DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 144. MONDAY, DECEMBER Kuh, 1928. ■S <• • LETO XXX. — VOL. XXX. Newkrske novice. CERKVENI BAZAR JE PRINESEL NAD TRITISOČ DOLARJEV DOBIČKA Nihče ne ve, koliko lažje diham danes. Ne, nisem bil prehlajen zadnji teden. Vsega je bil bazar kriv. Bazar je ena reč, katero imam zelo rad, dokler je 1000 milj stran. Sedaj je pa ta burja mimo, in zopet je mir. Toda slišim nekoga oporekati, češ, čemu pa bazarje prirejati? Zadostuje, da povem, da nam je naš bazar prinesel čistega $3060.50. Ali sedaj veš zakaj? Če hočemo, da bomo našo začeto cerkev nadaljevali leta 1930, nam ne kaže drugega kot korakati po potu napredka do zaželjenega cilja. Da pa je bil naš štiridnevni bazar letos v teh slabih časih tako uspešen, se moramo zahvaliti složnemu delovanju raznih oddelkov, kot, čč. šolskim sestram in šolarjem, ki so nabrali $700. Naša vrla dekleta so naredila nad $500, žene pa nekaj nad $600. Po-x tem pa cerkveni odbor tekom bazarja! Nekateri so bili vse štiri dni na delu, in jim pri-H ina hvala. Ravno tako rail kuharicam, ki so toliko opomogle. Ve? bazar ie yo- j Father Gnidovec,. kj.se je I - ■ ~ - -Ho^čS, Bftč Sfl j . rtiiiuu vjioooKar, vouja les: je skoro omagal, tako delal. Prav tako drugi ntje, dekleta, žene in može ft Prav iskrena hvala vsem. * Bog povrni! Od strani splošnega obiska pa je bilo letos za več procentov slabše kot lansko leto. Fara je raztre Sena. Nekateri ne delajo že dalj časa. Nekateri od cer kve pričakujejo vse, ne storijo pa nič. To vzemimo v poštev, potem se pa čudimo, da je bil tako velik uspeh. Pred nami je Božič. Kot po navadi bomo tudi letos ' imeli polnočnico. Mr. Ivan Zorman in njegov zbor se že imenitno pripravljajo. Društva se bodo korporativno vdeležila slovesne sv. maše za Božič s parado. Pridite vsi! Father Gnidovec se je mudil preteklo sredo v Pitts-burghu, kjer je pomagal pri sv. misijonu, ki se tam vrši. Pittsburške gore ga spominjajo na domovino. Žalostno vest je dobil Ludv. Prost iz Pennsylvanije. Pred tednom dni se je ponesrečil njegov brat Andrej, da je po nezgodi kmalu umrl. Nesreča ga je zadela v avtomobilu. Družini Prost izrekamo naše sožalje! Mrs. Praznik iz Loren ave. J'e padla tako nesrečno, da si J'e zlomila roko na dveh krajih in je potrebovala operacije. Sedaj se nahaja v bolnici Bog daj, da se kmalu zdrava vrne. Jovi Božič je zapustil St. Alexis bolnico, kjer je zdravil zlomljeno nogo. Je že tako na svetu! Ej, ti ^ladi ljudje! Barletovi živijo tam skrito na 82. cesti, prav tjk za tovarno. Lepo in mir-l10 živijo. Toda to nesrečo [•najo, da so pri njih zale ^erke. To je opazil tudi Ad-erjev Žovi, in odtedaj mu je Sfee poskakovalo, ker je ve iel> tla ga ima Barletova Francka rada. In kdo bi ji D v*v • Bozicnica PRIJAZEN POZIV USMILJENIM SRCEM V POMOČ SIROTAM ZA ROŽIČ Pričakovali smo sicer, da se bo naš narod odzval klicu na pomoč za sirotne slovenske družine v naši naselbini, toda tako velikega zanimanja pa nismo pričakovali. Vsepovsod se ljudje menijo, da se gotovo vdeležijo v četrtek 13. decembra, krasne prireditve društva Triglav, trgovskega društva, Community Welfare kluba v Slov. Narodnem Domu. Saj pa takih predstav tudi nimamo v naselbini vsak mesec. Opomnimo naj ljudi, da vse osebe, ki bodo delovale pri predstavi, store to prostovoljno in brez vsakega plačila, žrtvujejo svoj čas, svoje znanje in zmožnost, da pomagajo slovenskim sirotam za Božič. In kaj je dolžnost naših bratov in sester? Dolžnost narodna in bratska ljubezen vas kliče, da se vdeležite. V četrtek 13. dec. naj naš narod pokaže, da ima srce na pravem mestu, da ne želi, da bi slovenske udove in otročiči v naselbini stradali, dočim bi vi sedeli pri polnem kozarcu in krožniku. Vstopnina k prireditvi je samo 50c, par sedežev, je rezerviranih no $\Q(> . JišOO ljudi selanko vdeleži predstave. In to b; zneslo lepo svoto. Ako vas pride 1500, tedaj garantiramo, da razveselimo sleherno siroto slovensko, slehernega otročiča. Da, le vrjemite, dosti pomanjkanja je v naselbini. In če smo ljudje, bomo znali narediti veselje našim trpečim bratom in setram! Povedali smo že, da nastopi gospa Lovšetova, ki bo zapela več iskrenih naših pesmic. Nastopi čarovniški mojster Grdina, nastopite Josephine Lausche in Mary Udo-vich, nastopijo godci, plesalci, igralci, skratka, program je tak, da bi bil vreden $2.00 vstopnine, toda ker želimo, da ima vsak priliko prispevati za sirote, se je vstopnina naredila le 50c. Če imate srce za narod, za svojega brata in sestro, ki trpi, tedaj boste gotovo prišli. In sicer vsi: delavci in trgovci. Pokažimo kaj znamo! zameril, saj je Žovi fest fant, in takega ima še Bog rad, Krasni cerkveni obredi so se vršili v pričo pet parov družic in drugov, pote mso se pa podali v dvorano, da dostojno praznujejo dan, ko sta postali dvoje src eno. Bog jih živi! Nekako tako se je zgodilo tudi tam gori na Slovenian Heights. Magdalencevi na Prince ave. so imeli krasno Francko, ki je pomagala v groceriji doma. Pa je prišel John Zadnik iz Pennsylvanije, in se je tako močno zaljubil v Francko, da kar brez nje živeti ni mogel. Dan pred Zahvalnim dnevom sta prišla, da skleneta trajno zvezo pred altarjem in prejmeta od Boga milosti, da hodita skozi življenje kot dober krščanski mož in žena. Vse najbolje jima želimo! Posledica volitev 31 VOL1VNIH URADNIKOV BO PRIJETIH IN PREJMEJO OSTRO KAZEN Velika porota v Clevelan-du, ki je več mesecev preiskovala sleparije, ki so se vršile v Clevelandu pri primarnih volitvah avgusta meseca, je pretekli petek skončala s svojim delom ter izročila sodniji 31 skrivnih obtožnic proti gotovim volivnim uradnikom, ki so bili ali bodo te dni aretirani. Med obtoženimi ni nobenega člana volivnega odbora, pač pa oni volivni uradniki, ki so bili zaposljeni v volivnih kočah. Obtoženi so razniii nerednosti in sleparij, za katere je kazen od $50 do treh let zapora. Generalni državni pravnik Turner, ki je vodil preiskavo, se je izjavil, da v vseh 31 slučajih so dejstva in dokazi proti sleparskim volivnim uradnikom tako očitna in neovrgljiva, da če ti volivni uradniki ne bodo spoznani krivim, tedaj lahko zažgemo vse volivne koče in pustimo, da politični bosi diktirajo kdo naj bo zvoljen ali ne. Med drugim se očita dotičnim vplivnim uradnikom, da so vpisovali v volivni imenik imena mrtvecev in oseb, ki jih sploh ni v Clevelandu, da so trgali cele Šooe glasovnic., jih -za. znamovali kot se jim je ljubilo. Poročilo velike porote pravi: "Vrata sleparjem in goljufom pri volitvah so bila na široko odprta.'1 Konečno priporoča velika porota, da se odpravi sedanji sistem volitev, in da se čimprej vpeljejo volivni stroji, da se za vselej preprečijo mahinacije sleparskih volivnih uradnikov, in da bodo volitve jasni odsev ljudske volje. —-o- G Mr. Louis Ferfolia, po-grebnik v Newburghu naznanja cenjenemu občinstvu, da sedaj deli svoje koledarje. Koledarji bodo raznešeni po hišah brezplačno, in ako slučajno kdo koledarja ni dobil, je prošen, da se zglasi pri Mr. Ferfolia. Tudi v staro domovino se koledarji lahko pošljejo. Koledarji so brezplačni. O Dr. Carniola Hive št. 493 T. M. je izvolilo sledeče uradnice za 1929: Past commander Frances Babnik, commander Jennie Dolenc, It. commander Helen Simončič, record keeper Julia Brezovar, finance keeper Frances Žu-gel, sergeant Mary Mahne, mistress-at-arms Pauline Žig-man, sentinel Frances Kobe, picket Mary Bradač, zdravnika dr. M. F. Oman in dr. F. J. Kern. O Klub Slov. Vdov je prestavil svojo glavno sejo od četrtka 13. dec. na sredo 12. dec. Več v oglasu. O V petek so v Clevelandu ob jezerskem obrežju na slovesen način zažgali vseh 300. 000 glasovnic, ki so bile oddane pri zadnjih volitvah. Tako je sedaj vsa volitev pozabljena. Požigu glasovnic je kot uradna priča prisostvoval Mr. Adam J. Damm, mestni blagajnik. O Račune za elektriko, Plin, vodo, telefon in drugo lahko vsak čas plačate v našem uradu. MATI G. JOS! SVETETA JE UMRLA. J Mr. Jos. Svete, Lorain, Ohio, je dobil v nedeljo brzojavko iz stare domovine, da je dne 7. deč., t. j. pretekli petek, umrla v Presserju, v častitljivi starosti 82 let, njegova mati Marija Svete. Pred 24. leti se je s sinom Josipom nahajala v Clevelandu, nakar se je preselila v Lorain, Ohio, kjer Mr. Svete še danes biva, a ona se je leta 1620 preselila v staro domovino. Tu zapušča poleg sina Josipa še hčer Mrs. Frances Smith v Collinwoodu in snaho Joha-no Svete ter 23 unukov in 11 pravnukov. V stari domovini pa zapušča hčere Ivano Re-žek, Marijo Petelin in Marijo Mrkon. Ranjka je bila poznana kot veiika dobrotnica revežev, ki niso šli nikdar prazni [z njene hiše, spoštovana in priljubljena povsod. Ranjko ^priporočam vsem v blag spomin, a njenim sorodnikom naše odkrito sožalje! -:-o-i- G V torek 11. dec. 1928 se vrši redna seja direktorija S. N. Doma. Pričetek ob 8. z/. Vse direktorje se prosi, da so gotovo navzoči. — Predsednik. G V < 'levelam: ie dospel pretek'. rusk v- liki knez-»A!efc«3nč Miha)-levič, 1 bi bi . in. svak ( ) š.h »š^ • . »cesarja. }•> d "visok)''' gos^otf go'.r ameriškega poslanika v Parizu, Mr.j Herricka, Kot smo že poročali v zadnji številki je naše trgovsko društvo, The St. Clair Merchants Improvement Association izvolilo nove uradnike za prihodnje leto. Omenili smo, da je novi predsednik društva William J. Kennick, poznani slovenski odvetnik v naselbini. Novi predsednik trgovskega društva nam je povedal, da bo pri prvi seji, ki se vrši v torek 8. jan. v Mer-varjevi dvorani, označil svoj program in svoja načela za društveno delovanje v letu 1929. Kot predsednik trgovskega društva prijazno vabi vse trgovce, da se pridružijo, organizaciji, in da se udeležijo se-je 8. jan. Prosi tudi vse one, ki so bili že prej člani, da se ponovno pridružijo gibanju za napredek naselbine. Treba bo izvoliti dobre Vnože v razne upljivne odbore. Mr. Kennick pravi, da bo vpora-bil vse svoje zmožnosti in voljo za napredek organizacije in naselbine. Njegovo geslo za bodoče leto je: "Glejte nas, kako napredujemo!" In v tem mu želimo vsega uspeha kot tudi celi organizaciji. Nov stavni stroj EN STAVEC HO LAHKO NAENKRAT STAVIL NA 20,000 STROJEV Oho, Lunka, Vic in vsi drugi naši umetniški stavci, kmalu boste .zgubili delo! Moderno znanje je konečno prodrlo tudi v vašo panogo. Kmalu ne bomo več rabili linotype stavcev in stavcev sploh. In zopet bo šel lep poklic po vodi. Brzojavka iz Rochester, N. Y., poroča sledeče: Frank E. Gannett, izdajatelj promi-nentnega časopisa v Rochester, je pretekli petek naznanil kakim 100 zbranim promi-nentnim lastnikom časopisov, da ne bo dolgo, ko bo en sam stavec lahko nastavil ves potrebni material za 1000 časopisov, pa ne samo to: en sam stavec bo stavil za 20.000 časopisov v 4000 različnih mestih ob istem času. Brzojavne žice ali pa brezžični brzojav bo storil to delo. N. pr. v New Yorku bo sedel en stavec, ki bo dobil potrebne novice. Te novice bo stavil na svoj stroj, in ta stroj bo po tom elektrike zvezan s tisočimi stroji po vsej deželi, in kakor bo stavec pritiskal na al-j fabeto v New Yorku, tako bo-1 dO črke padale v tisočerih,! j tiskarnah po eeli deželi, ne 1 : da bi bito treba s uvea pri; [stroju. Gannett je navzočimi I tudi pokazal možnost svoje ' ideje. V zborovalnem prosto-1 j ru sta bila dva stavna stroja, j daleč eden oa aruzega. Pri tisnil je na električni gumb, in oba stroja sta začela "staviti" kot za stavo, ne da bi se nahajal kak.stavec pred strojem. Gannett je povedal navzočim strmečim lastnikom Časopisov, da se te nove vrste stroj imenuje "Tele-Typesetter," in da lahko stavi trikrat hitrejše kot navadni linotype. In kar se tiče "napak," jih "tele-typesetter" sploh ne pozna. Ko se je eden navzočih v dvorani približal temu novemu stavnemu stroju z namenom, da bi stroj pokvaril, se je stroj avtomatično ustavil, na vrhu se je prikazala rdeča luč, in šele, ko se je mož odstranil in zopet dal v red, kar je pokvaril, je stroj začel zopet avtomatično delovati. In Gannett trdi, da uredniku v bodoče sploh pisati več ne bo treba. Samo mislil bo, pa se bo stavilo na stroj po vsej deželi. No, mi za našo stvar vsemu pritrdimo. Am pak naj nas tritisoč milijonov ta črnih vzame, če bomo pri nas stavili tisto, kar bo Mr. zavrtnik mislil. Imamo pa še milijonkrat raje našega Lunka-ta in Victorja. Se bo vsaj tako nastavilo kot želi urednik in pa naši — naročniki. -o- O Umrl je John Kužnik, star 45 let. V Ameriki je bival 27 let. Doma je bil iz fare Dobrnič. Tu zapušča tri otroke, 2 sestri in enega brata, doma pa očeta in brata. Nekaj let je delal na takozvanih La-zarjevih farmha v Geneva, O. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz hiše na 929 E. 207th $t. pod vodstvom Fr. Zakrajšek. Počivaj v miru! & Pismo ima pri nas Anica Pižmoht. Ničvredni bondi ZA 20 NEVARNIH LOPOVOV JE BILA POSTAVLJENA SLABA VARŠČINA Poročali smo v zadnji številki "Ameriške Domovine," da je policija v Clevelandu zadnjo sredo aretirala v Stat-ler hotelu 23 gosposkih Ium-pov, lopovov in znanih zločincev, ki so se vtihotapili v Cleveland po svojem umazanem poslu. Toda dasi so prišli sem iz vseh krajev Zjed. držav, pa so dobili takoj v Clevelandu stotine "prijateljev," ki so postavili za areti-rance varščino, ki je znašala $200.000. Da so ti prijatelji mogli postaviti varščino, sc morali zastaviti $400.000 nepremičnega premoženja. Vsi ti lopovi se nahajajo danes na svobodi, raztreseni in skriti po mestu, ne da bi mogla policija slediti njih početju. Mestni manager Hopkins se je v soboto silno razsrdil nad početjem detektivov, ki so s takim pompom aretirali dozdevne zločince. Kot smo poročali, se je pred hotel Statler pripeljalo 75 policistov^ ki sc zasedli vse vhode, nakar so Se detektivi podali v notranjost hotela in aretirali enega za 1 drugim. . Stvar je seveda j vzbudila mnogo prahu. Mest-1 ni manager je po-edal da jt j policija naredila veliko buda-'lost. Namesto, da bi aretirala lopove, bi jih morala opazovati. Policija je morala vendar vedeti, da se ljudi ne more držati v zaporih radi gole sumnje, da bodo lopovi dobili takoj varščino in se razpršili na vse strani. Ako bi detektivi sledili skrivej zločincem, bi lahko zvedeli za njih načrte, in če bi slednje hoteli izvesti, bi lahko policija nastopila v pravem trenutku. Tako pa ga je neki višji policijski uradnik v tem slučaju temeljito polomil. Hopkins je ukazal preiskavo, da dožene, kdo je to naredil. Načelnik elev. detektivov, inšpektor Cody, se nahaja izven mesta, in policija ga gotovo ne bi tako polomila, če bi bil on v mestu. Ko so preiskali bonde, ki so bili položeni za zločince, se je dognalo, da bondi niso dosti ali pa nič vredni. Raditega je dobila policija povelje, da ponovno aretira vse lumpe, zraven tega pa še preti aretacija onih, ki so položili varščino. Kakšni so bili bondi? Mestni manager Hopkins je povedal: Nekdo je položil bond za štiri aretirance. To je, garantirati je moral s $40.000, in njegovo zemljišče ali hiša bi morala biti najmanj $80.000 vredna. Izjavil se je, da je posestvo vredno $150.000, toda ko so stvar preiskali, so dognali, da je posestvo vredno le $24.000. in da je še celo pri tem $14. 000 dolga na posestvu. "In ta bond je bil še najboljši!" se je izjavil Mr. Hopkins. -o- O Nocoj zvečer se vrši v mestnem avditoriju javna debata med poznanim advokatom Clarence Darrow in med Albert Wiggamom, ki zagovarja sveto pismo. Predmet debate je: "Zakaj so ljudje različni?" Peter Witt bo predsednik debate. 300 milijonov DOLARJEV JE TREBA NA LETO ZA USPEŠNO SPOL-NJEVANJE SUŠE Washington, 8. dec. Kon-gresman La Guardia, republikanec in pristaš mokrih, je včeraj predlagal v poslanski zbornici, da se dovoli $300. 000.000 za prohibicijo, oziroma za izvrševanje in spolnje-vanje prohibicije. Suhi kon-gresmani, ki imajo ogromno večino, so seveda z številnimi glasovi odklonili ta predlog. Konečno je poslanska zbornica dovolila vladi $34.000.000 za prohibicijo, in od tega gre $13.500.000 za suhaške agente in razne prohibicijske urade, a ostalo pa za obrežno stražo, ki pazi na tihotapce. Pred poslansko zbornico je pričal James Doran, prohibi-cijski komisar, ki je izjavil, da če misli kdo, da se prohibi-cija v resnici spolnuje v Ameriki, da mora imeti vlada na razpolago najmanj $300.000. 000 na ieto. Poleg tega bi se pa moral ustvariti ogromen policijski sistem, zve zine sod-nije bi se morale ustanoviti v skoro vsakem mestu. Kaj takega pa niti suhaci ne želijo, j La Guardia je konečno pred-! agal, da kongres odredi, da ' se imenuje 1000 novih zvezi-nih sodnikov. 1500 ~"«?inih pravdnikov in 3000 zvezinirT maršalov. Poleg tega bo treba zgraditi kakih 100 novih ječ, do 10.000 stražnikov v ječah ter najmanj 50.000 prohibicij-skih agentov, ki bodo pazili, da se prohibicija ne krši. La-Guardia se je norčeval iz administracije, ki potroši $34. OOO.OOO na leto, toda ista administracija dobro ve, da se prohibicija krši vsepovsod, torej je dotičnih $34.000.000 enostavno vrženih proč. Imeti bi morali najmanj $300. OOO.OOO na leto, je rekel La-Guardia, in še tedaj ne bi imeli garancije, da se prohibicij-ska postava ne bi kršila. Toda kongres je v večini suh, .zato pa ne dovoli pravega gpol-novanja prohibicije, ker sicer ne bi imeli suhi kongresmani prilike tupasem kakega "stisniti." -o- LISTNICA UREDNIŠTVA, F. K. City. Pišite nam, da ste bili rojeni v prestopnem letu 29. febr. in bi radi vedeli, če smete samo vsaka štiri leta prišteti eno leto k vaši starosti. Ne, to ne gre. Le pomislite, ko boste 60 let na svetu, pa boste trdili, da ste šele 15 let stari, kako se vam bo svet smejal! O Ženski klub Slov. Doma na Holmes ave. je izvolil sledeče uradnice za leto 1929: preds. Fannie Bačar, pod-preds. Frances Legan, tajnica Rose Planinšek, 15401 Holmes ave. blagajnica Mary Ižanc, zapisnikarica Olga Kaušek. Nadzornice: Anna Mauric, Mary Maleckar, Agnes Kastelic. Klub priredi 12. jan. v Slov. Domu na Holmes ave. "card party," in so vsi prijatelji poštene, toda vesele zabave, prijazno vabljeni. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) _ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROČNINA: Za Ameriko........$4.00 Za Cleveland po pošti .$5. Za Evropo .........$5.50 Posamezna številka ...3c Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 0628 JAMES DEBEVEC, Publisher LOUIS J. PIRC, Edito, Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. —---_________ «t®*.83 No. 144. Mon. Dec. 10th, '28. - Šest let fašizma. Po šestem letu fašistovske vladavine je jasno bolj kakor kdaj poprej, da ni mogoče misliti na evolucijo fašizma Še več. Niti najmanjšega znaka ni, da bi se Mussolinijeva diktatura izpremenila v diktaturo stranke. Prav v tem letu je Mussolini napel vse sile, da se dvigne zopet nad stranko in jo obvlada. Razvoj daje prav tistim, ki so mnenja, da je usoda fašistovske diktature neločljivo zvezana z usode Mussolinija. Res da Mussolini od časa do časa kaj koncedira stranki in njenim pajdašem, a to zna tako napraviti, da vsakdo čuti, da je prejel milost. Ko pa mu postane navzočnost kake osebe količkaj nadležna, tedaj jo kmalu brcne od korita. V podržavljenju velikega fašistovskega sveta je javnost videla delitev oblasti med Mussolinijem stranko ter višjo državno birokracijo. Mussolini je takoj odgovoril: Zgrešeni računi. Ne samo, da si je formalno zagotovil prvo besedo v velikem fašistovskem svetu — on ga skliče, mu predseduje in stavi predloge — temveč je hotel javnosti tudi nazorno pokazati, kako si je treba pravilno razlagati ustanovo velikega fašistovskega sveta. Brž je sklical v Rim ravnatelje vseh listov, potem vse fašistovske tajnike, nadalje ravnatelje kmetijskih šol in predstavnike kmetijstva, napovedal je defiliranje 60.000 kmetov mimo njega, inšpiciral je rimsko policijo, obiskal rudnike, ogledal si je javna dela v Rimu in drugod ter pognal električne črpalke ob Nemškem jezeru. V zadnjem času ima nenavadno veliko govorov. Poleg vsega tišči v žepu še vedno sedem ministrskih listnic. Ali ne izzveni vse v refren: "L'Etat cest moi!" ("Država sem jaz!") Na drugi strani pa razmere same silijo Mussolinija, d? nategne vajeti ali pa, da jih da iz rok. Izredno sodišče ni še nobeno leto registriralo toliko aktivnih postavk in letos je prva zapisana s krvjo. V tem letu se je revolucionarno sodišče prvič postavilo na stališče: kdor ubije fašista, napravi atentat na državo, torej smrtna kazen. V tO leto pade znani atentat.v .Milanu in tud^eksplo^ij^smpdnišflic se pripisuj©' ;o teroristom. Bolj kakor^da* poprej dofii" ietos po fa£i-stovskih zborovanjih klic: Živela revolucija! Živela revolucija, ki daje pravico do osvete. Mussolini je- imel na fašistovske tajnike poldrugo uro dolg govor, a v javnost ta govor ni prišel. Revolucija, torej ne evolucija, diktatura in samo Mussolinijeva diktatura, če abstrahiramo od komunistične in teroristične akcije, ki ji poleg vsega Mussolini spretno kljubuje, pridemo do zaključka, da bi Mussolinija utegnila vreči le kaka ponesrečena vojna avantura, ali pa, seveda le v do-glednem času, revščina. Mussolini je malodane ustavil izseljevanje Italijanov, to se pravi, izseli.se prav malo več Italijanov, kakor se jih vrne v domovino. 