*"&"S
Poštnina plačana v gotovim
ŠTEV. 8
Po£j<
m
Z^ADRUGAR
Glasilo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VII
Izhaja enkrat mesečno <q> Naročnina letno za nečlane Din 18'— <sgp Posamezna številka stane Din I SO Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. 2. U. D. Ž. v Ljubljani VII
Vsebina: Nova članica našega Saveza. ■— Novo življenje v našem Savezu. — Staro in novo zadružništvo. — Nabavljalna zadruga in njene cene. — Iz železničarskega zadružnega življenja. — Nova doba v razvoju našega zadružništva. —Perutninarstvo. — Razno. — Red v zadrugi. — Železničarske kulturne ustanove. — Temni. — Iz upravnega odbora Nabavljalne zadruge. — Iz zadružne pisarne. — Cenik.
iova članica našega Saveza
Dne 10. VIII. t. 1. se je v Zagrebu vršil izredni občni zbor biv. konsuma ter so bila sprejeta nova pravila, po katerih je ustanovljena nabavljalna zadruga železniških uslužbencev za področje zagrebške direkcije.
Zadeva takozvane aprovizacije, oziro-,ma konsuma za področje zagrebške direkcije, je s tem definitivno razčiščena. Bilo je potrebno veliko potrpljenja, veliko boja, preden se je spravilo to vprašanje na pravo pot. Leta 1920. je direkcija Zagreb pod silo okolnosti prevzela takozvano kon-sumno in produktivno zadrugo železničarjev v svoje roke in jo vodila pod naslovom aprovizacije. Naše ministrstvo je bilo dalo leta 1919. in 1920. večje vsote tej zadrugi, a ker je bilo gospodarstvo slabo, osobje pa je bilo potrebno oskrbovati vsaj z najnujnejšimi življenskimi potrebščinami, zadruga ni mogla odplačevati dolga. Ravno-tako prva leta aprovizacija pod vodstvom direkcije ni mogla tako gospodariti, da bi se dolg odplačal. Radi tega je dolg ostal neizpremenjen, pač pa se je ustvarjal obratni kapital ter so se s tem aktiva podjetja boljšala, oziroma večala.
Seveda je bila aprovizacija v težkem položaju, ker osnovno vprašanje obstoja ni bilo jasno. Radi tega se je že več let iskalo izhoda in ko je leta 1927. naše ministrstvo izdalo odlok, da se imajo aprovizacije ukiniti in osnovati zadruge pri direkcijah Sarajevo, Zagreb in Ljubljana, je vprašanje Zagreba bilo še težje. Premostiti je bilo potrebno še več predsodkov kot smo jih imeli v Ljubljani! Na eni strani je bil dolg državi, na drugi strani premoženje zadruge, ki se je, množilo z aktivnim sodelovanjem vsega osobja, ki je pri aprovizaciji kupovalo. Na tretji strani pa so bila pravila bivše zadruge in članstvo, ki je na podlagi teh pravil vplačalo predpisane deleže. Ni manjkalo tudi takih ljudi, ki so
kratkomalo zahtevali takojšnjo likvidacijo, oziroma ukinjenje aprovizacije.
Naposled je vendar zmagala dejanska potreba! Protivniki preosnove aprovizacije v nabavljalno zadrugo v okvirju Saveza nabavljalnih zadrug, katerih je bilo precej v Zagrebu in Beogradu, so morali utihniti. Naš Savez, ki je stal aprovizaciji zadnja leta nesebično in požrtvovalno ob strani, je uvedel pogajanja z našim ministrstvom. Po dolgih razpravah na vse strani je bil dosežen popoln sporazum, bila so sestavljena pravila, ki jih je odobrilo naše ministrstvo in jih je sprejel tudi Savez. Potrebno je bilo ta pravila sprejeti na izrednem občnem zbora bivše zadruge ter jih dati potrditi od pristojne oblasti. Pravila so sprejeta in sigurno tudi že potrjena! Preostaja samo še formelen akt, to je, sklep upravnega odbora Saveza nabavijal-nih zadrug državnih uslužbencev, da se nova nabavljalna zadruga državnih železničarjev za področje zagrebške direkcije s sedežem v Zagrebu sprejme kot polnovredna članica Saveza.
S tem smo jugoslovanski železničarji naredili na zadružnem polju zopet velik korak naprej. Število naših zadrugarjev-železničarjev se pomnoži za približno 7000 članov in nabavljalna zadruga v Zagrebu postane polnovredna članica in sestra nabavljalnih zadrug Ljubljane in Sarajeva.
Odkrito se veselimo tega našega skupnega uspeha in častitamo našim tovarišem iz zagrebške direkcije na tej pravilni in koristni odločitvi, ki bo prinesla novih koristi ne samo njim, nego vsemu jugoslovanskemu prometnemu osobju. Tri velike nabavljalne zadruge železničarjev so sedaj v Savezu in potom njih je včlanjeno okoli 30.000 jugoslov. železničarjev - zadružnikov. Je to že lepa številka, na katero smo lahko ponosni!
Ni še rešeno vprašanje obstoječe zadruge za področje beogradske direkcije, ki ima svojo filijalko v Subotici za področje subotiške direkcije. Trdno pa veru-
jemo, da bo tudi ta zadruga v najkrajšem času spremenila svoja pravila, stopila v Savez in da se v Subotici za področje subotiške direkcije ustanovi samostojna nabavljalna zadruga. Ko bo to končano, smo jugoslovanski železničarji potom petih velikih nabavljalnih zadrug včlanjeni v Savezu, kjer moremo in moramo razviti uspešno in konstruktivno delo z vsemi ostalimi državnimi uslužbenci za gospodarski prospeh celega stanu jugoslovanskih državnih uslužbencev.
Naše stališče, da imej državno prometno osobje po področjih železniških direkcij v okvirju in pod okriljem Saveza svoje enotne nabavljalne, kreditne in stanovanjske zadruge, počasi in sigurno zmaguje. Veiiko težkoč smo morali odstraniti, veliko napadov pretrpeti, vendar od zavzetega stališča nismo nikdar odstopili. Dosegli smo potrebne dopolnitve zakonske »uredbe o Savezu, počasi dosegamo tudi popolno afirmacijo vsega jugoslovanskega prometnega osobja za to naše stališče. Najtežja naloga bo dokončana, ko imamo za vsako direkcijo posebno nabavljalno zadrugo, ker je pri nabavljalnih zadrugah vprašanje najbolj komplicirano in najbolj težko. Pri kreditnih in stanovanjskih zadrugah ni toliko težkoč in upamo, da tudi obe kreditni zadrugi v Zagrebu spremenita pravila in se včlanita v Savezu. Hočemo in moramo doseči naš cilj — enotnost vsega jugoslovanskega prometnega osobja na zadružnem polju v veliki skupnosti vseh drž. uslužbencev naše države.
Ko se torej veselimo nad pravilnim in tovariškim postopanjem naših tovarišev iz zagrebške direkcije ter jim ponovno čestitamo na njihovi odločitvi, želimo obenem, da bi naši slovenski tovariši s še večjo žilavostjo in požrtvovalnostjo delali za prospeh svoje nabavljalne in svojih kreditnih in stanovanjskih zadrug, ker s tem delajo za uspeh našega skupnega Saveza in za gospodarski napredek celega stanu državnih uslužbencev naše države.
Novo
življenje v našem Savezu
Še nedavno smo slišali preroke, ki so napovedovali: Ali še Vi kaj pričakujete od Beograda? Kar dobe denarja doli, je vse pokopano za nas.
Mi pa smo verovali in delali ter orali ledino zadružništva, kazali na uspeh naše organizacije in našega poštenega dela. In uspeh ni izostal. Skeptiki so začeli verovati v našo sposobnost in delo.
