Stalinovim zahtevam samo na ljubo teh dveh. Važnosti se pripisuje tudi nenadni oflhod nemškega poslanika von Papena iz Turčije. Grozilna pisma
Jugoslavija bo dala Nemčiji železo in les
Belgrad, 17. okt. — Nemška in jugoslovanska trgovska pogodba je bila danes podpisana in sestavljen protokol, ki kaže kakovost in količino predmetov med obema državama v bodoče. Po tej novi pogodbi bo dobila Nemčija iz Jugoslavije več železno rude in lesa, pa manj živil.
Pri tem bo pa nastalo važno vprašanje, kako bo dobila Jugoslavija rudo v roke za izvoz, ko obratujeta dva največja rudnika privatni družbi Francozov'in Angležev. To sta rudnika Bor in Trepca. Diplomatski zastopniki obeh držav so naprošeni, da se pogajajo z jugoslovansko vlado glede njih pravic.
-o-
DINAMIT UBIL PET OSEB
Eldred, Pa. — V National Powder Co. so delavci mešali di-namit, ko je naenkrat nastala razstrelba. Pet delavcev je razneslo na drobne kose.
Pozdravi iz Mt. Clemens
Hišni posestniki, ki so dali v j Mr. in Mrs. Frank Roužman, najem stanovanje onim delav- j 1726 Hamilton Ave., Cleveland, jcem, ki so jih jeklarske družbe! O. pošiljata lepe pozdrave vsem e dobile r ven mesta in ki so zavze-; prekmurskim Slovencem iz zdra-ogromno bojni ladji. Brez x>dla- ii me9ta onih delavcev, ki so bili j vilišča Mt. Clemens, Mich., ,ka-
cdpuščeni po zadnji jeklarski j mor sta se podala za nekaj časa stavki, dobivajo grozilna pisma.! in kjer se prav dobro počutita. V pismih se jim grozi, da se bo v j
šanja smo spustili en torpedo, ki je očividno zadel Royal Oak, ker voda je tam brizgnila silno visoko. Par minut zatem smo -pustili še en torpedo in poteiV. še dva. Videli smo, kako je v.v>'ej, kadar je torpedo zadel, voda visoko brizgnila, nato je pa sledilo več razstrelb. Kosi krova, j'am-bor in dimnikov so frčali pp mi"5 ku, kot bi bila vsa ladja razstm
njih hiše vrglo bombe, ako doti-čnim najemnikom ne bodo odpovedali stanovanj. Direktor Ness preiskuje, kdo pošilja taka pisma.
Zvišane plače
Lorain, O. — Lorainski mestni očetje so si zvišali plače in si-
pulse. Poročnik pravi, da je hotel s tem činom počastiti spomin nemškega admirala Reuterja, ki je v juniju 1919 potopil angleško
1 jena na kose. Kose je dim polt" r od $125.00 na $300.00 letno.
gel, sem videl še drugo ladjo, Predsednik mestne zbornice bo je ležala nekoliko južno od torpeda dobival $400 letno. Tudi žu-dirane. Spustili smo še v to ^r-Y^fnu so nekoliko priboljšali in pedo, viden brizg vode, nato -hif-i-iicer od $3,000 na $4,200. Okraj mornarico pri Scapa Fl0w raje, pa gledali, da smo jo naglo po- k» tudi naročil mestu, da mora kot da bi jo izročil Angležem, ki | brali od tam, ker nismo hoteli, d:* ' nno skrbeti za svoje reveže, s
so na tem kraju čakali nanjo. I bi do konca vojne prebili v an-Nato pripoveduje Prien: ''Ko ' gleškem ujetništvu."
čemer bo imelo mesto nekako $16,000 izdatkov na mesec.
Vrnitev iz domovine
Iz stare domovine sta se srečno vrnila Mr. in Mrs. Gabriel Rus, 8410 Rosewood Avenue, šla sta na novo mašo, ki jo je daroval njun sin Gabriel na Bledu 6. avgusta. Potovala sta s posredovanjem potniške firme August F. Kolander.
Nov grob
V sredo večer je umrl Mike Turk, po domače Meklav, stanujoč na 14607 Sylvia Ave. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod Jos. žele in Sinovi, 452 E. 152nd St. Podrobnosti poročamo jutri.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 19, 19S9
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.	_
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Hodimo preko ceste samo tam, kjer je za nas to odmerjeno in samo tedaj, kadar nam to dovoli signalna luč, pa bomo zdravi hodili po tem božjem svetu.
BESEDA IZ NARODA
Srebrni jubilej
Entered as second class matter »January 5th, 1909, Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
at the Post Office at
83
No. 244, Thur., Oct. 19, 1939
Vse gleda na Zed. države
Bolj kot kdaj prej gleda danes ves svet na Zed. države, v deželo svobode, v deželo bogastva, v deželo, kjer vlada demokracija v pravem pomenu besede, kjer sosedje ne trepe-čejo, da bi stegnili roke po njih zemlji.
Skoro ves svet je danes v bojnem metežu, na vseh koncih in krajih se vrše pogajanja in barantanje za meje, za zemljo, za narode. Diplomati uporabljajo vse trike, kako bi drug drugega preslepili in ukanili.
Svet gleda pa tudi na mogočna diktatorja, na Hitlerja in Stalina, in trepetaje čakajo narodi, kam bosta udarila, kam bosta krenila, kdo bo padel kot prihodnja žrtev samosilnikov, ki so se postavili na prestol in z bičem krotijo svoj in sosedni narod.
Toda svet gleda na Zed. države z vse drugačnimi očmi, kot gleda na evropske mogočnjake, ki se kopljejo v krvi. Na Strica Sama gleda svet kot na svojega očeta, kot na svojega Odrešenika, ki naj bi prišel in rešil Evropo propada.
Res, vodilno vlogo imajo Zed. države v svetu. Pa te vloge si niso pridobile z mečem v roki, z bombami in granatami, ampak z pridiganjem o svobodi, o demokraciji in ljubezni do bližnjega. Mesto, da bi Zed. države tlačile nenasitnemu vojnemu bogu v žrelo krvave žulje svojega naroda, se je ta denar obrnil v gospodarstvo, v industrijo in trgovino. Medtem, ko se je ostali svet oboroževal do zob, so Zed. države pogozdovale prostrane akre zemlje z novim gozdom, ki bo nekoč silno narodno premoženje. Mesto, da bi vlada iz-žemala narod do zadnje potne srage, mu je dajala kruha in obleke. Mesto, da bi vežbala svoje fante in jih gonila! po vežbališču, jih je učila potrebnih del za življenje.
Pri vsem pa je gledala naša dežela, da je ostala prijateljica vsem in vsakemu in tudi pomagala v dosti slučajih, kakor vemo, kadar so naravne in umetne sile prignale narod
t lakoto.	.	v	.
Da, danes ves svet gleda na Zed. države, nekateri res v iskrenem upanju, da bodo stopile med razsrjene bojevnike in jim po očetovsko rekle, naj vendar mirujejo in se poravnajo. Drugi pa zopet zro pa Zed. države kot na deželo silnega bogastva, ki bi ga radi dobili v pest, da bi vlili še več topov, da bi zgradili še več podmornic, da bi še bolj klali in morili.
Zopet drugi zro na Zed. države z jezo in sovraštvom, ker jim ni všeč naša demokracija in naša svoboda. Vest jih grize,, ker je narod v tej deželi zadovoljen in) srečen, njih narod pa samo čaka, kdaj bo udaril po svojih zatiralcih.
Ti, slednji so poslali svoje plačance v našo svobodno deželo, da jo okužijo, da zanetijo pri nas nezadovoljstvo in sovraštvo, da bi i v naši deželi izpodkopali temelje demokraciji, da bi potem svet ne mogel reči, da smo edina demokratska dežela na svettfT
Stric Sam ve, da goji gada na svojih prsih, pa mu pusti svobodo v trdni veri, da ne more pičiti, ker nima dovolj strupa. Če bo pa postal res nevaren, tedaj bo znal tudi Stric Sam dvigniti peto in mu streti glavo.
