Prvi slovenski dnevnik v Zjjedinjenih državah,. Izhaja vsak dan izvzemšž medel] in praznikov. List slovenskih delavcev v ^Ameriki Entbrkd as Second-Class mattee, September 21, 1903, at the Post Officii at Hew York, IT. Y., STEV. 259. Zahvalni dan. PREDSEDNIK JE ^OMOČIL PRAZNIK ''ZAHVALNI DAN" NA 24. NOVEMBRA —o— Uradna tozadevna proklamacija. — t Splošni praznik šiiom republike. BESEDILO PROKIiAMACIJE. NEW YORK, V ČETRTEK, 3. NOVEMBRA 1904. Th« odore R macijo za s h val nega dni 24. nov« kove pre 2. nov. Predsednik velt izdal je prokla-slavljenje praznika "Za-ne", kterega določa na dan bra. Besedilo predsedni-amacije se glasi: Proklamacija predsednika Zjed. držav severo Ameriških. Bog^ vsemogočni je nadaljno leto vodil ameriško ljudstvo v mira, blagostanju in časti po potu življenja in prišel je zopet že od naših pradedov slavljeni čas, da določimo poseben dan, v kterem se zahvalimo Onemu, od kterega je odvisna osoda vseh ljudstev, za vse dobrote, ki ere nam je letos dodelil. 'Ae jedno in četrt stoletja našega ljudskega obstanka, bili smo kot ljudstvo pred vsemi dragimi blagodar jeni in radi tega smo dolžni izreči naj-toplejo zahvalo izvora vseh milosti Minolo leto je bilo leto miru tako v okviru naših mej. kakor tudi med nami in vsemi drugimi ljudstvi. Žetve so bile obile, in oni kteri delajo, pn bodi si z rokami ali možgani, dobili so blagoslov za svoje delo. Ari smo zamogli izvršiti na;e dolžnosti proti | samim sebi in tudi proti drugim. Mnogo je bilo nam danega in mnr> i go se od nns pričakuje. Mi govorim«- i o tem, kar je naše ljudstvo storilo n i v duhu samohvale, temveč v popoln«*) zavesti, da z nagimi močmi ničesar ne i PORT ARTHUR Z LUKO IN OKOLICO, ČEGAR PADEC JE V KRATKEM PRIČAKOVATI. Roparski napad. TEPOZNANI ROPARJI SO NAPADLI NACIJONALNO BANKO V CODY, WYOMING. S Znani Buffalo Bill je v spremstva Angležev odšel za roparji. O SVETA ZA BLAGA JNIKOVO SMRT. m dobi imo podpore od dosežemo, a! zgoraj. Zahvalni .smo za vse. kar se je sto rilo za nas v preteklosti in prosimo, da se nam tudi v bodoče dodeli krepost vojevati boj z a izpolnjevanje naših dolžnosti z ljubeznijo do bližnjih. V našej velike j republiki dosežejo zveze ljudske moči z osobno svobodo večjo mero, nego je pomni zgodovina. Naš vspeh ne bode pomenljiv le za nas same, temveč za vse človeštvo in vsakdo v naših deželah, bodi si mo ali ženska, naj si bode ?vest resne >vomosti za splošni vspeh, kieri >dvisen od vsaeega posameznega f olike i meri. kolikor iz- žki odg J® držav nuje svoje dolžn osti proti samem seb in svojim bližn jim. t* ra li tega dolor am jaz. Thc< "»dore Rot iseve lt. predsedn k Zjed: njeni h dr- žav , da slavi četrti -•k. štir !jseti dan noi embra, kot dnn za ivale V«? ljiu Istvo Zjed. držat - doma in v ino- zen istvu . Radi tega ,pripoi ročara . da del i svr jega poklica i meno v anegf dne ostavite in da se zbe rete v raznih pro- sto rih a li pa doma 1 er se ta ko zi ihva- lite Bo gu. v segam« ►;ročnemu za do- bro te. k tere je nam dodelil kot posa- >m in kot ljudstvu, ter da ga da nam je tudi v bodoče m - dočbo tega moj podpis in pe- l i—««.. t.
  • m ob-jubil lovsko zabavo v gorovju in gozdih Wyoming®, sedaj se jim bode pa uidila ugodna prilika, loviti človeško livjačino. Roparji so napadli blagajnika dne t. m. popoludne v njegovem uradu »lagajnih Middaugh je bil sam v ura-!u, ko so prijezdili štirje nepoznani nožje pred poslopje, ktero stoji naproti Buffalo Billovega hotela "Ir-m". Jeden je ostal pri konjih, ostali 'rije so šli pa v banko, kjer so zalite-a!i od blagajnika, da jim izroči ves otovi denar. Uradnik je prijel za voj revolver in je večkrat ustrelil na oparje. Toda roparji so streljali boje in jedna krogi j a je pogodila blagajnika sredi čela, tako, da je bil na mestu usmrten. Vsled streljanja so se v bližnjem hotelu vzdramili nekteri lovci, kteri o prihajali z svojimi puškami na lice •nesta. toda roparji so, ne da bi vzeli seboj denar, že odjezdili. Ko so jezdili o ulicah, so streljali na vse strani. Roparji so naflbrže člani zloglasne.' £, -oparske tolpe, ktera gospodari v uiv- Zlh ve°dar le zmaSah-ej pokrajini "Holl in the Wall." j Splošno se domneva, da so " Odjezdili so proti gorovju Rattle I mesto napadli, d" uodo zamogli Snake. o padcu Port Arthorja jutri, ko je —-o__rojstni dan japo- Kega cesarja, poro- čati. Jutri obhaja tudi ruski car de-Denar za Filipine. setletnico svojec vladanja, kterim povodom bode v Rusiji velik praznik. bode toraj pomenjal za Japonsko, ali pa za Rusijo, kakor bode izpadel napad na Petrograd, 3. nov. Vesti o Port Ar-thurju. ktere prihajajo iz inozemstva so vsekako žalostne, toda v uradnih krogih še vedno zaupajo v junaštvo in zmožnosti generala Stoesselja, kateri je dosedaj brani! mesto tako, da bode njegovo delo napolnilo najčasi-neji del vojne zgodovine. Toda vsaka -tvar ima svoje meje. Petrograd, 3. nov. General Saha-rov brzojavlja, da so včeraj razna znamenja dokazovala, da nameravajo Japonci pričeti z ofenzivo proti ruskem levem krilu. Japonei so prišli v vas Sandiapu ob ruskem desnem krilu. Okujev glavni stan, 3. nov. Pozicije ruske in japonske vojske so se le malo spremenile. V nedeljo so nas prvič napadli donski kozaki zajedno z pešci. Napad so izvršili ob skrajnem levem krilu, toda jKitem so zopet odjezdili. Paris, 3. nov. Trije častniki ruskega, vojnega brodovja, kapitan Klado in poiočnika Oto ter Ellis, kteri so ruski glavni svedoki o dogodku na Severnem morju, so dospeli semkaj iz Vigo in odšli naravnost k ruskem poslaništvu. Kapitan Klado je bil o priliki afere na vojnej lad i ji "Knjaz Suvarov", kjer je vodil dnevnik. Od tu so častniki odpotovali dalje v Petrograd. Častniki -o povsem prepričano izjavili, da so imeli v onej noči opraviti z japonskimi torpedovkami. Petrograd, 2. nov. Japonska uradna [>oročila o obupnih napadih na Port Arthur so provzročila, da sedaj tudi v vojnem ministerstvu mislijo na položaj v tamošnjem mestu. Neprestano bombardiranje z oblegovalnimi topovi namreč dokazuje, da nameravajo Japonci mesto zavzeti in da so prepričani, da bodo sedaj po tolieih pora- lastila "Ass. Presse", da zamore svetu naznaniti, da bode hullska zadeva pred mednarodno komisijo mirno rešena. Med tem, ko je ljudstvo radi dogodka ogorčeno, krožile so povsodi razne izmišljene vesti. Sedaj pa, ko je zadeva takorekoč že poravnana, zamore Anglija sama izjaviti, da njena vlada ni niti mislila vstavljati rusko vojno brodovje. kar t>i bilo IbTez-dvomno smatrati sovražnim činom napram Rusiji. Anglija ni nikdar zahtevala, da se admiral Rožestvenskij odpove, še manj pa, da se kak ruski častnik kaznuje. London, 2. nov. Sedaj je znano, da se bede posebna komisija, ktera bode preiskovala hullsko afero, sešla v Parizu. Komisija bode štela pet članov in sicer jednega Rusi in jednega Angleža. Vsaka obeh vlad odpošlje ]><>tem še po jednega svojega zastopnika, kteri štirje izvolijo potem še petega člana komisije. Rusija je v to svrho že odbrala admirala Kozna-kova. dočim bode Anglija imenovala svojim članom komisije admirala Sir Cyprian Bridgeja. Anglija namerava spraviti v komisijo tudi kaeega ameriškega častnika, na kar je Rusija izjavila, da bode izvolila necega francoskega admirala. Admiral Kornakov je eden najboljših častnikov ruske vojne mornarice, kteri pa ni več v aktivnej službi. London, 2. nov. Včerajšnja ner-voznost, ktera je vladala v Angliji, vsled napačnih poročil o mobilizaciji -e je umaknila splošnemu miru. Roosevelt v nevarnosti. LE MALO JE MANJKALO, DA SE NI PRI PADCU RAZ KONJA NA POLJU, UBIL. Poškodoval se je že pred tednom dni; v