Št. 138. V Gorici, v četrtek dae 30. novembra 1811. feliafrtrikrai mi' teden,- in sicer t toreMetrtek in sobot« ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemka f li v Oorici na dom pošiljati a : vse leto .... 15 K It v* • » o » Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja ,Sočaa v vseh lobakarnah. »SOČA* ima naslednje izredne priloge: Ob'novem letu JLažipot. po eoriškem lit Sradižčangkenr m dvakrat v letu B Vozni red železnic, parnikov in poitain i?ea\ Ha naroČila brez doposlaae naročnine te te utirano. Tečaj; XU »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo .s i nahaja v Oosposki ulici št. 7 •' Oorici v I. nadstr. na ¦ desni). : Uprav ništvo ¦' • se nahaja v Gosposki1 ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiškaMi. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat, 16 vin., 2-krat 14 vin7 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame irtjjjpisi v uredniškem delu 30 vinrf*jrrsta. - Za obliko in . vsebino i&lascv odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik ha izdajatelj Ivan Kav L it v Gorici. ToUffoD it. 83, „Gor. Tiskarna" A. Gabrggtsk (odgčv. j. Fabčifc) tiska in zal. Tin Spremembe volilnega reda, ponatisnjene v zadnji Sjči", kažejo povsem jasno tendenco: zahtevalo čiste volitve. Doslej je imela vladajoča klika vse preveč škarje lit pfotnn v svojih krempljih. /lasti ako je predsednik volilne komisije prekomoden ali preveč popušča kliki. Po i azglašeiuh spremembah pa je onemogočena marsikaka spletka klike, zlasti tedaj, ako se predsednik zaveda svoje važne naloge. Oglejmo si novi položaj! Rekiamaeijsko postopanje. Doslej so bili razgrneni na davkarijah e imeniki /a vsak posamičen davčni okraj, t. j. v liovcu za bovški, v Sežani za sežanski okraj itd. Vsi imeniki so bili na pogled le \ zborničnih prostorih v Gorici. Kdor i-.i se bil hitel v večjem obsegu ;.,.,»služiti rckUimacijskc pravice, bi bi! moral priti v Gorico; isto tako. kdor bi hotel zvedeti, koga sploh more voliti, da trn glas veljaven. (Tu niti ne omenjam nezakonitih ovir. ki so se stavljale zadnjič onim. ki so hote., videti volilne Imenike). Odslej bo tb drugače! Na vseh davkarijah v deželi bodo morali razgrniti vse imenike za celo deželo. Vsak volilec jih bo mogel pregledati in reklamovati vpis izpuščenih voiilcev ali izbris takih, ki •iimajo volilne pravice. Naravno je. da ni- moremo pričakovati od vsakega tigovca ali obrtnika, tla m se v takem obsegu poslužil reklama*':js-ke pravice. To mora izvršiti osrednji j-hor v Gorici, vsi rodoljubi na deželi pa n ¦>' •iredo odboru na roko. Letos h ) reklamaeijska doba najvaž-":s;r de! prihrdnjih volitev. Tudi "o r.ovem besedilu š -\ sestavlja volilna Komisija rnenik volilcev na podlagi imenikov, ki jih vodi zbornica, lorci ne ;>o najnovejših davčnih izkazih, kar bi bilo b:vlj naravno in pravično! Je pač zopet tu vmes okvirni državni zakon! —- No. gospodje v zbornici so že skrbeli vsa tri leta, da zbornični kataster ni na škodo Italijanov. —-Prav zato ,bo reklamacijsko delo naravnost ogromno, težavno, za Slovence uso-depolno! Priprave za volitev. Doslej je Izročala volilna komisija vse izkaznice in glasovnice obrtnim instancam 1. vrste (magistrat v Gorici in gla-viirstva), ta pa so jih razpošiljala po občinskih obhodnikih volilcem..Pred tremi lqii se je to zgodilo 23, i-i 24. decembra; dne 25.. 26. in 27. so »bili prazniki. Dne 28. in 29. so jih šele glavarstva razpošiljala občinam, - - a 4. januvarja so morale priti glasovnice že nazaj na glavarstva in magistrat. Vmes sta bila zopet dva praznika! Z ozirom na tako kratek čas in še posebe z ozirom na ovire v pregledovanju volilnih imenikov se je zahtevalo od volilcev naravnost nekaj nemogočega. Odslej ta) tudi to drugače! Volilna komisija razpošlje izkaznice in glasovnice volilcem po posti proti potrdilu. S tem odpade ves tisti čas, ki so ga prej porabila glavarstva in občine. Posebno važno je, da v Oorici uc bo dostavljal izkaznic -magistrat. Citateljem -»Soče« je gotovo še v spominu, kako je magistrat dostavljal volilcem izkaznice. Takrat se je cela vrsta mestnih svetovalcev ponižala do službe 1 občinskih slug, ki so nosili izkaznice po hišah in jih obenem pobirali! Kaj vse so uganjali, smo žigosali brez - pardbna v .vSoči". in v pritožbah na ministerstvo. Ta švindel odslej odpade! Volitev. Doslej se je vršila volitev posredno p.s obrtnih instancah 1. vrste in na določen dan pred komisijo v Oorici. Zadnjič n. pr. so morali velilci vrniti izpolnjene in podpisane glasovnice do 4. januarja glavarstvom in v Oorici magistratu, pred volilno kr.misijo pa se je vršila volitev šele 12. in 13. januarja. Ker so glavarstva poslala vse dbSle glasovnice komisiji v Gorico najdalje »v januarja, je imela komisija vse že 6. V rokah IN ISTEGA DNE JE TUDI ŽE NATANČNO VEDELA ZA RAZMERJE GLASOV. In od 6. do 12. in 13. januarja je bilo časa dovolj, da so »neznani« tiči natabricirali še 700 glasov!! Odslej bo to vse drugače! Volitev potom glavarstva in magistrata odpade popolnoma; vršila se bo edino le določenega dne pred komisijo v Gorici. 