Leto VI., štev. 23* V Celtu, torek dne 26. februarfa ?'924. FoifRins pločarta i gotooftf Stane letno 84 Din, mesečrto 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. Oflasi se računajo po tarifu. Pfi večkratnem oglašanju popust. Fo(.amexna sievälRa »tone I Din. Kzhaja vsak torek» četrteH in sotoolo. UrednlStvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. prtiličje. Tele». 6S. Upravnl&tvo: Strossmayerjeva u. St. 1, pritlifje. Teles. 65, RaLun kr. poštnega čekovnega urada Št. 10.666. „Osvobojena" Reka. Kaksen je bil aktualni položaj Re- ke pred sklc-punjem rimske pogod- be? Bii je položaj rapallske pogodbe. Kako se modnarodne pogodbe ratifici- rajo? Parlament odobri original ob- enem s prestavo in najvišji predstav- aik države podpiše nato original. Naš Parlament je «fini, ki odobri samo prestavo, kralj pa original pogodbe. Vlada ima korajžo zatrditi kralju, da je parlamont pogodbo ratificiral, kaf je povsem napačno! Parlament je rä- tificiraf samo prestavo pogodbe, ki je nezanesljiva in dostikrat netočna. Ta- ko je naša država edina, v kateri ni- mamo možnosti, da se točno informi- ramo o mednarocmem položaju. To kot mod. Ali sta bila Jugoslavia in Ttalija upravičeni odločati o usodi Reke? Ra- pallski dogovor z dne 12. nov. 1920 pravi v čl. 4: »Kraljevina Italija in kral.Ievina SHS priznate popolno svo- bodo (piena liberta) in neodvisnost dr- Žarc reškc in se zavežete jo spoštovati in perpetuo*. Po prevratu se je Mad- žarska v trianonski pogodbi med drti- gim tuefi odpovedala Reki. Nato so po« state glavne süp koimperatorji Reke, ki jo je pa faktično upravljala Italija, fci je bila v položaju mandatarja vseh fflavnih sil. Tako je bilo stanje do ra- Palteke pogodbe. Kako, da je v tej po- Äodbi gövora le o Italiji in kralj. SHS? Vise velesile so se odpovetfale svojim pravicam glede Reke v prid Italiji, po- aebno z ozirom na mučni Fondonski pakt in z nalogom, da so obe zaintere- sorani državi ^fede Reke spora^umeta. Pfafe. država je nastopila kot sointere- gent na podlagi samoodločbe narodov in kot zastopnik prinoipa, da se iz dr- žave ne strie izrezavati potrebnih, na* ravnih luk. Ko je postals rapallska poeodtot pravomorna. je jela Ttalija zaviaoevati razmejitev in popolnoma napaono tr- dlfa, da se Reka po pravu ne more tonstituirati, dokler razmejitev ni iz- v«f(»na. To je Italija potom vojaštva in 8vojih pritranja^ev onemopocevala in eeto proffnala pravilno izvoljono vlado 'Zanelle. Nato je zahtevala, da prizna .fturosiav-ija Reko kot del italijanske «ta.Ia mmosfoj- na država in nikdo nima pravice, da Ing. V. Paviovid: {7 Poülflfenje ftroz iHhaniju. (no se na jednom proplan- ku, da zjmocimo. Stavili smo se u kva- drut, na uglovima postavili topove i iiiitraljczo i tad počcli ložiti svoje va- tre. y\rnauta nijo bilo u okolinjf, oni su uvfck gonili naše p redn je trup'e. Provoli smo dosta dobru noö, ima- li smo vatre j nismo bili uznemiravani, ^Pak se je slabo spavalo. Preko noči laslnovoijno razpolaga z drugo državo, izvzemši v času vojne; toda tudi v tem slučaju mora premaganec v to novo razmerjo privoliti! Rimska pogodba je torej v na- sprotju z rapallsko. Politično in prav- no odgovornost- nosi Italija, ker je po- godbo radi Keko Jugoslaviji vsilila. To je slučaj, ki bi se bil moral spraviti pred Društvo narodov. Potem bi se bi- le stvari vse drugače zasukal«. Naša država ni bila v stanu pri- boriti si najelementarrfejših pravic. Formalno se izvaja pri manjšinah ko-. ordinacija in mml državami pri vseh pogodbah reriprociteta. Rapallska po- godba pa kar mrgoli enostranosti in niti najmanj ne varuje časti naše su- verene države. Hud udarec v obraz na- «i zunanji — in notranji politiki! Ako h'i bil prižel Radic v Beograd, zrušil H pomoojo celokupne opozicijo sedanjo vlado in preprecil ratifikaoijo rimske pogodbe, bi bila pač ostala Ju- goslaviji arbitraža — Italiji pa: vojna! Tako .se žalostno uresničuje nepo- bitno dojstvo, da je zunanja politika vsake države zrcalo njene notranje si- le in sposobnosti. PoliüJnc vesti. Mučni prizori v narodni skupšči- n». Na seji narodne skupščine 23. tm. jf} bila. vložena peticija glode povišanja državne subvencije za mariborsko gle- dalisču in resolucija. trboveljskih ru- darjev, ki zabteva povišanje plač in zopetni sprejem onih delavcev, ki so bili radi hujskanja pri zadnji stavki odpužčeni. Nadaljovala se je debata o proračunu. Radikalni poslanec Sreč- kovič je pricel strastno napadati de- mokrate, zla.sti poslanca Agatanoviča in Watil njegovo rodbino ter žalil nje- govo hčerko. Agatanovic je zgrabil Srcckoviča, da ga potegne s tribune, ta pa je potegnil iz žepa revolver. Poslan- ci so prijeli iSrečkoviča, nakar je na- petost nekoliko popustila. Srečkovič je puAttil revolver v žepu. Demokratski poslanec Jojič je izjavil, da se ne stri- nja z danasnjim rezimom, ki je kriv razmer. kakoršne vlada jo danea v Cr- ni gori. Povdarjal je, da so Črnogorci udani državi, da so pristasi edinstva in obsojajo koruprijo. Precital je brzo- javko dr. Albert«. Kramerja, v kateri i/javlja dr. Albert Kramer, da se v irneiiu dr. Žerjava popolnoma strinja z Izjavo posl. Jojiča. »Pristajava na vsako sodJžčo in vsako anketo glede korektnosti našega poslovanja kot mi- nistra.