Našim članom je znano, da smo že večkrat pisali o premoženju Saveza Nabavljal-nih zadrug. Od leta 1922. naprej se je za dobo 5 let zbiral 1 % pri vseh državnih dobavah, nam so tudi odtegnili že leta 1921. enomesečno draginjsko doklado (ca. 150 dinarjev) za Savez. Prva leta je dobival Savez precej denarja od tega kapitala. Kot pri vsakem začetku, in to še posebno pri umetno ustanovljenih zadrugah, je bilo ponekod! malo poloma, posebno na jugu. Zadružnemu pokretu, posebno nabavljalnih zadrug, neprijazni krogi so to spretno izrabili in slikali po ministrstvih, da je škoda vsakega denarja, ki se ga še da Savezu od onega depozita pri Ministrstvu financ. Ni mnogo manjkalo, pa bi šol ta denar drugam. —
Medtem pa je večina zadrug že prebolela otročje bolezni prvega začetka ter se postavila večinoma na lastne noge. Doba suše, ko ni Savez dobival denarja, je bila prav koristna za zadruge. Sedaj je prišel preokret. Savez in vse zadruge so pridobile na ogledu zaradi dokazanih uspehov in življenjazmožnosti; sedaj dobiva Savez redno en milijon dinarjev na mesec iz onega depozita, ki znaša še ca. 70 milijonov dinarjev. Premoženje Saveza bo naraslo sukcesivno na 120 milijonov dinarjev.
Ako se k temu prišteje še deleže članov, njih rezervne kapitale itd., pridemo do lepega premoženja. S tem se da mnogo koristnega in pametnega ustvariti. Bomo videli v bodočnosti.
Staro in novo zadružništvo
Kot začetniki zadružništva so bili brezposelni tkalci flanele iz mesta Rochdale (reci: Ročdel), 15 km severno od Manchestra, že nebrojkrat pohvaljeni. Bilo jih je 28, ki so sklenili leta 1843. svoj položaj zboljšati ter so svoje društvo (zadrugo) 1844 registrirali. Društva podobne samopomoči so sicer v Angliji že začela na raznih krajih delovati, počenši z 1. 1822., toda zaslovel je Rochdale, ker se je tukaj dru-
štvo samopomoči 1. 1851. že moglo ponašati z lastnim mlinom, 1855. z lastno predilnico in bilo že 1863. poleg konzumne in produktivne tudi stavbna zadruga. Takšnemu uspehu odgovarjal je tudi sloves.
Tako je umevno, da začetek zadružništva vobče prisojamo Angliji, ne da bi hkratu znali obrazložiti vzrok temu pojavu. Anglija se je namreč doberšnih sto let prej gospodarsko preobrazila nego Francija. Znano pa je, da je francoska revolucija (1789.—1815.) odpravila fevdalni sistem gospodarstva in z njim odpravila zadružništvo, ki je dotlej, mogočno razpre-deljeno, odgovarjalo in zadoščalo več tisoč let potrebam svojih časov.
Angleška in francoska revolucija sta postali tako mejnik med starim in novim zadružništvom. Starejše zadružništvo je bilo po propasti rimskega cesarstva gospodarski temelj ustanovi srednjeveških držav, iz katerih so se razvile današnje nacionalne države. Zadružništvo je bilo vse do pred revolucije neka naravna skupnost, globoko spojena z možnostmi takratne produkcije; zadružništvo je bilo skratka navezano na fevdalni gospodarski način, prav kakor se je obratno ta opiral na zadružno skupnost. Vsaka občina je bila poljska in pašna zadruga. Zasebna last sta bila samo hiša in hlev. Skupna paša, skupno obdelovanje polja in delitev pridelkov je občane spajalo. Živino v hlevih krmiti, polja zasebno obdelovati so razmeroma mlade oblike gospodarjenja. Ostale pa bodo vsekakor tako dolgo, dokler večina prizadetih ne napoti primernejše gospodarske oblike.
Srednjeveški človek, kmet in rokodelec, sta še bila večkratna zadružnika. Svoboda pa, koncem 18. stoletja proglašena in navidezno odrešujoča — seve ne za njiju — ju je napravila samostojna, neodvisna, pa gospodarsko oklevajoča, dokler se po neizprosnih preizkušnjah nista ponovno zatekla k zadružništvu.
Večina naprav srednjega veka, kakor absoluten vladar, njegove gospodarske predpravice (regalije), način zemljiške lastnine, tlačanstvo, vojaške dolžnosti, vse to je bilo z zadružnim principom spojeno in mestoma do neke zadružne popolnosti izvedeno, tako da so bile produktivne sile tistega časa čim najbolj zajete. V dvorni zadrugi (Hofgenossenschaft) so bila razdeljena državna zemljišča državnim funkci-jonarjem. Gozdne, lesne, rudarske zadruge so se udejstvovale kot odgovorne ustanove mesto današnjega ministrstva za šume in rude. Vladarjev vodni regal je dobil gospodarski izraz v ribiških, vodno-prevoznih in mlinskih zadrugah. Njegov denarni regal se je spremenil v menjalne zadruge, ki
so od države celo jemale monopole v _ zakup.
Ko so pa te zadruge, po vedno spremi- 1 njajočih in stopnjujočih se načinih produk- s cije, pričele siliti v čisto določeno kapita- I listične oblike, se torej pregrešile nad c prvotnim svojim namenom izdatne samo- 7 pomoči, pač ni čudno, če so nastopivšemu c svobodno-gospodarskemu naziranju podle- r gle ter se razblinile v zasebno gospodarski * obliki, ki jo je novi čas v svoji namišljeni I prosvitljenosti tako zelo poveličeval. Za- c druge, ki niso več odgovarjale, so gotovo r morale propasti. Gospodarski individualizem, ki je po angleški in francoski revoluciji v zapadni Evropi nastopil, je po naravi r svoje grabežljivosti kaj kmalu ustvaril ve- v liko in vedno večje število gospodarsko g šibkih ter še dokaj hitro odkril vrzel, ki je r v pomanjkanju zadružništva nastala. Kapi- g talizem, ki si je bohotno pričel gospodar- g sko slabejši del človeštva podjarmljati, je g z druge strani dal povod in pobudo k no- 1 vemu združevanju malih sil, k zadružni- e štvu na višji stopnji. Velike in važne ljud- r ske plasti so se po svobodnem preudarku r in v pravilni oceni novega položaja zatekle k združitvi svojih sil, ko so uvidele, da v g vrvežu mogočnejšega kapitalizma posamič j zanesljivo prej ali slej omahnejo.