'Glasovnice morejo priti komisiji po pošti ali... pjp posebnem slu, t. j. kdorkoli sme prinesti glasovnico, samo da je podpisana in priložena izkaznica! Tudi lahko, prinese en sam človek sto ali tisoč glasovnic! Komisija sama do končanega sknuiinija nič ne ve za razmerje glasov! Kakor, smo hoteli in kakor edino je pravično ~- tako se bo odslej tudi godilo! i zavednosti našega ljudstva je, da že Glavna skupščina še je mirno vršila. Štajerce so smatrali za nekako opozicijo, in poročevalec v »Slovencu« je že govoril o »mladih« — to so bili Štajerci — in o »starih«. Vrelo je pa tačas že v Ljubljani in je že bilo slišati hude kritike o. ljubljanskih »prvakih«, da so premalo delavni in 'premalo energični. Svoje zaupanje so vsi stavili na dr. Tomana, ki se je že mesca februarja bil preselil iz Radovljice v Ljubljano. Njega so tudi izvolili za predsednika v odbor pa 40 mož iz raznih slovenskih pokrajin. Tudi, dr V.ošnjak je bil v odboru in ostal v njem do 1. 1872. Zvečer po skupščini je govoril Tr-stenjak ter izrekel geslo: »Vse za vero, omiko in domovino«. To geslo je dr. Vošnjak kasneje spremenil v »Vse za narod, omiko in svobodo«. Sicer pa sodi dr. Vo- piihodnji vspeh ovenča dosedanje delo s j šnjak o geslih tako-le: častno zmago! A. Gabršček. Dr. Josip Vošnjak. (Dalje.) V Mariboru in Ptuju so bile velike .Javnosti leta 1864, ki so neizmerno vplivale na ljudstvo. V Mariboru so peli prvič Ipavčcv Kdo je mar«? V Ptuju so otvorili čitalnico 5. septembra. To so bili veseli.navdušenja polni dnevi ... Leta 1865 se je ustanovila Slov. Matica.. Štajerski Slovenci so položili temeljni kanien temu zavodu, zato so se zelo brigali za nadaljnji razvoj in paznini cčesoiir spremljali delovanje osnovalncga odbora, ki je naposled vendar se.zedinil o društvenih pravilih, jih razglasil in sklica! glavno skupščino v Ljubljano na dan 11. maja. H glavni skupščini so se pripeljali s Štajerskega dr. Vošnjak, Trstenjak, dr. Scrnec, dr. Prelog in Žuža. »Sicer so pa vsa ta gesla same fraze, tudi geslo »Vse za vero, dom cesarja« je plagiat pruskega: »Fiir Goti, Konig und Vaterlaud«, in vsi ti programi — sodeloval sem pri mnogih tekom let — so porojeni hi spisani le za trenotek, bolj ali manj doneče fraze, ki ostanejo na papirju, ne da bi stopile v življenje. In kako smo se včasi mučili pri sestavi programov, kako pretehtavali vsako besedo, da bi ne povedala ne preveč in ne premalo! In ko je (bil tiskan program, smo se nanj sklicavali. a zgodovina hodi svojim potom in usida narodov ni zavisna od še tako lepih programov, ampak od njih lastne moči in še od mnogih drugih faktorjev, sipet odvisnih od višjih sil. Vsak narod izvrši svojo nalogo, kakšno, to šele vemo, ko je stopil s pozorišča in izginil v morju večnosti. Da slovanski narod še ni izvršil svojega teka in svoje naloge, o tem celo njegovi nasprotniki ne dvomijo. In ta naloga? Človekoljubje, trdi Stritar in to idejo nahajamo pri najimenitnejših ruskih pisateljih, v prvi vrsti jo propagira L. Tolstoj. Ta naloga se ujema z mehko slovansko naravo, ki nam je sicer zakrivila mnogo bede in suženjstva, a nas vendar ohranila tako mnogoštevilne, Maksim Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) »Ali ... pes! Zdaj poglej, kakšni so ljudje: kradeš mu in on se še klanja in izraža spoštovanje! Ha-ha! Morebiti je bil okraden za kopejko. a ta kopejka je njemu toliko, kakor meni rubelj ... In za kopejko se tudi ne gre, marveč za to, da je moja in da nje ne sme nikdo dotakniti, ako je sam ne vržem proč ... Eh! Naj bo! Zdaj Pa mi pripoveduj, kje si bH in kaj si videl?« Deček se je vsedel tik očeta ter mu pripovedoval podrobno vse vtiske svojega dneva. Ignat je poslušal, zroč z zanimanjem v oživljeno sinovo lice in obrvi velikana so se zamišljeno dvigale. »Vse po vrhu mi še plavaš, brat ... Otrok si še, da, da!« »A v jarku smo splašili sovo«, je pripovedoval deček. »To je bilo nekaj! Vzletela je :» se zadela v letu ob drevo ... tresk! Celo zatulila je in to Je bilo tako žalostno. In zopet smo jo spodili in zopet je bilo tako, — letala je nekaj časa in se zadela tib nekaj. Perje se ji ie kar vsipalo! Tako se je mučila v jarku in komaj se jo mogla skriti. Potem je mismo več .tekali, smilila se nam je, ker je bilo čisto razbita. Je-ll čez dan popolnoma slepa, ata?