« Priliodnja seja se dafies nada- ljuje. Izmcnjava ratifikacijskih listin. Dne 22. tin. so bile v Rimu v palači Chighi izmenjane ratifikacijske listinc o sporazumu med Jugoslavijo in Itali- jo. Kot pooblaščenec za Italijo je fun- giral Mussolini, za Jugoslavijo naspo- slanik v Rimu Antonijevic. Baroh in Delta naša. Včeraj 24. tm. so izpraznile italijanskc čete Ba- roš, Delto in Bankino. Prevzem teh krajev se je izvršil na svečan način. Našo kraljevino je zastopal general Milič. Mestna občina na Sušaku je pri- redila svecano sejo ter proglasila pri- stanišče, ki pripade Jugoslaviji za *8i:saško luko«. Delta dobi ime Pe- trovac. Knkor Poncij Pilat . . . Na pet- kovi seji nar. skupščine se je nstdalje- vala razprava o obtožbi proti bivfcemu niinistru pravde dr. Lazi Markoviču. Prvi je govoril poslanec Jovo Popovič (zemlj.) in dokazoval Markoviceve po- greške. Po pojasnilih poslanca Puclja ;'zemlj.) in dr. Knmanudija (dem.) je skušal posl. Subotič (rad.) prati Mar- kovicevo umazano perilo, pri ciemuf je prišlo do burnih prizorov v skupščini. Na pop. seji je govoril posl. Dragoiin Pečid (dem.), ki je v globoko zasnora- nem govoru dokazoval, da »o dani vsi pogoji po § 125 k. z., da se ©tvori ka- zenska proiskava. Pečic j« žel burno odobravanjo. Za njim je govoril posl. Mihajhy llankoviö (fad.), ki je r gvo- ; jem govoru samo slepormäil in napadet demokratske osebnosti, čeS, da je tudi med demokrati mnogo ljudi, ki bi mo- ral i dajati odcovor. Napadei je dr. Žerjava, dr. Vojo Marinkovica, dr. Kramerja, dr. Poljaka, Tvico Kovaoe- vica, Risto Joiica in Gjoko Popovica. Naslal je oglušujoč ropot in Rankovic j je moral v največjem brupu končati. ! Odtrovorihi sfa ran napadena demokra- ta Rista Jojic in Gjoka Popovio. Oovo- i rili so še ponovno Rankovič, "Popovic { in končno Se dr. L. Markovič. ki se je v nnddvpurnom govoru mučil. da se prikaže zbornici v lepši luči. Nato se je vršilo tajno p-lasovanje. 127 poslan- rev je lMhsovmIo za prost prenod na d^ovni rod, 07 pa jih je bilo za to. da s* dr. Laza Markovic ir.roči snH-^tr. 5 "-lasovnv» je bilo praznih. NapRd^ne demnkratske osebnOvSti so že stor'l'e sneg je prestao padati i divno jutranje sunce, koje nas obasjalo, bilo je glasnik boljih dana. Manje je bivalo hladno i več se osečao uticaj Jadranskog mora. Oko podne stigli smo na jedno me- sto, gde sasvim blizu čusmo klokotanje mitraljeza. To je bio poslcdnji progon Arnauta, koji videci se pred jednim ve- likim brojem trupa (tu se je sticalo vi- se kolona), dali se u begstvo. Tu smo bili, s pogledom na opasnost od Ar- nauta, spašeni. Našli smo nešto kukuruza od dru- gib trupa, a sutra dan su nam arnaut- ske žene prodavale za odelo, ves, pu- ške i d., hleba od kukuruza, koji nije bio posoljen, jzgleda, da je so luksus u tim krajevima. Tu se damo svi na pranje veša, či seen je u urodjivahje. Sunčali smo se i ležali, da ne bismo proviso trošili sna- ge i glarlnoli. Proveli smo na torn me- stu dva dana. Trüdeg dana se krenemo i na putu dobijemo kru'a, što su narn ga iz Ska- dra poslali na konjima. Naš se položaj svakim rlanom po- : boljšava. Otvor:li smo sa Arnautima (ovo su miroljubivi) trgovinu slobodne razmene ( u naturi), davali smo sve, sto smo imali za hranii, novae nam ni- su hteli primati. Več smo u krajevi- mril- ne v/irajrvosli. Premijera oper'ete'Je bi-' ta obenem kot öl); predstäva v sezbni krasen dokax i;speha tega smofaenega in wAraftiega' cfd ä,' in bolj kot otaileri aplavz'jo brio ansflmbhi dokaz prižna- nja sveX'ano' ra/.pölozenje lAiblike, v katerenr si* j«? zrcalilo razumevanjo in ^i^ökä očeha toga VečcT^a.(l Pö täkem prisrčnoni doživotju uspoha dela irin- motnosti jo človeku skoraj težko:, pisati suhoparno kritiko tam, kjor sili poro v topel taii- prižnanja in poliyale vsem sliiipnj iTi Vsakemu p'bsebcj; Z nosite- Jjico naslovno vlogo bi bilo ngodiio re- šeno vprasanjo pri'iiadono na.ših bo- dočih bpeVet — aKfo nain jih božja in blagajniška previdriöst se Kaj &&'.', Gdö. Pavlinčeva jo jo igrala in pola izredno simpatično r.rnnogo graeijo in šarmoni tor so nam pokazala s to vlogo v novi, z«lo iigodni luči. Srečno izbranä je bi- lji tudi maska naviliänö institutko, v na.stopu^posročena, lenä vojašničnem dvorišču bi nilo potrebno rhnogo v'ec živahnosti (tudi častništvu), ki naj bi ž živim temporamentom iluslrirala sli- ko. prežite iioči. Igralsk'o morda najpo- polnejša postava lega večera je bil Ce- lestin g. rfeil'oi'ja, ki je igral s prolepo sjgurnostjo, izvirnirn humorjem in v dobri rnaskii Njcgov organist je bil za- okrožcn pojav, ki je nčinkovito podčr- taval dejanje. Zolo dober poročnik Fer- uand je; bil g. Jauko, obžalovati je le, da inu njegova primeroma; skromn«, povska vloga ni nudila vočje