2 melioracijo zemlje ne bo mogoče dati kruha novim milijonom in če gremo v tem tempu dalje, napoči kmalu dan, ko postanejo aktualne Mussolinijeve besede: Italija se mora razširiti ali razpočiti. S to svojo gospodarsko politiko hoče Mussolini preskrbeti vsem Italijanom na domači zemlji kruha, doma naj tudi ostanejo, da bodo mogli strumno udariti, ko zapoje bojni rog; obenem hoče Mussolini zadostiti svojim diktatorskim ambicijam: Mussolinijeve avtomobilske ceste, železnice, palače in mesta, ladje in utrdbe naj pričajo poznim rodovom c "Mussolinijevem stoletju," kakor imenuje neki fašistovski let 20. stolet;e. Ne bo pa res, da ie Mussolini s tem prevr-gel vse zakone navedenega gosoodarstva in že danes se oglašaio v Italiji «ami gospodarstveniki z vprašanjem: Kdaj se bo ta denar rentiral ? Ali si Italija res lahko privošči take mperialne "špaše" kakor so izpraznjen je Nemškega jezera in odkooavanje rimskih forov in mest? Ali je bila prav Italija poklicana da dela eksperimente s sindikalno pre-uredbo države, ki požira milijone? Ali bo mogoče tudi prihodnje leto sežgati 150 milijonov erarju darovanih obligacij liktorskega posojila ali povišati davke in carine? Če je od govor na ta vprašanja pozitiven, potem bo fašistovska diktatura trajala še leta in leta. Druga vprašanja niso več aktualna, ne vprašanje odno-šajev med fašizmom in monarhijo kakor tudi ne spor med milico in vojaštvom; vprašanje odnošajev med fašizmom in cerkvijo celo ne. VAŽNOST SOLNČNE a\ SVETLOBE. j Solnce je centrala, iz katere zemlja in planeti našega solnčnega sistema dobivajo j svetlobo in gorkoto. Da je j solnce hladno in ne izžariva j toplote in svetlobe, bi ne bile življenja na zemjli, ker rastline in živali potrebujejo goto vo količino gorkote, da morejo živeti. Razun tega rastline potrebujejo tudi svetlobe za svojo rast. Pod vplivom svetlobe one odvzemajo og ljik iz zraka in ga vporabljajo kot gradivo za svoje tkanine v obliki škroba, celuloze in sladkorja. Ako bi solnce bilo mrtvo, bi naša svetloba in toplina prihajala samo iz zvezd, kar je le biljonski del najsi jajnejšega solnčnega svetla. Pod temi razmerami bi bila zemlja temna in mrzla in življenja ne bi moglo biti. Energija, ki nam prihaja od solnca, je v glavnem v obliki svetlobe in toplote — to dvoje približno enako razdeljeno. Tupatam, kadar so na solncu velike pege, prihajajo iz solnca tudi magnetične motnje, ki ustavljajo obrat naših brzojavnih žic. Le valovi svetlobe provzro- 1 čajo občutek svetlobe; valovi gorkote ne vplivajo na naše oči. Jako mali del energije, ki prihaja iz solnca, prihaja v obliki malih, kratkih valov, j takozvanih ultra-violetnib žarkov. Dasi ti žarki prihajajo v mali količini iz solnca. vendarle so velikanske važnosti za življenje. Eden izmed vplivov teh žarkov je, da zdravijo in preprečujejo mehko kostnost (rikete) pri otrocih, ker vsled vpliva teh žarkov na nekatere telesne tkanine se dogaja, da kosti in zobje dobivajo primerno količino apna in fosferja. Da so deležni koristi teh žarkov, bi morali biti otroci in mlade živali čim več^mogoče vsak dan na prostem v solnčni svetlobi. Ti žarki so najmočnejši med 10. uro zjutraj in 2 popoldne in so mnogo silnejši poleti kot po zimi. Navadno steklo na oknu preprečuje njirovo prodiranje v sobe. Zato mora biti dete na prostem, da dobiva njihovo blagodejno korist Ker brez solnčne svetlobe ne bi bilo rastlin in brez rastlin ne bi bilo živali, nas soln-Čna svetloba seveda jako zanima. Kakor je dobro znano, je solnce razbeljeno vroče telo, približno miljonkrat večje od zemlje. Solnce je od nas oddaljeno kakih 93 miljonov milj. Toplina enega dela solnca, od koder dobivamo svetlobo in gorkoto, je pov-orečno 11,000 stopinj Fahrenheit. Količina svetlobe, ki pada na zemljo iz solnca, razlikuje se po dobi dneva in leta. V prvi vrsti je odvisna od višine Solnca, odnosno njegove bližine zenitu ali točki na nebu naravnost nad glavo. Ker solnce stoji najvišje opoldan in višje po leti kot po zimi, jo v jasnih dneh količina svetlobe največja' opoldne poleti. Drugi /a&orik razun višj , - .. 'mi ik t . vJ' ne solnca. Vplivwjo r.a Roirci- no svetlobe, ki nam prihaja od solnca. Med najvažnejši-j mi so: prvič, variacije v da-j ljavi zemlje od solnca; drugič, količine vodne pare v zraku; tretjič, prisotnost praha, dima ali megle v zraku: I četrtič, višina kraja nad mor-i sko gladino. Zemlja je nekoliko bližja solncu v januarju kot v juliju in vsled tega dobi vamo tedaj okoli sedem odsto več svetlobe, ali to ni zadosti, da nadomestuje zgubo žarkov vsled poševne lege zemlje v tem času, zlasti v naših pokrajinah. Ta silnejša svetloba prihaja k nam ravno tedaj, kadar je potrebujemo, t. j kadar količina svetlobnih žarkov je najmanjša. Zmanjša i je svetlobe radi vlage v zra-, ku je jako znatna, tupatam ; 25 in več odstotkov. Dim v zraku, zlasti, ako je pomešan z meglo, nam odnaša velik de) svetlobe. V sedanjih časih, zlasti v velemestih, nas dim oropa precejšnje količine solnčne svetlobe. Solnčna svetloba je od velike važnosti za nas, ker večino svojega dela vpisarnah, tovarnah, šolah in na po1 ju, opravljamo po dnevu. Nar vid in splošno zdravje, pre-prečenje nezgod od zibeli do groba — vse to je odvisno od zadostne količine svetlobe. FL1S --o- ZAKONI O RAZPOROKI. Zakonodaja o razporoki, kakor o poroki spada v delokrog države. Zato vsaka država Unija ima svoje posebne zakone o razporoki. Dasi torej predpisi so različni, vendar neka temeljna načela prevladujejo povsod. L,očitev zakona ali razporo-ka more biti v pravniškem pogledu različne vrste 1) More biti popolna ali absolutna, ki razrešuje zakonski stan; to je razporoka (divorce) v ožjem in pravilnem zmislu bese- ! de. 2) More biti začasna; t. j delna razporoka ali ločitev od mize in postelje (seperation from bed and board), ki se iz reče v nadi, da se stranki sporazumeta. Isto sodišče, ki je izreklo tako začasno razporo-ko, more ovreči svojo odločbo in jo spremeniti v stalno raz-poroko. 3) Druga oblika ločitve zakona je razveljavlje-nje zakona (annulment). Tedaj se smatra, da je bila poroka nezakonito izvršena in zato je bila neveljavna. V nekaterih državah se nekatere vrste porok smatrajo neveljavnimi iz samega začetka in | niti ni treba pravdnega postopanja, da se razvedejo. Postave vseh držav so složne v tem, da odrekajo razpo-roko, ako obstoji dokaz, da gre .za "collusion," "connivance" ali "condonation." — " Collusion" (tajni dogovor) obstoji v slučaju, da se mož in žena na skrivaj dogovorita da eden izmed nju iztoži raz-poroko, dasi ni nikakega zakonitega razloga za isto. Z drugimi besedami imamo ko-luzijo tedaj, kadar obe stranki dogovorno hočeta doseči nekaj nezakonitega potom zakonitega postopanja. "Connivance" (skrivno odobravanje) obstoji v slučaju, da eden izmed zakonskih priznava neresnične navedbe druge stranki hoče na krivičen način dobiti razporoko. "Condonation" (odpust) je tedaj, da je eden izmed zakonskih z besedami ali potom svojega obnašanja odpustil krivdo drugega, ki se je pregrešil proti zakonski dolžnosti. Stranka, kije tako odpustila je s tem zgubila pravico tožiti kasneje za razporoko iz istega razloga. Skupno življenje r.-.konskih potem, ko se je eden pregrešil, odvzema užaljeni stranki pravico, da iztoži j razporoko, ra^un ako se 'je jDregrešek a^st&vršil. r Le er. . 'on!ji - j i Sou-p CaEoljtfa v— sploh ne j | priznava nikake popolne raz-poroke. Država New York dovoljuje absolutno razporoko samo radi preseštva (adultery). Država Kansas, Maine in Oklahoma nimata drugih vrste ločitve, kot popolno razporoko. V večini držav mora užaljena stranka imeti svoje bivališče v delokrogu dotične-ga sodišča vsaj za leto dni. Država Nevada pa zahteve "residenco" samih 6 mesecev (To je razlog, zakaj Reno. Nevada, slovi kot zatočišče vseh željnih razporoke). Države Maryland, Nebraska, New Jersey. Rhode Island, Tennessee, Wisconsin, Delaware, Florida, Indiana in District of Columbia zahtevajo dve leti bivanja in Connecticut tri. Postava država Iowa izrečnd zahteva, da vsi oni, ki tožijo za razporoko morajo biti resnični stanovalci (bona fide residents) te države in ne stanovati tam samo radi dobivanja razporoke. Vprašanje preživitka. Preživnina za ženo po ločitvi se zove "alimony." Koliko naj mož plačuje svoji raz poročeni ženi za njeno vzdrževanje, določa sodisče po , svojem uvidevanju. Sodišče l tudi določa, kateri stranki naj se prepusti vzdrževanje in oskrba otrok, ako jih je. Ali ^.ržava North Carolina izre-I čno predpisuje, da ta podpora ne sme presegati eno tretino letnega dohodka plačitelja. V državi Utah se prepušča otro kom, ki imajo čez 10 let in so zdravega uma, da sami izberejo h kateremu roditelju se hočejo pridružiti. V državi South Dakoti se oskrba otrok poveri nedolžni stranki, ali sodišče more krivo stranko obsoditi v plačilo za njihovo vzdrževanje. V državi Oregon dobiva ona stranka, ki je tožila in dobila razporoko tretino lastnine druge stranke razun preživnine, ki jo sodi- šče določi. j Vzroki za razporoko. Vzroki za popolno razporoko so: prešestvo ali zakonska nezvestoba (adultery), spolna nezmožnost (impotence), svojevoljna zapustitev (desertion), pijančevanje ali nezmerne navade, pridobljene po poroki, krutost (cruelty), nevzdrževanje, ob sodba v ječo radi odurnega zločina itd. Popolno razpo-1 roko dobi mož, ako dokaže, i da je žena imela razmerje z drugim za časa poroke brez znanja moža. Ločitve od mize in postelje (delno razporoko) dovoljuje večina držav iz istih razlogov, radi katerih se daje absolutna razporoka Louisiana smatra javno obrekovanje enega zakonskega s strani drugega za zadosten razlog za razporoko. V državi Tennessee dovoljuje sodišče razporoko možu, ako žena noče slediti v to državo FLIS. -o-- VESTI IZ DOMOVINE Požigalec aretiran. Večkrat smo tekom letošnjega leta poročali o požigih v Smolenji vasi pri Novem mestu. Kar štirim posestnikom so bili po-žgani deloma kozolci, deloma podi, deloma gospodarska poslopja in poljedelsko orodje. Tako vaščani, kakor oro-žništvo so neznanega storilca pridno zasledovali. Izslediti ga pa ni bilo mogoče, šele 20. nov. se je posrečilo ugotoviti, da je bil požigalec neki hlapec v Smolenji vasi. Fant je nekoliko omejenega uma. Zaljubil se je v neko vaško dekle, ki ga je do priznanja izpeljala pod pretvezo, da ga poroči. Priznal ji je vse požige, nakar je bila zadeva ovajena orožništvu, ki je hlapca aretiralo in odpeljalo „y. zapore okrožnega sodišča v Novem meštu. Nov požig na Gorenjskem. Iz Kranjske gore poročajo: Že zopet požar. V tretjič to leto v župniji. Topot tik ob župni cerkvi v Kranjski gori Bilo je očividno zopet zažgano. Pretekli torek 20. nov. zvečer kmalu po Avemariji je zapel plat zvona in gasilska trobenta je klicala gasilce skupaj. Začel je goreti Ja-keljnov hlev; ogenj je kar nenadoma šinil kvišku, pri vseh požarih popolnoma enako. To je bilo dobro, da je bilo brezvetrno in zvečer, ko so bili ljudje še vsi čuječi, posebno pa, da je domače gasilno društvo takoj stopilo v akcijo; kmalu sta bili na mestu tudi društvi iz Podkorena s svojo motorno brizgalno in i7 Rateč. Pridno so sodelovali tudi drugi moški, in ženske so neumorno donašale vodo. Tako se je posrečilo ogenj omejiti na dva hleva: Kavčev in Jakeljnov. Seveda je zgorela vsa krma in orodje, živino so pravočasno rešili.' Štiri hiše v neposredni bližini, ne katere oddaljene komaj po par metrov, ki so se užigale, so srečno obvarovali. Tudi župna cerkev je bila v veliki nevarnosti. | Na svatbi zaklal ženina. V vasi Bošnjacih v Ranatu jc prišlo-te dni do krvave žalo- j igre. 23 letni kmetski sin Florenc Pavlovič se je oženil in je na svatbo povabil skorc pol vasi. Že na vse zgodaj je bil Pavlovič popolnoma pijan. Ob desetih dopoldne se je spri iz malenkostnega vzroka s svojim najboljšim prijateljem Gj org jem Jeličem, ki je bil tudi že malo pijan. Jelič je pograbil nož in sunil z njim ženina z vso silo v prsa Pavlovič je bil takoj mrtev Med svati je nastala velika >meda. Jelič, ki je bil takoj nato aretiran, je hotel izvršiti v zaporu samomor, kar so mu preprečili. 11 letna deklica se zastru-i 1 pila radi bede. V Zagrebu se je pripetil nenavaden in grozen poskus samoumora. 