« »Da«, je dejal Ignat. »Nekateri človek se prav tako meče v življenju, kakor sova podnevi. Išče.in išče svojega mesta, bije se in bije, da se 'kar perje vsiplje, in vendar ni mč ... Razbije se popolnoma, oslabi cd bolesti, izgubi vse svoje perje in se skrije naenkrat, samo, da si odpočije po mukah. Gorje" takšnemu človeku, brat!« Kako mora to boleti«, je rekel Foma rahlo. Prav kakor to sovo!« »In zakaj je tako?« • >Zakaj? To ni lahko povedati. Pri marsikaterem, ker je zaslepljen od napuha, mnogo hoče in razpolaga le z neznatno močjo. Pri drugem, ker je neumen — in še iz mnogih vzrokov. Ti tega ne mdreš tirne ti.,«' »Pridita čaj pit!« ju je poklicala Anfisa. Dolgo časa je bila že stala ob vratih s prekrižanimi rokami in občudovala ganjena orjaško bratovo postavo, ki se je prijazno nagiba! k Fcmi in zamišijenost dečkovo, ki se je tiščal k očetovi rami. Tako se je dan za dnevom počasi razvijalo pred Fomo življenje, ki .povprek ni bilo bogato vznemirljivih dogodkov, marveč tiho in mirno. Silni vtiski, ki so budili po eno uro ali pa en dan dečkovo dušo, so se včasih ostro risali na ozadju tega enakomernega življenja, a vendar so izginjali kmalu. Dečkova duša je Ma še tiho jezero, skrito pred burnim dihom življenja in vse, kar se je dotikalo jezerske površine, je padalo ali k dnu, ne da bi dolgo motilo sanjavo vodo ali pa je zdrčalo po gladini, razpla-valo v širokih krogih in izginilo. . Presedeli v šoli pet let in ko je bil napravil komaj in komaj štiri razrede, je izstopil Foma !kot dičen, črno-las fant rujavega lica, gostih obrvi hi s temnim mahom mi zgornji ustnici. Velike, temne oči so gledale zamišljeno in naivno in ustnice so bile polodprte, kakor pri otrocih, toda kedar je zadel na kaj, kar je nasprotovalo njegovi želji, so se razširile zenice v njegovih očeh in vse. lice Je dobilo odločen in svojeglav izraz ... Kuni, nasmehuje se po svojem skeptiškem načinu, mu je govoril*. »Za babp boš slajši nego med, Foma, a velikega razuma dosedaj pri tebi še ni izapaziti.« ignat je vzdiha! ob teh besedah. »Ti, kuni, bi moral sina Ikmalu spraviti pod streho!«. »Počakaj še ...« »čemu čakati ? Naj se še dve, tri leta podi po Volgš potem pa ped venec ž njim. Le mojo Ljubovj si poglej ...« Ljubovj Majakiua je hodila tačas v peti razred nekega-zavoda. Foma jo je pogosto srečaval na ulici, pri čemur mu je vedno milostno pokimala s tcmnoplavkasto glavico v elegantni čepici. Ugajala je Fomi, toda njena row'a lica, vesele riijuve oči in rudeča usta niso/mogle v n.? * brisati žaljivega vtiska njenega ponosnega pozdn*-. »ila je znana z gimnazijci in čeravno se je nahajal mreu .. mi Jezov, njegov stari tovariš, vendar- Farne ni vleki«, k njim in v njihovi družbi je .občutil tesnobo. Zdelan seu.u je, da se vsi oponašajo s svojo učenostjo in se rogajo njegovi nevednosti. Zbirali so se pri Ljubovi in citati'tam; ako jih je dobil pri čitanju ali pri razinotrivanju, so umolknili, ko se je prikazal. Vse to ga je odbijalo od njih. Nekoč, ko je sedel pri Majakfciih, ga je povabila Ljuba na izprehod po vrtu in tam, šetaje poleg njega, ga je vprašala, smešno nabravš! obraz: »Čemu si tako čemeren in čemu nikoli ne govoriš?« '*0 čem naj govorim, ko ničesar ne vem!« je usjal Foma prosto. »Uči se, — čitaj knjige!« " '*' »Ne veseli me.« ! - ? (Dalje prih.) 30 da se nam ni bati za bodočnost Le truditi še nam. je treba, ine pa rok Križem držati v fatali^iC^le0ssE^yl]Liz^^u.«, Naatopiu sq|važiii.calsu;° _, „¦ ŠmefH-ngVta »H duh aa,, avstrijske Slovake, je moral slovo dati ministrskemu sedežu jn na njegovo mesto je.bil imenovan grof Belcredi, cesarski namestnik na Češkem- , , Po odstopu Šmerlirogovem smo tudi mi Slovenci pričakovali, da se bo za nas na bolje obrnilo. Pa tekli so dnevi in šlo je vse,naprej, kakor da bi ne bilo nobene izprememlbe v vladnem sistemu.. Že so se prikazovali:prvi znaki bjgočega dualizma, ki je izročil Slovane nJspgrskem Madžarom, Čehe in Južne Slfijlane pa Nemcem. * Belcredi je gotovo imelCdobro voljo, pa. proti najvišjim krogom^ ki so težili na Nemško, in'proti birokraciji ni ničesar mogel opraviti. Koncem julija je sicer, izdal okrožnico na vse urade, ki se je prav lepo glasila. Ukazal je med drugim: ,. »Za tiste de:Ve, 'po katerih živi več narodov, moram najsrčneje priporočati, naj se z vsako narodnostjo ravna enako pravično in enako nepristransko. Urad in vsak posamezni uradnik mora z ljudstvom v njegovem jeziku obravnavati; da je kdo za tako uradovanje. zmožen, bode težko in odločno tehtalo, kadar pojde za presojo, za kaj ali kako je ta ali oni uradnik sposoben.