J§< ® 1 0 Št. 302 (16.030) leto LIIL b/U ■ PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajali v Trstu 13. "ieaov predhodnik PARTIZANSKI ■ /m Mik W/wl£H rnMIhm ČEDAD - ui, ■ je 4% ■ ■ ■% POŠTNINA Ku*w~- | OUU LIK Spedizione in abbonamento^posij^ . ^ /TA, 20. DECEMBRA 1997 dobri poti, vendar... Bojan Brezigar Predsednik vlade je bil včeraj vidno zadovoljen, ko je lahko povedal, da njegova tradicionalna tiskovna konferenca ob koncu leta sovpada z odobritvijo finančnega zakona, torej z izpolnitvijo osrednje obveze vlade ob koncu vsakega leta. Premier je moral za dosego odobritve tega zakona premostiti vrsto težav, vendar je uspel in vlada se tako ob koncu leta predstavlja volilcem in mednarodni javnosti dokaj trdna, s precej rožnatimi perspektivami predvsem v zvezi z vključitvijo Italije v prvi krog držav, ki bodo uvedle skupno evropsko denarno enoto evro. Rezultat je Se pomembnejši, Ce pomislimo, da bi pred dvema letoma nihče ne stavil počenega groša na dosego tega cilja. S tem pa je Prodi, kot je sam povedal, opravil le prvi del zastavljene si naloge. Njegova vlada mora sedaj korenitejše pristopiti k reformam, kajti birokracija še vedno hromi institucije in onemogoča državi, da bi razvijala svoje dejavnosti na osnovi vladnega političnega programa. Poleg tega se mora vlada resno spopasti z brezposelnostjo, ki Se vedno naraSCa in je predvsem v južnih deželah trenutno najbolj pereč problem. Tu vlada nima pravega recepta in verjetno tak recept sploh ne obstaja, kar pomeni, da bodo potrebni številni ukrepi, predvsem na področju razvoja in investicij, ki naj bi ublažili brezposelnost. Da pa to niso edini problemi, dokazujejo tudi dogajanja zadnjih dni, na primer na področju kmetijstva. Gre za probleme, za katere Prodijeva vlada ne nosi nobene krivde ali odgovornosti, ampak so sad vecdesetletne zgrešene kmetijske politike. Sedaj so dosegli kritično stopnjo in neizogibno je bilo, da so izbruhnili. Zelo podobno je stanje na področju pokojninskega sistema, kjer vsaka sprememba izzove val nezadovoljstva tistih, ki so se Ze veselili skorajšnje upokojitve. Skratka, Prodi je s svojo vlado nedvomno ubral pravo smer, dosegel je nadvse zadovoljive uspehe, vendar bo pot do sanacije državnega sistema Se dolga in polna ovir. Premier je torej upravičeno zadovoljen, vendar je vsem jasno, da njega in njegovo vlado Čaka Se zelo težko delo. PREDSEDNIK VLADE / NA TRADICIONALNI TISKOVNI KONFERENCI OB KONCU LETA Prodi podal zadovoljiv obračun dela vlade v iztekajočem se letu Vlada si bo zdaj prizadevala prvenstveno za zvišanje zaposlitvene ravni RIM - Predsednik vlade Romano Prodi je včeraj priredil tradicionalno tiskovno konferenco ob koncu leta. Na njej je z neskritim ponosom podal pozitiven obračun enoletnega dela vlade. Poudaril je, da je Italija v tem letu dosegla zavidljive rezultate na področju sanacije javnih financ in sploh v gospodrstvu, kar jji vliva novega zaupanja vase in ji tudi utrjuje do nedavnega dokaj majav ugled v mednarodnem prostoru. Vlada si bo zdaj prizadevala prvenstveno za reševanje perečih socialnih problemov, s katerimi se spopada Italija, še zlasti pa za višanje zaposlitvene ravni. V tem smislu je spodbudna napoved, da bo italijanski bruto narodni dohodek v prihodnjem letu predvidoma narasel za več kot 2 odstotka. Prodi je na časnikarsko vprašanje jasno odgovoril, da nikakor ne namerava zapuščati vostva vlade voditelju DSL D’Alemi, sicer pa je pristavil, da ni nič narobe, če kdo razmišlja o tem, kako bi ga na tem mestu zamenjal. Dobro bi bilo, da bi mnogi imeli takšno ambicijo. Predsednik vlade je tudi povedal, da je zadovoljeni z delom svojih ministrov in da ne razmišlja o nikaki zamenjavi. Prav tako zadovoljen je. z rastjo koalicije Oljke. Na 2. strani INDONEZIJA / SINGAPURSKI BOIENG 737-300 V strmoglavljenju letala umrle 104 osebe Na območju Olimpa in Pierie še vedno iščejo razbitine ukrajinskega jakovjeva 42 DŽAKARTA - V nesreči boeinga 737-300 singapurske letalske družbe SilkAir, ki je včeraj strmoglavilo na indonezijski otok Sumatro, naj bi umrli vsi 104 potniki in člani posadke, med temi številni tujci. Razbitine boeing 737-300, ki je iz Džakarte letel v Singapur, so našli približno 60 kilometrov severovzhodno od mesta Palembang na jugu Sumatre v močvirnatem izlivu reke Musi. Se vedno pa v Grčiji niso našli razbitin ukrajinskega jakovljeva 42, ki ga že drugi dan iščejo na območju Olimpa in Pierie. V iskanju je vCeraj sodelovalo 4.500 vojakov. Vremenske razmere so se nekoliko izboljšale, a obe območji pokriva visok sneg. Grki upajo, da bo danes uspešnejše izvid-niško letalo P-3, ki jim ga je v ta namen posodila zveza Nato. Medtem so grške oblasti včeraj začele preiskavo tudi o solunskem letališču, ker baje nima zanesljive radarske opreme, tako da bi lahko tudi ta pomanjkljivost botrovala nesreči. Na 11. strani REX REX REX REX REX REX REX REX REX REX REX R E X R E X R E X PRODAJNI CENTER REX Pri nas dobite navadne in vgradne gospodinjske stroje po najboljših cenah in z brezplačno dostavo ter montažo. TECNORICAMBISrl Ul. Cologna 32 - Trst - Tel. 578058 Edina trgovina, ki nudi vsakemu kupcu servis z originalnimi nadomestnimi deli. Vgradni stroji s popusti od 30% do 40%. ELECTROLUX - NARDI - REX SMEG - TECNOGAS - ZOPPAS REX REK REK REK REK REK REK REK REK REK REK REK ogs:.par[o; DESPAR SERVICE “DAVID” SUROVI PRŠUT 1.980 lir/10 dkg TREBČE 232 - Tel. 040/212134 O BS RA RIO; SKGZ v Saležu sprejela nov statut Na sinočnjem izrednem deželnem občnem zboru SKGZ v Saležu so delegati spejeli nov statut zveze, še pred tem pa je deželni predsednik Rudi Pavšič poročal o delovanju in perspektivah SKGZ leto dni potem, ko so na lanskem decembrskem občnem zbom izbrali pot prenovitve organizacije. SKGZ bo še opravljala vlogo spodbujevalca laičnega gibanja za uveljavitev strategije nadaljnjega obstoja slovenske narodnostne skupnosti na prehodu v tretje tisočletje. Pavšič je orisal tudi gledanje na skupno predstavništvo, na dialog s sorodno organizacijo SSO in poudaril potrebo po politični Širini organizacije, po novi organiziranosti zveze, ob spoštovanju vrednot in idealov preteklosti za utiranje poti slovenske skupnosti v duhu medsebojnega spoštovanja. Novi statut predvideva več novosti, med katerimi volilni kongres vsaka tri leta in redne letne občne zbore, pa tudi tako ureditev organizacije, ki bo v prihodnje omogočala dostop do italijanskih deželnih in državnih ter evropskih prispevkov. Po božičnicah na počitnice TRST - Tudi včeraj so se na številnih osnovnih šolah in vrtcih zvrstile tradicionalne božične prireditve, ki so privabile v šole in v društva veliko število staršev. Otroci in učenci so se jim predstavili z igricami, recitacijami, petjem in plesom. Na mnogih šolah so se že včeraj začele dolge božične in novoletne počitnice, na drugih pa bodo imeli danes zadnji dan pouka. Na 7. strani Srečanje županov obmejnih občin NEVEJSKO SEDLO - Na Nevejskem sedlu so se včeraj že četrtič srečali župani italijanskih in slovenskih obmejnih občin, ki so govorili o smernicah in kooperacijskih pobudah v okviru projektov »Inter-Reg 2« in »Phare Cross-Bor-der«. Kluški župan Sandro della Meer, je uvodoma poudaril, da ta srečanja dokazujejo, kako meddržavna meja postopoma izginja. Na 4. strani Smrtna nesreča na gradbišču GORICA - Smrtna nesreča se je včeraj dopoldne zgodila na gradbišču v kraju Ceglo pri Krminu, tik državne meje. Gmota zemlje, ilovice in opeke je zasula 53-letnega Alfreda Braido iz BraCana. Na 12. strani KOLEKCIJE ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI zenska moda Inke" MOŠKA ,/ Lin teto < ( TS>) u! JS /v/ ?/ / IOr ______PREDSEDNIK VLADE / NA TRADICIONALNI TISKOVNI KONFERENCI OB KONCU LETA_ Prodi ponosno predstavil sadove dela vlade v iztekajočem se letu Po so naciji državne bilance je zdaj prvenstvena skrb vlade višanje zaposlitvene ravni Zbornica odobrila finančni zakon RIM - Poslanska zbornica je včeraj odobrila finančni zakon in državni proračun za leto 1998. Za se je izreklo 312 poslancev Oljke in SKP, proti 192 predstavnikov Pola svoboščin in Severne lige, 3 pa so se vzdržali. Ob glasovanju je bila vlada v zbornici polno prisotna s predsednikom Prodijem na Čelu. Tik pred glasovanjem je imel repliko gospodarski minister Ciampi in poudaril, da sp pozitivni rezultati, ki jih je Italija dosegla na področju javnih financ in gospodarstva, trajne narave. Predstavniki opozicij pa so svoj negativni glas utemeljili poudarjajoč, da je vlada dosegla izboljšavo državne bilance samo s stiskanjem davčnega vijaka, kar sicer duši gospodarstvo. Po glasovanju je predsednik zbornice Violante izrazil zadovoljstvo, da opozicija ni segla po obstrukciji, zaradi Cesar vlada- ni segla po zaupnici. Finančni zakon in državni proračun bo moral zdaj odobriti Se senat. V njem je med drugim predvidenih 8 milijard lir za slovensko manjšino. RIM - »Ne skrivam, da svoje delo opravljam vedro. Mi ne povzroča nikake tesnobe. VseC mi je in ne mislim na to, da bi ga zamenjal, Čeprav je tudi res, da nisem privezan na stolček z dvojno vrvjo.