11 letna deklica Štefica Kirin je živela s svojo materjo v veliki bedi. Glad in trpljenje sta deklico dovedla, da je zavžild v samoumorilnem namenu nekaj strupa. Otroka so prepeljali v bolnišnico, kjer upajo, da mu bodo še rešili živ Ijenje. Na zvonik zagrebške stolnice je plezal. Zagrebška katedrala ima, kakor splošno znano, najvišji cerkveni zvonik v Jugoslaviji. V petek opoldne 16. nov. pa je na ta zvonik po zunanji strani plezal neki 30 letni Dalmatinec Marijan Brčič. Nenavadno produkcijo drznega plezalca je gledalo z bližnjih, zelo prometnih ulic, tisoče in tisoče ljudi, tako, da je bil ogrožan celo promet. Drzen plezalec je priplezal skoro do vrha prijemajoč se za razne goti ške okraske in držaje. Prav iz .zadnje line, kake štiri me tre od križa na vrhu, pa se je naenkrat pojavil sin zvonarja Živko Miletič, ki je po hudem boju potegnil drznega plezalca v notranjščino line in ga pretepel do krvi. Ko je priše) Brčič doli, ga je zbrana množica burno pozdravljala, zvo-narjevega sina Miletiča pa je hotela pretepsti. Brčiča je aretirala policija. Brčič se je poprej zmenil z neko filmska družbo za to skrajno in življenju nevarno produkcijo, Ves napeti prizor so tudi fil-mali skriti filmski operaterji Brčič je bil zadnje čase brezposeln, s to produkcijo pa je nameraval zbuditi pozornost, tako da bi mogel doseči svoj cilj, namreč postati filmski igralec. Nesreča. Iz Kranja poročajo. Ko so se peljali s kolfesi dne 17. nov. delavci iz tovar ne Inteks domov, se je blizu . gozda pred Hraj^jem pripeti- « Ta nesreča, meu uelnvci, ki so'\ šli v tej smeri domov, je bil \ tudi 17 letni Janez Pravst, i doma iz Hrastja. Radi hitre \ vožnje je na zgoraj omenje- j nem kraju padel s kolesa in obležal nezavesten. Udaril se je na glavo, vendar nima nobene zunanje rane, ampak si je močno pretresel možgane. Nezavestnega so pripe ljali na njegov dom. Za sv. Krištof v Ljubljani je imenovan novi dušni pastir g. p. Kazimir Zakrajšek, ki je nastopil svoje novo mesto v soboto dne 17. nov. Romantično ugrabljsnje dcklice v Bosni. V Ljubu-škem v Bosni se je te dni izvršilo zelo romantično ugrab-lienie deklice. Neki Dinko Vukšič se je zagledal v neko Maro Zlograšo, ki pa mu ni vračala ljubezni, ker je ljubila fanta Avrama Mišetiča Dinko se je radi tega dogovoril s prijatelji in odšel v Marino vas, kjer je dekle Ste si že izbrali Vašo zimsko suknjo? Pri nas dobite vedno najfinejše s«nje za žepe dekleta in deklice in to po najnižjih cenah. Pri litis dobite tudi suknje narejene po posebni meri če je potrebno Se vam priporočani Benoo B. Leastfg 6424 St. Clair Ave. Nasproti Slov. Nar. Doma ugrabil. Vest o tem se je hitro razširila in zvedel jo je tudi Mišetič, ki je takoj zbral prijatelje in preko bližnjic udaril za Dinkom. Res jih je dohitel in fantje so se pričeli streljati. Mišetiču se je posrečilo rešiti dekle iz Vukši-čevih rok, pri tem pa je bil ranjen v roko, ravno tako tudi dekle. Oba sta bila prepeljana v bolnišnico, proti Vuk-šiču in tovarišem pa je uvedeno kazensko postopanje. Podpirajte trgovce in podjetja, ki imajo oglas v našem listu. Mi imamo popolno zalogo R. C. A. RADIOL ter CR0SLEY radio aparatov Prodajamo tudi tube. Dajemo sete tudi na poskušnjo. Lahka odplačila. A. Grdina & Sons 15301 WATERLOO RD. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banko Vhod samo iz 62. cesto Govorimo slovensko. 10 let na St. Clair Ave. GRDINA'S SHQPPE Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice Beauty Parlor Vedno najmodernejši ženski klobuki. Trgovina zaprta vsako sredo pop. skozi celo leto. 6111 ST. CLAIR AYE. Telefone: Randolph 3030. • Garantiran premog pravi Pocahontas Forked Lump or Ef.E ................$10.75 Shoveled Lump or ....................0.25 hoi ked Nut . g 50 Shoveled Nut ......................................7.75 Domestic Mine Run 7 25 Royal Blue Diamond Lump'"!!'. o!so Bonny BJue Diamond Lump .... 9.00 Dorothy and Jumbo Lump .... . 8.50 Crystal Lump ..............................J „ j Ebony Lump ..........."!!!!"......... 6*25 I Jeddo Lehich Hard Coai......... is'^n Domestic Size Coke .............""" Govori se slovensko." QUINCY E. 105th JARD tel. Garfield 1900 ST. CLAIR — 55th JARD tel. Randolph 0280 THE YATES COAL CO. 303 ROCKEFELLER BLDG. Main 7878 "KV1 SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR 6521 ST. CLAIK AVE. če hočete delo pooenl In ooiteno. pokličite mene. Randolph 5188 . _(w.f) MODERNO UREJENA PEKARNA . ienjtovanslkl kolači, zemlje, krofi m vse drugo pecivo Slovensko podjetje JOHN BRADAČ v novem poslopju Slov. N. Doma 6113 8». Clair Ar«. _ (f) KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV DECEMBER 15. sobota — Slov. Soc. Klub št. 27 JSZ, plesna veselica v S. N. D. 16. nedelja —. Mladinsko dr. Comrades št. 566 SNPJ, predstava in ples v SND. 22. sobota — Društvo Ložka Dolina, veselica v SND. 23. nedelja—Slov. dramatično dr. Krka—božična predstava v korist cerkve sv. Lovrenca v S. N. Domu na 80. cesti. 23. nedelja—Dr. Naprej št. 5 SNPJ., plesna veselica, zvečer v spod. dvorani SND. 24. pondeljek —(božični večer) Slovenska Mladinska šola S. N. D. Božičnica v S. N. D. 25. torek—Dr. Orel, božičnica v SND. 30. Nedelja—Farna veselica fare sv. Kristine na Bliss Rcl. v spod. šolskih prostorih. 29. sobota — St. Joseph's Sports, ples v zgornji dvorani Slov. Doma na Holmes ave. 29. sobota — Društvo Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ. plesna veselica v SND. 30. nedelja — Dramatično VESTI IZ DOMOVINE Bik — vrtnar in kuhar. ' Mnogo strahu in smeha je povzročil te dni v Ormožu hudomušen bik, ki je ušel mesarju. Najprej se je poizkusil v vrtnarski umetnosti n je pohodil sosedov vrt ter Prevrnil ograjo. Nato je na ^egu pred smrtjo smuknil v lišo gospe Petovarjeve >'n šel - t J »V/kSA ..S.-..* . p - ■ w "ttUSi . Vse je kazalo, da hoče v pisarno finančnega oddelka, pa gospodje v pisarni so nagle zabarikadirali vrata z mizami in stoli in splezali po lestvi na cesto. Takega revizorja bi se vsakdo prestrašil. Pogumen bik je šel nato povohat v kuhinjo gospe Petovarjeve, pa k Sreči ni ničesar razbil. Zatem si je privoščil sprehod po hodniku, pa pokukal zdaj skozi eno zdaj skozi drugo okno. Spodaj pa vedno večja gruča radovednežev, ki so se vselej z velikanskim hruščem razpršili, kadar je bik dostojanstveno pogledal skozi okno. Par pogumnih moških je prislonilo lestvo, da bi za deli žival s sekiro ali jo ustrelili z revolverjem, pa junak se je spretno odmikal. Končno se je le posrečilo ujeti ga in vsega spehanega izvleči iz hiše. Grozna smrt enoletnega otroka. Pred dnevi se je pri Petila v Zagrebu grozna nesreča, ki je tem tragičnejša ker je postal njena žrtev mal otrok, ki niti shodil še ni. delavec Jurij Oreškovič je stanoval v skromni sobici, ki je obenem tudi kuhinja, z ženo in s štirimi otroci, v starosti od enega do petih let Ko je mati prala na dvorišču, so se otroci zbrali okrog štedilnika in najmlajši, enoletni bjuro, je splezal na štedilnik ter prevrnil nase lonec vrele vode. Dete je dobilo grozne opekline. Mati ga je prenesla v bolnišnico, kjer ga pa zaradi pomanjkanja prostora n»so mogli sprejeti. Dete je umrlo čez dva dneva doma. Beg na smrt obsojenih zlo cincev. V torek ponoči 20 gov. sta iz sodnih zaporov v ^ibeniku pobegnila 27 letni 1 °dor Medič iz Bjeljine in 42 , ^tni Božo Vujovič iz Biogra- i da ob morju. Medič je bil Pred meseci obsojen od porot i nega sodišča v Šibeniku na j ^rt na vešalih radi neštetih 2ločinov in ropov, pozneje pa dr. Ivan Cankar, predstava v SND. 31. pondeljek, Silvestrov večer — Klub društev S. N. D. veselica v S. N. Domu. 31. pondeljek—Dram. društvo Lilija, Silvestrov večer v spodnji dvorani Slov. Doma na Holmes Ave. JANUAR 1929 5. sobota—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ., maške-radna veselica v spod. dvorani SND. 6. nedelja—Zvezin dan, obe dvorani S. N. Doma. 6. nedelja—Cerkven pevski zbor v Collinwoodu, zabavni večer v Slov. Domu na Holmes ave. 20. nedelja—dr. Združene Slovenke št. 23 SDZ, ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 26. sobota—Dr. Modern Crusaders, št. 45 S. D. Z. plesna veselica v S. D. Domu na Holmes ave. KONCERTI ANTON ŠUBELJ Dne 16. decembra zvečer, Pueblo, Colo, i—-_ je bil pomiloščen na dosmrtno ječo. Te dni bi ga morali prepeljati v kaznilnico v Le-poglavo. Tudi Vujovič je obsojen na smrt radi detomora. vendar pa je bil predlagan v pomilostitev na 10 let ječe. Še preden pa je bil pomiloščen, je že pobegnil. Oba zločinca sta spala v skupni celici in dosedaj še niso mogli ugotoviti, kako sta mogla pobegni- I W in ''-".m ftn no' -lil'j .. ... Jv41tt JIU |>v -o- G Neka nepoznana ženska je skočila v petek večer blizu 9. ceste v jezero, toda so jo takoj ven potegnili. Pravi, da so jo nesrečne razmere doma silile v smrt. Odda se hiša, 4 sobe, zA i"2'.0 družino, na novo dekorirano, z garažo ali ne. Nizka najemni'na. Ravno tako se oddajo dve sobi, z garažo ah ne. 907 E. 67th St. ______(144) J os. Kozely HARDWARE 4686 W. 130th St. Božična darila, lepa izbe-ra, nizke cene. Se priporočam za obilen obisk. (150) --O- Imenik društvenih uradnikov za leto 1928. DR. LOŽKA DOLINA. Prcds. Jernej Krašovec, G315 Glass Ave.; podpredsednik Franc Nelc ;bla-?ajnik Anton Bavec, 1097 E. 66th St; Prvi taj'nik John Znidaršič, 6617 Schaeffer Ave.; drugi tajnik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; pom. tajnik Anton Znidaršič; glavni odbornik John Krašovec. Nadzorniki: John Sterle, Frank Kranjc; maršal John Petrinčič; vratar Louis Špehek. Za preiskavo novih kandidatov so zdravniki: Dr. Seliškar, Dr. Kern, Dr. Oman, Dr. Perme. Društvo zboruje četrto nedeljo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4. (staro poslopje). Sprejema se nove člane v starosti od 16. do 45. leta. Društvo p'.ača $200.00 po-smrtnine ter $7.00 bol. podpore 'na teden za $1.00 mesečnine. 'v. ž. 1». DR. SRCA MARIJE (STARO), Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, tajnica in zapisnikarica Mary Hočevar, 1206 E. /4th St.; blagajničarka Catherine Perme, 1133 Norwood Rd.; druga tajmea Mary Bradač; prva odbornica Mary Skulj; druga odbornjca Ana Erbcžnik. Predsednica nadzornega odbora Louise Pikš; nadzornice: Geno-vefa Suppan in Louise Milavec. Redi-teljica Frances Kasunič; bolniška nadzornica Helena Simončič. Zdravniki: Dr. Seliškar, Dr. Oman in dr. Perme. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v stari šoli sv. Vida. DR. SV. ANTONA, 138. ~C K. oML Predsed'nik Anton Skulj; podpredsednik John Hrovat; finančni tajnik Anthony Skuly, 1063 Addison Rd.; tajnik-zapisnikar Jos. Perpar, 5805 Prosser Ave; blagajnik Ignac Štepic, 1225 Norwood Rd; pregledovalci knjig John Sterle, John Hrovat in Jos. Hrovat. Redar Anton Gregorač; vratar Frank čelesnik. Zdravnika: Dr. Seliš-1 kar in Dr. Perme. Društvo zboruje v 1 stari šoli sv. Vida vsak 3. pondeljek v mesecu ob 7.30 zvečer (ne več 4. pondeljek). V društvo se sprejemajo praktični katoličani od 16. do 60. leta DR. SV. NEŽE~ št. 139. C. K. of O. Predsednica Mrs. Mary Peterlin; podpredsednica Terezija Kostanjšek,' finančna tajnica Miss Jennie Melle, 6806 Bonna Ave; zapis'nikarica Miss Mary Peterlin, 970 Addison Rd; bla-gajničarka Mrs. Catherine Perme 1133 Norwood Rd. Nadzornice: Mary Svete, Frances Skulj, Mary Skulj. Vrata-rica Frances Kasunič. Društveni zdrav, niki: Dr. Seliškar in Dr. Perme. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v stari so'.i sv. Vida ob osmi uri zvečer. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA. Preds. John Levstek, podpreds. Anton Hlapše; prvi tajnik Leo Novak, 7610 Lockyear Ave; drugi tajnik Andrej Čamoa, blagajnik John Brodnik 6023 Glass Ave. Nadzorniki: John Mar-tinčič, Rud. Hočevar, Andrew Tekavec. Pomožni tajnik Frank Levstik, maršal Anton Zaje, vratar John Novak, zastavonoša Anton Zaje, zdravnik dr! Seliškar. Društvozboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 1. SL. SAM. P. DRUŠT. 