Tako smo danes, jedva sto let po na- 2 stali nujnosti in po njej porojeni zamisli i — osobito preko Rochdale — vseprek na i potu k zadružništvu višje stopnje. Nazira- t nja smo, da je zadružništvo sposobno za- r sebni kapitalistični gospodarski red uspeš- 1 no obrambno odvrniti, ga omejiti in pre- i pojiti, če s pomnoženim in stopnjevanim zadružništvom, distributivne in produktiv- 1 ne smeri, napotimo v gospodarsko obliko * državnega kolektivizma. Dosedanja zako- t nodaja nas v tem stremljenju podpira, ker č zadružni razvoj pripoznava in ga v poseb- ' nem zakonu ščiti. Ni težko uganiti, da je r za države, ki želijo v socijalnem zavarovanju napraviti samopomoč obvezno, zadruž- 1 no polje tudi le samo prvovrstna samo- s pomoč. Človeka je treba rešiti in v to svrhc f pač stvari žrtvovati. Da nam takega po- c globljenja še manjka, to dokazujemo vsik 1 dar, kadar ponosni odkrivamo gmoter r uspeh zadružništva. Poudarek profita na; s višjevrstnemu razumevanju zadružništva h odtujuje. V zadružništvu gre za človeka r rešiti ga kot posameznika ogabnih gmotnil \ skrbi, ki nam tako uspešno duševnost ubi { jajo. Kaj pomeni prostaški profit v primeri i s tako namero? Profit osrečuje posamez r nika, manjšino, sreča vseh je pa zajam i čena v geslu: brez profita. Na tem nivoji s bi se naj gibala razvojna črta zadružništva \ Zadružno slovstvo, ki je že prav ob (
širno, more pot podobnim vidikom utirati ^
c
j. Zavoljo tega bi naj bile zadruge s tako specijelno knjižnico opremljene, da bi pri-j. pomogle višji in čistejši miselnosti o za-d družništvu do veljave. Po tako razširjenem j. zanimanju bi bilo mogoče, da bi se s časom u dokopali do; kakega seminarja za zadruž-j. ništvo na katerikoli naših univerz, kakor -j ima to Nemčija (Koln). Brez takih ustanov jj pa ne bo mogoče zadružno misel poglobiti, j. oziroma močnejšo zavest o potrebi zadruž-
0 ništva vzgojiti.	—t—
*
i-
i- Razumemo in poznamo avtorja ter d njegove misli. Vemo, da sam prizna, da je J- vsaka gospodarska ustanova brez zadostne o gospodarske denarne podlage kot kaplja e na veji. Vsaka gospodarska ustanova, po-i- sebno pa zadruoa, ki se mora boriti za
>	svoje tekoče brezhibno poslovanje in pa e še proti velikemu številu kapitalistov, ki )- bi radi spravili zadrugo s sveta, mora biti i- enako oborožena kakor njegov nasprot-1- nik. Poleg morale in zadružne samozavesti u ne sme manjkati denarna hrbtenica.
e Da ne bi krivo tolmačili naši člani be-v sede »brez profita«, debatiramo še malo o ič profitu in »mamonu zlata«.
Tako življenje, brez gmotnih skrbi in i- zahtev, živi n. pr. cigan ali Arnavt. Žive ga li redovniki, ki se vdajajo samo premišljeva-a nju kaj bo na onem svetu. In to najlažje v i- tem slučaju, ako res nimajo nobenih gmot-i- nih skrbi in misli. Kadar pa jim prede la-3- kota in pomanjkanje, tedaj pride najpreje >- mamom, potem kaj drugega, n Ako bi posameznik delal brez profita,
. - bi zgledal nekako tako kot sedaj Arnavti c ali cigani, če ne duševno, pa vsaj gospo-1- darsko. Kako dolgo bi se mogel zdržati >r človek, ki je na takem gospodarskem ni-
>	voju kot Arnavt, tudi na višji duševni stopit nji, je vprašanje.
i- Tudi človeška družba dela s profitom. i- Kralji in vitezi so ropali, čitamo, da so tudi >• samostani in celo papeži delali nasilne pro-c fite, nekaj so zapravili na posveten način, >• dosti pa so dobrega storili za kulturo. Ka-
0	ko naj si zamislimo kulturo, ki je zrastla f v Rimu, Parizu, Dunaju, brez papeža, celi sarja?
k Kje bi imeli danes cerkve, telovadnice, a muzeje, gledališča, šole itd., ako bi delala
1	vsaka generacija »brez profita«, vse sama i pojedla v premišljevanju o abstraktnih re-i Čeh in ničesar ne zapustila svojim nasled-i nikom. Kako bi zgledale kmetije, ako bi i ne delal kmet s profitom, katerega inve-i stira za zboljšanje svoje kmetije, kadar je a potrebno. Kako bi zgledale tovarne, ako bi i delale brez profita, kadar se izkaže, da je i treba prenoviti vso tovarno? Kako bi zglodala posamezna družina, ako ne dela gospodinja v svojem gospodinjstvu »s profi-
tom«, to je, da si prihrani, kadar je mogoče, malo rezerve za svoje črne dni, za slučaj nesreče ali večjih stroškov.
Kako bi zgledala naša zadruga, če bi delala brez profita od svojega početka naprej? Imeli bi danes toliko obratnega kapitala, da bi ne mogli kupiti enega vagona sladkorja.
Kaj pomeni lastni kapital vidimo, ako pogledamo bilance drugih konzumnih društev, ki izkazujejo preko 4% režije od prometa samo za obresti od izposojenega kapitala, tedaj skoro toliko, kolikor znašajo naši celokupni osebni izdatki obenem z upravo vred.
Kako bi zgledale zadruge, posebno konzumne zadruge, v boju s trgovcem, ako nimajo lastnega kapitala? Bile bi muhe enodnevnice, ki se jo pusti ravno toliko časa živeti, da zabije svoje deleže ...
Tako je življenje, ki ga je že Goethe označil, da so najjačji činiteljii v življenju »Zwei machtigsten der Triebe, der Hunger und die Liebe«. Vzporedno z ljubeznijo do bližnjega tudi gmotno zadovoljivo stanje.
Pri ljudeh pride navadno najprej glad, potem ljubezen; ali kot reče Slovenec: ljubezen gre skozi želodec. Zadruga, ki ni dobro podprta, ne more dobro poslovati, in zadruga, ki ne posluje dobro, ni dosegla svojega cilja. Žalibog se mora ljudem govoriti več o gmotnih uspehih zadružništva kakor o vzvišenih ciljih zadružništva.
In oni niso nazadnje vzvišeni, ker gre tu v prvi vrsti za evolucijo, za sistematično in zdravo spremembo sedanjega kapitalističnega gospodarskega reda v boljšega.
Nabavljalna zadruga in njene cene
(Ljubljanski trgovec.)
V štev. 90 od 5. avgusta t. 1. se je lotil v Trgovskem listu anonimen ljubljanski trgovec nabavljalnih zadrug in njihovih cen. Navaja, da niso zadruge nič cenejše kot trgovci, čemu sploh obstojajo, da so zgubile svoj pomen, itd. Odločno zahteva, da se ukine prisilno članstvo pri nabavljalnih zadrugah in pusti državnim uslužbencem prosto roko, da si preskrbujejo svoje potrebščine kjer hočejo^ ne pa, da se jih prisilno veže na Nabavljalno zadrugo. Lepo prizna, da ni dovolila državna uprava po osvoboditvi takih plač, kakršne bi zahteval njihov življenski standart, pač pa je, da jih potolaži, opozorila na samopomoč potom zadrug.
Tako, na eni strani nas tožijo, da se železničarji preveč poslužujejo svoje Iza-druge, na drugi strani pa zahtevajo, da se
pusti državnim uslužbencem prosto roko, ,da si oskrbujejo svoje potrebščine tam, kjer hočejo.
Tarnajo, da plačajo davke, medtem ko .jih zadruge ne plačajo. Kdo je plačal največ davkov v zadnjih 12 letih, ako ne državni nameščenec? Ako smo dobili nekateri samo 30 do 40% predvojne plače, in pustili upravi ostalih 70 ali 60%, mar ni to dosti velik davek, večji kot so ga plačali vsi trgovci? Ako imamo še danes uslužbence, ki dobe z družino vred 700 do 800 Din plače na mesec, to ni niti za pošteno stanovanje za njegovo družino, ni to dosti yelik davek? Ali se more te davkoplačevalce še od drugih eksploatirati? Ako so nam dali zadruge in zadružni zakon in nekaj ugodnosti, je to malenkostna odškodnina za to, kar se nam ni dalo, to je: primerna plača. Dajte nam predvojne plače, pa ne rabimo nobenih drugih ugodnosti, niti tolažbe v obliki zadrug.
Vemo pa, da so imeli trgovci posebno pred leti lepe dohodke, ko je cvetela »konjunktura«, boljše dohodke kot pred vojno. In lahko bi jih še imeli, ako bi jih bilo relativno toliko kot pred vojno.