možnosti ?a uveljavljenje njegovoga lepeprä in ^nočnoga organa. Zunanje in notranje ¦posrečen.Gga majorja je podal g. Zor- raaij in tupli g. Hoš je pel in- igra.U Vo- jaka Loriota lepo in s humorjem. Pred- stojnico zavo^la jo podala ga. dr. Kala- nova z doHlojaristvono urnorjenostjo, Carinp. pa.gdč. H. Miraikova s prist- ninj .teaterskira tempera montom in v elegantni zunanjosti. Z dobro komiko je igr.i! fclislaližkega ravnatelja g. Porc, režiserja Paulimana pa jo protirana maska..mals>e proyec karikirala. Ostali igralci Ro bili večinoma vsi na dobrßm mestu, Članom in članicam /bora, zla- sti slorJnjitn, pi bi bilo žoloti več signr- nosti in živalinosti v nastopu. Pri re- prizah so bo gotovo pokazala tudi tes- nejša kooperacija med pevci in orke- strora, ki je pa z ozirom na bori dve skupni vaj], sijajno izpolnil svojo na- logo. S svojim nastopom v opereti se jo prvič predstavil javnosti v formi, l:i obeta. izpolnili. obrhino vrzel v celjskem kulturiiem življenju, t.*j. pomanjkanje rednega mnetniškoga prkestra. G. San- cjn je siguren, eleganten dirigent, ki bo vstvaril s kvojo iunetncstjo in ob- onoivi.louijx'raaientom iz raznih dobrih inuzikalicnib elomontov enoleh, umet- niško polrioyredon corpus. Njemu in njegovemu orfcostrii gro dobor del za-* sluge na barmoničnom potoku vočera, kakor gro polno priznanje g. Janku, čigar ro/ija je pokazala mnogo zmož- no.sti, vGSco'rcko in lep uspeh. Noglede na niale nodostatko, ki se pri rcprizah lahko odpravijo, je potekala predstava v dobrcHi tompu in tudi sconorija jo bilii vodno ugodnp in okusno postav- Ijena. V.sekr»koii je storjon s prvo opo- rotp važon korak v ranvoju našega glo- dališča in npamo, da ne ostane le o- samljc-M po.sku.« voljo in hotenja. iU ¦ ¦if---\ .'.iy\>:>.s\v\.,------------—--------- VII. .: ' . Prestrašen jo zamorc popihal ker misli, da ga vrag »naStrihal«. r Zdaj bif jf 'bel od',nog do glave _ ,' vsi milo is'fcüaL©s«og51 pa slave. Celjske novice. OBČNI ZBOR P0T)R. JUG. MA- TICHJ V CF.tJ{T se preloži radi gleda- liško prod- preklicnb ria četrtek 28. JeJjru;i'„. s. uri zvecer'v.mali dvoT&nl Natödiiegä doma.' Öbilne udeJ ležbo"p^ičakuje odlior. "'¦" ¦ •'AVJ-ŽE IMATE SREČKE'Z$ TOMBOVJ vatPŠEVAlNEGA TittU- ŠTVA? Ne odlaRRJte z i^akupom! Tom- bola sQ vrzi nepreklicno drie 9. marca 1924 ob 14. uri'pred »Narodnini dö- mbm :v Celju«/: .''-••»'% . ; ' Vt KtiAUEŠTVU PlJEJiOTA:1^- Prfprave m sokolsko maskeradö' sp skoraj komrtikö: Vtii prostori Narodnc- ga doma oodo< spreinenjeni v pniv raz- pomjen raj hraljn Pijerofa. Skupine mask, ki jihje'pripravljenik zc mnogo,, otvorijo v tilfkovifi prnmenadi ples,.ki bo nudtt liidi neplemlccm mnogo za- have in uzitha. 'Pristop na maškerndo inmjo vši vlant fi.arodnih druMev. Po- sebna vabita «C ne Wazposiljajo. Maske se tiinrlijo pri-vstopu legithniraii, ker jhn je w$iop'< sičer zahraiijen. (Hede sktipin, ¦ koMv.?ftov'in drugega, dobiie vse införmacAje v drngkriji Sanitas v, Alckxändruvi ulict in trgövinl Sirec t Cankarjevi idici. Vstbpnirid ka öfiebö 15 Din. Ncviaskirani nwrajo, akö ho- čejo v greani civilni obleki presloplU rajslci präg Pijerota, nosili kot kazen posehup, čepice, ki jlh lahko dobijo pri vslopu. .Plese vodi brat Pfeifer (Ljub- l-janska kreditna bank a, podntžnica v Cel'jii), ki scslavi promenado mask,- -^ V.fiö informacije radi plesa dobite pri njem. Promenada mask prične točno ob pol 9. uri-zvečer. . \ :. NOO.XO tiLUŽBO ima ta teden fe- karna »Pri Orlu«, Glavni trg. SV,.MATWA je lotos led razbijal, kajti 24. tm. skjo imeü zelo.noprijoten sevcrni vetcr kljub jasnemu nebu. Solnco je raztalilo nekaj snega in ledu. Ponoči po; io-jxritisnil občuten mraz, ki traja še danes. Upajmo, da.se ozracje. kmaiu ogi'bje- in nas pozdravi mlada zelena pornlad..- DAHOVAL JE g. Stefan Strašek. čevljarskj mojster v Celju, mestnemu ubožjieinu »ikJadu 100 Din v prid mc- stnim ubo/nim namcsto cvotja na grob pokojne.^a g. Antona Chiba. Najlepša mu zahvala! Č1ŠUKNJE IN POSIPANJE HOhNIKOY. Kljub ponovnim opozo- ritvam, objavljenim na uradni doski mestncga magistrata in med dnevnimi novicami v celjskih dnevnikiii, se so vedno zanernarja čiščenje in posipanje hodnikov, odnosno se ne izvrši v času, kakor to določa cestno-policijski red za mestp Golje. Lastniki tiiij in zomljišč, odnosno njihovi zastopniki se yslod te- ga ponovno in har najnujnejie ppo- zarjajo n,a § 9 cestnorpol. re.da, glasom katcrega morajo biti licdniki v zim~ skciii času do 7. ure zjufraj očiščeni in posidi s pepelom all peakom ali žagu- tijem iid, Mnogi lastniki his in zem- ljišč, odnosno njihovi zastopniki sicer zadostijo predpisu glcde čišeenja, za- nemarjajo pa v zgoraj cit. §~u cestno- pol. red a jasno določeno dolžnost hod- nik tudi^jiiosuti na ta način, da je A-sa- ka no^roča vsled polzkih hodnikov iz- kljucena. Občinstvo se opozarja, da so lashiiki his in zoinljišč, odnosno njiho- vi namcstniki za vse poškodbe oseb in lastninp, nastale na hodnikih vsled za- uoniarjenja zakonito dolžnosti, predpl- sanc