Qubik caffe - kava, izbrana in pražena v Trstu. www.qubik.eu novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PEKCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 47 (1696) Čedad, četrtek, 9. decembra 2010 Qubik caffe — scelto e torrefatto a Trieste. www.qubik.eu Bogat kulturni tiedan za našo manjšino Majhani, je ries, pa povezani s svietam “Majhne stvari so hkrati tudi velike”. Tele besiede pisatelja Draga Jančarja se nam zdijo te prave tudi za našo maj-hano manjšinsko skupnost v Videnški pokrajini, posebno tele tiedan, kije za nami. Bili so taki dnevi an taki dogodki, ki bi jih bluo trieba postaviti v zlat okvir, v kvader, an jih imiet pred očmi, kadar nas prime žalost, se počutimo šibke an zapuščene, kadar videmo vse sivo al pa čarno pred sabo, za-vojo ki tisti, ki bi imiel skarbiet za naše doline an vasi, nas na zastopijo an nas na še poslušajo ne. Kaj se je zgodilo? V enem samem tiednu smo bili v sarcu kulturnega dogajanja. V Topo-luovem smo bili kupe z močno skupino Unikum, ki diela v objemu univerze v Celovcu an povezuje slovenske an avstrijske intelektualce na Koroškem, ki že vič liet dielajo kupe s Postajo Topolove an Slovenijo. V Vidmu je biu naš Inštitut za slovensko kulturo akter treh pomembnih srečanj: z Občino je priredil večer o slovensko-fur-lanskih odnosih s pisateljem Borisom Pahorjem; s privatno radijsko postajo Onde furlane je organiziral srečanje manjšinskih an krajevnih radijev iz Furlanije ter obmejne Slovenije in tudi liep koncert slovenske (beneške, koroške an iz centralne Slovenije) mlade glasbene scene v povezavi z živahno mlado furlansko glasbeno kreativnostjo. V Kobaridu seje na inciativo Fundacije Poti miru an čedajske zadruge Most ponovilo tradicionalno srečevanje med Nedi-škimi dolinami an dolino Soče, telekrat v imenu Matajurja, ki nas adne an te druge z njega varha varje an darži kupe. Vse tuole tu an par dni. Nie samuo potarditev velikega an kvalitetnega diela, ki ga je naša majhna skupnost nardila. Je grede tudi znamenje an dokaz, de želimo biti odparti an znamo guorit an se zastopit z vsemi okuole nas, na 360 stopinj. An povarhu tudi, da smo za druge privlačni an zanimivi, kadar se pokažemo s svojim slovienskim obrazom. Buog di še puno takih dni an tiednu. (jn) FILMVIDE0M0NIT0R Cividale, Chiesa S. Maria dei Battuti venerdi 10 dicembre, ore 20 Proiezione dei film TRST JE NAS (Trieste e nostra), režija Žiga Virca POGLEDI SKOZI ŽELEZNO ZAVESO (Sguardioltrelacortmadifer-ro), režija Anja Medved Kulturno društvo Ivan Trinko -*»>*- Kinoatkijh 1 Friulani e sloveni per un’amicizia vitale Mercoledi 1. dicembre a Udine incontro con Boris Pahor, venerdi 3 concerto di band slovene Friulani e sloveni siamo a buon punto per stringere un'amicizia vitale, non episodica ma giornaliera. Ne e convinto lo serittore sloveno triesti-no Boris Pahor, protagonista di un bel-1'incontro dedicato alle relazioni tra le due comunita mercoledi, 1. dicembre, nel teatro Palamostre a Udine, orga-nizzato dalla 7. Circoscrizione in col-laborazione con il Comune di Udine. Un’ulteriore conferma si e avuta venerdi, 3 dicembre, sempre al Palamostre, con il concerto di band slovene, provenienti dalla Slavia, dalla Ca-rinzia (A) e dalla Slovenia nelPambi-to delPiniziativa Muzike-Musiche. segue a pagina 7 II gruppo BK evolution durante il concerto al Palamostre di Udine Slovenski Tg3 izSpetra Prejšnji petek se je s prehodom na digitalno televizijo pojavil tudi na televizijskih ekranih Furlanije slovenski Tv dnevnik Rai. To je velika sprememba in pridobitev za našo skupnost, verjetno pa bo novost vplivala tudi na uredniško in informativno politiko Rai, ki bi morala tako ali drugače upoštevati dejstvo, da je postala televizija celotne manjšinske skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini. beri na strani 5 Sabato 11 e domeniva 12 dicembre 2010 dalle ore 10 alle 18 \ soboto, 11., in nedeljo, 12. decembra 2010, od 10. do 18. ure San Piet.ro al Natisone - Are a Cent.ro Studi Speter - Studijski center GEST) AH TEKMUUOVONATAlE / V • • T) F* F Shun> M ostra rnercato del la ereativita artistica e dei prodotti tipiei del le Valli del Natisone e della Valle delTlsonzo (SL()) Prodajna razstava izdelkov umetne obrti in tipičnih pridelkov iz Nadiških dolin in Soške doline Pro Logo Nedtškf. Doline -Valet del Natisonf, “Matajur je zaries kiek posebnega...” V Kobaride predstavli knjigo an razstavo Zdravko Likar, Ezio Gosgnach an Marco Gorenszach v Kobaride Quei luoghi ‘margmali’ raccontati con foto e parole Uintervento musicale di Della Marina, Rinaldi e Virgili nella Juljova hiša UAtlante dei luoghi particolari e davvero un atlante, come quello che ci pešava nella cartella quando an-davamo a scuola, come quello che Drago Jančar nella sua bellissima pre-fazione ricorda aver sfogliato da bambino. Presentato in anteprima domenica 5 dicembre a Topolo, il progetto let-terario-fotografico di UNIKUM, al quale hanno collaborato la Postaja Topolove e Tassociazione Opoka di Medana, raccoglie testi e fotografie di 24 artisti ed artiste inviati in 72 luoghi particolari nelle zone di frontie-ra in Carinzia, Friuli Venezia Giulia e Slovenia. vedi a pagina 6 “Matajur premore tisto milino, ki jo dajejo grobovi an tišina, pru takuo tisti pogled do muorja, kar je nebuo jasno. Resje nekaj posebnega tudi zato, ker tam dol živijo naši ljudje, Benečani, ki jih vsi mi častimo.” S telimi besiedami je Zdravko Likar, načelnik upravne enote Tolmin an predsednik Fundacije poti miru v Posočju, od-paru v petak, 3. dičemberja, v prostorih Fundacije v Kobaridu večer posvečen naši gori. Nastopu zbora Pod lipo je sledila predstavitev knjige in razstave fotografij, ki jih je naredu Marco Gorenszach, Benečan iz Matajura, ki pa živi v Ronkah. (m.o.) beri na strani 3 Odbornik Elio De Anna v Ljubljani Mešana komisija za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj med Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino bo po treh letih stagnacije končno spet aktivna. V petek, 3. decembra, sta se namreč na ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani sestala državna sekretarka Dragoljuba Benčina in Elio De Anna, odbornik za kulturo, šport, mednarodne in EU odnose FJK, ki skupaj predsedujeta mešani komisiji, ter se dogovorila za prvo plenarno sejo, ki bo 26. januarja 2011. V ospredju pogovora med Benčinovo in De Anno pa sta bila tudi za-gotavljanje stabilnega financiranja manjšinskih organizacij na področju ljubiteljske kulture in izobraževanja ter ureditev položaja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu kot produkcijskega gledališča za kulturne in ustvarjalne potrebe slovenske manjšine v Italiji. beri na strani 4 BK EVOLUTION MUZIKE Četrtek, 9. decembra 2010 2 A S. Leonardo Pdl e Lega nord sulle Valli del Natisone “Avere una scuola bilingue e una fortuna e un’opportunita” «Secondo il parere della Commissione Europea, se i giovani delle zone di confine non parleranno almeno altre due lingue rispetto alla pro-pria resteranno disoccupati. Pertanto la legge 38/2001 (sulla tutela della minoranza slovena) non va respinta ma integrata affinche siano tute-late tutte le identita. Avere una scuola bilingue sul terri-torio, pertanto, e una fortuna ed un'opportunita da sfrutta-re». Si e espresso cosi Isidoro Gottardo, deputato e coordi-natore regionale del Pdl, che insieme al presidente della provincia di Udine Pietro Fontanini, ha incontrato ve-nerdi, 3 dicembre, nella sala polifunzionale di San Leonardo alcuni sindaci delle Valli del Natisone (assente solo Piergiorgio Domeniš di Pulfero) al convegno di Pdl e Lega Nord dal titolo “II nostro impegno a favore delle Valli del Natisone e della loro identita”. Sollecitati dagli interventi degli amministratori, i temi affrontati dai due esponenti di spicco dei partiti della coali-zione di governo sono stati Isidoro Gottardo molteplici ed hanno spaziato da problemi di interesse spe-cifico come la gestione delle poste e la manutenzione di strade e sentieri, a temi di ri-levanza nazionale quali il fe-deralismo fiscale e la crisi po-litica che sta attraversando il governo nazionale dopo 1'uscita dei cosiddetti “finiani” dal Pdl. Solo Mauro Veneto, sinda-co di Stregna, ha sollevato la questione identitaria legata alle leggi di tutela 38/2001 e 482/99 che a suo dire «hanno messo in seria difficolta la maggioranza della popolazio-ne delle Valli del Natisone che non si riconosce nella mino- ranza slovena«. Per rispondere, invece, agli amministratori che chiede-vano un maggiore impiego di risorse economiche per il ter-ritorio (secondo alcuni sindaci - Sibau di S. Leonardo e Manzini di S. Pietro - piu co-spicui quando in regione go-vernava il centro-sinistra), sia Gottardo che Fontanini hanno illustrato il nuovo fe-deralismo fiscale introdotto per Friuli Venezia Giulia, Trentino Alto Adige e Val d'Aosta dalla recente legge di stabilita dello stato che por-tera notevoli sgravi fiscali per le imprese che opereran-no nelle zone di confine. Per Gottardo il federalismo fiscale andra integrato con norme che semplifichino la burocra-zia regionale e potra essere re-cepito dagli enti locali solo «aggregando i comuni piu pic-coli». Fontanini, sottolinean-do 1'impegno del suo partito per il raggiungimento di que-sta legge (che e «nel Dna della Lega«), ha specificato che la nuova situazione economi-ca costringe lo Stato ad una contrazione della spesa pub-blica e che questo rende ne-cessaria 1'adozione di norme spesso impopolari. Durissimo Gottardo quan-do invece affronta il tema della crisi del governo Berlusconi dopo la rottura con il presidente della Camera: «quan-do vengono messe in discus-sione riforme sacrosante come quella delTUniversita che mira a tagliare i privilegi dei fannulloni viene voglia di fare la rivoluzione armata. Qua-lora dovesse cadere il governo spero si vada alle elezioni gia in primavera di modo che i traditori irresponsabili di Fli si presentino agli elettori«. Ri-guardo la riforma delle ex co-munita montane, su cui alcuni sindaci (in particolare Paolo Marseu di Torreano) ave-vano espresso forti perplessi-ta, e intervenuto lo stesso as-sessore regionale Andrea Gar-latti (presente tra il pubblico insieme a diversi autorevoli esponenti del centro-destra lo-cale fra cui Baritussio, Bal-loch, Vuga, Novelli, Miani e molti altri) promotore del progetto di legge che ridise-gna 1'assetto della nuova “Unione dei comuni monta-ni”. Garlatti ha rivendicato 1'ampio consenso ottenuto dagli amministratori dei comuni montani al progetto (che per 1'80% hanno espresso parere favorevole) ed ha sotto-lineato come la riforma sia stata dettata dalla necessita, in questa fase, di «mettere a sistema le risorse per consen-tire una migliore erogazione dei servizi per i cittadini«. Antonio Banchig Pismo iz Rima Stojan Spetič Vse kaže, daje tudi trinajstletna Vara žrtev moškega nasilja, najbrž ugrabljena in posiljena, morda tudi zakopana ali utopljena. Njena ugrabitev (o smrti še ne pišem, ker trupla še niso našli) je med nekaterimi prebivalci mesteca severne Lombardije vzbudila maščevalna čustva: »Zob za zob, oko za oko!