Ne silimo nikogar v zadruge, na občnih zborih Saveza so vse zadruge odločno 'odklanjale prisilno članstvo. Prostovoljno in svobodno smo se združili ter bomo zdru-,ženi delali za procvit zadružništva. Zavedamo se moralnega in družabnega pomena zadružništva, hočemo biti tudi mi pijonirji novega družabnega reda, ki ga tako lepo opisuje drug, odličen trgovski list, »Jugoslovanski Lloyd«, kar prinašamo v drugem članku.
Vsekakor se pa čudimo neorijentira-nosti uredništva Trgovskega lista, ki sprejema članke, v katerih se piše o »prisilnem članstvu«. To je najmanj, kar bi lahko od njega zahtevali, da pozna zadružništvo in ga objektivno kritikuje tako kot morda »Jugoslovenski Lloyd«
Iz želez. iadr. življenja
Novi pravilnik c povlasticah na železnici, je 'prinesel tudi naši zadrugi nova bremena. Imeli smo pred leti brezplačno vožnjo, nato smo dobili samo 75 % popusta in sedaj so znižali popust na 50 %.
Za našo zadrugo pomeni to 1 % manj dobička ali višje cene. Upamo pa, da bomo ta 1 % doprinesli z intenzivnejšim delom in kalkulacijo pri nakupovanju in da ne bo končni uspeh bilance nič slabši.
Seveda pa se bomo borili za stare naše pravice, ki jih nam in zadrugam nenaklonjeni krogi po malem odjedajo s svojimi intervencijami in pisarjenjem proti zadrugam.
Prinaša pa novi pravilnik večje ugodnosti za posameznike za prevoz goriva, in to uslužbencem z lastnim gospodinjstvom 5000 kg, uslužbencem brez lastnega gospodinjstva do 2000 kg prostega prevoza.
Opozarjamo uslužbence na to ugodnost. V kolikor se ne bi člani sami posluževali te ugodnosti in direktno na svoj naslov naročili premoga ter prevzeli s tem vse delo naročavanja, razkladanja, najemanja voznikov, plačevanja itd.
Ker mora zadruga plačati sedaj 50 % normalne tovornine, to je 31 Din pri toni, napram 40 Din tovornine po izjemni tarifi, ki jo dobe trgovci, se splača za ta znesek potruditi se in organizjirati dobavo premoga z brezplačnim prevozom obojestransko.	.
Člani-železničarji, ki se jim ne ljubi ali ne splača prevzeti poslov naročavanja, lahko zaprosijo za uputnico ter prepuste zadrugi prošnjo obenem z nabavno knjižico za kurivo in bo zadruga tem članom naročila pri direkciji uputnice in zato dobavila premog toliko ceneje izpod normalne cene, kolikor znaša razlika na tovor-nini. Svetujemo članom, da vzamejo, oziroma naroče dve uputnici, ako ne bi takoj na zimo ali v doglednem času vzeli premega 5000 kg. Eno uputnico za ca. 3000 kg za jesen, 2000 kg koncem leta.
Premog stane zadrugo 265 Din franko Trbovlje. Treba je plačati še 10 Din banovinske trošarine v Ljubljani kakor v Mariboru ter 6 Din mestnih pristojbin, skupaj 281 Din. Ako prodaja zadruga ta premog po 310 Din, od katerih se še odšteje 5' % povračila od celokupnega računa (vštevši dovoz na dom), to je ca. 17 Din, ostane zadrugi za vse delo, razkladanje in kreditiranje, 12 Din pri toni, medtem ko računa železniška uprava za režijo 10%, ali 22 Din pri toni.
Radi zvišanja tovornine, ker se jo mora plačati, pa bo znašala prodajna cona za premog 340 Din za tono.
Potrebne tiskovine za prošnjo bo dala zadruga svojim članom na razpolago.
Podobno je z drvmi. Kdor naroča drva ter prepusti v to svrho uputnice zadrugi, dobi drva toliko ceneje, kolikor znaša to-vomina.
Nova doba v razvoju našega zadružništva
Ugledni zagrebški dnevnik za trgovino, obrt in industrijo, Jugoslovenski Lloyd«, prinaša v štev. 164 kritiko o zadrugarstvu, zanimivo radi tega, ker prihaja iz trgovskih krogov. Evo nekaj odlomkov:
Kriza sedanjega kapitalizma je danes več kot jasna in očitna. Oni ekonomski
političarji in državniki, ki ne mislijo uganjati nojeve politike, so v prvi vrsti poklicani, da vse podvzamejo, da bi se mogla ta kriza prebresti brez pretresljajev, ki bi mogli škodovati ali uničiti silne pridobitve 19. in 20. stoletja.
Ti državniki so v prvi vrsti vpoklicani, da usmerijo ekonomski, kulturni in soci-jalni razvoj sveta in poedinih držav potom evolucije. Ta pot pa je mogoča samo tedaj, ako se upravlja vse današnje družbe in organizacije, počenši od države do najmanjše družabne edinice — v interesu večine, ali kot se to reče, v interesu mase, naroda. Kdor ne bi tega znal ali hotel, je kriv posledic.
V vrstal naših krogov, ki se imenujejo kapitalistični, ne vidimo, da računajo z novim duhom časa.
Njeg. Vel. kralj je dal v svojem mani-mestu izjavo in inicijativo, da se pokaže razumevanje za ta novih duh. Za danes omenjamo zadružništvo.
Primeri pri drugih naprednih narodih, pa tudi pri nas, n. pr. v Sloveniji, kažejo, da je zadružništvo ona ekonomska forma, ki v današnjih nejasnih in nevarnih časih najbolj pripravlja ono pot evolucije, s katero se more rešiti najdelikatnejša ekonomska in socijalna vprašanja. Imajo prav oni, ki trdijo, da bo zadružništvo temelj bodočih, ekonomskih sistemov in odno-^ajev.
Interesi so in bodo najjačje vezali med seboj ljudi in narode. Toda ravno »interesi« so izzvali in ustvarjajo najjačje borbe in vojske med ljudmi in med narodi. Dosedanje veze teh interesov so bile slabe, neprave ali celo škodljive.
Samo zadružništvo izgleda, da je poleg vseh težkoč v svojem razvoju neko pacifistično orožje v ekonomskih borbah in bojih, ne samo v posameznem narodu, temveč tudi med narodi.
Današnja vlada podpira zadružništvo v veliki meri. Znano je, da je vlada sanirala dosedaj zadružni Savez v Splitu, Sa-vez hrvatskih težaških zadrug v Sarajevu in Osrednji Savez hrvaških seljačkih zadrug v Zagrebu. Vsemu zadružništvu pa je dala dober temelj.
Nadalje pozdravlja zadružništvo, posebno kreditne in produktivne zadruge, ter jim želi obilo uspeha, zase in za splošni dobrobit države. Pozdravlja zadruge, obeta jim pa obenem kritiko, objektivno kritiko.
Ta k-o trgovski krogi o zadružništvu, kar smo že neštetokrat sami pisali in poudarjali. Zadruga ni samo navadna prodajalna, zadruga in vse zadruge so edinice, kjer se uče ljudje brez razlike stanu gospodarsko misliti in živeti, upravljati sami sebe, svoje zadeve, pa tudi upravljati splošne zadeve.
Kjer je izvršilo zadružništvo svojo nalogo in koristno delo, tam se ni treba bati ne demagogov, ne revolucije. Tam prej vzcvete blagostanje, materijalno, kulturno in moralno.
Tudi dobrohotna in objektivna kritika pisca in lista »Jugoslovenski Lloyd< sploh o zadružnem gibanju je vse hvale vredna. Tu se lahko; učimo člani zadrug sami, da se mora postopati objektivno in ne kritizirati zato, da se s tem postavlja. Najmanj pa pljuvati v lastno skledo.
Perutninarstvo
Pospeševanje nesnosti perutnine pozimi.