s §~om 9 eestno-pol. roda odgo- vprni po določilih kazenskega zakona in jamči.jo tudi zasebno-pravno za po- sledico nastale škode oziroma poškod- bo. O^obe, ki ne upoštovajo predrnotniii dpločil costno-pol. reda,. bo mostni ma- gistral kaznoval v bodoče še slrožje kot je to. storil dosedaj. ¦PHOTI RAZMNOZirVl UOZDOM ŠKODUlVfli ŽUŽELK. Tekom letoš- njo zime je snog in vihar poškodoval. polomil in izruval voojo množino igli^- castega (smrokovega, jelovoga in boro- vega) drovja; dalje sb jo uradno ugo- tovilo, d;i se pri sekanju¦ igličastega )esa pušča odpadke (vejevje, vrliače, trcske), in tudi cola debla dalje časa neolupljoaa V gozdu. Da se pravočasno prepreci- razmnožitev gozdoin škodlji- vih žuželk, in to v prvi vrsti hrošča, luJmdarja,; se v zmi.slu določb §§ 4 in 51 gozd. zakona z dn'e 3. doc. ,1852, d. '/,. štev. 250, odreja sledeče 1. Však go- zdni posostnik se pozivlja, da pregle- da¦¦ svojc gozde tor najkasneje do 15. junija 1924 poseka tor oliipi vse po snegu in vetru poškodovano igličasto drovje. Pri t&i*i,naj so jpoisobno p^;zi fa morebitno iufca'de'rjovo' z'nlegt»'; ki"-so nahaja v skorji (lubju). Skorjo po lu- badavju'napadenih droves sc mora.ta- koj v go2Mu ria dgnjavarnih krajih se- žgati, da so zaJo^a uiiic-i in prrp'rcci räzhmozewiiije lnbadarja. Debla, vr- höve in vejevjeV ki je bstalo v gozdih j5ö mbrebitnih projšnjih 'sokih/in ki ne pfesega1 R cm dobeline, jo na majhnc kupe Kložiti, ce se ti ne dado iz gozda aprayitl '2." Skladanje neolupljeriega lesa igUca'stega drevja po gozdih, od- vÖZTiilV pötih in na žagah tor lesriih s'kladiseih jo iz goriomenjenoga razlo- ga najstrožje propovodano. 3! 'Prestop- ki toga ra/.glasa se bosk) kaznovall, če ne piide v poštev splošni kazenski za- kon ali pa gozdni zakon, po ministrski naredbi z dno 30. sopt. 1857, drz. zak. štov. 198. Na podlagi toga razglasa odrejeni ukropi se izvedejo, ako po- trebno na strosko zdmndnika vKinSslu cos. narodbo z dne 20. aprila 1854, drž. zak. stev. 9ß, pri čeimir so priponinl, da: jo za toCmo izpolnjovanjo predmet- iio'edredb«? odgövoren ne lö gozdni po- sestnik,1 temvec'tudi podjetnik sekanja in lesTii trgoven, kupett in lastnik žago. KF'NO GABERJE. Pondeljok 25., t'orek 2(>. februarja »Carstvo pragoz- d'Bv«*TT.'"'epoha'. (Torek dve prp^štavi, oh pol 7. in 8. uri.) ' ^foraktL'PorpcUase je'^v ponöeljek 25.'"trnV v^Vojinku gdč. ;Justika Gore- čanova' tz'" z'nane slovenske vojniške roilbiiie z gt- Spindlerjem, inizarskim, ihojst'touirv! yp^hikii. Iškreno' pes1 t^ta- mo! •'....."' '"',/ ' ' "' " •"{"'-' ;_: IZ VOJNIKA. Podruznicä Jugp- slovanske JVIriice priiedi v ncdeljo, drYe 2.:'niarea" j92| v Posojilntcni dvonini v Vojiiikii iikrodno igro š p.etjem >Ho- ]r.ovii.jacjy: Začetek ol) 3. ui'i jiopoldnc. K obilni u'dele/bi'vabi odbor. Žalcr. Obcni zbor »Jugoslovcnako Maii'-'o, podruznica Žalec in okolica«, se je vrsildne 17. fobr. tl. ob 4. uri po-, poldnc v gostilni V 'Kukec. V odbor so Mli izvoljoni večinoraa lanski pdborni- ki. Udelt/.ba jako slaba. Okolica jo( bila razmofoma bolje zastopana, nego Ža- loc satvi. Itazven učiteljstva, ki se je tu- di loki'at častno od/valo, smo ppgreša- li skoro \jso h\\ah} uglednojžo in pro- možjiejšo slojo. Narodno g#«podarst va. OBÖNI ZBOR GLAVNEGA SAVEZA JUGOSLOV. VINOVRADNIKOV. V-soboto, due 16. februarja tl. "ae je vršil ob številni udeležbi iz vseh vi- norodnih pokrajin Jugoslavije v Za- grobu, v dvorani Trgovačke i obrtnič- j ke komoro' ustanovni öbeni zbor Glav- ne zveze jiigoslov. vinogradnikov. Iz- volil se je upravni odbor, obstoječ iz gg.: gospoüar.skcga savjetnika Milana Hržk'a i/. Zagrcba in vinarskega rav- nat- ona Puklavca iz Maribora,' kot priidstrdnikov; prof. Gjuro iva.it- nerja iz Zagreba kot tajnika, potujo- čega učitelja Pavao Gesarja iz Sainbo- ra kot hiagajnika tor gg. viaktelina grofa Bombellesa iz Vinice, vlastelina Milana Turko.v.iea iz Kuljova, prof. Ivana Biitiga, vinogradarja Prauns- bergcrja, vinogradafja Burgstallorja. vsi trije iz Zaiiroba, kot odbornikov iz Hrvafike in ŠVavonije; riadajje iz gg. kmet. svetnika Bohuslava Skalickyja iz, Novega mesta, nar.. poslanča in po- sostnikä Jožeta Nemaniča iz Met.like, vclcposostnika Roberta Košarja iz Sv. Bolfoiika pri ŠrediScu, velep.os. Lovro Potovarja iz Ivan'jkovcev in voiepos. in vinskcga trgovca Frfca Žemljiča iz Ljutomeraj kot odbornikov iz Slovojii- je. V nadzorni pdbor so bili izvoljeni gg.: ravnalelj ..Gnstav Erber iz lloka, rävnatelj Jošip Kolonc iz Zagreba, ve- leposestriik Franc Penca iz Mokrono- ga in yoleposestnik. Peter Milovic jz Maribora. "Upravni odbor se bo v naj- krajžom casu kOnstituiral in si izvolil prodsednika. Sodež Glavnega Saveza bo zanivprej Zagreb. Iz drugih pokra- jin so koöptirajo odborniki v Glavrii Savez, .kakor 'hilro sö konstitüirajo dor tični pokrajinski Savezi. . '.,\.»