Dopisi. Iz Gradca. (D r u š t v a ,,Triglav".) [Konec.] Ob 2. uri popoludne pričel se je banket, pri katerem se je navzlic neprestanemu dežju zbralo lepo število slovenskih in hrvatskih odličnjakov. Prvi povzame besedo predsednik ,,Triglava", g. Kotnik, ter gorko pozdravi došle goste in napije častno zdravico rodoljubnim Središčanom, kateri so nas s toliko gostoljubnostjo sprejeli in si toliko prizadeli k povečanju naše slavnosti. G. Robio odgovarja tej zdravici in pozdravlja slovenske visokošolce na slovenskej zemlji. Sledila je potem napitnica gospej dr. Geršakovi, kot kumici in zaščitnici, in napitnica rodoljubnim iSloveakam, dičnim družicam novorazvitej našej zastavi. Slednjič nazdravilo se še je vsem društvom, ki so prisostovala pri našej slavnosti. Med tem vrstilo se je tudi petje, udarjal je tamburaški zbor in. svirali so pridni godci. Posebuo očarali so nas z divnim svojim zborom pevci in pevke Ormoški in Središki. Tudi pevci ,,Vienaca" peli so mnogo krasnib zborov. Po pozdravib pričel se je zabavni del, pri katerem so se čitali še brzojavi, došli nam iz vseb slovenskih krajev. Bilo jib je nad 50. Drugo jutro bil je krasen dan. Zbrali smo se že na vae zgodaj ter poslovili se od gostoljubnih Središrauov in odrinili na vozovih v aosedni Varaždiu. Tukaj priredil je ,,Vienac" z ,,Vilo" in drugimi društvi slovesni koncert nam na čast. Zvečer napolnile so se širne dvorane z najodlič-nejšim občinstvom. Tamburaši udarjali so krasne komade, pevci očarali nas s prekrasnimi pesmami in zdravica vršila se je za zdravico. Veselili in radovali smo se, dokler nas ni opomnila ura na odhod. Poslovimo se od bratov Hrvatov in vlak odpelje nas nazaj, kamor nas kliče sveta dolžnost, da se tam utrdimo v znanostih ia se moremo tako kedaj kot dovršeni možje vrniti nazaj med mili nam slovenski narod. Lz Šmarskega okraja. (Kresovi.) Tri navadne lastnosti ognja premišljujmo, ko bomo o Cirilovem, dne 4. julija zvečer krese žgali. Ogenj sveti, greje in na kvišku plapolja. Sv. brata Ciril in Metod sta svetila z dvojnim ognjem: učila sta ajdovske Slovane svete katoliške vere in učila vednosti: pisati in brati cirilico; grela ali navduševala je, da so popušeali divje ajdovske navade in se vklonili Kristusovemn jarmu in jim ravno s tem na kviško pot v pravo domovino kazala. Ta visoki namen imejmo še zdaj jasen pred očmi, to bo za syet- nika prava, vzvišena Sast, po tisti pravi veri, katero sta onadva učila, spravljati k edinosti s sveto katoliško cerkvijo, ker ona edina prav vodi. Zaradi tega bi se naj praznik prav slovesno obbajal. Sosednji Križevljani že več let zažigajo krese, streljajo in pojejo, enkrat so napravili shod na Hrvaško k sv. Janža ter imeli slovesno sv. mešo. Posnemajmo jih, zažigajmo kresov na visokib. krajib, p. pri sv. Roku, pri sv. Mihaelu, na Kalobji, pri sv. Uršuli in po drugod. Naprej zastava krščanske Slave! Iz Haloz. (Zaklad. Gorice.) Jaz stanujem že na mojem posestvu v Turskem vrbu šestnajst let, so mi torej tukajšnje razmere dobro znane, toda od vseb strani poročila čitam, samo od nas ga ni, vendar bi se dalo še od nas kaj poročati. Pred kratkim časom sta se podala pri belem dnevu dva posestnika, recimo jima Jurij in Franc iz obiine Hrastovske, k sv. Barbari na mirodvor; vzela sta seboj vsaki en ceker, v cekru vsaki lopato, ročnike pa sta za palice imela in sta se spravila pokojnega grofa Borelskega Wurmbrandta odkopat, ker sta slišala, da je dosti denarja pri njem zakopauega. Ljudje videč, da dva človeka jamo kopljeta, pa nič ne zvonijo, vprašajo se, kaj tu mora biti. Tedaj pa bajdi, se podajo na mirodvor. Jurij je srečno ušel, Franc pa je zlezel na drevo. To vam je bil lepi prizor! Zadnji ima velike brke pod nosom in velike sive oči, pa je bil ves preplašen in je doli na prišlece gledal. Ljudje pa so njega gori gledali. Videti je bil, kakor sova na drevu. —V vinskih gorah se pri nas srednje kaže, gorice na viših gorab so slabe, ker so silno po zimi pozeble. l'o nizkib legah je malo boljše, samo grozdje je povsod malo, poškropili so že vsi, iz večine v majniku. Gorice pa so sedaj vse ednake, ki so škropljene in ki niso, samo tega