'ŽUŽEMBERG' Zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Grdinovi dvorani. Uradniki za leto 1928 so: predsednik Roman Maver, 1562 E. 43rd St.; podpredsednica Terezija Jakšič, 1045 E. 67th St; prvi tajnik Frank Jerič, 6524 St. Clair Ave; blagajnik Jos. Košiček, 6233 St. Clair Ave; zapisnikarica Annie Maver, 1562 E. 43rd St. Pomočnici Mary Maver in Mary Unetič. Društveni zdravnik je Dr. Oman. DRUŠTVO DOSLUŽENCEV Predsednik jos. Lozar; podpredsednik Frank Virant; tajnik Frank Kuhar, 5811 Bonna Ave; blagajnik Jos. Mar-kovič, 1376 E. 43rd St; zapisnikar Mike Luknar. Nadzorni odbor: Fr. Virant, L. Ekart, A. Lekšan; zastavonoša M. Kostanjšek. Zdravniki: Dr. Kern, Dr. Oman in Dr. Perme. Dru-štvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v S. N. Domu, Sprejema nove člane v starosti od 18. do 45. leta in daje za $1.00 mesečnine S8.00 tedenske bol. podpore. V- slučaju smrti priredi društvo časten pogreb svojim članom. DR. SV. KATARINE, ŠT. 29, ZSZ. Predsednica Margaret Vintar, podpredsednica Mary Zupančič, tajnica Mary Sedmock, 1316 E. 55th. St; bla-gajničarka Mary Vintar; zapisnikarica Rose Grebene; vratarica Martha Korelec. Nadzornice: Frances Ponik-var, Frances Antončič, Mary Tomažič Zdravnika Dr. Kern in Dr. Oman. SL. SAM. K. DR. SV. JOŽEFA. Predsednik Fr. Koren, 1583 E. 41st St; podpreds. Jos. Laurič, 7108 St. Clair Ave; tajnik John Germ, 1089 E. 64th St; zapisnikar Anton Bolka, 509 E. 143rd St; blagajnik Jos. Erbežnik, 6215 Carl Ave. Zastopniki: Collinwood: Frank Košmerlj; West Side: George Koffalt in West Park: John Gorišek. Nadzorniki: John H. Jrbas, Anton Zakrajšek in Fr. Zakrajšek. Zdrav. dr. Seliškar. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 3 (staro poslopje). LOVSKO POD DR. SV. EVSTAHIJA. Predsednik Frank Avaič, podpreds. Frank Kosten; tajnik Henry Kranz, 6120 St. Clair Ave; blagajnik Frank Lušin, 387 E. 163rd St; zapisnikar Frank Petrič. Nadzorni odbor: Anton Grdina, Fr. Švigel in Frank Praznik. Bolniški obiskovalec John Ko-min; zastavonoša Fr. Podlipec. Društveni zdravnik Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo dopoldne ob 9. uri v Grdinovi dvorani, soba št. 3.__ DR. SV. MARIJE MAGDALENE, St. 162, KSKJ. Predsednica Helena Mally; podpredsednica Josephine Menart; tajnica Marija Hochevar, 1206 E. 74th St; blagajničarka Louise Pikš; zapisnikarica Julija Brezovar. Nadzornice: Genovefa Suppan, Mary Škulj, Cecilia Žnidaršič. Rediteljica Frances Kasunič. Zdravniki: Dr. Oman, dr. Seliškar Dr. Perme. Redna mesečna seja se vrši vsak prvi pondeljek v mesecu v stari dvorani šole sv. Vida. V aktivni oddelek se sprejema članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od 1. do 16. leta. | DVOR BARAGA, NO. 1317 C. O. F. Nadborštnar Fr. Perme Sr. 1133 Norwood Rd. podborštnar A. Hlapše, tajnik-zapisnikar Anthony J. Fortu'na, fin. tajnik Steve Lunder, 1236 E. 61st St. blagajnik John Zupan. Nadzorniki: C. Baznik, John Fabijan, Lawrence J. Zupančič. Zdravnika: dr. Se-liSkar in dr. L. J. Perme. Bolniški obiskovalec Fr. Perme Sr. 1133 Norwood Rd. V slučaju bolezni se naj bolnik javi na domu pri bolniškem obiskovalcu, ne pa pri drugih uradnikih. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. Zavaruje se do $500 do $3000.00 posmrtnine in $7.00 bolniške podpore na teden. Društvo zboruje vsaki tretji petek v mesecu v šolski dvorani sv. Vida ob 7.30 zvečer. DR. SV. VIDA, ST. 25. KSKJ. Predsednik Anton Skulj, 1099 E. 71 st St; tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 641 h St; bol. obiskovalec Jos. Ogrin, 9020 Parmelee Ave. Zdravniki dr. Se-škar, dr. Oman, dr. Perme. Društvo zboruje vsako 1. nedeljo v mesecu v Knausovi dvora'ni. Asesment se pobira na seji samo od 10. dop. do 4. ure pop. V društvo se sprejemaj*! člani in članice od 16 do 55 leta. Zavarujete se lahko za 20 letno zavarovanje ali za dosmrtno za S250, S500, $1000, $1500, $2000. Bolniška podpora je $7 ali $14 na teden. V slučaju bolezni se naj ; bolnik javi pri tajniku, da dobi zdrav- j niški list in karto in se naj ravna po I društvenih pravilih. V društvo se1 sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta. ODBOR ZVEZNIH KATOLIŠKIH DRUŠTEV, DELUJOČIH V PRTT) CERKVE SV. VIDA. Predsednik Anto'n Skulj, 1099 E. 71. St.; podpredsednik Domen Tomažin; finančni tajnik Louis Prijatelj, 6412 St. Clair Ave.; zapisnikar Jos. Perpar, 5805 Prosser Ave.; blagajnik Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave.; pomožni blagajnik John Hrovat. Pregledovalci knjig: Eva Peterlin, Josephine Menart, James Zupančič.—Društva zborujejo vsako 4. sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v stari šoli sv. Vida. SLOV. KAT. MLAD. PODP. DRUŠT. SV. ANTONA PAD. NEWBURGH Predsednik Louis Gliha, 9105 Union Ave.; podpreds. Anton Russ, tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave.; drugi tajnik Frank Perko, blagajnik Fr. Marinčič^ 3745 E. 77th St. Nadzorniki: Anton Hrovat, Gabriel Russ in Frank Zore. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. Narod. Domu. S. N. DOM, MAPLE HEIGHTS. O. Predsednik Vincenc Zimšek, podpredsednik Anton Gorenc, tajnik An- drej Režin, blagajnik Frank Legan, zapisnikar Frank Vrček. Nadzorniki: Martin Martinšek, Louis Kastelic, Anton Strežaj. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih na 5114 Miller Ave. S. K. POD. DR. SV. ALOJZIJA j Predsednik John Vidmar, 3566 E. 181 st St.; podpreds. Anton Globogar, j prvi tajnik Jos. Miller, 3551 E. 80th St.; drugi tajnik John Rogel; blagaj-nik Anton Gliha, 9111 IJnign Ave. Nadzorniki: Frank Zupančič, Jos. Maver in Frank Mulh. Zastopnik za S. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu. N. Dom Jakob Resnik in Jos. Maver. SLOV. DRAMATIČNO DRUŠTVO "KRKA" v Newburghu. Predsednik Joe Kenik, 3536 E. 110. St; podpreds. Rev. Albin Gnidovec; tajnik Frank Papež, 8022 Mansfield; blagajnik Frank Košak, 3559 E. 81st St; zapisnikarica Mrs. Ter. Glavič; gospodar Anton Valenčič; odbomici: Ter. Lekan in Ana Cvelbar; nadzornika: Mrs. Mary Mauer in Anton Gros. Zastopniki Zveze dramatičnih društev so Jerry Strojin, Joe Smrdeli i'n Joe Jerič. Seje so za vsakega člana obvečne vsak prvi pondeljek v mesecu točno ; ob pol 8. v spodnji dvorani Slov. Nar. I Doma na 80. cesti. Točnost! ! Društvo ima tudi svojo knjižnico za člane. -- . DRUŠTVO Z. M. B. Društvo je na dobri finančni podlagi ter plačuje 7 dolarjev bolniške ' podpore na teden. Asesment je samo 75c na mesec ter sprejme novo pri-stople člane od 16 do 40 leta za tekoče leto. Za pojasnila se obrnite na ura'dnike društva: Predsednik Andy Sadar. tajnik-zapisnikar Joseph Centa, 1175 Addison Rd., finančni tajnik Joseph Glavich. The Norih American Banking i Savings Co. 62. CESTA IN ST. CLAIR AVE. PODRUŽNICA: 15601 WATERLOO ROAD Naznanja odprtijo 1929 CHRISTMAS CLUBA "Lanefc način za varčevanje denarja Iskreno ste vabljeni, da se sedaj pridružite Božičnemu klubu z drugimi vred. Lahko začnete z lc, 2c, 5c, 10c, 25c, 50c, $1.00, $2.00, $5.00, $10.00, $20.00 ali več. Nič naklad, nič kazni, nič barantanja. Naš Božični Klub je načrt, ki vsakomur pomaga, da si nabere denar za Božič, počitnice, davke, zavarovalnino, investiranje ali osebne potrebe. Ta klub je namenjen, da vas uči in vam pomaga varčevati s tem, da redno vlagate v banko del vašega zaslužka. Ta navada, katere se tako lahko primete, postane stalna ter neprecenljive vrednosti za bodočnost. Naš Božični klub ni samo za one, ki služijo denar, pač pa tudi za trgovce ter profesijonelne može in žene, ki bi radi spravili skupaj "pripravljen denar" ki se ga lahko rabi v slučaju potrebe. Načrt kluba je zelo priprost: samo prinesite svoj prvi vložek, in tako postanete član. Plačujete vsak teden ali pa vnaprej. Sledeča tabela vam razloži posamezne razrede: VEČAJOČI SE NAČRT: k„„„«„J Vložite prvi teden cent, drugi . ■ __ razrefl teden 2C, in vsak teden cent C 19 več, in v 50 tednih imate...... «P X6..IU 9o forjroH vložite 2c prvi teden, 4 cente L\j I O.LICU drugi teden, in vsak teden dva centa več, in v 50 tednih ar C. 39c moške svilene lisle nogavi-ce, črne, rjave, vse mere, raz- % prodajna cena 23^ par ^ 49c moške svilene in volnene C nogavice, fancy, vsi novi vzar- ^ ci, po 33p par ^ 59c moške zimske nogavice, no- # vi vzorci, vse mere, razprodajna > cena 38c par ^ $5.95 moški volneni union suits, > mere 40-46, po ......$3.98 \ 98c moške Uncle Sam delavske S srajce, mere 15-17, po 63^ \ SI.49 moške svilene zavrat- \ nice, pt> ....................98^' C RAZPRODAJA HLAČ ^ $2.50 moške deiavske hlače, ^ razprodajna cena po $1.48 ^ $2.95 moške hlače .$1.88 C $3.95 moške hlače $2-78 29c ženske svilene lisle nogavice, črne, šampanj in gole barve, mere 9-10, razprodajna ce-cena po ........... 18£ par 59c svilene in volnene ženske nogavice, v vseh mogočih barvah, mere 9-10, razproda ina cena po ............... 38c par 98c ženske svilene in volnene nogavice za sport, tudi pripro-ste barve, razprodaj cena 53^ par. $1.25 ženske čisto svilene nogavice, dobite nov par, če se ne nosijo, razprodajna cena 880 par. 81.98 najfinejše Berkshire, v vseh zaželjenih barvah, razprodajna cena _________$128 par 98c ženske deloma svilene, deloma volnene union suits, brez rokavov in kolenic, razprodajna cena ............................68? 89c ženske ra.von svilnaste, ko-teninaste ali volnene bloomers, razprodajna cena 69c ženske fancy rayon ali ko-teninaste bloomers, sedaj 380 $1.25 ženske hišne obleke, mere do 52, razprodajna cena 88<* $1.49 beli namizni prti, s fancy robom, razprodajna cena 98<- 69c jard pravega Lockvvood blaga za rjuhe, 2 jarda široko, razprodajna cena .480 jard 98c ženske flanelaste nočne obleke, razprodajna cena ....780 IZVA^REDNA POSEBNOST 200 fancy božičnih daril ki ee sicer prodajajo po $1.25, po 390 IZREDNE POSEBNOSTI ZA NAŠO PREDB0ŽIČN0 RAZPRODAJO $1.75 čisto svil. crepe, garanti* da se pere, 39--40 pal. široko, v kakih 10 ! n m ..............$1.00 jard $1.95 fringed panel can* v i *odajna cena ... .$1.19 par 69c fiiiardi za obleke, tr v.-. • r, cena.......... 33c jard $1.25 posteljne rjuhe, m v razprod. cena........88c 35c vzglavnice, mere 35x45, ^........................ 23c $1.49 set turških fancy brisač, primerno darilo .........88c 98c težko fancy rayon blago za obleke, jard po.........48c 39c fancy flanela za pajamas, jard po ................. 18c 69c, 12 maimie svil pongee, jard po....................48c 59c fancy materijal za čipkaste zastore po.........35c jard 69c fino blago za zastore. po....................... 45c jad $3.49 fancy rayon posteljna pregrinjala, velika, m......$2.38 $7.50 izvanredne kvalitete rayor» postelj, pregrinjala po $4.48 69c barvana drapery, 36 palcev široka, po.........38c jard 29c novi fancy kretom, 36 palcev široki, po.........19c jard 39c fini sateni, vse barve, 36 palcev, po.............25c jard $5.95 deloma volneni blanketi, veliki, težki, 70x80, po .. .$3.68 $2.95 fancy plaid blanketi, dvojni, 66x80, po..........$2.38 35c turške brisače, velike mere, barvani robi, po.........23c $1.98 ženski rayon svilnate kombinacije, po.............98c $4.95 dekličje svil. crepe obleke, mere 8-10, po.........$2.38 $1.25 ženske fine princess slips....................... 78c »$2.95 otročje bath robes............................ $1.78 $4.95 moške bath robes............................ $3.38 $6.50 ženske bath robes............................ $4.38 ■ — _ J2VANREDNA RAZPRODAJA NA DEŠKIH FINIH OBLEKAH. Imamo kakih 50 deških oblek, vse z dvema paroma hlač, vred-. ne $14.95, na razprodaji po $7.48, mere 9-13. $1.49 moške praznične srajce, z ovratnikom, mere 14 do 17, razprodajna cena _. ........98^ $2.49 mošEe~f«te-aEajce, vsi no- ---- : , v! vzorci, teti« ...........oi.ia $1.98 -meški fini ribbed union suits, La Tcsca vzorec, mere 38x46, po ..............$1.18 $1.98 meški extra mere union suits, mere 50-52, razprodajna cena —...........................