Dal Bog, da o pravem času.
Kako naj hodimo
Preko ceste je šel moški, ko pridrvi avto, ki ga vodi ženska in možaka podere na tla. Moški, ki ni bil nevarno ranjen, začne zmivati ženski spol češ, da ne zna voziti.
"Kaj?" zavpije ta, "meni boste rekli, da ne znam voziti! Že dvajset let vozim in vem kaj delam. Toda vi se ne znate obračati po cesti."
"No, če vi vozite dvajset let, hodim pa jaz pO cesti že petdeset let in bi rekel, da sem se v teh letih že precej navadil hoje."
In vendar pravi načelnik clevelandske policije, Mato-\vitz, da ni naš največji problem, da bi učili ljudi voziti avte, ampak je naš največji problem ta, da znamo varno hoditi po cesti. Policijska statistika kaže, da se več kot polovica pocestnih nezgod lahko pripiše pešcem.
Dozdaj je bilo ubitih v Clevelandu že osem oseb na cesti in 113 jih je bilo ranjenih. Vse te nezgode so se pripetile, ker so šli prizadeti preko ceste nepremišljeno in nepazljivo.
Druga slaba navada je, da imajo ljudje navado stopiti na cesto izza avtomobila ob cesti. Mimo pridrvi v istim hipu avto in nesreča je tukaj. To slabo navado imajo zlasti otroci.
Zato se zadnjih petnajst let mnogo prizadevajo šole, da ražlagjo učencem, kako se morajo obnašati na pesti, kako paziti, da jih ne doleti nezgoda.
Kdor stopa po cesti, se mora vedno zavedati, da ga pri vsakem koraku čaka smrt ali poškodba. Gledati mora na signalne luči in druge! prometne odredbe, pogledati mora, če je cesta varna in prosta, predno stopi naprej. Zavedati se mera, da njegovo telo ni kos teži in jeklu brzečega avtomobila.
Predno stopimo na cesto, se ustavimo za trenutek in poglejmo, če je varen prehod. S tem ne bomo dosti zamudili, pa nam morda ravno ta hipec prihrani življenje. Kakor pravi pregovor, da je nespameten, kdor se z bikom bode, prav tako je nespameten tisti, ki misli, da bo užugal avto. Seve, vselej ni pešec' kriv nesreče, ampak dostikrat je avtni voznik. Toda kaj nam pomaga, tudi če je spoznan krivim, če imamo pa polomljene ude, ali še kaj hujšega.
Cleveland-Newburgh, O.—Slovenska pesem bo zaorila na new-burškem odru, ko bo pevsko društvo! Zvon slovesno obhajalo svoj srebrni jubilej — 25 letnico svojega delovanja. Ta slavnost se vrši v nedeljo 29. oktobra.
Prav dobro se še spominjam, ko je to društvo priredilo svoj prvi koncert in sicer kmalu po ustanovitvi. Veliko zanimanja je bilo tedaj, od ust do ust je šla govorica med občinstvom in drug drugega so izpraševali in vabili na ta koncert. Seveda je vsak odgovoril, da se bo prav gotovo udeležil. Tako-je šla novica, za prvi nastop Zvona, med narod, slovenska pesem je zaorila na prvem koncertu tega zbora.
Tedaj še ni bilo navade kot je danes, da bi hodili od hiše do hiša prodajat vstopnice. Na prvi pogled se mi vidi, da še ni dolgo od ustanovitve tega pevskega društva, če pa pomislim malo več, pa vidim, da je to precej dolga doba, kar bo gotovo vsak priznal, kajti za obstoj pevskega društva je treba žrtev.
Delovati 25 let na kulturnem polju, vse za narod in edino za narod, ves prosti čas zahajati na vaje in se vaditi v petju, stroški učenja in najemnina dvorane in tudi še drugače z denarjem podpirati in vzdrževati. Vse te žrtve za narodnost, da se ohrani naša slovenska pesem na tujih tleh in pa tudi zato, da se pokaže našo kulturo in našo pesem tudi drugim narodom. Za to so se žrtvovali pevci, vsa čast jim!
Srebrni jubilej našega Slovenskega pevskega društva Zvon, zasluži vso pohvalo in priznanje, posebno pa še ustanovniki, ki so pri društvu od ustanovitve do danes. Vi zaslužite vse priznanje, kajti vi ste steber tega zbora in slovenske pesmi, ki se je tolikrat slišala v 25 letih iz vaših grl.
če bi ne bili vi prvi stebri držali in pridobivali vedno še novih moči, bi gotovo ne praznovali tega pomembnega praznika. Zato je newburška naselbina po nosna, da ima v svoji sredi prvi pevski zbor, ki obhaja svoj srebrni jubilej.
člani pevskega društva Zvon so se vselej, v skupnem zboru odzvali povabilom društev na njih prireditvah, ali slavnostih Narodnih domov, ali drugih narodnih slavnostih. Zato upam in mislim, da je prav, da jih sedaj posetimo vsi na njihovem koncertu in se jim skažemo hvaležni ob 25 letnici, ki jo praznujejo v nedeljo 29. oktobra.
Slavnostni koncert se prične ob štirih popoldne in zvečer pa se vrši banket. Slovenski narod Znaj ceniti svoje najdražje — našo lepo slovensko pesem kateri se pospešuje in ohranja naša slovenska govorica pri pevskih zborih.
Dajmo priznanje tistim, ki ga zaslužijo, ki žrtvujejo svoj čas in denar — za narod. Napravimo jim veselje in priznanje s tem, da bomo napolnili dvorano do zadnjega kotička, tako popoldne, kakor tudi zvečer. S tem jim bomo pokazali, da želimo, da ta pevski zbor še naprej goji našo slovensko pesem in kulturo.
Koncertni program je izborilo izbran. Nekaj je najnovejših pevskih točk in pa tudi lepo število takih, ki so najbolj priljubljene pri narodu. To bo nekaj krasnega, ko bo nastopilo nad štirideset pevcev in pevk. Zvečer bo pa slavnostni banket, katerega se bo udeležilo tudi več odličnih oseb in govornikov ter častnih gostov.
Pridite v velikem številu, da tako skupaj praznujemo "Slo-
venski dan," dan in praznik slovenske narodne pesmi in da tako vsi iz dna srca čestitamo ob 25 letnici pevcem in pevkam, kakor
stopil Frank Mrhar, ki je nepre-^ viti naš klub enkrat potem, ko kosi j iv delavec pri društvu, ki si ^ bomo zaključili lovsko sezono je tudi največ prizadeval, da je za iet0Si
društvo prišlo do častne kupe v Solovec Zura tudi pravi, da zadnji kampanji.	se bo prit0žil, ker ga nismo
Društvo sv. Cirila in Metoda, opozorili na postave države je kljub mnogim oviram in za- Pennsylvanije, ki jih ima ob prekam vedno dobro napredova-j nedeljah in ki naboli zadenejo lo do sedaj in upam, da bo'tudi v žejne ] judi in pravi> da taka
dežela ni za nič, ki nima za suha grla nič. Kakor vidite,
Nekaj izmed pesmi, ki jih bo pel Zvon pri koncertu dne 29. oktobra
bodoče.
Cenjeno občinstvo se prav prijazno opozarja na 25 letnico, kijbomo 7men "tudi "malo zabave
.	.„ se vrši 29- oktobya popoldlje m na seji, zato naj nobenega
tudi njih pevovodji, na njihovem; Zvečer v Slovenskem narodnem I manjka Lovski pozdrav
ne
požrtvovalnem delovanju nakul-.domu na St. Clair Ave., da nas turnem in narodnem polju.
Saj vsi iz srca želimo, da bi nam prepevali še mnoga leta in priredili še kaj več koncertov, vsaj parkrat na leto.
Gotovo je že vsem znano, da poučuje pevski zbor Zvon, naš poznani pesnik in skladatelj g. Ivan Zorman. Ta zbor je poznan daleč na okoli kot eden najboljših slovenskih pevskih zborov. Zatorej, v nedeljo 29. oktobra, vsi od blizu in daleč ste vabljeni, da se udeležite te proslave. Vstopnina za koncert in banket je $1.00. Priporočljivo je, da naročite vstopnice že naprej, da se bo vsaj približno vedelo za koliko gostov naj se pripravi.
