l>rvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c-Ameriki. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Secend-Class Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR NO. 119. — ŠTEV. 119. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 20, 1908. — V SREDO, 20. VEL. TRAVNA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVI. Zborovanje tovarnarjev, Strajk v Cleveland. Milijonarjov sin Nasprotniki delavstva,! Ulični boji. ustrelil lastnega očeta. tovarnarji, ki zborujejo v new yorku poživljajo . svoje pristaše na boj proti delavcem. Člani organizacije tovarnarjev so zadovoljni s sodniki, ki izdajajo sodna povelja. PRED "CESARSTVOM". Zveza ameriških tovarnarjev, ktera Šteje nail 3000 članov, poslala je ka-cih 1000 delegatov k letošnjem zborovanju, ko je se vrši v hotelu Waldorf-Astoria v našem mestu. Zborovanje se dokonča danes zvečer z banketom. Za to zborovanje se javnost letos zelo zanima in sicer radi tega, ker so tovarnarji že preje pretili, da bodo prišli ua politično polje, ker so se dosedanje njim sovražne politike naveličali, tako da ne bodo ni jedne izmed starih političnih strank podpirali. Zanimiva je bila ta izjava nekega ravnatelja imenovane zveze tovarnarjev, kteri je javno zatrdil, da bode zveza tovarnarjev storila vse, samo da bode političnim strahopetnežem in demagogom priredila pri volitvah poraz. Ta izjava je naperjena v prvej vrsti prt) t i predsedniku Rooseveltu, kterega so pri zborovanju imenovali carja. O unijonizmu, sooijalizmu in organizaciji American Federation of Labor so govorili jednako in so vse tri stvari pomešali med ru.lečo barvo. Potem izjavili, da ako se tem ljudem, ozi-r, » a socijalizmu in unionizmu ne stori konec, dobimo v Ameriki kmalo c -arstvo. Tovarnarjem najbolj ugajajo sodniki, kteri se za delavska vprašanja tako zanimajo, da potom sodnih prepovedi delavcem ne puste Štrajkati in uprizarjali bojkote. ZOPET VIHARJI NA JUGU. V Louisiani in Mississippijn so na- pravili viharji zopet veliko ikodo. New Orleans, La., 18. maja. Tekom zadnjih treh tednov je tukaj divjalo že šest vihSrjev, kterih zadnji je včeraj obiskal državi Louisiano in Mississippi. Vihar je divjal vso noč. Med tem, ko je sedanji tornado zahteval manj človeških žrtev, kakor prejšnji, je napravil na polju tem večjo škodo, kar velja zlasti o zapadni Louisiani. V Mallie je vihar razdejal šest hiš in v Chatayua je bil nek mož ubit, do-čim jih je bilo več ranjenih. Od osrednje Louisiaue do msje države Alaba-nie je padlo toliko dežja, kakor že dolgo ne. Najbolj je deževalo v Amity, kjer je bilo pri zadnjem tornadu šest ljudi ubitih. Mnogo prebivalcev, ki bivajo na obrežjih, je moralo svoje hiše o?taviti. Skoda, ktero je napravil vibar na polju, je velikanska. Tudi že-leznični tirovi so tako poškodovani, da je promet zelo oviran. V NEKEM PREDMESTJU MESTA CLEVELAND, O., JE PRIŠLO MED SKABI IN MNOŽICO DO BITKE. Tudi v Lakewoodu je prišlo do pretepov ; delavci podpirajo štrajkarje. POLOŽAJ resen. Cleveland, O., 20. maja. Tukaj in v Lake.woodu je prišlo včeraj do burnih prizorov in do vsestranskih pretepov. Vse delavstvo tukajšnjega mesta in okolice simpatizuje s štrajku-jočimi uslužbenci ulične železnice in radi tega hoče Municipal Traction Co. dejanski dokazati, da jej skabje zelo škodujejo. Vozovi uličnih železnic, ktere vozijo skabje, vozijo prazni po mestu in pretepu so povsodi na dnevnem redu. V Lakewoodu je prišlo včeraj do prave ulične bitke, v kterej je neki deputy šerif imenom Gray dobil krogi jo v hrbet. Nek skab je tam pet let staro deklico Jeto Volkinsko povozil, tako da je umrla vsled zadob-Ijenih poškodb. Množica bi ga gotovo linčala, ako bi policija le par minut kasneje prišla na lice mesta. Množica je voz ulične železnice zažgala in ko je prišla policija, je h'l ves voz v plamenu. Delavci so včeraj zvečer razglasili bojkot nad drjwbo ulične železnice. — Tekom popoludneva sta obe stranki skušali svoje diference poravnati, toda do kacega cilja ni prišlo, kajti ( družba je ponovno izjavila, da bode skabe obdržala v služH in da jih ima j raje, nego štrajkarje. Cleveland, 10. maja. Državna po-dovalna oblast je včeraj v prvič -uiišala posredovati v prid sporazu-. a med št lajkujočimi vslužbenci tilič-ih železnic in tukajšnjo družbo ulič-le železnice. Vendar so pa bili vsi ■čerajšnji poskusi zaman. Predsednik nove družbe uličnih železnic se je rdovratno branil odsloviti svoje ska-' e, kajti to so štrajkarji zahtevali, la se zgodi, predno se prično nadalj-ne obravnave. Dosedaj še ni ni jeden št raj kar ostavil vrste svojih tovarišev in šel nazaj na delo. Prebivalstvo je na strani štrajkarjev in kjerkoli se pojavi kak voz ulične železnice, tam se pripeti tudi napad s kamenjem na voz. dasiravno so policaji in detektivi vedno v bližini. Včeraj je oil nek sprevodnik s kamnom nevarno ranjen, dočim je množica motor-rnana vrgla raz voz na ulico in ga pretepla. Na raznih krajih je množica tudi porezala električne žice in pokvarila tirove. Nek voz Madison Avenue je bil z dinamitom nevarno poškodovan in pri tem je bila neka ženska nevarno ranjena. Več ljudi je bilo tem povodom aretovanih. Nočni jezdeci v Kentuckyjn. Lexington, Ky., 18. maja. Kljub temu, da mora milica patrolirati po raz-mih delih države in paziti, da tako-»vani nočni jezdeci ne napravijo kako škodo, sc požigi na nasadih tobaka vendarle na dnevnem redu in položaj postaja vedno bolj neznosen. Civilne oblasti v Brackey countyju trdijo, da ne potrebujejo pomoči milice in so oe-lo ogorčene na državne uuiu«.., ktere so mobilizovale milico. V Griggu in okolici so dosedaj aretovali kacih 150 nočnih jezdecev in milični poveljnik trdi, da bode v kratkem še več nočnih jezdecev dal prijeti. Državne oblasti trdijo, da so oblasti ccuntyjev v zvezi z nočnimi jezdeci ali pa, da Baj z njimi sočustvujejo. Pozor! Poslednji čaa je velikokrat čuti in brati, da ta ali ona poiiljatev denar>«v t staro domovino, po nekterih bankah ni dospela tja 3, 4 in re6 mesecev. To se nem ore nikomur pripetiti kdor se zavestno Obrne na FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York in 0104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Konvencija socijalistov. Pri nacijonalnej konvenciji socijalistov, ktera se vrši v Chicagu, 111., je bil odbran "predsedniškim kandidatom" Eugene V. Debs, dočim bo "kandidiral" za podpredsedniško mesto neki Benjamin Hanford iz New Yorka. Med prepiranjem socialističnih delegatov se je predsednika Roosevelta dokaj napadalo. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 10.35 ............ 60 kron za 20.46 ............ 100 kron za £0.90 ............ 200 kron za 102.00 ............ 500 kron za 204.00 ............ 1000 kron za 1017.00 ........... 5000 kron Poštarina je všteta pri teb vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naže denarne poiiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprtttt-neje do $26.