nedeljo popoludne. Ranjen je na glavi. O STVARI SO DO SEDAJ MOLČALI. '»J z mnogimi potniki i„ vojaki ter za J"0* napad na $2,000,000 filipinskih pezov P°,rt Arthnr> 7°Jno nnnisterstvo za- trdno upa, da bode portarthurska posadka še vzdržala, vendar je pa tudi padec mesta mogoč, kajti Japonci so mesto brezdvomno energično napadli, tako, da je padec mesta lahko mogoč. Danes se semkaj poroča, da so Rusi v ponedeljek vse japonske napade na [mesto odbili. Petrograd, 2. nov. Vlada je poob- $2,000,000 filipinskih pezov. Znišanje plače. Joliet, 111., 2. nov. Delavci tukajšnje tovarne za izdelovanje železnih 1 rogov, ki je last Illinois Steel Co.,v pričeli so delati po novej plačilnej lestvici, ktera je znižala njihovo prejšnjo plačo za 15 do 20 odstotkov, f Washington, 3. nov. Pred tednom dni v nedeljo popoludne je predsednik Theodore Roosevelt jezdaril po washingtonskej okoliei. Pri tem je padel raz konja in le sreči je pripisati da pri tem ni bil usmrten. Ker pa predsednik po svojem lastnem zatrdilu ni bil težko poškodovan, o tem tudi časopisje ni bilo obveščeno. Predsednik je hotel z konjem preskočiti visok plot, ko se je njegov konj spodtaknil in padel, tako, da je tudi predsednik padel naprej in padel na glavo. Pri tem se je poškodoval na glavi tako močno, da je bil dalj časa nezavesten. Koliko časa je ležal na tleh, niti sam ne ve, ker je jezdil povsem sam. Ko se je zopet zavedel, stal je njegov konj poleg njega. Na to je skušal predsednik vstati, toda to mu ni bilo mogoče, ker si je pretresel vse ude. Se le z skrajnim naporom zadobil je zopet kontrolo svojih r->g in rok, nakar je zopet za-jašil in odjezdil proti pravcu, kjer so ga njegovi čakali. Pri padcu je zadobil izdatno rano, ktera pa vendar ni bila globoka. Ranjen je bil na čelu in na levej strani glave. Predsednik je odredil, da se o tem ne poroča, dokler se mu rana saj površno ne zaceli Iz inozemstva. JAVNO PRIZNANA ANGLEŽKA BLAMAŽA VSLED HULLSKE AFERE. — PROTIŽIDOV-SKI IZGREDI V MO-HILEVU. Nov ruski generalni štab. — Spomin na pokojnega carja Aleksandra III. RAZNE. Berolin. 3. nov. Vsa uradna Nemčija je sedaj do cela prepričana, da se je Anglija z hullsko afero grozno bla-mirala. Del angležkega prebivalstva je pričel Rusiji groziti, ne da bi grožnjam sledila dejstva. S tem so nameravali Angleži vsemu svetu impoiii-rati. Izid vse afere je pa ta. da je ostalo pet ruskih častnikov v Vigo in da se ni jedna angležka zahteva ni izpolnila. Med tem, ko je preje večina sočuvstvovala z Anglijo, se sedaj vsakdo z studom od nje obrača. Mobile v, Rusija, 3. nov. Povodom mobilizacije rezervistov, ktera je trajala koncem oktobra dva dni, so rezervisti obhajali svoje veselje s tem, da so pretepali Židove. 20 Židov je v bolnicah. V ostalem so pa vsa poročila o izgredih rezervnikov zelo pretirana. Nekteri so razgrajali le radi tega, ker je vlada ukazala zapreti žganjarne. Potem so odšli vojaki k Židom po vodko in so one čifute, kteri so predrago prodajali, malo namlatili. Nadalje rezervisti tudi radi tega črte Židove. ker slednji v svojej strahopetnosti dezertirajo. Petrograd, 3. nov. Car, carevna in vsa carska obitelj, prisostvovali so včeraj v petropavlovski trdnjavi maši zadušnici po pokojnem carju Aleksandru III., kteri je pred 10 leti umrl. V par dnevih odpotuje car v Skier-newiee na Poljskem. Ko se bode vračal. vstavil se bode v Dvinsku, da se poslovi od 4. kora, kteri odide na bojišče; 4. kor je nastanjen v Minska, Sloninu, Bobru jsku. Gomel ju in R^-gačevu. Petrograd, 3. nov. Minister notranjih zadev, knez Svjatopolk Mirskij, je vsled preobilnega dela obolel, tako, da bode moral v kako zdravilišče. Rim, 3. nov. Dr. Lapponi je bij včeraj zopet obiskal bolnega papeža, kteri je pa že izdatno boljši. Papež je dejal, da njegova bolezen ni resi: in upa, da bode v četrtek zopet pričel z avdijencami. Koledar za leto 1905. se že marljivo tiska in bode dokaj zanimiv ter imel veliko lepih slik, povestij in smešnic. .Cena mu bode 25c s pošte vred. To bode deseti letnik. Ako želi kdo naših trgovcev, gostilničarjev itd. dati oglas, naj to kmalu stori; cene so niake in se Koledar vedno bolj raz-peč&va, lani smo ga prodali nad 3000 IremadtoT LETNIK XL Newyorske vesti. KAKO JE MOGOČE HRANITI PRI DAVKIH. — BITKA V POD-ULIČNEJ ŽELEZNICI. Novopečena .princezinja. — Pasja vožnja. — Druga žrtev podulične železnice. RAZNOTEROSTI. -o- — Neki mož, kateri se podpisuje Isidor Jones", priposlal je mestnemu davčnemu uradu $75.30 kot osobni davek, ker ga — peče vest. Ker vestni davkoplačevalec že več let tako postopa in pošilja jednako svoto davkov, se nam vsiljuje vprašanje: "Koliko ostane vsako leto na davkih dolžan?" — V poduličnej železnici mislijo nekteri ljudje, da imajo pravico medsebojno se pretepati, ker dosedaj še nimamo podzemske policije. Dva go-4a, C. J. Cooke in Charles J. Johnson, obnašala sta se pod zemljo, kakor da bi bila v kojej gostilni in sta napravila za $35 škode. Sodnik ju je obtožil v plačilo po $10, kar sta drage volje storila. — Dasiravno je vsaka Američank-t "rojena kraljica", želi vsaka dobiti e vsaki dan zahtevala po jedno žrtev kajti tudi včeraj je bil v prodoru jeden usmrten. Nesrečnež je prišel na tir, toda pri tem je imel srečo, da se je raznim vlakom izognil. Končno je :>a stopil na električni rels in bil na mestu usmrten. Nek vslužbenec je prinesel truplo na površje in je vrg»'\ proč. Sedaj imamo v New Yorku jednega psa manj. — 79 let stariJurij Skjanski, kteri je stanoval na 4. ulici, se je v svojej sobi z plinom zastrupil. Pokojnik os ta vl j a v New Yorku več premožnih sinov. — V hiši na vogalu 8S. ulice in 7. Ave., Brooklyn Borough, razletela se je včeraj bomba, ktera je poslopje izdatno poškodovala. Se je li hotel kedo osvetiti, ali si je le privoščil -dabo šalo, do sedaj še ni dognano. Ko se je bomba razletela, vršila se je v hiši baš neka rodbinska slavnost gospe Meyer. — James O'Connor, 11. Anislee St, Brooklyn Borough, je prava zver. Včeraj je namreč svojo SOletno staro mater Bridget do nezavesti pretepel in jo vrgel po stopnjicah navzdol, ker mu ni hotela dati $1. Nesrečno mater so prepeljali v bolnišnico, kjer je izjavila, da ve, da bode umrla, da pa svojemu sinu odpušča. Lopov, kteri je po storjenem činu všel, jej je zlomil rebro ter ledje, ter jej prizadjal težke notranje poškodbe. Veliko Pratiko Družinsko Pratiko za- leto 1905 imamo v zalogi. Cena 10 centov s poštnino vred. Razprodaj al-cem računamo 100 komadov $6, brez poštnine. — Dobiti je tudi v naši podružnici: 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Rojakom priporočam mojega zastopnika g. Janko Pleško, kateri bode obiskal rojake ▼ Pennsylvaniji ter nabiral naročnike na "Glas Naroda". On je pooblaščen prejemati naročnino za "Glas Naroda" tar naročila za knjige, katere imam ▼ zalogi, kakor tudi za raca« drag« stvari. Ft. "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: 2MAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: publisher. FRANK SAKSEH, J09 Greenwich Street, New Yotk City. Na, leto velja list za Ameriko ... $3.00 " pol leta .............1.50 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 14 " " pol leta.......2.50 " " M četrt leta......1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki. ••GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-Arzemši nedelj in praznikov. «OLA8 NARODA" ("Voice of the People") Issued every dap^ except Sundays and Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov Dopisi brez podpisa in osobnos:. tt ne n«.tjsiicjo. Denar naj sc blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narotnikov