« Tako je povedal Romano Prodi, ko je včeraj na tradicionalni tiskovni konferenci predsednika vlade ob koncu leta od-govovarjal na časnikarsko vprašanje, kako ocenjuje dejstvo, da se voditelj DSL Massimo D’AIema deklarirano pripravlja na prevzem vladnega krmila. »Rad bi videl, da bi mnogi študirali za predsednika vlade. Gre za sklicno točko celotne vladne koalicije. Rad pa bi tudi vse spomnil, da nisem na tem mestu, ker bi mi ga kdo podaril, ampak zato, ker se zmagal na volitvah z natančnim mandatom,« je Se ponosno pristavil ministrski predsednik. Prodi je tudi pojasnil, da ministri dobro delajo in da se z njimi dobro razume, tako da ni na obzorju nikake zamenjave. Prodi je dejal, da je leto, ki se izteka, leto, v katerem je Italija znova pridobila zaupanje vase in ugled v mednarodnem prostoru. Vse to je dosegla predvsem s sanacijo državne bilance, kar ji bo omogočilo, da bo med prvimi uvedla skupno evropsko valuto. Vlada meni, da je treba s temi prizadevanji dosledno nadaljevati, obnem pa tudi, da se pričenja druga faza, v kateri je treba napore usmerjati prvenstv-no k reševanju perečih socialnih problemov, v prvi vrsti k manjšanju števila brezposelnih. Tudi v tem smislu prav gotovo predstavlja optimistično noto napoved, da bo bruto narodni dohodek Italije v letu 1998 predvidoma nrasel za veC kot 2 odstotka. Prodi je v tej zvezi potrdil, da namerava spoštovati dogovor s SKP o postopnem nižanju tedenskega delovnega urnika na 35 ur, vendar je poudaril, da je treba to doseči, ne da bi prizdejali škodo gospodarstvu. Kar zadeva protest kmetovalcev, ki se je v zadnjih tednih razširil po vsej državi, je predsednik vlade dejal, da gre za »resen in zaskrbljujoč pojav, ki pa je izredno omejen«, saj je v Italiji okrog 300 tisoč kmetij, na ulicah pa protestira nekaj sto ljudi. Prodi je na včerajšnji tiskovni konferenci tudi podčrtal, da eden izmed temeljnih ciljev njegove vlade ostaja vzpostavitev resnične enotnosti Italije. V tem okviru si bo vlada še naprej prizadevala, da bi javni red polno zavladal zlasti v južnih pokrajinah in deželah. Pri tem se je Prodi tudi kritično obregnil ob Severno ligo. »Žal si danes težko predstavljam nese-cesionistiCno Severno ligo. V zadnjem letu je liga neprenehoma nastopala proti jugu in proti Rimu. Ge ji odvzamemo odcepitvene težnje, ligi ostane prav malo, in to me žalosti, saj je nastala iz drugačnih vzgibov,« je povedal predsednik val-de. Prodi je na srečanju s Časnikarji tudi izrazil zadovoljstvo nad te, kako se razvija koalicija Oljke. »Oljka ni prehoden pojav, temveč nekaj, kar strankam koalicije daje neko dodatno vrednost,« je poudaril. DEMONSTRACIJE ZARADI KVOT MLEKA / MED PRAZNIKI PREMIRJE Po srečanju med »cobasi in DSL je zavladala odjuga ■ msiar I —I " I* ' ' 5 ■: »m-Jk' »55*33! RTM - v« r~_ LETALSTVO / PREDSTAVITEV ZAVEZNIŠTVA ALITAUE $ KLM Komplementarnost družb odločilna za izbiro Med glavnimi cilji povečanje tržnega deleža in prihranek s komercialnimi sinergijami VARESE - Na novem letališkem terminalu Malpensa 2000 so predstavniki Alitalie in nizozemske letalske družbe KLM včeraj predstavili strateški sporazum o partnerstvu, na osnovi katerega naj bi si družbi najkasneje v petih letih zagotovili 20-odstotni skupni tržni delež v Evropi. Trenutno imata skupaj 15-odstotkov evropskega trga letalskega transporta, in sicer Alitalia sedem in KLM osem odstotkov. Pooblaščena upravitelja nizozemske letalske družbe Leo van Wijk in Alitalie Domenico Cempella sta kot glavni razlog, ki je pripeljal do partnerskega sporazuma, navedla veliko komplementarnost družb, ugotovljeno na osnovi poglobljene primerjalne študije. Prva naloga novega zavezništva bo uresničevanje komericalnih sinergij, ki naj bi v teku dveh let obrodile prihranek za stotine milijonov dolarjev. Že prihodnje leto si bo dvojica KLM-Alitalia poiskala partnerja na azijskem trgu, Cempella pa je zagotovil, da bo zavezništvo s KLM pospešilo privatizacijo italijanske letalske družbe. Na sliki (Telefoto AP) prizor z včerajšnje simbolne izmenjave letal. RIM - Medtem ko Romano Prodi še vedno vztraja na stališču, da se vlada lahko pogovarja le z zakonitimi predstavniki kmetov in ne z zastopniki spontanih odborov, tako imenovanih »cobasev«, ter da bo država krila globe le v višini 80%, so kmečki protestniki po več tednih demonstracij včeraj dosegli prvi uspeh, sestali so se s senatno komisijo DSL, H ji naCeljuje Cesare Salvi, torej z eno od vladnih sil. Po sestanku so protestniki izrazili zadovoljstvo ter napovedali, da bodo imenovah predstavništvo, ki naj bi dokazovalo enotnost raznih spontanih odborov in nasprotni strani ponudilo usposobljenega sogovornika. Potrdili so sicer, da bodo zahtevali celotno povračilo glob, vendar je očitno, da je sestanek prinesel pozitiven premik, odločitev, da bo med prazniki vladalo nekakšno premirje, čeprav bodo ostah na »položajih«. Na tiskovni konferenci po srečanju je bil govor tudi o drugih sindikalnih organizacij, do katerih so »cobasi« zelo kritični. Njihov lider Giovan-ni Robusti je med drugim dejal, da so številni pridelovalci umaknih pooblastila in da kmečke konfederacije nočejo jasnosti, ker bi to pomenilo, da je treba plačati raCun za vso sedanjo zmedo. Robusti je še ponovil zahtevo, da razne kvote in dokumente, ki jih je preverila Aima, pregleda še posebna komisija (v Liguriji so na primer poslali pet glob, a naslovniki so že pred tem), ter pristavil, da sta samo dve možnosti: ah se njihov civilni protest konca s konkretnimi rezultati, ah pa bo prišlo do za- prtja podjetij. Glasnik »co-basov« iz Lacija Guido Corradini je odkrito dejal, da sedanja vlada skušala vzpostaviti pravni red, vendar še krije odgovorne. S svoje strani je Salvi izjavil, da je nekaj zahtev, ki so mu jih predložili, osnovanih in jih bodo predstavih v pretres vladi in drugih večinskih sil, kar za rejce predstavlja pohtiC-ni uspeh, kot je sprejem nekako priznal spontane odbore kot sogovornika. Salvi je še dejal, da ne bo prišlo do splošnega odpusta, vendar je zagotovili, da bodo poštenim podjetjem vrnili celotni znesek, ki so ga plaCari za globe, kar je predvčerajšnjim navsezadnje rekel tudi premier Prodi, ko je omenil, da bodo plačevanja glob oproščeni pošteni proizvajalci. Salvi pa je postavil dva pogoja: ukinitev cestnih in železniških zapor ter spoštovanje določil EU. Včerajšnji dan, v katerem sicer ni manjkalo demonstracij s traktorji in kravami in so »cobasi« napadli dve zastopstvi Coldi-reth, a Coldiretti je po vsej Italiji organiziral pobudo »srečanje z uporabniki« (ponujali so vino, jajca in druge proizvode, od kostanjev do jabolk in cvetja) ter marsikje »cobase« odkrito povabil, naj zapustijo sindikat, pa je prinesel le eno novost: rimsko državno pravdništvo se je odločilo, da uvede preiskavo, v katero so vpleteni nekateri bivši ministri za kmetijstvo, voditelji Unilata (organizma, ki združuje propizvajalce) in Aime v zvezi z nespoštovanjem določil EU pri proizvodnji mleka. SLOVENIJA - ITALIJA / PROMET Sodelovanje Kopra in Tista prali konkurenci? O stanju prometnih povezav LJUBLJANA - Delegacija slovenskega ministrstva za promet in zveze se je vCeraj pod vodstvom ministra Antona Bergauerja v Rim sestala z italijanskim ministrom za za prevoze in pomorstvo Claudiom Burlandom. Na pogovorih so ocenili stanje cestne in železniške infrastrukture na intermodalnem koridorju V, pogovarjali pa so se tudi o dovolilnicah za mednarodni cestni prevoz stvari in oseb ter o sodelovanju med Luko Koper in tržaškim pristaniščem. Slovenska delegacija je italijansko stran seznanila s potekom gradnje primorskega in goriškega kraka avtoceste, pri čemer Italija sodeluje s sredstvi po zakonu 19/91, ki so namenjena za gradnjo odseka Vipava-Razdrto v letu 1998. Ker je Italija drugi največji gospodarski in trgovski partner Slovenije, indeks povečanja števila dovolilnic za cestni promet pa ne sledi indeksu povečanja gospodarske menjave med državama, sta slovenska in italijanska delegacija v Rimu precejšnjo pozornost namenili tudi tej problematiki, ki tare predvsem slovensko prevozništvo. Kot uslužnostna dejavnost se je zaradi znatnega povečanja prometa znašlo v položaju, ko mu primanjkuje dovolilnic in je postavljeno pred vprašanje, kako do konca leta izpolniti pogodbene obveznosti med gospodarstvoma obeh držav. Na dnevnem redu včerajšnjega srečanja v Rimu je , bilo tudi sodelovanje med lukama Koper in Trst. Na področju pomorstva se daje pobuda za tesnejše sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi pristanišči severnega Jadrana (predvsem tržaškim) ter pristaniškimi oblastmi obeh držav. Cilj sodelovanja naj bi bil v tem, da si navedena pristanišča ne bi konkurirala, temveč bi se dopolnjevala in tako skupaj, glede na svoj geoprometni položaj, konkurirala drugim, predvsem pristaniščem na severu Evrope, so sporočili s slovenskega ministrstva za promet in zveze. (STA) r CELOVEC / OBČNI ZBOR S5D Avguštin Molle spet izvoljen za predsednika Slovensko šolsko društvo dejavnik slovenske identitete SLS / STALIŠČE »Zagotoviti red pri dotacijah manjšini« Podobnik zavrnil očitke s Koroške LJUBLJANA - Na novinarski konferenci Slovenske ljudske stranke (SLS) je predsednik stranke Marjan Podobnik včeraj med drugim poudaril tudi, da bo treba »narediti red« na številnih področjih, med drugim tudi na področju financiranja manjšin, s čimer bi zagotovili ustrezno financiranje manjšinskih programov. Ker kljub dogovoru sredstva za te programe niso bila zagotovljena, bo potrebna prerazporeditev med ministrstvi, ki jih vodi SLS. Po Podobnikovih besedah gre za 200 milijonov tolarjev. Pomembno je, da Slovenija podpira razvoj in delovanje slovenske manjšine, država pa ima vso pravico postaviti pogoje in kriterije financiranja manjšin. »Gre za red, ki ga v preteklosti ni bilo,« je dejal Podobnik. V zvezi z očitki na račun njegovega nastopa v Celovcu na srečanju ob obletnici plebiscita pa je dejal, da ni nikjer govoril o tem, ali naj manjšinsko politiko vodijo konservativci ali liberalci. (STA) CELOVEC - Slovensko šolsko društvo (SSD) je pomemben dejavnik za ohranitev in krepitev slovenske identete ter sožitje na Koroškem. To je bilo poudarjeno na občnem zboru društva pretekli četrtek v Mladinskem domu SSD v Celovcu. Društvo, ki vzdržuje dijaški dom v Celovcu, tri dvojezične otroške vrtce (v Celovcu, Sent-primožu in Skofičah) oskrbuje približno 600 otrok in dijakov iz celotnega dvojezičnega ozemlja. Društvo pokriva s svojimi številnimi aktivnostmi tudi ostala področja dvojezične vzgoje in izobraževanja in spodbuja tudi športno dejavnost mladine. Pomembna tema občnega zbora je bila tudi napeta finančna situacija društva, še posebej v luči zamrznitve oz. celo krčenja finančnih sredstev iz Slovenije. Tudi podpo- ra Avstrije bi lahko bila večja, čeprav je v letošnjem letu uspelo dobiti dodatna sredstva za dogradnjo pri celovškem vrtcu (za dodatni dve skupini) ter pri dijaškem domu. Delegati občnega zbora so ob tej priliki izrazili pričakovanje, da bo Slovenija z odobritvijo višje finančne pomočje podpore primerno priznala delovanje društva v prid slovenski manjšini na Koroškem. Za predsednika društva je bil ponovno soglasno izvoljen Avguštin Malle, podpredsednica je Magda Er-renst, tajnica pa Vida Obid. Ostali člani odbora so Ančka Kokot, Danilo Prušnik, Stefan Pinter, Augustina Gas-ser in Heli Korpitsch in Jože