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FBAHK SAKSER CO., 109 Greenwich 8k, 2Te* York., «104 St. Olair Ave., V. XL Cleveland, Ohio. GEORGE E. STERRY JE USTRELIL SVOJEGA LASTNEGA OČETA IN POTEM IZVRŠIL SAMOMOR Sin je bil na očeta jezen, ker se je slednji hotel poročiti z neko učiteljico. V blaznosti. Newyorska policija ima zopet opraviti s senzaeijonelnim umorom, kteri je brezdvomno posledica blaznosti sina milijonarja, kteri je moral vsled tega umreti. Vse to je namreč razvidno iz pisma, kterega je ostavil inorilee, kteri je po groznem činu izvršil samomor. Stari milijonar Geo. E. Sterry, ki se bavi s trgovino s premogom, se je nameraval poročiti z učiteljico Rebeko Blaikie, ki je 40 let rulajša nego on. in njegov sin je mislil. da bi to ]K>menjalo zanj in za vso rodbino veliko sramoto. To je edini vzrok, da je včeraj ustrelil očeta in samega sebe. Žaloigra se je izvršila včeraj popoludne v uradu firme Weaver & Sterrv. 79 Pine St. Umorjeni, 72 let stari milijonar je stanoval v hiši 21 zapadna 74. ulica in je v januarju naznanil, da se je zaročil z imenovano učiteljico v East Orange, N. J. Njegovi štirje sinovi se s tem nikakor niso strinjali in so o tudi sedaj potrdili eoronerju, ko jih je zaslišal po smrti njihovega očeta. Da se bode pa to nasprotstvo povečalo v takej meri. da bi George ustrelil svojega lastnega <>'eta, na to :i nihče mislil. o štrajku v clevelandu. Na progah uličnih železnic v Cleve-landu so našli dinamit. Cleveland. Ohio. 18. maja. Municipal Traction Co.. ktere vslužbenci, kakor znano štrajkajo, namerava baje štrajku storiti konec na perfidni lačin. oziroma po vzoru vseh drugih aeih družb. Na 55. ulici in Broad-wavu so našli včeraj pod nekim vozom ulične železnice bombo, ktero pa niso mogli pravočasno odstraniti, tako da se je razletela in napravila med potniki, ki so bili v vozu, veliko razburjenje in nepopisen strah. Vsakdo je skušal priti na prosto in v dren ju je bilo par osob nekoliko poškodovanih. Policija, ktera vrši sedaj svojo službo v avtomobilih, je bila takoj ua licu mesta in je rabila svoje kole. — Tudi na progi St. Clair Avenue so našli dinamit, in sicer v dovoljnej množini, da bi ise moglo razdejati voz ulične železnice. — Traction Co. trdi, da so štrajkarji odgovorni za polaganje dinamita, in sicer najbrže radi tega, da bi odvrnila simpatije prebivalstva od štrajkarjev in da bi dobila še več policije na razpolago. To se jej je deloma tudi že posrečilo, kajti policijski šef je dal družbi na razpolago nadaljnih 200 policajev, tako da so sedaj na vsakem vozu, ki vozi po mestu, po trije policaji. V takih razmerah štrajkarjem ni mnogo upati, da bi zmagali in nekteri bi se že sedaj radi podvrgli izreku razsodišča, seveda le pod pogojem, da dobe zopet vsi svoje delo. Umoril svojega posinovlj enca. Chicago, EL, 19. maja. V gozdu blizo Fort Sheridana so našli včeraj po* noči godca Henry R. Amana, krvavečega iz velikih ran in v neposred-tjej bližini je ležalo truplo 12 let sta-roga njegovega po si lovljenca Walter Knobelja, kterega je Aman zabodel. Ranjenca bo prepeljali v bolnico, koder se je. toliko zavedal, da je naznanil, da sta z dečkom sklenila skopaj umreti. Ko sta ostavila stanovanje dečkove matere, sta dva dni hodila- po okoliei mesta in med tem časom je on defies pregovoril, da bi z njim skupaj umrl. V Amanovej obleki so našli neko ptsmo, o kterem ranjenec trdi, da ga j« deček pisal in «? kterim izjavlja, da je pripravljen omreti ter prosi, naj oba pokopljejo v sknpen grob. Pittsburške prevare. j Francija in Nemčija. Bančna tatvina.' Pred prepirom. VSLED TATVINE V ALLEGHENY NATIONAL BANKI BODE IMELO MESTO PITTSBURG VELIKE IZ-G U B E. Bančni blagajnik Montgomery je n-kradel $2,105,000 bančnega denarja. JAMČEVTNE NE DOBI. Pittsburg, Pa., 19. maja. Allegheny National banko so morali zapreti izključno le radi prevar in tatvine zaprtega blagajnika imenovane banke William Montgomeryja, kteri je, kakor se je sedaj dognalo, ukradli $2,105,000. Uradniki banke naznanjajo, da znašajo zasebne vloge banke le $300,000, dočim so vse večje svote last mesta Pittsburg in države Penn-sylvanije, toda za varnost teh svot jamčijo poroki. Tatvini blagajnika Montgomeryja so prišli na sled dne 7. maja in tedaj so ga zaprli, nakar ga je sodišče stavilo pod $100,000 jamČevine. Ukradena svota je pa vedno naraščala, radi česar so Montgomeryja zopet zaprli in izpustili pod še večjo jamčevino. Sedaj je pa ukradena -svota postala zopet tolika, da je moral zopet v zapor, kjer mora tudi ostati, kajti sodišče je določilo zanj tako visoko jamčevino. da jo nihče ne more položiti. Mesto je imelo v tej banki kak pol drugi milijon dolarjev svojega denar .ja in od te svote je zginol tudi zadnji cent. Oblasti so že ukrenile |xit rebrn korake, s kterimi Kod<> jximke prisilile. da poravnajo ukradene svote, oziroma oni ^kUu-ega so jamčili. Kljub temu se pa že sedaj zatrjuje ila poroki mestu ne bodo plačali niti jednega centa, kajti po roške listine so izdelane tako, da bode treba dolgo trajnih obravnav, predno se ložene, morajo li poroki plačati ukradeni denar ali ne. Med temi poroki je tudi tatinski blagajnik Montgomery, kterega je sedaj mesto tudi pričelo tožiti. Za svoto $500,000 sploh ni bilo poroka. SERIF MORILEC. Prijatelj eoleradskih lastnikov rudnikov pride na vešala. Telluride, Colo., 19. maja. Obravnava proti morilcu David Lamberta. bivšemu deputy-serif u Bob Meldru-mu. se je skoraj zaključila in sedaj je treba le še čakati izreka porotnikov. Obravnava je izpadla tako. da sedaj sodišče niti malo več ne dvomi, da je deputy-šerif Meldruma hladnokrvno ustrelil. Pri pregledovanju in preiskovanju dokazov se je tudi dognalo, da .je Lambertom med nekim prepirom v Tom Boj'evej prodajalnici ustrelil nekega Sullivana. Lambert je bil tedaj ranjen in je odšel v urad državnega geometra, kjer ga je Bob Meldrum ustrelil. Kot glavna priča je bil zaslišan Louis St. James, ki je ta umor videl, in ta je izjavil, da si tako hladnokrvnega umora sploh pre*-je ni mogel predstavljati. Lambert je ležal v bolečinah na tleh in je prosil za požirek vode, ko je prišel Meldrum k njemu in ga jednostavno ustrelil. Sodnik Shakleford bode danes izdal razsodbo. Zagovornike za Meldruma je najela zveza lastnikov rovov in obtoženec je znan daleč na okrog radi svoje žalostne uloge, ktero je igral povodom obravnave proti Haywoodu. Znan je bil tudi po vsem Coloradu kot pretepač prve vrste. Nezgoda na morju. Newport, R. L, 19. maja. Blizo tu-kajšnjega svetilnika ob severnem koncu Goat Islanda je včeraj zavozila barkasa Breaker v torpedovko Stiletto, ktera je zadobila radi tega veliko luknjo. Pri tem ni bil k sreči nihče ranjen. Torpedovki je poveljeval top-ničar Baxter in na njej je bilo 20 mornarjev. Torpedovka je takoj po nesreSi odplnla v plitvo vodo, kjer je sedla na dna RADI MAROKA JE PRIČAKOVATI, DA PRIDE MED FRANCIJO IN NEMČIJO KO-NEČNO VENDAR DO SPORA. Francoski častnik je razžalil Nemčijo s tem, da je pljunil na pismo nemškega konzulata. MULAJ HAFID. Berolin, 20. maja. Ministerstvu ino-stranih del se poroča iz Maroka od ta-ruošnjega nemškega poslaništva, da -o francoski vojaki mučili nekega moža, ki je bil pod nemškim varstvom. Dotični mož je prinesel poveljniku oddelka francoskega vojaštva neko pismo nemškega konzula Luideritza Francoski vojaki so pa moža pretepli in častnik, ki je vojakom poveljeval, je baje pljunil na pismo nemškega konzula. Nemški konzul se ie takoj pritožil pri nemškem poslaništvu v Tangierju, kteri je o stvari nemudoma poročal ministerstvu inostranih del v Nemčiji, kjer se sedaj o tej zadevi vrše posvetovanja. Ministerstvo je mnenja, da je ta zadeva taka, o kterej se morajo vršiti diplomatična posredo\ anja in protesti. Državni kancler o tem obvestil tuli že eesarja Viljema, tako da se o lancoskem pljunku sedaj posvetuje vsa ofieijelna Nemčija s cesarjem Viljemom na čelu. Pariz. 