Vstopnice dobite pri podpisanemu, ali pri pevcih in uradnikih zbora Zvon.
Anton Meljač, zapisnikar. -o—-
josetite v obilnem številu.
Frank Sodnikar, predsednik. -—o-
Klub Ljubljana-
Tajnik.
ZAHVALA
Sv. Ciril in Metod št. 18 SDZ
V nedeljo 29. oktobra proslavlja društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ 25 letnico, društvenega obstanka in obenem pa tudi uradni sprejem kupe od društva Collinwoodske Slovenke št. 22. SDZ.
Kakor vam je vsem že gotovo znano, si je naše društvo priborilo "kupo" v zadnji kampanji naše Zveze. Vsi že gotovo veste, da sta se v tej kampanji "dobre volje" najbolj postavila naša člana Mr. Frank Mrhar in Mrs. Anna Hočevar, za kar jima gre v prvi vrsti čast in hvala!
Umestno se mi zdi, da nekoliko opišem zgodovino društva, se-reda v kolikor mi je znana, vsaj nalo bolj važne stvari.
Društvo je bilo ustanovljeno L4. februarja 1914, torej tik pred svetovno vojno in je bilo za časa /o j ne zelo zadržano v napredku. Toda šlo je skozi vojno in slabe iase, kljub temu, da je bilo zelo ovirano pri naPrsdku, je šlo svo->o pot naprej in' tudi napredovalo.
Ustanovitelji in ki so še danes :vesti člani društva so: Frank Zakrajšek (P°2'rebnik), Frank Saveršek, Anton Bašca, Vinko Kapla, med polnimi pa sta že fohn Vidervol J»e Zakrajšek.
Prvi odbor je bil: Frank J. Turek, predsednik; Anton Baš-
;a, podpredsednik; jobn vider-
/ol, tajnik; Frank perme, blagajnik.
Umrli so sledeči Qani: Joseph Mervar, Tomaž Levee, Joe Vidervol, John Jerman, Mjke Vfarsen, Frank černe, V. Ausec, Vranic Umek, Joseph Koporc, Simon Janes, John Zagorc, Anton Samsa, Joseph Zakrajšek, Štefan Primož, John Vidervol, Anton Kalčič, John Juretič, Joseph Jartz, Anton Nosse, John Rozman, Joseph Russ, Louis Svete, Joseph Zaveršek v odraslem in Julija Novak v mladinskem oddelku. Skupaj 24 članov.
Sedanji odbor je: Frank Sod nikar, Predsednik; Anna Hočevar, podpredsednica; Frank Mrhar, tajnik; J°e Kal«č, zapisnikar; Anton Vidervol, blagajnik; Nadzorniki so: Ivan Zupan, Louis Savrich in J°e Jemc; John Trček, vratar.
Društvo štej® 285 članov in
članic v odraslem in I3g v mladinskem oddelku^
Značilno za naše društvo je to, da sta bila v 25 letih samo dva tajnika in sicer prvi ,je hil j0hn Vidervol, ki je bil "eutrudljiv delavec pri društvu, a mu je kruta smrt prezgodaj pr«trgaia nit
življenja. Na njegovo mesto je
Euclid, O.—Bili so lepi poletni časi. Koliko veselja in prijetne zabave je bilo pod košatim drevjem zunaj na deželi, v zelenem gozdičku. Koliko različnih društev in pevskih zborov je dobilo odidha pod milim nebom, toda tudi narava zahteva svoje.
Zopet nas je potisnila za obzidje. Na zadnji seji kluba se je razmotrivalo in smo prišli do zaključka, da je že čas, da se tudi mi prebudimo ter se je sklenilo, da priredimo "Card Party" in sicer v torek 31. oktobra v Slovenskem društvenem domu, to bo tudi kot nalašč maškeradni večer. Prav vljudno ste vabljeni, da nas posetite ta večer.
Nagrade bodo prvovrstne. Naš L. Starman je že obljubil, da bo dal en galon najboljše smetane, kajti on ni samo požrtvovalen z besedo, ampak tudi v dejanju pokaže, da je pravi direktor Doma.	,
Drugi je neumorni delavec Fred Jazbec, ki vodi mesnico na 821 E. 222nd St., on nam je podaril največjo šunko, ki jo ima v trgovini.
Tretja je naša požrtvovalna Rozi Zdešar, ki ima trgovino z želez,nino na 687 E. 200th St., ona je obljubila dar, da kdor ga bo dobil, se je bo gotovo spominjal vse življenje.
Torej, someščani in someščan-ke, sedaj vidite, da bodo take nagrade, da bi bilo res škoda zamuditi tako lep večer. Posebno vabim, v imenu Kluba, vas domačine, ki ste v desetih letih imeli priliko spoznati naš Klub in se prepričati, da je resnično koristen za procvit naše Bele Ljubljane.
Torej še enkrat apeliram na vas vse, če vam je le mogoče, da nas posetite, ker le na ta način nam daste gmotne in moralne podpore še za nadaljni obstoj in delovanje. Pozdrav,
George Nagode.
St. Vitus Cadets, št. 25 SŽZ, se prav lepo zahvaljuje vsem tistim, ki ste na en ali drugi način pomagali, da smo toliko dobile brezplačno od naših dobrih slovenskih trgovcev.
Prav tako smo hvaležne tudi vsem tistim, ki ste nas v tako velikem številu posetili na naši veselici. Ob priliki vam bomo skušale povrniti, če nam bo le mogoče. Naj omenimo tukaj naše požrtvovalne trgovce :
Birk's Tavern, Mr. Bartel, Bozeglav Winery, Mrs. Frances Brancel, Cimperman Grocery and Meats, Mrs. Figur-ski, Fabian Winery, Glavan's Tavern, Mrs. M. Hraster, Lau-tizar Grocery and Meats, Miller Cafe, Martinčič Grocery, Modic Cafe, Meglich Clover Dairy, National Home Bakery, Novak Bakery, Mrs. M. OtonL char, Peanecki Bakery, Mrs. F. Ponikvar, Paulich Cafe, Mr. Trebec, Zeleznik Dairy.
Ne smemo tudi pozabiti naših dobrih mater, ki so nam toliko pomagale, zato naj jih tudi tukaj omenimo: Mrs. Bo-kar, Mrs. Brancelj, Mrs. Po-har, Mrs. Hraster in Mrs. Ma-rolt.
Prav lepa hvala vsem sku-
1.	SVATBA NA MORJU
Bel galeb in galebica zgodaj zjutraj sta se vzela. Preden sonce zasijalo, svatba je začela.
Dideldi, oj dideldaj, v svate burja priletela, dideldi, oj dideldaj, v dudo piskati začela.
To zaplesali so svatje valčki, družice meglice, to zaplesali so lahki- čolni, hitre jadrnice.
V dudo dudlala dudaška, svatje so poskakovali in nevestica in ženin in še vsi ostali.
O, to bil je ples in direndaj, — na pojedino so pozabili in še vina niso pili. O, to bil je ples in direndaj!
KAREL ŠIROK.
2.	SE ENA
Zaljubilo se je sonce v gizdavo devojko Ano, zaljubilo pa poslalo troje snubcev k nji.
Prvi snubci drobne ptičke'. Ana tičke polovila. Drugi snubci rdeče rože. Ana rože posadila.
Tretji snubci zlati žarki. Ana okna zagrnila, a za okni Ano ljubil jaz spm mlad junak.
Drobneiptičke pesmi pele, rdeče rožice dehtele, žarki kukali skoz okno; e, kdor je junak!
OTON ŽUPANČIČ.
3. STOJI 'NA GORA VISOKA . . .
Stoji 'na gora visoka, oj visoka, na gori ravan široka. Gori je lipa zelena, oj zelena, pod lipo miza rumena. Okol ciganov je dvanajst, oj je
dvanajst, ciganov črnih je dvanajst.