Blajs. S tem so v odboru prvič zastopani tudi vodje otroških vrtcev v Celovcu in na podeželju. Ivan Lukan NOVICE Končan projekt »Nemci na Slovenskem 1941-1955« LJUBLJANA - Skupina slovenskih zgodovinarjev pod vodstvom prof. dr. Dušana Nečaka je končala znanstveno raziskovalni projekt 'Nemci na Slovenskem v letih od 1941 do 1955". Izsledke projekta bodo avtorji - prof. dr. Dušan Nečak, prof. dr. Tone Ferenc, prof. dr. Janez Cvirn, prof. dr. Božo Repe, dr. Jože Prinčič in prof. Mitja Ferenc - predstavili na posebni tiskovni konferenci v torek, 23. decembra, v vladnem tiskovnem središču. Koprski občinski svet napoveduje cestno zaporo KOPER - Koprski občinski svet je v četrtek na svoji zadnji letošnji seji med drugim vnovič obravnaval zaplete pri uresničevanju z nacionalnimi programi opredeljene izgradnje sodobnejših cestnih in železniških povezav Obale z njenim zaledjem. Svetniki so sklenili, da bodo v primem, če lokacijski načrt za avtocesto proti Kopm, ki naj bi bil po prvotnih obljubah za javno obravnavo pripravljen januarja prihodnje leto, ne bo razgrnjen pred začetkom prihodnje turistične sezone, pripravili cestno zaporo. Občinski svetniki so ugotovili, da se pri gradnji obalne hitre ceste, avtoceste od Klanca do Sermina in dragega Železniškega tira med Koprom in Divačo še vedno kopičijo nedopustne in za Primorsko regijo ter tudi državo vsestransko škodljive zamude. Beljak: Požar uničil »najlepši hotel monarhije« BELJAK - Leta 1911 v centra mesta kot »najlepši hotel avstro-ogrske monahije« zgrajen Parkhotel, je v noči na petek popolnoma uničil požar. Ogenj je izbruhnil v zgornjem delu hotela, ki so ga v zadnjih letih obnovili za skoraj 100 milijonov šilingov in je bil tik pred ponovno otvoritvijo. Posestnik je nemški podjetnik Henning Conle, ki je zgodovinsko stavbo začetka 90-tih let kupil od avstrijskega velepodjetnika in poslanca Liberalnega foruma Hans Peter Haselsteinerja za ceno nad 150 milijonov šilingov. Hotela je po požaru samo še ruševina in ga bodo morali potrgati. Vzrok za požar še ni znan. (I.L.) Vedno Vam bližji. CENJENE ČLANE IN STRANKE VABIMO NA DANAŠNJO SLAVNOSTNO OTVORITEV. Sedaj tudi pri DOMJU, da Ti še bolj pomagamo pri Tvojem poslovanju. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 7Vom Domača Banka Sedež: Opčine - Ul. Ricreatorio, 2 • Tel. 040/21491 Podružnice: Trst - Trg Liberta, 5 Nabrežina - Trg sv. Roka, 106 Sesljan - Sesljan, 44 Bazovica - Ul. Gmden, 23 Dolina - Domjo, 38 TISKOVNO SPOROČILO MILOŠA BUDINA h »Deželni svet delno popravil negativno zadržanje do zastopstva slovenske manjšine« TRST - Deželni svet F-JK je pred zaključnim glasovanjem novega deželnega volilnega zakona delno popravil negativno zadržanje prejšnjih dni do vprašanja slovenske manjšine v tej zvezi. Tako ocenjuje izid glasovanja podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki je v zevzi s to odločitvijo vCeraj objavil daljše sporočilo za tisk. V njem je poudaril, da je bil v konCno besedilo novega zakona namreč vključen člen, ki natančno doloCa postopek in rekvizite za evidentiranje »kandidatov pripadnikov slovenske manjšine«, ki bi želeli kot taki kandidirati na volitvah za deželni svet. Bistvo rekvitiza je v določenem številu (od 150 do 225) podpisnikov volilcev, ki kandidata predložijo in tako kot on izjavijo - seveda izključno v funkciji volilnega zakona, da so pripadniki slovenske manjšine. Isti volilci lahko podpišejo tudi za stranko oziroma celotno listo, na kateri je prisoten zainteresirani kandidat (eden ali veC). V isti Člen novega volilnega zakona pa je vključena tudi obveza, da bo deželni svet s posebnim zakonom določil norme in pravila za izvolitev omenjenih kandidatov, ki bi se prijavili z opisanim postopkom. Vključitev tega člena v nov deželni volilni zakon je za nas pomembno dejstvo, kajti če ga bodo odobrili tudi nadzorni organi rimske vlade, bo to pomenilo dvoje: 1. da smo dobili pravno formulo za opredelitev slovenskih kandidatov za deželne (in druge) volitve brez vsakršne oblike preštevanja ali drugačnih »katastrskih« procedur na etnični osnovi in da ta formula lahko velja tako za posamezne kandidate kot za strankarske liste; 2. da bi bil v tem primeru deželni svet politično obvezan sprejeti zadevne zakonske določbe Cimprej. Ostaja seveda vprašanje, če bo za te določbe potrebno ali ne vsekakor počakati na spremembo 13. člena Posebnega statuta F-Jk v rimskem parlamentu; ampak vedeti moramo, da bi bilo to vprašanje odprto tudi v primeru, ko bi deželni svet za sedaj odobril ta normativ v celoti. Mi smo se seveda potegovali za slednjo rešitev, ker bi bila ob pozitivnem izidu vladne kontrole vsa zadeva hitrejša oziroma rešena. Kot skupina DSL smo glasovali proti zakonu zaradi te nedorečenosti v zvezi z našo manjšino kot zaradi splošnih sprememb, ker ne vnašajo prave volilne refor- me. In vednar je treba priznati, da je zaključno besedilo za nas boljše, kot je kazalo še prejšnji teden in predstavlja za priznanje naše manjšine še en relativen korak naprej, pa čeprav za zdaj samo pravno tehnične narave. To je že bolj v skladu s pridobitvami zadnjega časa na Deželi, saj velja podčrtati, da se v deželnem svetu F-Jk na sejah od oktobra letos lahko govori tudi slovensko in da se od letošnjega poletja lahko uporablja slovenščino tudi v odnosu z Deželo, »od zunaj« (prošnje, peticije, itd.), kar je spadalo med naše temeljne zahteve. KonCno gre ponovno poudariti, da bo - tako kot je uspelo vedno doslej - tudi na prihodnjih volitvah DSL skušala zagotoviti slovensko prisotnost v deželnem svetu F-JK, kar je vsebinsko povsem v skladu z opisanimi predlogi, je še zapisano v sporočilu Miloša Budina. SSK / NOV DEŽELNI VOLILNI ZAKON »Kratkovidno proti manjšini« Protest deželnega tajništva SSk najvišjim organom italijanske in slovenske republike TRST - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je v zvezi z odobritvijo novega deželnega volilnega zakona naslovilo protestno pismo na predsednika Slovenije in Itabje Kučana in Scalfara, na predsednike državnega zbora Podobnika, senata Mancina in zbornice Violanteja, pa še na predsednika obeh vlad Drnovška in Prodija, na zunanja ministra Frleca in Dinija, na državno sekretarko za Slovence v zamejstvu Logarjevo in predsednika Komisije za Slovence v zamejstvu Schiffrerju. V pismu SSk ugotavlja, da je zakon za izvolitev deželnega sveta FJK zvišal vstopni volilni prag in sploh poostril pogoje za izvolitev kandidatov, tako da je matematično izključena možnost, da bi Slovenci avtonomno izvolili svoje predstavnike, kakor so jih zmogh izvobti v prvih 29 letih obstoja dežele FJK. Po drugi strani pa je deželni svet zavrnil vse predloge, ki bi kakor koli zajamčili ali vsaj olajšali izvolitev predstavnikov slovenske manjšine, ter sprejel le načelno obvezo, da bo zadevo skušal urediti kdaj v prihodnosti. SSk ocenjuje, da gre za izredno hudo in kratkovidno zadržanje, saj je deželni svet na pokazal nezaslišan prezir do pravic slovenske narodnostne skupnosti, s tem pa tudi prezir do enega izmed temeljev, na katerih sloni posebna avtonomija dežele FJK, in naposled do dobrososedskih odnosov z matično državo slovenske narodne skupnosti. Med obravnavo vohlne reforme so bili predstavljeni amandmaji, ki so se nav- dihovali pri vseh glavnih poznanih modelih zaščitene zastopanosti manjšin v izvoljenih telesih, z zavrnitvijo vseh variant pa se je Dežela FJK še bolj oddaljila od modernega pojmovanja manjšinske zaščite, kakršno se uveljavlja drugod po Itabji in Evropi. Deželni svet je potegnil politično kratkovidno potezo, še zlasti v času, ko si prizadeva za ohranitev posebne avtonomije, ki jo vse bolj postavljajo v dvom snujoče se ustavne reforme. Kot izhaja tudi iz X. prehodne določbe itabjan-ske ustave, si je ta dežela pridobila posebni statut tudi zaradi prisotnosti manjšin na njenem ozemlju, še zlasti pa slovenske, zaradi česar je negativno obravnavanje slednje dejansko udarec proti posebni deželni avtonomiji. SSk je izrazila svoj protest najvišjim predstavnikom itabjanskih oblasti tudi z ugotovitvijo, da ni dvodomna komisija sprejela minimalnega zajamčenega zastopstva v parlamentu, kar skupaj s sklepom deželnega sveta o volilni reformi kaže na hud napad na življenske interese slovenske manjšine. SSk pa se obrača do slovenskih predstavnikov v prepričanju, da ima Republika Slovenija pravico in dolžnost skrbeti za usodo slovenskih manjšin v sosednjih državah. V tem primeru tembolj, ker sama nudi zgledno zaščito italijanski in madžarski manjšini na svojih tleh, še zlasti kar zadeva njuno zastopanost v izvoljenih telesih. V Ogleju odmžbi, jezikih in etnijah ob meji OGLEJ - V občinski palači bo danes potekalo zasedanje z naslovom Družba, jeziki, etnije in kulture v obmejnem območju, ki ga prireja oglejska občina ob 20-letnici pobratenja s piransko. Dopoldne bodo Marino Vocci, Giorgio Pressbur-ger, Pavel Fonda, Loredana Bogliun Debeljuh in Piera Rizzolati spregovorili o prepletanju različnosti na teritoriju, na popoldanskem srečanju o različnosti in sožitju pa so najavljeni posegi Ulderica Bernar-dija, Ludovica Ne-via Puntina, Franca Jurija, Piera Fassi-na in Mitje Volčiča. ŠOLSTVO / PO VOLITVAH Novi člani komisije za šole Mandat deželne komisije bo trajal štiri leta TRST - Didaktična ravnateljica Nataša Paulin, ravnatelj nižjih srednjih šol Zvonko Legiša, ravnatelj višjih srednjih šol Tomaž SimCič, učiteljica Sonja Klanjšček, profesorica nižjih srednjih šol Lucia Abram in profesor višjih srednjih šol Dario Frandohc so bih na vohtvah učnega in vodstvenega osebja izvoljeni v Deželno komisijo za vprašanja slovenskih šol, ki je bila ustanovljena na podlagi zakona Belci-Skerk o slovenski šob. Rezultate volitev je sporočil deželni šolski urad po preštetju in pregledu glasov. Na vobtvah predstavnikov didaktičnih ravnateljev je prejela Nataša Paulin 3 glasove, Miroslava Braini pa dva. Na vobtvah predstavnikov ravnateljev nižjih srednjih šol sta prejela Zvonko Legiša in Marjan Kravos enako število glasov (2), izvoljen pa je bil Legiša, ker je starejši. En glas je prejela Rosaba Loik, ena glasov- nica pa je bba bela. Na vobtvah predstavnikov ravnateljev višjih srednjih šol je prejel Tomaž Simčič 6 glasov, Pino Rudež