20. maja. Odposlanci maro-kanske_ra protisultana Mulaj Hafida -o prišli zopet v Pariz in so se včeraj irlasili v poslaništvu, kjer jih pa po slanik Wh;te ni hotel sprejeti Došleci so mu izročili kljub temu zapečateno pismo, ktero je naslovljeno na pred sednika Roosevelta. V tem pismu se Rooseveltu naznanja, da je bil Mulaj Ilafid po ulemah v Fesu izklican ma-rokanskim sultanom, radi česar je pravi vladar v Maroku in prosi za pri-poznaje njep^ve vlade v Ameriki. Ha-fidovi odposlanci so i a jednak način obiskali tudi draga tukajšnja poslaništva. toda nikjer jih riso sprejeli. Povsodi so ostavili taka pisma, kakor je ono. naslovljeno na predsednika Roo sevelta. ■ Pariz. 20, maja. Marokanski sultan Abd ul Azis je imenoval Abd el Krim ben Slimana velikim \ezirjem. Iz mesta Maroko se poroča, da je novi sultan Mulaj Hafid dospel v mesto Me-quinez. -o- VESTI IZ RUSIJE. Prostovoljna ruska mornarica preneha z vožnjo med LTbavo in New Yorkom. Petrograd, 18. maja. Ruski morna-rični minister namerava ustaviti vožnjo paruikov ruskega brodovja prostovoljcev med Libavo in New Yorkom, ker se ta plo\itba ne izplača, oziroma, ker morajo parniki voziti z deficitom. Irkutsk, Sibir, 18. maja. V Sečo-jansku. ktero mesto je najbolj oddaljeno od civilizacije "n kjer žive večinoma le politični prognanci, so -se politični jetniki uprli in pri tem je prišlo do prolivanja krvi. Minolo sredo *ta dva jetnika napadla stražo, ki je sta!a na dvorišču. Predno je mogel vojak pričeti streljati in rabiti drngo orožje, sta ga jetnika podrla na tla in ga zadavila. To je bil signal za skrbno pripravljeni upor. Takoj na to so ostali jetniki napadli nadaljne straže, pobili dva paznika in odprli vrata ječe. Ko so potem prišli na prosto in se hoteli raziti na vse strani, je prišlo pol šotni je vojakov na lice mesta. Med jetniki in vojaki je prišlo do boja, v kterem je bilo vojaštvo prisiljeno streljati. Štirje jetniki so bili na mestu nbiti in mnogo jih je težko ranjenih. Mir je zavladal šele potem, ko so vojaki pobili s puškami vodje jetnikov. --o Velik požar. Trgovski del mesta Tnttle, Okla., in tudi banka je zgorel. Skoda znaSa $600.000. Iz Avstro-Ogrske. Razne novosti Cehi in Nemci.' iz inozemstva.- V PRAGI NA ČEŠKEM SO ČEHI NAPADLI TAMOŠNJE NEM-ŠKO GLEDALIŠČE; RAZBITA OKNA. Policija je po daljšem naporu raz-gnala množico; kaznovani Nemci. volilna "reforma" na ogrskem. Praga, Češka, 20. maja. Tukaj je prišlo zopet do velikih protinemških izgredov, ktere so zakrivili Nemci s tem, da so domačine izzivali na vrtu nemškega deželnega gledišča. Vsled tega so se Čehi trumoma zbrali pred imenovanim glediščem, kjer so uprizorili velike demonstracije s tem, da so vsa okna na poslopju pobili in potem prišli na vrt gledišča, kjer so bili zbrani izzivajoči Nemci, ktere so dejanski napadli in razgnali. Policija je sicer prišla skoraj takoj na mesto, toda množica se na poziv policije ni hotela raziti, tako da je bila policija prisiljena, množico napasti z meči po avstrijskem običaju. Šele potem se je množica razšla. O-gorčenje Čehov proti Nemcem in vladi, ktera Nemce očividno podpira, je velikansko in pričakovati je novih izgredov. Dunaj, 20. maja. Vsled dijaških nemirov, ki so nastali po vsej Avstriji radi znane TVahrmundove afere, jc mnogo poslancev v državnem zboru vložilo razne interpelacije, ktere so naperjene proti klerikalcem, koji hočejo omejiti svobodo učenja. Vlado ima tako z napredno večino. . kakor tudi s klerikalno manjšino mnogo o-praviti, tako- da si ne ve prav pomagati iz zadrege. Senat vseučilišča v Inomostu je izdal izjavo, s ktero kar najstrožje obsoja divji nastop katoliških dijakov. Zajedno pa naznanja, da se predavanja na vseučilišču zopet prično. ker so napredni dijaki jamčili za to. «1:« do nadaljnega izzivanja ne bode prišlo. Kljub temu pa ni verjeti, da hi v Inomostu ostalo vse v miru. V nedeljo se vrši tamkaj zborovanje tiro*, skega Bauernbunda in tedaj pride gotovo zopet do nemirov. Dunaj, 20. maja. Semkaj je priše' ogrski minister notranjih zadev An-drassv, da predloži cesarju volilne reforme, o kterih se bode ogrsko-hrvat-•ski državni zbor v kratkem po«veto val. — Iz Dunaja je neznano kam zgini] odvetnik Quittner, kleri je ukradel 800.000 kron ali $160.000. Oblasti mislijo, da je ušel v Ameriko. Lvov, avstr. Poljska, 20. maja. Tukajšnje sodišče je obsodilo pisatelja Henrika Sienkiewicza v denarno kazen v znesku 300 krm ($60),.ker je razžalil maloruske dijake. On je namreč trdil, da so maloruski dijaki tedaj, ko so štrajkali v zaporih na ta način, da niso hoteli jesti, dobivali v ječe vse polno jedi in pijače, tako da so se lahko upijanili. Iz Tarnopola v južni Galiciji se po-Toča, da je tamkaj divjal izreden vihar, ki je napravil voiikansko škodo. Poljski pridelki so uničeni in velikemu delu prebivalstva preti pomanjkanje. RUSKI CAR IN ANGLEŽKI KRALJ SE SNIDETA, TODA KJE, ŠE NI DOLOČENO. Obrekovanje srbskega prestolonaslednika po avstrijskih Nemcih in čifutih. ROOSEVELT IN CAR. London, 20. maja. Kralj Edward je sklenil, da bode preživel teden dni z ruskim carjem in carin jo. Kralj se bode dne 29. maja v Portsmouthu ukreal na svojo vachto, oziroma takoj, ko bode obisk francoskega predsednika v Londonu dokončan. Kje bode obiskal ruskega carja, dosedaj še ni znano. Ker sledi obisk Edwarda pri carju neposredno po obisku francoskega predsednika v Londonu, je ta obisk brezdvomno velike politične važnosti in trdi se, da se bodo vršila važna posvetovanja glede Balkana. Dunaj, 20. maja. Srbiji sovražno nemško in čifutsko časopisje, ktero hujska po naročilu avstrijske vlade proti Srbiji, poroča, da je srbski prestolonaslednik Gjorgje ubil nekega vojaka kraljeve garde. Truplo vojaka so odpeljali v Kieevo. kjer je bil vojak doma. Njegov oče je baje dal krsto odpreti in je dognal, da je bil vojak ubit. Prestolonaslednik se je baje zabaval s tem, da je hotel vojaku iz ust izstreliti cigareto in pri tem je vojaka ustrelil. — Ker so se vsa druga avstrijska obrekovanja Srbije izkazala za proste laži, je brezdvomno tudi ta vest docela zlagana, kajti Avstrija je v novejšem času zaradi uspešne srbske propagande v Avstriji in na Balkanu v takem strahu ' pred Srbijo, da se poslužuje najpod-lejših laži, kadar se gre za to, da se očrni Srbija pred ostalim svetom. J Petrograd, 20. maja. * Včeraj so I tukaj slavnostno obhajali 40. rojstni dan ruskega carja. Brzojavne če-' stitke so prišle iz vseh krajev sveta, med temi tudi ona predsednika Zjad, držav Roosevelta. Nesreča na vodi. Middlebury, Vt., 18. maja. Na Otter Creeku sta se včeraj v čolnu vozila neki Ivan Winslow in njegova ljubica Faith Powers, ko ju je voda zanesla do vodopada imenovane reke. ki je 70 čevljev globok. Tu se je čoln prevrnil. Deklica je utonila, dočim se je Winslowu posrečilo doseči breg s plavanjem. Delavnica upepeljena. V Childress, Texas, zgorela je delavnica Fort "Worth & Denver železnice. Škoda znaša $200,000. Duhoven umoril svojo ženo. Fairmont, W. Va., 19. maja. Rev. S. A. Coffman, ki je zelo ugleden duhoven metodistov, je umoril svojo ženo a tem, da jej je z nožem vrat pro-rezaL To je storil najbrže v hipnej blaznosti. CORONERJEV IZREK O UMORIH V LA PORTE, IND. Vdova Guinnessova je hotela oboga-teti in radi tega je morila. La Porte, Ind., 18. maja. Coroner Mack je javnosti naznanil, da