-V*''" S tan smo vinogradniki kohčno vendar-le dobili svojega leyalnega.za- xtopnika, ki prevzame nase.vodstvo v najlczjih rasih, to se imaniQ boriti za na& obstoj. Trdno smo prepriöani, da bp Glavni Savez sloril svojo dplznost. Tpda.njcgovi usp'chi so popolnoma od- visni od nas vinogradnikov samih. Na cim vcčje blevilo claiiov se ho Glavni Šavez lahko opiral, Urn vec ho ::alegla ni<-: ' !.uh-, kO --------,...........................; jC sutfa; dolbiosi vsaltega, kolickaj za-:, vednega vinogradniha, da prialopi na- üi4 örgaiiizaciji tar žrivuje v last mm iißere&u in v. injerßsu^kupnosli vsako leto par turov syojGgä vi/iskega pridel- kav svrho ki'Uja slrotilc&Vy.ki jih inia organ!zacija pri zaslopstyu interßsov vinogradniiiiya. ^. r Zolo interesantno je polekel dnev- ni red. Zlastiije bjla.zanimiva debata o vinski krixi m,o vprašanjij, kako ji odpojnpči, ter o viiif^em zakonu, v ka- tero .so posegli gg.: Skalicky, Coaar, Štern, Ivopač, Zimmwraaii., KosarJ Painsi itd. Večina govornikov je bila rnneiija, da jö -viusko. krizo zakrivila v prvi >r&ti vendar lo kralkovidnost na- ^ti. vlajtie, ki je—namesto, da bi izvoz vina takoj spočetka pospeäeyala — ga še otezkocevala in mirno gledala, da. so oi i»a«e najboljae poprejsnjc odje- maloe vina pridobili ftalija- in Mad- žarska..-Wagla6alo se je, da, je omogo- čitev izvoza vina prvi pogoj za ublaži- tev: Ainske krize, in zahtovalo od vlade, da napno vso svojo silo, da otvori na- sim vinom avstrijska, čohosloviiška in druga'Vinskaftrži^ea. ^agjaftalo io jo tudi, da se je bad", da bo Ttalija vsled rimskcffa pakta ' pcskušala spraviti svpja vina tudi na .T\aS vinski trg, kar i)l yd. našc .vinogradar^tvo pomcnilo ^ liujši lidarec in pov(zroč|]o katastrofo. Od'po.šlala se je^ vladi, brzojavna za hte- va,da pri vrsecih se trgovinskih poga- r' janj.il», z Italijo pod nQbonim pogojem : uo pivipusti uyoza italijanskih .via v ) Jujoshvjjo jja'.^'.cla, "pritc.?pe k potra- .L'irijiin z. Italyo in AvstrU« zastopnika. Ciavncga Savoza kot cksporta. Konr.no .^ '«' iiaglasalo, da so cimproje izdola l.on'j enotni vinski zakon za celo drzavo., t ,;,.v ;,i --;1: • ' ¦ . . ¦'.' (iledo vseK točk dnevneöra reda so ' so' sMcnilo. prfhiome resolucije, ki se 1 prihodnjic objavijo. , Izdaja posobrtega ?las:!a (stro- kovnoga časnika) so jo>povorila uprar- nerrui.odboru, ki bo v prihodnji seji o tern predmetu sklepal. t;! ' -5 " Pokrajftiski Savez Jugoslav, vhwrjrad- nikov za Slovenian v Mariboru. .___________________ ¦•¦•? Štyv. 23 »NOVA DOBA« Stran 3 Za odmero dohodnine za I. 1924 [ tnorajo podati davčni zavezanci, ne da bi-€akali poseben poziv od davč. obla- 4va, v smislu § 202 zak. z dne 25. okt. 1896, drž. zajk, štev. 220 najkasncje, do dne 29. f'ebruarja 1924 napoved o svo- jjh davku zayezanih dohodkih in v smislü §.167\nQvele p. osetnih z dne 23. jan. 1914, ärz": zak. st. 13, tudi o dohodkih onili svojcev, ki žive z davč- ninii zayezanci v skupnem gospodar- stvu.' l>ohcäki clanov hišnega gospo- cbu'stva iz sluzbenih prejemkov se po <% 155, Jorjka 2 fin. zakona za 1. 1922- 23 lit priatevajo dohodku hišnega po- dELvarja. Lotrebni uradni obrazci se «Bbivaj'q brezplaeno pri davonih obla- sfvih iii cfäycnili ur,adihr Napovedi je oddati v Lj-v'V:"-' pri davon i a dm in i- straciji, dv .. pri oneui davčnc.ra okrajncm oLlaslvu, v cigar okraju davčni /avezanee prebiva. Davku zavo- zani dohodki se. mora'jo v smislu § 150. novels o osebnih davkih napovedati v znosku, ki so ga v letu 1923 v resnici dosogti ATco doJibdki Se no obst oje vse lelo, jib "je vzeti v. poštev po verjelnem letncm donosu. Napoved sesme ali vlo-. žiti jmV '' i T ': stno na za- gjflffk. < ppifitwfrf^ da ¦ iver utegne požnejo nav.-.1 .-...-....» ¦¦•*¦'¦ ^ opozarjajo davcni zav^ai; ,i„sino korist, dif podado v.Uv.o r.apuvedi čiraproj. lfdor v določenem roku ne vloži napo- fbdi, teinu so dohodnina cdmori hrez mxdaljnetja pQ'<:h'<- v>-. unrUi-iv; uradno Oabrafuh ood.n točka 5 fro ' ¦ ¦ ¦:• po .'.Vom za -j s>4.v, wjAi-, ;-<¦ :,,:icovine z . fisnjeno, lakHo. Za odmero rcn'.ni»G r:a leto 1924 ftiora.jo oddati.davcni zavozanci, ne da Hi čakali pose&er. ppziv^ocl clave, qbla- Äva, gledc v^rlf ¦'" fr-:Vi'rii?n* zavczanih Jrejemkov, katerlh od- *za rentnino ao\z,i\ui, ce presegajo ali ami zastf'aii vYvezi z drnpjmi dohotl- Ki 2.500. Dili aa leto, iiapovecl pri ti-< ätHm d- .........!'rrstvu, ki je opravi- no. Tsf.oca.siio s Lo nappvedjo, to jo nnj- ka^jnejedo dne 20. fehruarja 1924 jc poüaü napoved za rentnino, in sicer ali pismeno ali pa ,io dati nstno na za- pisnik, kar se zgodi tudi Ialiko pri pri- stojncni davčnem uradu. Napovecl Dodlnga is'of.ako fnksi. 5 Din. Potrebni wradni; ph^az«i se dobivajo brezplticno, pri davč. .oblastvih ali clave, uradib. Oddaje n^ppvedi so v smislu § 139 ^ak., Koliköi1 jih dayena oblagt v to^ne |>ozove pQsebej. pproščoni listi davcni javezanci, 1.' ki so % v 'rrliniilem davč- ' {em iqtH^la^evali reptnino; 2. ki med-t tern nisb ikpreialeiiil^ 8v'ojega domova-\ lisca, in 3;'Vaterim se-prejemki niso #ornnoiiii. v '.J\ay6p«i >:)(iir\era Yse <.V teiü'; pnmoi.u izvryi prav iLl^ kakor da bi pile inrjenovane oseije napovodale, da trajajo njihoik projprritti nadalje v isii izicei-i, ki je bila določona v zadnjdm fciiiiulotn letu. Uentnini zavezani do- |odki se momjo V smislu § 128 novele h osebnih yiayki^^a loto 1924 napovo- jati v'znesKu/kl'sb ga "V Iotu 1923. v leanici dosegli. Ako dohodki niso tra- jyji(j>, vse.letCL. tedaj jih je, upoštevati po verjetnem donosu. Kdor v določe- """: '-•'!