« Prav lepe besede, pa birokracija se prav nič ni menila za nje in ravno uradniki so v vseh deželnih zborih, ki so bili novembra sklicani, da presodijo novo ustavo, se pridružili opoziciji proti vladi. In Belcredi sam je na najimenitnejša mesta postavil svoje najhujše nasprotnike, ali.nl imel dovolj vpliva, njih imenovanja preprečiti. Šmerling je postal predsednik najvišjega sodišča in kot tak še več desetletij silen vpliv imel na .pravosddje. Še Pražak, kot justični jnmister, se je moral ved|ftTifnjim- boriti. Na Štajersko je prišel za namestnika bivši policijski minister. Mecserv,- ki je ravno tako malo znal slovenski, ko 'njegov prednik grof Strassoldo. m celo Kranjsko je dobilo v osebi nemškega birokrata Bacha slovenščine neveščega deželnega predsednika'. Pričakovali so, da bodo Šmerlimgovi deželni zbori razpuščeni, pa tudi to se ni zgodilo, kar je gotovo bila velika napaka in ohrabrilo Šraerlingovo nemškovalno stranko, da se je s tem večjim pogumom ustavljala novi vladni sistemi. Cesar je z manifestom z dne 20. septembra ustavil februarski patent in obljubil, da bode deželnim zborom predložilv presojo m potrjenje, kar bo sklenil ogrski državni zbor, torej je bila »odprta pot« — za dualizem. '. Slovenci so se ogrevali za diplom z dne 20. oktobra 1860. ker bi se po njem lahko razvila, federalistična ustava, vendar so imeli močne pomisleke proti preveliki avtonomiji deželnih zborov, ker so " v vseh razen na Kranjskem vladali Nemci,- oziroma Italijani. Iskali so pote, po katerih bi bilo mogoče združiti vse Slovence v eno skupino, pa tu so zadeli ob nepremagljive ovire. (Dalje prih.) Družba sv. Cirila in Metoda. Za 25 fciiilco moške podružnice družbe sv. C. in M.'daruje Franjo 25 K. -— Med Mofhorjani v Gorici se je nabralo za družbo IG K. — Hvala vsem darovalcem! Iz Podgore. — Ustanovni občni zbof podružnice C. M. D. za Podgoro in okolico se bo vršil v nedeljo 3. decembra ob 3 in pol v otroškem vrtcu. Naznanilo o zadružnem tečaju. V nedeljo, dne 19. t. m. se je sklenilo, da naj se.vrši zadružni tečaj ob nedeljah od 8V2 do * \ ure zjutraj. Po tem vu naznanjam vsem pri-glaSencem, da se prične s poukom dne 3. decembra t. 1. v šolski sobi I. tečaja moškega učiteljišča v Gorici. Vsi oni gospodje, ki se žele udeležiti tega pouka, se prosijo, da pridejo točno k pouku. 5-'Ž'zadružnim pozdravom Fran Mer molja. DOBRAVLJE, 27. XI. 1911. Domače vesti. Pater Hugolln Sattner, znani odličen slovenski skladatelj, je praznoval včeraj svojo 60 letnico. Zveza županov in podžupanov na Krasu bo* imeli svoj redni občni zbor dne J 4. decembra t. 1. Ob 1. pop* v Sežani pri J Polleyu. — Dnevni red: l. Predsednikovo poročilo. 2. Blagajnikovo poročilo. 3. Naš blagor. 4. Volitev novega odbora: 5! Predlogi in slučajnosti. Ako se ob napovedani uri ne zbere zadostno število udov, se bo zborovastje zjstim dnevnim redom vršilo pol ure kasneje ne glede na število udeležnikov. Na zborovanje so povabljeni tudi gg. državni in deželni, poslanec dr. Gustav Gregorin ter dež. poslanca dr. Hinko Ste-pančič in Fr. Zlobec. Porotni zasedanje. — Druga razprava se je vršila v torek, in sicer proti Alojziju Fantu zziju in Avg. Braulinu radi posku&enejga uboja. Kakor,znano, je fantuzzi, klepar in "krčmar v Gorici, streha! dne 25. avgusta t. I. v tukajšnji sodni palači na laškega odvetniškega kandidata dr. Gvida Battigija, 'ker je imela iti na dražbo Fantuzzijeva hiša, na katero je posodila gospa Karolina Bozzini rojena Sta-bile svoto 26|f)00 K. Fantuzzi se ni držal svoje obveznosti in dr. Battigi, nečak gospe, je končno povedal Fantuzziju, da ni drugače nogo da se proda hiša na dražbi. Pisal je bil gospej Stabile tudi grozilno pismo ter jn spemnil na čase, ko je Lil njen oče leta 1872. od nekega mudnega dolžnika napaden in umorjen. Braulin je kot posredovalec soobtožen, zlasti ker je Fantuzzi nanj valil krivdo, da ga je napeljeval k napadu. Fantuzizi je bil kupil prejšnji dan revolver pri Gyri. Ko je streljal, ga je bil pograbil slučajno na sodišču navzoči Peter Pahor iz Renč, ki ga je tu Ji razorožil. Fantuzd je rojen v Gorici 1. avgusta 1855. Sodnemiu dvoru je predsedoval nadsvetniik Rutar, prisednika svetnik Vidoz in okr. sodnik Musina, zastopnik drž. pravdništva namestnik dr. Marinaž. Fantuzzija je branil dr. Pangrazi iz Trsta, Braulina dr. Pinavčig. --- Fantuzzi je rekel pred poroto, da je bil na dan 25. avg. popolnoma pijan, da ne pozna dr., Battigija, ne ve, da je bil on .zastopnik gospe Bozzini-Stabile, gospej je pisal grozil^) pismo nahujskan od Braulina. Predsednik pa mu je povedal, da je v preiskavi izpovedal, da je streljal zato, da bi oplašii dr. Battiggija. Braulin pravi, da ni nič kriv, da