je morilka Belle Guinnessova umorila toliko ljudi radi tega, ker je imela neprestano željo videti Človeško kri, in ker je hotela na vsak način na račun svojih žrtev obogateti. Svojega moža prvega je zastrupila in kmalo nato se je omožila s Petrom Guinnessom, kteri je po treh mesecih že umrl. Po prvem možu je podedovala $8000 in po drugem $4000. Andrew Hegelin jej je prinesel $2900 in tako dalje. Vsi umorjeni možje so jej prinesli denar in ni jeden manj, nego $1000. Na ta način je morilka svojim žrtvam vzela najmanj $47,000. V nedeljo je prišlo semkaj toliko radovednih ljudij, da je bilo v mestu za nje premalo hrane. Včeraj so spoznali še nadaljne žrtve Guinnessove in par mrtvecev bodo poslali tje, od kjer so prišli, da jih pokopljejo v njihovem kraju. La Porte, Ind., 19. maja. Velika porota eountvja La Porte pričela je sedaj s preiskavo o smrti štirinajstih ljudi, kterih trupla so našli na farmi Belle Guinnessove blizo tukajšnjega mesta. Pokrajinski pravnik Smith je dobil danes zopet jedno grozilno pismo iz Brooklyna, N. Y., v kterem se mu preti s smrtjo, ako ne bode prenehal s preiskavo umorov na tukajšnjej farmi. La Mano Nera. V Hill dale, Pa., so nepoznani zločinci, napadli in streljali na W. Cape-rona, kterega so smrtno ranili. Pred napadom je dobil več grozilnih pisem od italijanske organizacije za vratnih morilcev La Mano Nera. "GLAS NARODA" Nezahvatoost. (Slovenic Daily.) Owned and published by the MjOVENIC publishing company (a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOU 18 BESEDIK, Treasurer. Place of RusinesB of the corporation and addressee of above officers: 109Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Pity, N-Y. _ Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pol leta.........1.50 „ leto ia mesto New York . . . 4.00 M pol leta za mesto New York . 2.00 «, Evropo za vm leto.....4.-"i0 •* >i ii po' 'eta.....2.50 jf »t .. četrt leta .... 1.75 v Evropo ilpfliljamo skupno tri Številke. "GLAS NAHODA" izhaja vsak dan iz-vzetnši nedelj in praznikov. •^OLAS NARODA" ("Voice of the People") lasoad every »lay, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3-00. ^Advertisement onfagqpement. Dopisi brez ptxlpisa in oeobnosti se ne natisnejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Ifoney Order. Pri spremembi kruja naročnikov prosimo, e ' 2100 K. Pruski kralj stanuje v hiši barona Leopolda Sternberg, plača 8750 K; grof Hardenberg pri trgovcu Callais, plača za 4 sobe 2150 K. Napoljski kralj stanuje v hiši Bozos. plača 8750 K; knez Ruffo v hiši barona Schweigerja, plača za 9 sob 3850 K. Najvišji komornik grof Wrbno stanuje v hiši grofa Thurna pri deželnem svetniku Busau in plačuje mesečno za 3 sobe 1750 K. FML in cesarjev generalni pobočnik baron Kutschera pri deželnem svetniku Wuga plača za 3 sobe 2450 K. Najvišji dvorski mojster grof Wurmbrand v hiši barona Lazzarini plača za 3 sobe 2800 K. Polkovnik generalni pobočnik pl. Ackhardt pri dr. Aberlu plačuje za 3 sobe 1580 K. Komomik grofa Fal-kenheyn in Waldstein pri trgovcu Wi-siak plačate za 3 sobe 2100 K. Dve dvorni dami pri grofu Josipu Thurnu plačata za 4 sobe 2980 kron. Uradnika tajnega kabineta vitez pl. Warady in pl. Sorsieh stanujeta brezplačno pri deželnem svetniku Gogala. Dr. Nikolaj Host, cesarjev osobni zdravnik, stanuje pri dr. Pfandt in plača za 2 sobi 1580 kron. Dvorni kontroler • Karol vitez pl. Cockel-berghe v prvem nadstropju v hiši barona Lazzarini plača za 3 sobe 1580 kron. Koncepist pri najvišjem ko-inorniškem uradu baron Neustadter pri dr. Kallanu plača za 3 sobe 1920 kron. Adjunkt c. kr. blagajnice Karol vitez Maver stanuje pri "Divjem možu'' in plačuje na dan za 3 sobe po 70 kron. Minister knez Metternich stanuje v hiši barona Zoisa s svojimi uradniki in ima na razpolago 22 sob, — plačilo "a diskretion". Pruski državni in kabinetni minister Kristijan grof Bernstorff stanuje pri trgovcu Kuekh in plačuje mesečno za 5 sob 2150 kron. Francoski poslanik na cesarskem dvoru Viktor de Riquet Marquis de Caraman pri grofu Viktorju Allton, plača za 9 sob 4200 kron. Angležki poslanik Karol Lord Stewart pri trgovcu Tauss plača za 9 sob 5GOO kron. Švicarski poslanik Ferdinand baron Miiller pl. Muhlegj? pri baronu Gal plačuje za 2 sobi 1580 kron. Avstrijski poslanik v Luki (Lucca) Ludwig grof Bombelles pri baronu Eisner plačuje za 3 sobe 1580 K. Karol baron Ilruby-Geleny, avstrijski poslanik na Radenskem dvoru, stanuje pri trgovcu Zeschko in plačuje za 3 sobe 2980 kron. Karol baron Vincent, avstrijski poslanik v Parizu, pri gTofu Colloretto plačuje za 3 sobe 2150 kron. Karol grof Raigecourt in Josip grof Esterhazy službena komornika pri Neapolskem kralji v hiši kneza Auersperga plačata za 6 sob 4200 kron. FML. Anton grof Hardegg, službeni komomik pri ruskem cesarju, stanuje pri trgovcu "\Vogo in plača za 3 sobe 2150 kron. Prestolonaslednik nadvojvoda Ferdinand imel je 11 sob brezplačno v hiši baronice Erberg, ki je bila njegova "aja". Veliki vojvoda Moden-ski plačal je v hiši grofa Wajkarda Unexsperga za 6 sob mesečno 4600 kron. To so bili zlati časi za ljubljanske hišne posestnike! 00PISI. leg domačinov je največ Slovence Grkov, vendar imajo pa tudi Nt Madjarski časniki. Najrazširjeni madjarski list je "Budapesti Hirlap" (Budimpeštan-ski Vjestnik), ki ga vedno podpirajo vlade. Edino proti ministerstvn Fe-jervaryjevem je bil list v opoziciji. Tudi danes je vladni list. Z njim se ne sme zamenjati "Pesti Hirlap", glasilo male stranke bivšega minister-skega predsednika barona B£nffyja. Oficijozni list je tudi "Budapest". Eden najmarljivejših sotrudnikov tega lista je bil sedanji minister za trgovino Fran Kossuth, ki piše še dandanes članke za ta list. Nadalje je oficijozen tudi "Nemzet" (Narod), ki ga sedaj urejuje germanofob Ug-ron. Minister notranjih zadev An-drassv piše v "Magyar Hirlap" (Madjarski Vjestnik). Pravo glasilo stranke neodvisnosti je "Magvar-orszžig" (Madjarska država — Ma-djarska). Nacijonalen in šovinističen list je ultraradikalen "A nap'j* (Dan) pod uredništvom Zoltana Len-gyela. Od glasil opozicije je najuglednejši "Az Ujsžg" (Novine), kteremu je duša bivši ministerski predsednik grof Štefan Tisza. V "Magyar Szo" (Madjarska Beseda) pišejo večinoma pristaši bivšega ministerskega predsednika Fejerv&ryja, a raznn tega zastopa ta list izlasti protestantske interese. Krščansko-socijalno stranko zastopa "AlkotmŽLny" (Ustava). Povsem v ozadju stoji staro-klerikal-ni list "Magyar Allam" (Madjarska država). Najostreje piše socijalno-demokratski list "Nepszava" (Glas ljudstva), ladjarsko provinci jalno časnikarstvo nima svojega posebnega obiležja. Rojaki, naročajte se na "Glas Ha-roda," največji in najceneji dnevnik. Winter Quarters, Utah. Cenjeno uredništvo:— Majhna je tukajšnja naša naselbina, le malo čez dvesto hišnih številk šteje. Vendar ljudi se je nateplo vse polno in iz vseh delov sveta. Po- encev in imajo pa tudi Nemci, Finci in Italijani precej zastopnikov. Vsi so prišli semkaj za svojo srečo, kajpak, ja* tudi! Da sem jo našel, ne morem ravno trditi v teh časih. No, pa saj je še nikdar imel nisem — niti pri ženskah — in taka je baje poceni! Le en zgled. Imel sem v domovini ljubico, mlado in krasno, ko pomladni dan, toda kaj bi pravil, ta sreča trajala je le kratko; vsi svetniki — Bog jim daj dobro — so mi jo dali, sveti Jožef mi jo pa vzel, Bog mu greh odpusti, jaz