« Ti ljudje s prstom kažejo na Maročane, čeprav je prvi obtoženec, po nedolžnem osumljen, baje iz Tunizije. Južni sredozemski sosedje so v njihovih očeh vsi nepošteni, nasilni, sovražni. Pravzaprav bi jih bilo treba kar izgnati, pravijo nekateri, ki nasedajo propagandi Severne lige. Podoben val splošne maščevalnosti je zaznati tudi v Kalabriji, kjer je mladenič, rojen v Maroku, s svojim mer- S cedesom povozil in ubil sedem kolesarjev. Bilje pod vplivom mamil. Vprašati bi se morali, čemu občila - radio, televizija, časopisi -prej poudarjajo narodnost, izvor krivca, kakor pa druge značilnosti, ki so gotovo pomembnejše. Za šoferja mercedesa je gotovo bolj pomembno, da je bil okajen, kot pa to, kje se je rodil. Ljudje v Yarinem mestecu bi se morali vprašati, ali bi enako kričali o splošnem maščevanju, če bi (in kdove, ali ne bo) držalo, da je pri ugrabitvi sodeloval tudi domačin, torej Italijan. Navsezadnje sta petnajstletno Saro Scazzi v južnem Avetranu, kot kaže, ubila sestrična ali stric. Tega še ne vemo, a je gotovo, da so vsi Italijani. Za tisk in televizijo tokrat narodnost ni pomembna, kot bi ne smela biti v prejšnjih primerih. Žal je za takim pisanjem političen, kulturni ali gospodarski razlog. Pred nekaj desetletji so naši krajevni časopisi radi poudarjali, da so v veleblagovnici ujeli »slovensko tatico« ali »slovan- skega tatu«. Drugod po Italiji so bili »slavi« domala vsi tujci z vzhodne Evrope, vključno z Albanci in Romuni. Kraje na avtobusih so v Rimu dosledno pripisovali Romom, čeprav seje izkazalo, daje v svetem mestu bila najdejavnejša kolumbijska tolpa žeparjev... Tako so občila ustvarjala pri bralcih vtis, da so oni pošteni in čisti, vsi tujci pa barabe. Na začetku svoje novinarske kariere sem spoznal glavnega urednika tržaškega italijanskega dnevnika, ki je bil pred tem vodja kronike pri turinski »la Stampi«. Povedal nam je, da so v letih suhih krav imeli navodilo, kako naj pišejo o prometnih nesrečah. Če je krivec vozil konkurenčno ali tuje vozilo, so v naslovu napisali »Volkswagnov hrošč povzročil smrtno nesrečo« ali tudi »Peugeot podrl ograjo in ranil pešca«. Če pa je nesrečo zakrivil Fiatov avto, oziroma njegov voznik, so v naslovu in kroniki pisali o »srednjem« (di media cilindrata) ali »družinskem« vozilu, znamke pa niso navedli nikjer. Prepričani so bili, da tako ščitijo koristi turinske tovarne avtomobilov. V resnici pa so le imeli ljudi za norca. Sedaj ni nič drugače. Kljub gospodarski krizi Slovenija še naprej močno podpira kulturo Ministrica za kulturo Majda Sirca je ob letošnjem Tem veselem dnevu kulture, ko Slovenija praznuje 210-letni-co rojstva pesnika Franceta Prešerna, postregla z ugotovitvijo, daje kultura “v dobri kondiciji” ter da se za njeno prihodnost ni bati. To po njenem mnenju potrjujeta tako proračun, težak 200 milijonov evrov, kot statistika. “V času mojega mandata, kije obenem čas največje gospodarske krize, s katero se svet sooča, je kultura ohranila trdnost, ki se kaže tudi v povečanem proračunu. To me hrabri, saj pomeni, da ljudje okoli nas prepoznavajo vrednost in pomembnost kulture. Dvesto milijonov evrov težak proračun v državi z dvema milijonoma prebivalcev pomeni 100 evrov na vsakega prebivalca letno,” je v sporočilu za javnost zapisala ministrica. Statistika je po njenih besedah “zgovorna in povedna”. Na področju uprizoritvene umetnosti je v Sloveniji izvedenih približno 10.500 dogodkov letno, 3.600 dogodkov izvedejo javni zavodi - gledališča, več kot 3.000 dogodkov nevladne organizacije in več kot 3.800 dogodkov izvajalci, ki delujejo v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na intermedijskem področju je vseh projektov okoli 1.500, od tega okoli 160 po-stprodukcij in 860 dogodkov, ki se nanašajo na dejavnost znotraj multimedijskih centrov ter 540 klasičnih projektov. Na področju glasbe je okoli 1.600 koncertnih gostovanj, 140 baletnih, folklornih in drugih glasbenoscensldh predstav. Na področju likovne umetnosti je izvedenih okrog 500 razstavnih in festivalskih projektov, vseh dogodkov pa je vsaj še dvakrat toliko, torej 1.000. “Statistika nas dobesedno razoroži in energično zavrača morebitne dvome v grenkobo skodelice kave. Njeni trdni argumenti nas pravzaprav prepričajo, da smo dejanska svetovna prestolnica knjige. Slovenija je po številu izdanih knjižnih naslovov na prebivalca prva v svetu. Je odprta v svet, letno prevede petkrat toliko 'tujih' naslovov, kot jih prevedejo v ZDA,” je zapisala Sirca. V tuje jezike so prevedena dela več kot 70 slovenskih avtorjev. Skoraj deset milijonov obiskov so zabeležile slovenske splošne knjižnice, članov je več kot pol milijona ljudi oz. četrtina prebivalstva. Izposodijo in uporabijo skoraj 30 milijonov gradiva. To je 15 knjig na prebivalca oz. prebivalko iz knjižnične zbirke, ki šteje deset milijonov naslovov, torej po pet na vsakega prebivalca. Ob podpori projektu Ljubljana - Svetovna prestolnica knjige, ki bo trajala do aprila 2011, so na področju kulture in umetnosti letos sofinancirali 384 knjig, 35 revij, 29 projektov bralne kulture, 43 literarnih prireditev, 32 mednarodnih sodelovanj, 15 projektov s področja temeljnih antičnih del, deset projektov zahtevnih del s področja umetnosti, kulture in humanistike, 16 delovnih štipendij, 10 projektov usposabljanja, okrog 60 prevodov v tuje jezike in 23 knjigarn. Poleg kulturnih izdaj pa država prek Javne agencije za knjigo sofinancira še okrog 200 znanstvenih monografij in okrog 110 znanstvenih revij. Z izvajanjem knjižničnega nadomestila sofinancira okrog 1.000 avtorjev, prek pet stanovskih društev pa okrog 115 štipendij ustvarjalcem. “Kultura v Sloveniji je torej v dobri kondiciji. Kljub časom, ki ji niso naklonjeni, ohranja stabilnost, tudi finančno, in - kar je najbolj pomembno - želja, iniciativ, idej in umetniških kreacij je vse več,” je prepričana ministrica. kratke.si I cittadini croati contrari all’ingresso nell’Unione europea In base ai sondaggi effettuti in Croazia la maggioranza dei croati (soprattutto i piu giovani) non appoggia 1’ingresso del paese nel-1’Unione europea. Secondo 1’ulti-mo sondaggio delTagenzia Gallup, al referendum delTanno prossimo solo il 38% voterebbe per l’in-gresso della Croazia nelTUE e solo il 25% ritiene che diventarne membro avra effetti positivi per il paese. Ciononostante, il Ministe-ro degli esteri ero ato si attende un appoggio del 70%. In 5 anni 3,5 milioni di pagine nella Biblioteca digitale slovena La Biblioteca digitale slovena e disponibile sul portale dLib.si dal 2005 ed e accessibile dal Computer o dal cellulare. Permette la lettura di testi completi da riviste, giornali, libri, 1’ascolto di riprese audio e la consultazione di map-pe, fotografie, manifesti ed altro ancora. L’archivio contiene gia 3,5 milioni di pagine digitali per un totale di 450.000 unita bi-bliografiche del NUK (Biblioteca nazionale ed universitaria), ma il numero e in costante aumento. Un nuovo partito comunista a 20 anni dalla fine della Jugoslavia La nuova Komunistična partija e stata fondata in Serbia dal ni-pote di Tito Josip Joška Broz che gia 1’anno scorso aveva annuncia-to questo intento. II nipote di Tito ha avuto evidentemente diffi-colita nel reperire le 12.000 firme necessarie per la registrazione di un partito politico. In Serbia ci sono ancora tanti nostalgici di Tito. Lo conferma un sondaggio pub-blicato in autunno secondo cui 1’81% dei Serbi pensa che la vita ai tempi di Tito sia stata migliore. In Slovenia a novembre quasi 104.000 disoccupati II numero di disoccupati in Slovenia e salito ancora: dell’1,1% rispetto ad ottobre 2010 e dell’8,8% rispetto a novembre 2009. Me-diamente pero sono State iseritte nei primi 11 mesi di quest’anno nel registro dei disoccupati 99.639 persone, il che equivale ad un aumento del 16,7% se paragonato al-lo stesso periodo delTanno scorso. Nelle singole aree le maggiori cre-scite sono State registrate a Velenje (+20,8%), Ljubljana (+20,2%) e Koper (+14,4%). Si festeggia il 210. anniversario della nascita di France Prešeren La Slovenia ricorda con 1’ini-ziativa “Ta veseli dan kulture” (Giornata gioiosa della cultura) la nascita del suo piu grande poeta. Si tratta di una giornata di porte aperte nei musei, teatri e altri istituti culturali, diventata ormai tradizionale. L’idea per questa manifestazione e nata nel 2000 ed ha avuto da subito un grosso successo. Sono numerosi infatti gli istituti che vi aderiscono or-ganizzando mostre, spettacoli ed altri eventi culturali. Ministrica Majda Širca 17^.7^*^/!_______________________________________________________________________novi matajur ^ %A> L L• I LrL Četrtek, 9. decembra 2010 kJ Le parole di Klavdij Palčič per raccontare le sue opere Davvero un bel momento, quello trascorso do-menica 5 dicembre, nel pomeriggio, nella chiesa di S. Maria dei Battuti a Cividale, spazio che ospita la mostra ‘Traversamenti figurativi’ delFartista slo-veno di Trieste Klavdij Palčič. Su iniziativa degli organizzatori (circolo Ivan Trinko, SKGZ e Comu-ne di Cividale) assieme all’autore, accompagnato da Luisa Tomasetig, e stato infatti possibile compiere una visita guidata alFesposizione. Questa com-prende anche un arazzo realizzato, su disegno di Palčič, nel 1979 a Grimacco. La visita guidata e sta-ta cosi anche 1’occasione per un reincontro tra 1’ar-tista ed Irma Vogrig, una delle tessitrici. La mostra rimarra aperta al pubblico sino a do-menica 12 dicembre. “Matajur je zaries kiek posebnega” V Kobaridu predstavli fotografije Marca Gorenszach s prve strani Knjigo (izdala jo je zadruga Most iz Čedada) an razstavo z naslovom ‘Le quattro stagioni del Matajur - Štirje letni časi na Matajurju’je predstavu Ezio Gos-gnach, glavni urednik časopisa Dom: “Razstava je nastala lietos za Rožinco na Matajure, slike so prekra- sne, v njih se doživlja Matajur na poseben način. Po razstavi nam je prišla zamisel, da parpravimo še katalog, videli pa smo, da ima Marco še puno fotografij an takuo smo napravli knjigo.” Gosgnach je na koncu po-viedu, da se trošta, da bo knjiga spodbujala ljudi na italijanski an slovienski strani, pa tudi turizem v Benečiji. Na predstavitvi so parnesli suoj pozdrav županja občine Kobarid, Darja Hauptman, župan iz Tipane Elio Berra an predsednik zadruge Most Bepo Qualizza. Luisa Battistig je pa prebrala nje piesmi, kjer dokazuje svojo ljubezan do Ma- Zbor Pod lipo je odparu večer Del publike v prostorih Fundacije poti miru, na levi pa župana iz Kobarida an iz Tipane tajurja, ki, je jala, “na smie bit naš al pa njih, pač pa od vsieh”. Avtor fotografij Marco Gorenszach je na koncu po-viedu, de njega sarce je ni-mar gor na Matajurju, ka-mar hodi s suoj m fotografskim aparatom vsaki krat, ki more. Knjiga, ki ima napise v obeh jezikih, ima namen še buj združiti ljudi, ki so se preveč cajta čul deleč dan od druzega, čeprii nie bluo takuo. (m.o.) Italijanska delegacija, ki so jo sestavljali deželni odbornik za kulturo Elio De Anna, predsednik Trgovinske zbornice iz Pordenona Gio-vanni Pavan in umetniški vodja literarnega festivala Pordenonelegge.it Gian Mario Villalta se je v petek, 3. decembra, v spremstvu predsednika Društva slovenskih pisateljev Milana Jesiha sestala s slovensko ministrico za kulturo Majdo Širca. Taje na srečanju poudarila, da Slovenija podpira sodelovanje med pordenonskim knjižnim festivalom in Društvom slovenskih pisateljev. Nov dokaz tega plodnega sodelovanja je bila tudi udeležba predstavnikov Porde-nonelegge.it na letošnjem tradicionalnem knjižnem sejmu v Ljubljani, ki je letos svetovna prestolnica knjige Unesco. Pred tem pa je bilo Društvo slovenskih pisateljev že dvakrat gost porde-nonske prireditve. Pordenonelegge.it se je v Ljubljani predstavil s posebnim srečanjem “L'Europa ol-tre confine. Voci della Poesia italiana (Evropa čez mejo. Glasovi italijanske poezije)”, ki so ga sooblikovali pesniki Mario Benedetti, Pierluigi Cappello, Ivan Crico in Gian Mario Villalta. Njihove pesmi so bile zbrane v posebni dvojezični zbirki. Italijanska delegacija pa je svoj obisk v Ljubljani začela na Italijanskem kulturnem in- Pordenonelegge.it v prestolnici knjige Italijanska delegacija na srečanju z ministrico Širco in na knjižnem sejmu S srečanja v Ljubljani štitutu, kjer jih je sprejela di- Srečanja se je med drugimi leposlanik Alessandro Pie-rektorica Roberta Ferrazza. udeležil tudi italijanski ve- tromarchi. Predpremiera filma Črni bratje V Otroškem in mladinskem programu Televizije Slovenija so posneli nov televizijski film “Črni bratje” po istoimenski povesti Franceta Bevka, napisani leta 1952. Povest temelji na resničnih dogodkih, ki so se odvijali v Gorici jeseni 1930. “Da ne bi bilo pozabljeno, sem prejel za pero. Spomin na Črne brate naj živi vsaj v teh vrsticah. Ta zgoba naj nam tudi obudi misel na deset tisoče naših rojakov za mejami, ki še danes živijo z enako tesnimi občutki, kot so živeli naši di- jački,” je napisal France Bevk. Scenarji za film sta napisala Marjan Bevk in Marko Bratuž, režiral gaje Tugo Štiglic. Film o mladih upornikih in borcih bodo predpremierno predstavili v petek, 10. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Bovcu, istega dne zjutraj, ob 10. uri, pa bo projekcija za osnovnošolce iz Cerknega, Tolmina, Kobarida, Bovca in Špetra. Na TV SLO bodo film predvajali v sredo, 15. decembra. Nov poseben večer FilmVideoMonitor V čedajski cerkvi S. Maria dei Battuti, kjer je v tem obdobju na ogled tudi Palčičeva razstava Prehajanja, bo v petek, 10. decembra, poseben večer Film Video Monitor, ki ga prirejata goriški Kinoatelje in KD Ivan Trinko. Od 20. ure dalje bodo predvajali film Žige Virca “Trst je naš” (z italijanskimi podnapisi) in dokumentarec Anje Medved “Pogledi skozi železno zaveso” (s slovenskimi in italijanskimi podnapisi). “Trst je naš” je nastal kot projekt AGRFT in v koprodukciji z RTV Slovenija. Prejel je tudi univerzitetno Prešernovo nagrado in nominacijo za Oskarja 2010 v sekciji študentskih filmov. Pripoveduje o skupini vojaških navdušencev, ki pod vodstvom “komandanta” Franceta uprizarjajo fiktivne bitke. Francetova družina, še posebno hčerka Mateja, predstavnica mlade generacije, na začetku ne more razumeti navdušenja nad partizanstvom, bitkami in Titom. Film je ob svojem nastanku pretresel javnost še posebno zaradi političnega odziva italijanskega vrha. Kraj dogajanja v dokumentarcu je mejni prehod v Novi Gorici, ki se z vstopom Slovenije v schengensko območje v noči med 20. in 21. decembrom 2007, prvič znajde brez zapornic. Isti večer se ta prostor spremeni v prostor srečanj. V njem so nameščeni kamera, mikrofon, računalnik in zavesa. Ljudje prihajajo z ene in druge strani, s seboj prinašajo zgodbe in podobe ter z njimi usta-varjajo skupni album spominov obeh mest. Zaupani spomini ter fragmenti družinskih in arhivskih filmov posnetih na tem območju pripovedujejo, kako se lahko dve različni realnosti znajdeta istočasno na istem mestu. Vstop je prost. Četrtek, 9. decembra 2010 4 Deželni odbornik Elio De Anna na uradnem obisku v Ljubljani Sestal se je z državno sekretarko Dragoljubo Benčina s prve strani Deželni odbornik Elio De Anna je pri tem zagotovil pomoč deželne uprave in napovedal za prihodnje leto srečanje s predstavniki Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem ter da bo na podlagi njihovih predlogov sestavil program pobud v podporo slovenske skupnosti v Italiji. De Anna in državna sekretarka Dragoljuba Benčina, ki skupno predsedujeta mešani komisiji, ki je začela delovati leta 1996 in je razdeljena v različna omizja (za narodni manjšini, zdravstvo, energetiko, promet, gospodarske dejavnosti, znanost in tehnologijo, regionalno sodelovanje in kmetijstvo), se seveda nista mogla izogniti pogovoru o uporabi sredstev iz evropskih programov Interreg. Pri teh sta partnerja Dežele FJK in Slovenije še Veneto in Emi- L S srečanja med Eliom De Anno in Dragoljubo Benčina lija-Romagna. De Anna je omenil, da je za strateške fonde v višini 40 milijonov evrov razpis že zaključen, v pripravi pa je že lestvica za drug razpis v višini 60 mili-jono evrov. Slovenija in Fur- lanija Julijska krajina se tudi že pogovarjata o sodelovanju pri pobudah, ki zadevajo ureditev področja ob kopenski meji. Za te dejavnosti bo na razpolago 22 milijonov. Elezioni amministrative a Drenchia: Mario Zufferli propone una lista unica Mm Mentre a li-vello nazionale si discute con sempre maggior insistenza della possibilita di elezioni antici-pate, c'e gia chi sa per certo che il prossimo anno andra a vo-tare; sono per esempio i citta-dini di Drenchia e Torreano che dovranno rinnovare le rispettive amministrazioni co-munali. E gia si cominciano a registrare i primi movimenti. II primo a muovere le acque e Mario Zufferli, gia sindaco di Drenchia. Concluso il suo secondo mandato, il sindaco Tarcisio Donati sembra intenda can-didarsi nuovamente, altri gruppi e forma-zioni sono gia al lavoro, dice Zufferli, che ri-lancia con la proposta di una lista unica, uni-taria. Bisogna uscire dallattuale anonima-to, dice, Drenchia non esiste, nessuno ne par-la, non si fa sentire in alcuna sede perche Donati non partecipa. A livello locale, di pro lo-co fa molto, certo, ma e per esempio del tut- to assente dallattuale dibat-tito sulla rifor-ma degli enti montani. Drenchia d'altra par-te, continua Zufferli, con i suoi 70, 80 abi-tanti ha poche energie ed e im-pensabile che ci possano essere addirittura tre liste. Piu utile sarebbe unire le forze e sup-portare anche con persone valide esterne, magari figli di chi a Drenchia e nato e vis-suto, coloro che ancora abitano nei paesi sot-to il Kolovrat e sono diposti ad impegnarsi nellamrninistrazione pubblica. La situazio-ne del comune e obiettivamente difficile, continua, ma qualcosa si potrebbe fare, apri-re un dibattito, cominciare a pensare a nuo-vi progetti con la vicina Slovenia, in parti-colare con il Comune di Tolmino. Mario Zufferli ha buttato il sasso nello stagno, vedre-mo nelle prossime settimane se qualcuno reagira alla sua proposta. Aiuti finanziari alle famiglie Abbassamenti della retta per gli asili nido del Cividalese I nuclei familiari di cui al-meno un genitore risiede o la-vora in Regione da almeno un anno e con un Indicatore ISEE non superiore a 35 mila euro, potranno ottenere un abbassamento delle rette di frequenza dei figli ai nidi d’infanzia delTAmbito Di-strettuale del Cividalese. Le rette di frequenza (esclusa 1’iscrizione ed il solo servizio mensa) relative al-1’anno scolastico 2009-2010 devono essere gia State inte-gralmente pagate al momen-to della presentazione della domanda. L’importo del beneficio, per una frequenza di almeno 8 ore e trenta minuti giorna-liere e di almeno 5 giorni la settimana, e fissato in 120 euro mensili. L’importo e ridot-to a 90 euro per frequenze giornaliere o settimanali in-feriori. II beneficio comples-sivo in ogni caso non puo su-perare Fimporto totale delle rette pagate e rimaste a carico della famiglia. II Comune di Cividale del Friuli eroga, agli aventi dirit-to, il beneficio in un’unica so-luzione. Le domande, redatte secondo il modello reperibile presso TUfficio di Servizio Sociale (Sede Operativa Terri-toriale) del Comune di resi-denza del minore o scaricabi- le dal sito internet delTAmbi-to Distrettuale del Cividalese, indirizzate al “Comune di Cividale del Friuli - Ente Ge-store Ambito Distrettuale del Cividalese - Servizio Sociale dei Comuni - tramite la Sede Operativa Territoriale del Comune di residenza”, devono pervenire entro il 1. maržo 2011. Per ulteriori e piu specifi-che informazioni gli interes-sati possono rivolgersi alle Sedi Operative Territoriali del Servizio Sociale dei Comuni o presso la sede centrale del-TAmbito, p.tta Chiarottini, 5, Cividale del Friuli (tel. 0432-710305 - 710320). ZELENI « LISTI ‘K Ace Mermolja Vsak Rezijan naj Na svoji zadnji seji je paritetni odbor, ki ga predvideva zaščitni zakon za Slovence, spregovoril o vprašanju Rezije in rezijanskega narečja. Na seji je bil prisoten tudi župan Rezije Sergio Chinese. Če strnemo stališča, je na seji prevladala teza, naj gre poglavitna skrb ohranitvi rezijanskega narečja. Župan Chinese je potrdil svoje stališče, da Rezija in rezijanšči-na nimata nobene povezave s slovensko manjšino. Novinarjem pa je dejal, da je pripravljen na dialog s paritetnim odborom. Njegov predsednik Bojan Brezigar pa je dejal, da sta narodna opredelitev in nacionalna identiteta “premična ” pojma. Rezija je vsestransko kritičen prostor (tudi in predvsem ekonomsko) in zato je nevarnost, da narečje izgine. Opredelitev paritetnega odbora v praksi pomeni, da se v Reziji izpostavita jezik in kulturno izročilo, v ozadje pa naj se umakne politična razprava o narodni pripadnosti Rezijanov. Predlog je realističen. V bistvu imamo že danes tri kategorije prebivalcev Rezije. Nekateri čutijo rezijan-ščino kot slovensko narečje. Drugi menijo, da gre za prastaro slovansko dediščino, ki se ohranja kot posebnost. Tretji se čutijo po narodnosti povsem Italijane in imajo do domačega jezika bolj ali manj nevtralen odnos. Te stvarnosti ne bo spremenil noben jezikoslovni ali slovenistični kongres. Obstaja še četrta vrsta ljudi, to so “quelli ai quah gh sloveni stanno sulle palle”. Tudi teh ljudi ne bodo prepričali pacifisti, multikulturalisti, so-lidaristi, skratka, ljudje dobre volje. Dejstvo jemljimo na znanje. Lahko dodam, da srečujem tudi v Trstu kar precej pomembnih ljudi, tako z leve kot z desne, ki sprejemajo Slovenijo, ki sprejemajo slovensko govoreče posameznike, nočejo pa slišati o slovenski manjšini. Skratka, ne priznavajo Slovencev kot na teritoriju zgodovinsko zasidrane skupnosti. Kako torej z Rezijo? Menim, da morajo biti reahsti tudi tisti, ki menijo (zame pravilno), dajerezijanščina eden izmed slovenskih dialektov in ima še kako opraviti s Slovenci. Poudarjati na teritoriju to stališče, bi v praksi pomenilo izostrovati neko si- tuacijo na škodo jezika in kulture. Najbolj modro je preprečevati, da ostane vprašanje orodje dnevne pohtike. Bistveno je v ljudeh, in predvsem v mladih vzbujati radovednost za jezik, za glasbo, za plese in za stare navade rezijanskih ljudi. Za nekatere umetnike, kot sta Silvana Pa-letti ali Renato Quaglia (obstajajo še drugi), je rezijan-ščina vabljiv jezik, s katerim izražajo na izviren način izrazito sodobna čustva in misli. Dosežek bi bil, ko bi se prebivalcem Rezije zazdela rezi-janščina lepa govorica, glasba in plesi dragocenost, stare navade bogastvo, novi umetniški in drugačni poskusi pa napotnica za boljše življenje jezika in ljudi, ki ga govorijo. Nihče si ne prisvaja Rezije. Morda pa bi sedanje občinske može in žene opozoril, da so v hudih dneh potresa priskočili Reziji na pomoč tudi Slovenci iz Trsta, iz Gorice in iz same Slovenije in to na konkreten način. In nadalje, če lahko Rezija črpa določena sredstva iz sklada zaščitnega zakona za slovensko manjšino, je to tudi prispevek vseh, ki ima eno samo obvezo in sicer to, da bodo sredstva namenjena skrbi za jezik in kulturo. Slovenci bomo ostali na strani Rezije in njenih ljudi, ne da bi kaj vprašali v zameno. Zato si ne zaslužimo grdih dejanj in besed, drugače pa naj ljudje izbirajo, kot jim to veleva srce. Vsaj tako menim o neki stvarnosti, kije ni možno spremeniti z dekretom. “Mettiamo in tavola il nostro territorio” Nel corso del convegno “lingue minoritarie ed im-prenditoria” dello scorso 12 novembre