je bil le posredovalec ter je pisal pismo gospej le vsled naganjanja Fantuzziievega. — Priča dr. Battigi je pripovedoval, kako Fantuzzi ni plačeval niti obresti. Ustrelil je Fantuzzi nanj dvakrat, enkrat proti glavi njegovi, drugič proti hrbtu, zadel ga ni. Dr. Marani je izpovedal, kako je videl streljati Fantuzzija. Potem so si porotniki s sodnim dvorom ogledali mesto, kjer se je to godilo. Med drugimi pričami je izpovedal notar Čiibej, da v njegovi pisarni je pred časom ah Braulin ali Fantuzzi izrekel grozilne besede na dr. Battigija. Peter Pahor iz Renč je pravil, kako je prijel Fantuzzija. A. Sirku je rekel Fantuzzi pol ure prej, da bo že videl, kaj se zgodi. Dr. Pitamic in dr. Bramo sta izpovedala, da je Fantuzzi duševno in telesno zdrav ter odgovoren za svoje dejanje in izključujeta, ¦da bi se bil nahajal v k-itičnem momentu v takem stanju, da bi ne bil vedel, kaj dela. Branite!] dr. Pangrazi je trdil, da ni streljal deiirtkvent, mat več ubog norec. Stavljenih je bilo več vprašanj na porotnike. Po njihovih odgovorih je obsodil sodni dvor Fantuzzija na 18 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsake 3 mesece. Razprava je končala ob 2. uri zjutraj. V sredo se je vršila razprava proti Antonu Vižinttnu iz Zagrajsike občine, doma od Sv. Martina. Predsedoval je sodnemu dvoru predsednik okrožne sodnijc Cazafura, prisednika nadsvetnika Kuha-čevič in okr. sodnik dr. Zipgler. Državno pravdništvo zastopa namestnik dr. Marinaž, Vižintin je obtožen roparskega napada na g.čno Lindo Zumin, katero je napadel 22. maja letos ob Soči na sprehodu od Gradišča proti Majnici. Prijel jo je za vrat, tiščal in vlekel v grmovje; zahteval je od nje denar, če ne jo usmrti. V strašnem strahu mu je dala srebrno verižico ter uhane; nato je zbežal, Aretirali so ga 11. junija .Konečno je priznal svoje dejanje. Obsojen je na 18 mesecev.težke ječe s postom vsaka dva meseca. Tiskovne pravde proti »V Bco«,. določena za danes, proti »Soči*, določena za jutri in pojutrišnjem, ter proti »Novemu Času«, določena za pondeljek, odpadejo. Prihodnja razprava bo v torek 5. decembra. Sankališče v Bohinjski Bistrici. — Za bližajočo se zimsko-sportno sezijo se je popravilo sankališče po celem tiru, obnovili nasipi in zavarovali ovinki z zemljo. ¦Da se ustreže željam začetnikov in dam, se je izkopalo popotnima novo zabavno sankališče, ki teče paralelno s športnim sankališčem. Ta nov tir ima v prvi vrsti namen, da se na njem izuri novinec in tisti, kateremu je športno sankališče prestrmo. To novo sankališče je dolgo 400 m in ima lahek padec 5'/c. Veliko pozornost se bode obračalo letos ski-s;pOrtu. Preskrbelo se je za novo markacijo na .novih terenih Rudnica-Most-nica-Uskovnica in je tako dana prilika smučarjem prirejati krasne izlete proti Bohinjskemu jezeru. Natančno poročilo o zimsko-sportnem vlaku in o zimsko-sportnih listih za športna društva se objavi kasneje. »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« priredi v nedeljo, dne 3. t. decembra kakor že naznanjeno, zabavni večer pri jelenu. Vzporcd: 1. Godba; 2, A. Sachs: »V boj«, koračnica; 3. Godba; 4. a) A. Sachs: »Ljubici pod oknom«, b) dr. Ipavec: »Planinska roža«; 5. Godba; 6. dr. Ipavec: »Savska«; 7. Godba; 8. Komičen prizor: »Tripolis-Silopirt«; 9. Prosta zabava. Začetek ob 7Y2 zveč. m traja do polnoči. — Vstopnina 60 vin. za osebo, k plesu 1 krono. Vabljeni so vsi! Posebnih vabil se ne razpošilja. Odbor. Društvo »Russkoje zerno« žeU prihodnje spomladi zopet poslati nekoliko kmečkih mladeničev iz Rusije na Slovensko, da se Lzuče tukaj racijonelnega gospodarstva. Obračam se zatorej do vseh onih posestnikov in kmetovalcev, kateri bi pripravljam bili jednega ali drugega teh mladeničev sprejeti v delo, da mi to javiti blagovoli. Objednem bi prosil naznaniti mi, bi li pripravljeni bili plačevati dotičnikorrt poleg stanovanja in hrane tudi kakošno posebno nagrado, ter pripominjam, da so vsi gojenci »Russkcga zerna« sposobni za vsakoršrto tudi najtežavnejše kmečko delo. V Ljubljani, 28. H. 1911. Ivan Hribar. Ta je lepa! — V poslanski zbornici je stavil klerikalni poslanec Panz- predlog, naj se zvišajo plače ... duhovnikom! Pred parlamentom splošne volilne pravice, torej pred par leti, se je v takratni zbornici zvišalo plače duhovnikom; sedaj hočejo zopet povišanje svojih plač. Hkrati pa so njihovi poslanci proti socialnemu zavarovanju in proti opravičenim zahtevam uradnikov. Pa menda zbornica ni na glavo padla, da bi še bolj polnila znano slovito bisago! Odbor G. S. M. naznanja, da odpade v nedeljo, dne 3. decembra plesna vaja in sicer radi tega, ker priredi oni dan »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« zabavni