mu ga ne bom nikoli! Seveda so tekle solze, kot iz počenega čebra, pa kaj je pomagalo! Odlok postavodajaleev mesta Winter Quarters, s kterim se je oni paragraf Mojzesovih osnovnih zakonov, ki določa, da naj se šest dni dela in sedmi dan počiva, spremenil v toliko, da se zdaj glasi: "Tri dni delaj in štiri dni počivaj", velja še vedno. Prostega časa imamo torej več kot dovolj in dolgčas si preganjamo vsak po svoje; jaz n. pr. najbolj s tem, da položim svoj poltretji križ s kostmi svojega rojstva vred po dolgem na postelj in tako živim brez posebnega truda ob vsakdanjih dolgovih. Nekteri pa porabijo svoj prosti čas v to, da pridno gradijo kleti, ker menijo najbrž zasaditi vinograde po strminah, kjer raste zdaj znani mormonski rožmarin, ki je zelo podoben kranjskemu pelinu. Ker sem slučajno ravno nekoliko "krumpast" zdaj, sklenil sem se lotiti pisateljevanja, in to svojo skrivnost sem zaupal nekemu prijatelju, ki me je prišel obiskat. On pa mi je rekel, da moja glava ni za to. Prepirala sva se nato skoro celo uro, toda nisva se mogla zjediniti, kakšne slame imam več v glavi, ajdove ali koruzne. Da pa nimam ravno tako slabe glave, svedoči že to, da sem nekoč čez deset stopnic padel tako, da se mi je devet dni od hudiča sanjalo, pa si je nisem razbil. Vso slamo, kar jo imam v glavi, stavim, da ako bi bil na Kranjskem, bi me še za deževnega poslanea zvolili. kakor so n. pr. Čo-čovega Franceta. Take glave seveda ne more vsak imeti, kakor jo je imel tisti kmet, ki je sam iz svoje glave kozolec napravil; pa mu je še za dva svinjaka lesa ostalo. Toda kljub temu sem prepričan, da bode še enkrat nekaj iz mene, če druzega ne, vsaj kako svinjsko korito; zato pa nosim glavo pokonci, kakor petelin vrh gnoja, na svojega godu dan, ali pa, kakor jo bo nemški cesar Vilče, kadar se mu posreči najeti znano tisočmili-jonsko posojilo. Da bo ob tej priliki zopet odlikoval kako staro babo, ki zelje prodaja, z zaslužnim križcem in kakega cestnega pometača z zlato sabljo, umevno je samo ob sebi; morda se še mene spomni s kako us-njato kolajno! Anton Terbovc. Sedanje življenje v Daljnem in Port Arthur ju. Ruski poročnik Masovskij je priobčil v "Deutsche Rundschau" zanimiv članek o današnjem življenju v Daljnem in v Port Arthurju. Dalj-nyj — piše Mahovskij — napreduje pod japonskim gospodstvom vrlo brzo. Neprestano se gradijo nove palače, trgovske hiše, prihajajo obrtniki od zunaj, trgovina cvete in mesto postaja velemestom.. Port Arthur nasprotno nosi še znake razdejanja in žalosti. Razvalin je bilo preveč, da bi jih bilo možno do sedaj odstraniti. Ko gradijo novo poslopje, pokazujejo se nove razvaline, ko se urejuje nov trg, nahajajo se mnogoštevilni okostnjaki poginulih vojakov-junakov. Na port-arthurskih bregovih je prizor grozen. Japonci so sicer res pokopali na tisoče mrtvih trupel, toda pogosto deževje razriva zemljo ter odkriva okostnjake japonskih in ruskih bori-teljev. Saj je okolo Port Arthurja našlo smrt okolo 170,000 ljudi! Ob vsakem koraku znak smrti, znak u-bojnega modernega orožja. V Port Arthurju imajo Japonci povsem malo posadko, ker nima ta luka za njih one važnosti, ki jo je imela za Ruse. Mahovskij zaključuje svoj članek s trditvijo, da pride zopet do vojne med Rusijo in Japonsko, in sicer za-padno od Sungarija v Sibiriji. Kje JANEZ VALENČIČt Doma iz Mereč pri Ilirski Bistrici. Pred 6. meseci sva bivala skupaj tnkaj v Tennessee, on je potem odpotoval Termopile. Spisal Ferdo Plemič. V izgubljenih urah, kadar res nimam nič opraviti ,niti notirati dovti-pov za kak slovenski humoristični list, v onih izgubljenih urah se rad pomenkujem z gospodom profesorjem Pečatarjem o zgodovini. To je koristno, ker prvič si pritrdim v spominu zopet enkrat letnico vladanja Nabuhodonozorja in ono bitke pri Trafalgarju, kteri letnici navadno zamenjam med seboj, ali pa tudi s kakšno povsem drugačno; drugič pa je zgodovina učiteljica našega življenja. To poslednje pripoznavam jaz tudi rad in se ravnam vsikdar po njenih zlatih naukih. Tako n. pr. me ne spravi noben hudir za nobeno ceno na Filipinske otoke, odkar so tam Magalhaesa ubili. Poleg vseh teh razlogov pa je tudi ta, da gospod profesor Peča t ar rad obravnava kak predmet iz zgodovine. Nu, in čemu bi mu kvaril veselje? Nekega dne prideva v pogovoru na .Spartanee. "Jak narod!" pripomnim jaz. "To je tudi umevno, ker..." "Seveda, seveda, ker so imeli dobre izglede.'' "To že, vendar glavna stvar___" povzame on. "Prosim, gospod profesor, izgledi so glavna stvar. Le poglejte malo na nas Slovence. Če jo jeden takole za-kroži, halo vsi drugi za njim tudi takole. Spartanci so pa imeli dobre izglede: Termopil pri Leonidah. Prosim!" "Leonid pri Termopilah", me popravi on, ki je imel sploh to grdo navado popravljati mi vsa zgodovinska imena. "Naj bode po vašem, to ne spremeni dejstva. Vendar mi boste priznali, da je to dejstvo unikuin v vsej zgodovini, če abstrahiramo našo čr-karsko pravdo.'' "Res je, pritrdi nato on, "vendar dovolite mi vprašanje: Zakaj niso Spartanci sprejeli ponudbe svojih sovražnikov, naj odrinejo domov, temveč so raje vztrajali do slednjega moža in slednjega diha?" "Ni težko odgovoriti: \ zgojeni so bili tako. Vsak Spartanee je moral naučiti se junaško umreti." "Bosa!" "Pa naj bode bosa. Veste vi bo-lje?" "Vem; ali pomislite vi." "Hm! — Aha, že imam. Siti so bili one črne jnhe, ki so jim jo kuhali dan za dnevom doma." "Bosa!" 1'Črna juha?" "Ne, ampak vaša trditev." "Aha, tale bode! Zato so vztrajali, ker so hoteli dati kaj zaslužka domačim umetnikom." "Kako?" "Nu, mislim na ono spominsko ploščo z napisom: Kriilontaj en trebuhu, kaj pajčevne v njem se deluntaj. Te plošče bi potem ne mogli vzidati v tamošnjo krčino, če bi oni ne padli, in umetniki bi bili ob zaslužek ter krčmar ob dobiček." "Bosa!" "Koliko bosih bode še danes T Menda ne mislite pripeljati kar celega samostana bosonogih menihov v kavarno." "Ne, ne! A ugibajte dalje." "Hm! Morda so imeli hudobne babure doma, in jim ni kazalo vrniti se ne z, ne na, ne pod ščitom." "Bosa!" zopet on. "Hvala! Veste, zakaj so Špar-tanci padli pri Leonidah ali Termopilah?" nato jaz. "Vem; a ugibajte vi!" "Jaz za svoj del sem že na čistem, gospod profesor, in če se Špartancem še ljubi padati, za svoj del jim privoščim iz srca. A vi ne veste!" "Vem; a ugibajte vi!" "Ne, dragi gospod profesor, jaz ne ugibam; to je vaša stvar — ker ravno zato so padli Špartanci pri Termopilah, da bodo ugibali o tem še p&zni profesorski rodovi." Slovensko katoliško Francoska narodna pesem. Francoska akademija je sklenila izdati montfmentalno delo, ki bode pokazalo francosko narodno pesem od najstarejih časov vse do danes. V to svrho je naprosila vse književnike, naj jej gredo na roko, a vrhu tega je pozvala veliko število učenjakov, da v spomenikih posamičnih pokrajin zasledujejo staro narodno pesem. Delu bode pridodan obširen komentar. OPOMIN. Podpisani opominjam vseh onih pet potepencev iz Prežganske fare, ki ste se pritepli k meni ter ostali dolžni na v New York. Imam mu poročati I hrani, da mi takoj poravnate svoje dolgove; že ne, vas bodem čez en mesec obelodanil s polnim imenom. Anthony Lenart, 15 Grand St., Ridgeway, Pa. (19-20—6) y nekaj zelo važnega, zato prosim cenjene rojake, že kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti. — Andrew Volk, P. O. Box 36, MacKays, Temi. (18-20—6) ) / podp. društvo cr svete Barbare \> zaZjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrano dne 31. |anuar]al903 v državi Pennsylvanljl, -O—O- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 874, Foreet Cilj, f» Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, £im L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, p* II. tagnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Obi. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Foreat City, Pa. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddoek Ave«««, dock, Pa. FRAN ŠUNK, KL nadzornik, 50 Mill St., Lnzerna, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Foreit City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajnikn: IVAN TELBAN, P. O. Forest City, Pa. Druitveno glasilo je "GLAS NARODA". 409 <3*ee*iwtc/i f/}.. j\'ei* 6/CM [/i. %7„ TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo. BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in VSE TAJNE MOZEE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali Tdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval. Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A Universal Medical Institute metra visok. Od zunaj je nabarvan z zeleno barvo, znotraj z belo. Stene so 1 S.5 cm debele. Voz ima 4va oddelka: ' kuhinjo z enim oknom in prostor za stanovanje s tremi okni. Novi voz si j je kmet kupil iz denarne zbirke, ki so jo rodoljubni Poljaki nabrali. Vsi I poljski ilustrovani listi in tudi nekte- 1 ri inozemski bodo prinesli podobo vo- | .a; tudi razglednice z vozom Drži-! male se bodo izdale. Poljaki in Malorusi. Lvov, 1. maja. I Poljsko časopisje nasvetuje, naj se z ozirom na atentat Sičinjskega in de-magoškega nastopanja ukrajinskih voditeljev za vedno prekinejo spravna pogajanja med Poljaki in Malorusi. Proti taki zahtevi pa piše "Kuryer Lwowski", da zločin posameznika in divja nrav nezavednih političnih agitatorjev ne morejo biti argument za to, da bi se porušila po zgodovinski potrebi in po sedanjih razmerah narekovana politika. To bi bilo politično hudodelstvo proti poljščini, ako bi se posamezen zločin pripisal celemu maloruskemu narodu. Da se ni doseglo sporazumljenje med Poljaki ia Malorusi, za kar sta se zavzemala grof Potočki in Badeni, temu so krivi Podolci in Staropoljaki. Poljski narodni demokratje so zabra nje vali dobre odnošaje med Poljaki in Malorusi z brutalno in izzivalno teorijo naeijo-nalizma in narodnega egoizma, a sporazumljenje z Malorusi se ne sme opustit: niti speljati na nova pota. Železnica na dražbi. Železniška proga Glovier v francoski Šviei pride, ker ne prinaša nobenega dobička, na javno dražbo. Vzklicna cena je 300 tisoč frankov; gradnja železnice je ! stala pa tri in pol milijona frankov. Mesto Bern ponuja za železnico le 300,000 frankov, neka druga ponudba se glasi na pol milijona frankov. Statistika nevest. Na Pruskem se je leta 1906 poročilo 309,922 žen in deklet, med njimi je bilo 68,468 služkinj. torej 22 odstotkov vseh nevest. Šivilj se je poročilo le 30,109, torej pet od sto, prodajalk, trgovskih uslužbenk. kontoristinj itd. pa le po en odstotek. Statistika umorstev. V Italiji so v minolem letu našteli 3106 umorov, ranjeno pa je bilo (večinoma z rezalom) nič manj nego 93,368 oseb. Na en milijon prebivalcev prihaja na leto sto umorov, v Nemčiji le 18, na Angleškem 4, na Škotskem 3. NAZNANILO. Na mnogostranska vprašanja in željo nekterih rojakov naročili smo tudi letos večje število pravih domačih ali starokrajskih KOS najboljše vrste. Iste imamo sedaj v zalogi ter jih razpošiljamo proti predplačilu po $1.25 komad. Ako se kdo izmed naših slovenskih farmerjev zanima za to blago, naj kmalo piše po nje, dokler zaloga ne poide. Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y. (19-5—1-6) Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro^ in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sein, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim se"i bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Frank !>olh 310 M i dlan t Ave. Ruckdallt, 111 Veiecenjem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sen: popolnoma zdrav, pa so ini še zdra-viij c-tala. zato se Vam iskreno ZHhvaijnjein ter pripo ročam rojakom, «K-, potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrm:jo, ker pri Vas se 7ar«is dr.bra dobijo, katera gotovo poin ie< ,0. Vas šc enkrat zahva!:ujem in pozdiavim tur Vatu ostanem hvaležni priatcij Jakob llknr liox3.11 w est Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih I pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino I knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-j tu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-isite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :j COLLINS N. Y ji)TcAL INSTITUTE 1140 WEST 34th STREET, NEW YqRK. N. Y ZLO iztisov "17" po kterem se doseže » OQ1IO najvišja starost; neobhodno potrebna k 11 j igra za vsacega kd želi biti in ostati zdrav. Spisal: Dr. Jurij Simonič. Stane: 40e; pošljite poštne znamke. Zdravju najprin»e«u«iiSfv pijača je «&»«&> LEIS Y PI VO ktero ie varjeno iz najboljšega imptmi anega češkega t.n cla. uj ; naj n*kdo ne zamudi poskusiti ga / svojo iastno korist, kakor tudi v kuiiai svoje družine, svojih prijateljev a, Irugih. Lclf v pivo ie najbol: pmjubljeno ter se dobi v vser noiiSii gostilnah. Vse podrobnosti zvesi* pri Heo, Travnikar-ju 6102 SL Clair A»*& NajprlpravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hnrate. sv Novi [Miruik i:a dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO Vse spodaj navedeni novi parobrodi ua dva vijaka imajo brezžični brsojav: AXJCB, lAUKA, MARTHA WASHINGTON, " ABGKKT1SA. A lueeeoili maja in juniju Be bode ta sguraj navedene mn brodmju pridružila 6* dva dram* nov* ix'tuiAka parnika Gene vožnih listkov Iz NEW TORKA za lil. razred so do t tksta................... „..................^ LJUBLJANE............................ ......$28.6* REKE .. ...........................................$28.— ZAGREBA..........................................$2S.2t KARLO VOA........................................$29.Sft II. RAZHOD Oo TRSTA ali REK K..........................»52.50 do Parobrod "ALICE'* odpluje due 3. junija 1908. Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odpluje dne 17. juuija 190S. 30 West 29th Street Mew Yerk City Uradne nrfe od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne, v torkih in sobotah od w>« « «% _ _ . 