Francesco Maran-gon, docente delTUniversita degli Studi di Udine, ha cita-to 1'esperienza della trattoria Sale e Pepe di Teresa Cova-ceuszach e Franco Simoncig come modello ideale di inte-razione tra recupero della tra-dizione locale e promozione turistica. In 23 anni di attivita la notorieta del Sale e Pepe ha travalicato i confini non solo italiani, ma anche euro-pei (dalla Francia alla Spagna, dalla Cina fino allAustralia) facendo conoscere nel mondo i sapori della tradizione culi-naria delle Valli del Natisone. “Sin da quando abbiamo iniziato questo lavoro - ci rac-conta Teresa Covaceuszach -per richiamare la gente fin quassii a Stregna, ci e sem-brato necessario diversificare la nostra offerta rispetto ai ri-storanti della pianura, abbiamo dunque pensato, forse con un po' di presunzione, di ‘met-tere in tavola il nostro territorio’. Attraverso 1'uso di prodot-ti del pošto o conservando il nome originale della ricetta in dialetto sloveno, abbiamo cer-cato di portare in tavola la nostra cultura ed il nostro vissuto e abbiamo notato che la gente lo apprezza, si incuriosisce e vuole conoscere la nostra storia. E una battaglia vinta quella di poter vivere in modo dignitoso su questo territorio che per cliche viene con-siderato marginale”. Dunque - le chiediamo - il turismo legato alla tradizione locale potrebbe essere un'oc-casione di sviluppo per le Valli del Natisone? “Certa-mente - ci dice - questa zona ha una vocazione turistica anche se - precisa - non c'e la stessa attenzione per l'am-biente che c'e per esempio nel-la vicina Slovenia; quello che manca forse, anche piu del-1'attenzione delle istituzioni, e lo spirito d'iniziativa impren-ditoriale dei valligiani come dimostra il fatto che i fondi pubblici destinati al settore re-stano spesso inutilizzati”. Eppure - facciamo notare -i turisti arrivano, anche dalla Slovenia. “Si, abbiamo avu-to una grande crescita di clienti sloveni in particolare dopo la ‘caduta’ del confine anche se ultimamente la crisi economica, che si e fatta sentire anche qui, ha causato un calo degli ospiti. In questo sen-so conoscere il dialetto sloveno ha anche un'utilita pratica: quando il piatto gli viene pre-sentato nella sua lingua il cliente e sicuramente piu sod-disfatto. Alcuni, non solo sloveni, quando arrivano qui non sono nemmeno a cono-scenza del fatto che ci sia una minoranza slovena e quando sentono il nome dei piatti si in- teressano, chiedono...” Le abbiamo chiesto infine come puo una piccola realta come quella della nostra tradizione culinaria fronteggiare 1'omologazione dei prodotti se-guita alla globalizzazione. “La riduzione delle distanze nella comunicazione - osserva la Covaceuszach - offre anche la possibilita che i prodotti del pošto possono essere fatti conoscere quasi ovunque. Que-sto, per un territorio come la Benečija pub favorire le pro-duzioni locali purche si punti ad un elevato standard di qua-lita (anche i colossi della ri-storazione ultimamente pun-tano sulla qualita dei cibi, almeno nella pubblicita...) e so-prattutto che il progetto abbia continuita. Troppo spesso nelle Valli abbiamo assistito alla nascita di iniziative fatte magari per ottenere i contributi e poi repentinamente abban-donate.” Antonio Banchig -Aktualno--------------------- I sindaci della montagna a larga maggioranza hanno detto “si” Le Comunita montane sostituite da 8 Unioni novi matajur Četrtek, 9. decembra 2010 I sindaci della montagna dicono "si", a larga maggioranza, alle "Unioni dei Co-muni montani" in sostituzio-ne delle Comunita commis-sariate ormai dalbagosto del 2009 e destinate alla sop-pressione. L'intesa e arrivata la setti-mana scorsa a Udine, nella sede della Regione, al termine della Conferenza dei sindaci chiamati a esprimersi sullo schema di disegno di legge d'iniziativa della Giun-ta, al termine di un percorso durato quasi un anno di ap-profondimento del testo. De-gli 81 sindaci presenti (su 95 aventi diritto) si sono dichia-rati favorevoli allintesa in 63. Tra questi i sindaci di Faedis, Lusevera, Pulfero, S. Leonardo, Savogna, Stregna e Tarcento, tra gli astenuti i sindaci di Cividale, Grimacco, S. Pietro al Natisone, Taipana e Torreano, mentre il sindaco di Resia ha espresso voto con-trario. II metodo di concertazione secondo il presidente della Regione Renzo Tondo, pre-sente alla riunione assieme allassessore alle Autonomie locali Andrea Garlatti, va in-terpretato come "un segno di coesione e di civilta istituzio-nale". Siamo di fronte, secondo Garlatti, allavvio di "una stagione nuova, una stagione di riforme" che coinvolgera altri aspetti dellordinamento degli Enti locali. L’assemblea e stata pre-sieduta da Guido Pettarin, as-sessore comunale di Gorizia, il quale ha ricordato le tappe che hanno portato allintesa: la prima conferenza dei sindaci si era tenuta esattamen-te un anno fa, a cui e seguito il lavoro di approfondimento affidato a una commissione ristretta di 20 sindaci, che ha permesso di modificare il testo, introducendo modifiche anche radicali rispetto alla versione originaria. Ora il disegno di legge, dopo il pas-saggio nel Consiglio delle Autonomie locali, approdera in Slovenski TG3 vjietek 17. decembra iz Spetra s prve strani Deželna Rai se, kot kaže, zaveda te odgovornosti, saj bo v petek, 17. decembra, oddajala slovenski TV dnevnik v živo, torej točno ob 20.30, iz občinske dvorane v Spetru. Dnevniku bo sledilo predvajanje dokumentarnega filma Ta razajanski glas, ki so ga pod režijo Marije Brecelj posneli ob 30-letnici oddaje v režij aščini po radiu Trst A. Pomembna odločitev nas seveda veseli in jo jemljemo kot simbolni začetek novega obdobja. Prehod na digitalno tehnologijo je seveda v tej začetni fazi prinesel tudi nekatere sitnosti, vendar je Benečiji res odprl okno na širši slovenski svet. Ob tretji mreži bis so namreč na razpolago številni programi iz Slovenije. In to predstavlja pravo revolucijo, ki bo prispevala k utrjevanju slovenskega jezika in tudi čuta pripadnosti. Consiglio regionale. Tondo ha difeso il com-missariamento delle Comunita montane, come passag-gio necessario per arrivare in tempi rapidi alla riforma, che "ha 1‘obiettivo di sempli-ficare e non di aggiungere un altro Ente". C'e stato un di-battito "franco e sereno", ha rilevato ancora Tondo, che ha permesso, al di la delle legit-time distinzioni, di "immagi-nare soluzioni che vanno nel-la direzione di assicurare mi-gliori servizi ai cittadini". II disegno di legge prevede infatti soluzioni diverse rispetto a quelle adottate sul piano nazionale: organi piu semplici, poteri piu. precisi, certezza delle risorse finan-ziarie, in modo da coniugare "autonomia e responsabilita". Con la nuova legge si prevede di costituire otto Unioni: Carnia, Gemonese, Tarvi-siano, Valli delle Dolomiti Friulane, Val d'Arzino-Val Cosa, Livenza, Torre, Natisone. Le competenze delle ex Comunita montane Carso e Collio saranno assorbite dal-le Province di Trieste e Gorizia. Le Unioni, definite come "Enti locali territoriali costi-tuiti da Comuni", avranno compiti di programmazione, sviluppo e pianificazione ter-ritoriale, funzioni ammini-strative e compiti di gestione coordinata dei servizi pub-blici locali. L'assemblea delle Unioni sara 1'organo "di in-dirizzo politico-amministra-tivo". 5 A Prato di Resia sabato 18 dicembre con il gruppo folkloristico Una serata giapponese, “diario di un sogno” “Una serata giapponese... Resia - Hakodate: diario di un viaggio, diario di un sogno!” Questo il titolo di un evento culturale che si terra sabato 18 dicembre, alle 20.30, presso il centro culturale Rozajanska Kultiirska Hiša di Prato - Ravanca. Organizzata dal gruppo folkloristico Val Resia e dal Comitato per la conserva-zione del folklore resiano “Ti Rozajanski Plesawci”, la serata sara 1’occasione per pre-sentare suoni, immagini, im-pressioni e gusti dal paese del Sol Levante. Sara un modo per cele-brare la prima trasferta del gruppo folkloristico resiano in un altro continente in oc-casione del prestigioso World Musič and Dance Festival. Ma anche per cono-scere un po’ quel lontano paese e, per chi c’e stato, di rivivere quella straordinaria esperienza. f L Gorska skupnost Ter Nediža Brda Božični koncert na Lesah v cerkvi v nedeljo, 12. decembra, ob 17. uri Program: Mešani pevski zbor Tre Valli - Tri doline vodi Maria Francesca Gussetti Rhapsody Clarinet Quartet _ Bura (Marta Macuz, Patrizia Zanon, Manuela Zamarian, Gabriele Zimolo) Mešani pevski zbor S. Leonardo vodi Stefano Biancuzzi 1 Devetica Božična po Rečanski dolini Kulturno društvo Rečan an Lieška fara vabita na Devetico Božično 2010. Začne se vsako vičer ob 20. uri. Parnesita bukva an lumine! Program: an pride do Uogrinkne hiše srieda kraj precesija začne 15/12 Velik Garmak od znamunja molijo Martina an Elisa Uogrinkne an Tonina Cekova četartak 16/12 Seuce petak 17/12 Hostne od jaslic (dol. konac) Tarbjanove hiše od jaslic Dela Pečuova, Margherita an Dora Tarbjanove Erika an Maria Kokocuove an Luisa Karpacova Loretta Žefcjova, Nadalin Mateužacu an Livia Arnejčicjova Rosina Flipežova, Gemma Šimanova an Ernesta Juožolnova Angela Vanoužova, Aldo Balentarju an Romilda Znidarjova torak 21/12 Bardo od jaslic (Gor. Bardo) Uršne hiše (Dol. Bardo) Maria Suoštarjova, Rosina Uršna an Rosina Tonova srieda 22/12 Kosca od znamunja stare Simulnove hiše Fabrizio Simulnu, Stefania an Pia Prehuojanova četartak 23/12 Peternel od znamunja Skodejove hiše Luciana Mateužova, Anna Bliščuova an Milica Skodejova sabota 18/12 Platac od znamunja nedieja 19/12 Zverinac od znamunja pandiejak 20/12 Topoluove od znamunja Karpacove hiše mlekarince Šimanove hiše Balentarjove hiše www.kinemax.it Četrtek, 9. decembra 2010 Alcuni momenti della presentazione di Atlas, domenica 5 dicembre, a Topold Quei luoghi ‘margmali’ raccontati in un Atlante Presentata a Topold la pubblicazione di UNIKUM L’Atlante dei luoghi par-ticolari e davvero un atlan-te, come quello che ci pešava nella cartella quando an-davamo a scuola, come quel-lo che ricorda Drago Jančar nella sua bellissima prefa-zione. Solo che non ci trovi l’Africa, l’Australia o 1’Amazzonia, non ci trovi nemmeno Udine o Cividale, ci trovi invece piccoli luoghi di cui quasi mai nessuno ha raccontato nulla: fontane, pozzi, campi di calcio, altu-re, dirupi, chiesette, cimite-ri, osterie... Tutto questo 1’hanno invece raccontato, grazie al progetto Potrkavanje \ Col-pi | Klopfzeichen di Unikum, al quale collaborano la Sta-zione di Topolo e Tassocia-zione culturale Opoka di Medana, 24 artisti ed artiste che con parole o fotografie hanno raccontato 72 luoghi selezionati in zone di fron-tiera in Carinzia, nel Friuli Venezia Giulia ed in Slove-nia. II risultato e una di-chiarazione d’amore ai pae-saggi dimenticati di un’area che ha moltissimi aspetti in comune e che pero e anche varia, capace di offrire tan-te particolarita. Uno sfoglia TAtlante e ci trova, nelle parole e nelle immagini, tutto questo, grazie a quei “giramondo che sanno come le piccole cose siano anche grandi”, come ha scritto Jančar nella pre-fazione al libro. L’Atlante dei luoghi par-ticolari e stato presentato in anteprima domenica 5 dicembre a Topolo, nella casa Juljova. Ad accogliere una folta ‘delegazione’ carinzia- na e molti amici della Postaja e stata la mušica di Antonio Della Marina, Nico Ri-naldi e Leo Virgili. Alcuni degli autori presenti hanno letto i propri brani, sul progetto si sono soffermati Emil Krištof di Unikum e Moreno Miorelli della Stazione di Topolo. Gli