Splošno je znano, da so sveža jajca pozimi redka in dražja kakor poleti, ker kokoši ne neso tako kakor poleti. Da se producira v zimski sezoni čim več jajc, je potreba upoštevati, da vse pasme kokoši nimajo sposobnosti, da bi nesle pozimi. Najboljše se obnese naša domača kokoš šta-jersko-zagorska, ki je kakor nalašč ustvarjena zato. Pišče zgodnjega valjenja te pasme prične nesti že septembra ali oktobra in nese pri dobri in pravilni reji skozi celo zimo. Za pospeševanje nesnosti moramo ^ nuditi kokošim primerno toplo stajo, dobro hrano, omogočiti brskanje in gibanje, da se ogrejejo. Potrebno notranjo toploto pa dobe z zadostno toplo hrano. Mehko hrano (zmečkan krompir in slično) se jim po-klada zjutraj in zvečer, kot mastno hrano se jim daje mleko, mastno meso, oves in zrnje, nikakor pa jim ne sme manjkati zelenjave, peska, apna, ogljenega zdroba itd. Nesnost pospešuje tudi, ako se jim daje seme kopriv in lana, ki se zmeša v »mehko hrano«. Nekateri priporočajo, da se doda v to hrano tudi nekaj vina.
Predvsem moramo upoštevati, da nesejo samo zdrave, pravilno negovane kokoši brez mrčesa in da je njihovo zdravje odvisno od snažne staje in očiščene krmilne posode. Da si odgojimo štajersko-zagorske kokoši, moramo pri valjenju paziti na to, d da podlagamo za valjenje jajca, ki imajo znake štajersko-zagorskih kokoši in izvirajo od kokoši, ki so dobro nesle.
Infekcijske bolezni perutnine.
Ker se ponavljajo tudi v naši banovini razne infekcijske bolezni perutnine (kolera, tifus), svetujemo vsem, ki se bavijo z rejo perutnine, da ji dajejo večkrat mleko, in sicer po možnosti kislo mleko, ki je izborno sredstvo proti bakterijam. Teh bolezni pri nas doslej nismo beležili v taki stopnji, kakor so se pojavile zadnji čas, vsled česar vse perutninarje na to dejstvo
opozarjamo, da bodo skrbeli za čim večjo higijeno živali, ker obolelim ni pomoči.
Zajedalci perja in kože perutnine.
Večkrat opažamo, da je perutnina na hrbtu proti repu brez perja, da peresa razpadajo, da je perutnina mršava in iz-gleda jako neokusno. To povzroča neka vrsta uši, ki se hrani s perjem in luskinami zgornje kože, kar ogroža življenje kokoši.
Da se tega zajedalca perutnine prežene, moramo očistiti in desinficirati stajo, gnezda, drogove, kjer spe itd. Kot desin-fekcijsko sredstvo uporabimo apneno vodo, lizolovo ali kreolinove "aztopino. Krmilne posode očistimo z lugom. Stene kur-nika namažemo z apnom, špranje in razpoke pa zamažemo z gostim apnom. Med perje živali natresemo mrčesni prašek. Golo kožo in okolico pleše očistimo s kreo-linovo vodo, nakar jo namažemo z nesoljeno mastjo in oljem. Na ta način živali rešimo propada in sebe škode.
Okus jajc. Jajce je najboljše in naj-izdatnejše prehranjevalno sredstvo, ki ga umetnim potom ni mogoče ponarediti in za praktično rabo nadomestiti. Prehranjevalna vrednost jajca je ista, kakor enako velik kos govejega mesa. Kakor jajca raznih pasem niso enako velika, tako je različen tudi okus, ki odvisi od pasme, načina in kakovosti prehrane. Perutnina, ki uživa začimbe in močno hrano (meso, grah, črve) daje okusnejša jajca kakor perutnina, hranjena z vodeno hrano (rastline v vodi, repa itd.). Radi tega so jajca domačih kokoši okusnejša, kakor pa jajca gosi in rac. Kokoši, ki se gibljejo prosto ter imajo na razpolago dovolj zelenjave, črvov, hroščev in sličnega, dajejo jajca s temnim rumenjakom, dočim dajejo zaprte kokoši, ki si ne morejo same poiskati primerne in potrebne hrane, jajca z bledim rumenjakom. Kokoši, ki uživajo vedno samo krompir, zdrob in slično, ne dajejo jajcu tako aromatičnega okusa, kakor one, ki imajo v izobilju zelenjave, ki vsebujejo mnogo železa, ki ga kokoš potrebuje. Iz tega sledi, da moramo skrbeti, da dobi perutnina dovolj različne in tečne brane, ako reflekti-ramo na kvalitativno dobra in okusna jajca.
Razno
Zatiranje stenic.
Marsikateremu delajo stenice preglavico. Z raznimi kemikalijami jih preganja h. pr. s Flit-om, žveplom, formaldehvdom, Petrolejem itd. Toda stenica leže jajca v špranje, ki so nedostopne, in jih ne zatre fte žveplo ne petrolej.
Pomaga nam tu lahko narava, naraven sovražnik stenic — pajk — imenovan suha . južina ali Matiček. Ponoči obleze pajek pohištvo, stene in vse špranje, ter si išče hrano in med njo tudi stenice, katerim izsesa kri. S svojimi dolgimi kraki izbrska jajčeca in mlade stenice iz špranj ter jih uniči. V kratkem času zatre ta žival vso zalego stenic.
Kako pridemo do te koristne živalice? Pajka — suho južino — se najde] skoro v vsakem stanovanju, gotovo pa je blizu hiš, kjer se skriva najraje med kamenjem v starem zidovju in plotih. Daj mu samo kotiček, kjer se bo lahko mirno zaredil in skril pred svojimi sovražniki. Najbolje kupček kamenja, kjer najraje prebiva. V kratkem času se razmnoži. Okno odpri ponoči in pajek prihaja radi mraza v stanovanja ter začne v tem s svojim koristnim delom.
Ko je opravil pajek to svoje delo in ga več ne potrebujemo, pa izgine zopet. Kako? Kadar ni druge hrane, se spravi močnejši na slabejšega in ga požre, oziroma mu izsesa kri kakor je delal prej s stenicami. Zadnje pajke pospravi gospodinja.
Red v zadrugi
Ne samo upravni odbor, tudi mnogi člani predlagajo, naj bi se napravil v zadrugi red radi terminov. O tem pišemo skoro v vsaki številki »Zadrugarja«, toda vsi nasveti so skoro zaman.
Prejeli smo celo dopis z dolenjske proge, kjer zahtevajo, naj bi se postavilo v upravni odbor tudi enega delavca, ki bo imel smisel za delavce, ki baje ne morejo drugače živeti kakor od 25. do 25. v mesecu. Če ne dobe 27. novih živil, pa ne morejo več živeti.
Večina naših članov je že videla grozni naval, ki ga imamo v zadrugi ob nekaterih dnevih. Dva dni za tem je popoln mir ali celo stagnacija.
Podamo članom naslednje slike v številkah. Izstavljenih je bilo v prodajalni Ljubljana gl. kolodvor:
dne	got. rač.	kred. rač.	skupno
25. VIL	36	432	468
26. VII.	49	232	281
28. VIL	63	145	208
29. VII.	62	126	188
30. VIL	69	77	146
31. VII.	84	92	176
1. VIII.	82	89	261
2. VIII.	164	133	297
4. VIII.	156	113	269
5. VIII.	94	93	187
6. VHI.	91	139	230
dne	got. rač.	kred. rač.	skupno
8. VIII.	59	107	166
9. VIII.	75	74	149
11. VIII.	71	34 pato pojenja promet še bolj.			105
V prodajalni šiška		so razlike še večje:	
dne	got. rač.	kred. rač.	skupno
25. VII.	109	453	562
26. VII.	89	319	408
28. VIL	110	98	208
29. VIL	71	45	116
30. VII.	120	32	152
31. VII.	114	23	137
1. VIII.	243	87	330
2. VIII.	209	94	303
4. VIII.	199	45	244
5. VIII.	165	-	57 .	222
6. VIII.	132	51	83
7. VIin	126	68	194
8. VIII.	113	53	166
9. VIII;	113	58	171
11. VIII.	69	78	147 itd.
Proti koncu	je več	računov, toda le	
malih gotovinskih.