10 do 12-dopoldne, ter od8do5inod7do8 »večer, v nedeljah od 10 do 1. Phd^M BfOS. & Co.f Gol. AgdltS, Ž Washington Street«, NEW YORfc, __ V padišahovej senci- *ot*al Karo! Mit. N«i»d»" priwwlil L. P PRVA KNJIGA. - PO PUŠČAVI (Nadaljevanje.) Sedaj zaploska -šejk z rokami. V šotor prineso sini. To je velikanska skleda z raznimi napisi, in ki meri šest čevljev v premeru. Napolnjena je bila z rižem in pečeno jagnjetino. Zatem pride vara maši, fino pečeno telečje meso, potem kabab, mali kosi mesa, praženi na drogu, potem kima, kuhano meso, granate, jaboljka in kutne in koneeno raha, neka sladčica, kot jo pri nas vživamo po kos-ilu. Konečno! O nikakor še ne! Kajti, ko sem mislil, da je pojedina v kraju, je prišla glavna stvar: celo jagnje, pečeno in cvrt^. Jesti nisem mogel več. "E1 hamd ul ilah! — Čast Bogu!" rečem, si umijem roke v loncu z vodo in obrišem ob svojo obleko. To je bilo znamenje, da r" bode m več jedel. Orientalee namreč ne pozna pri jedi takozvane -i nosti. Kdor reče "el hamd", je s tem vsem zadovoljil. To opazi \ Anglež. "El hamdilah!" zakliee, spravi roke v vodo in — me pogleduje v zadregi* Šejk opazi njegovo zadrego in mu ponudi svoj plašč. "Pevej svojemu prijatelju," mi reče, "naj si obriše svoje roke ob moj plašč. Angleži pač ne razumejo mnogo o snagi, ker nimajo niti obleke, kamor bi si obrisali roke." Povem torej Angležu šejkovo mnenje, nakar si takoj obriše roke. Sedaj poskusimo žganje, nakar prinesejo vsakemu kavo in pipo. Sele sedaj prične šejk predstavljati me svojim gostom. "Možje rodu Hadedinov el Samar, ta mož je velik emir in hadži iz dežele Uelad German; imenuje se---." "Hadži Kara ben Nemsi," skočim mu v besedo. "Da, imenuje se emir hadži Kara ben Nemsi; on je najslavnejši vojnik svoje dežele in najbolj učeni modrijan svojega ljudstva. Pri sebi ima sveto vodo iz studenca zem-zem ter potuje po vseh deželah. Ali veste kaj je on? Bojevnik za vero. Prepričajmo se, če se hoče z nami vojskovati zoper naše sovražnike!" Prišel sem v čuden, nepričakovan položaj. Kaj naj mu odgovorim? Odgovora so pričakovali vsi od mene, to sem videl v njih vprašujočih pogledih. Torej fee na kratko odločim: "Bojujem se za pravico in dobroto proti krivici in neusmiljenosti. Moja roka je vaša; prej pa moram tega moža, mojega prijatelja dovesti na kraj, kamor sem obljubil." "Kje leži ta kraj?" "Moram vam razložiti. Pred več tisoč leti je živel v tej deželi narod, ki je posedal velika mesta in krasne palače. Narod je zginil in njih mesta in palače leže v razvalinah pod zemljo. Kdor koplje v globoeino, more videti, kako je bilo pred tisoč leti, kar je tudi želja mojega prijatelja. V zemlji bo iskal stara znamenja in pisma, da jih prebere--- "In zlato, kterega odnese domov," prekine me šejk. "Ne," odvrnem. On je bogat; zlata in srebra ima več kot si želi. On išče le slike in pisma; vse drugo pusti prebivalcem te dežele." "In kaj nameravaš ti?" "Peljem ga na mesto, kjer bo dobil, kar želi." "Za to te ne potrebuje in greš lahko z nami v boj. Mi sami mu pokažemo dovolj enakih krajev. Cela dežela je polna razvalin in podertin." "Toda nihče ne more z njim govoriti, če nisem jaz pri njem. Vi ne razumete njegove govorice in on ne vaše." "Torej naj gre z nami v boj, in po vojni mu pokažemo obilico krajev, kjer dobi pisma in slike, zakopane v zemlji." Lindsay opazi, da se govori o njem. "Kaj pravijo?" me vpraša. "Vprašali so me. kaj iščete v tej deželi." "Ali ste jim povedali, Sir?" "Da.". "Da hočem izkopati fouling-bull?" "Da." "No in?" "Hočejo, da ne ostanem pri vas." "Kaj sicer delati?" "Z njimi v boj. Imajo me za velikega junaka." "Hm! Kje najdem fowling-ball?" "Pokazali vam bodo." "Ah! Toda teh ljudi j ne razumem!" "To sem jim že povedal.'y "Kaj odgovorili?" "Da morate z njimi na vojno, in potem nam pokažejo, kje dobite razvaline." "Well! Mi gremo v boj!" "To ne gre!" "Zakaj ne?" "Ker smo v nevarnosti za življenje. Kaj nas brigajo njih sovražniki!" "Nič. Toda z njimi lahko gremo vseeno." "Težavna stvar." "Ali se bojite, Sir!" "Ne." "Mislil sem! Torej v boj! Povejte ljudem!" "Premislili se bodete." "Ne." Obrne se s hrbtom proti meni v znamenje, da je to njegova zadnja beseda. Torej poprimem zopet besedo: "Šejk, povedal sem že, da se bojujem za pravico. Ali je vaša sfvar dobra in pravična?" "Ali naj ti razložim?" "Le." "Ali si že kdaj cul o rodu Dšehešov?" "Da. To je zelo krivičen rod. Večkrat se zveže z drugimi Arabci, da lažje mori in ropa svoje sosede." "Znano ti je. Padli so čez mene in mi vzeli več čred; mi smo pa hiteli za roparji in jim vzeli plen. Sedaj pa je nas šejk Dšehešov zatožil pri guvernerju, kterega je podkupil. Guverner je poslal k meni poslance in mi ukazal, naj pridem na razgovor v Mosul. Ranjen sem bil tedaj ter nisem mogel ne jahati ne hoditi. Zato sem poslal k njemu svojega sina s petnajstimi vojniki. Guverner ga je pa dal zapreti v mesto, za kterega še danes ne vem." "Ali si že pozvedoval po njem?" "Da, toda brez uspeha, ker se nihče mojih ne drzne v Mosul. Rodovi Šamarov so bili radi te izdaje razljueeni in so ubili guvernerjevega vojaka. Sedaj se napravlja na vojsko proti nam; zajedno je zoper nas nahujskal Obeide, Abu-Hamede in Džovare, dasi ne spadajo pod njega, temveč pod Bagdad." '' Kje so tvoji sovražniki ?'' "Sedaj se šele pripravljajo." "Zakaj se ne združiš s sorodnimi rodovi?" "Kje naj potem naše črede dobijo pašnike?" "Imaš prav. Razdeliti se hočete in guvernerja zvabiti v puščavo, kjer ga pogubite?" "Tako je. On s svojo vojsko nam ne more škodovati; druga je pa z mojimi .sovražniki, ki so Arabci; ne smem pripustiti, da pridejo do mojih pašnikov." "Koliko vojnikov šteje tvoj rod?" " Enajststo." "In tvoji nasprotniki?" "Več kot trikrat toliko." "Kako dolgo traja, da zbereš vojnike tvojega rodu?" "En dan." "Kje imajo Obeidi svoj tabor?" "Ob dolenjem teku reke Zab-asfal." "In Abu-Hamedi?" NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj pooblaščen g. IGNACIJ PODVASNTK, 159 Long Alley, Pittsbnrg, Pa., pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga cenjenim naročnikom* toplo priporočamo. S spoštovanjem FRANK SAKSER CO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Pueblo, Colo., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik Mr. PETER CHULIG, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. ki je pooblaščen pobirati naročnin«, za "Glas Naroda" in knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje pripo ročamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo. Compapie Generale mtiaDiip (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN U00UA1 * ' Poštni parniki »o:j Pro.ence" na dva vijaka..................U,200 ton, 30,000 konjskih moč •*LaSavoie» „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 , «1* Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 " ? 'LaTourame , „ „ ..................10,000 12 000 \\ " -I^Bretagne" ........................... ...8,000 9 000 l *La Gasgogne"................................ 8,000 M 9,000 „ " Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki edplajejo od sedaj naprej vedno 9b četrtkih ob 10. uri do pol ud ne iz prictani&a st. 42 North Biver, ob Morton St., K. T, *tt&rflgilS2&fll&Ifi&ffl: Jl&iHtlHfthjfi?!ltfftiflfoffli:ft^.fftt jflfft, j Telefo i 246. i Frank Petkovšek | 720 Market Street, Waukegan, III. 1 31 priporoča rojakom svoj* • | SALOON, v kterem vedno toči »veže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. _ Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; ▼ e zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkru | •LA TOURATNE •LA tJAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA 8AVOIE 2L maja lfM*LA PROVENCE 28. maja IMft *LA LORRAINE 4. ju. 10tt *LA TOUR AIRE IL jnn. 190* La Bretagne 18. jnn. 1D06.*LA PROVENCE 26. jnn. 1908. 2. julija 1906. 9. julija 1908. 16. juL 1908. 23. julija 1908. POSEBNA PLOVITBA. Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. junija t L opoludne i* piera it. 84 North River, blizo 44. ceste. 