prosimo, da se nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov; "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T«le!on t 3798 Cortland. Žetev in gospodarsko stanje. Doba mirnega, jednolienega in tudi dolgočasnega poslovanja, v kterem se zrcali splošno ameriško življenje, je zopet minola. Na delniških borzah, kakor tudi v središčih ameriške trgovine in obrti, zavladala je zopet živahnost. Ne le samo političen položaj, kteri postaja za republikansko stranko vedno bolj ugoden, temveč tudi poročila o zelo ugodnej žetvi, ktera je izpadla boljše nego je bilo pričakovati, vplji-va na naše ljudstvo tako ugodno, da je povsodi opažati zadovoljstvo in na predek. Razun pšenice, pridelalo se je tudi ogromne količine koruze in ovsa, dočim pridelek bombaža presega vse dosedanje. In kljub tako izredno dobrej letini, so cene žitu, kakor tudi bombažu izredno visoke. Pšenice in koriize je le še malo na polju, tako, da tema pridelkoma «ne preti nikaka nevarnost. Pomen letošnje skrajno dobre letine z ozirom na njen vpljiv na vse sloje naše trgovine in obrti, vštevši financijelni položaj, ne moremo dovolj visoko ceniti, kaiti to je faktor prosperitete, ktera blagodejno vpljiva na vse sloje ljudstva. Dobra letina zajedno s zajamčenim nadaljevanjem politike sedanje zve-zine administracije potom zopetne izvolitve Mr. Roosevelta predsednikom, pa tudi vidno vpljiva na ameriško trgovino. Trgovci, tovarnarji, podjetniki in prometne družbe, kteri vsi so bili z ozirom na političen položaj negotovi in radi tega tudi zelo oprezni, so sedaj svoje zadržanje hipoma spremenili, kajti vsi zaupno pričakujejo da bode republikanska stranka ponovno zmagala in tako obdržala sedanji položaj na površju in zagotovila še štiriletno dobo prosperitete. Tovarne, ktere so bile že po več mesecev zaprte, *o zopet odprli in na tisoče delavcev, kteri so morali vsled politične negotovosti svojih delodajalcev počivati, sedaj zopet dela. Trgovina postaja dan za dnevom večja, kajti Število odjemalcev, kteri zopet služijo svoj kruh, redno raste in sedaj. ko je republikanska zmaga zago-tc% l.jpnft ter demokratično strašil. p odstranjeno, si je vsakdo zopet svest dobrih časov. Juridičen unikum. Providence, R. L, 1. nov. Porotna obravnava proti John Allinghamu, kateri je obdolžen, da je dne 15. sept. v Pavvtuckettu, R. L, umoril gospo Mairv OrowleyevOjB'postaJa je zelo senzaeijonelna. Pri tem je izid ob ravna ve odvisen od vprašanja, je li Allinjjham izvršil umor v državi Rhode Island ali v Massaohussettsu. V z;winjeimenovanej državi določa zakon za umor smrtno kazen, dočim doloma zakon v Rhode Islandu za umor le dosmrtno ječo, kot najvišjo kazen. Hišo, v kterej se je izvršil umor, deli namreč državna meja v dva dela in eedaj še ni dognano, je Ii Allingham izvršil umor v delu hiše, ki stoji v državi M&ssachassetts, ali v onem, ki je na ozemlju države Rhode Island. O katastrofi v Tercio. Trinidad, Col., 1. nov. Uradniki Rocky Mountain Coal & Iron Co. zatrjujejo, da je bilo v času, ko se je pripetila razstrelba v rovu pri Tercio, le 18 delavcev v rovu. Rešitev je bila, kakor smo že poročali, popolnoma izključena. Gospodarstvo svetovne razstave. St. Louis, Mo., 1. nov. Vodstvo avetov-ne razstave je plačalo nadalj-nih $500,000 na račun razstavnega dolga v znesku $5,000,000, tako, da dolguje razstavi le še $191,850. Izvirna poročila iz Ljubljane. (Konec.) Lep vspeh je imela prva jugoslovanska umetniška razstava v Belem-gradu. Nasi umetniki so se združili in so sklenili, da bodo jednake razstave prirejali po drugih jugoslavjan-skih mestih. Tako so nam obljubili prirediti umetniške razstave v Zagrebu, Sofiji in Ljubljani. Ali predno bi se to zgodilo, hotel nam je hudič zasejati ljuliko med pšenico. A ta hudič je bil zdaj Madjar. Bosenska vlada v Sarajevu ponudila se je jugo-slavjanskim umetnikom, da hoče vse njih slike prenesti ob svojih stroških v Sarajevo in tu prirediti razstavo. To je sicer lepo, ali Srbi so pravočasno spoznali starega lisjaka. Bosen-ski vladi ni bilo do tega, da bi bila ookroviteljica jugoslovanske umetno-ep je hotela izvabiti Jugoslav-jane v Sarajevo, da bi jih tu razdvojila in da bi tako pokopala ono solidarnost, ktera se je zasnovala v Srbih Podkupila bi morda tega ali onega umetnika, samo da bi potem pred svetom mogla reči: "Glejte, to je tisto sveto pobratimstvo, katero so sklenili v Belgradu srbski, hrvatski, bolgarski in slovenski umetniki." Bosenska vlada nam je najbolji porok z vsem svojim madjarstvom, da ona ni prijateljica našim težnjam. Kakor rečeno, naši umetniki so spoznali past in niso šli v njo. Sklenili so jednoglasno, da ne pojdejo v Sarajevo. Ta vest se je ugodno dojmila vsega slavjanskega juga, a kako iskreno je vpljivala na Srbe,, to so nam lepo svedočili srbski trgovci v Belgradu. Da bi odškodovali umetnike, sklenili so, da hočejo pokupiti vse njihove umotvore. Ako pomislimo, da slike predstavljajo ogromno svoto denarja, moramo pač občudovati požrtvovalnost srbskih trgovcev. Dne 15. oktobra je praznoval slovenski pesnik Simon Gregorčič šest-desetletnico svojega življenja in zajedno četirif!esetletnico svojega pesniškega delovanja. Simon Gregorčič je duhovnik. V dunajskem "Zvonu" je priobeeval s\oje pesmi pod šifro "x" in ves slovenski svet je takrat povpraševal, kdo je ta izvrstni pesnik. Hitro so zaslovele njegove krasne pesmi, ali pesniku so prinesla več britkosti, nego veselja. Pesnik je zlagal lirske pesmi, opeval je ljubav, a to mu je nakopalo smrtnih sovražnikov. Njegovi tovariši, slovenski duhovniki, na čelu jim dr. Mahnič, sedaj škof, začeli so ga napadati in preganjati, a posledica temu je bila, da so pesnika duševno ubili. Preganjali so ga tako strastno, da je Simon Gregorčič moral brati mašo ob zaprtih vratih, ker mu sploh ni bilo dovoljeno, da bi se ljudstvo udeleževalo maše ktero je eital duhovnik in "prekleti" pesnik. To je bilo trpljenje za pesnika in za rahločutečega človeka. Ali katoliška stranka na Kranjskem, za ktero je takrat deloval dr. Mahnič, zahtevala je, da se zatre, vsaka svobodna misel, in ker je bil pesnik pristaš napredne stranke, moral je pasti.Uničili so ga njegovi sobi at je. Zdaj živi v pokoju v Gorici in nikdar se mu ni dobro godilo. Ni še dolgo temu, da so mu dobri prijatelji postavili peč v stanovanju. Neizmerno je škoda, da je moral naš pesnik toliko bridkosti pretrpeti. Ko so izšle L 1882. njegove poezije, bile so v kratkem času razprodane. Kar je storil, imelo bode večno veljavo v književnosti. Slava pesniku Simonu Gregorčiču! Naknadno mi je še omeniti, da je ; -ferski deželni zbor sprejel resolu-- se učiteljišče v Kopru razdeli dva oddelka: v slovenskega in italijanskega. V Gorici je gimnazija in realka nemška, kar je vzrok, da niso s tem zadovoljni niti Slovenci, niti Italijani, zato so se zdnzžili. Deželni zbor goriški je sprejel resolucijo, da se v Gorici napravi slovenska gimnazija in slovenska realka in da se takisto za Lalie osnuje gimnazija in realka z italijanskim učnim jezikom. Dosedanje nemške srednje šole v Gorici ne ustrezajo dejanski potrebi in zato jih res ni potreba. To je torej nekaj eselega iz naših deželnih zborov. Ravnokar nam je došla vest, da se je zaključilo zasedanje deželnega zbora kranjskega. O nje-m smemo reči, da je spet životaril, a da ni mogel nič storiti, ker ga je morila katoliška ob-strukcija. Bepisi. Tercio, Colo., 31. oktobra. Iz našega kraja je le malokdaj citati kak dopis v našem dnevniku, toda bolje bi bilo, ako bi tudi sedaj moje poročilo izostalo. Čitateljem lista "Glasa Naroda" je