Zadruga obvlada ob dnevih navala ta promet, ker ga mora obvladati. Člani pa ne računajo, kaj to stane. Imeti moramo radi par dni navala precej več uslužbencev celi mesec, in to gre koncem leta v velike vsote. Kdo jih plača? Člani sami, ker ne znajo držati reda. Ali je potrebno, da pride tolik del članstva ravno 25. in 26.? Če bi imeli zadostno energije, v par mesecih ali vsaj v enem letu bi morali priti do tega, da se ne splača nastaviti se ravno 25. v mesecu v prodajalno in tam čakati po par ur, preden pride na vrsto.
Upravnemu odboru bi bilo na zadnje vseeno, če pridejo prav vsi člani v enem dnevu v mesecu, da nakupijo svoje potrebščine. Sezidati bi morali še nekaj prodajaln, sprejeti še par sto pomočnikov. Tudi tak izhod se lahko najde. Toda čemu izdatke, če jih ni potreba.
Članstvo se mora zavedati, da je zadruga naše skupno gospodinjstvo, in ni-kak tuj trgovec. Vsako škodo, ki jo nare-.dimo v zadrugi, smo storili samim sebi. Izračunali smo, da bi lahko dali še enkrat večjo posmrtnino, ako bi se držalo članstvo termina, in bi se delo v trgovini lahko porazdelilo enakomerno vsaj na 20 dni v mesecu. Ako bi imeli člani količkaj volje, v nekaj mesecih se lahko uvrste v termin, ki ga je vodstvo predpisalo.
Ali nam more dati kdo kak boljši nasvet? Naj bi bili v odboru sami delavci, ki res trpijo in poznajo, kaj je pomanjkanje, pri sedanjih lokalih in sedanjem staležu osobja ne bi zmogli več kot sedanji odbor. Vse jadikovanje nič ne pomaga. Nismo mi krivi, da imajo nekateri res slabe plače in
komaj shajajo. Da se obvarujemo navala ob gotovih dnevih in da zmanjšamo režijske stroške radi navalov, je edino sredstvo, da uvedemo gotov red. Oni, ki jim ni mar za red, povzročajo nepotrebne stroške. Ali se to splača?
Želez, kulturne ustanove
Glasbena šola.
Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo Narodno - železničarskega glasbenega društva »Sloga« se vrši od 9. do vštevši 13. septembra t. 1. dnevno od 2. do 4. ure popoldne v društveni glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru, Pražakova ulica.
Gojenci morajo priti k vpisovanju v spremstvu svojih staršev, odnosno njih namestnikov. Predložiti morajo' krstni list gojenca, njegovo zadnje šolsko spričevalo, zadnje spričevalo društvene glasbene šole ter izpolnjeni in od staršev ali njih namest-;nikov podpisani izkaz, ki ga dobe pri vpisu gojencev.
Vpisnina skupno z enkratnim prispevkom za učila znaša 10 Din, ukovina za klavir 40 Din, za vijolino in vse druge orkestrske instrumente 35 Din, za teorijo in mladinsko petje 15 Din mesečno. Teorija in mladinsko petje poleg vijoline, klavirja ali drugih orkestrskih instrumentov je ukovine prosta in obvezna za vse gojence.
Pri vpisovanju se plača enkratna vpisnina ter enomesečna ukovina za instrument, za katerega se gojenec prijavi. Staršem novopriglašencev kakor tudi onih učencev, katerih učni uspehi v minulem šolskem letu niso bili prav zadovoljivi, toplo priporočamo, da se glede izbire instrumenta, katerega naj se uče, odnosno preberejo njihovi otroci, prej posvetujejo z vodstvom železničarske glasbene šole. Šolsko vodstvo bo vedno svetovalo tako, kakor bo bolje in v korist dece same.
V pondeljek dne 15. septembra t. 1. se morajo zglasiti vsi gojenci točno ob 5. uri popoldne v društveni glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica) v svrho razdelitve učnih ur.
Začetek rednega šolskega pouka se prične v torek, dne 16. septembra t. 1.
Šolski odsek
glasbene šole Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga«.
Glasbeni pouk naše dece.
Med stvari, ki jih mora poznati vsak naobraženec, spada prav gotovo tudi poznavanje osnovnih pojmov glasbe. Zato je nujno, da pošljemo svojo deco tudi v glasbeno šolo. Marsikomu ni bilo to doslej mo-
goče; od kar imamo pa lastno glasbeno šolo, ki nudi prvovrsten pouk za najnižjo ukovino, je vsakomur od nas dana prilika, da izobrazimo svoje otroke.
Če nima otrok nobenega večjega nagnjenja k glasbi, naj se nauči vsaj poznavati glasbena znamenja; če pa razodeva veselje do glasbe, nastane vprašanje, katero panogo naj otrok ubere.
Navada je, da se otroci uče klavir ali pa gosli. Zato izkazujejo vse glasbene šole veliko število gojencev za ta dva instrumenta, za vse druge številne instrumente pa nič. Šole vzgajajo torej mnogo naraščaja za klavir in gosli, ljudi pa, ki bi umeli svirati druge, prav tako važne instrumente, ne morejo vzgojiti, ker ni obiska. In vendar želimo, da bi naši otroci poleg drugih duševnih dobrin, ki jim jih nudi glasba, pozneje v življenju imeli po možnosti tudi kak postranski zaslužek. Vsi . imamo pa tudi dolžnost našo kulturo podpirati z razumevanjem; rod, ki ga vzgajamo, jo bo tvoril, zato smo soodgovorni zanj.
Naše glasbeno življenje potrebuje v prvi vrsti instrumentalno glasbo. Ne bodimo enostranski, naši otroci naj se uče vse najrazličnejše instrumente, ki so enako lepi in vredni kot gosli. Marsikateri bo imel s flavto, oboo, rogom itd., večje veselje, kakor pa z vijolino. Ko bo instrument obvladal, bo povsod vabljen, ker manjka pri nas glasbenikov za te instrumente in moramo za nje povsod nastavljati inozemce.
Če bomo poslali v življenje dosti absolventov raznih instrumentov, se bo naše glasbeno življenje zelo poživilo in šele te-da bomo mogli vstopiti vštric drugim nabodom, ki nas v tej panogi glasbe daleč nadkriljujejo. Posvetujte se z vodstvom naše železničarske glasbene šole! Svetovalo vam bo tako, da bo v korist vaše dece in v korist našim splošnim glasbenim potrebam. Pustimo pa vse predsodke proti raznim glasbenim instrumentom; vsak ima svoje posebne lepote, vsak je važen v orkestru.
Tudi na tem polju moramo železničarji pokazati, da smo kulturni stan, ki krepko sodeluje z drugimi stanovi, da dvigne narodovo življenje na novo stopnjo.
Termini	———^
Prodajalna Ljubljana gor. kolodvor. Gorenjske proge in proga Ljubljana— Kamnik od 9.—12. v mesecu.
Embalaža mora dospeti najkasneje do 7. v mesecu.
Stopi v krog zadružnikov, ako nočeš kiti osamfjen
Prodajalna Ljubljana glavni kolodvor.
Proga Ljubljana—Rakek in Brezovica —Vrhnika od 4.—5. v mesecu.
Proga Ljubljana—Savski Marof od 6.—8. v mesecu.
j Dolenjske proge od 8.—10. v mesecu.
Proga Rimske Toplice—Celje od 11.— 12. v mesecu.