pa enega. Udeležba na vobtvah vodstvenega osebja je bba 100-odstotna. Na vobtvah predstavnikov učiteljev je prejela Sonja Klanjšček 153 glasov, Sdva-no BevCar enega. Volilo je 72% volilnih upravičenčev. Na vobtvah predstavnikov profesorjev nižjih srednjih šol je prejela Lucia Abram 60 glasov, Etušan Križman pa enega. Voklo je 64% voblnih upravičenčev. Na vobtvah predstavnikov profesorjev višjih srednjih šol je prejel dario Frandohc 104 glasove. Vohlna udeležba je bba 54%. Mandat deželne komisije bo trajal štiri leta. V veljavo bo stopil z objavo odloka o imenovanju posameznih predstavnikov zamejskih šolnikov. H NEVEJSKO SEDLO / 2E ČETRTIČ DEŽELA / VRH DRUŽBE ENEL ORISAL NAČRTE ZA FJK Srečanje županov slovenskih in italijanskih obmejnih občin Posvečeno smernicam in kooperacijskim pobudam v okviru tako imenovanih projektov »Inter-Reg 2« in »Phare Cross-Border« NEVEJSKO SEDLO - Na Nevejskem sedlu so se včeraj že Četrtič srečah župani itabjanskih in slovenskih obmejnih občin. Srečanje v tem zimskošportnem središču, ki se ga je udeležilo 14 slovenskih in 26 italijanskih županov, je bilo posvečeno smernicam in kooperacijskim pobudam v okviru tako imenovanih projektov »Inter-Reg 2« in »Phare Cross-Border« (meddeželni projekt št. 2 in Phare projekt za obmejna območja). Kluški Zupan Sandro della Meer, je kot gostitelj uvodoma poudaril, da ta srečanja, ki stremijo h gospodarskemu sodelovanju, kot tudi zaščiti manjšin, dokazujejo, kako meddržavna meja postopoma izginja in bo prej ali slej dokončno izginila. V svojih poročilih sta tako Giorgio Tessarolo, direktor deželnega inštituta za evropska vprašanja, kot Riana Benko s slovenskega zunanjega ministrstva ugotovila, da je vključitev 40 obmejnih občin v oba projekta »Inter-Reg 2« in »Phare Cross-Border« zelo dobro in obetavno. Slovenija sodeluje tako s svojim nacionalnim programom kot tudi s programom obmejnega sodelovanja in s številnimi horizontalnimi večnacionalnimi programi. Vrednost vseh teh programov je 150 milijonov ekujev in po mnenju Evropske unije je Slovenija ta sredstva izkoristila zelo dobro. Slovenija uspešno sodeluje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko tudi v okviru projekta »Cross-Border«. Obstajajo pa tudi problemi in težave. Zgovoren primer je inkompatibilnost slovenskega upravnega sistema z upravnimi sistemi sosednjih držav. V Sloveniji ni namreč vmesnih upravnih enot med državo in občino, v Itabji sta to pokrajina in dežela. Direktor Giorgio Tessarolo je pa poudaril, da so do sedaj v uniji podcenjevab tako pomen kot vlogo obmejnega sodelovanja. To velja predvsem za financiranja, ki pa bi jih morah leta 1998 še okrepiti. Zupani obmejnih občin pa so prepričani, da so se napotiti po pravi poti, da so dobri izgledi za poglobitev obmejnega sodelovanja. Seveda pa bo treba poenostaviti razne do sedaj zapletene državne birokratske procedme. Prav tako bo treba uresničiti take strukture, ki bodo v pomoč razvoju obmejnega sodelovanja. V tem okviru že razmišljajo, da bi ustanoviti poseben urad, ki naj bi se posvetil vprašanjem obmejnih odnosov, ki bi očinam pomagal pri premeščanju birokratskih ovir, ki bi nudil informacije in konkretno podporo in ki bi odigral vlogo posrednika z Evropsko unijo. Zb družbo ENEL dežela FJK ni posebno zanimiva TRST - Družba ENEL načrtuje, da bo v protest kakih sto od več kot 1.600 zaposlenih, ki jih prihodnjem tnletju investirala v Furlaniji - Juhjski ima družba vFJKiii katerih število se je v zadnjih krajim 228 milijard lir. Industrijski načrt elektriške , dveh letih skrčilo za 260. Predsednik dežnlnp vla-družbe, ki bo v vsej državi investirala v istem ob- de Giancarlo Cruder je v zvezi s tem opozoril, da je dobju 17.192 milijard lir, in njen program za FJK Enel sprejel obvezo, po kateri njegov organizacijski sta včeraj v Trstu orisala pooblaščeni upravitelj preustroj ne bo imel negativnih učinkov in da ne Franco Tato in odgovorni za deželno strukturo bo zahteval skrčenja organika, vendar ta obveza ni Enela Seigjo Fontanot. To je bilo tudi zadnje iz vrst bila v celoti spoštovana. Cruder je orisal zahteve m sestankov pod geslom »Enelova srečanja«, ki so jih pričakovanja deželne skupnosti, ki so bile obliko-mieh predstavniki elektriške družbe v vseh itabjan- vane v sodelovanju s socialnimi partnerji, v prvi skih deželah. Posveta v miramarskem centru za fi- vrsti deželnimi sindikati CGIL, CISL in UIL, in ziko se iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti vrhu Enela predlagal čimprejšnjo vzpostavitev stal-predsednik družbe Chicco Testa. ne usklajevalne mize z vsemi zainteresiranimi Ob prihodu v Trst je predstavnike Enela sprejel subjekti. REPENTABOR / PREDSINOCNJIM SE JE ZBRAL OBČINSKI SVET Nadaljevali obravnavo regulacijskega načrta V središču pozornosti so bile pripombe Dežele PredsinoCnjjm se je sestal repentabrski občinski svet pod predsedstvom župana Alekseja Križmana. Kot edino točko na dnevnem redu je imel nadaljevanje obravnave variante splošnega regulacijskega naCrta. Teden dni poprej je obravnaval pripombe in ugovore, ki so jih k osnutku načrta predložili zasebniki, vsa pred-sinočnja razprava pa je bila posvečena pripombam, ki jih je iznesla deželna uprava. Ker je ostalo še nekaj vprašanj odprtih, se bo moral repenpabrski občinski svet ponovno sestati z isto točko na dnevnem redu. To se bo predvidoma zgodilo 8. ali 9. januarja, ko naj bi občinski svetovalci ta temeljni urbanistični dokument tudi dokočno odobriti. Deželna uprava je predložila natanko 16 pripomb. Kar tri izmed teh so zadevale območja naravovarstvene zaščite oziroma parka. Pri tem je treba upoštevati, da je repentabrski občinski svet sprejel osnutek novega občinskega regulacijskega načrta v prvem branju nekaj časa prej, preden je deželni svet odobril lani poleti zakon št. 42/1996 o naravnih rezervatih in parkih. Zaradi tega osnutek regulacijskega načrta ni mogel upoštevati novih deželnih norm o kraških rezervatih (v repentabrski občini sta kar dva, in sicer rezervata na območju Vol-nika in na območju Medvedjeka), kakor tudi ne norm o občinskih oziroma medobčinskih parkih. Deželna uprava je zdaj v bistvu zahtevala, naj se zaščitena naravna območja v občini zamrznejo v pričakovanju podrobnih normativov, ki bi jih urejala, kar je repentabrski občinski svet sprejel, a pridržal si je pravico, da bo svoje dokončno stališče do parka zavzel, ko bodo omenjeni normativi znani. Na predlog deželne uprave je repentabrski občinski svet tudi uskladil normativ, ki ga je predlagal za tovorno postajališče pri Fernetičih, z onim, ki ga je določila tržaška občina v svojem regulacijskem načrtu. Pojasnimo naj, da postajališče delno leži na ozemlju repentabrske, delno pa na ozelju tržaške občine. Na osnovi pripobe deželne uprave so repentabrski občinski svetovalci v svoj regulacijski načrt vključih tudi normo, ki bo urejala gradnjo mejnih zidkov, ograj ipd., poleg tega pa so tudi nekoliko skrčili servisna območja ter vskladili izračunavanje teoretične naselitvene zmogljivosti občine Repentabor z novimi deželnimi predpisi. Delno odprto pa je ostalo še vprašanje normativa za vaška jedra. Deželna uprava zahteva, naj bi izrecno prepovedali izdelavo po-drobnostnih regulacijskih načrtov (t.i. obnovitvenih načrtov) za posamezne hiše, kar so občinski svetovalci načelno sprejeli, vendar pod pogojem, da je mogoče v vaških jedrih izvajati ohranitvene posege tudi pred odobritvijo omenjenih podrobnostnih načrtov. K tej zadevi se bo občinski svet še povrnil na prihodnji seji, ki bo, kot rečeno, takoj po praznikih. Dotlej bo arh. Marino Kokorovec, ki pripravlja regulacijski načrt, zadevo še vsestransko poglobil. Pristavimo naj, da je repentabrski občinski svet zavzel svoja stališča do pripomb deželne uprave večinoma soglasno, saj se je občasno vzdržal edinole predstavnik Pola svoboščin. Do večjih razhajanj je prišlo teden poprej, ko so bile na dnevnem redu pripombe zasebnikov. Tedaj so svetovalci SSk večkrat zavzeli drugačna stališča kot predstavniki upravne večine. Zato ostaja še odprto vprašanje, s katerimi glasovi bo novi repentabrski regulacijski načrt naposled odobren. TRST / VČERAJ DOPOLDNE Sestal se je pokrajinski svet Odobril je vrsto nočrtov za javna dela Včeraj dopoldne se je na svojem sedežu v Trstu zbral tržaški pokrajinski svet in pod predsedstvom predsednice Marucci Vascon odobril vrsto sklepov, ki jih je imel na dnevnem redu. Pokrajinski svetovalci so najprej soglasno odobrili predhodni načrt za vrsto gradbenih del na sedežu šolskega skrbništva v Trstu. Stroški bodo predvidoma znašali 830 milijonov lir. Da bi zajamčili naj večjo možno prozornost, so svetovalci sklenili, da naj se razpiše novo licitacijo za izvedbo predvidenih gradbenih posegov. Na predlog odbornika za proračun Battistija je nato pokrajinski svet z večino glasov odobril dovoljenje, da občinska uprava seže po začasnem poslovanju v pričakovanju odobritve proračuna za leto 1998. Proti temu sklepu so glasovali vsi opozicijski svetovalci, češ da bi pokrajinska uprava lahko pravočasno predstavila in odobrila proračun za prihodnje leto. Soglasno pa so bili odobreni vsi ostali sklepi, ki so bili na dnevnem redu. Tako je bil odobren predhodni načrt za kole- H SINDIKAT / SKLEP SKUPŠČINE h Referendum o sporazumu v Tovarni velikih motorjev V ponedeljek bo v Tovarni velikih motorjev referendum zaposlenih o sporazumu, ki so ga podpisali sindikalni predstavniki z vodstvom obrata in ki je bil predmet včerajšnje skupščine. Delavcem so že pred dnevi predstavili sporazum in sicer tako, da so vsakemu uslužbencu izročili izvod besedila. Nekaj dni zatem so bile skupščine v vsakem oddelku, včeraj pa se je odvila generalna skupščina vseh uslužbencev boljunškega obrata in povezane trovame Diesel Ricerche. Skupščine so se, glede na pomembnost vprašanja perspektiv razvoja tovarne in dopolnilne blagajne za 330 uslužbencev, udeležili pokrajinski sindikalni tajniki, pa tudi vsedržavni tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Sandro Bian-chi. Razprava na skupščini je bila zelo živahna in mestoma tudi vroča, do izraza je prišla velika zaskrbljenost nad usodo, ki čaka največji tržaški industrijski obrat, kar je privedlo tudi do končnega