¦ "n vlcži iiäpovßdi,¦ iema, m ron'tnfna' na podstayi uradn \ tin to posledico kc Of: : porJiitki nil '/> i':u:i- jir, -Jo pd zakonitih do- lor: "y\. minis1: na.:; Mll) .,. j;j,n. H)2i. ^a deles«'] :¦ .;-. s. r. \\9; 70 VO- ü itd. v "fte pre- ..... .< ..v — ^ ..w vW;;m več nego !>in; se pozivljajo, naj vlože na- \r ičen i h projem n i k i h (tu- luzb^aeih, ne gte4© ;na. ' ii uratlniki^' na ved: si posla, ]>oi : iii vrsti v ietu W2i} izpl;;i.:..... j. ...mkov rfa r/ne 2.9. fehr/Hnjd 1924. Ma pri davenem obla- stvu I. stopnje, v katereura okolišu je službodajalčevo.. stanovališče, oz'roma seti'jz podjot.ja, in sicer: v Liubljani pri davcni adnnnistraciji, drugod pri davenem okra.jnem oblastvu. Na po- aobno prošnjo so dovoli vlo./ifpv na/na- niJu pri onoin davctiom oblastvu, v ka- to¦•.:¦,: •¦'. i:"r\\ \c> ,>•.'::i!ovalisce upi'avi- ceiK'M'ii. picje-nniika. V smislu § 167 za- kona /. dne 25. oktobra 1896, drž. zak. ; št. 220, je izkazati: place, drag, dokla- de v polnem obsego in katcrikoii obli- ki, oosobne doklado, aktivitetrio dokla- de,- stanarina, nagrade, mezde itd. v deiiarju ali prirodninali (natüralijah), lie giedt- na to, ali se prejemki vštevajo v pokojnino ali ne; prispevko, ki so za pvehrano- odkazani »yotnitn ' duhovni- koni in c-lanom redovnih skupsčiii iz javnih zakladov in od občin; tantieme, navzočnir^,- preizkušnine, štolne pri- slojbine, mezde po dogovoru in kosu,' provižije i. d.; !•;• T jiokojnine in pi'cskrbjiine vsal;. Oavku zave- zp.nl prej^mki naj su i^kažejo k zne* skoni. <:i co "^ f1 ^M^r-i-ll v ]nj_ nuk-.c.i n'ii.. L. j. \- <"i - jan; do dii(! ui. dec. 1Ü23. jiiu> i;iiu projom- ki e-.e niso obatojali vse rniiu-Jo leto, naj se napovc; Kne.sek.letnega prejemka in dan, izzii katorega ali do katerega so so izplsicovali prejemki (§ 201 novele o osebnih'davkih). Tiskovine za nazna- niljVse dobiyajü brezplačiMJ pv.i imeiio- vanili davčnih obiasivib I. »topnje in pri davčnih uradih. Ako se naznanilo oziroma § 244 novele in v čl. III., §§2 In 4 co.^ii^^ijj^&.dnftiil»."Aarca 1917, drž. zak. žt. .124. Kdor v naznanilu po- ve k.'ij nfiresničnega ali kaj zaijiolci, se kažnujp po §S 240 in 241 zakona in čL ILL, §S 2 in 4 cos. nnredbe z dno lOi mart-n 1917, drž. zak. : ;•:'¦. Oelo- "•i ministTTtva fin.'iuc-, \ ujuLij;!.}}^ ... jan. 1924. — Za del^gata: p,;i- jič s. r. Izvpz jajc i$ Jnn<;: ¦ t '. Tokom lota 1923 se jc i^oz^lojz Jugoslavijrf 2100 vagöriov jajc'^ od teh cdpnde n<| Sloven ijo 260. na H'rvatsko in Voivor dino 690, Eacko"690. Janat 200, Ser4 \)\}o 1.50 \r\ B'opno 110 vrvgonov. ;,' • JnunslovaiipL mi mcänaX todnem'tnm. Po ur;u;ri;h porocilih so cerso jtiffoslovariski svilina inozemskih trs;ih.znatno poakocita-V Lyonu je stal prvi teflon sp'.'-v?-;-! m !-•:.,-,•;»,,n ju_ goslovnnsko nkov. ViK/jA^ Kfy!\\\ '^rodišča Marija Šalamun, sestra ptujskega odvofnika. R-. dr. Fran a Šalamuna. Pokojnica ja bila vrla narodnjakinja in splosno pri- ijubijena.; Blag ji spomin! Velika nesrcča na Ijubljanskeni gkivnem kolodvnru. V bližini železnf- škega prtläza sib delavci nakladali pre-? mog na.žoltizniški stroj manjšega lipa, Da bi 'sö'prirowieje nakladalo, je hotel LQki^dolavcv stroj premakniti, zlozcl jö W «tro'j in- špuvstil paro. Stroj se jö premaknil, ko pa-ga je hotel delaveo ¦.iuiUiviti' ÜLparo+iapreti, se mu je vr-~ kvaril vzvod. vStroj se je začel ved hitvejšo prernik.afi,. dolavec je skočil s stroja; ki je drvel z brzino 40 km pre-, ko posfaje. Pripeljal je na glavno o-v l\,rotnico, kjer je trcščil v nekoliko vc'-- ji stroj in f^a poškodoval, nato se je ;> prrkucnil v jamo. Manjši ^troj je po- polnoma razbit. Skoda se'ceiti na veö milijonov kron. ~:-~J&kLoni moat. ¦. Tuka^isajemu hote- »rjn jo izmaknüa nestunin J Z vočio i; ' : ' - '..... vd'ka in i s-e!s.Miii ' l\'on.)i'o,'Ctt<'cnl v ij;><" ij'.ofri. incm deček je /apazil tik oh izlivu Gruberje- vo^.i kanala v Ljubljanico rjav zavi- Jlik.-.