scrittori e scrittrici, inviati speciali nei luoghi particolari, sono Antonella Bukovaz, Patrizio Esposito, Gian Luca Favetto, Maja Haderlap, Gaja Kos, Taja Kramberger, Lydia Mi-schkulnig, Michele Obit, Gianfilippo Pedote, Dietmar Pickl, Klaus Ratschiller, Andrej Rozman Roza, Hannah “Kdor se poda v te kraje se iz njih vrača obogaten” Emil Krištof, koroški glasbenik in umetnik, je eden od glavnih pobudnikov univerzitetnega kulturnega centra UNIKUM iz Celovca. Kako je nastal projekt Potrkavanje in kako je prišlo do sodelovanja s Postajo Topolove in društvom Opoka? “Potrkavanje \ Colpi \ Klopfzeichen je že drugi obširni trilateralni projekt Kulturnega centra univerze v Celovcu UNIKUM, ki se z znatno finančno podporo N Donatella Ruttar ed Emil Krištof Maria Scherer, Antonietta Spizzo, Marko Stabej, Peter Svetina e Vida Zei. I fotografi che hanno fermato un momento in quei luoghi sono Paolo Comuzzi, Patrizio Esposito, Hanno Hardt, Luca Laureati, Arnold Poschl, Johannes Puch e Katarina Sadovski. La grafica del libro e stata affidata a Donatella Ruttar e Carlo Rossoli- Evropske unije izvaja na tromeji med Avstrijo, Slovenijo in Furlanijo. Že dvajset let se UNIKUM zavzema za sodelovanje avtonomnih kulturnih ustvarjalcev v omenjenih regijah. V tem obdobju smo z našimi partnerji v Sloveniji in Italiji uresničili vrsto projektov na področju sodobne umetnosti, glasbe in litera- ture. Potrkavanje, ki se je v šestih podprojektih in petnajstih posameznih akcijah s približno šestdesetimi sodelujočimi umetniki, glasbeniki, pisatelji in igralci iz devetih evropskih držav odvijalo od maja 2009 do decembra 2010, je bilo logično nadaljevanje in poglabljanje našega delovanja. Glavno vlogo so pri tem igrale pozabljene pokrajine in odročni kraji, ki so za nekaj časa bili deležni pozornosti širšega občinstva. Leži na dlani, da je za ta kulturno-politični pristop in tovrstno umetniško delovanje najboljši partner v Italiji beneška Postaja Topolove, v Sloveniji pa kulturno društvo Opoka v Goriških Brdih.” Kakšen je namen tega Atlasa, kako ste izbrali prostore, pisatelje in fotografe? “Trojezični Atlas posebnih krajev \ dei luoghi particolari | der besonderen Orte je zaključna publikacija projekta Potrkavanje, ki z literarnimi in fotografskimi portreti 72-ih krajev na južnem Koroškem, v Furlaniji in Sloveniji razodeva čar majhnih, neznanih, pozabljenih ali zapuščenih vasi, zaselkov, domačij in pokrajin ter vabi bralce na obisk in ogled teh krajev. Obljuba se glasi: kdor se poda v te kraje in se vanje poglobi - z vsemi čuti, kijih premore - se iz njih vrača spremenjen in obogaten. V vsakem primeru pa bo človek marsikaj odkril in na koncu posamezno pokrajino gledal z novimi, bolj odprtimi očmi. Prostore smo v neštetih potovanjih in pohodih odkri- li, spoznali, jih zapisali, raz-poredelili po kategorijah in jih končno izbrali skupaj z našimi partnerji. Prav tako smo po številnih srečanjih in pogovorih s partnerji izbrali 18 pisateljic in pisateljev ter 6 fotografinj in fotografov iz treh dežel in jih povabili k sodelovanju. Kriterij za izbor pa je Drago Jančar zapisal v uvodnih besedah za Atlas, kjer pravi, da so »Atlas posebnih krajev s svojimi zapisi in fotografijami ustvarili potepuhi, ki vedo, da so majhne stvari hkrati tudi velike.«” Kaj pomeni zate Topolove in Postaja, s katero dosti let sodeluješ tudi kot glasbenik? “Topolove in Postajo sem odkril, spoznal in vzljubil pred več kot desetimi leti, ko smo s koroško umetnico Inge Va-vra izvedb z Evakuacijo prvo skupno kulturno-politično in umetniško akcijo v Benečiji. Od takrat sta Postaja in UNIKUM na stalni vezi: povezujejo nas osebna, umetniška, kulturna in politična pojmovanja stvari in sveta, iz katerih je nastala vrsta pestrih in lepih projektov tu in tam. Kot glasbenik pa sem že čestokrat s svojimi skupinami nastopal na Postaji in vodil dve delavnici s Topolovškimi Tambur- ji” Kakšna je kulturna realnost v slovenski manjšini na Koroškem, se jo da primerjati s tisto v videnski pokrajini? “Dejstvo je, da smo tako koroški Slovenci kot slovensko prebivalstvo videnske pokrajine in Benečije manjšina, ki stoji s hrbtom ob zidu: borimo se za obstoj jezika in kulture, ki nam je pri srcu. Vlagamo (vsaj nekateri) veliko energije in vneme v kulturno in politično delovanje, ki nas kljub težavam in tegobam drži pokonci in nas bogati, saj poznamo in uživamo DVE kulturi. Zdi se mi, da imamo na Koroškem dobro razvito omrežje kulturnih organizacij od krovnih v Celovcu tja do vaških in farnih društev na podeželju, ki dajejo slovenski kulturi glas in obraz. To velja tudi za šolstvo. V Benečiji in videnski pokrajini so po organizacijske strukture in dvojezične izobraževalne ustanove šibkejše in še več odgovornosti teži na posameznih osebah in pobudah. Osebno mi vsakič, ko pridem v Benečijo in zaslišim beneško narečje, vzkipi srce ter so mi ljudje zelo blizu.” Projekt Potrkavanje je proti koncu, nameravate nadaljevati v to smer in kako? “Prihodnje leto se bomo poglobili in osredotočili na Kras in kraške pojave. Pripravljamo novo pohodni-ško-literarno knjigo po slovenskem, itabjanskem in deloma hrvaškem Krasu. Na štirih krajih v Sloveniji, Itabji in na Koroškem pa bomo izvedb umetniške projekte, ki bodo tematizirali zgodovinske, pobtične in kulturne prelomnice izbranih krajev.” (m.o.) -Aktualno___________________________________________________/g%[ bU]a'"]J - 7 /1 /V L 14 Lt LIL L/ Četrtek, 9. decembra 2010 f buon punto per stringere un'amicizia vitale, non epi-sodica ma giornaliera. Ne e convinto lo scrittore sloveno triestino Boris Pahor, protagonista di un bellincontro dedicato alle relazioni tra le due comunita mercoledi, 1. dicembre, nel teatro Pala-mostre a Udine. Di fronte ad un pubblico numeroso ed attento ha ri-cordato il suo impegno nel-1'ambito delPAssociazione internazionale per la difesa delle lingue e delle culture minacciate (AIDLCM), in-sieme a persone come Do- Boris Pahor protagonista delllncontro promosso a Udine dalla 7. circoscrizione e dal Comune parlare di comunita linguj- plan Martm Čedermac deiio ---------------!-------^-----------------------!---------------------------------------------------------------------- stiche piuttosto che di mi- scrittore Bevk, un monu- Friulani e sloveni siamo pronti per stringere un’amicizia vitale Friulani e sloveni siamo a II prof. Pahor durante fincontro di Udine menico Zannier per i Friu- tutela delle minoranze lin- blicazioni, visite di studio, lani, a partire dalTinizio de- guistiche in Italia ed in Eu- Pahor ha ricordato quella in gli anni '60 del secolo scor- ropa. Spagna ancora sotto il regi- so per il riconoscimento e la Ci furono incontri, pub- me di Franco, ha invitato a Na pobudo Inštituta za slovensko kulturo v sodelovanju z radio Onde furlane Slovenska glasba sredi Vidna inštitut za slovensko kultu- ro, v sodelovanju s privatno radijsko postajo Onde furlane, Občino Viden in drugimi kulturnimi in pohtičnimi subjekti, nam je v petek, 3. decembra, podaril izreden koncert v središču Vidna, v dvorani gle-dabšča Palamostre. Večer res kakovostne glasbe je bil posvečen mladi in alternativni slovenski glasbeni sceni. Protagonisti so bib beneška skupina BK evolution, Tonč Feinig, biser glasbe in kulture koroških Slovencev, ki je z znano slovensko pevko Majo predstavil svoj funk-soul repertoar in ljubljanska skupina Melodrom z vokalist-ko Mino Spiler, kije navdušila občinstvo s svojimi skladbami s plošče Vse, kar si pustila, da leži na tleh. Koncert je zaključil domači bend R.esistence in Dub, ki seje komaj vrnil iz Bretanije, kjer je zmagal na festivalu Liet intemational, to je na najpomembnejšem tekmovanju bendov jezikovnih manjšin v Evropi. Furlanski bend je tako povezal petkov koncert z naslednjim dnevom, ko je bil v gledališču Palamostre praznik nove furlanske glasbene scene in se je zaključil z nagrajevanjem zmagovalke letošnjega natečaja Premi Friul. Večerje potekal pretežno v slovenščini in furlanščini, povezovala sta ga Michele Polo in Sara Simoncig, kije solidno opravila svoje nelahko delo tudi simultanega prevajanja. Pobudo je z odra pohvabi odbornik za kulturo Občine Viden, Luigi Reitani, kije na- Utrinki s petkovega koncerta slovenske glasbe v Vidnu Prva skupna prireditev je lepo uspela in je bila dobro obiskana še zlasti v drugem delu večera, ki se je nadaljeval čez polnoč. noranze, quella catalana con i suoi 8 milioni di persone non puo certo considerarsi minoranza. Ha reso omaggio al friulano Loris Fortuna che si impegno molto per la tutela delle lingue del nostro territorio. Si e combattuto molto per ottenere le leggi di tutela, ha detto, oggi il problema e metterle in pratica. Con il suo raccontare, lie-ve e duro insieme, del-1'esperienza inumana dei campi di sterminio, da cui le persone sono uscite “ridotte a legno e cuoio”, con le sue parole scarne, dirette e acu-minate, il 97enne scrittore triestino ha tracciato un am-pio quadro con le contrad-dizioni del nostro tempo. Nell'ultimo periodo ha partecipato a 160 incontri in diverse localita italiane, ovunque invitato a parlare del nazismo, “ma io parlo sempre anche dei campi di concentramento fascisti” precisa. Oppure Tarnata Francia, dove e stata tra-dotta tutta la sua opera ed ha avuto le piu prestigiose onorificenze che, ultima in Europa, non riconosce le minoranze linguistiche. O ancora la tragedia dei 20 milioni di Curdi, o i disgrazia-ti che vengono in Europa dalTAfrica. “Bisogna fare una rivoluzione europea, io saro il primo”, dice. L'uomo ha sviluppato 1'intelligenza ma purtroppo non la sua di-mensione etica. E infine Tal-tro grande tema della lingua di minoranza come lingua intima, non tanto nel senso di limitata ad un ambito fa-miliare ristretto, quanto come Tespressione piu pro-fonda della persona e quin-di il suo diritto a mantener-la. E La langue intime e anche la traduzione in france-se del titolo del romanzo Ka- mento alla Slavia friulana ed alla sua sofferenza durante il fascismo. Molta strada e stata fatta, ha sottoli-neato Pahor, molto dipende anche da noi stessi e dalla nostra capacita e volonta di dichiarare la nostra lingua intima. AlTincontro, promosso dalla 7. circoscrizione di Udine in collaborazione con TAmministrazione comuna-le, hanno partecipato anche il prof. Igor Jelen, Aldo Co-lonnello del circolo Menoc-chio e Luigia Negro per la comunita slovena del Friu-li (SKGZ). II sindaco Furio Honsell e Tassessore alla cultura Luigi Reitani hanno messo in luce 1'importanza della pluralita culturale e della diversita (“unica stra-tegia per superare la crisi globale”), la volonta della citta di Udine di coltivare il dialogo ed il confronto al suo interno e con i vicini sloveni, la necessita di avvicinar-si alla cultura slovena poco conosciuta, come testimo-nia 1'emblematica esperien-za di Pahor. “Necropoli”, scritto nel 1967, tradotto in diverse lingue dal francese al tedesco, e uscito in ver-sione italiana appena tre anni fa, quarant'anni dopo. II presidente della circoscrizione, Mario Canciani, ha invece ricordato che Udine e gemellata con Maribor, il grande interesse per i cor-si di sloveno che la circoscrizione organizza a Udine, le gite di studio in Slovenia ed ora 1'intenzione di favo-rire una maggiore cono-scenza reciproca partendo dal basso, tramite il gemel-laggio delle associazioni ope-ranti sul territorio e che do-vrebbe sfociare in un grande evento nel 2012 quando Maribor sara capitale europea della cultura. (jn) Sodelovanje tudi po radijskih valovih povedal, da se bo evropski manjšinski glasbeni festival prihodnje leto odvijal prav v furlanskem glavnem mestu, ki vse bolj uveljavlja svojo privrženost večjezičnosti in kulturnemu pluralizmu. V imenu Inštituta za slovensko kulturo pa je pozdravil član odbora Igor Cerno. Inštitut je nastal zato, da bi kakovostno nadgradil delo naših kulturnih društev in skupin ter da bi obenem ustvaril več mrež, notranjo med posameznimi dolinami v Furlaniji in s slovensko manjšino v deželi FJK ter z drugimi manjšinami, začenši s furlansko, je povedal. NOVI MATAJUR NAROČNINA Abbonamento i ITALIJA............................ 