sklepa, da ne bodo glasovali na skupščini, pač pa na ponedeljkovem referendumu. POLEMIKE / JAVNE PODPORE Načelnik DSL Dino Fonda o pokrajinskih prispevkih sarsko stezo, ki naj bi povezovala Marsovo polje v Trstu z Drago. Steza naj bi se vila vzdolž železniške proge. Odobren je bil tudi predhodni načrt za realizacijo vrste infrastruktur nad obalno cesto med Grljanom in Križem. Uredili naj bi razne poljske poti in pešpoti, suhe zidove, pa tudi vodne napeljave. Pokrajinski svetovalci so nadalje na svoji včerajšnji seji odobrili še dva predhodna načrta. Prvi predvideva uresničitev teritorialnega informacijskega sistema, ki naj bi omogočil optimalno diferencirano zbiranje odpadkov ter njihov odvoz. Drugi predhodni načrt pa predvideva ureditev dvigala in kopalnice v poslopju italijanskega učiteljišča Giosue Carducci v Trstu. Včerajšnja seja pokrajinskega sveta je torej potekla brez zapletov, saj so bile tudi točke na dnevnem redu, razen ene, neproblematične. V bistvu je šlo za odobritev okvirnih načrtov za razna javna dela. Pokrajinski svet se bo prihodnjič zbral v ponedeljek, 29. decembra. To bo zadnja njegova seja v tem letu. NOVICE Načelnik skupine DSL v tržaškem pokrajinskem svetu Dino Fonda je včeraj objavil tiskovno noto, v kateri pojasnjuje stališče svoje stranke do prispevkov, ki jih je pred kratkim porazdelila pokrajinska uprava kulturnim in športnim organizacijam ter javnim ustanovam na osnovi raznih deželnih zakonov. Kot je znano, je bila porazdelitev deležna marsikatere tudi izredno ostre kritike. Fonda najprej poudarja, da je porazdelitev izvedel pokrajinski odbor, pa čeprav je poprej zaslišal posvetovalno komi- sijo, v kateri so zastopane vse zainteresirane organizacije in ustanove. Načelnik DSL nato spominja, da so predstavniki opozicije v pokrajinskem svetu že pred meseci predlagali ustanovitev opazovalnice, ki naj bi skrbela za to, da bi ene in iste organizacije in ustanove ne bile deležne podpor več javnih uprav, druge pa nobene. Zal upravna večina tega predloga ni sprejela. Fonda ob koncu poudarja, da imajo predstavniki opozicije pri tej kot pri drugih zadevah predvsem nalogo, da kritično nadzirajo delo uprave. ŠOLSTVO / MANIFESTACIJA Tržaški dijaki zahtevajo primernejše prostore Po tednu zasedb, nekajdnevnem samoupravljanju na šolah in številnih protestih so dijaki včeraj spet stopili na ulice. Na pobudo dijaške skupščine so se zjutraj zbrali na Trgu Goldoni, od koder je krenil sprevod po središču mesta vse do Trga Vittorio Venete, kjer so se ustavili pred pokrajinsko palačo. Manifestacije so se poleg višješolcev udeležili tudi številni univerzitetni študentje. Po ocenah organizatorjev naj bi se protesta udeležilo kakih 1.500 mladih. Predstavniki dijakov so izrazili željo po srečanju s predsednikom pokrajine Renzom Codarinom, da bi mu predočili svoje zahteve. Codarin jih je sprejel, srečanja pa se je udeležil tudi odbornik za šolstvo Roberto Sasco. Dijaki so upravitelje opozorili na zelo slabo stanje šolskih poslopij, predvsem tistih, za katere je do lanskega leta skrbela občina in so letos prešli pod pokrajinsko upravo. Predsednik pokrajine Codarin je dijake seznanil, da ni dežela Furlanija-Julijska krajina zvišala prispevkov za šolske gradnje, zaradi česar pokrajina ni razpolagala z zadostnimi sredstvi za popravila in vzdrževanje šolskih poslopij. Odbornik Sasco je podčrtal, da je pokrajinska uprava namenila vsa razpoložljiva sredstva posodabljanju električne napeljave v šolskih poslopjih in izrednemu vzdrževanju, poudaril pa je, da bi morali sedaj posredovati pri deželni vladi in tudi pri Skladu za Trst, da bi v prihodnje prejeli več prispevkov. Dijaki so pokrajinskim upraviteljem na koncu predlagali skupni ogled 16 poslopij, ki jih je pokrajina letos prevzela od tržaške občine, da bi se na lastne oči prepričali o njihovem dejanskem stanju. NAPOSLED SO GA ODKRILI Kradel je v stanovanjih v Miljah Na sled so mu po dveh letih prišli s pomočjo prstnih odtisov Primer je policijo zaposlil precej časa, delo je bilo zamudno, vendar se je trud obrestoval: naposled so odkrili tatu, ki si je v dveh stanovanjih v Miljah nagrabil precej plena, vrednega več milijonov lir. Ugotovili so, da gre za 31-letnega Roma Massimiliana Braidicha iz Vidma, na sled pa so mu prišli, potem ko so pregledali na stotine prstnih odtisov: pri iskanju so sodelovali agenti znanstvenega oddelka iz Padove in Trsta ter milj-skega komisariata. Do prve kraje je prišlo že pred dobrima dvema letoma, 17. novembra 1995 pri Korošcih, na škodo družine Škerl, v drugem primeru (13. januarja lani) pa je Braidich vdrl v stanovanje družine Mauri v Ul. dei Fabbri v Miljah. Obakrat mu je verjetno pomagala neka ženska. Zaradi poskusa spolnega nasilja aretirali Turka Karabinjerji s postaje v Ul. Hermet so aretirali turškega kuharja, ki ga obtožujejo poskusa spolnega nasilja na škodo neke 20-letne Tržačanke. Moški je zaposlen na trajektu, ki vsak teden povezuje naše mesto z Dračem, predvčerajšnjim popoldne je z nekim kolegom po Nabrežju začel slediti omenjenemu dekletu, ponujala sta ji denar in jo vabila, da jima sledi, postajala sta tudi vse bolj predrzna in nasilna. Dekle se je zateklo v bližnji bar, zatem pa je na karabinjerski postaji pojasnilo, kaj se ji je pripetilo. Kuharja so aretirali na VIL pomolu. Oprostili Perellija Tržaški tribunal je bivšega tajnika PSI Alessandra Perellija oprostil obtožbe protizakonitega financiranja. Govor je bil o obnovi sedeža stranke v Ul. Trento, ki jo je poškodoval požar. Delo-je opravilo furlansko podjetje Celsea, ki je 15. decembra 1989 izdalo ustrezno fakturo za okrog 16 milijonov lir. Fakturo bi moral poravnati lastnik sedeža, zadruga »II Garofano«. To se je zgodilo šele decembra 1991, denar je v gotovini izročil Au-gusto Seghene, vendar to ni bilo bilo nikjer zabeleženo do leta 1993, ko je prišlo do kompenzacije z denarjem, ki ga je PSI dolgoval zadrugi, kar je enakovredno protizakonitemu financiranju. Perellija pa so oprostili, ker v času, ko je prišlo do »popravka« v bilanci zadruge, ni bil več tajnik PSI, tajnik pa je postal dan po otvoritvi. Sedaj pa morajo ugotoviti, kdo nosi odgovornost. Na zatožni klopi je sedel še Francesco Rotondaro, odgovorni za zadrugo: odločil se je za dogovorno kazen, o njem primeru bodo razpravljali konec januarja. V torek tudi v Trstu »polžji protest« »Polžja operacija« bo 23. decembra dopoldne tudi v Trstu, in sicer med 9. in 12. uro, ko bodo avtoprevozniki ovirali promet s skrajno počasno vožnjo svojih težkih vozil. Pobudniki protestne akcije, ki se prebivalstvu vnaprej opravičujejo za nevšečnosti, so obrtniki tržaškega združenja Associazione degli Artigiani, ki sodi v okvir nacionalnega združenja Confartigianato. Druga obrtniška organizacija, CNA, se je v četrtek odločila, da pri protestu ne bo sodelovala, čeprav je enako kritična do finančnega zakona in reforme skrbstvenega sistema za avtonomne delavce. Združenje tržaških obrtnikov sicer priznava, da je vlada z amandmaji nekoliko popravila svoje prvotne namene (npr. znižala upokojitveno starost od 58 na 57 let), vendar ne dovolj, da ne bi prevladala linija, po kateri naj bi ceno za vstop Italije v Evropo morala plačati mala podjetja, meni Associazione degli Artigiani. Zelena luč za privatizacijo plovne dražbe Tržaški Uoyd Transportna komisija poslanske zbornice je soglasno odobrila načrt za prodajo oz. privatizacijo tržaške plovne družbe Tržaški LLoyd skupaj z drugo javno plovno družbo Italia di navigazione. Ko bo načrt odobrila še senatna komisija, bodo sprožili postopek prodaje, ki naj bi pričel že prihodnjega januarja. Novi vlačilci in nove tarife Med včerajšnjo predstavitvijo treh novih vlačilcev (Orion in Mars plovne družbe Tripmare in Deneb španske plovne družbe Ocean), M bodo odslej delovali v tržaškem pristanišču, so predstavili tudi nove tarife vlačilcev. Pristaniški poveljnik kontrad-miral Sergio De Stefano je pojasnil, da bo odslej pomorska vlečna služba imela točno določene in stalne tarife, neglede na dnevni ali nočni čas in na trajanje dela. Ceno bodo določil na podlagi nosilnosti plovila, ki bo tako že vnaprej lahko poznalo strošek za privez ob pomole tržaškega pristanišča (doslej so tarife bile različne glede na trajanje in na uro). Tako bo n.pr. vlečna služba za tisoč tonsko plovilo stala 322 tisoč lir, za stotisoč tonski tanker pa kar 72 milijonov lir. Podaljšali rok za kontingent bencina po znižani ceni Trgovinska zbornica obvešča, da so podaljšali rok za zadnji letošnji kontingent bencina po znižani ceni, in sicer do 31. decembra. Rok za »napolnitev« magnetne kartice je namreč zapadel 16. t.m., sedaj imajo imetniki kartice možnost, da kupijo nadaljnjih 50 litrov (zasebniki) oz. 230 litrov (podjetja ah ustanove). Na vsak način je možno tako zadnji kontingent kot tudi ves letošnji kontingent koristiti samo do konca decembra. Potrdili imenovanje P. Luše Deželni odbor je potrdil imenovanje Perle Luše za predsednika tržaške ustanove za ljudske gradnje IACP. Podpredsednik je odv. Armando Fast. NA SREČANJU Z ODBORNIKOM DEGANOM OBISK / ALOJZ KRALJ PRI LUCIU DELCARU V ospredju pereča vprašanja zdravstva Januarja bodo pričeli obnavljati glavno bolnišnico ljubljanski rektor na tržaški univerzi Govor o obnovitvi sporazuma o sodelovanju, pa tudi o poučevanju slovenščine Razmere v zdravstvu, tudi v luCi skupščine nadzornikov tržaškega zdravstvenega podjetja, so bile v ospredju včerajšnje tiskovne konference, ki so se je poleg deželnega odbornika Cristiana Degana (na sliki - f. KROMA) udeležili še Riccardo Rinaldi, glavni ravnatelj podjetja za zdravstvene usluge »Triestina«, Gino Tosoli-ni, glavni ravnatelj zdravstvenega podjetja »Ospe-dali riuniti di Trieste«, devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci ter miljski občinski odbornik Maurizio Grotto. Degano je povedal, da so na skupščini nadzornikov naCeli znana vprašanja, s katerimi so se sicer že soočili tudi sindikati in krajevne uprave, še zlasti je bil govor o težavnem dogovarjanju med obema podjetjema na že itak zapleteni poti ločevanja. V tem smislu so vzeli na znanje dogovor, ki sta ga oktobra letos dosegla oba direktorja, in nov sporazum, ki so ga podpisali prav te dni in Id ga bodo prihodnji teden podpisali tudi predstavniki »Burla Garofola«. »To vodi k integraciji vseh treh struktur tudi pri zelo konkretnih vprašanjih,« je dejal Degano, »kot na primer glede enotnega središča za rezervacije.