Proga Celje—Velenje od 13.—15. v mesecu.
Postajališče: Dev. M. v Polju, Jevnica, Radeče, Loka pri Zidanem mostu, Breg, Blanca, Dobova, Log, Notranje Gorice in Preserje vsakega 6. v mesecu, oziroma, ako je 6. nedelja ali praznik, dan kasneje.
Embalaža mora dospeti najkasneje 2 (dva) dni pred pričetkom termina. Zamudnikom, ki ne pošljejo naročil in embalaže do določenega termina, se odpremijo živila po 15. v mesecu.
Za Ljubljano in okolico: 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 1., 2., 3. v mesecu.
Za Maribor in okolico od 24. do 26. v mesecu.
Za člane s ptujske in prekmurske proge, i. s. postaje Cirkovci—Čakovec—Koto-riba in vse stranske proge od 27. do 30. v mesecu.
Ti člani naj pošiljajo prazno embalažo tako, da dospe v zadrugo vsakega 22. v mesecu.
Za člane z južne proge, to so postaje: Hoče—Pragersko—Štore in vse stranske proge od 4. do 7. v mesecu.
Ti člani naj pošiljajo prazno embalažo . tako, da dospe v zadrugo vsakega 30. v mesecu.
Za člane s koroške proge, to so postaje: .Limbuš — Dravograd — Meža—Prevalje in stranske proge od 8. do 13. v mesecu.
Ti člani naj pošiljajo prazno embalažo Jako, da dospe vsaj 5. vsakega meseca v gadrugo.
J Ponovno opozarjamo, da članov, ki bo-,do prišli izven določenega termina, ne bomo postregli prej, dokler ne bodo postreženi člani z rednim terminom.
V interesu vsega članstva je, da se drži določenih terminov. Le na ta način bo izostalo vsako nepotrebno čakanje v prodajalnah, odpadla bo pa tudi vsa jeza in kritika!
Članom, ki kupujejo samo za gotovino, se prodaja vse dni v mesecu. Umestno pa je, da se založi s svojimi potrebami v dneh, ko ni članov s proge.
Iz upr. odbora Nab. zadruge
Nova moka.
Že v štev. 6. >Zadrugarja« smo opozorili članstvo na prehod iz stare moke na novo, t. j. na moko iz letošnje pšenice. Prve pošiljke, posebno krušne moke iz bajmoškega mlina, daleko zaostajajo za prejšnjo staro moko. Ni kriv temu mlin, ki je prvovrsten, temveč dejstvo, da ni še nova pšenica dovolj fermentirana. Moka tega ali kateregakoli drugega mlina je danes taka, kakršna je, se bo pa vedno zboljše-vala, kolikor pač dozoreva pšenica.
Tudi vsa kritika proti zadrugi ne pomaga tu. Imamo sicer večinoma še staro moko, kjer gotovo ne bo prigovora, za dalje časa se pa nismo založili ne mi, niti drugi trgovci, posebno ker je izgledalo, da bo nova pšenica takoj po žetvi prvovrstna in sposobna za mletev, da bo dala dobro moko.
Prosimo naše člane, da to uvažujejo.
Za manufakturni oddelek Ljubljana glavni kolodvor sprejmemo učenca. Pogoji: dovršena 4 razredna meščanska ali njej enako šola, stanovanje, hrana in preskrba pri starših v Ljubljani in potrebna^telesna sposobnost. Ponudbe sprejema pismeno upravni odbor do 14. IX. 1930.
Knjigovodja in blagajnik. Glasom sklepa občnega zbora je upravni odbor razpisal mesto knjigovodje in blagajnika. Na svoji redni seji dne 13. VIII. 1930. je upravni odbor na podlagi predloženih ponudb zadevo pretresal in sklenil, da pojasni dejanski stan občnemu zboru, ki naj k vprašanju zavzame svoje stališče.
Iz zadružne trgovine
Krojač. Da omogočimo svojemu članstvu ceneno in solidno preskrbo krojaških del, smo sklenili s krojačem g. Tomšičem Tonetom, Slomškova ulica št. 6 v Ljubljani pogodbo, da bo delal na naše nakaznice za naše člane po sledečem ceniku:
Cenik.
Obleka		280	Din
suknjič		140	»
hlače			85	»
telovnik		65	
površna zimska suknja .	280	»
pomladanski površnik .	260	»
pomladanski površnik .	260	»
ulster ali ranglan .	.	.	280	»
površni suknjič		
(Schtuzer) ....	250	»
smokingobleka .	.	.	340	>
jacketobleka ....	400	>
hubertusplašč . . .	. 270	»
pelerina s kapuco	. 180	
športna obleka . .	. 300	»
železniški plašč . .	. 280	>
žel. bluza in hlače .	. 225	»
Opomba: Pri navedbi cen	je vračunano že:	
gumbi, svila in sukanec. Vsaki kos se izgotovi na željo stranke z najboljšo izdelavo in najkasneje v teku 14 dni.
Nakaznice za krojača izdajajo naše manufak-turne trgovine. Računi za krojača se poravnajo v naših manufaktumih prodajalnah.
Novo blago v manufakturi.
Usnjate šolarske torbice.
Blago za pelerine in dežne plašče (prava kamelja dlaka).
Voščeno platno za namizne prte.
Voščeno platno za dojenčke.
Tweed za damske plašče.
Za šolarje vam nudimo:
Aktovke za knjige od 84 Din naprej. Nahrbtnike od 22 Din naprej.
Usnjate torbice za knjige od 95 Din naprej. Triko majce in hlačke za vsako starost. Triko oblekce (žabji skoki) od 29 Din naprej.
Volnene pletene telovnike, ruske bluze, puloverje, žemperje za deklice in dečke v vseh velikostih.
Nogavice in obujke, bombažaste in volnene. Trpežne čevlje.
Copate.
Dežnike.
Nepremočljivo (impregnirano) blago kamelje dlake za dežne plašče.
Vseh vrst blago za deške obleke, površnike in plašče.
Bombažasto in volneno za dekliške obleke. Modno in angleško za dekliške plašče. Barhente za obleke in perilo.
Flanele enobarvne in vzorčaste za perilo. Naramnice.
Podveze.
Vezalke za čevlje.
Žepne rutice.
Volnene pletene čepice.
Čipke in vložke.
Pavolco DMC modro, belo in rudečo.
Ne kupite prej, dokler niste videli naše zaloge.
Za naše šolarje. Ker prihajajo naši člani jeseni večkrat v mučen položaj, da je treba izdati za šolske knjige večje vsote, nekateri jih sploh ne morejo kupiti — in šolati otroke, se je odločila zadruga, pomagati svojim članom tudi s te strani.
Zadruga bo izdajala obične nakaznice za nabavo knjig, ki jih dobi potem član v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 in v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
Član plačuje dolžni znesek naši zadrugi v 2 do 6 obrokih, po višini zneska. Od nakupne vsote damo članom tudi povračila, kot pri ostali robi, nakupljeno v zadrugi.
Podobno se narooe lahko tudi druge knjige, kot znanstvene, literarne, beletri-stične iz domače kot svetovne literature.
Vsled izredno ugodnega nakupa svilenih cefirjev, batistov in barvastih pope-linov za moško in damsko perilo
cene za 20 do 30 odstotkov znižane.
Vabimo člane, da se poslužijo ugodne prilike, dokler traja zaloga.
Svileni cefirji prej Din 48-— sedaj Din 40-—.
Mercerizovani cefirji prej Din 42-— sedaj Din 33'—.
Cefirji za srajce la prej Din 36-— sedaj Din 28-—.
Cefirji srednje vrste prej Dih 30-— sedaj Din 22.—.
Cefirji, navadni, prej Din 24-— sedaj Din 19-50.
Popelin za srajce prej Din 45-— sedaj Din 36-—.