večer s plesom »pri jeleni ti«. Gg. članice in člane poživljamo, da se udeleže v obilnem številu te narodne prireditve. Okoli Slovencev, ki stanujejo na gradu v Gorici, lazi neki mestni uslužbenec ter pripoveduje, da je več Lahov kot Slovencev v Gorici, govori o ljudskem štetju, sprašuje odkod.so itd. — tako, kakor da bi ljudsko štetje ne bilo še končano. Naj ga zapodi vsak, kogar bi nadlegoval. Ali ima magistrat toliko denarja, da plačuje ljudi za to, da nadlegujejo Slovence? Nemška propaganda na Goriškem. — V seji zveze nemikih alpskih poslancev dne 28. t. m. je prečital poslanec Dobemig dopis o ustanovitvi nemškonacionalnega političnega društva za Goriško in Gradiš-čansko, v katerem se prosi izdatne podpore za nemškonacionalna stremljenja na tem ozemlju. Zveza je sklenila z vsemi silami delovati v prospeh nemštva na Jmgu! Molk na celi črti. — Iz mesta nam pišejo: »Tukajšnji list »Bco« ni še imel toliko prostora na razpolago, da bi obelodanil 1. katera slika M. B. je prava med onima, ki se nahajata na Sv. Gori; 2. katero bodo popravljali in 3. zaikaj so preč. očetje frančiškani skrili eno onih slik M. B. Dva tukajšnja italijanska lista sta pozivala N. S., g. knezonadškofa Sedej-a, naj tozadevno odgovori. Odgovora seveda ni bilo. Mari si res misU predstojnik •naše nadškofije, da bi bil vsak odgovor nemogoč? Morda. Toda zakaj se pa dopušča, da se na Sv. Gor' omalovažuje verski čut romarjev. K temu dostavljamo, da je svoj čas tukajšnji katoliški list »Gorica« ponujal na prodaj pravo sliko M. B. s Sv. Gore, sliko, katero ima Gvra. — Radovedni smo, kaj poreče sedaj na to »Gorica«. . Ali je res, kar se pripoveduje? "-— Kaj pa? V nedeljo nastopijo na veselici »Slovenskega bralnega in podpornega društva« v Gorici tudi Tripolitanci. Odbor je engažiral za v nedeljo večer 2 Turka, 1 Arabca in 2 italijanska vojaka, ki naj občinstvu pokažejo, kako se živi v teh hudih časih v Tripolitaniji. Potemtakem bo v nedeljo večer ^pri jelenu* prav r\jtno. Odbor je v pogajanjih z nekim svetovnim čarovnikom in tudi ta pride v Gorico, da nastopi v nedeljo veče. »pri jelenu«. Nekaj povemo pa še v soboto. Padel je 12 letni deček J os. ilumar iz kojščanske županije ter si pri padcu zlomil roko. Zdravijo ga pri usmiljenih bratih v Gorici. Mrtvega na železniškem tiru so našli pri Villi Vicciitini v Furlaniji nekega l{> letnega Al. Duea iz Škodovake. Ne ve se, ali je bil izvršen samomor ali je kdo ubil Duca pa vrgel truplo na železniški tir. Požar. — Včeraj opoldne je gorelo pri Itoluifiju v Židovski ulici v Gorici. Gorelo je seno v lopi in prazni sodi. Škode je f>0lK) K. Tatvina. -¦¦ Neznani tatovi so u.lrli v stanovanje sluge v mestni ljudski šoli >pad Kapelo«. Odnesli so razne reči v vrednosti 400 K, Zgubljeno. Nekdo je zgubil zlato zapestnico od Gledališke ulice, po Travniku, do Gosposke ulice. Ž oziram na to. da je zapestnica drag spomin, le pošten najditelj uljudno naprošen, da jo odda v našem upravulštvu, kjer dobi lepo nagrado. Aretacije. — Aretirali so te dni nekega J os. Pavlina }n F. Hlede, ker sta ukradla iz neke prodajalne v Šolski ulici nekaj blaga. — Prijeli so nekega A. de L^nardo, ki se.vraga v Gorico, clasi je izgnan. — V bllf ini Tržiča so aretirali nekega 39 letnega Ivana Fontanota radi dejanj, ki jih ne moremo tu imenovati. — Radi goljufije so aretirali v Dornbergu nekega R. Volka iz Rovinja. Poziv! Poživljamo »Novi Čas«. Dasi se kot nepolitično društvo neradi prerekamo v javnosti in se rzogittjemo zlasti sterilnih polemik s klerikalnim časopisjem, katero piše pač tako, kakor mu nalaga 'krščansko prepričanje, ne moremo molčati takrat, ko se napada našo o s eb ji o č a s t. Ob priliki plesne vaje z vojaškim orkestrom dne 19. t. m. je razposlal odbor reklamne lističe, katere je spisal tajnik društva g. Domeniš Milovan (mimogrede rečeno 18 letni mladenič), v katerih se vabi na udeležbo. Ti reklamni lističi so sestavljeni v mladentšfoo idealnem, da skoro petošolsko naivnem slogu. Noben pošten človek ne more v njih najti niti sence kake slabe misli. Zato smo kar obstali, ko je »Novi Čas« v št. 47 porabil to reklamo kot povod takim drznim ob-dolžitvam kakor: ^V oni okrožnici vidi vsak pošten človek navadno k o v a r-s t v o, vzbujanj e m i k o v d o s p o 1-n o s t i v mladem človeku. Pošte na dekleta so se zgražala. Stariši ne bodo pošiljali svojih otrok v tako družbo. Kam pridemo Slovenci z mladino, ki je n r a v n o pokvarjena? Kdo izvršuje to s a t a n s k o delo, da nam kvari mladino?« Na koncu še pristavlja: »In v dvorani »Trgovskega Doma?