Se pa med sabo menijo, oj menijo, kam drev' na rovte pojdejo. Cigan najmlajši govori, oj govori: Jaz pa ne grem na rovte z vam'. Jaz pa bom šel k svoj' ljub'ci v vas, tja v Novo vas, k svoj' ljub'ci v vas.
GORIŠKA.
paj
St.
Vitus -o-
Cadetes.
RAINBOW HUNTING CLUB
Vsem članom naznanjam, da se vrši naša seja v nedeljo dopoldne v istem prostoru in ob istem času kot navadno. Ker pa je ta seja važna za vse in za splošno korist kluba, se nadejam, da boste vsi navzoči, da tako izpopolnimo naš program, ki smo si ga na zadnjem sestanku sestavili za bližajočo se lovsko sezono.
Ker vam je pa že vsem znano, da eden ali dva ne moreta vsega narediti in tudi po današnjih razmerah ne smeta, ker večina odločuje, je dolžnost vsakega posameznega člana, da s skupnimi močmi poprimemo, da bo šel naš program naprej po volji večine. Sedaj nam kaže čas in razmere malo bolj prijazno lice in gremo lahko malo bolj sigurnih korakov uspehom nasproti.
Slišali boste tudi poročilo naših dveh izvidnikov J- For-tuna in L. Zura, ki smo jih poslali zadnjič v Pennsylva-nijo na oglede za srnjaki in kot se nekaj sliši, imata precej. ugodno poročilo. Povedala nam bosta, kje in kod se tisti srnjak drži, ki misli priti v Newburgh k našemu klubu na obisk, seveda v obliki večerje, katero namerava pripra-
IZ PRIMORJA
—Senator Jurij Bombi (Bom-big). Umrl je v Gorici v visoki starosti 87 let senator Jurij Bom big. Pokojni je igral v goriškem javnem življenju v predvojni in povojni dobi vodilno ^logo. Po poklicu je bil veletrgovec z deželnimi pridleki. že v mladih letih se je živahno udejstvoval v političnem delu in je bil vnet po-bornik italijanske misli. Postal je goriški župan in je bil izvoljen tudi v dunajski državni zbor. Zaradi svojih iredentističnih na gnenij je bil med Svetovno vojno od avstrijskih oblastev konfini-ran. Po vojni je bil zopet več let goriški župan in poslanec v rimski zbornici — končno je bil pa imenovan za senatorja. Za napredek goriškega mesta si je pridobil mnogo zaslug. Bil je miren, ljubezniv značaj, ki je znal občevati tudi s svojimi političnimi nasprotniki. Kot človek ni imel sovražnikov. Njegova mati je bila Slovenka.
—Vojsko nad Idrijo. Posestniku Likarju, po domače Planincu, je pogorelo gospodarsko poslopje s senikom vred. škoda je občutljiva, ker je imel nesrečni gospodar že vso krmo pod streho. S krmo je pogorelo tudi skoraj vse kmetijsko orodje in vozovi. K sr«či so rešili živino.
—Gore nad, Idrijo. Bridko žalost je zajela znano katoliško družino. Njen 28-letni sin Anton Leskovec je po daljšem bole-hanju legel v prerani grob. Udeležil se je vojne v Abesiniji, domov se je vrnil bolan in sedaj se je poslovil za vedno.
—Slinavka. Po mnogih krajih Vipavske doline in Krasa razsaja že veČ časa nalezljiva kuga na gobcu in parki jih. Goveja živina zaradi te bolezni močno trpi in j«* škoda, ki je zadela naše kmečko gospodarstvo, prav občutna. Zdi se, da vsi odgovorni faktorji niso. v polni meri storili svoje dolžnosti, ker je skoraj nemogoče, da bi se bila bolezen drugače (:ako silno razpasla.
4. ŽALOST
Ko ptičica sem pevala, sem sladke sanje sanjala; oh, zdaj pa nikdar, nikdar več, veselje preč je, preč.
Cvetela sem ko rožica, nebeškim žarkom ljubljena;, oh, zdaj pa nikdar, nikdar več, veselje preč je, preč.
Ročice moje miljene so zale vence spletale; oh, zdaj pa nikdar, nikdar več, veselje preč je, preč.
NARODNA.
SZ PRIMORJA
—Dve križ ar k i za Siam. "Združene jadranske ladjedelnice" (Cantieri Riuniti dell'Adria-tico) v Trstu so dobile v delo dve križarki za vojno mornarico v Siamu. V ladjedelnici Sv. Marko so zadnjo soboto prvo teh kri-žark postavili v delo. Ta dogodek so združili z lepo slovesnostjo. Ob navzočnosti italijanskih in siamskih odličnikov je tržaški škof s posebnim svečanim obre-Jom blagoslovil pričetek dela, ki pomenja tudi za naše delavstvo razveseljiv dogodek.
—Črnice pri Gorici, avgusta 1939. — Dne 28. t. m. je po dveh dnevih trpljenja umrl v goriški bolnišnici) 20-letni Ivan Rebec. Ko je bil naslonjen na oknu g» je nenadno prijela slabost, da j^ zgubil navnotežje in padel na cesto. Našli so ga šele čez pol ure in ga takoj odpeljali v bolni' šnico na operacijo. Nesrečni Re' bec si je pri padcu prebil lobanj o, polomil nekaj reber, zlomil noge radi česar je moral biti takoj p0' stavljen na operacijsko miz0. Kljub vsemu prizadevanju zdravnikov se je njegovo stanje vedno bolj slabšalo dokler ni podlege' poškodbam.
wawmwajtBts^
Ce verjamete al' pa ne
Triletni dečko je pristavil st°' k omari, vzel mamino škatljo 2a puder in se začel mazati po obra' zu, kakor je to videl delati mico. Pa ga zaloti njegova se' strica, dve leti starejša od nje£a' in ga ostro pokara:
"Jimmy, kaj pa delaš! Kaj Jl® veš, da se pudra j o samo ženske' Moški se ne pudrajo, ampak s umivajo."
/
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 19, 1939
l>t«muuuuiiiiiiiiiiitiiiiiii»i»i!imTmt»»:»t»itiiiiiiiiiiiiii)iiii:itK:iniiiii:iiimtK
WINNET0U
Fo nemAkem Irrlmlk« K. M*y»
^lmmwnnmntmnwwwmwmmtm
Poročnik je imel močno nagnjenje do zapovedovanja. Svetil je po veži, razvrščal ljudi in vprašal kapitana: . "Straže pred vrata?"
"Čemu? Ni treba!" je odgovoril Old Death. "Ključavničar naj zaklene, nihče ne more za nami."
Brž sem zaklenil, da poročnik ni mogel ugovarjati, pa pustil kij uč v vratih. Old Death je poveljeval: "Vsi moramo v sobo. Kovača sta močna ko medveda."
"čisto drugačni ste nocoj ko drugekrati, kapitan!"
"Drugačne razmere! Najprej!" je poveljeval Old Death rezko.
Porinil me je k sobnim vratom. ^Pet sem imel pripravljen ključ in spet semi poskušal z vetrihi. Delal sem se, kot da ne morem pravega najti. Odprl sem in tiho smo se splavi v sobo. Old Death je vzel Potočnikovo slepico in posvetil k Vratom spalnice. "Tamle spita! Notri moramo! tiho, zelo tiho!" "Naj prižgemo še več slepič?" popraševal poročnik. "Ne še. V spalnici." Zabraniti je hotel, da bi "tovariši" ne spo/nali prezgodaj, kdo da "spi" v Langejevih pomijah.
Previdno in rahlo sem odpiral. Saj nisem smel zbuditi "kovačev" —.
Odločilni trenutek je prišel. Ali. bodo sli v past —? In vsi? ^aglo sva morala opraviti, ni-Sva jim smela dati časa za pomišljanje. V splnici je bilo Prostora še za več ko za petnajst ljudi, če so stali tesno f!rug ob drugem. In vse sva morala spraviti v spalnico, da sva poenostavila "obleganje."