ne zapopademo, kaj more biti, da že gorica tako na mestih žolta postaja, in kaj morajo za ene stvarice biti, ki se po trsovem listji zadržujejo; mala je, da jo komaj s prostim očesom vidiš in žolte barve. Krompirišče so tu vsi poškropili zoper peronosporo; eni bili so že lansko leto škropili in so imeli jako debeli in zdrav krompir. Od sv. Marjete pri Riraskih toplicah. (Smrtna kosa.) V saboto dne 14. t. m. popoldan razširila se je prežalosta vest, da je nehalo biti blago srce slovenskemu mladeniču, g. Josipu Ožek pri sv. Marjeti. Po kratki, a mučni bolezni zaspal je v saboto ob eui uri popoldan, popolnoma udan v voljo božjo in previden. s sv. zakramenti za umirajoče. Oprosti mi, dragi bralec ,,Slov. Gospodarja", da ti ponudim tukaj nekaj vrstic o ranjkem ,,Jožeku" G. Jos. Ožek je bil rojen 3. julija 1862 pri sv. Marjeti. Ljudsko kšolo obiskovai je v svojem rojstnem kraju, latinske šole pa v Celji razun šestega razreda, katerega je dovršil v Ljubljani. Leta 1885 na- pravil je izpit na celjski gimuaziji z odliko, ter študiral potem pravoslovje na Graškem vseučelišči. Več ko edno leto pripravljal se je sedaj doma za rigoroze ; bil je z vsem ukom že pri kraji, hotel je le še enkrat vse ponoviti in potom se oglasiti k skušnji; a človek obrača, Bog pa obrne; kruta bolezen ga vrže na postelj, iz katere ni smel več ostati; smrt je podrla drevo, ki je tak<3 lepo cvetelo, drevo v slovenskem sadonosniku, še tak6 mlado in lepo, katero bi bilo našemu narodu toliko dobrega sadu redilo; pokosila je ta neusmiljenka nežno cvetico na skritem cvetečo, v katero smo, starili vsi, ki smo jo poznali, mnogo upanja. Kakor je bil rajnki izgleden dijak, povsodi prvi, tako je bil sedaj tudi vzgleden mladenič in narodnjak; kjer koli je mogel, pomagal je že seda.j s svojim svetdm; v njegovib očeh bil je gospod in kmet ednak; pokazal je pri vsaki priložnosti, da je kristjan; pomagal je rad s petjem povišati čast božjo; njegov čvrst bariton je še gotovo vsakemu v spominu, kateri ga je le enkrat slišal. Da je bil ranjki vrl narodnjak in rodoljub, ter da ni nikjer in nikdar pozabil, da je sin slovenske matere, ni potreba ae posebej omenjati. 0 koliko bi bil ti dragi ,,Jožek" za naš narod, katerega si tako ljubil, še nekedaj storil! Vem se še spominjati, kak6 si z navdušenjem zagotavljal, kakor bitro mogoče stopiti v vrsto narodnih boriteljev; mučil si se in pripravlja! za to celih 20 let s težavnimi šolami, ter bil sedaj tako rekoč na vrhuncu težavnega briba; odpirala se ti je že lepa pribodnjost. v kateri bi bil zamogel sad svojega truda uživati, a nakrat pride glas od zgoraj, da si poklican v drug vinograd (Kouec prib.) Iz Šmarijskega okraja. (Kmetiške pri j etnosti.) V nedeljo dne 22. rožnika smo imeli točo in je silje pri sv. Emi in Počtrtku popolnoma zabila. Ker pa menda ni mogla v nedeljo še za dosti ljudi nesrečnib storiti, zato je še pa v ponedeljek popravila, ko je z novega začela iti. Šla je tako dolgo, da je celo Št. Vidsko ž^upnijo popolnoma zabila. Sejmaki, ki so se z Št. Jurja iz sejma vračali, so jo na okrajni cesti do členka gazili. Od nas iz Smarija se je videlo na bližnje hribe Šentviške tako bilo kakor po zimi, kedar sneg leži. Ubogi ljudje, kaj bojo zdaj počeli? Št. Vidska župnija je itak uboga, zdaj je še pa taka nesreča zadene! Pšenico, rž, oves bodo morali kar pokositi, pa bode še to težko, ker je preveč vse v tla zabito. S spravljanjem, sena imatno tudi sitnosti, ker vsaki dan dež lije. Včeraj, ko je bila taka ploba, je večim posestnikom plaste odnesla. Sicer je pa še tako veliko kositi. Od Drave. V zadravskih občinah južnega Pohorja je pri volitvi volilnih mož za deželni zbor konservativna stranka dobila sedem glasov ter je zmagala v treh občinab popolnoma, v eni pa na pol. Bili so namreč voljeni v Činžatu: župan Brzoneli in posestnik Blažpj; v Kumenu župan Lampreht in posestnik Ladinek; v Krecenbahu posestnika Oswald in Paulič; v Rotenber eu pa posestnik Planincic. Vsi so znacajni narodni mozje m verni Slovenci! Liberalna stranka je obdržala v Št. Lovrenčkem trgu tri in v Rotenbergu enega volilnega moža. Slovenci so torej za tri glase naprej!