« Eksperimentalno fazo pa bodo kmalu premostili, je nadaljeval odbornik, dve leti pa sta bili potrebni bodisi zato, ker taki procesi terjajo določeno obdobje, bodisi zato, ker tudi direktorji potrebujejo Cas za uresničitev svojih programov. Programi pa so bili predstavljeni, je še pripomnil Degano, a Dežela si bo s svoje strani prizadevala, z januarsko odobritvijo zdravstvenih načrtov 1998 za vso deželo, za še večjo integracijo med načrti zdravstvenega podjetja ter naCrti teritorialnega podjetja. Degano se je zaustavil tudi ob problemu glavne bolnišnice in poudaril, da predstavlja resnični škandal, ne zaradi uslug in kvalitete, temveč zaradi logistične zasedbe. Januarja se bodo konCno pričela obnovitvena dela, ki pa bodo trajala nekaj let. S svoje strani je župan Vocci naglasil pomen srečanja z nadzorniki ter teritorialne pristojnosti krajevnih ustanov. Nadalje je bilo potrjeno, da pri teh spremembah prevladuje moCan smisel za enotnost, omenili pa so tudi dokumente krajevnih ustanov, v katerih je omenjena potreba po pojasnilih o integraciji med obema podjetjema. Ljubljanski rektor Alojz Kralj je bil na obisku na tržaški univerzi. Z rektorjem ljubljanske univerze so bili tudi trije podrektorji, predstavniki fakultet za pedagogijo, inženirstvo in filozofijo ter fukcionarji oddelka za mednarodno sodelovanje. Na tržaški strani sta skupaj z rektorjem Luciom Delcarom bila še prorektorja, ki se ukvarjata z mednarodnim sodelovanjem prof. Castellijem in z didaktičnim delovanjem prof. Sandri, pa še dekan filozofske fakultete prof. Montijeva ter predstavniki Visoke šole za jezike in inženirske fakultete. Ljubljanski gostje in njihovi tržaški sogovorniki so vodili razgovor o kulturnem in znanstvenem sodelovanju ter o obnovitvi sporazuma o sodelovanju med univerzama. Poglobili so tudi vprašanje poučevanja slovenščine na tržaških fakultetah. Ljubljanska delegacija je tudi orisala tržaškim kolegom ureditev univerzitetnega študija ter možnosti raziskave na ljubljanski univerzi. Srečanje med predstavništvi, piše v tiskovnem sporočilu tržaške univerze, je privedlo do splošnega izboljšanja medsebojnih odnosov med univerzama v perspektivi večjega sodelovanja, še zlasti pa je pokazalo veliko zanimanje, s katerim z ljubljanske univerze gledajo na tržaško kot na pomembno kulturno in znanstveno središče tudi zaradi številnih znanstvenih ustanov na Tržaškem. Svevov muzej v mestni knjižnici Včeraj so uradno odprli novo muzejsko zbirko, posvečeno velikemu tržaškemu pisatelju Italu Svevu, in sicer v mestni knjižnici na Trgu Hortis. Pobudo je dala pisateljeva hci, Leti-zia Svevo, ki je v svoji oporoki dodelila tržaški občini arhiv svojega oCeta z vsemi rokopisi, pismi in dnevniki. Le-tizia Svevo pa je v oporoki tudi določila pogoj, in sicer da mora tržaška občina urediti primemo razstavo v posebni dvorani, ki so jo res uredili v knjižnici pod nadzorstvom ravnateljice knjižnice dr. Annarosa Rugliano, PREDSTAVITEV / V TRŽAŠKI KNJIGARNI Dolharjeva Kraška simfonija Knjigo je izdala Tržaška knjigarna - Predstavila jo je Ivanka Hergold ČEPRAV SJA BILA OBOROŽENA Uradnica se roparjev ni zbala Varovalo jo je neprobojno steklo in denarja jima ni izročila Bila sta oborožena, vendar to ni zmedlo 42-letne Lare Lamencich: roparjema je zakričala, naj kar odideta, ker od nje ne bosta prav nic dobila. Kljub temu, da sta v rokah imela pištoh, si neznanca nista mogla prav nic pomagati, morala sta se sprijazniti, da jima je poskus spodletel in sta zbežala. Kako to, da si je Laurencicheva upala kljubovati roparjema, ki sta ji pod nos milila pištoh? Pred najhujšim jo je varovalo neprobojno steklo. Do spodletelega poskusa ropa je prišlo vCeraj popoldne, okrog 17. ure. Tedaj v menjalnici v Ul. Roma 22 ni bilo nobene stranke, za okencem je bila samo Laurencicheva. Vstopila sta mladeniča, imela sta okrog 25 let, visoka sta bila 1,80/85 m. Imela sta precej šilast obraz, bila sta svetle polti, nosila sta obložena jopica temne barve. NiC nista rekla, prisotnost uradnice sta priklicala tako, da sta z roko potrkala po steklu. Takoj zatem sta vanjo uperila pištoli in ukazala, naj jima izroči denar. Steklo, za katerim je hila Laurencicheva, pa je bilo neprobojno, tako da se ni zmedla, nakar se je umaknila za zaslon in jima zaklicala, naj odideta. Kaj kmalu sta še sama uvidela, da jima ne preostane drugega, kot da jo ubogata, peš sta odšla proti Trgu Liberta. S primerom se ukvarja policija. Nadlegoval je ženske VeC mladih žensk se je obrnilo do policije in povedalo, da so na področju Sv. Vida doživele vse prej kot prijetna srečanja: Čakal jih je neki moški, ki se je izživljal z opolzkimi dejanji. Pohcija mu je prišla na sled, ugotovila je, da gre za 36-letnega F. Massima, ki prebiva na območju Ul. dei Čampi Elisi: sodstvu so ga prijavili zaradi opolzkih dejanj v javnosti. Božičnica na Padričah Zimski meseci so Cas najpestrejšega kulturnega delovanja. V decembru je nadvse živahno tudi na Pa-driCah. V začetku meseca je domaCe društvo v vinski kleti gostilne Dolina priredilo predavanje o narodni noši. Gosta veCera sta bila Marta Košuta, in Andrej Furlan. Pri kulturnem, društvu Slovan si bodo voščila ob bližajočih se praznikih izmenjah že v nedeljo. Ob 17.30 bo namreč v vaški cerkvici sv.Cirila in Metoda božičnica; kulturni program bodo oblikovali MePZ Slovan pod vodstvom Sveta Grgiča, osnovnošolski otroci (za mentorstvo je poskrbela učiteljica Savica Ogic) ter violinistki Raflaela Petronio in Valentina Bembi Program bo obsegal predsvem božične in praznične napeve. MG NOVICE Miklavževa darila SDD Slovensko dobrodelno društvo je tudi letos za Miklavža obdarilo otroke. Pripravilo je kakih 30 darilnih paketov, ki so vsebovali kar lepo število oblačil in drugih koristnih predmetov. Tako so bili v paketih zimski jopici (bunde), trenirke, zimski Čevlji, telovadne copate, pa še knjige in za najmlajše tudi igraCe. Torej lepo in kar bogato Miklavževo darilo. Dobrodelno društvo, ki bo prihodnje leto slavilo kar 50-letnico svojega delovanja, je s to svojo akcijo ostalo zvesto tradiciji, ki jo obnavlja vsako leto. N.L. Poslovanje občinskih uradov Občina Devin Nabrežina sporoča, da je Zupan odredil, da bodo med božičnimi počitnicami občinski uradi in službe izjemoma službovali v popoldanskih urah v torek namesto v sredo, 24.12., ter v torek, 30.12., namesto v sredo, 31.12. ZaCenši s 1. januarjem bodo občinski uradi in službe ponovno delovali v skladu z ustaljenim službenim umikom, se pravi s popoldanskim odprtjem ob ponedeljkih in torkih. TV oddaja Pri nas doma Dne 28. t.m. (ob 20.55 po TV dnevniku, s ponovitvijo v Četrtek, 1. januarja 1998) bo na vrsti zadnja letošnja oddaja Pri nas doma. Naslov tokratne oddaje bo »Pri nas doma s tržaškim oktetom«. V studiu bomo gostili Clane-pevce tržaškega okteta. Oddaja bo praznično obeležena. Predvajali bomo tudi posnetke z izjavami slovenskih ustvarjalcev, pisateljev in pesnikov ter tržaškega škofa. Oddajo vodi Ivan Peterlin. Nekdanje PrgišCe Krasa se je prelilo v Kraško simfonijo. Govor je o nekdanjem in sedanjem, najnovejšem leposlovnem delu Rafka Dolharja, ki so ga sinoči predstavili v Tržaški knjigami. Leta 1983 je Dolhar izdal knjigo PigišCe Krasa, v kateri je zbral niz Črtic in serijo fotografij na kraško tematiko, ki jih je sam posnel. V slabem poldrugem desetletju je knjiga pošla. Pa se je našel nov, doslej še neznan založnik, ki se je odločil, da izda novo knjigo,'v kateri je Rafko Dolhar zbral vse svoje Črtice o Krasu in jo tudi slikovno dopolnil z novimi fotogafijami. Novi založnik je kar Tržaška knjigarna, ki z Dolharjevo Kraško simfonijo stopa tudi na založniško pot, saj je njen predstavnik Igor Starc uvodoma že napovedal, da ta izkušnja gotovo ne bo zadnja. Delo (ki je izšlo tudi v italijanski izdaji) je predstavila pisateljica Ivanka Hergold, ki je h knjigi prispevala tudi uvodno besedo. O fotografskem delu je spregovoril Sergij Cesar, Livij Valencie je »za pokušino« prebral Črtico, sam avtor pa je razkril genezo knjige. VČERAJ PREDSTAVITEV TISKU Izšel je Jadranski koledar Te dni je izšel Jadranski koledar za leto 1998, ki je po nekaj letih izhajanja pod okriljem Založbe Devin spet prešel pod založniško hišo ZTT. Zbornik so vCeraj predstavih tisku v prostorih založbe v Ul. Montecchi. Ob prisotnosti nekaterih, zlasti mlajših sodelavcev letošnjega zbornika, so o novem knjižnem dogodku, o njegovem pomenu in o vlogi tovrstnih publikacij spregovorili glavni urednik Dušan Kalc in predstavnika nove založbe ZTT Andrej Furlan in Ace Mermolja. Med dragim je bilo izpostavljeno dejstvo, da sicer letošnji Jadranski ne prinaša dodatnih izvirnih knjižnih novosti, kot se je dogajalo pred leti, zato pa ponuja ob nakupu zbornika na izbiro še dve knjigi iz zakladnice ZTT. Med predstavitvijo je bilo tudi poudarjeno, da predstavlja vsakoletno izdajanje ne le Jadranskega koledarja, temveč tudi Mohorjevega v Gorici in Trinkovega v Beneški Sloveniji, veliko bogastvo za našo narodnostno skupnost, ker se v teh publikacijah kljub razlikam v pristopu in vsebini, celovito zrcali naša stvarnost v vseh odtenkih. Kar se Jadranskega koledarja specifično tiCe, prinaša bogat izbor sestavkov tako o današnjem družbenopolitičnem dogajanju, kot o zgo- dovinskih temah, ki so prav tako pomemben dejavnik za boljše razumevanje današnjega Časa. Prav tako pomemben je dokumentarističen del, ki predstavlja dragocen pripomoček za bodoCe študije in raziskave, pri Čemer velja zlasti omeniti podatke o vpisih na slovenske šole, pregled gledališke dejavnosti v zamejstvu v zadnjem letu in nenazadnje bibliografski del, M ga pripravlja NSK v Trstu. Ge k temu dodamo še vrsto poljudnih člankov z najrazličnejših področij, od športa do folklore, potem lahko reCemo, da ponuja letošnji koledar na svojih 240 straneh kar širok razpon tem za vse starosti in vse okuse ter zanimanja. Bogatejši kot v preteklih letih je koledarski del, ki prinaša vrsto zanimivih in koristnih podatkov, od pregleda dogodkov za preteklo