Tiho sem končno odprl vrata. Old Death je posvetil v spalnico in zapovedal:
"Spita. Brž! Pa tiho! Potočnik naprej!"
Iznebiti se ga je hotel, bil je izmed vseh morebiti še najnevarnejši. In ni mu dal časa za ugovor. Porinil ga je skozi vrata in drugi so šli za njim kakor ovce.
Hvalabogu, vsi so bili v pasti —!
Nemudoma sem zaklenil vrata.
"Brž bruna!" je naročil Old
•Death.
Pograbila sva jih, natančno bila pomerjena. Uprla sva na eni strani v vrat, na rUgi pa ob najbližnji oknjak P°šev črez sobo. Trdno so dr-,ala> moč slona bi bila potre-
da bi stri opore. 8 °hitel sem k stopnicam, ki peljale na podstrešje.'
gori?" sem zaklical. te° ža v pasti! Vsi! Pridi-
, Prihiteli so.
v ak:o je?" so .križem popra-
sevaii.
. Vsi so v spalnici. Brž tri-izmed vas ven k oknu pa Podprite oknice z bruni! Ce Jl kateri skušal uiti, mu daj-e kroglo!"
j0 so odhiteli, da izvrši-naročilo. Drugi pa so šli J^noj v sobo. uJeti lcukluksarji so menda 4 tem Posvetili po zaspancih, ^ spoznali — pa spoznali tu-da sva jih grdo prevarila. krik in vik so zagnali, el1 so tulili in razbijali s Pestmi po vratih.
. Odprite! Sicer vam vse razvemo!"
njG6Veda Se nismo zmenili za
tih' Smo čakali P" vra~ * TJ *
Pirali so se ob nje, da so
•lečal ^iso
a ln pokala. Pa ppore se
oknu.
vdale. Poskusili
so se
"Ne gre!" je nekdo jezno zavpil. <"Menda so drogi uprti ob okno."
Na dvorišču je nekdo grozeče zaklical:
"Proč od okna! V pasti ste! Kdor odpre okno, dobi kroglo!"
Tedaj se je oglasil tudi Old Death za vrati:
"Da! V pasti ste! Tudi vrata so zadelana in zasedena. Dovolj nas je, da vas lahko v nekaj trenutkih pošljemo na oni svet.
Vprašajte kapitana, kaj morate storiti!"
"Meni pa je šepetaje naročil:
"Poj diva na podstrešje! Vzemite slepico in puško! Drugi pa naj ostanejo v sobi in stražijo vrata. Prižgite luč!" Odšla sva po stopnicah.,
Kmalu sva našla odtrgano desko. Zagrnila sva luč, snela kapuce in rahlo dvignila desko.
Spalnica pod nama je bila razsvetljena. Kukluksarji so si svetili s slepicami. Natlačena soba jih je bila. Sneli so kapitanu in ključavničarju vezi in jima odvzeli zamašek iz ust. Tiho so bili, le kapitan jim je nekaj pridušeno pravil. Zdelo se mi je, da jim zelo nujno prigovarja.
Nekaj časa sva jih gledala. Poročnik se je prvi oglasil:
"Oho —! Da bi se vdal — ? Čemu? Koliko pa jih je prav za prav zunaj?"
Old Death jim je zaklical: "Več ko dovolj, da vas lahko v petih minutah vse po-strelimo!"
Vseh oči so se obrnile kvišku. Osupli so gledali temno luknjo v stropu.
V tistem hipu je počil zunaj strel in še eden. Old Death je koj vedel, kaj streljanje pomeni, in je priliko koj izrabil.
"Ali slišite!" jim je zaklical. "Senor 'Cortesio je sprejel vaše ljudi s kroglami! Vse mesto je proti vam! Ljudje prav dobro vejo, da ste prišli in da se mislite ugnezditi v La Grangi. Pripravili so vam sprejem, kakršnega pač niste pričakovali. La Grange ne potrebuje kukluks klana!
Koliko nas je, vprašate? V sobi poleg vas jih je dvanajst, zunaj pod oknom šest, tu gori pa sedem. In moje ime. je Old Death, razumete!
Deset minut vam dam časa. Ako odložite orožje in se vda-ste, vam pustimo življenje. Ako S pa se ne vdaste,vas enostavno postrelimo. Taka je moja zadnja beseda. Storite kar hočete!"
Pokril je odprtino in mi šepnil :
"Brž ven in h Cortesiju! Pomoč potrebuje!"
Vzela sva si še dva moža iz sobe, kjer sta Langeja zadostovala, in dva izpred okna na dvorišču, kjer je eden sam zadostoval, in šli smo. Šest nas je bilo.
Spet je počil strel pri Cortesiju. Smuknil sem črez ulico in opazil kakih pet sumljivih postav. Drugi so pravkar prihiteli izza Cortesijeve hiše in eden izmečl njih je pravil, glasneje menda, nego je morebiti nameraval:
"Zadaj tudi streljajo! Ne moremo v hišo!" Legel sem na tla in zlezel bliže.
Nekdo je pravil polglasno: "Vražja smola! Kdo bi si bil mislil! Mehikanec je navo-hal, da pridemo. Njegovi streli bodo prebudili vse mesto! Glejte, že prižigajo povsod luči! Nekdo prihaja!
Izlet v Pennsylvanijo
Piše Ciril Kunstel
Precej časa smo se menili in pripravljali, da gremo v Pennsylvanijo in res je prišel zaželje-ni dan — pondeljek 10. julija.
Jack Pintar je rekel: "Ob šestih vstanemo in ob sedmih odrinemo." Tisto noč nisem za-tisnil očesa. Conneaut, West Springfield, Carry, Union City, Warren, Sheffield in Mišičeva gostilna, vse to mi je vrelo po glavi. Vedel sem, da je iz Shef-fielda do Mišičeve farme samo še 18 milj, a nisem bil prav siguren katera pot je prava, no, pa smo jo vseeno našli.
V pondeljek, malo pred šesto zjutraj zaslišim močan ropot, kar planil sem kvišku in sem tekel k vratom: "Dobro jutro Jack!" — "dobro jutro," odgovori in še pristavi: "Sem mislil, da boš že v redu za odhod." — "Saj bi tudi že lahko bil, saj nisem spal vso noč. Vstati si pa tudi nisem u-pal, ker sem se bal pridige moje žene, ker bi se kaj hitro razjezila: "Seveda za na lov in posta vanje te ni treba nič klicati, če bi bilo pa treba za baro, bi bilo pa sto Cirilov prej ko eden vstane." — in ker nisem hotel iti slabe volje od doma v Penno, sem si mislil, da je boljše, da ti pokličeš. Jaz bom takoj napravljen, kar Jimita Slapnika pokliči, da se bo lahko odpravil."
Komaj pa se oblečeni, že zazvoni telefonski zvonec. "Helo, Ciril — helo! Tony Kotnik — ali greste v Penno?" — "Ja, gremo, ravno sedaj se odpravljamo." — "grem tudi jaz O. K."— "O. K., le hitro se odpravi, da te ne bomo predolgo čakali."
Komaj je minilo pol ure smo bili že vsi odpravljeni. Jack je pognal motor, a jaz pa sem začel: "O, zdaj gremo . . . nazaj še pridemo." Ravno sem pesem skončal, smo bili že pri Kotniku.
"Dobro jutro! — ali si odpravljen?" — "še"VSak' enega lahko spijemo, potem pa le hitro naprej !"
Šofer je vprašal kod gremo in jaz sem predlagal, da je najbližje skozi Chardon Hartsgrove, Andover, Meadville in pridemo na državno cesto št. 6, ki nas popelje naravnost v Sheffield.
Prva nezgoda se nam je pripetila na 140. cesti "flet tajer," sreča, da je bilo ravno pred ga-solinsko postajo, ker pa je bil uslužbenec preveč zaposlen, smo kar sami premenjali kolesa. Kotniku to ni bilo prav, ker nismo imeli sedaj nobenega kolesa za vsak slučaj. Pa sem mu rekel: "Kaj ne vidiš, da ga ta delavec, nima časa popravljat, ga bomo že kje drugje popravili."