Batisti v vseh barvah za damsko perilo prej Din 29-— sedaj Din 21-50.
Batisti, navadni, v barvah prej Din 19-50 sedaj Din 16-—.
Ne zamudite prilike, ker bo trajala zaloga le par tednov.
Slive. Jeseni naročimo kakor običajno sveže slive bosanske in prekmurske. Cenjeno članstvo, ki nanje reflektira, prosimo, da jih naroči v naših zadružnih prodajalnah. Naročila se sprejemajo takoj.
Krompir bomo nabavili letos v oktobru. Naročila sprejemajo naše zadružne prodajalne.
Sir, polnomastni, bohinjski, oddajamo dokler zaloga traja po 28 Din kilogram.
Kurivo. Da ne zaide naše članstvo v neprilike radi kurjave, kakor smo imeli slučaje v predlanski hudi zimi, opozarjamo članstvo, da se preskrbi s kurjavo pravočasno, osobito dokler traja še ugodno vreme. Kurjavo bomo dobavljali mesečno od 10. do 24., ker po tem terminu razvažamo samo živila.
NOVO BLAGO.
Sir ovčji kaškavalj kg Din 28-—.
Sir bohinjski Ha. kg Din 28-—.
Krompir novi, kg Din 1-20.
Čebula nova, kg Din 1-50.
Jajca štajerska debela, komad Din 1-20.
Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbence^ državnih železnic v Sloveniji«. Telet. 2641. Glavni in odgovorni urednik Ponikvar Ciril, tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani.
Cenile živil
naesec september 1930
Reklamirajte takoj po prejemu blaga! Poznejših reklamacij ne moremo upoštevati!
Hlevski izdelki.
Moka Ogg	kg	4 —
Moka Og	91	4-—
Moka mehka	if	370
Moka krušna	19	3 10
Moka ajdova	11	4‘80
Moka ržena	11	3 —
Moka koruzna	11	2'—
Moka krmilna	11	170
Zdrob pšenični	tl	440
Zdrob koruzni	}1	3 —
Otrobi koruzni	11	1 50
Otrobi pšenični	11	P50
Testenine		
Makaroni v kartonih jajčni	kg	li-
Špageti v kartonih	11	li —
Makaroni jajčni in polži	11	9 50
Makaroni domači in		
druge testenine	11	8 —
Zrnje		
Riž I. vrste	kg	9 80
Riž II. vrste		6 80
Koruza drobna (Činkvantin		3 —
Koruza debela (suha)	ii	1-90
Kaša	H	4 —
Ješprenj s	11	480
Ješprenček	11	840
Fižol Cipro	>1	—•—
Fižol la	11	420
Fižol Ha	n	3 —
Leča debela	19	16'—
Leča domača	11	8'80
Grah zelen	11	16 —
Piča za kure	11	2-30
Piča za kure »Promiulac	11	10 —
Sladkor		
Sladkor v kockah	kg	13 80
Sladkor sipa	>»	12 30
Sladkorčki (bonboni)	11	24'—
Sladkor v prahu	It	14'—
Sladkor Kandis	n	22 —
Sol.	\	
Sol morska	kg	2 75
Sol kreška	n	2 75
Kava		
Kava Perl	kg	70 —
Kava Portorico	11	70 —
Kava surova la	11	58-—
Kava surova Ha	n	46 —
Kava žgana	,	ii	64'—
Kava žgana »Speciak	ii	761—
Kavne primesi.
Kava Kneipp	kg	14 —
Kava žitna	11	8 —
Kava »Žikac	11	13'—
Kava figova	n	20 —
Kava Enrilo	11	20'—
Kava Enrilo	škatlja	16'—
Cikorija Franck	kg	18 —
Cikorija kolinska	11	17'—
Mast.		
Mast	kg	24' —
Ceres, bel, rumen	„	28'—
Čajno maslo la	ii	52'—
Čajno maslo lla	11	46'—
Kuhano maslo	11	44'—
Delikatese.
Slanina soljena	kg	24 —
Slanina >Tirolska< (mesnata)	11	30 —
Slanina krušna	11	24 —
Slanina >Hamburška< (mesnata)	11	26 —
Slanina prekajena debela	11	24 —
Slanina papricirana	n	26‘—
Salame ogrske	n	88'—
Salama milanska	11	88'—
Stlame krakovske	11	36'—
Salama letna	11	26 -
Salame navadne	11	18 —
Kranjske klobase	kom.	5'—
Klobase suhe lovske	11	3'—
Reberca	’*g	26 —
Prekajeno meso	n	28 —
Prekajeno carsko meso	11	26 —
Jajca	kom.	1'20
Šunke zvite v dozah brutto za netto 2V2—3 kg		33'—
Krače	11	18'—
Svinjski parklji	91	10'—
Svinjske glave brez kosti	11	20 —
Med ajdov	,1	16'—
Med cvetlični	11	20'—
Sir Chalet II. a	kom.	2 —
Sir Chalet 1 a	11	3'50
Sir trapist	kg	28'—
Sir polementalski la	»	36 —
Sir polementalski Ha	11	28 —
Sir Parmezan	11	72 —
Maggi	steki. 11, 17,		28'50
Maggi na drobno	dkg	1'50
Juhan	steki.	6. 12
Juhan na drobno	dkg	1 10
Gorčica	kozarec	10 —
Gorčica na vago	kg	24 —
Keksi v zavitkih	zav.	6 —
Keksi a 1 kg v kartonih in na vago	kg	24 —
Kocke za juho v alum. lončkih a 25 kom.	lonček	25 —
Marmelada doze čl 1 kg in na vago
Marmelada marelčna Čokolada a 'U u Čokolada z lešniki Čokolada z lešniki Vs Čokolada z lešniki 1/s
P
S
kg	20 —
,,	30'—	'
'Oo 4-50, V20 2'50 tabl.	2‘50
kg	20 —	*
»	12 —	{
Sadje in poljski pridelki.
Slive bosanske	kg	12'—
Slive domače	11	9 —
Hruške suhe		6 —
Lešniki celi	n	10'—
Rožiči celi	ir	7 —
Mandeljni	11	44, 58
Rozine	91	16, 24
Fige dalmatinske	11	—
Rožičeva moka	11	8'—
Čebula domača	»»	1 50
Česen	„	1 2 —
Zelje kislo	11	—'—
Krompir	11	1 20
Tekočine.		
Kis za vlaganje	liter	4 —
Kis vinski	11	6'—
Kis dvojno močan	11	4'—
Olje namizno	11	16 —
Olje bučno	99	14 —
Olje olivno	H	18 —
Malinovec a V2 1	steki.	14 —
Rogaška voda a 1G 1	11	6'30
Rogaška Donati a 1 1	11	6'—
Radenska voda a IV2 1	11	6'30
Potrebščine za perilo
Milo Benzit	kos	5.—
Milo Schicht, terpentin	kg	17 —
Milo Schicht	11	16-
Milo Zlatorog	11	14'—
Milo Zlatorog terpentin	n	16 —
Milo Gazela	11	14'—
Milo Gazela terpentin	11	16'—
Milo v kockah ala Marseill	11	15'—
Milo toaletno	komad	4—18
Soda za pranje	kg	2 —
Lug za pranje	11	4'—
Pralni prašek Ženska hvala	11	2'50
Pralni prašek »Tri-soda«	n	3'50
Pralni prašek »Radion<	ii	6 —
Pralni prašek »Persil«	11	6'—
Pralni prašek »Labod«		
za fino perilo	n	7 —
Druge potrebščine.		
Kalodont za zobe	tuba	670
Metle rižove vel.	kom.	14 —
Metle rižove male	n	11'—
Sveče velike in male	paket	8'—
Thermo steklenice	kom	47, 83
Muholovci	11	1 —
Milo za roke	11	4'50
Albion za čevlje	steki.	6'—