8AM0 ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA ! Cena drugega razreda do Havre: $55.00 in višje. frarnlka s zvezdo zaznamovani imajo po dva vtyakm. Mrn Kozminskl, generalni agent za zapad 11 Deaborn St.. Chicnao. J. FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND. 0. Oficyelno zastopništvo vswh parobrodnih družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniike listke za vse kraje ▼ Zjediivenih državah in t Evropi. • Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj paid, da pride na številko 109 Greenwich Street* V bližini El Fata, na mestu, kjer se pretaka reka Tigris mimo Ham-rin gorovja." "Na kteri strani?"' "Na obeh." "In DžovariT" "Med goro Kernina in desnim bregom reke Tigris." "Ali si že razposlal oglednike?" "Ne." ""Že zdavnej bi iroral to storiti!" "Ne gre. Vsakega Šamarja takoj spoznajo in bi bil zgubljen, če ga zapazi sovražnik. Toda---." Preneha z govorom in me pozorno pogleda. Nato pa nadaljuje: "Emir. ali si res prijatelj Maleka. šejka Ateibov?" "Sem." "In tudi naš prijatelj?" "Da." "Pojdi za menoj;-pokažem ti nekaj." Sejk stopi iz šotora. Sledim mu z Angležem in z vsemi Arabci, ki so bili v šoioru. Do t-i m sxo mi jedli v velikem šotoru, so Arabci priredili pole? našega drug šotor, kjer so bili služabniki. Ko grem mimo, opazim, da so jih dovolj preskrbeli s hrano in pijačo. Okoli šotora so bili privezani konji štjka; k njim me peljejo. Vsi so bili krasni, dva sta me pa naravnost razočarala. Eden je bil krasna bela kobila, najlepša žival, kar sem jih še kdaj videl. Ušesa so bila dolga, tenka in prozorna, griva in rep pa kakor svila. "Krasno!" zakiličem nehote. "Reci: mašalah!" prosi me šejk. Arabec namreč ne ljubi glasnega občudovanja in zijanja. Če vidi kaj I;rj.snega, reče 'mašalah,' in s tem je vse povedal, kar misli. • "Mašalah!" odvrnem na šejkovo prošnjo. "Vrjameš, da sem na tej kobili lovil divjega osla, dokler «e ni ztu-dilf" 1' Nemogoče!" "Pri Alahu, res je! Vi lahko dokažete!" "Prisegamo!" oglase se Arabci v krogu. "Te kobile ne dam od sebe za moje življenje," razlaga šejk "Kteri .konj ti še ugaja?" "Oni- le žrebec. Glej te krasne členke, to simetrijo, to plemenitost in krasno barvo, črna, ki se spreminja v modro!" "To še ni vse. Ta žrebec ima tri najvišje lastnosti dobrega konja." "Ktere?" "Hitrost, pogum in dolgo sapo." "Po čem spoznaš to?" "Dlaka se mu zavija in kroži po nogah: znamenje, da je hitrih no?; nadalje mu kroži dlaka pri pričetku grive: to kaže, da ima dolgo sapo, in nadalje dlaka se mu zavija v sredi čela v znamenje, da ima velik pogum. Svojega jezdeca ne pusti nikdar na cedilu in ga nese skozi tisoč sovražnikov. Ali si že imel kdaj enakega konja?" "Da." "Ah! Torej si zelo bogat mož." "Kupil ga nisem — bil je mustang." "Kaj je mustang?" "Divji konj, kterega se mora še- le vjeti in ukrotiti." "Ali bi kupil tera žrebca, če bi ti ga prodal, in če bi ga mogel?" i'Takoj bi sklenil s teboj kupčijo." "Lahko ga zaslužiš!" "Ah! Nemogoče!" "Da. Podariti ga hočem tebi." "Pod kterim pogojem?" "Če nam prine^eš gotovo sporočilo, kje se zberejo Obeidi, Abu-Hamedi in Džovari." Skoro bi poskočil samega veselja. Cena je bila visoka, toda konj še več vreden. Ne pomišljam se dolgo in vprašam: "Do kdaj želiš imeti sporočilo?" "Kadar ga moreš prinesti." "In kdaj dobim konja?" "Kadar se vrneš." "Imaš prav; ne morem ga namreč prej zahtevati; toda tvojega pogoja ne morem spolniti." "Zakaj ne?" "Ker moram najbrž imeti konja, na kterega se lahko popolnoma zanesem." Šejk pogleda v tla. "Ali pa pomisliš, da pri tem podjetju zelo lahko prideš ob konja?" "Vem; toda pomisliti moraš tudi na jezdeea. Če pa imam pod seboj tako žival, potem ni sovražnika, ki bi ujel mene ali konja." (Dalje prth.) | Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrva-; tom, kaKor potujočim rojakom, priporočam evojo moderno trostilno, pod imenom j "Narodni Hotel/'na'rO'J Broad St., eden največjih hotelov v meetu. | __ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboij-, se vivte whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dol.re :-mo«Tke. Na ra/j«.la^<. imam čez 25 urejenih w)b. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! j Za obilen j.o>et ?-e priporočam udani j Božo GojsoviC, Johnstovn, Pa. ! Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge sklepom novembra čez 3 milijone kron. Varnostni zakladi sklepom 1906. čez SO tfsoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica reglstr. zadruga as neom. zavezo v LJUBLJANI, Kongresni trg št 15, obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po 3»| 14 L 4 N takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi uložnik od 1C0 K. čistih K. 4-75. tPo % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Po&Hjatve za Zjed. države posreduje tvrdk* FR. .SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. N o o- <» o» B A 3 n ►n O Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. ! MARKO KOFALT, 249|So. Front SL, 8TEEL1TON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltona in okolici za »delovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli* macht) in drugih v notarski posel spadajočib stvari, ktere točno in po ceni izvrSujem. Dalje proda jem parobrodoe listke za v start kraj za vse b< IjSe parnike in parobrodne proge ter poSiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofatt Je naš zastopnik za vse posle in ga > iakom toplo priporočamo. • PRANK SAKSER CO. , J^'-—'* -T*- -*■ Kh. I J Zastonj! Zastonj! [ I J Nikjer v Ameriki ne morete dobiti ™ % tako dobt r in fini 1 J IMPORTIRANI TOBAK I j za cigarete in pipo ali cigare, 1 kakor pri nas. Pošl|itenarn na eni 4 dopisnici \aš naslov in dobite takoj zastonj našt-ga tobaka za cigarete ali pi-----------:----* 4 da se ■ ljudje morajo _________r_________f 1 da se< prepričaj«., da je najboljši in # najcenejši. Pišite takoj na: ADR1A TOBACCO CO. -67 Broadway, New York. NAZNANILO. Slo vensko katoliško podporno dru-štvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. . za Pittsburg, Allegheny, Pa., in oko-[ lico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društveniknm se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nek t eri udje. ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo meseenino na nekterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Pri redni društveni seji dne 8. dec. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908: Predsednik Fran Kresse, 5106 Natrona Alley. Pittsburg. Podpredsednik Ivan Borštnar, 58 Spring Garden Ave., Allegheny. I. tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny. II. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., AIlesrh«ny. Blagajnik Ivan Arh, 79 High St., Allegheny Delecat Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsbnrg. Odbor: Ignac Dergan«\ 58 Troy Hill Road, Allegheny. Anton Lokar, 28 Troy Hill Road, Allegheny. Fran Hrovat, 5103 Butler Street, Pittsbure. Jakob I.aurie, 5106 Natrona Alley, Pittsburg. Ivan Kašček, 2 Water Alley, Allegheny. Ivan Mastnak, 49 Perry St., Alleg-henv- INaznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon^a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav blizo Kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje postrežen. Pošilja denarje v staro domovin« najceneje in najhitreje po našem posredovanju; zastopa nas v vseh poslih. Torej pazite, da se ne vsedet« na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK SAKSER 00. Ako li«če8 dobro postrežbo z mesom in grocerifo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo, Tndi naznanjam, da linam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih — —r njfciam MA a «■■ c5v m* obilni obisk. mJLML