znano o velikej katastrofi, ktera se je tukaj pripetila dne 28. okt. in radi tega ne bodem natančneje opisoval grozne nesreče. Omenim naj le, da je ob času nesreče delalo v rovu kacih 50 premogarjev, po večini Italijani. Zal, da je bilo med nesrečniki, ka^ tere je dohitela tako žalostna smrt. tudi kacih osem Slovencev, izmed katerih so bili štirje doma iz Dolenje vasi pri Oirknici, namreč: Ivan Baraga, Josip Baraga, Ivan Opeka in Ivan Urbas. Katastrofo je zakrivila družba sama, ker premalo pazi na izboljšanje zraka v rovih. Srčni pozdrav! Fran Kušljan. Napad z vitrijolom. York. Pa., 1. nov. Včeraj zvečer so gospodično Nannie Kalbovo našli na ulici — oslepljeno in na obrazu ter na prsih popolnoma ožgano. Nek nepoznani lopov je vrgel nesrečniei vi-trijol v obraz in potem všel ne da bi ga zamogli dosedaj dobiti. Ko so rane dekleta v bolnici zavezali, je pripovedovala, da se jej je približal nek nepoznan mož in jej vrgel strupeno tekočino v obraz. Umor in samomor. Chicago, 111., 2. nov. Vsled prepira radi poslov je William Kullman štirikrat streljal na svojega druga Henrv Hotzerja. Oba sta bila lastnika tovarne. Napad se je vršil v gostilni h. št. 297 North Ave. Morilec je po storjenem činu tudi sebe ustrelil in vsled zadobljene rane pol ure kasneje umrl v bolnici Alexian Brothers. Prorezal si je vrat. New Haven, Conn., 2. nov. Policijski narednik "William E. McBride s1' je včeraj prorezal vrat in je sedaj v smrtnej nevarnosti. Star je 55 let. Usmrtiti se je hotel, ker je njegov sin nevarno obolel. AVSTRIJSKO DRUŠTVI V NEW YORKU, 31—33 Broadway. 4. floar. Daje nasvete na informacije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore. Pisarna odprta: od 9. ure zjutraj_do 5. ure popoludne iz-vzemši nedelj in praznikor. Za kazen je moral — kaditi. Sioux City, la., 1. nov. Šolski ravnatelj Thomas je v velikih stiskah, kajti stariši 121etnega Arthur Love Mooreja so vložili proti njemu kazensko tožbo. Šolski ravnatelj je namreč imenovanega dečka prisilil pokaditi v njegove j prisotnosti v razredu nič manj kot — 20 eigarei. Kaditi je moral jedno za drugo, ne da bi smel pri tem pljuvati. Deček je postal pri tem tako slab, da so ga smrtnobolne-era prinesli domov. Ravnatelj je dečka kaznoval, ker je na ulici kadil cigarete. Deček je še vedno bolan. Prebivalci so zelo ogorčeni proti takem ravnanju z dečkom. Iz Srbije se poroča: Ker se je pripetil zopet krvav spopad med bolgarskimi in srbskimi vstaškimi četami, ter je bilo na obeh straneh več osob ubitih, je javno mnenje na Srbskem zelo razburjeno (?). Zahtecajo se za Bolgarijo stroga sredstva, ker baje podpira vstaše. Nekateri listi (?) pozivljejo celo, naj se sklice protestni shod, da se protestuje proti bolgarski x>litiki napram Srbiji. — Razume se, da ie vse skupaj le pobožan želja nevoščljivega in hudoželjnega židovskega ca ^pisja. Ponočnjak je prišel pozno v noči in zgodaj v jutru domov. Ravno pred veznimi vrati izgubi ravnotežje in sede na tla. Rab bi pozvonil za hišni zvonec, da mu pride kedo odpret. Zgrabi, vleče, a nikogar ni, kar pride nočni čuvaj mimo. "Kaj pa delate?" ga vpraša. — "Pol ure že zvonim, a samo nek pes prav grdo laja, odpre mi pa nihče", odgovori s težavo od vinskih duhov prevzeti junak. — In kaj je bilo? Pograbil je svojega zvestega psa za rep in ga pol ure vlekel misleč, da vleče za hišni zvonec. Listnica uredništva. "Brezimenski", South Fork, Pa. Dopise brez podpisov ne objavljamo, zlasti pa tacih ne, kteri so — n. pr. kakor Vaš — do cela osobni in žaljivi Pri odhodu v staro domovino si štejem v dolžnost, da se še enkrat naj iskre ne je zahvalim vsem rojakom v Bridgeville, Pa., in okolici, kateri so mi sočutno pomagali z denarnimi prispevki v mojej bolezni. Torej vsem najtopljeja zahvala. New York, 3. novembru 1904. Blaž Rupnik. MOHORJEVE KNJIGE pričnemo razpošiljati drugi teden. .Vse one predplačnike^ kteri so premestili svoje prejšnje bivališče, prosimo, da nam izvolijo naznaniti sedanji naslov radi neprilik priodpošiljatvi. Družba je izdala letos sledeče knjige: 1) Koledar za 1. 1905. 2) Zgodbe sv. pisma. XI. snopič. 3) Lurška mati božja. 4) Bodi svoje sreče kovač. 5) Slovenski fantje v Bosni. I. snopič. 6) Lisica zvitorepka. Cena knjigam znaša $1.30 z poštnino vred. Prijatelje lepega čtiva vabimo na naročbo. OŽENITI SE ŽET iT MLAD SLOVE-nec, poštenega in mirnega značaja. Po poklica je rokodelec z stalno službo in dobro plačo. Rad bi vzel za tovarisico kako pridno in marljivo slovensko dekle od 20—28 let, ko j a naj bi znala tudi nekoliko nemško. — Resne ponudbe z sliko naj se izvolijo pošiljati pod P. J., Box 28, Jeannette, Pa. Tajnost zajamčena, slike se vrnejo .nazaj. (2-3 11) Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 5. novembra ob 10:30 uri iz New Yorka v Antwerpen- Brzopamik KAISER WILHELM n. odpluje dne 8. novembra ob 3:30 uri popoldne iz New Yorka v Bremen. Parnik AMSTERDAM odpluje dne 9. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski parnik na dva vijaka LA TOURAINE odpluje dne 10. novembra ob 10. uri odpoldne iz New Yorka v Havre. Poštni parnik MOLTKE odpluje dne 10. novembra ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 12. novembra ob 10:30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen. Regularni parnik BREMEN odpluje dne 15. novembra opoldan iz New Corka v Bremen. Poštni parnik ROTTERDAM odpluje dne 16. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzopamik LA LORRAINE odpluje dne 17. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yerka v Havre. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 19. novembra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Brzopamik KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 22. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen. Tožne listke za vse zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki ceni kaker parobrodne družb* same. Tsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod ▼ New York, to je po kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti nAko ste v zadregi, pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: threi seven nine five Cortlandt, potem z nami po domače govorite in pridi eden po Vas, to velja zelo malo in je velike vrednosti. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da se»-otvoril novo urejeni saloon pri „TrigIavu" 617 S(J. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležan« ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, fcajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago- Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno k e g 1 i š č e in igralni miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prrt' vrstfza točno in solidno postrežbo-Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo večkrat počasti«.] s svojim obiskom 1 Mohor Mladič. 617 So. Center A v., blizo 19. CHICAGO. LULOTOI& V ara pij« redno. Poiilja so v sabojik po jeden tneal (11 steklenic) na vse kraje zapadnil držav Sov. Amerike. T obibsa oaročila so pripoTofe JOSIP RTJSS, 432 S. Santa Fč A v. Pueblo, Col, Slovensko katoliško Q: podp. društvo <7 svete Barbare za ZJedlnjene države Severn® Amerike. Sedež: Forest City", Pa. Inkorportrano dne 31. Januarja 1902 v državi Pennsylvanljl. -O-O- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALA TI, mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Bun, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJZIJ ZAVEB.L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON FIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. 0., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo L tajnika: Ivan Telban, P. O. Box 607 Forest City, Pa. Droštveno glasilo je "GLAS NARODA". Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDRIDGE, MONT.. v CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni saloon, v kterem točim vedno SVEŽE PIV«, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. S spoštovanjem MARTIN RATC, Box 58, Chestaut, Park Co., Mentana. "•LAS NAR#»A" prodaja po 1 cent številko: Anton Bobek, poslovodja podružnic ce Frank Sakser, 177S St. Clair St.-. Cleveland, Ohio. Josip Ausec, 105 Indiana Street, Joliet, 111. Martin Matijašič, 607 South 2nd Street, Steelton, Pa. m v 1 zaslužene denarje je naj« I P7kn bol^a sigUrno domu 1 U*»llU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New York je da je največja nesreča v A-merika za človek i — l>oilt-zen neiskusenem zdravniku toži, namesto da se takoj o orne na najbolšega zdravnika, kateri j am č i z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Aato 1*0 |ljeDa velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Malk Strah, Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Gužtln, Zdej jest AntonStamfelVam dam MariaSkušek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za. Homestead, Pa. čel Va5a zdravila rabiti, takoj sem zdraveL Vsakem od mojeh roja k -v in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen ka kor svojem največjem dobrotniku. Inton Stamfel. , Proi". Collinsjamei za popolno oz-dravljenje vseli bolesti: ICaliTOl* t>olessti na plučah, prsih, želodca, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, z;ato žilo (iiemeroide), onemoglost pri spolskemobčevanju, \y\ ;i(]iin;e las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slep« st, tu ka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notrani< bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale tu tranje in zunanje bolesti. X>x-ofl CUollins* je jedini ka ten popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezui smeraj, točno opiSito lato tr maternem jeriku in adresujte na * PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prot Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se goto« popolnoma n?.!^,vit- in se bolezen gotovo nigdar rcČ nt forme. Jugoslovanska KatoL Jeflnota. Ir^-orporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, JVIIINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HAJUAN, P. O. Box 303, Ely, "Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽlSNIK, P. O. Box 138, Federal, Fa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 10«, Ely, Minn NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1796 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj ae blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Bresiok, Ely, Minn., po svojem rastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: Iran Gorre P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DrobnostL KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Ljubljani: Jera Skofic, posestnik ova žena, 44 let. Zalokarjeve ulice 12. Marija Vojevc. gostija, 84 j let, Tesarske ulice 3. Franja Lenič,! delavčeva hči, 10 mesecev, Ilovica 7. j V bolniei: Jakob Košir, gostač, 60 j let; Elija Veličko, delavec, 23 let: j Ivan Pavlin, dninar, 60 let: Ivan Ivo 1 * ključavničarji V Ameriko. I>i pomočnik, 60 let. oktobra se je odpeljalo z ju nega kolodvora, v Ljub- ljani v Ameriko 114 Slovencev in 2S, Hrvatov. Umrl je v Mirni peči posestnik in gostilničar Fr. Novljan. v Trebnjem pa je umrla poses t niza Terezija Zore. i Iz maščevanja. Anton Ivuder iz Riže pri Postojni je služil za hlapca j pri nekem gospodarju v Sinadolih. j Ker ni hotel delati iti ker je naredi!: gospodarju več škode, ga je gospodar odpustil iz službe. Kuder ni čakal j zadnjeira. dneva odpovedi, nego je se 1 tisti dan zahteval denar in izstopi!. < Hodil je potem nekoliko časa po okolici, kar mu pade neki dan v glavo, da se mora še nad svojim bivšim gospo-j darjem maščevati. Šel je neko noč na polje ter mu ponjval vse zelje, potem jo je krenil še na veliki sadni vrt te po rezal vse sadne cepe, tako da ima gospodar veliko škodo. Naznanil je celo stvar orožnikom, kateri so lvudra aretirali. Pobegnil je dne 16. oktobra dom<> branski rek ni t Alojzij Kovač, doma od Sv. Katarine. Izučen je krojaštva in je že mesec dni pred drugimi prostovoljno prišel k vojakom, toda ko-mis mu je postal"~naglo pretrd. Napad. Janeza Kapusa. posestnika iz Studenčice pri Lescah, je na Bledu, ko je vozil premog v Bohinj, neznan človek napadel in ga s kolom udaril po glavi. Kapus je težko ranjen. Velik požar. Ogenj je 16. oktobra na Razdrtem uničil hiše in mala stav-binska [xjslopja Antonije Dolenc, Fr. Junca, Janez Ogrizek a, Alojzija Dar-java, Karola Krušiča in Marije Šte-bil. Gasile -o tri požarne brambe. — Škode je 34,300 K, zavarovalnina pa znaša 4290 K. Za pravico je bil tepen. Dne 19. okt. sta popivala pri "Lahu" na Rimski eesti v Ljubljani hlapec Gabrijel Hin t-ersehweiger in -slikarski pomočnik Andrej Jager. Ko jima je bil Lah žt živce razburil, sta začela zmerjati na takarieo, da goste goljufa in da ni z:i ta posel. Pri drugi mizi sedeči hlapec Ivan Tihel se je pa zavzel za natakarico, Češ, da jo pozna, da je poštena. To je pa J igra tako razburilo, da je planil na Tihlja in ga oklofutal. Pri tem je padla Tihlju čepica iz glave ktere pa ni pobral, ampak odšel ven Vrhu tega je pa Jager Še razbil pl i novo svetilko, vredno 8 K. Ko je prišel Tihelj čez nekaj časa nazaj po čepico-je bila že razrezana na drobne kosce. Škode ima 7 K. Hinterschweiger in Jager sta bila na to aretovana. V Gradašico je padla dne 19. oktobra zjutraj lSletna dekla Katarin; Urhova, stanujoča v Razpotnili ulicah št. 8 v Ljubljani. Praia je pred jezom parketne tovarne, kjer je voda globoka pol d rug meter, perilo, in ker ji je bil perilnik padel v vodo, ga jc hotela prijeti, a je omahnila v vodo. Splavala je sama iz vode, se tekla domov preobteč, potem pa šla zopet nazai prat. Nesreča, Dne 19. oktobra zjutraj ob 5 uri se je na Jesenicah pri preme-njavanju vlakov do smrti povozil sprevodnik pri c. kr. državni železnici Fran Ramor. V bolnici usmiljenih bratov v Kan-diji pri Novem mestu je bilo sprejetih meseca septembra 102 bolnika, koncem avgusta jih je ostalo 74, skupno oskrbovanih 176. Od teh se je izpustilo 65 ozdravljenih, 20 zboljšanih in 8 neozdravl jenih. Umrlo jih je v sen+->mbru 6. Oskrbovalnih dni se je naralo meseca septembra 2338. V oskrbovanju jih je ostalo 77. ŠTAJERSKE NOVICE. Dva brata se zastrupila. Neka ciganka je dala sinovoma viničarice Macenovica na Velikem vrhu pri Za-verču "sredstvo za pogum in moč". Bil je — arzenik. Ko je brat Ferdinand moral k vojakom, spremljal ga je njegov brat Jurij na kolodvor. Brata sta pred odhodom poMŽila ono "sredstvo za moč in pogum". Brat Jurij je drugi dan umrl. Brata Ferdinanda so pa v Celju v železniškem vozu dobili mrtvega. PRIMORSKE NOVICE. Trgatev v Istri. .Piše se: Dočim se ita o velikih povodnjih v drugih krajih, imeli smo v Istri le malo dežja, tako, da so potoki skoraj suhi. Po -nhem poletju je tudi jesen suha. — Vinska trgatev obnesla se je v naši okolici, kakor sploh v Istri, prav dobro; po količini je sicer zaostala za lansko, a po kakovosti jo mnogo nad-kriljuje. In vino je edini poljski pridelek, od kojega upa tukajšnji kmet ut.ržit i nekaj denarja za vsakdanje potrebe. Cena je sedaj od 15 do 18 novčičev. Zunanjih trgovcev še ni bilo pokupili so le domači preknpci v Pa-zinu in Pu 1 ju manjše količine, ker niso mogli dosti grozdja dobiti. Pro-sla leta so namreč nakupili mnogo grozdja in s tem