leto in spominskih datumov, do izvirnih receptov in raznovrstnih pregovorov. Z likovnega vidika je JK98 posvečen Avgustu Černigoju ob 100-letnici njegovega rojstva. ŠOLSTVO / ŠTEVILNE PRIREDITVE Po božičnicah so se na šolah začele božične počitnice Povsod številna prisotnost staršev - Igrice, recitacije in pesmi ŠOLSTVO / TREBENSKA ŠOLA Publikacija o kolednicah Predstavili so jo včeraj po dvodnevnem koledovanju otrok Za številne šolarje so se vCeraj že začele letošnje božične in novoletne počitnice, danes pa se jim bodo na tej počitniški poti pridružili še preostali. Pred odhodom na počitnice pa so morali na osnovnih šolah absolvirati še eno tradicionalno dolžnost - božičnico. Včeraj je bila na Katinari (slika levo) skupna prireditev osnovnošolcev, niž-ješolcev in domačih gojencev Glasbene matice. Najmlajši so peli in recitirali, učenci so pripravili igrico o snežinkah, vmes pa so se oglasih inštmmetni - violine, trobenta, flavta, klavir -na katere so igrali gojenci Glasbene matice. Učenci 1. razreda nižje srednje šole so predstavili igrico o božičnem večeru, 2. razred pa je uprizoril zabavno igrico Cini B o božičkovem hudobnem bratu - hudičku, ki je prevzel mesto prijatelja otrok, a so mu jo palčki in otroci na koncu pošteno zagodli. Božičnica je stekla tudi na osnovni šoli Otona Zupančiča pri Sv. Ivanu, in sicer v obliki prave tombole. Med posameznimi številkami so petošolci žrebali tu- di... nastope posameznih razredov. Medtem ko so najmlajši zaplesali, so »odrasli« recitirali, peli in igrali, nastopili pa so tudi skupno in zapeli vrsto božičnih pesmi. Božičnica se je nadaljevala, dokler so izžrebali tombolo. Darila so pripravili sami učenci, ki so ob koncu z ročnimi deli obdarili starše. Včeraj so pripravih božičnico malčki otroškega vrtca iz Ricmanj (na sliki desno), dan prej pa so učenci iz Ricmanj in od Domija razveselili starše in sorodnike s prireditvijo na sedežu društva Frana Venturinija v Domu Toneta Ukmarja pri Domju. Božičnica je bila kar se da pestra. Prvošolčki so pred-stavih prizorček o vrabčkih, ki pričakujejo dedka mraza, drugošolčki so pripravili lepljenko Zupančičevih pesmi. Tretji razred je uprizoril igrico o skrbeh dedka mraza, četrti pa igrico Leopolda Suhadolčana Veliki paket. Petošolci so odigrali igrico Frana Milčinskega Zvezdica zaspanka, vmes pa je bilo še mnogo petja in glasbe, pri kateri je sodeloval tudi harmonikar David Žerjal. Na trebenski osnovni šoli Finka Tomažiča je bila včeraj svojevrstna prireditev ob koncu leta. Učenci so na njej pokazali staršem, kaj so se v šoli naučili o starih domačih običajih. Na to temo so izvedli vrsto razi- skav, ki so jih v preteklih dneh kronali z uspešnim koledovanjem po vasi. Včeraj so spregovorili o starih običajih in navadah, pripovedovanje pa obogatili s petjem kolednic, to je pesmi, ki so jih peli med obiskovanjem domačih hiš. Raziskava je zadobila oprijemljivo obliko v publikaciji, ki je izšla pri Zvezi slovenskih kulturnih društev. V brošuri z naslovom Bog Vas živi so objavljene božične pesmi in kolednice iz naših krajev, iz Trebč, Opčin, Pod-lonjerja. Sv. Ivana, Križa, GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNI KONCERT 1997. Danes, 20. t.m. ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Dirigent Marino Marsič. KD PRIMORSKO vabi na koncert Vox-Magna, ki bo jutri, 21. t.m. ob 19. uri v stolnici v Kopru. Sodelujejo zbori Divača, Maestral iz Kopra, Brni-stra iz Bertokov in Primorsko iz Mačkolj. KD SLOVAN - Pa-driče priredi jutri, 21. decembra ob 17.30 v cerkvici Sv. Cirila in Metoda na Padričah Božičnico. Sodelujejo MePZ Slovan, osnovnošolski otroci in gostji večera, violinistki Raffaella Pe-tronio in Valentina Bem-bi. Sledila bo družabnost. Vabljeni! PD MACKOLJE vabi jutri, 21. decembra ob Boljunca, Gročane, Gro-pade in tudi iz Beneške Slovenije. Učencem, učenkam in učitelj ikam-mentorkam Barbari Boneti, Elizabeti Stopar in Nataši Kralj so se zahvalili didaktična ravnateljica Stanka Cuk, predstavnik ZSKD Rinal-do Vremec in predstavnica domačega SKD Primorec Anica Malalan. Med vsemi so najbolj uživali prav otroci, ki so staršem in sorodnikom podelili voščilnice, kar so pa dobili med dvodnevnim koledovanjem po vasi, so si pa razdelili med sabo. 17. uri v Srenjsko hišo v Mačkolje na predbožično prireditev V PRIČAKOVANJU... Gosta večera bosta Kvintet trobil Godbenega društva Prosek in vokalna skupina Odmevi, ki jo vodi Rado Milič in deluje v sklopu društva Rdeča zvezda iz Sa-leža. Nastopil bo tudi domači MePZ Mačkolj e pod vodstvom Iva Lešnika. Duhovno misel bo podal župnik g. Rafael Slejko. Zbrani prispevki večera gredo za bolnega otroka iz Bezovice pri Črnem kalu. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA iz Trebč vabi na božični koncert, ki bo jutri, 21. t.m. ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj« Ul. Manna 29, vabi v ponedeljek, 22. t. m. ob 17.30 na božični nastop (šolski orkester, otroški zbor, komorne skupine...). Vabljeni! KD PRIMORSKO -Mačkolje vabi na Božični koncert, ki bo v torek, 23. t.m. ob 20.30 v cerkvi Sv. Urha v Dolini. Sodelujeta MePZ Primorsko in Cappella Tergestina. KOMORNI GODALNI ORKESTER Glasbene matice - Sole M. Kogoj prireja v torek, 23. t. m. ob 20.30 v cerkvi pri sv. Ivanu BOŽIČNI KONCERT. Dirigent: Peter Filipčič; solisti: Vesna Kranjec, Sara Mosetti, Iztok Cergol, Matej Santi. Na sporedu J. S. Bach, Tartini, Vivaldi. Vstop prost. Vljudno vabljeni! KD IVAN GRBEC, Skedenjska ulica 124, vabi člane in prijatelje na tradicionalno PRED-SILVESTROVANJE, ki bo v petek, 26. decembra ob 17.30 v društveni dvorani. Aleksij Jercog bo prispeval k prazničnemu razpoloženju. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja 26. t. m. tradicionalno štefanovanje. Ob 14.30 lučanje na Gorici in ob 17. uri kulturna prireditev v občinskem gledališču. Nastopili bodo Tamburaši SKD F. Prešeren in Dramska skupina s komedijo »N’prej, ol n’zej«. SLOVENSKA GLASBENA SOLA - KONCERTNA POBUDA ROJAN in ROJANSKA SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabita na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v petek, 26. t. m. ob 16. uri v rojanski župnijski cerkvi. Pel bo Tržaški oktet. SKD LIPA Bazovica - vabimo vas, da se nam pridružite v soboto, 27. decembra ob 20. uri v bazovski cerkvi, kjer bomo z otroškim zborom »A. M. Slomšek« pod vodstvom Zdenke Križ-mančič, M1PZ »Bazovica« pod vodstvom Kenije Brass in MePZ »Lipa« pod vodstvom Tamare Ražem razmišljali z besedo in pesmijo o večnih vrednotah: človek, ljubezen, družina. SCGV EMIL KOMEL -Koncertna sezona 1997-98 - PDG NOVA GORICA, v nedeljo 28. decembra 1997 ob 17. uri: P.I. Čajkovski LABODJE JEZERO. SNG Opera, balet Maribor in Kijevska nacionalna opera. Predstava v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici. ŠTJAK pri Sežani -vabimo vas na NOVOLETNI DOBRODELNI KONCERT za obnovitev cerkve, ki bo v nedeljo, 28. t.m. ob 16.30 v župnijski dvorani v Štjaku. Nastopajo prof. Anto-nella Costantini - klavir, prof. Sadila Ovidiu -kontrabas in prof. Paolo Spincich - klarinet. KINO ARISTON - 15.00, 17.20, 19.40, 22.10 »Set-te anni in Tibet«, r. Jean Jacques Annaud, i. Brad Pitt. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Febbre a 90«, r. David Evans. EKCELSIOR - 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »La vita e bella«, r. Roberto Benigni. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20, 24.00 »Hercules«, risani film, prod. Walt Disney. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15, 24.00 »A spasso nel tempo - L’av-ventura continua«, i. Massimo Boldi, Christian De Sica. NAZIONALE 2 - 16.30, 19.00, 21.45, 24.00 »L’avvocato del diavolo«, i Keanu Ree- ves, Al Pacino. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15, 24.00 »Mr. Bean, 1’ultima catastro-fe«, i. Rowan Atkinson. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »L’incari-co«, i. Donald Suther-land, Ben Kingsley. MIGNON - 16.00, 19.00 »Belle, pazze, sca-tenate, vogliose«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom; 20.30, 22.15 »Murder at 1600 - Delit-to alla Časa Bianca«, i. Wesley Snipes, Diane Lane. CAPITOL - 17.15, 19.45, 22.10 »Lolita«, r. Adrian Lyne, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Consigli p er gli acquisti«, r. Sandro Baldoni, i. Ennio Fantastichini, Silvia Cohen. 3 ŠOLSKE VESTI DTTZG Žige Zoisa obvešča, da so na razpolago na Zavodu in v Tržaški knjigarni brošure, ki so bile izdane ob 250-letni-ci rojstva Žige Zoisa. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. S_____________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu organizira silvestrovanje v Krškem. Izlet bo v dneh od 30.12.1997 do 2.1.1998. Vse podrobnejše informacije dobite v uradih Kmetijske zadruge ali pa po telefonu 8990111. t Dne 18. decembra nas je zapustil naš dragi mož in oče Viktor Sedmak Pogreb bo danes, 20. t. m. ob 12.20 iz Ul. Costa-lunga naravnost v kriško cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Marica, hči Ivica z možem, brata z dužinama in ostalo sorodstvo Križ, 20. decembra 1997 (Pogrebno podjetje UL Torrebianca, 34) Ob izgubi drage Alme Pregare Ota izreka svojcem občuteno sožalje SKD France Prešeren ZGONIŠKA OBČINA Veselo srečanje z Abrahamom Pred kratkim so se zbrali petdesetletniki iz zgoniške občine, da bi primemo proslavili srečanje z Abrahamom. Kot je že v navadi, so se zjutraj zbrali v Zgoniku in položili šop cvetja na občinski spomenik padlim v NOB (na sliki). Nato so se z avtobusom odpeljali v Kobarid, kjer so si ogledali muzej iz prve svetovne vojne. Nazaj grede so se ustavili na kosilu v Podbonescu, v gostilni »Pri Škofu«, kjer jim je gospa Michela postregla z odličnimi domačimi jedmi v okviru pobude »Vabilo na kosilo«. Veselo vzdušje, za katerega je poskrbel domači harmonikar Lojze Furlan, se je nato nadaljevalo v osmici v Doberdobu. Pozno zvečer so se vrnili domov obogateni z novimi občutki in z željo, da bi se v bodoče pogosteje srečevali in obujali spomine na mlada leta. J PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU ZVEZA VOJNIH INVALIDOV ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU v sodelovanju s krožkom IKlRJUT vabijo na TMBiaONMMO BMUMMUmT v ponedeljek, 29. decembra 1997, ob 17. uri, v gostinski soli v Izoli - Restavracija »Riviera« Število mest je omejeno. Vstop je možen samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/b, telefon 360072 - 360324. Udeležencem nudimo možnost avtobusnega prevoza ■Spr- TABORNIKI ir l RODU MODREGA VALA ' „.