Vse je šlo v redu, samo v Andover smo napravili Jmali ovinek, ki pa ni bil neobhodno potreben. Kajti tu bi bili morali zavoziti po približno 4 milje net-lakani cesti, a mi smo jo mahali pa kar lepo tam kjer je bilo tla-kano.
"Fantje, ne gremo prav!" šofer ustavi in vpraša delavce, ki so ravno popravljali ondotno cesto, če je to pravilna smer v Meadville. Seveda so nam povedali, da smo na napačni cesti in da bi bili morali vzeti nevem koliko drugih cest 91, 87, 27 in ne vem koliko še. Jaz takoj za-povem: "Obrni!" Zdaj sem pa še vedel kod moramo vozit.
Zopet smo prišli do tiste peščene ceste, ki sem jo prej samo malo postrani pogledal. Ko smo prišli do nje, sem takoj ukazal, da zavije po njej. Vozili smo se kake 4 milje in prišli smo zopet na tlakano oesto. p0 tej smo vezili dobrih 6 milj jn smo prišli do znamenja "U. S. 6 Detour." Zavili smo proti severu in že sem mislil: "Ce bomo pa tako vozili, bomo pa kaj kmalu v Genevi pri Košičku." Po približno 10 milj vožnje nam je pokazal "Detour" proti jugu in ta pot nas je pripeljala v Meadville.
Kotnik pogleda na uro in kazala je.že enajst, pa jjravi: "Kod
smo pa vozili, da je že toliko ura, pa smo še vedno v Clevelandu." Pogledal je na kazalo, ki kaže milje in pravi: '"saj smo prevozili že sto milj." Pa kaj smo hoteli, malo smo se zapeljali, tam 4 milje, tam 6 milj in sedaj pa smo morali zopet po. ovinku kar za 10 milj. Tukaj smo in nič se ne da pomagat.
Jimi je bil blagajnik in ker blagajne nismo še nič izčrpali, smo si tukaj nabavili gasolina, olja in naš "flet tajer" smo dali popravit. Seveda, mi smo šli pa v "Lunch room" na kosilo. Bili smo malo prehitro prišli, zato pa smo si naročili najboljšega. Dobili smo školkino juho in svinjsko pečenko in v desetih minutah so bili naši krožniki prav lepo počiščeni.
Blagajnik je plačal. Kotnik se je pa malo po trebuhu potolkel in rekel: "No, zdaj se bo pa že vozilo." Pa saj se je tudi lahko hvalil, kajti on je imel kar dvojni porcijon in tudi mi trije smo se prav dobro počutili. Ko smo se vrnili nazaj na gaso-linsko postajo, je bil naš avto že v redu. Dobili smo si še nov zemljevid in navodilo za najkrajšo pot do ShefTielda.
Državni cesti 277 in 27 se nam nista nič kaj dopadli, ker vozita preveč po vrh hribov, zato se mi vidi bolj zanimiva cesta št. 6 ker vozi po dolinah. Postajalo narp. je že dolgčas, zato sem vzel »v roke gitaro in zapel: "Danes tukaj, jutri tam, v druge kraje v druga mesta ..."
Malo pred Warrenom smo zavili na državno cesto št. 6 in sedaj sem pa vedel, da gremo prav. Vprašal sem, če se hočemo kje ustaviti, pa nam šofer pove, da ne prej kot v Sheffieldu in res se nismo prej ustavili kot pri Ma-roltu, kjer smo se pi;av pošteno okrepčali, ko sem že predihal nevem dve ali trf "špagi" so pa začeli z revolucijo v mojem želodcu tisti polži ali školke, nevem kaj že, ampak nisem hotel tega nikomur povedati, ker sem se bal, da bi ta nadlega ne zaslišala in začela mogoče še hujše razgra-
V južnem delu Londona je dala vlada po staviti zavetja proti zračnim napadom. Vsaka družina ima svojega, kjer bodo popolnoma varni, kadar priletijo nemška letala strašit nad London.
jati v mojem želodcu in mogoče kaj takega tudi v želodcih mojih prijateljev. Seveda, najhujše je bilo kadar je naš avto kaj poskočil.
Ker gospoda Marolta ni bilo doma, smo bili prav hitro odpravljeni na pot zadnjih 18 milj. Z Jimitom sva v neki prodajalni prekupila vse znamke in ravno toliko razglednic.
Šoferja je zopet skrbelo, kod pa sedaj. Povedal sem mu, da naj kar naravnost vozi in mu bom kmalu povedal, če pravilno vozimo. Komaj srri'o prevozili 5 milj, sem že pokazal: "Tukaj je bil lansko leto napis "Deer crossing." Vozimo dalje in kmalu se je začela cesta vzpenjati navpik in kmalu pride prostor, kjer je lovec imel svoj šotor in na drevesu je visela bela srna. Tam smo tudi videli, ko so trije lovci ravno privezavali srne na avto. Ko sem tako razkladal kako je bilo se zdajci splaši naš šofer in pravi: "Tukaj je pa tisto razpotje o katerem mi je pravil Baraga, tukaj zavijemo na desno, najprej so ene dve ali tri hiše potem pa prva cesta na levo."
Res smo zavili na levo in že vozili ene par milj, ko naju z Jimitom zopet vpraša šofer: "Vi dva sta že hodila tod, ali vama je kaj znano, ali smo že spet. . . ." Prav popraviti mu povem, da se mi ne vidi še nič kaj domače. "Ustavi, grem vprašat tiste ljudi, ki tamle mrvo nakladajo, oni bodo gotovo,vedeli kje .je Mišičeva farma."
Res jo mahnem do tistih ljudi, ki so mi prav na kratko povedali : "Next road," torej smo prehitro zavili. "Kar obrni in prva cesta na levo je druga" in že sem zapazil Mišičevo kmetijo, "smo že prav, kar notri zapelji!"
Ker sta bila pa Mr. Ross in njegova soproga tam že zjutraj in sta povedala, da- pridemo, so nas zelo slovesno sprejeli. John Mramor, me je -(takoj odpeljal tja kjer smo mi imeli srne obešene in pravi: "Ravno sedaj smo pa končali" — res sem videl- tam še nekoliko krvi in že sem mislil, da je bil srnjak, pa sem ga iakoj prijel: "Zakaj pa niste mene počakali, da bi bil še jaz pomagal," pa sem zagledal, da je tam visela telečja koža, no, sem pa takoj vedel kaj so klali.
Pomislite, teleta so zaklali za nas. Mišičeva mama nas takoj potolaži: "Samo malo počakajte, vam takoj naredim telečja je-terca v omaki."
Mi se malo spogledamo in prav na debelo smo požrli slino, Kotnik je pa malo stisnil tobak, da mu je ' skoro v želodec skočil. Sklenili smo, da počakamo na je-terca. V pol ure so bila že gotova. Takoj smo bili krog mize, ko smo domalega vse pojedli, predlagam, da gremo do (biver-iama to je brlog bobrov. Tu smo si ogledali kako ta žival zida svoja bivališča, ki izgledajo kot u-metni slapovi. Poleg tega je tukaj tudi zapuščen oljni vrelec, kjer pa seclaj ne izvira več olje ampak voda in če vržeš vžigalico v to vodo začne goreti in tako smo lahko rekli, ko smo po-kusli to vodo, da smo pili gorečo vodo.
Tu sem razlagal Pintar ju in Kotniku, da je dobro, če človek ve za tak prostor v notranjosti gozda, to pa za slučaj, če bi se zgubil in ko prideš do tega prostora pa takoj veš kje si. Pokazal sem jima tudi kje so srne ležale in kako smo jih ven vlačili. Ker se je pa hitro približa-, val čas večerje, smo jo obrnili; proti domu.
Jack mi je rekel: "Pa si ni-
še smejali.