__$1.38 98c moške teške spodnje srajce in hlače, cena ............730 $2.50 moške usnjene rokavice, mere 8-10, cena ..............$1.68 75c moške volnene rokavice, črne, sive in rjave, razprodajna cena .......... ........ ..38£ $7.50 moški teški pleteni jopi£i navadne barve ali fancy, razprodajna cena $4.68 $1.98 moške flanelaste pajamas,, razprodajna cena $1.38 $1.25 moške flanelaste nočne srajce, razprodajna cena 98^ $4.95 moški sport jopiči, $2.88 $2.45 moški sport jopiči, $1.48 59c moške svilene fancy ovratnice, po ............................38<^ $1.25 moške svilene ovratnice, po .........._L______________________780 25c moški fancy robci, .... 13«? $1.25 dt&ne Eagle Eskimo kape, po ..... .......................880 i $3.95 deški volneni lumber- -jacks, pa -----r~i.......$1.88 < 69c deške bluze, mere 8-15, . po ..........................................480 i 98c deške bluze, mere 8-15, < po ..............„.—.................68? i 98c deške praznične srajce, me- 4 re 12 35c deške J/J golf nogavice 18^ $1.25 gerke obleke za male dečke, po .................................78^ Pomnite, da samo enkrat na leto nam je mogoče prodajati po tako znižanih cenah. In še večje vrednosti dobite v naši trgovini v raznem blagu, ki je preštevilno, da bi ga naštevali tu, tod^ boste opazili to blago takoj prvi dan razprodaje. To je predbožična razprodaja, ki se vrši eamo v naši Glass Ave. trgovini. Oni, ki se vozijo po kari: Vzemite St. Clair Ave. in ustavite se na E. 61. ccsti ter korakajte pol bloka južno. Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave. vogal 61. ceste Mirko J.: MARIJA NA KRASU. (Legenda od danes.) Nekje na Krasu, na trpki, s pelinom posejani gmajni brli iznad nizkega brinja in ostrih skalnih robov stara kapelica pod nebo. Vsenaokrog zeva prazna samota, izdrt in zapuščen kolovoz se vije do znamenja in mimo njega mukoma hrepeni med grapami in skalovjem nekam v daljavo, poganja se v krčevitih zago nih med bregovjem ter se kot v obupu izgublja v puščavi. Znamenje Marije v pušča vi. Marija v puščavi. . . Trpka je njena bol, sedem mečev se ji zasaja v srce, sedem bridkih mečev, osmega Pol, ki je neviden, a Marijo boli, boli zaradi krvi, slovenske krvi in nemške in laške krvi — ime mu je vojska in kar je za njo. . . Vse, vse je trpko: Kapelica ki žalostna pobeša streho na zapad, Marija s sedmimi meči v srcu in njene žalostne oči, goličava in kamen in brinje, gora in vas, boječe stis njena med skalami, pičle lehe zemlje, ograjene kot da sc zlate, otožno zvonjenje pod Večer, ko solnce ugaša tam doli za morjem, vse krvavo, kot da trpi — in bridek spomin leži težko in moreče nad vso to jokajočo trpkostjo. Vse trpi, vse krvavi, vse je kot pelin, vse strto na tla, le star bor, skrivenčen in raz-treskan strmi ob kapelici v nebo, zasidran z razprtimi koreninami nekje v dnu zemlje Le bor stoji, sotji, redke veje je usmeril v nebo in se ne meni za nič okoli sebe, le v ! Mehkih nočeh pošumevajo njegove igle v tajnem šelestu, kot da tolažijo Marijo žalost no. 1 Marija pa v tihih nočeh jo-la, joka, da ji solze dolbejo ' amen pod nogami, zakaj v hih nočeh se plazi vsJ^ UOiCat m piGSnja Xt Civ- n; do nje, ne jok ene obup-j n<5 duše, jok tisočev v kri in solze vkovanih, vzdih in bol ^uše umirajočega naroda, ki ^ v tihih nočeh, samo še v %ih nočeh sprosti iz uklepa-n)a in pošilja svoje krike, ki Se vrtinčijo tja pod zvezde v ^ebo mimo Marije žalostne. Marija sameva med peli-Qjem in joka s svojim ljudstvom, nad katerim bedi že vsa stoletja in ga spremlja s skrbnim očesom na vseh potih od rojstva preko življenja v nehanje in smrt, iz dneva v loč in iz zarje v zarjo, iz vojake in trpljenja in krvi in sužnosti in zatiranja trpi in uPa z njim v odrešenje in Prostost in življenje pod srečnimi zvezdami, ali vsaj nad njimi.. . $ * sfc Jn spet je truden, žalosten ^ečer legal na zemljo, na Kras, ki je ves krvav žarel v skalah in ilnati prsti, ki jo je Solnce vrtalo z ugašajočimi 2arki. Vas je ležala v večer; nern trepetanju in majavosti Polmedle luči kot splašen go-'ob. Pretrgano zvonjenje je y drhtenju poletavalo čez go-Jfevo, da je stari bor ob kape-tiči z bolestnim šuštenjem ?dmeval in širil veje kot splave roke nad kapelico in prc- nje v nebo. . iz somraka, krvavega in vi-•kičastega se je iznad vasi 12vil starec, šepav in nadložen v svojih sedmih križih. Pali-Ca mu je drhteč tipala od ka-Jlena do kamena in lezel je po treh nogah po strmi poti, vse jc in višje proti kapelici. Vzdihoval je in postal, pa se "Pet v sunkih poganjal kvišku n se boril z bregom ter ga za pedjo kopal podse. joince se mu je s krvavimi /u'ki zajedalo v razorano če-» razbrazdano lice, ki jc go He 0 za tri rodove zgodovi- d Zadnjo in najglobljo braz-Pa mu je zarezal v c^lo obup, in telo se mu je pod nevidnim bremenom ključilo do zemlje. Prilezel je do znamenja in trudno omahnil na prag Glavo je naslonil na mrežasta vrata. Telo mu je v krčevitih sunkih drhtelo, kot utopljenec se je v presledkih zaganjal kvišku proti Mariji, ki je trudno in otožno strmela s sladkimi očmi nanj. Starec je pa kakor v strašnem videnju trpel dalje in besede so se začele trgati iz globine njegovih prsi: "Marija žalostna! Sedem mečev te bode v srce, mene je pa eden za sedemkrat sedem. S čim sem se pregrešil? Sedem sem jih imel, sedem sinov, sedem golobov. Sedem sem jih dal cesarju in nisem vprašal zakaj. Sedem so mi jih ubili in zemlja še deset let za njimi žene same rdeče rože !z njih krvi. Rdeče so rože rdeča je kri in smrt je bridka trikrat bridka smrt sinova. Pa ni najhujše zlo, ni. O žalostna Marija! Hujše kot sedem mrtvih sinov in sedem grobov na Doberdobu je moje gorje, ko mi dušo morijo in mi besedo tlačijo v srce in ne pustijo, da bi v naši besedi nolil za sedem duš, ki se vi-:ajo. Rdeča je kri in boli, pa ■e posuši in spomin na smrt zbledi in ugasne, to pa me reže in boli vsevdilj, in žge in Ige in duši, da ne morem nič več. O Marija žalostna, sedem :inov — naj bo za našo zemljo, za našo besedo, samo vrni nam jo, da bomo moliti in umirati smeli v njej, naši besedi, s katero smo te od zmeraj častili in nikdar kleli, daj, da nam vrnejo vsaj to, ko sc nam vse vzeli, vse: duše in elesa, zemljo in pesem... _ O Marija, sedemkrat ža-'ostna in prežalostna, usmili :e nas, usmili se nas. . ." Starec se je zvijal na pragu n ihtci koft dete z glavo je ril ' železje, kakor da hoče do Marije žalostne. Pridušeni kriki so onemoglo udarjali u njega, dokler ni v pojemajoči moči utihnil in ležal kot črna :enca pred svetiščem. ijs ;:< Tedaj je v soju krvave luči prihitelo po strmi poti dekle in se vzpelo do kapelice. Na obrazu mu je ležala muka, oči so gorele v solzah, razpleteni lasje so ji d'v.ie opletali pc zraku in seji vili po plečih. Planila je k omrežju in niti zapazila ni starca, ki je negiben ležal na stopnici pred vrati. Iztegnila je če.z omrežje roke, ki sta jih prošnja in hrepenenje daljšala, da so skoraj objele Marijine noge. Divje so bruhale iz nje prošnje, ko je tožila Mariji žalostni svojo bol. "Marija sedem žalosti, glej me, saj sem skoraj kot ti, saj so tudi meni prebodli srce in ga štrli. Pet let sem molila zanj, pet dolgih, prej krvavih let. Pet let sem trepetala in se bala zanj, ko so se okrog njega klali meči in se raztreskavale granate. Pet let je moja drhteča misel umirala z njim v tuljenju pekla, pet let sem se z nebom in peklom borila zanj in Bog mi ga je vrnil, da nama iz morja prelite krvi in ubitih življenj vzbrsti mlada sreča, da bova rodila nov rod. ki bo nosil mir in srečo vsem in ljubezen za vse to brezno sovraštva in smrti. Nisva še zaorala prve brazde za novo pomlad, ni še za-cvela jablan na najinem vrtu — ubili so mi ga, ubili njega, ki mi ga je vojska pustila, ubili, ker je dejal, da ni in ne bc hlapec, ker je ostal očetom ir nam zvest, ker je govoril in pel v naši besedi, ker je misli; našo misel in gorel v naši že lji, ubili so mi ga, ker mi nisc privoščili trenutka mlade sreče za pet let smrti in grenke ga koprnenja, ki je hujše kot starost in smrt. . . O Marija, Marija žalostna ti me tolaži, da ne .zblaznim in lih ne prekolnem, ubijavcev ia ne obupam nad Bogom nad Teboj in nad sabo. O Marija, o Marija žalost na, usmili se me, usmili se >> me... Druga senca se je v krčevitem drhtenju zgrudila pred znamenjem. Bor, stari skrivenčeni bor je zamišljen šumel in izteza! veje, kot da ga bole... Iz mraka nad vasjo se jc zdaj pririla mati. izsesana in izsušena, a vendar je ni bilo drugega kot ljubezen, bridka n toga ljubezen žalostne ma tere. Omahovaje je lezla proti kapelici, obraz se ji je trudno sklanjal proti zemlji, le oql; trpeče oči so se ji zabadale \ daljo, nekam za somrak. Obnemoglo jo je, preden je orilezla do kapelice, padla je na kolena in se po kolenih plazila do vrat, da od bližje potoži Mariji svoje gorje. Tiho in bolestno kot njena ranjena ljubezen se ji je izvila prošnja i.z prst. Tih in žalo sten je bil njen glas, da je boru rezal prav do stržena, hladno in bolno., da so veje bolestno vztrepetavale. "Marija, Marija, Mati žalostna, usmili se mene, reve uboge, ki pred tabo klečim. Glej, dete so mi odtrgali od prsi in zdaj mu iz duše trgajo spomin na mene in prve sladke besede, ki sem ga učila z njimi klicati Tebe in Jezusa. Zdaj me ne pozna več in laja vame v tujščini, ki je ne urnem, in njegove besede zvenijo vame, kot da mi kame njajo srce. Marija — srce so mi ukrad li z njim in z njegovo dušo morijo tudi mojo. Marija, ki te je bolelo srce na križevi poti, Marija, ki se Ti je duša zvijala pod križem, Marija, ki so ti ugrabili sina in si bila1 nesrečna mati kot jaz, vrni mi dete, vrni mi ga in omehčaj srce njim, ki so uničili mojo srečo in mene. Nisem prosila, nisem jokala, dokler mi niso vzeli zadnjega, edinega, kar sem imela. O Marija, Marija sedem žalosti. . .!" Tretja senca je v bolesti padla na tla pred kapelico, stari bor pa je vse bolestneje šumel kot da joka za izgubljeno srečo. . . V v Vedno nove in nove sence 'seh postav in vseh let so se /ile iz teme in v joku omaho-/ale pred napol podrto svetišče, da je bil nazadnje ves pu-iti kraj poln in da so se najskrajnejši nesrečni ob stra-leh izgubljali v mraku. Kot da je ves trpeči slovenski rod nocoj poromal na Kras, k Mariji žalostni v pustinjo. Bor je silneje in silneje je-čal in nazadnje hrumel v otožnem rjovenju, kot da se je iz zemlje s krvjo napojene zemlje ob Soči in morju pognala /anj vsa bol in trpljenje ter se utelesila v njem, kot da joka v njem Kras in poganja svoj strti krik v nebo Mariji so drse.o po licih solze vse huje in i-uk in ko se ;e zadnja senca snu :la'pred njo, je starec, k. .1 prišel prvi, vzdigne g -.; i videl, kako se je Marij lašadiK osmi neč v srce, osn. us.T;, ki mu ie ime slovensko gorje. Ma-ija pa je omahnila in v bolesti padla na obraz. In bilo je, kot da vse umira, vse — kapelica in golčava ;n kamenje in brinje, brezšte-vilje ihtečih teles in senc, vse imira, Marija umira, bor pa pošilja onemogle krike k •vezdam — zadnji vzdih v trpljenju umirajoče slovenske zemlje — in solnce dežuje kri na zemljo, da je krvavo vse, nebo in zemlja, ljudje in kamenje, Kras in Marija in zadnji kriki izmučenih senc. Tedaj je po kolovozu prilezlo dete, majhno j in nebo-Avemarijo čez vse vesolje... gljeno na videz, a nožice so se mu začudo gotovo oprijemale kamenja in ga nesle vse višje in višje proti kapelici. V roki