pripravljali vino — in tako ceno pristnemu vinu pokvarili Letos so se pa vinogradniki v toliko spametovali, da so večinoma vino sami pripravili. — Dalje se piše iz Ivašče-ga pri Pazinn, da imajo ondi izvrstno belo vino. Po terno je šel v Gorico laški delavec G. Tomini iz Tridenta. Ko jo je mahal s Krasa proti Gorici, je pil vino, ali ker je novo vino močno, ga je omagalo, da je legel lepo na zemlje ter zaspal. Mislil je, da si ga lahko privošči, ker je imel, kakor je trdil pozneje, denar v žepu. in pa terna ga je čakala v Gorici. Ali pil je na medvedovo kožo, kajti terne ni bilo in vrhutega je moral premišljevati po poti do Gorice, ko se je probudil, kam so zginile kronice iz žepa in srebrna ura, kterih ni bilo več. Pravi namreč, da ga je nekdo okradel na potu. Tatvina v cerkvi. V Crauglio Furlaniji so pobrali ueznani tatovi vse zlato s kipa Matere božje v cerkvi. — Pretepel svojega rojaka. Nikolaj Napoleta.no, prižigalec luči v Goriei je doma iz Italije. Ta mož živi v so vraštvu z nekim Titom Casselom, svojim rojakom. V nedeljo, dne 16. oktobra sta se srečala po noči ob lla/2 v Stračieah. Napoletano je pogašal luči, ko ga je srečal Casselo. Začela sta se pričkati, in konec je bil ta, da je Napoletano pretepel s palico Cas-sela ter ga nevarno ranil na glavi Pot em je zbežal. Ko se je Casselo pobral s tal, je šel v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so mu napravili sedem šivov. Napoleiana so bili areti rali; po zaslišanju pa so ga izpustili na svobodo; seveda ga postavijo pred sodnike. Sedaj je zopet zaprt. Zgorel je hlev in senik v Fari Furlaniji na posestvu, ki je lastnina laškega Alojzevišča v Goriei. Zgorelo je tudi nekaj sena in razno gospodarsko orodje. Škoda znaša okolo 3000 K, pa je krita z zavarovalnino Tatovi v Tržiču. — Neznani tatovi so udrli ponoči v trgovino Colauttije vo ter pokradli tam 14 K, 3 lire, 2500 svalčič, 146 smodk, nekaj kolekov itd. Utonil je dne 17. oktobra v Vol- čjemgradu na Krasu llletni Al. Bunc in sicer v občinski lokvi, ko je šel po vodo. Lokev je zelo nevarna. V kratkem času sta se vtopila dva: ta deček in neki prileten mož. HRVATSKE NOVICE. Madjarski profesor na zagrebškem vseučilišču. Na zagrebškem vseučilišču se je ustanovila stolica za madjarski jezik in literaturo, za kar se je postavilo v proračun letnih 7200 K. To mesto je dobil cistercijanski menih dr. Koloman Grekša. Mož pa je šel takoj po začetku šolskega leta na šestmesečni dopust, ker se je za njegova predavanja oglasil le jeden slušatelj. Ali bi ne bilo koristneje ustanoviti s tem denarjem par prepotreb-nih ljudskih šol T Za deželnozborski mandat pokojnega predsednika Francescija se je že razvila v ivaneškem okraju volilna agitacija. Vlada kandiduje varaždin-skega odvetnika dr. Mojzesa Milja-niČa. starcevičijanska stranka zagrebškega odvetnika dr. Horvata, a hrvatska stranka prava (obzoraši) pa župnika Ivana Šašlja. Občinske volitve v Zagrebu se razpišejo baje za prihodnji mesec. Volilni imeniki so že izdani. Dvorni svetnik Kosta Hoerman je postal sekcijski načelnik upravnega oddelka pri bosanski dež. vladi. Čitalnični dom si gradijo rodoljubi v Virju. RAZNOTEROSTI. Velike povodnji. Iz vseh krajev Avstrije prihajajo poročila o povodnjih, posebno iz krajev ob južni železnici. Tudi iz Italije poročajo o velikih povodnjih. Tudi iz Samobora, Zagorja itd. prihajajo poročila o velikih povodnjihl.1 Pri Vel, Trgovisču je voda porušila železniški most. Okolica Novega Marofa je vsa pod vodo. Hladnokrvnost. General Peinson je pri neki priliki, ko so Francozi zasledovali sovražne čete v Algeriji, togoti spozabil tako daleč, da je s konjskim bičem udaril jednega svojih pobočnikov. Častnik potegne svoj samokres in nameri na generala, toda samokres se ne izproži. Urno izbije general pobočniku orožje iz roke in hladnokrvno smehljaje reče: "Osem dni zapora, ker nimate orožja v redu.' Črnogorski justični minister nenadoma umrl. — Nenadna smrt črnogorskega justičnega ministra Savliča vzbuja mnogo pozornosti. Ker so beograjski srbski listi priobčili vest, da je Savlič po obedu pri knezu Nikiti umrl na zastrupljenju, je črnogorski knez določil, da mrtvega ministra preiščejo dunajski zdravniki. Intrige proti novemu ruskemu ministru za notranje zadeve. "Czas" poroča, da je neka ruska dvorna stranka pričela pri carju črniti novega ruskega ministra za notranje zadeve. kneza Svjatopo?ka Mirskega. češ, da njegove izjave ne soglašajo z dosedanjimi vladnimi -tradicijami.Minister je svoj program zagovarjal pred carjem v posebni avdijenci, po avdijenei je pa podala demisijo, ki ni bila sprejeta. — Stališče novega ministra je baje sedaj trdnejše, nego ke-daj poprej. Zopet ruski vojaški begun? Rusom sovražni poljski list "Naprzod" poroča, da je bilo osem ruskih Častnikov, med njimi tudi jeden polkovnik, poslanih na avstrijsko mejo, da nakupijo konj za rusko vojsko. Častnik: pa so zbežali v Švico! Gremij dunajskih trgovcev je zavrgel predlog, da se županu dr. Lneger ju čestita k 601etniei. Morilka Klein je že priznala svoj zločin ter prosila, naj se moža izpusti. ker je popolnoma nedolžen; mož niti ni vedel, da leži umorjeni Sikora v njegovem stanovanju. Hud policaj. V Požunu je policaj prebodel trgovskega učenca Fnersta, ki je kukal skozi platno v cirkus. 100,000 lir je poneveril v Milanu družbi, ki izdeluje kroglje varne ščite, njen ravnatelj ter zbežal. Ukraden mrlič. Na pusti v okraju Sente je umrl nekemu posestniku triletni sinček. Ker je imel kmet v mestu svojo hišo, ter je vsako leto nekaj časa preživel s svojo rodbino v mestu, hotel je tudi otroku priredit: lepši pogreb v mestu. Zato je zavil truplo v ovčji kožuh ter ga peljal v mesto. Ker je bila pot dolga in vreme slabo, stopil je med potjo v neko čardo, da se okrepča. Mrliča je pusti! zunaj na vozu. Ko se je okrepčan vrnil iz gostilne, ni bilo več kožuha, pa tudi mrliča ne na vozu. Tat je gotovo mislil, da je odnesel v kožuhu kdo ve kak plen. Orožnikom se dosedaj še ni posrečilo najti ukradenega mrtveca. Iz juridične prakse. Prusko sodišče v H. je vprašalo pismeno pri županstvu v Z. ali je tesar Alojzij Schmidt identičen s kmetom Al. Schmidtom. Županstvo je odgovorilo: "Iuentičen sicer ni, toda oženjen je in oče treh otrok." — Pri istem sodišču je dobi! sodnik od vdove, ki ji je mož pred kratkem umrl, pismo, ki se je tako-le začenjalo: "Spoštovani gospod nad-varuh! Ker mi je mož umrl ter ste vi sedaj oče mojim štirim mladoletnim otrokom" itd. — Okrožna oblast v II. je nekemu domačinu odbila prošnjo za gostilniško koncesijo, češ, da ne gtovore ea gostilno pog(oji potrebe. Zavrnjeni gostilničar je takoj pisal odvetniku: Prosim, da zastopite proti temu odloku z vsemi pravnimi sredstvi, ker res ne razumem, ker res ne razumem, kako bi ne bilo pogojev, za potrebo, ker sem v svoji novi hiši vendar dal napraviti tri stranišča." Pobožna želja. V Schwemmelsba-ehu na Bavarskem sta občinskemu redarju izginila dva hleba kruha izpred peči. Svojemu ogorčenju nad toliko predrznostjo je dal policaj duška s tem, da je takoj šel po vasi službeno bobnat in klicat: Dva hleba kruha sta bila ukradena; kdor je kruh ukradel naj ga boli trebuh, da mu ne bode nikjer obstanka, dokler bode živ. Red za gledališčne igralce. Ruska vlada namerava ustanoviti red, ki ga bodo dobivali edino le gledališčni igralci. Dosedaj ima le malo število igralcev peterburškega dvornega gledališča nižje vrste rede sv. Stanislava in sv. Ane, a tudi to še le od tedaj, ko je nastopil vlado car Aleksander II. Vladne razmere pa ne odobravajo splošno. Posebno se poudarja, da red, ki je prihranjen izključno le gledal iščnim igralcem, izgubi vso svojo vrednost. Nasvet nje se temveč z raznih strani, naj se ustanovi skupni red, za učenjake, pisatelje in umetnike vsake vrste, kakor so francoske aka-demiške palme. Kretanje pamikOT. V New York so dospeli: Amsterdam 2. okt. iz Rotterdama z 644 potniki. Dospeti imajo: Astoria iz Glasgowa. Mongolian iz Glasgowa. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Gerty iz Trsta. Cedric iz Liverpoola. La Touraine iz Havre. Etruria iz Liverpoola. Pannonia iz Reke. Phoenicia iz Hamburga. Columbia iz Glasgowa. Laurentian iz Glasgova. Amsterdam iz Rotterdama. Friesland iz Antwerpena. Rotterdam iz Rotterdama. Odpluli m: La Savoie 3. nov. v Havre. Oifinli bed«: Neckar 5. nov. v Genovo. Astoria 5. nov. v Glasgow. Philadelphia 5. nov. v Southampton Zeeland 5. nov. v Antwerpen. Campania 5. nov. v Liverpool. Patricia 5. nov. v Hamburg. Kaiser Wilhelm II. 8. nov. v Bremen. Amsterdam 9. nov. v Rotterdam. Cedric 9. nov. v Liverpool. La Tnraine 10. nov. v Havre. Friedric-h der Grosse 10. nov. v Bremen. Moltke 10. nov. v Hamburg. Mongolian 10. nov. v Glasgow. Etruria 12. nov. v Liverpool. Princess Irene 12. nov. v Genovo. Finland, 12. nov. v Antwerpen. STE-U BOLNI! V TAKEM SLUČAJU SE Z VSO ZAUPNOSTJO OBRNITE NA ZBOR SLAVNIH ZDRAVNIKOV-ŠPECIJALISTOV. VSAK PROFESOR ZDRAVI POSAMEZNO BOLEZEN, V KTEREJ IMA NAJBOLJŠO IZKUŠNJO. V naslednjih slučajih se vam zamore pomagati: revmatizem, srčne bolezni, nalezljive bolezni, kožne bolezni, krči, astma, krvotok, bolezni na vratu, pljučah, jetrah, ledvicah; dalje ženske bolezni, kakor: belotok, nepravilnost mesečnega čiščenja, težki glavobol; zastarele spolske in tajne bolezni; bodenje v bokih, bolezni v križu, lomenje v kosteh, otekline, razne rane, zlata žila, kašelj, krči v želodcu, trebušne bolezni itd. Vsako omenjenih bolezni zamorete izlečiti, bodisi da je zastarela ali pa akutna. Zbor zdravnikov ozdravi vas i v takem slučaju, ko že drugi zdravniki niso mogli več pomagati in so vašo bolezen kot neozdravljivo naznanili. V vsakem slučaju bolezni boste dobili jamstvo, da bodete ozdravljeni, ako se obrnete na zbor slavnih zdravnikov-špecijalistov pod rmenem: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE V NEW YORKU. Ako ste na sto in sto milj oddaljeni od New Yorka, zamore se vam ravno tako pomagati, kakor če pridete osobno v ta zdravniški zavod, akc svojo bolezen natančno opišete. Tisoče je ljudi, ki so plačali veliko denarja zdravnikom, a niso bili ozdravljeni; vsi oni obračajo se potem na ta zavod, ker tukaj dobijo jamstvo, da bodo ozdravljeni. Kdor ne verjame, naj pre čita naslednje, pred javnim notarjem pod prisego potrjena spričevala: Bolezen na želodcu. Velespoštovani zdravniki:— Jaz nižje podpisan potrjujem, da sem bil na želodcu jako bolan; čutil sem bolečine po celem telesu in nisem imel več nade, da bi kedaj zopet ozdravel. Končno sem se obrnil na vaš Universal Medical Institute. Takoj v par dnevih po zaužitju vaših zdravil, čutil "C-m olajšanje in tekom nekolikih tednov bil sem zopet zdrav. Nič mi več ne manjka, imam dober tek in zamorem delati, kakor poprej. To pismo pišem iz hvaležnosti, da dokažem, da ono, kar je vaš zavod za-me storil, ne da se z besedami opisati. Prosim, da moj dopis priobčite v vseh časnikih. Ivan Buzanič, 433 W. 40th St., New York. Astma in kašelj. Cenjeni zdravniki:— Srčno se vam zahvaljujem za vaša, meni pripo-siana zdravila. Z veseljem vam naznanjam, da so me popolnoma ozdravila. Niti mislil nisem, da bodem v tako kratkem času zopet dobro počutil, ker moja bolezen na prsih je bila res zastarela in z slabim zdravljenjem od drugih zdravnikov jako zanemarjena. Največ sem trpel, ko je nastalo slabo vreme. Sedaj pa po par tedenskem uživanju vaših zdravil sem, hvala Bogu, zopet zdrav. Še enkrat se vam srčno zahvaljujem za vašo izdatno pomoč. Anton Kravanj, Box 43, Madison. Pa. Revmatizem... Spoštovani zdravniki:— Z velikim zadovoljstvom naznanjam vam, da so mi zdravila vašega zavoda dobro pomagala. Bil sem bolan nad pol leta za revmatizmom, poskusil sem mnogo zdravnikov, potrošil obilo denarja a vse zastonj. Končno obrnil sem se na vaš zavod in po uporabi vaših zdravil, čutim se prav dobro, ker revmatizem me je ostavil. Tisočkrat se vam zahvaljujem za hitro pomoč in ozdravljenje. Vsakemu rojaku priporočam vaš zavod, kjer se za malo novcev dobi veliko pomoč. Andrej Boh, Box 159, East Helena, Mont. Čemu toraj trpeti v nadalje, ko se vam tu daje dobra prilika ozdraviti se? Čemu metati denar po nepotrebnem drugim zdravnikom, ko vam bode ta zbor slavnih učenjakov dal jamstvo, da vas ozdravi vsake bolezni? Ne odlašajte toraj m ne metajte proč težko zasluženi denar! Pomnite, da -tem zavodu so vsi zdravniki samo profesorji la špecijallsti, ki so znam med zdravniki v celi Ameriki kot velik učenjaki. UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 WEST 29th STREET (blizu Broadway), NEW YORK, N. Y. Uradne ure za pacijente so: Vsak dan od 10.—12. ure predpoludnera in 0o-skuSnji se pokaže uspeh. To je Tonic, kteri preide v lasne korenine. Kdor na temu trpi, naj piše takoj po eno steklenico Exselsior Hair Tonic. Stane steklenica poštnine prosto $1 SO ako pa kedo vzame 6 steklenic, stane $€>. Pošilja se le proti protiplačilu. Kdor želi natančnega pojasnila, naj piše v slovenskem jeziku na zgoraj omenjeno tvrdko. Priloži se naj 4 cente v znamkah za odgovor. Vsaki pošiljatvi Excelsior Hair Tonic priložimo Medecinsko; preparirano milo za ktero je treba priložiti 25c. posebej; navoailo, kako naj se ga rabi, je na vsaki Steklenci. K. & L. Corn Rings and Plaster INTERNATIONAL MFG. CO 5T) je izvrstno sredstvo proti kurjim očesom bodisi na prstih ali na podplatih, — 6 malih in 6 velikih obročkov velja 35c. obliž za mehka in trda kurja očesa pa 25c poštnine prosto. Hernia Rupture Trusses. Pasovi za kilo. A" o kateri trpi na kili — ta naj se zaupno obrne na nas. Mi imamo zalogo najmoderneiih pasov v to svrho; ne iz železa in teškim polstrom in teškim jermenom, ampak ti pasovi so iz najboljše, lahke elastične tvarine, in iz guma. Vsakdo kateri to nosi lahko obavi svoj Eosel brez da bi ga oviralo. — Vsakdo ateri trpi na tem, naj nam pošlje mero (života.) Zadostuje z nitjo mera okol pasu. NaroČila se točno izvršujejo. Stane za navadni pruh $3.50, za dvojni pruh $5. — Denar naj se pošlje naprej po Money Ordru! Poštnine prosto in za tajnost se jamčil INTERNATIONAL MFG. COMPANY, 241 E. 81st St., P. 0. Box 948, New York, N. Y H»:i.Bt3oHkr , Milko Vogrin. Karala. Spisal Ar. Stojam. - o- (Mjo.) V takih pogovorih mi je čas hitro tekel. Saj sem se bil ves zavzel nad Vogrinovo osod". Zatorej pa tudi nisem občutil, da je jelo med tem močneje deževati. Še le ko jamejc »tražni ograji ugašati, spoznam, da hudo lije. Okolu naju pa je že bilo vse potihnolo in naposled še tudi midva umolkneva. Nato se močno zavijeva v svoja plašča ter sediva molče, radovedno pričakujoča, kaj nama poročajo nočne straže. Bilo je polnoči. Straže nama naznanijo, da je vse okoln mirno in brez nevarnosti. A kmalo po polnoči vlije se huda ploha, in ta nam stražne ognje celo ugasi. Tedaj pa smo v temne j noči nestrpno pričakovali blaženega, jutra. Polagoma je zdaj tekel čas. Spanec je posilil marsikterega stražnika. Tudi Vogrin je zadremal. In položi vš i trudno glavo na moje krilo, ležal je tu kakor brez zavesti. Le dihanje sem občutil, a ganol se ni. Meni pa je prihajalo kaj otožno pri srcu. Pretresla me je osoda nesrečnega prijatelja, in moj duh je bil razburjen. Roko sem položil Vogrinn na glavo, gladil mu čelo