« — Okrožnica liberalne »Goriške slovenske mladine« govori dovolj jasno'! Vedno smo si bili svesti, da skrbimo v polni meri in vestno za dostojnost in lepo obnašanje v plesni dvorani, da vplivamo na Člane, naj se .dostojno obnašajo ; tudi izven plesne dvorane. — »Novi Čas« nas je poučil o nasprotnem. Raizume se, da zadenejo očitanja pornografije, |e,n ra«vff0*W"z a P e U a v a n j a edi- odbor društva, ki irna skrbeti za red , ki vodi društvo. Zahtevamo t o - It j odtočno, da *Novi Čas« prekliče Lri navedene obdo'r2itve ter da objavi TotiCni reklamni list, ali pa da se izjavi, jj jih vzdržuje, v katerem slučaju damo Lcnni gotovo dobrodošlo priliko, da svo- |; obdoiftrtT^okaifie5'VL*. 'X»Lllt;. -^K V Gorici, dne 30. 1J. 1911. Odbor O. S. M. Predsedstvo »Goriške Sokolske Jupe« naznanja, da se bo vršil v nedeljo |i:t; 3. decembra t. 1. ob 10. uri predpoldne (jorici-v župnih prostorih v ulici sv. Iva- i št. 7. seja žtipnega odbora / naznauje- \ 05. S. 1. Naznanjamo, da se vrši v nedeljo dne !f. Jecenibra t. I. ob S.A) uri predpoldne v tet v župnrli prostorih v ulici sv. Iva-b st. 7. v (lorL*i soja župnega vaditelj-[tkega zbora z naznanjenim dnevnim resi. Poživljamo bsatc društveno načehii-in podnačelnikc, da «e te seje radi nje nosti zanesljivo udeleže. Na /.Jar! Va-::!-Jjski »bor. jfpikMbrtn in gospodarska tasti. Odprte trgovine v Gorici. V ue- t'!'o 3. dejembra in tudi na nedelje dne [>., 17. m 2A. i. tn. nu;rejo hiti trgovine v icirici odprte. Konferenca za evropski voziti red se m v Trstu. Prišli so na konferenco /a- |>!<-.;miki vseli evropskih /e!e/nL\ p'-b*et;i ¦i parobrodniti Jiu/b, Kouimr.i-a utegne •raliiti cel december. Politični pregled. Poslanska zbornica. V seli is. t. je bila končana debata t) provizonja ti.-Je poslovnega reda. Provi/.orij je s> revi z veliko večin;i. Proti .so glasovali Oc-*: radikalni. Rusini in češki agrarci. Nato 'e je nadaljevala debata o dr. Koernerje->e;n nujnem predlogu glede sodnih ime-hivanj na Češkem. Ur. Koerner je odločno ?:.)tcstiral proti zapostavljanju češkega iJnega naraščaja in upi oh čeških sodnikov. Potem je bila seja zaključena. Včeraj so bili v zbornici veliki krava-. I/./.val jih je dr. Hojhenburger. Odgo-¦arjal je na Korncrjev nujni predlog, Ob-:ašai se je pri tem kakor pravi vsene.nški '~i tator. Rabil je besede: DesiUstand der .'cmclicii Riohten, (lesclilosscne.s deti-s/nes Sprachgebiei«. Nemški del češke it/eSe je imenoval dosledno o-Deutsch-^iiune::*. Cehi so se nad njegovim? izva-;:ji razburjali in ko je dr. riodienburger v ueovano rabil Deui.sehbohmen«, mu je K'»mcr zaklical: -Ms gibt kcin Heutsch-E*;»:unen!« Hodienburoer pa je samo ma-- šmarno zamahnil z roko in se zani&fjivo j>mehnil. Takoj na to so padle od njegove strani besede: Nemško po>cstno sta-*jt¦". To je bil signal izbreuhov ogorčenja, '•asršno je zavladalo v parlamentu le tndokdaj. Vrste čeSki; poslancev so udrle ?r ui ministrski klopi in slišati je bilo kit-»c -Fej Hodtenbttrger! Proč ž njim! Doli ž njim!« Nemški poslanci so nekaj časa "i:rno opazovali te dogodke, potem pa so Tako ne sme Kovoriti avstrijski minister. Njegov nastop onemogoča delo parlamenta. Mi ne morejo v večino, če so v vladi ljudje s takimi nazori«. Oglasilo Se je piskanje na sirene. Vsi slovanski poslanci so v skrajni razburjenosti kričali »Fej, ven ž njim!« "Ker si predsednik ni«mogel pomagati, je prekinil sejo. To je izzvalo zopet nove viharje. Ho-chcrtburger se je začel oddaljevati, Čehi pa so ga zasledovali do izhoda. Tam se je d^luH$bur^r«»fibrniI -tty_Jiotet potolažiti češ, da ni mi.slil tako hudo: V tem hipu pa je stopil posl. Spaček k njemu in ga je 'opljuval. Hočlieriburger je izginil. '. Proračunski odsek. -~ V seji proračunskega odseka le načelnik posl. Kory-to\vski pripomnil, da je v svoje obžalovanje izvedel o pritožbi posl. Korošca in dr. Mtsteršiea, aa nista prišla več do besede v prej zaključeni generalni razpravi 1'reu'iugal je, da naj da ousek obema mož-ni,sit aa govorita v generalni debati. — iiiozila sta z oDStruKeijo, ali v orejSnji seji nista bua navzoča. Ker pa je bila vrsta govornikov prej izčrpana in ker dr. Korošec in dr. busteišie nista bila navzoča, ie načemik proglasil generalno razpravo za zaključeno. Na ptedlog posl. dr. Steinsvenderja se je sklenila ponovna otvoritev generalne razprave, v kateri je posl. dr. Korošec picd vsemi očitaj češkim poslancem, da iinocij sodelovati pri koaliciji velikih na-loanosti in to posebno Slovence pripustita njihovi usodi. Pri vladi sodelujoče naujianosti naj dobe bogzua kaj vse, le Jugoslovani naj ostanejo praznih rok. Slo-vt'..jc so sicer pustili njihovi slovanski ljudje, a v/lic temu se Slovenci čmijo dovolj močne, da se bojujejo tudi sami za svoje