37 evrov EVROPA............................. 42 evrov AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (z letalsko pošto).......... 62 evrov AVSTRALIJA (z letalsko pošto)... 65 evrov Radio Onde furlane, ki je bil skupaj z Inštitutom za slovensko kulturo glavni pobudnik koncerta slovenskih bandov v petek, 3. decembra, v gledališču Palamostre v Vidnu, je dal tudi pobudo za srečanje z uredniki slovenskih in furlanskih radijskih postaj. Udeležili so se ga Ivan Seljak in Špela Mrak, direktor in urednica radia Primorski val, Erika Adami, glavna urednica škofijskega radia Radio Spazio 103, Stefano Lusa urednik radia Koper/Capodistria, Tommaso Piemonte, dolgoletni sodelavec multietničnega radia Flora, kije oddajal v Hannovru v Nemčiji in seveda Mauro Missana, direktor radia Onde furlane skupaj s Paolom Cantaruttijem in Marcom Štolfom. Zaradi slabih vremenskih razmer pa ni bilo v Vidnu zastopnikov avstrijskega manjšinskega radia Agora. Bilo je prvo tovrstno srečanje med radijskimi postajami, ki so različne po statusu (od zasebne do javne in poljavne) in ekonomski moči, imajo pa marsikaj skupnega, začenši s tem, da posvečajo pretežni del programa informativnim oddajam, so pozorne do problematike teritorija, s katerim imajo tesno povezavo, imajo močno kulturno valenco in posebno skrb za jezikovne in druge manjšinske skupnosti ter odigravajo izredno vlogo na področju kadrovanja in večjezičnega usposabljanja novinarjev in urednikov. Po koristni in zanimivi izmenjavi mnenj so udeleženci srečanja sklenili, da se bodo ponovno srečali in poglobili možnosti sodelovanja ter preverili, če obstajajo skupni interesi, ki bi privedli do skupnega projekta, s katerim bi skupaj kandidirali za evropska sredstva. Četrtek, 9. decembra 2010 Judje dolin! Od Tera do Karnahte Le scuole di Bardo e Tipana sono a rischio chiusura II 6 dicembre, presso la sede della Regione Friuli Venezia Giulia di Udine alla presenza delFassessore regionale dott. Roberto Moli-naro, delFassessore provinciale Elena Lizzi e del dirigente delFUf-ficio Scolastico Provinciale Pietro Biasol, si e tenuto un incontro con alcuni sindaci della provincia di Udine avente ad oggetto la disa-mina dei nuovi parametri di dimensionamento dei plessi scolastici individuati dalla Regione. Per la montagna, tab parametri prevedono almeno 20 bambini per le scuole dellinfanzia e 30 per le primarie, salvo deroghe dovute ai tempi di raggiungimento delle sedi scolastiche e ad incrementi della popolazione scolastica pre-visti nel triennio 2011-2013. L’assessore regionale Molinaro ha spiegato che la riforma Gelmi-ni prevede dei tagli agli organici della scuola, in particolare al per-sonale ausiliare tecnico ammini-strativo (personale ATA). Percio la Regione ha cominciato ad avvia-re il processo di riassetto e riag-gregazione dei plessi scolastici in vista di queste riduzioni di personale scolastico. L’assessore ha pre-cisato che il percorso non sara de-ciso dalFalto: la Regione ha fissa-to dei parametri, ma valutera an- che le “variabili”, le istanze pro-venienti dai singoli territori, nel ri-spetto del principio di uguaglian-za e facendo i conti con la razio-nalizzazione voluta dal Governo. Molinaro ha comunque definito ineludibile questo processo di riassetto. “E il momento che i Comu-ni guardino al di fuori del proprio territorio” ha affermato 1’assesso-re, ed ha aggiunto: “La logica non e solo quella dei numeri. Bisogna guardare alla qualita del servizio: scuole con pochi alunni costrin-gono al non ottimale insegna-mento pluriclasse e non permet-tono un’adeguata socializzazio-ne”. Le scuole di Bardo e Tipana at-tualmente non rientrano nei parametri numerici dettati dalla Regione: a Njivica ci sono 13 bam- bini alla scuola delFinfanzia e 25 bambini ahe elementari, a Tipana 13 bambini frequentano 1’asilo e 22 bambini le primarie. II sindaco di Bardo Guido Marchiol ed il sindaco di Tipana Elio Berra hanno nondimeno di-feso la permanenza delle scuole sul territorio. Si e in primis sotto-lineato che la chiusura prospetta-ta sarebbe una minaccia che met-terebbe seriamente a rischio la vita dei paesi e a repentaglio la permanenza sul territorio di quelle fa-miglie che hanno scelto la montagna. Infatti, secondo i sindaci sarebbe smisurato il disagio che si arrecherebbe ai bambini i quali dovrebbero “emigrare” in un altro Comune con aumento considere-vole dei tempi per raggiungere la scuola. II sindaco di Bardo ha inol-tre sottolineato: “La scuola di Ve-dronza e di eccellente qualita. I ra-gazzi che escono dalla elementari si distinguono per preparazione e conoscenze anche ahe medie. Inol-tre, la scuola va tutelata in quan-to si trova in comune montano in zona abitata dalla minoranza lin- Pred očmi Nedijo, 19. decembra, ob 15.30, tou vasi Bardo, tou cierkvi Sv. Jurija bo božični koncert. Peli bodo: Barski oktet, otroški zbor Mali lujerji, moški zbor Matajur, mešani pevski zbor Lipa, mešani pevski zbor Slavia. Igor Cerno guistica slovena. Sono stati avviati dei corsi di lingua, cultura e tra-dizioni locali che non potranno es-sere riproposti a Tarcento. Questa riforma, se applicata, dara un du-rissimo colpo alla nostra comu-nita”. II sindaco di Tipana si e tro-vato d’accordo con le osservazio-ni di Marchiol aggiungendo che la minoranza linguistica slovena e valore essenziale del territorio che va salvaguardato soprattutto attraverso la scuola ed, auspica-bilmente, con 1’istituzione di una scuola bilingue. Te novi rozajanski kolin rin 2011 Te rozajanski kultiirski čirkolo Rozajanski Dum je paračal pa litus te novi ko-lindrin, ti za letu 2011. Za wsaki misac so litrata-vi od utruk, ka so naredili to sveto kumunjun. To so ti stari litratavi, ko je bilu tu-w wsaki vase karje utruk anu karje judi. Kumunjuni ni so nareali ta-na Solbici, tu-w Osojaneh, pa za te kuritar-ške otroke, ta-na Ravanci, pa za te biske, te njivaške anu liščarske otroke anu tu-w Učji. Tej po nawadi to je napi- sanu po nas, kej to je napiisa-nu pa po laškin. Čirkolo Rozajanski Dum nareja isi kolindrin wže dwi-sti lit. Wsake letu je se zbra-lu kej novaga. Čemo videt, da kaku so bili nared ti stari kolindrinavi. Leta 1992 so bili litratavi od carkvi, ka mamo tu-w Reziji ano je bila napisana nje štorja. Leta 1993 so bile naše vasi. Leta 1994 so bili litrativi od itaga ka mamo tu-w Reziji: škule, banča, biblioteka anu druge reči. Leta 1995 so bile naše planine. Leta 1996 so bile majane anu druge letu mostovi. To letu dopo so bili litratavi od guri, ka so okul nas. To letu dopo te lipe reči ka majo naše carkve anu naše majanice, tej kwadrinavi, Stative anu druge. Leta 2000 so bili ti stari litratavi od naši judi anu štorja od Rezije. To letu dopo so bili litratavi od Rezije, ka je bil je naredil Santino Amedeo. Leto 2002 so bili li-tratavi riidi od Rezije, ka je je naredil Milan Grego. Leta 2003 so bili ti stari litratavi ziz našimi otručiči.Leta 2004 je bilu nu malu wsiga. Pa isi to je bil dan lipi kolorjasti kolindrin anu an mel karje nih lipih riči. Leta 2005 kolindrin mel titul, da “Človek anu lis” ano so bili litratavi od arbuluw anu od riči nared ziz leson. Druge letu kolindrin mel titul, da “Človek anu zemja” anu so bili litratavi od riči wezane ziz zamjo anu itd ka nan daje zemja. Leta 2007 kolindrin mel titul, da “Človek anu živina” anu so bili litratavi od živine anu od itaga, ka nan daje živina. Za letu 2008, ka naš folklore ri-vawal 170 lit dela, kolindrin mel litrate od naše muzike anu plesa. So bili citirawci, citire, biinkule, jiidi ka ple-šajo, diški anu šče drugi lipih riči vrezane riidi ziz našo muziko. Po itin so bili ku-škritavi. Pa za isi kolindri so bili zbrani nejveč ti stari li-tratavi. Te litušnji kolindrin ma li-trate od školerjuvv. Tej vvsake letu kolindrin če bet po-šnjan famejan ka so tu-w dulini ano pa našin judin ka so posvite. LN Ricordo della prima comunione < - A rt.J ' t i t / l 20// —Sfl ■ Ž// !/////////1/ “Od rok do rok, zvesto iz roda v rod - bi knjiga mogla najti lepšo pot?” retorično sprašuje Oton Župančič, in kdo bi mu oporekal? Pot, ki jo je prehodila pisana beseduje zelo dolga, vendar popolnoma čarobna, v vseh svojih odtenkih. Tudi najbolj žalostne zgodbe, tiste, ki se spominjajo grdih časov na tej poti slovenskega jezika, imajo svoj čar (vedno si zamišljam sivolasega duhovnika, kako pod obleko skriva knjige, ki jih ob polmraku pod roko deli ljudem ob kozarcu vina). Zato ni skrivnost, da smo Slovenci zaradi naše zgodovine tesno povezani s pisano besedo -knjigo, in to vedno znova dokazujemo. Prav posebna priložnost te vrste je naslov, ki gaje letos dobila slovenska prestolnica. V času od 23. aprila 2010 do 23. aprila 2011 je namreč Ljubljana od Unesca dobila naziv Svetovna prestolnica knjige 2010. Seveda je to velika čast, hkrati pa velika priložnost, za V znamenju knjige Pismo iz slovenske prestolnice ljubitelje knjig pa prav posebna poslastica. V tem letu je in bo še potekalo okoli petsto dogodkov, ki so namenjeni spodbujanju bralne kulture. SVETOVNA PRESTOLNICA KNJIGE VVORLD BOOK CAPITAL LJUBLJANA 2010 Vzemi me v roke! Od pravih “knjigožerjev” do tistih, ki včasih kaj prelistajo, od prezaposlenih mamic in očkov do najmlajših, ki radi ure in ure občudujejo slikanice, prav vsak lahko najde nekaj zase, saj je projektov na pretek. Kako pa naj organizatorji približajo knjigo vsakdanu človeka? Tako, da knjige postavijo na mesta, kjer se meščani sprehajajo vsak dan. Zato so se na raznih javnih krajih pojavile knjižne police: na avtobusnih postajah in vlakih za zdolgo- časene potnike, ob Ljubljanici pod krošnjami in v parku Tivoli. Eden pomembnejših projektov je Knjige za vsakogar, akcija, kije omogočila izdajo enaindvajsetih knjig, ki bodo celo leto naprodaj po tri evre. Knjige so različnih zvrsti, domačih in tujih avtorjev, je pa tudi cela vrsta takih, ki govorijo predvsem o Ljubljani. Tako lahko recimo kdorkoli stopi na literarni sprehod po tlakovanih ulicah starega mestnega jedra v spremstvu Sebastjana Preglja in Gašperja Trohe, z avtorjema knjige, ki bralce popeljeta po poteh Prešerna in še marsikoga. V preteklih mesecih se je odvijalo že mnogo takih in drugačnih prireditev, mnogo jih pa še čaka. Razstava ob fr! 70-letnici pesnika Nika Grafenauerja v Narodni in univerzitetni knjižnici, prireditve in srečanja s priznanimi avtorji v knjigarni Konzorcij, Štirinajsti pripovedo-valski festival Pravljice danes 2011, ki bo potekal spomladi. Nastopajoči na festivalu bodo poslušalcem ponujali prosto pripovedovane zgodbe, ki praviloma izvirajo iz domačega in tujega ljudskega izročila. Tako festival poslušalcem omogoča, da slišijo pripovedovano besedo, ljudskim pripovedim pa daje možnost, da znova zaživijo v današnjem času. Posebno zanimiv za zamejske pisatelje in ljubitelje literature bo Svetovni vrh knjige 2011: Knjiga kot nosilka razvoja človeštva, ki bo potekal v Cankarjevem domu 31. marca in 1. aprila 2011. Kongres