in lice— A kar naenkrat me vzdrami od daleč klic: "Kdo jetuf" Jaz skočim po koncu in straža mi naznani, da se nekdo plaze približuje bolnišnici. V trenotku se zasliši velik šum in ropot. A predno pokličem Vogrina in svoje, naj se pripravijo na boj, čuje se pok in strel. Naš oddelek pograbi hipoma orožje ter se pripravi na boj. S polovico straže napotim se takoj na desno, od koder so švigale krogle nad našimi glavami. Bolj plazeč se kakor hodč približujemo se pazno nočnim napadalcem. A v tem hipu ko zapovem svojim, naj streljajo, nastane za našim hrbtom pri bolnišnici strašen krik: Allah! Allah ! V istem hipu pa še jamejo vstaši hujše streljati iz gozda na nas, hote? nas seveda tako zadrževati, da bi ne mogli ranjencem in bolnikom na pomoč. A v tem so se varali. Zakaj po lovica nočne straže je 5e bila ostala na svojem mestu v rezervi. In z njo se napoti Vogrin, začuvši napadni krik, k bolnišnici, in tu se mame hud boj. Nekaj vstašev je že bilo hipoma prve stražnike v bolnišnici posekalo ter si priborilo vhod do ranjenih vo jakov. Luči po sobah in hodnikih se ugasnejo. Strašna tema nastane v hiši. Tu nisi mogel razločiti našega vojaka od vstaša. Kričanje in kletev, streljanje in rožljanje razlegalo s« je od vseh stranij. V tem trenotku ohrabri se tudi Vogrin. Vzemši v roko nočno svetilnico zapove svojim, naj mu slede. Luč v levici, v desnici pa sabljo vihteč, koraka naš rojak na čelu svoje straže v bolnišnico. ,W Tu pa se je zdaj jelo brez milosti klati in mesariti. Iz jedne sobe v drugo gonila je naša straža nstaše, deloma jih s kopiti pobijala na tla, deloma pa prebadala z bajoneti Ali nekaj vstašev se je pa vendar le bilo rešilo. Največ jih je seveda skozi okna po-ekakalo iz hiše, a nekaj se jih je tudi po sobah v kotih in pod posteljami potuhnilo, meneč, da uidejo tako smrti. Temu pa je bilo drugače. Zakaj Vogrin je vse sobe sam preiska-val, da mu noben vstaš ne ostane po-tuhnen pod streho, a med tem sem jaz stražil hišne vhode, prišedši tovarišu na pomoč. V prvih sobah so našli mnogo ranjenih in ubitih Turkov. Marsikterega so pa tudi še celo zdravega izvlekli iz temnega kota ali izpod nizke postelje na dan. Zadnja soba v prvem nadstropju je bila za častnike. Baš skozi to sobo je več vstašev vteklo. Poskakali so bili skozi okna na tla. Ta beg in nočni nemir pa je bil bolnike hudo prestrašil. In nekteri izmed manj ranjenih so se celo sami poskrili pod posteljami. Stopra\y ko se prikaže častnik Vogrin na čelu svoje straže z lučjo v roki, naznanjajoč, da je vsa nevarnost pri kraju, izlezejo zopet ven iz svojega skrivališča. Le tieden izm^i njih tam v skrajnem kotu si ni upal na svetlo. To je bil nadporočnlk — baron Benda. Cul je znan glas ter spoznal po govonv svojega sovražnika — Vogrina. Srce se mu je treslo samega strahu in sramote. Rajše bi bil videl, da ga prehode Turek, nego da bi mcral izpod postelje — Vogrinu, svojemu rešitelju pred oči. Ali takoj zapazi neki vojak, da se skriva človek tam v kotu pod pošteno. In vojak zakriči: "Tu je še en ter udari s kopitom svoje pu-Ske po njem. Vsi se zavzamejo nad tako turško predmnostjo ter obkolijo postelj v ve-likej razburjenosti žugaje s smrtjo vstašu. Ali ko se pa ta le ne izkobaea izpod postelje, pa še zaukaže Vogrin: "Pojdi ven, ako si Turek-vstaš, steer t« takoj a sabljo posekami" Jecljaje in zamolklo odgovori sedaj moški glas, da ni ondu vstaša. Ali predno je mogel Benda, ves omamljen po hudem udarcu, povedati stan in svoje ime, izvleko ga šiloma stražniki izpod postelje ter ga pehajo močno drže pred poveljnika. Z očmi uprtimi v tla, mršavih las in bledega lica stal je zdaj baron Benda — pred Vogrinom! Da pa se zadnji prepriča, ali je to res vstaš ali ne, privzdigne brlečo svetilnico in mu posveti v obraz... A kakor da bi mrtvec nenadoma stopil pred oči, tako se zganeta v enem in istem trenotku oba, Benda in Vogrin. Kakor obsojenec na smrt, stal je baron pred svojim rešiteljem Vogrinom, gledajoč nepremično v tla. Vogrinu se pretrese duša pri tem pogledu, Vse storjeno gorje in krivice stopijo mu v tem hipu hujše kakor kdajkoli pred oči. Srd in sovraštvo vzkipi na novo v njegovem srcu. In v tej razburjenosti in brezzavesti bi bil on svojega sovražnika kakor Turka-vstaša z bridko sabljo prebo-rlel, ko bi ne bila misel na Olgo zadr-žavala in krotila maščevalne strasti in togote njegove. Vsta straža je bila svojega častnika in pred njim stoječega navideznega vstaša obstopila. Nikdo cd njih ga ne pozna. A ker tudi sam ničesar ne govori, mislili so že VS17 da je ta potuhnem vstaš, vrgši orožje skozi okno slekel svojo vrhovno obleko, češ, da se tako najlagše utaji in reši nagle smrti. Poželjivo in razkačeno gledajo vojaki na svoj plen, hoteč prebosti .^a v svoje j togoti, kar zadoni močni gla Vogrinov: "Pustite ga; on ni vstaš, on je... " Pri teh besedah pa ga še Vogrin en krat s strupenim pogledom premeri od nog do glave, in ne izgovorivši besedice več, pusti ga sredi temne sobe stoječega. A s stražniki pa gre ven na prosto, in tu si ohladi pod milim nebom Cušo in srce! (Dalje prihodnjič.) PUH ULTONIA SLAY0NIA CUNARD LINE PARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PABNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PBOSTOB NA KROYTJ ZA SETANJE POTNIKOV TBETJEGA RAZREDA. odpluje iz New Yorka dne 15. nov. 1904. odpluje iz New Yorka dne 29. nov. 1904. odpluje iz New Yorka dne 13. dec. 1904. ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so paraiki na dva vi joka. Ti parniki so napravi jeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. UNIOHE AUSTRIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do Trsta ali Reke. telefon kadar do&pe* na kako pootajo ▼ Hew York in ne veš kako priti k Fn. Sakserjtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Compagnie Generale Transallantique. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMDSTA IN LJUBLJANE Šaljivi Francoz. Neki francoski kmet je prišel s svojo ženo k fotografu. "Gospod, rad bi dal fotografirati svojo ženo". — "Dobro. Sedite, draga gospa, ter napravite čim prijazneji obraz... Ena... dve... tri. Gotovi smo. Sliko lahko takoj s seboj vzamete." — "O, ni treba", je odgovoril kmet, "lahko si sliko sami obdržite. Fotografovati sem dal svojo staro le zato, ker sem hotel videti enkrat kakšna je moja stara, kadar napravi prijazno lice." Znan vinski bratec se ga je bil spet enkrat pošteno nalezel v gostilni. Po raznih težavah je srečno prijadral do svoje hiše. Treba je še bilo iti po stopnjicah v drugo nadstropje. A predno dospe do prvega nadstropja, obnemore, sede in zaspi. Ko se drugo jutro vzbudi, vidi, da leži prav tik železne ograje. Ves prestrašen pravi: "Moj živ dan! Kaj pa je to? V zaporu sem!, Kaj sem vendar naredil, da so me utakniii v luknjo? To bode moja stara huda!" al ^M RJEV ^ rcjENi Nad 30 let se je obnašal >r. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot oajboljSi lek zoper REUMATIZElt, FOKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne renmatidne neprilike. SAflOt 25ct ln 50ct. v vseh lekarnah ali pri P. At Hichter & Co. 215 Pearl Street, New York. ! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam najtopleje ter naznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodne listke, menjavam novce, ter odpošiljam denarje v staro domovino. Postrežba solidna in poštena. Z velespostovanjem BOŽO GOJZOVIC 523 Chostnnt St., JOHNSTOWN, PA. NAZNANILO. Podpisani naznanjam roiakom ilovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo nrejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, CaL Vedno točim