-Clpozpril je,;. strati ik;^, nakai'. si a pof.ogn.ila zavoj iz vode in naisla v njem ..rnrtvo dete; /avito v ' ' lače in ¦ ^Ho s pjipjrjoin. No\ ^ok jc p itiesncni nnLrio zenskega spola. Poli- <*}}<*¦.. o')š.irno poizyeduje. Pnxknseh samnmor. V \- je posku.sil ^0-letni knjlgoye.ski pomočnik 'Stjepan Mcvorp y ZaTobn nmoriti. V/el je no?, in ga zabodol v lovo stran prsi. Na lice mesta pfispoli rešlni voz pa io propoljal v bolniro. Skvoro ie iz- javil, da ga je lirala k samnmoru boda in pomajjkanje. Vsled pomote policije je bii arcliran in osumljen tatvine ter ' vsled toga ni dobil nobene službe. Samonior. V ]Jodbrezju na Ilr- vatskem se je pprocil 27-letni Stjepan Vašič na zapoved yvojili starišev z de- kletom, ki g<\ ni moral. Prošlo sredo so je poslovil mkulöijic z doma. Sol je in se vrt'X'i ped vlak,1 ki mu je nad ko- leni odrezal obe i;ogi. Nesručneža so odvedli v bomicd y Cakovcu, .kjer je kmalu izdihnil. : " *" Protect proti ttkinjenju viš. šol- skerjd sveUt v Sioveniji, jo poslala sek- cija U.HJ inin.is.tru prosvete. Anrjicsha slarka končana.. Dne 20. fobuKirja je p0 dosezenom sporazumit koucalu slavka ladjedelniskih rlHavrrv. ZVitttUtiQ Irpzp-tselmh tire dckivccv šiojo /'ajvtob. .S;"> A- suedo vdrlo v Ijudsko k; so vsa, pi-ii)mv!jeua jediia in nato imi> uo. odyli. Zagrepški osrednji urad z;i zavarovanjo d(jjavrov. razpolaga z SO tisoč diriarji (davok za nezaposelnosl), a vendar minister ?,u soc. politiko §e do uamvs ni poripisal akta; da se-laliko rav.polaga s to vsoto. YfiUka Mfozmükei nesrcöa. Pri va- •si Luitwiprsstadt v Turingiji je brzi to- voruiski vlak skočil na železniškem mo- stn"« tLrn. lokoinofiva in 21 voz je pa- dlo v glsibooino in deloma na hišo,*na- hajnjöce se pod mostom. Vlak se je'izaf- žgal, tudi tri hiše so popolnorna zgore- \e. V dvo hisi so se vagoni dobes'edno zapK'ili. V'lakovodia. kurjac in 2 drn- ga uslužbenca šo bili mrtvi.' Velil a idtvina obitval. Božidar Uakovac v Zag rob u je prijavil, da je nekdo vloinil v skladišče Sredi.snjih hr- valskih'Kolj.'Zadrug in ukradel 115 pa- rov novih dfljnvskih ceyljev. Zveza utr- pi väled tatvine 34.500 K.škode. Poll' cjja ;'aslcduje krivee in ;se domneva, da se j(5 tatvina večkrat izvršila in da jo jc povzroeilo ve^ Ijudi. ¦ Norn niašne knjige v glagolici se izdehijejo:. kor pa bi staroslovenske čr- ke delai«; prevoe prcglavic, se izdclajo kn|ge v Tatitfifi. Redakfttja je pover- jenft, profesorju ,v&eučilišda'v Pragi dr. Veisu. Knjige bodo tislsane. v Rimu. IZPimiiSODlSÖA. Lislino je popravil. Pri dr. Vesni- ki; v Murski Soboti uslužbeni Ivan UauNor '• ^iral datum nokoga spi- sa in jc Movej.si datum, radi ce- sar je biia lo/adevna vloga 4 dni pre- pözno vložena. Häuser je bil radi toga obtožen in v prvi in drugi inötarici ra- di goljufije obsojen na 3 'dni zapora. — Sivilje: Siviijam Emi Ascher, Alojziji Jeric in Ani Talman je potokla veljav- nost njiliovih obrtnih listov, pa kljnb tömii so'iztrSeville svojo obrt. Radi te- ga pt'egre?ka so bile obtozene in v prvi in" "drvž] ' in.stanri obsöjehe, in sicer Km: :ni, Jericev;1 ''"~::ii.i:iu'..-i jn: \.s;^..i iirx 12 ur zapoivi. Dežnik ukradel — 3 dni zapora. Xpvarniski delavec Josip Petek iz Do- ftie Lendave je meseca junija 1923 Afadel Kvojemu delodajalcu Rudolfu ^rrenseldu en dežnik. Okrajno sodi- ra je obsodilo za to na 14 dni zapo- ra, katero kiizeri je pa vzklicni scnat v Mariboru znižal na tri dni. — Kokoši je radn imela. Že 18-krat predkazno- yana Antonijal^olarič iz Tum,skega Vrha je bila oa&žAa^a-je «plterim posostnikom ukratil ' '{<^Or ^hL gosike. Pri razpravi .,. ...„•"'- inwdi do- kazov ni bilo, da bi jo.bil kdo videl krasti, soda glede 'na' so, da je ona he1- kega dne popivala v neki gostilni v Gornji Radgoni, kjer je za;goste plačo- yala in jim tudi pečene kokoši ponuja- ' pomanjkanje denarja, in da si je momenta In o hotel pomagati r-a ta na- cin, kor ni vedel drugega Izhoda iz svo- je bede. Pri razpravi dne 14. tm. je prosii A. J.'-'svojega'brata M. ,T; odpu«- žča.iija, zatrdivši mu, da hoce porav- nali vse, kakor hitro mu bo mogocc. Sodnik, odobravajoc njegov načrt, je priporočal M. J., oziroma ga je vpra- fial štirikrat, da-li če pričati proti svo- jemu lastnemu bratu ali no. Temu pa se -sree ni omebcaio, in zato je zahte- val, da se njegov brat obsodi, misleč, da mu. bo vrnil lakoj uroz verižico, ka- tero mu je posodil in fotografsko opra- vo,¦ katero je v veliki bedi zastavil. Ker je neusmiljeni brat ostal pri svoji tr- ditvi in pri svojem zahtevanju, je sod- nik obsodi) A. J. na 3 tedne zapora. — Značilno jc, da ga je brat poprej pro- sil naj mu odpusfi, da mu bočo vsr poravnati, in da ga ie opozoril, da mxt (bratu) vendar ne bo nic koristilo, če bo on (A. J.) zaprt. — Prehiho ic vo- zil. Veleposestnik Karl Egger iz Svi Kungote sq je vozil G. avgusta z-avto- mobilom iz -Maribora domu in je prod Sv. Kungoto pri neki kovaenici, kjer se je nahajalo več vozov, povOzil voz- nika Alojza Grossa» kateromu je povz- rofijl lalike lelesne poskodbo. Egger, k.^teri- je bil ;ob.tožen,- je pri razpravi dne Ig.-.im* trdil,- da ni ^ozil prehitro in da je poprej dal znak svojega priho- da.; bil je-s))oznaa krivkn in obsojen na 14 dni strogega zapora z dvemi trdimi ložjšcl in z dvema postorna in vrh tega 1300 Pin /M .stroske in 5000 Din za bo- Uvine Aiojziju Grossu, ker so price po- trdile, da ni dal znaka in da je vozil z bv»ino od 25—30 kilometrov. Egger.jev zagevornik dr. Leskovar je prijavil pritožbo.iiienostL — Prefepal je svojo seno in wojega tasta. Delavec -Ivan Pvoraak.iz Rogaz pri Hočali je priha^c jal pijan domov in je 21., 26. in 30. no- vembra 1. 