je neslo nagelj in rožmarino-vo vejico in čudovit mir se mu je razlival po obrazu, ki je sijal v sladki svetlobi. Sence so se zganile narahlo ob njegovem mimohodu, dete pa je šlo naravnost do kapelice in vrata vanjo so se mu sama odprla. Stopilo je k Mariji žalostni in jo dvignilo s tal. Tedaj so sence dvignile glave in videle, da je dete sam božji Sin, ki je prišel tolažit Marijo žalostno. Bor je v svojem joku umolknil in veje so zastrmele v Jezusa, sence so v bolesti iztegnile roke proseč proti njemu. Jezno je pa z nežno roko izdrl Mariji osmi meč iz srca in ji na rano položil nagelj in rožmarin. Vsa srca ubogega ljudstva so zadrhtela in upanje je prešinilo duše: Jezus ni pozabil svojega ljudstva in nagelj z rožmarinom na Marijinem srcu jo spominja na tisoče trpečih slovenskih duš in zbičanih src. Jezno je dvignil roko v blagoslov, kot da hoče pobožati vsa srca in izbrisati vso bolest in grenko tegobo iz njih. . . Tedaj je solnce z .zadnjo močjo razgnalo krvave oblake in zasijalo v poslednji krasoti, objelo s pojemajočimi žarki vse ljudstvo, ki je klečalo ob kapelici in vlilo upanje in življenje v vsa srca. In kapelica in kamenje in brinje in stari bor ob kapelici, tisoči okoli svetišča in gore in nebo in morje v daljavi so za-hrepeneli k Jezusu in Mariji v eni misli: Ne bomo umrli dokler smo v zavetju Jezusovih in Marijinih dlani. . . Večerni zvon pa je iz vasi pošiljal neskončno sladko MALI OGLASI Klub Slov. Vdov. Klub Slov. Vdov naznanja, da namesto 13. dec. bomo imele društveno sejo v sredo 12. dec. in sicer ob pol 8. uri zvečer v navadnih prostorih pri sestri Modic. Seja je prestavljena iz vzroka, ker bo imelo društvo Triglav predstavo v četrtek, 13. dec. v prid siromašnim družinam v naselbini. Prosim članice, da se vse brez izjeme vdeležijo, ker imamo važne stvari za rešiti v prid Kluba. Imele bomo tudi volitev novih uradnic za leto 1929. Prosim vas torej, da se vdeležite in pripeljete tudi kako 'novo kandidati-njo, da se skupaj pogovorimo. Bog ve, katere bo manjkalo v letu 1929? ___ODBOR. Dve sobi se daste v najem dvema fantoma. Gorkota in kopališče. 1001 E. 72nd Place. (145) Stanovanje 5 lepih, svetlih sob, z vsemi udobnostmi ,se da v najem odrastli družini. 6822 Edna ave,._(144) Naznanilo. Članstvu dram. društva Adrija se naznanja, da se vrši prihodnja redna seja 14. dec. točno ob 7.30 zvečer in to iz važnega vzroka. Prosim, da vpo-števate to naznanilo. _M. DEBEVEC, tajnik. Naprodaj hiša za dve družini, poceni, na 829 E. 155th St. 5 sob za vsako družino, kombinacijski furnez, dvojna garaža, blizu slov. cerkve v Collinwoodu. Vprašajte Wm. S. Hali, 16411 Euclid ave. Tel. Kenmore 3024. (144) Naprodaj je hiša, 6 sob, furnez ,kopališče ,nova dvojna garaža, lot 40x162, blizu Eaton Axle Co. Se mora prodati radi bolezni. 14221 Darley ave. (147) Hiša naprodaj za eno družino, 5 sob, na Penhurst ave. blizu St. Clair ave. Samo $5500, takoj $200, drugo po $45.00 na mesec. Wm. S. Hali, 16411 Euclid ave. Tel. Kenmore 3024. (144) PRIPOROČILO Rojakom v Warren, Niles, Youngs-town, Girard, Ohio, in okolici naznanjamo, da je naš zastopnik tam Mr. Vincent Habich , 108 Burton St.. Warren, Ohio, i ki ima polno moč pobirati naročnino, j oglase in tiskovine za naše podjet ter ga vsem priporočamo kot poštenegai moža. Uprava "Ameriške Domovine." (x) Louis Safran candy STORE in SENVIČI 1001 E. 62nd ,St. —Tel. Florida 1894-J (x-Jan. 1) SLOVENSKI DOM 15810 HOLMES AVE. CLEVELAND—COLLINWOOD, O. Na razpolago imamo po nizki ceni dvorane za konvencije, seje, svatbe in vsake vrste društvene prireditve. Plesna dvorana je posebno priporočljiva za plese, veselice in igre. Vsem ljubiteljem športa in zabave v veseli družbi priporočamo kegljišče, ki je vedno 'na razpolago. Upravni odbor za leto 1928: Predsednik Anton Fidel, 15411 Aspinwall Ave., podpredsednik Jim Sepic, tajnik Ivan Trček, 15617 Holmes Ave., blagajnik Frank Sustaršič, 15726 Holmes Ave. Redne direktorske seje se vršijo vsak drugi in četrti petek v mesecu zvečer ob 7. uri v sobi št. 3. Redne delniške seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu ob 7. uri zvečer v zgornji dvorani Slov. Doma na Holmes Ave. _(2—3 Mo.) ZA ORODJE~ ribežni za repo in zelje, peči, steklo, barve, avtomobilske potrebščine, za vse to se gotovo vedno obrnite na Zavasky 6011-6013 St. Clair Ave. kjer boste vedno pošteno postreženi po jako nizkih cenah (m) Pozor! Članice društva Collinwood Hive, št. 283, The Maccabees. Na zadnji redni mesečni seji je bilo sklenjeno, da bo prosta pristopnina in tudi zdravniška preiskava za vse novo pristople kandidatinje do konca tega leta. Torej, sestre, zavzemite se in pripeljite nove sestre v društvo. Bomo videle, katera bo prva. Za natančnejša pojasnila se obrnite do tajnice Frances Braddock, 466 E. 152nd St. Obenem lahko vpišete tudi svoje otroke. (no.7-de-5.) Najboljše pevce-kanarčke, cina-mon vrste prodaja frank e. LUNKA 15413 Lucknow Ave. CLEVELAND, OHIO Cena $10, §12, $15 in $20; samice: $2.50, $3 in $5. Tudi kletke, žito in vse drugo za vzdrževanje ptičev. Soba se da v najem za fanta, s hrano ali i brez. 1111 E. 61st St. (145) m pop-USTEM- 'twBlL-WHflT IS IT? I what Do VOD CALL ft SAO WAN WHO,. ' CumBS "THROUGH f ft MMDOIO AND iL?oi3s a house r I'D GAIL Him A SECOND STORY ^WORKER."" in _ i aw-that can't I J SB RIGHT- POP- ' Leu—my not? THIS WAM WAS THE ,f YfljRD FIOOR^ ... pesem tra/ne radosti Telefonirajte za božični Maytag za preskušnjo. Ako ne boste zadovoljni, ne kupite ga. Za domove brci elektrike se dobi Maying t. motorjem na gasolin. Božič bi bil nepopolen brez mnogih mnogih osebnih daril, katere cenimo rav-,io iz vzroka, ker predstavljajo prijateljstvo — darila, ki širijo srce s prijaznimi mislimo o drugih. Toda zakaj ne bi priložili zraven tudi nekaj praktičnega z darilom, ki daje stalno veselje—Maytag. Radujte sc hitrejše, čistejše in milejše metode pranja na Maytag stroj, napredne metode zvijanja, njenega tihega, lahkega dela. Teden za tednom, leto za letom vam bo prinašal mnogo veselja. Maytag je dobil svoje stališče svetovnega vodstva ne samo, ker je originiral no-vq, napredne metode zgradbe, pač pa ker je ustvaril perfektnost v vsakem ozi-ru. Lahka plačila ne boste pogrešali THE MAYTAG COMPANY, Newton, Ia. Ustanovljeno 1893 Maytag Radio programi KDKA, Pittsburgh. Tues., Wed.. 10:00 1». M. WCCO Minneapolis. Kri.. 8:30 P. M. KEX, Portland. Ore., Tues.. 8:30 P. M. WBAP. Fort Worth. Hon.. 8:30 P. M. WBZA, Hoston, Springfield, Kri.. 7:30 P. M. CFCA, Toronto. Ca.'. Tues., 7:30 P. M. W H H T, Chickgo. Tues., Wed., Thurs.. F'rl.. Sat., 0:00 p. , M. KNX, Los Angeles, Wed.. 7:00 P. M., Kl-'KC, San Francisco. Turr., 7:00 P. M. KMOX, St. Louis, Tues., Thurs., Sat.. 10:5^ A. M. KSL, Salt Lake City, Mon., 7:30 P. M. KLZ. Denver, Thur., 9:00 P. M. Hours designated are Standard Time !'t. the stations named. 42 The Arcadc MAYTAG SALES CO. Cherry 3442 A. GRDINA & SONS CO. A. GRDINA & SONS CO. 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd. Randolph 5193 Kenmore 1235 JOS. KREMZAR CO MANDEL HARDWARE CO. 6108 St. Clair Ave. * 15701 Waterloo Kd. Pennsylvania 2252. Kenmore 1282 IMmfjaa/Hummum Wo^hm « __^AMERTŽKA DOMOVINA," DECEMBER lOlh, 1028. 20 LET POZNEJE Napisal Aleksander Dirmas (Poslovenil J. H-n.) Jedna gospodinjina besed2 je dala d'Artagnanovim mislim posebno smer; to je bilo ime gospe Longueville. In res, gospa Longueville je imela vse lastnosti, ki vzbujajo sanje: bila je jedna najznamenitejših gospa v kraljestvu, bila je jedna najlepših dvornih dam. Omožena s priletnim vojvodo Longueville, katerega ni več ljubila, je bila izprva, kot se je govo rilo, ljubica Coligny-jeva, kateri se je dal zanjo usmrtiti od vojvode Guise v dvoboju na trgu Royale; potem se je govorilo o prevelikem prijateljstvu, katero je gojila do princa Conde-ja svojega brata, in nad katerim so se zgražale rahločutne duše na dvoru; na to prijateljstvo je sledilo potem, kot so pravili, resnično in globoko sovraštvo, in voj vodinja Longueville je imela sedaj, kot so govorili, politične zveze s princem Mar-cillac-em, starejšim sinom starega vojvode La Roche-foucauld-a, in skušala je zanetiti v njem sovraštvo do svojega brata, vojvode Conde-ja. D'Artagnan je mislil na vse te stvari. Mislil je, kako je tedaj, ko je bil v Louvru, večkrat videl gospo Longueville, ki i> šla mimo njega, krasna, blesteča prikazen. Mislil je na Aramisa, ki ni bil nič več nego on, pa je bil vendar Iju bimec gospe Chevreuse, ki je bila na-prejšnjem dvoru to. kar na sedanjem gospa Longueville. In vpraševal se je, zakaj žive na svetu ljudje, ki dosežejo vse, kar si želijo, bo disi v častihlepju, bodisi v ljubezni, dočim so .zopet drugi, ki ostanejo, bodisi slučaj no, bodisi po nesreči, bodisi da jih ovira lastna narava, ki jim je prirojena, pri vseh njihovih nadah sredi pota. Moral si je priznati, da ostane on vkljub svoji duhovitosti in vkljub vsej svoji spretnosti najbrže med zadnjimi; tedaj pa se mu je približal Planchet ter mu rekel: — Stavim, gospod, da mi slite na isto kot jaz. — Dvomim, Planchet, odvrne smeje d'Artagnan; toda na kaj misliš ti? j — Mislim na one ljudi zlih obrazov, ki so pili v gostilni,! kjer sva se bila ustavila. — Vedno previden, Planchet. — To je instinkt, gospod. — No, prav! torej kaj ti pravi tvoj instinkt v takih okolnostih? — Gospod/moj instinkt mi je rekel, da so zbrani ti ljudje v oni gostilni s slabim namenom, in premišljeval sem v najtemnejšem kotu konjske ga hleva o tem, kar mi je pravil moj instinkt, ko je stopil v isti hlev v plašč zavit človek še z dvema drugima. Ah! ah! vsklikne d'Artagnan, ker se je Planchetovc pripovedovanje ujemalo s prejšnjimi opazkami. No, in . ..? — Jeden izmed teh mož je rekel: Gotovo mora biti v Noisy ali pa pride še nocoj tja, kajti spoznal sem njegovega slugo, — Ali veš to gotovo? je vprašal človek v plašču. — Da, moj princ. — Moj princ? ga prekine d'Artagnan. — Da, moj princ. Toda poslušajte vendar: Če je res tam, i pomislimo dobro, kaj nam je | storiti, je rekel drugi pivec. — Kaj nam je storiti? se je oglasil princ. — Da. On ni človek, da bi se pustil kar tako prijeti, rabi) bo svoj meč. — Prav, storiti bo treba tako kot on, toda vendar skušati, da ga dobite živega. Ali imate vrvi, da ga zvežete, in kaj takega, da mu zamašite usta? — Imamo vse. — Pomnite, da bo najbrže preoblečen v jezdeca. — O, da, da, Monseigneur le bodite mirni. — Sicer bom pa jaz poleg ter vas bom vodil. — Vi ste odgovorni, ko bi pravica. . . — Odgovoren sem jaz za vse, odvrne princ. — Prav, storimo, kar bomo mogli storiti. In nato so odšli iz hleva. — No, pravi d'Artagnan, kaj pač naju to briga ? To je navaden nočni napad, kot se vrše vsak dan. — Ali ste gotovi, da ni naperjen proti nama? — Proti nama! in zakaj? — Vraga! Poglejte vendar še enkrat njihove besede: "Spoznal sem njegovega slugo," je dejal jeden, in to se prav lahko nanaša name. — Potem? — Gotovo mora biti v Noisy ali pa pride še nocoj tja, je dejal drugi, in to se prav lah ko nanaša na vas. — Dalje? — Dalje je še rekel princ: "Pomnite, da bo najbrž preoblečen v jezdeca," in to odstrani še poslednje dvome, ker ste vi oblečeni kot jezdec in ne kot mušketirski častnik ; no, kaj pravite k temu ? — Ah! dragi Planchet, pravi d'Artagnan ter vzdihne, na to ti moram reči, da so, žal, že davno minili časi, ko so me hoteli princi napadati. Ah! to so bili lepi časi. Le bodi miren, ti ljudje nama nočejo