bo poskušal odgovoriti na vprašanje, kako knjiga in branje v okrožju drugih medijev danes utemeljujeta razvoj posameznika in družbe. Dve vodilni temi bosta Globalizacija knjige in branje v digitalni dobi ter Izdajanje in prevajanje knjig na manjših jezikovnih trgih in iz jezikov manjših nacionalnih skupnosti v svetovne jezike. Torej je v letu knjige zanimivih dogodkov za vse okuse nešteto. Nešteto pa je, kot pravijo organizatorji, “le delček celote. Možnosti, ki smo jih ponudili, je bilo ogromno. Česa drugega si knjiga niti ne zasluži.” Teja Pahor Pejal so se s koriero, potle an part so šli napri z mb Marche, liepa dežela — Y mn ni'n_________________________________________________________________________nc vi matajur Q ,X\. I L/ / LLvL/vCv Četrtek, 9. decembra 2010 V nediejo, 5. dičemberja, so praznoval sveto Barbaro Belgijanske mine so nam ukradle našo mladino Še sonce je pokukalo za de naši rudarji, minatori, so lepuo tudi lietos praznoval njih pomočnico sveto Barbaro. Zbral so se v nediejo, 5. dičemberja, v Špietre. Par sveti maši je monsinjor Mario Qualizza naredu pru lepo pridgo: Emigracjon, kije hitro po uiski arzstresla po sviete, an še posebno v Belgijo, velik part naših par svefj maši ki je bta v Špietre mladih puobu an z njimi tudi njih muroze an žene, je spreme- ye gaspuocl nunac monsinjor Mario Oualizza nila našo zgodovino, naše življenje na naših domačih deh. Emi- poviedu lepe besiede, ki so ganile (komuovle) gracjon je močnuo vplivala (influenzato) na našo identiteto. vse minatorje an njih družine V par besiedah mons. Qualizza je poviedu veliko krivico, ki je udarla naše Nediške doline, krivico ki jo še donas plačavamo, a kar smo s tem zgubili, nam na pride vič povarnje-no. Po maši so se vsi zbrali pred spomenikom rudarju, kjer je predsednik Zveze Slovenci po svetu Dante Del Medico lepuo pozdravu vse. Tudi on pa je poviedu granke besiede: Kar naši puobi so šli v Belgijo kopat karbon, so se troštali, de tuole bo pomagalo zbuojšat živlienje tle par nas. Troštali so se, de njih sinuovi na bojo muorli iti vič po sviete s trebuhom za kruhom... ma al je zaries šlo ta-kuo? Pozdravu je tudi špietarski šin-dak, župan Tiziano Manzini. “Ries je, de emigracjon je posebna stran naše zgodovine, zatuo kar je kaka parložnost za se spomnit na dogodke (avvenimenti), ki so puno pome- nil za našo skupnost, ku tista od praznovanja svete Barbare, bi bluo pru, de bi paršli blizu vsi šindaki Nediških dolin. Na žalost donas sma tle samuo na dva...”, je jau Manzini. An ries, go na vse kamunske može, ki jih imamo v sedmih kamunih Nediških dolin, sta se kupe z našim minatori sre- čala samuo on an gospa Eliana Fa-bello, županja garmiškega kamuna. Praznovanje za sveto Barbaro je šlo napri z obiunim kosilam, ki je šu napri ku po navadi do vičerje. Nie-so manjkali muzika, ples an puno, puno spominu na tiste težke lieta v belgijanskih jamah. Pred spomenikom v Špietre: predsednik Zveze Slovenci po svetu Dante Del Medico, župana iz Garmika Eliana Fabello an iz Špietra Tiziano Manzini an an part minatorju, ki se že lieta an lieta zbierajo za praznovat sveto Barbaro. Tle par kraj so Mario Franz, Giuseppe Bergnach, Giuseppe Lauretig, Romeo Piva, Lorenzo Oualizza, ki je paršu daj taz Kanade, kamar je šu potle, ki je dielu v belgijanskih minierah, Armido Predan, Edoardo Manzini, Luigi Petri an še Sergio Vogrig, Giorgio Oualizza an Santo Drescig Qui sopra il gruppo che ha accolto 1’invito di Antonello per una gita nelle Marche lo scorso settembre. Per la foto di gruppo hanno scelto le splendide grotte di Frasassi. Qui a fianco il gruppo che ha proseguito ta gita in mountain-bike scoprendo cosi angoli nascosti davvero uniči di una regione ricca di bellezze naturali Setemberja še kar do-barščna skupina (gruppo) se je zbrala za iti odkrivat deželo Marche. Še ankrat je za potovanje poskarbeu Antonello iz Ažle. Vsi kupe so se pejal do miesta Pesaro, od telega kraja adni so šli napri z bičikleto, drugi so se pa le napri pejal s koriero. Parvo so vsi kupe pregledal jame Frasassi, ki so zaries posebne. An potle napri do kraju Cagli, Urbino, Pergola an Loreto. Sevieda, de tisti, ki so se uozil z bičikleto so bli no-malo buj trudni, pejal so se od gora do muorja, pa vsi so bli zlo veseli, za kar so vid-li. Ancora il gruppo con le mountain-bike: dai monti al mare! A destra il santuario di Loreto, dove la comitiva ha vissuto momenti di grande commozione Seda Antonello an tisti, ki se z njim uozejo po sviete, bojo nomalo miescu počival, pa... že študierajo na druge lieto, kar puodejo v Transilvanijo (Romania). Četrtek, 9. decembra 2010 Risultati Promozione Vesna - Valnatisone 1:1 Juniores Buttrio - Valnatisone 0:2 Allievi Serenissima - Manzanese 1:1 Moimacco - Pro Gorizia 0:0 Valnatisone - Centrosedia 1:0 Giovanissimi 013 - Moimacco 1:0 Forum Julii - Valnatisone 6:0 Amatori (Fige - Serie A/2 B) Chiopris Viscone - Real Pulfero 1:0 Real Pulfero - Trieste rinv. Amatori (Friuli Collinare) Pizzeria Le Valli - Sos Putiferio 1:1 Savognese - A.R.S. Calcio 2:1 Pol. Valnatisone - Blues rinv. Calcio a 5 (Amatori Uisp) Squali....tičati - Merenderos 6:6 Pallavolo maschile (1. Divisione) Pallavolo Arteniese - Pol. S. Leonardo 3:0 Pallavolo femminile (Under 16) Pol. San Leonardo - Kennedy 0:3 Prossimo turno Promozione Valnatisone - San Daniele Juniores Ancona - Valnatisone Allievi Majanese - Manzanese Moimacco - Union 91 Giovanissimi Pordenone - Moimacco Serenissima - Valnatisone Amatori (Fige - Serie A/2 B) Turriaco - Real Pulfero (11/12) Amatori (Friuli Collinare) Extrem - Pizzeria Le Valli (11/12) Sos Putiferio - Farla (11/12) Over Gunners - Savognese (11/12) Arcobaleno - Pol. Valnatisone (11/12) Calcio a 5 (Amatori Uisp) Merenderos - Paradiso dei golosi(13/12) Pallavolo maschile (1. Divisione) Pol. S. Leonardo - Aurora Volley (10/12) Pallavolo femminile (Under 16) Volley Corno - Pol. San Leonardo (11/12) Classifiche Promozione S. Daniele 28; Ponziana, Juventina 23; Lu-mignacco 20; Caporiacco*, Union Marti-gnacco 19; Pro Romans 18; Reanese, Vesna, Union 91, Trieste calcio 17; Zaule Rabuiese 15; Valnatisone 14; Aquileia 10; Pro Gorizia 8; Villesse 5. Juniores Pro Cervignano*, Pro Romans 27; Valnatisone 25; Union 91 24; Pro Fagagna, Manzanese 22; Tolmezzo 21; Tricesimo, Ancona 19; Union Martignacco 18; OI3 9; Ge-monese 8; Sevegliano* 7; Buttrio 5. Allievi (Regionali - Girone A) Pordenone 33; Donatello 28; Manzanese 25; Tolmezzo 22; Ponziana 18; Fontana-fredda 17; S. Giovanni 16; Bearzi 13; San-giorgina, Cormor 11 ;Torre, Serenissima 10; Majanese 8; Nuova Sandanielese 3. Allievi (Regionali - Girone B) Ancona 39; Virtus Corno 32; Brugnera 27; San Luigi, Pol. Codroipo 25; Sanvitese 22; Pro Gorizia 16; Rangers, Moimacco 14; Fu-turo Giovani 13; Ronchi 9; Muggia, Union ’91 8; San Canzian 4. Allievi (Provinciali - Girone B) Valnatisone 30; Forum Julii*, Centro Sedia, Esperia ’97* 21; Pasianese 16; Cussignacco 12; S. Gottardo, Graph Tavagnacco 11; Buttrio 7; Aurora Buonacquisto 5; Chiavris 1. Giovanissimi (Regionali gir. B) Ancona 33; Pordenone, Virtus Corno 26; Pol. Codroipo 22; Fiume Veneto Bannia, Pro Gorizia 20; Ronchi 16; San Luigi 14; Muggia 12; OI3, Futuro Giovani 10; Azzanese, Moimacco 9; San Canzian 0. Giovanissimi (Provinciali) Esperia '97 30; Forum Julii 28; Buttrio 22; Fortissimi 20; Graph Tavagnacco/A, Pasianese 16; Chiavris 15; Centro Sedia 11; As-sosangiorgina 9; S. Gottardo 8; Reanese 7; Valnatisone 5; Serenissima 0. Amatori (F.i.g.c. - Serie A/2 B) Mossa 23; Real Pulfero 21; Turriaco* 17; Leon Bianco/B 16; Trieste calcio 15; La Rosa, Chio-pris Viscone 13; Manzano 10; Domio*, Sovod-nje* 8; Grado*, Moraro* 7; S. Sergio 6; Cervignano* 3. Amatori F. C. (1. Categoria) Amatori Campeglio 14; Farla*, Sos Putiferio** 10; Anni '80*, Trattoria Pizzeria Le Valli, LatteriaTricesimo* 9; Extrem*, Coopca Tolmezzo* 8;Turkey pub**, Majano** 5; Car-pacco* 4; Polisportiva Orgnano** 3. Amatori F. C. (2. Categoria) Adorgnano 15; Dinamo Korda* 14; Bar al Gambero Amaro* 11; Over Gunners*, Savognese 10; Arcobaleno*, Pol. Valnatisone 9; Real Buja, Montenars*, Blues 6; A.R.S. calcio* 5; Dream Team Resiutta 1. * Una partita in meno. Le classifiche Amatori Friuli Collinare so-no aggiornate al turno precedente. Nel campionato di Promozione la sguadra di S. Pietro, sotto di un gol e dopo 1’espulsione del portiere, rimonta con Basso Valnatisone in died ma con uno scatto dbrgoglio Gli Juniores vincono a Buttrio - Unaprodezza di Gosgnach salva gli Allievi - Real Pulfero ko, bene la Savognese Nel campionato di Promozione ancora un pareggio per la Valnatisone che e tor-nata dalla trasferta con il Vesna con un punto molto im-portante visto 1'andamento del match. Infatti dopo soli 3’ il portiere Menichino provo-cava un calcio di rigore a fa-vore dei padroni di casa e la sua conseguente espulsione. Tra i pali veniva sostituito da Alessandro Filaoro che pren-deva il pošto di Michele Mia-no. Seppure in inferiorita nu-merica per tutto il resto del-la gara, la compagine valli-giana e pervenuta al pareggio siglato da Simone Basso. Da segnalare un grande in-tervento di Filaoro che ha salvato il pareggio. Grazie alle reti messe a se-gno da Matteo Feletig e Da- Nel campionato Uisp di calcio a 5 Amatori il Paradiso dei golosi ha su- perato la Zomeais, men-tre i Merenderos hanno pareggiato a Feletto Um-berto contro gli Squa-li....ficati. Questa la clas-sifica aggiornata al turno precedente: Santa Maria, Diavoli Volanti, Pau-lin/Tex Grili 12; Simpri Kei da Moreale, Tornado 9; La Viarte, Attimis 8; Paradiso dei golosi 6; Cit-ta di Carlino 5; Merenderos, Artegna, Zomeais, Folgore 4; Squali....ficati 2; Morena 1. Nel campionato di calcio a cinque femminile lAudace di San Leonardo e stata sconfitta a Zoppola di Pordenone dalla Gioielleria Salvador. La classifica del girone: La Perla Caffe Pordenone 12; La Compa-gnia delTAnello, Mg Feletto 11; New Team Mg Group 9; Folgore, Gioielleria Salvador 8; Pocenia 7; Cordovado 6; Futsal Udinese 4; Le lene di Manzinello 3; Libertas Capriva 2; Le ragazze del Ponte 2; Audace 1. S II Real Pulfero con i dirigenti, sotto Denis Gosgnach della Savognese niele Giugliano gli Juniores della Valnatisone hanno espugnato il campo di Buttrio, mantenendo cosi, al termine del girone di andata, il terzo pošto in classifica. Mezzo scivolone degli Allievi regionali della Manzanese che sono stati costretti al pari dalla Serenissima. Nel-1'altro girone il Moimacco ha chiuso a reti inviolate con la Pro Gorizia. Una prodezza di Alessandro Gosgnach, che ha neu-tralizzato un calcio di rigore inesistente concesso alTulti-mo istante, ha permesso alla Valnatisone di superare la Centrosedia. La rete del vantaggio dei valligiani siglata nel primo tempo e stata firmata da Lo- renzo Luciano. II dominio del gioco dei ragazzi guidati da Stefano Bovio non ha poi da-to i suoi frutti. Per la Valnatisone l'anda-ta si e chiusa con la decima vittoria in altrettante gare, ri-sultato che ha permesso di al-lontanare ulteriormente le zo La squadra maschile di Prima divisione della Polisportiva San Leonardo ha giocato ad Artegna perdendo per 3:0 ( 25:23; 26:24; 25:15). Prossimo impegno casalingo venerdi 10 dicembre alle 20.30 con la Aurora Volley Udi-ne. La classifica: Pol. Blu Volley 16; Flusystem 15; Aurora Volley Udine 14; Pallavolo Arteniese 12; Caffe Šport 10; Gaia Volleybas 8; Lignano Volley 6; Pulitecnica Friu-lana 2; Polisportiva San Leonardo 1. Nell'incontro casalingo con la Kennedy le ragazze della Under 