Ko smo se vrnili domov, je že prav prijetno dišalo iz kuhinje iti,kmalu smo že zopet sedeli za mizo in smb se prav pošteno nasitili. Malo odmora in nato pa se je pričel koncert. John, oskrbnik farme je poskrbel, da je prišla iz James City, Anica, hčerka g. Mišiča na naš koncert. Ko smo nosili našo prtljago v hišo, je John opazil, da imamo tudi harmoniko in gitaro, pa pravi: "Kaj takega pa še ni bilo v Haj-lantu."
Dalje prihodnjič
—Poroka. Poročila sta se g. Vladimir Nanut in gdč. Marija Valentinč-ič, oba iz Kanala.
MALI OGLASI
Krvavice in riževe klobase
Slovenskim farmarjem v okolici naznanjam, da smo začeli zopet delatj domače krvave in riževe klobase. Pri nas dobite tu-cli vselej vsakovrstno sveže meso po najnižjih cenah.
Sd priporočamo:
Gustincic & Son MADISON CASH MARKET Madison, Ohio
Razpis službe
Išče se oskrbnika za Slovenski narodni dom v Maple Heights, O., ki pa mora biti delničar in zmožen, da bo vodil vse posle tega Doma. Vse ponudbe naj se pošlje pismeno na tajnika do 27. oktobra t. 1. Naslov tajnik je: Anton Perusek, 5146 Miller Ave. Maple Heights, Ohio.
Odda se stanovanje
obstoječe iz 3 sob. 'Vprašajte na 1043 E. 62nd St.
Lepa prilika za vas!
Tukaj imate priliko, da pridete poceni do finega avtomobila. Vsi so v najboljšem stanju in garantirani.
1938 Dodge Sedan ..............$585
1937 Dodge Sedan .............. 495
1937 Pontiac Sedan ............ 495
1934 Chevrolet Sedan ......... 225
1933 Plymouth Sedan ........ 135
C. J. Harmon, Inc.
2926 Mayfield Rd. . FA-8357
Louis Pike
slovenski zastopnik PO-0086
MOŠT

rdeč in bel izpod Jernej Knausove preše. To grozdje je raslo na moji farmi, zato dam lahko posebno nizko ceno. Zglasiie se pri meni JOSEPH CAHODAS 1052 E. 62nd St. HE-9309
(246)
V najem
se odda opremljeno spalno sobo poštenemu moškemu ali ženski; gorkota, kopalnica in še druge ugodnosti. Vprašajte na 15919 Whitcomb Rd. blizu St. Clair Ave.	(245)
Soba se odda
poštenemu fantu. Vprašajte na 920 E. 73rd St.	(244)
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
Ker še nimajo vojaške godbe, so si preskrbeli angleški rekrutje svojo godbo, ki sicer nvuradna, pa se le dobro za njo stopi.
KEnmore 3237-m EDINA slovenska izdeloval-sem mislil, da nas tako narav-' NICA nagrobnih spomenikov
nost popelješ do "biverdama," j	Naprodaj
zdaj pa že vem, da nekaj veš." j razne vrste zimskih jabolk. So "Ha, star lovec, samo enkrat sem vse z roko obrane in so zunaj na se bil izgubili, pa se ne bom več, kupih. Lahko jih sami izberete kaj Jimi" in Jimi pritrdi: "Jaz katere hočete in so po jako se tudi ne bom več." Veste lan- smerni ceni.
sko jesen sva jaz in Jimi pre-' gnala največ srn in ker sva tako, vneto podila srne, sva se pa zgu-j bik, najbolj žalostno k vsemu; temu pa je, da so se nama potem
Valentin Mavko
Madison, Ohio Route 84. North Dayton Road (Oct. 11. 13. 14. 17. 19.

FULL QUART Code No. 67-fl Full 90 Proof

vedno najprej pogledajo
Ameriški Domovini
in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem listu
oglašuje.
Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči sloven skega naroda in oglašujte svoje blago
AMERIŠKI DOMOVINI
Izplačalo se -Vam bo!
"Ne morem se vam pokorili. Imam točna povelja."
In obrnjen proti svojim vojakom zapove: "Naprej!"
že je hotel častnik z vojaki korakati naprej, ko zgrabi Martial častnika tako silno fca roko, da slednji zakriči od bolečine.
"Povejte mi, kdo vas je poslal sem?" vpraša grozeče.
"Kdo nas je poslal ? Polkovnik, seveda, ki je dobil tozadev-nopovelje od provosta, markiza Courtornieu. Povelje je dospelo sinoči. Mi smo se tu skrivali že od jutra. Toda, grom in strela, spustite mojo roko! Ali želite, da moja ekspedicija popolnoma propade?"
častnik zbeži naprej in Martial, ki se je opotekal kot pijan, koraka po hribu navzdol, poišče konja in za jaha.
Toda markiz ni jahal proti gradu Sairmeuse; vrnil se je v Montaignac in preživel vse popoldne v samoti svoje sobe.
Zvečer je poslal dvoje pisem v grad Sairmeuse. Eno svojemu očetu, drugo pa svoji mladi nevesti.
Devetintrideseto poglavje. Kakor je- bil grozen škandal, katerega je Martial povzročil na poročni večer, pa je bil v resnici še silnejši kot je mislil.
Ako bi strela udarila v grad Sairmeuse, bi gostje na ženitova-lijski slavnosti ne mogli biti bolj prestrašeni kot so bili radi Mar-tiala.
Vsa zbrana množica plemeni tašev se je kar tresla, ko je strašni Martial v napadu divje strasti vrgel markizu pismo v obraz.
In ko je padel markiz nezavesten v naslonjač, so začele navzoče ženske kričati in jokati kot bi se jim bližala smrt.
Dvajset sekund pozneje, ko je Martial odšel z Jeanom, so gos tje ostali nepremično na svojih mestih, bledi, mutasti kot kipi.
šele Blanche je prišla kat prva k zavesti.
Dočim je markiz Courtornieu lovil sapo — dočim se je vojvoda Sairmeuse trco^ m od pritajene jeze niti govoriti ni mogel, je mlada mariuza neroično skušala priti na pomoč.
Roka jo je še vedno pekla, ko jo je Martial pahnil od sebe, v srcu njenem je divjala strašna jeza in želja po maščevanju njen obraz je bil bledejši kot njena; poročna tančica, toda kljub temu je našla dovlj moči, da je zadrževala solze in stisnila ustnice, da se je lahko nasmejala.
"V resnici smo kot otroci," je vzkliknila. "Taka malenkost, ki bo v kratkem prav gotovo reše-t na, povzroči grobno tišino na ženitovanjski večer!" Tako je kričala napram navzočim gostom.
Stopila je na sredo dvorane ter zapovedala godcem, da udarijo živahno kmečko polko.
Toda ko so prvi zvoki godbe zadoneli po dvorani, so se gostje razšli, kot domenjeni. Vse je tiščalo proti vratom.
Človek bi skoro mislil, da je v gradu začelo goreti, kajti gostje se niso umikali, pač pa kar bežali iz gradu.
Še pred eno uro sta bila markiz in vojvoda kar oboževana od navzočih. Sedaj pa ni bilo niti enega, ki bi stopil k njima in podal vsaj' roko v slovo.
V trenutku, ko sta mislila, da sta dosegla višek moči in vpliva, sta bila vržena v propad onemoglosti. Strašna sramota, mogoče celo kazen ju zadene.
Nevesta pa je vztrajala do zadnjega in skušala preprečiti beg gostov.
Postavila se je k vratom z najbolj zapeljivim nasmehom na ustnicah ih je zlepa in sladko prosila odhajajoče goste naj ostanejo.
Zaman je bilo vse! Nepotrebna žrtev! Da, več žensk je bilo celo tako drznih, da so zabrusile žaljivke v obraz mladi nevesti.
Kmalu' so zginili vsi gostje, ki so zjutraj s tako radostjo prispeli na ženitovanjsko slav-nost V dvorani je ostal samo neki star gospod, ki je imel protin in ki je računal, da ni varno drenjati se v taki množici.
Končno je tudi on polagoma vstal in odkorakal tako hitro, kolikor mu je pač dopuščal protin v nogah.