ničesar. — Ali ste si tega svesti, gospod? — Vso odgovornost vzamem nase. — Potem je prav; ne govoriva več o tem. In Planchet je zavzel zopet svoje prejšnje mesto za d'Ar-tagnanom, s tistim nenavad nim zaupanjem, ki ga je vedno gojil do svojega gospoda in katerega ni petnajst let ločitve prav nič izpremenilo. Tako sta prehodila približno jedno miljo. Tedaj pa se je Planchet zopet približal d'Artagnanu. — Gospod! je zaklical tiho — Kaj pa je? je vprašal ta — Stojte, gospod, poglejte proti oni strani, pravi Planchet; ali se vam ne zdi, kot da gredo sence skozi nočno temo? Čujte, zdi se mi celo. da je slišati konjske stopinje — Ni mogoče, pravi d'Artagnan; zemlja je vsa premočena od deževja; vendar pa se mi zdi, kot praviš, da nekaj vidim v temi. — Ustavil se je, da bi videl in slišal. — Če že ni čuti konjskih kopit, je čuti vsaj rezgetanjc konj, čujte! In res je udarilo iz daljave skozi temo rezgetanje na d'Artagnanovo uho. — To so oni ljudje, ki gre do po svojih namenih, pravi d'Artagnan, toda to naju nič ne briga, nadaljujva svojo j pot. In šla sta dalje. Pol ure pozneje sta dospela i do prvih hiš v Noisy; bilo je okoli poludevetih ali devetih zvečer. Kot je na deželi navada, je že vse počivalo, in niti jedna luč se ni svetila v vasi. D'Artagnan in Planchet sta nadaljevala svojo pot. Na desni in levi so se razločevali pod temnosivim nebom še temnejši obrisi hišnih streh; od časa do časa se je vzbudil za kakimi vrati pes ter zalajal, ali pa je švignila preplašena mačka čez tlak ter se skrila za kup drv, kjer so se svetile njene široko odprte oči kot dva žareča oglja. Zdelo se je, da so to jedina živa bitja, ki prebivajo v vasi. Skoro sredi vasi, na glavnem trgu, se je dvigala temna masa, osamljena med dvema ozkima ulicama; pred pročeljem so raztezale visoke lipe svoje koščene roke D'Artagnan je pazno opazoval to poslopje. — To mora biti nadškofov grad, pravi Planchetu, bivališče lepe gospe Longueville: toda kje je samostan? — Samostan, pravi Planchet, stoji na koncu vasi; poznam ga. — Prav! pravi d'Artagnan; pojahaj v teku tja, Planchet, dočim jaz pritrdim jermene svojemu konju, in pridi mi potem povedat, če je pri jezuitih še kako okno razsvetljeno. Planchet je ubogal ter se oddaljil v temi, dočim je d'Artagnan stopil s konja ter mu pritrdil jermene, kot je bil rekel. Po preteku petih minut se je Planchet vrnil. — Gospod, je dejal, same jedno okno je razsvetljeno, na oni strani, ki drži na polje. — Hm! pravi d'Artagnan; ko bi bil fronder, bi potrkal tu in gotovo bi dobil dobro ležišče; ko bi bil menih, bi potrkal spodaj, in gotovo bi dobil izborno večerjo; tako je pa prav lahkq jnpgpče, da bova spala na trdin tleh med gradom in samostanom, umi-raje gladu in žeje. — Da, pravi Planchet, kakor slavno.znani Buridanov osel. Hočete, da grem potrkat, dočim me počakate vi tu? — Pst! pravi d'Artagnan; okno, ki je bilo razsvetljeno, je ravnokar potemnelo. — Ali čujete, gospod? vpraša Planchet. — Pa res, kak šum je to? Slišati je bilo kot šumenje viharja iz daljave; v istem hipu sta pridrveli iz obeh ulic, med katerima je stalo poslopje, dve četi jezdecev, obstoječa vsaka iz kakih desetih mož, ter obkrožili d'Artag-nana in Plancheta tako, da ni bilo nikakega izhoda. — Kaj! pravi d'Artagnan, potegne svoj meč ter se skrije za konja, dočim stori Plan chet isto, kaj si res prav skic pal in velja to res nama? — Tu je, imamo ga! vsklik-nejo jezdeci ter vderejo z golimi sabljami proti d'Artagnanu. — Pazite, da vam ne uide,; pravi nekdo glasno. — Ne Monseigneur, bodite mirni. D'Artagnanu se je zazdelo, i da je prišel sedaj trenutek, ko se tudi on lahko pomeša v razgovor. — Hola, gospodje! je rekel s svojim gaskonskim nagla- i sem, kaj hočete, česa želite? j — Že izveš! so zakrulili v 1 krogu jezdeci. — Stojte, stojte! je zavpil sedaj oni, ki so ga bili imenovali Monseigneurja; stojte, to ni njegov glas. — Ah tako! gospodje, pravi d'Artagnan; kaj ste morda zdivjali tu v Noisy? Samo, pazite! Povem vam, da pre- , bodem prvemu, ki se mi približa za daljavo mojega meča, j' trebuh; in moj meč je dolg. Vodja se je približal. j — Kaj delate tu? vpraša . samozavestno in z glasom,1. kateremu se je poznalo, da je vajen velevati. — In vi? pravi d'Artagnan. — Bodite uljudni, sicer vas tega naučimo; zakaj dasi Človek noče povedati svojega imena, želi vendar, da se gn spoštuje primerno njegovemu stanu. — Vi se nočete imenovati, ker hodite po zavratnih potih, pravi d'Artagnan; toda jaz, ki potujem mirno s svojim slugo, nimam istih vzrokov kot vi, da bi moral zamolčati svoje ime. — Dovolj, dovolj! kako se imenujete? —•. Povem vam svoje ime, da boste lahko vedeli, kje me lahkosnajdete, gospod, Monseigneur ali princ, kakor že želite, da se vas nazivlje, pra-" vi naš Gaskonf c, ki ni hotel vzbuditi mnen i, da se boji kake grožnje Poznate li d'Artagnana? — Poročnik pri kraljevih mušketirjih? vpraša oni. — Da, tega. — Seveda ga poznam. — No, torij! nadaljuje Gaskonec, gotovo ste tudi sli šali praviti, da ima ta krepko pest in da umeje sukati meč? — Vi ste gospod d'Artagnan? — Tako je. — Torej ste prišli sem, da "ga" branite? — "Ga"? . . . Katerega it__>> ga ? ... — Onega, katerega mi iščemo. — Mislil sem, nadaljuje d'Artagnan, da sem prišel v Noisy, tako se mi pa zdi, da sem zašel nevede v deželo ugank. — Dajte, odgovorite, pravi oni " ' ' • ali ga čakate! pod nu okni? Ali ste priba v da ga branite? — Jaz rfikogar ne čakam, pravi d'Artagnan, ki mu je že začela pohajati potrpežljivost in ne nameravam braniti nikogar drugega nego samega sebe; toda tega bom branil junaško, povem vam naprej. — Že dobro, pravi oni, pojdite od tu in pustite nam ta prostor! — Oditi od tu! pravi d'Artagnan, kateremu to povelje ni bilo všeč z ozirom na njegov načrt, to ni tako lahko; jaz in moj konj bova skoro od utrujenosti počepala; samo če mi dovolite, da si po-iščem večerjo in ležišče v okolici. . . . — Lopov! — E, gospod, pravi d'Artagnan, hranite svoje besede, prosim vas, kajti če izgovorite še jedno tako kot je bila ta, pa bodite že marquis, vojvoda ali princ, pošljem vam jo nazaj v trebuh, razumete? — Pojdimo, pojdimo, pravi vodja, sedaj se ni nič mogoče varati ;tako more govoriti sa-rmo Gaskonec, in zato tale ni ■oni, ki ga mi iščemo. Za nocoj smo zgrešili svoj cilj, umaknimo se. Videla se bova še, gospod d'Artagnan, je nadaljeval vodja z povzdig-njenim glasom. — Da, toda ne pod tako ugodnimi pogoji za vas, pravi Gaskonec ironično; morda boste takrat sami, in morda se zgodi to po dnevu. — Prav, prav, odvrne glas: na pot, gospoda! In četa je izginila godrnja je in groze v temi v smeri proti Parizu. D'Artagnan in Planchet sta obstala še trenotek, kot bi sc hotela braniti; toda ker se je šum vedno bolj oddaljeval, sta spravila svoja meča v nožnici. — Sedaj vidiš, norček, pravi mrino d'Artagnan Planchetu, da ni veljalo nama. — Toda komu drugemu pa? vpraša Planchet. — Pri moji veri! jaz ne vem in me tudi malo briga. Briga me pa to, kako pridem v samostan jezuitov. Torej na konja! pojdimo potrkat! Naj velja, kar hoče, vraga! pojedo nas ne! In d'Artagnan je skočil v sedlo. Planchet je ravnokar storil jednako, ko je padla nepričakovana teža na zadnji del konja, ki je sedel na tla. (Dalie Drihodnlič* nilbihb ■iihiiiiii'. BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi širom Združenih držav in Kanade. Naši prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZNIŽANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša le po 2% oziroma po 60 centov za nakazila do S30. — Stroški za direkten brzojav znašajo sedaj le $2.50, za brzojavno pismo pa kot do sedaj po S 1.00. NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH izvršujemo po sledečih cenah: v Jugoslavijo v Italijo Din 500 ..................S 9.30 Lir 100 ........................S 5.75 1,000 ..................S 18.40 " 200 ........................$11.30 2,500 ................'.".S 45.75 " 300 ........................$16.80 5,000 ..................$ 90.50 " 500 ........................$27.40 " 10,000 ..................$180.00 " 1000 ........................$54.25 Odpremite Vaše Božično nakazilo čimpreje preko znane: SAKSER STATE BARK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. T. Christmas Club Cenjenemu občinstvu naznanjamo ,da smo letos vpeljali CHRISTMAS CLUB, da damo zlasti mladini priliko vlagati tedensko male ali večje svote ter si s tem zasigurati gotovo svoto za Božič 1929. Sprejemali bomo tedenske vloge na posebne vložne knjiži c od 25 centov do 10 dolarjev Plačali bomo na vloge v CHRISTMAS CLUBU po 5% Sklenite vložiti vsak teden (50 tednov) eno izmed zdol-njib svot, za kar boste prejeli decembra 1929 sledeče svote: ir Za tedenske vloge ček za $10.00 5% obresti ..................................................................$512.50 5.00 5% obresti ................................................................. 256.25 2.00 5% obresti .................................................................. 102.50 1.00 5% obresti .................................................................. 51.25 .50 5% obresti ............................;.............................'........ 25.62 25 5% obresti ................................................................. 12.81 Pridružite se našemu Božicr ^lajšal vam hn hm-nifev dtnarjn za božična darirS, .... J.ivke,- (>..!.!,'___ The International Savings k Loan Co. SLOVENSKA HRANILNICA 6235 St. Clair Ave. 819 East 185th Street CLEVELAND, OHIO NORWOOD POSEBNA PREDSTAVA V pondeljek, torek, sredo, 10., 11. in 12 dec. : DOLORES DEL RIO igra v "RDEČI PLES" totow-MRio VChufcf faneU^TheRed Dan«; FaRcou© Tu vidite Rusijo pred in tekom revolucije. Romantika in intrige carskega dvora. Blazni črni menih igra svojo vlogo v zgodovini. Silovita prelestna drama blaznih ur ljubezni med princem in kmečkim dekletom. Kmečka hiša in carjeva palača — solne jame v Orenburgu in lovska koča prinčeva — oder gledališča v Moskvi in glavni stan revolucionarjev. Brez dvoma najfinejša slika svoje vrste v tem letu. Pridite in si jo oglejte! Pred - božična razprodaja vseh svilenih, volnenih in pralnih oblek za dekleta in deklice. Lepa obleka je najbolj pripravno božično darilo za dekleta kakor tudi deklice, in dobite iste sedaj pri nas po.sledečih skrajno znižanih cenah: Obleke, vredne $ 1.00, sedaj samo ________$ .§0 Obleka, vredna § 1.50, sedaj samo ..... $ 1.15 Obleka, vredna $ 2,25, sedaj samo $ 1.65 Obleka, vredna $ 3.00, sedaj samo . 2.35 Obleke, vredne $ 3.75, sedaj samo ..... Jj> 2.65 Obleke, vredne $ 5.00, sedaj samo ... $ 3.95 Obleke, vredhe S 5.75, sedaj samo .... $ 4.25 Obleke, vredne $ 7.50, sedaj samo ........ $ 5.50 Obleek, vredne $ 9.95, sedaj samo ....... $ 7.50 Obleke, vredne $15.00, sedaj samo .......$11.95 Pridite in prepričajte se, po tako nizkih cenah ne boste dobili tako finih oblek nikjer v Clevelandu, kakor ravno sedaj pri nas. Vam se priporočam BENNO B. LEUSTIG 6424 ST. CLAIR AVENUE Nasproti Slovenskega Narodnega Doma. URADNO NAZNANILO delničarjem družbe SLOVENSKI NARODNI DOM, 6401-21 St. Clair Ave., Cleveland,O. Letna delničarska seja delničarjev S. N. D., sc vrši dne 9. januarja 1929; to je drugo sredo v mesecu januarju, ob 8. uri zvečer v Auditoriju prej omenjene družbe. Udeležite se, da boste slišali poročila uradnikov o stanju in vodstvu. Pokažite s svojo navzočnostjo, dn se zanimate za to narodno, to je, vaso ustanovo. DIIIEKTORIJ S. N. D.