16 di San Leonardo hanno perso per 3:0 (10:25; 13:25; 12:25). Sabato 11 dicembre, alle ore 18, a Rive d'Ar-cano trasferta per le ragazze ospiti della Volley Corno. La classifica: Azzurra*, Libertas Orvi 12; Kennedy 9; Pav Udine 6; Polisportiva San Leonardo 3; Volley Corno* 0. dirette avversarie nella cor-sa per il titolo. I Giovanissimi regionali del Moimacco hanno patito una sconfitta di misura a Marsure di Sotto, mentre i provinciali della Valnatisone hanno perso il derby a Civi-dale. Nel campionato Amatori Uisp sconfitta nella trasferta di Chiopris per il Real Pulfero, mentre la gara interna prevista per ieri, 8 dicembre, pomeriggio e stata rinviata. Nel Collinare di Seconda categoria successo della Savognese che, grazie alle reti siglate da Francesco Zufferli e Davide Medveš, ha battu-to la A.R.S. Rinviata per 1’impratica-bilita del campo la gara della Polisportiva Valnatisone di Cividale. Paolo Caffi Le Valli e Sos Putiferio, tutto nel primo tempo BAR PIZZERIA LE VALLI - SOS PUTIFERIO 1-1 Bar Pizzeria le Valli: Clocchiatti, Filipig, Magnan, Rossi, D. Rucchin, Pomarico, Dorligh, Laharnar, Corredig, Antonio Dugaro, Panebianco. A disposizione: A. Iuretig, L. Chiabai, Dorbolo, Valeriani. Allenatore Michele Caiati. Sos Putiferio: Birtig, Mulloni, Vogrig, Bon, Saccavini, Qualizza, Congiu, Clarig, Bergnach, Mottes, Andrea Dugaro. A disposizione: Bastiancig Daniele, Bastiancig Michele, Corredig M., Beuzer. Allenatore Walter Petricig. Merso di Sopra, 4 dicembre - E il giorno del ‘super-classico’ delle Valli del Natisone. Le due squadre si pre-sentano con il morale non troppo alto, complici i vari rin-vii causa maltempo per la Sos Putiferio e la batosta su-bita a Tolmezzo dalla Pizzeria le Valli. La classifica sor-ride alla Sos Putiferio che con due partite da recuperare puo guardare i cugini dalTalto e cullare ambizioni di al-tissima classifica. Parte subito bene la Pizzeria le Valli che, nonostante le numerose assenze, prende in mano il cen-trocampo con Dorligh in cabina di regia affiancato da Laharnar e Pomarico. Al 10' arriva il vantaggio dei padroni di casa. Panebianco (migliore in campo dei suoi) si in-vola sulla destra seminando due avversari, scarica nel cuo-re delTarea per Antonio Dugaro che taglia fuori la dife-sa avversaria e insacca alle spalle delTincolpevole Birtig. Subito il gol, la Sos Putiferio si riorganizza e sale in cattedra prendendo il pallino del gioco e sfiorando in un paio di circostanze il gol del pari con Andrea Dugaro e Luca Mottes. Al 25' sugli sviluppi di un calcio d’angolo (1’ennesimo di una serie infinita) arriva il pareggio degli ospiti, con Mulloni (migliore in campo) che in scivolata e bravissimo a insaccare sotto il sette. Al termine della prima frazione di gioco c’e da segnalare un belTepisodio di fair-play da parte di Luca Mottes della Sos Putiferio. La ripresa si presenta piu noiosa con il Putiferio che comanda il gioco costringendo la Pizzeria le Valli a giocare di rimessa. Da segnalare due incur-sioni in zona gol di Mottes e, sul versante opposto, i ten-tativi di rimessa della Pizzeria le Valli stoppati da un su-perlativo Mulloni. (M.C.) Regionalni RTV center Radio Koper TV Koper Copodistria Primorske novice Deželni sedež RAI za FJK - slovenski sporedi Novi Matajur Primorski dnevnik ZSŠDI www.slosport.org vabijo na zaključno prireditev ob izboru najboljših športnikov Primorske ki bo v četrtek, 16. decembra, ob 17. uri, v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Italico Brass 20 Michela an Christian: al je liepa naša Giulia? v v Cičica živi v Spietre, pa ima none iz sauonjskega kamuna Četrtek, 9. decembra 2010 Michela Podorieszach an Christian Marchiol bota lie-tos imiela posebakrat praznovala ku mama an tata. V saboto, 6. novemberja, se je rodila njih čičica, diel so ji ime Giulia. Pezala je malomanj štier kile an je bla duga glih pu metra! Pravejo, de čičica je bla pru vesela se rodit, zak kar je paršla na sviet, nie pru nič j okala ankarmamajoje parvikrat uzela v naruoče je bluo, ku de bi na čakala dru-zega! Pravejo še, de Giulia je zlo pridna, barka, saj na kuje, spije an... se smieje. Romano an Laura, ki živ-ta v Špietre pa sta iz sauonjskega kamuna, sta takuo vesela, de sta ratala nona, de vsaka parložnost je dobra za iti gledat hči an zeta... pa kar prideta v njih hišo, jih na še pogledata ne: hitro gresta h zibieli, kjer je Giulia. Tudi noni Anna an Silvano v Čedade, an bižnona Ca- tina, ki živi v Teru (Pradie-lis) so veseli, de je paršla Giulia. Paš ki Šenku bo za čičico pod božičnim drevesom (al-bero di Natale)! Christian e Michela ci presentano Giulia. Con la sua nascita Romano di Stermizza e Laura di Brizza sono diventati nonni. E nonni telici sono pure Anna e Silvano di Cividale Giulia, za toje rojstvo nieso veseli samuo v toji družini, pa tudi vsa žlahta an parjatelji an vsi ti želijo puno, puno dobrega v tojim življenju! PRODAjAMO/VENDESI Prodam domače ektstra-deviško olje iz sort belica in leccino iz oljčnika nad Miljami. Vendo olio extravergine di oliva, qualita bianche-ra e leccino, coltivate in zona Muggia. Tel. 0432/727631 (prefe-ribilmente ore serali) Kuo je liepa moja sestrica! Fabrizio di Campeglio ci presenta la sorellina Eriča Živijo, volevamo ringraziarvi per la bella sorpresa che abbia-mo avuto leggendo il “Novi” che da il benvenuto alla no-stra Eriča. Come il fratello-ne Fabrizio anche Eriča e nata grande: 51 cm per 3,680 kg, e dopo 15 giorni siamo a quasi 4 kg. Questa e la foto della nuova arrivata, cosi potete vedere anche quanto sia contento e quanto sia cre-sciuto Fabrizio. Takuo sta nam napisala Roberto Fanna an Flavia Chiarello iz Čampeja, kar sta na Novim Matajurju prebrala novico od rojstva njih čičice! Tisti, kijih poznamo, vemo, de ona dva niesta že-liela drugega ku imiet take zdrave, frišne an lepe otroke. Moremo reč, de kajšan je novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evrov • Druge države: 40 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B ■ Ji ci troviamo venerdi, 21 gennaio 2011, alle ore 20.00 alla Locanda Al Castello a Cividale Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG DSPJ Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicita/Oglaševanje:Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T:+39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicita/ Cene oglasov: Modulo/Mod ul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicita legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € uslišu njih željo an vsi tisti, ki jih poznamo, se z njimi iz sarca veselmo. Se ankrat srečno življenje, Fabrizio an Erika, an dobrodošla med nam! AFFITTASI a Cividale appartamen-to tricamere, cantina, garage. Tel. 0432.732151 N O L di Barbara Crucil parrucchieri Orari: LUNEDI CHIUSO MAR_GIOV_SAB 8.30-17 VEN 8.30-21 MER MATTINA CHIUSO MER POM. 13.30-20 ABBIGLIAMENTO UOMO, DONNA Via Borgo San Valentino, 15 Azzida - S.Pietro al Natisone tel. 0432 727751 Passaparola ABBIGLIAMENTO Ok, ci siamo! Non e vero che ci siamo dimenticati, non e vero che non siamo capaci, non e vero che non volevamo fe-steggiare! Volevamo invece che tutti, ma proprio TUTTI, ta-gliassero il traguardo dei ... e cosi e finalmente arrivato il momento di festeggiare tutti insieme in allegria la nostra FANTASTICA, UNICA, MITIČA CLASSE DEL 1960 Via Alpe Adria, 105 _ S. Pietro al Natisone _ TeL 0432 1796061 LABORATORIO ARTIGIANALE gubane, strucchi, strucchi lessi, focacce, prodotti tipici delle Valli del Natisone, strudel di mele, crostate, torte rustiche, biscotti... Negozio e laboratorio aperto anche nei giorni festivi Chiusura settimanale: lunedi Fraz. Azzida - San Pietro al Natisone -Tel./Fax 0432 727234 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 12. DECEMBRA Esso Čedad (na poti pruoti Vidnu) Tamoil v Karariji P ABBIGLIAMENTO v SiSii fUVic-ttA o ■JfJlŠdA f Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 10. DO 16. DECEMBRA Čedad (Fornasaro) tel. 0432 731175 - Prapotno 713022 Špeter 727023 - Ukve 60395 NOLEGGIO RACCHETTE DA NEVE (C1ASP0LE) S. Pietro al Natisone _ Via Alpe Adria, 120/122 www.experia-abbigliamento.com _ CelL 335.5942365 Sarai dei nostri? Ailora chiama, entro il 16 dicembre 2010: Marina ^(3395038037)^Miida(3286355865), Adriano (0432724W9^orarios^de)^j fL Dva mladenča sta si ogledovala adno targo-vino od motociklu. - Je že štier miesce, ki šparam, - je jau te par-vi, - an končno (final-mente) mi manjka samuo dvajst evrov za jo plačat. - Tisto čudovito “honda”? -je poprašu te drugi- - Ne, tisto prelepo blagajničarko (cassie-ra)! ★ ★ ★ - Al je paršu po te za te pejat po polju tist parjateu z veliko moto-čikleto? - je poprašala mat mlado hčerko. - Pazi (attenta), ki bi se vam lahko zgodila kaj-šna nasreča! - Nu, nu, mama, - je jala smehe čeča, - paš, ki češ, de se nam zgodi. Sa ist jemjem redno (re-golarmente) tabletko (pillola anticonceziona-le)! ★ ★ ★ An poštar, poštin, je pozvoniu dvakrat na vrata od adne stare ženice, an ku se je parka-zala na prag, ji je jau: - Glejte tle, vam je paršlo no pismo iz Amerike z letalsko pošto (posta aerea). - Nie res, - je potar-dilala ženica, - sem le-puo videla, de ste paršu z motorinam! ★ ★ ★ Adna strojepiska (dat-tilografa) je dobila na naglim adno krasno službo (ottimo impiego) potle, ki je bla objavila, publikala, gor na ad-nem moškem časopisu tele oglas: - Tučem z adno roko na pisalni stroj vse, kar mi rečete, in si na moreta niti predstavljati (nemmeno immagina-re) vse, kar znam narest s to drugo roko, ki ostane fraj! ★ ★ ★ Adna bogata čeča, ki nje oča je biu gospodar adne kimetije obiunih 300 cjampu, an adan puob zlo buoge družine sta se zaljubila. Te par-ve cajte sta se srečuva-la poskrivš, pa za kašno lieto potle sta odločila, de se poročta. An dan muroz je ušafu kuražo an se pobrau na duom od bogataža, očeta od muroze. - Sem paršu, - je jau prestrašen, - vprašat roko vaše hčerke! - Dobro, dobro, sa vi-dem, de si an fajan puob in tudi lieta imata prave za no poroko, ampak povej mi: ki dost cjampu sveta imaš? - Za sada obednega, -je nadužno poviedu puob, - pa kadar ože-nem vašo hčerko, jih bom imeu obiunih 300! novi matajur Četrtek, 9. decembra 2010 center % Sl OVFNSKA KUI TURNO - GOSPODARSKA 7VF7A tMUNE CUUURAIL EČOHOtitOl SLDVEM ftfps Ti/rfa CENTER GLASBENIH SREČANJ ‘ALPE ADRIA" fLEVmO MCOHTfti mSiCAU -ALPEADRlf Gl ASRFNA MATICA AD FORMhNDUM - SOCIALNO PODJETJE Al. I ouuhuLu A G KJHMANOUM - IMPRESA SOCIALE SLOVENSKA KNJIŽNICA-DAMIR FEIGEL BSRUnJFCA SLnVENA - DAMIR f&M SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ SLOV I < COfISOfm SLOVELO rfn LA FORMAZim Sl 0VF1ISK0 Pl ANINSKO DRUŠTVO GORICA SOCETA'ALPINA SiDVEVA iimUA 7DRU7FNUF Sl OVFNSKIH ŠPORTNIH DRUSTFV V ITAL 1,11 UNIOKE DElLE ASSOCtAZJONi SPMVVE SttiVENE iiV {TAL1A m 39 ■Ik:- ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IMUNE flfi OfiCOti CUmiMIlSlUVFM SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO 2UHUŽENJE UNIOHL ftiGiOtiAll [COmMtCA SLOVLNA Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia (Italija/ltalia) - www.kbcenter.it tyc.y ftHin caraim DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO ClfiCGlD PENStOIMl StSIVBR DEL GOffflANO SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE SmDACJiTG SMOL E RUiVENE KROŽEK ZA KULTURNO. ŠPORTNO IN PODPORNO UDEJSTVOVANJE C1RCGI0 ATDVfTA CULTUMU SPORTtVE ED ASSiSTENZM I CENTRO GASPARINI - IL FOGOLARE KMEČKA ZVEZA ASSOOfAZlONE AGMCOUm Qubik www.qubik.eu Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia www.kbcenter.it