1.. nevarno grozil. svoji čeni Elizabeti in svoiemu tastu Ivanu Ma- rinu ter ju j^ ta.ko neussmiljeno preto- pp.va', r?n' 1n ofo'^Tfvo rnprnvilo o- ¦>rsak 18. ...w. iM; «.mm -.-/...-. ,u .-v.-ii :.-m ¦ i . Mariboru obsojen na 4 mesece te^ke ječe in da plnca Ivnnu Marlnu 1450 Din. K T)a pr> ion\ pretepu Marin segel v kiro ter nrlaril Dvoršeka ž njo po glavi, se bo tudi ta.i^f^alf^govarjati nrnd •. nppT K MVije pn:>nii nu5e svetsUo po- znate marke cipela ¦;¦ . , ¦ ¦ -:^> . \ :-'v: it 3—1 reflektante mo'imo da se izvole :,viti na ßlavno skladi^te n sx v e L - ik O : SÄUJSÄKDER.. ?^r^ ;.., ^ dtaMi 4 »NOVA DOBA« $t«v. Jl Stance hranllnlh vlo0 čes K 120,000.000'- narodni dom (na oglu u pritličju) Stemje torarailnUh viof.* Cm K 120,000.000- - L Spr^jCfitin ftraztlliie vlogre na Kraniine lcrrJIžScc in teltoCl r&eurt ter Jili obre&iuijt^ aiajuooclneie, issplačuje točno In nudl zalsie največjovarnost. Obavlja vie denarne, kredltne In posofllne transalcclje najkulekntneje. Nar. zelez. glasbeno druMvo Dra- v& v Muriboru. Že par lot se pogre- 5^. pri vseh večjih konccrtnih priredit- vah, kakor tudi pri opernih predsta- v,iih v Mariboru in Sloveniji sploh so- (j^ovanje harfe. Nar. žel. glasbenp društvo Drava, ki ima med svojiml godbeniki tudi harfinista-spocijalista, nadelo si je nalogo, da tej kulturni po- trebi odpomore. Te dni je svojo nalogo tudi izvr&lo. Dognalo je pri neki nar. rodbini izborno harfo angleškega vira zaainke »Eradh« in stopilo z imetni- feom v stik v svrho nakupa. Ker so se za omenjeno harfo zelo zanimali tudi iaU»resanti iz Zagrt>ba, ni društvu pre- ostaJo drugega, kakor čim preje skle- n-iti kupno pogodbo, da tako reši harfo Z& Maribor. Pogodba je sklenjena. liapfa je-kupljena za 33.000 Din, Dru- štvo, ki sestoji izključno iz revnih na- i*odnih železničarjev, nima na razpo- la^o tako visoke vsoto v gotovini. Upo- šM?v.ajoč splošno slabo gmotno stanje, tudi nočo nadlegovati javnosti z nabi- ro-wjeui daril, atnpak se je odločilo obr- Beiti se do društvu naklonjene javnosti » prošnjo za brecnbrestna posojila v poljubni visokosti, ki bi jih po možno- fiti in točno odplačevalo. Naklonjenost, katero je javnost dosedaj pok-azala na- öproti naöemtr dSruštvu, nas navdaja z upanjem, da- bod&o Stevilni dobrotniki smatrali nakupa harfe kot važen kultvi- ren čin, tor nam po avojih močeh pri- skočiii na pomoč. Razposlali smo te dni v» javnost tozadevne okrožnice h pHIoženinii položhicami, ter pTosimOi &\ bi prejemniki smatrali to okrožnico Jlot zelo rtujno in .se v obilnem številu odzvali. V slučaju, da kdo ni prejel o- kroznice, naj Hagovoli eventuelne prl- 8l*evJt« jioslati direktno predsedstvu nar: žel: glas. dniötva Drava v Mari- hoTM. Odgovorni urednik: Lie. Edv. Simnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje; Stanovanjsko cblastvo v Celju ponovno pozivlja vse stranke, ki so vložile v letih 1919, 1920, 1921, 1922 in 1923 prošnje za dodelitev družinr skih stanovanj — pa tudi tiste, ki jim je bilo v gorinaznačenem času dode- Ijeno le zasllno stanovanje, da ob- novijo svoje prošnie po tiskovini zu prošnje, ki je na razpolago v pisarni stanov oblastva. Pri stanov. uradu se sestavlja nova evidenca proSnikov za družinska sta- novanja in se bo v bodoče oziralo je na obnovljene proSnje. Stano»an|sha oblast I. stopnje v Cel]u. Vladni poverjemk in predsecjnik:, DR. SENEKOVIČ. ; ;;)'^% Odda SB UikoI v Celju; prostoren in suh, za pisarno aJi za skladišče. Naslov v upravi. 3*1 Ja moja ljuba gospa, tako ie, kalior sem Vam že večkrat povedal, da ku- ptte najboljSe in najceneiše čevlje za damd gospode in otroke edino v ve- letrgovini R. STERMECK1. Celie, ker vsakdanje čevlje izdeiuie sam po do- mačih čevljarjih, fme pa dobavlia v ve- hkih množinah iz najboliS'h tu- in ino- zemskih tovarn. Trgovci engros cene. Zahvala. Na mnogostranske izraze odkritosrčnega so- žalja. ki smo jih prejeli pismeno, all» ki so se nam iz- razili osebno ob lzgubi naše ljubljene, nenadümest- ljive mamice,, gospe Terezije Božič izrekamo tern potom vsem našo najsrčnejSo zahvalo. CELJE, dne 25, februarja 1924. Rodbina Božičeva. Oddam mebürano sobo z uporabo kuhinje, Naslov v upravi. 2 KovsišHi ucenec se •prejme. Ivan Steblovnik» kq^ vaSki mojster, Rečica ob Paki. 3-—$ u. flazširjatta „Novo Dobo I PrometBi zflvod za premog 1 i v biobllanf PitODAlA PHEMOG IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovostii v celih vaj?onih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudf za industrij^ka podjetia in razoečava na debeto INOZEMSKI PREMOG in KOKS vsake vrste in vsakega ižvora ter priporoCa Češko- ,/;\ slovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaSki premog, črni premog in brikete. 22—2 Naslov: PrcMtni zavvd z« premoB i»nliiett>f hitro Inioi- nu. tf god no obres«ovan|i. p,>|asniia In n svcti brezpioCnO, Vrednost rezervnfh zakladov mid «»on 25.OOO.OoO*—. Za hranilne vloge jamči mesto Cetje s lelm svojim premoženjpm in z vso svojo tiavčno mocje. L^ciii^i^iin ifwZ^wjiiii iiLn M | 'S. "5 o ¦ M m i POZOR S