«<> se bomo zbrali na OBČNEM ZBORU jutri, 21. decembra 1997, ob 10. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah Vabljeni so vsi elani (v kroju) ter bivši taborniki in prijatelji. VZHODNOKRASKI RAJONSKI SVET in SKLAD MITJA CUK v sodelovanju z Acconciature-Frizure CECILIA MELCHIONNA iz Boljunca vabijo na božično dobrodelno prireditev »Brez ljubezni ni dobrih del« New Look - 3. MODNI DEFILE FRIZUR 1997/98 jutri, 21. decembra, ob 16. uri v telovadnici pristaniških delavcev M. Ervatti pri Briščikih MARSOVCKI, ki smo preteklo nedeljo prihajali k Vam NA OBISK(U), smo se morali vrniti na Mars zaradi težav z vesoljsko stražo. Vsem otrokom in starSem, ki so se želeli srečati z nami, se za neljubi dogodek opravičujemo in naznanjamo, da se bomo ponovno spustili na Zemljo JUTRI, 21.12.1997, ob 17. uri Kraj neposrednega srečanja bo v MARIJINEM DOMU pri Sv. Ivanui, ul. Brandesia, 27 TOKRAT ZARES! Vabljeni! RADIJSKI ODER GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNI KONCERT 1007 Danes, 20. decembra, ob 20.30 v gledališču F. PREŠEREN v Boljuncu Dirigent Marino Marsič VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 20. decembra 1997 URBAN Sonce vzide ob 7.48 in zatone ob 16.17 - Dolžina dneva 8.29 - Luna vzide ob 23.24 in zatone ob 11.51 Jutri, NEDELJA, 21. decembra 1997 PETER VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13 stopinj, zračni tlak 1012 mb ustaljen, veter 9 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 95-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Sara Merciai, Jan Košuta, Mas-simo Miliani. UMRLI SO: 77-letni Adolfo Bacigalupo, 62-letna Nivia Lugnani, 61-letna Ondina Candias, 48-letni Paolo Clon, 76-letna Antonia Gregoretti, 82-letna Maria Knezic, 91-letna Bruna Benussi, 87-letna Stella Pucci, 58-let-ni Rodolfo Cermelli, 72-letna Bruna Dudine. OKLICI: uradnik Alberto Lanza in profesionist s svobodnim poklicem Donatella Di Ciaccio, raziskovalec Alberto Cerdeira Estrada in obrtnica Ales-sandra Mlach, asistent Pierpaolo Bosazzi in ana-listka Patrizia Turina, trgovec Angelo Sorči in natakarica Lipei Jin, trgovski agent Rinaldo Glavina in funkcionar Manuela Furlan, delavec Roberto Rapotez in gospodinja Su-sanna Fiabetti, uradnik Luigi Misson in solnica Katja Starc, uradnik Elvio Perentin in fizioterapevtka Cristina Zanier, delavec Emiliano Piueliz in prodajalka Yizeg Di Mauro, trgovski agent Roberto Giani in uradnica Ariella Sponza, inženir Giacomo Triolo in univerzitetna študentka Erika Zottich, uradnik Stefano Marži in uradnica Kriszti-na Varga, trgovec Enver Andreuzza in blagajničarka Roberta Zovatto. I : LEKARNE Od PONEDELJKA, 15. do SOBOTE, 20. decembra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio Severa 112 (tel. 571088). Bazovica, UL Gruden 27 (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, UL Fabio Severo 112, Ul. Gin-nastica 6. Bazovica, Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. U OBVESTILA V PROSVETNEM DO-MU na Opčinah je do danes, 20. decembra odprta razstava o drugem tržaSem procesu. Urnik od 16. do 19. ure. SKUPINA SHALOM, SLOVENSKI KULTURNI KLUB, MOSP in SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabijo danes, 20. t.m., v Marijin dom pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia) na predbožični dobrodelni ples. Igrala bo skupina FLOATING POINTS. Izkupiček loterije bomo namenili dobrodelni akciji. Začetek ob 20. uri. SKUPINA BABILONIA bo igrala danes, 20. t. m., v mušic bara Mixer (bivši Tortuga) v Devinu. Začetek ob 21.30. SK DEVIN obvešča, da zapade rok za prijave na novoletna zimovanja v smučarskih središčih Fal-cade in Val di Fassa danes, 20. decembra. Informacije nudi tajništvo v večernih urah na tel. 2916004. KD LONJER-KATINA- RA vabi jutri, 21. t. m., na NJAM PARTY - družabnost ob božičnih in novoletnih praznikih oziroma tekmovanje za najboljšo lonjersko slaščico. Svojo slaščico prinesite v društvene prostore od 14. do 16. ure. Nagrajevanje in družabnost s kulturnim programom in loterijo bo ob 18.30. Vabljeni! SKLAD MITJ CUK in Vzhodnokraški rajonski svet prirejata v sodelovanju z Acconciature-Frizure Cecilia Melchionna iz Boljunca božično dobrodelno prireditev »Brez ljubezni ni dobrih del« -New Look - 3. MODNI DEFILE FRIZUR 1997/98, jutri, 21. decembra ob 16. uri v telovadnici pristaniških delavcev M. Ervatti pri BriSčikih. KROŽEK BRIN prireja jutri, 21. t.m. ob 10.30 na Kržadi v Križu Praznik treh županov. Nastopajo otroci vaških osnovnih Sol ter otroška zbora Vesna in Brin. TABORNIKI RODU MODREGA VALA se bomo zbrali na občnem zbora jutri, 21. decembra 1997 ob 10. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Vabljeni so vsi elani (v kroju) ter bivši taborniki in prijatelji. SKD VIGRED prireja ob priložnosti božičnih praznikov sejem knjig in raznih ročnih del, primernih za darilo (na razpolago so tudi koledarji), v društvenih prostorih v Sempolaju, jutri, 21., v ponedeljek, 22. in v torek, 23. decembra od 16. do 19. ure. SKLAD Mitje Cuka in VZS Mitje Cuka prirejata razstavo V pričakovanju Božiča... razstavljajo mali obrtniki. V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, urnik: do 22. t.m. dopoldne od 10. do 13. ure, popoldne od 16. do 18. ure. KD LONJER-KATINA- RA vabi v ponedeljek, 22. t. m., na »Otroški direndaj« v prostorih lonjerskega društva od 9. do 17. ure. Zabava in igra sta zagotovljeni! Poskrbljeno bo tudi za lačne trebuščke... Vljudno prosimo, da svojo udeležbo telefonsko najavite na tel. St. 910387 (Tamara) ali 910178 (Jana). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 22. decembra, ob 20.30 na sklepni večer v tem letu, na katerem bo duhovno božično misel za bližajoče se praznike podal rodiski župnik gospod Milan Pregelj. SKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi člane in simpatizerje na 7. redni občni zbor članov, ki bo v ponedeljek, 22. decembra v društvenih prostorih v Mavhinjah ob 20.30. ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO v tržaški škofiji vabi mlade, da se udeležijo VEČERA DUHOVNE UMIRITVE IN PRIPRAVE NA BOŽIC. Srečali se bomo v torek, 23. decembra v župnijskem domu Andrej Zink na Opčinah (tik ob župnijski cerkvi). Ivan Florjane nas bo s Svetim pismom uvedel v božično skrivnost. Sledil bo pogovor in spovedovanje v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Na razpolago bo več duhovnikov. KD FRAN VENTURINI prireja ŠBožicmefr dlamcga S®» dl. -, . lfrrr/j .. Ofittor/. . S a/a/e... ffiristov -ir- roi//... V pričakovanju Božiča jutri, 21. decembra 1997, ob 17.30 V Kulturnem centru Lojze Bratuž Pridite, mali in veliki! Skupaj bomo doživljali božično vzdušje ob glasbi, pesmi in besedi. Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne bencinske Črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia MONTESHELL -Trg Municipio AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO-TigUnita TRZIC AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL -Drev. S. Marco IP - Ul. IV. novembra STARANCAN ERG - Trg Repubbbca KRMIN AGIP-Drev. V.Giuha FARA ERG - Ul. Gorizia POLJAN-SREDIPOLJE IP - Ul. Ul Armata I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - D’UDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787. POGREBI Danes: 9.00, Maria Knez iz Krmina na glavno pokopališče; 10.30, Wally Mar-tellani iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.15, lolanda Mucchiut vd. Verzegnassi iz splošne bolnišnice v Romans; 12.00, Carmela Princi iz bolnišnice sv. Justa v cerkev in na pokopališče v Locniku. moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 Mointjšl OKf Veliki kroji od št. 56 do št. 76 Končno nekdo misli na vas.** Pri nas dobite vsa oblačila, od kavbojk do majic, od pulijev do oblek, od hlač do športnih copat. Oblačila od leta 1946 CANTARUTTI ABBIGLIAMENTO Romans, Trg Caduti 7, tel. 0481-90238 živali, bonsaii in dodatki Bogata izbira perzijskih mačk, majhnih zajčkov, plešočih mišk, perujskih morskih prašičkov, hrčkov, morskih žel vic itd. Bogata izbira bonsaijev raznih starosti, velikosti in vrst (bor, brin, psika, serisse itd.) OB VSAKEM NAKUPU VAM PODARIMO LISTEK NOVOLETNE LOTERIJE Gorica, ulica duca d'Aosta 110, tel. 0481/521035 POROČILO O STANJU MANJŠIN V TREH NOVIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE V publikaciji Evropskega paiiamenta dokaj jasna slika o Slovencih v Avstriji Studijo ne ponuja rešitev, no probleme koroških in štajerskih Slovencev po kože v jasnih obrisih Vezi med državami članicami Evropske Unije postajajo iz dneva v dan vedno tesnejSe, obenem pa se ta skupni kulturni, politični in gospodarski prostor razširja in zaobjema nove evropske predele. Tako so med zadnjimi stopile na "evropski vlak" tudi Avstrija, Finska in Švedska, realnost evropske integracije se je s tem razširila tudi na razmeroma bogatejši in predvsem mnogo bolj urejeni skandinavski del kontinenta, ki se le delno identificira s širšo evropsko stvarnostjo. V daljnoročni viziji "Evrope regij in narodov" in ne več izključno Evrope držav, je pobuda, ki jo je pred kratkim predstavil Evropski Parlament vsekakor spodbudna. V okviru serije Studijskih raziskav, ki naj bi orisale narodnostno stanje v državah članicah, je letos izSel novi, dopolnilni zvezek o položaju manjšinskih jezikov v Avstriji, na Finskem ter Švedskem. Študijo je tudi tokrat izvedel Evropski Urad za manj razširjene jezike s sedežem v Dublinu, predstavlja pa izčrpno dopolnilo pred tremi leti predstavljenega poročila evropskega poslanca Killilee, sicer predlagatelja resolucije evropskega parlamenta o zaščiti manjšin. Avstrija, Finska in Švedska predstavljajo novo bogastvo narodov za Evropsko Unijo, saj so vse prej kot etnično monolitne države. Študija Evropskega Parlamenta z izčrpno natančnostjo in najnovejšimi podatki predstavlja narodnostno raznolikost teh držav. Tako Avstrija mOPEAN PARLIAMEH m liir/ttčtitt-CtarnlfiirKtmirck USSER USED UNGVAGES IN AVSTRIA. FINLAND AND StVEDEN i49