pravice. V tem boju se Slovenci ne bodo ozirali na nikogar, ker se tudi nanje ne ozira nihče. Posl. Udržal je izjavil, da je posl. Korošec prišel nekoliko prezgodaj s svojim, težkimi očitanji na račun češke delegacije. Ka/burjciije Slovencev je popolnoma umijivo, če se preudari, da se vedno govori o avstrijskem patriotizmu in o neki vU'ki delavski stranki, ki naj obsega vse patuotičnc elemente, pri čemur pa naj bi Jugoslovani ne prišli v poštev. Velika avstrijska delavna stranka ne sme puščati izven kombinacije Jugoslovanov, ki so \d;a!i vedno za najzvestej.se predstavi-telje avstrijstva na jugu monarhije. Posl. dr. šusteršič je konstatiral, da je poslanec dr. Korošec verno interpe-liial v resnici . .', knjfilfto. fišna obuvala za ysq ,dlne čase. Semsna za zelenjave, trave in defilia. Najbolje ojlubljena zaloga za kramarje, feroSnjarie, procajalce po sejmih in trgih t«r na dažali. * ot * na Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetij- ' skih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje emaj-lirat stane K &—, v različnih barvah K 8•—-Pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 2-4, Prodaja tod! na obroke. Ceniki poštnine prosti. Velika izbera že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev. ZAHVALA. Povodom prebritke, nenadomestne izgub«; naše iskreno ljubljene hčerke oziroma sestre Mitnice Ivančič izrekamo za vse dokaze srčnega sožaljn kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo globoko zahvalo Posebej pa se iskreno zahvaljujemo za tolažilne obiske- preč. gosp. podtužniku Vodopivcu ter pre6> duhovščini, vsem gg. uradnikom, osobju c. kr. orožništva in c kr. finančne straže za častno spremstvo, vsem gg. pevcem za tolažilne nagrobnice kakor tudi prijaznim darovalcem prekrasnih vencev. — Veljaj vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! KANAL, 29. novembra 1911. Žalujoči ostali. lako se obranimo želoflinft bolečin ?! Takim boleznim, nit katerih trpi dandanašnjo človeštvo, se pride vspefcao ter ac jlin rtidre energično nasprotovati s tem, da m pravočasno uporablja ===== Dr. Eogel-nov nektar, =========¦ Kajti močan želodec in dbhra prebava tvorijo temelj zdrave na telesa. Kdor hoče »voje zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs'im vspehih »loviti Dr. EngeKnov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina, >,>liva vsied svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali bolni .lahko uživajo ta nektar, 1»rra da bi škodovail svojemu itdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek ---------Dr. Bngel^noveg& nektarja ===== vsem. ki ni hočejo obraniti zdrav Želodec. Nektar jo dobro sredstvo proti želodčnemn katarja, krču, boieČJuam; t«fcki prebavi ali zasliženju. Huvnotako ne dupu^ti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali količne butečine aH srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek, z^ranjtije torej nespečnost, du~ Sevno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V Širokih slugih ljudstva raz^irjeu nektar vzdržnje veseloat in n«e|je do Življenja. Nektar se dobiva p«:'. K in 4- K steklenk-a v lekarnah .niedečih krajev: «foric«, Kormin. (fradiSče. Itomans, Aj»d. Campolotijo, Honke. Tr^.ič, Ajdovščina, rtor. Idrija. Tolmin, Kanal. Videni. Talina, Orvinjnn, Oglej, Fiumičel. (»radež. Sežana. Vipava, Puntojn-, Milj*. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in ukanj&ih krajih t;«ri»ko-(iradUču;ji*k«' in sosednih dežel. Tndi razpošiljajo lekarne v Ooriei 3 ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v v*e kiaje Avatro-Ogrske. Svari se pred ponarejai^jem! == Dr. Zahtevajte izrecno Eiigel-nov nektar. Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegovo sestavine so: samos ¦*2(H), vino malaga 200, vinski Strkljuj r,o. glicerina »00. čnn> vino 100. sok jerebik« 100. čreftujev sok *0O brinje 30 in mnogo drngih zeljiSč. T« zestavine se pomeSajo. S Dvonadstropna hiša se proda v sredini mesta Idrije, na prometnem kraju. V njej se nahaja že nad 30 let gostilna. — Hiša je jako pripravna za trgovino ali vinsko kupčijo na debelo, ker ima prostorno klet Cena 25.000 K. Naslov pove naše upravnišlvo. | Dve gospodični iščeta službi j kot slou. feorespsfldenft!!jI, slov« j stenografiji! ali stroieptelri, če je mogoče v Gorici ali pa tudi drugje. j Ponudbe na upravništvo „Soc«* pod šifro „B, B." Bogata zaloga železu, pločevine, jekla, žebljev, vijakov, vsakovrstnega kovanja za pohištvo in Stavbe, vsakovrstnega orodja za kovače, ključavničarje, mizarje itd. — Straniščne * naprave in vpeljave. — Strešna okna, j^^ VT - - strešne lepenke, ^ * '"" traverse, cement, svin- - cene in železne \^ :\ev:^«V