Blanche je ostala sama. Nobene potrebe ni več čutila, da bi skrivala svoja Čutila. Nobenih radovednih prič ni bilo navzočih, ki bi pasle svoje oči ob njenem trplejenju in bi jo opravljale. Z divjo gesto potegne nevestin venec z glave, ga zažene na tla in pohodi.
Skozi dvorano pride neki sluga, katerega Blanche ustavi. "Ugasnite luči vsepovsod," zapove in jezno udari z nogo ob tla, kot bi bila v hiši lastnega očeta ne pa pri vojvodi Sairmeuse.
Sluga jo uboga, nakar zbe-gne Blanche v malo dvorano, kjer še je nesrečna zgodba začela.	\
Okoli markiza dobi celo gručo slug, ki so hoteli pomagati Markiz je ležal na tleh, kot bi ga zadel mrtvoud.
"Vsa kri mu je stopila v glavo," pripomni vojvoda in zmi-gne z rameni.
Vojvode se je polotila strahovita jeza. Sam ni vedel nad kom bi naj-prvo stresel jezo, nad Martia-lom ali nad markizem Courtornieu.
Martial je s svojim javnim priznanjem spravil v veliko nevarnost politično kariero o-beh, ako je ni celo uničil.
Vojvoda de Sairmeuse je se del na stolu, z rokami na obrazu in premišljeval, ko je pri
šla Blanche v sobo.
Pred vojvodo obstoji, pvo-križa roke na prvih in jezno reče:
"Zakaj ste ostali tu, dočim sem morala jaz sama prenašati tako ponižanje! "Ali, če bi bila jaz mož!- Vsi naši gostje so pobegnili, gospod, — vsi do zadnjega!"
Vojvoda.plane kvišku.
"Ah, kaj za to! Naj jih zlodej vzame!"
Clede gostov, ki so pravkar zapustili grad, ni bilo vojvodi žal za nikomur — kajti niti enega izmed njih ni smatral sebi enakim. Ob priliki poroke svoje sina, je pozval vse podeželske plemenitaše na gostijo. Prišli so — dobro! Pobegnili so — k vragu z njimi!
Kar je pa vojvodo skrbelo je bilo dejstvo, da je beg gostov s silno zgovornostjo prerokoval strašne posledice, ki imajo priti.
Kljub temu pa je skušal varati samega sebe.
"Kmalu se bodo vrnili, gospa; videli boste, kako bodo prišli ponižno in skesano. Toda kje neki je Martial?"
V očeh Blanche se zasveti, toda ne reče ničesar.
"Ali je morda tudi on pobegnil s sinom onega Lache-neur lopova?" "Mislim, da je." "Ne bo dolgo, ko se vrne." "Kdo more to trditi?" Vojvoda Sairmeuse udari s pestjo po mramorni plošči na mizi.
"Sveta nebesa!" vzklikne, to je strašna nesreča!"
Mlada žena je mislila, da je jezen radi nje, toda se je motila. Vojvoda je le premiš-
ljeval, kakšne bodo posledice.
V svojem srcu je tajno prizna!, da je njegov sin mnogo bolj zmožen za intrige in spletko. Koprneče je želel, da bi se Martial Čimprej vrnil.
On je povzročil vse to zlo in on ga mora ftopraviti! "In zmožen je, samo če hoče!" šepeta vojvoda.
Potem pa glasno nadaljuje:
"Martiala moramo najti na vsak način.
Z jezno gesto ga Blanche prekine.
"Poiskati morate Maric-An-ne, ako želite dobiti mojega moža."
Vojvoda je bil istih misli, toda se je bal govoriti. "Jeza vas bo zapeljala, gospa," reče.
"Jaz vem, kar vem."
"Martial pride kmalu. Ako je odšel se tudi vrne. Takoj ga morajo poiskati, ali pa grem sam po njega —."
S pritajeno kletvijo zapusti vojvoda dvorano, dočim se Blanche približa svojemu očč-tu, ki je še vedno ležal kot nezavesten.
Prime ga za roko in ga nič kaj nežno ne strese, dočim vzklikne z zapovedovalnim glasom :
"Oče! Oče!"
Glas, pred katerim se je markiz Courtornieu tolikokrat tresel, je bil mnogo bolj uspešen kot vse dišave. Za trenutek odpre eno oko, toda ga takoj zopet zatisne, toda ta pogled je Blanche opazila.
"Govoriti želim z vami," reče, "vstanite!"
Počasi in z veliko težavo se markiz pobere s tal in uboga
"Oh, te bolečine!" vzdihne,
"kako me peče v srcu!"
Tiči ga preziraje pogleda, nakar pripomni z grenko ironijo :
"Mislite, da sem jaz v paradižu?"
"Govori!" reče markiz. "Kaj želiš?"
Neveste se smeje obrne napram služabnikom.
"Vsi iz sobe!" zapove.
Ubogali so jo, nakar zapre za njimi vrata.
"Govoriva o Martialu," začne.
Ko začuje markiz to ime plane kot tiger s stola in pokaže pesti.
"Ah, ta lopov!" vzklikne.
"Martial je moj mož, oče!"
"In ti — po vsem tem, kar se je zgodilo — se drznež ga zagovarjati?"
"Jaz ga ne branim, toda ne želim pa, da bi ga umorili."
Če bi markiz v tem trenutku zvedel, da je bil Martial umorjen, bi gotovo ponorel od veselja.
"Slišali ste, oče," nadaljuje Blanche, "o sestanku, ki je določen za jutri opoldne v Re-che. Martiala poznam; napa den je bil, zasramovan in šel bo na dvoboj. Toda ali bo imel napram sebi poštenega
nasprotnika? Ne! Naletel bo na skupino morilcev. Samo vi morete preprečiti njegov umor."
"Jaz? Kako?" "S tem, da pošljete nekaj vojakov v Reche. Vojakom naročite, da se v hosti skrijejo, toda v pripravnem trenutku naj aretirajo morilce."
Markiz pa resno zmaje z glavo.
"Ako to storim," reče" tedaj je Martial zmožen—"
"Marsičesa, kaj ne? Toda kaj
vas to briga, ker bom jaz prevzela vso odgovornost."
Markiz je zaman skušal prodreti v prave motive mlade neveste.
"Nemudoma moramo poslati po vojake v Montaignac," zahteva nevesta.
Ako bi ne bila tako razbur-
jena, tedaj bi opazila žar ško- j doželjnosti v očeh svojega oče- j ta. Mislila je, da bo dobil obilno priliko za maščevanje, ker bo onečastil Martiala, ki se j« tako malo zmenil za čast tiru-gih.
"Dobro, pa naj bo, ker tako; zahtevaš!" reče markiz nekako udano.
V naglici mu prinese hči pe* f resnik in papir in ves razburjen napiše markiz v naglici ne-; kaj vojaških povelj.
Sama Blanche je izročilni povelja služabniku z naroči-j lom, da mora nemudoma od-i potovati v Montaignac, in šele I potem, ko ga je videla oddiH jati na konju, se je podala v| svoje sobane, katere je Mar-j tial najbolj razkošno in sijaj-j 110 opremil. •
(Dalje prihodnjič)
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
DRINK
TUKAJ JE OKREPČILO ZA VAS
Kdorkoli ste . . . karkoli delate . . . kjerkoli ste . . . kadar mislite o okrepčilu, boste hoteli ledeno-mrzlo Coca-Cola ... v znanem rdečem hladilniku kjerkoli.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO.
PRospect 0333 ______
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
FOR THIS
BETTER RYE
A PINT
CodeNo.67-C
OH
• Ne sodite kakovost Old Portage po tej izjemno nizki ceni. Poskusite ga! Vdihajte njega prijeten vonj! Zmešajte ga v cocktails, highballs, ali ga vzemite "čistega." Rekli boste, da je enak žganju, ki je dvakrat dražje. Ker to je bogat, polne mere okus, ki vam bo res prijal. Ce sodite po steklenici ali enem požirku, tisoči se strinjajo, da je najboljša kupčija v rye. -
Limited, Detroit, Mich.
Jas. Barclay & Co.,