Štev. 207. V Ljubljani, v torek, 9. septembra 1941-XIX. Ijeto VI. Izključna pooblaščenka ca oglaleranje italijanskega in tujega | Uredništvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pnbBIicitS di provenienza italiana izvora: Unione PubblidtA Italiana S. A, Milana | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. § ed estera: Union« PubblicitA italiana & A* Milano, Poitnlna pbžana v gotovini Obroč okrog Petrograda sklenjen Nemci poročajo, da so njihovi nagli oddelki pridrli vzhodno od Leningrada do pristanišča Schliisselburg ob Ladoškem jezeru — Na drugih bojiščih so bili vsi sovjetski protinapadi odbiti Helsinki, 9. sept s. Rezultati uspeha finske vojske v zadnjih treh dneh na odseku pri Ladoškem in Oneškem jezeru se kažejo v vsej svoji veličastnosti posebno na reki Syvajervi. čete maršala Mannerheima so dosegle dva silno značilna uspeha v vsem sedanjem spopadu: blokirale so Stalinov prekop m prekinile železniško zvezo med Leningradom in Murmanskom. To dvoje sta danes nepreklicni dejstvu Berlin, 9. sept. s. Nemško vrhovno poveljstvo je sporočilo: Nagli oddelki nemške vojske, z modno podporo bojnih oddelkov nemškega letalstva, so dosegli reko Nevo na široki ftronti vzhodno od Leningrada in_ so v naskoku zavzeli mesto Schliisselburg, ki leži ob Ladoškem jezeru. Na ta način je obkolitev Leningrada, ki so jo izvedle nemške in finske sile, končana in je mesto odslej odrezano od vseh svojih kopenskih zvez. Helsinki, 9. sept. s. Tudi v zadnjih 24. urah ni sovražnik nobenkrat priletel s svojimi letali nad vzhodno Karelijo. Finsko letalstvo je bombardiralo obrambne postojanke sovjetske vojske, avtomobilske kolone in zbiranje čet. Na železniški progi proti Murmansku je bil zadet vlak s 60 vagoni, od katerih jih je bilo 50 natovorjenih g strelivom. Zaradi neposrednih zadetkov je vlak zletel v zrak in zgorel. V letalskih spopadih čez dan so bila zbita tri sovjetska letala. Finsko letalstvo ni imelo nobene izgube. Berlin, 9. sept. s. Kakor poroča DNB, so bili tudi 7. septembra odbiti vsi napadi, ki so jih Sovjeti poskušali izvesti na nekaterih točkah vzhodnega bojišča. Sovjetske čete so imele pri tem najtežje izgube. Tudi na odseku pri Gomelu, kjer so boljševiki za vsako ceno poskušali preprečiti napredovanje nemških čet, Rusi niso imeli večje sreče. Mesto Gomel, ki se je dolgo časa nahajalo za nemško fronto je večkrat prišlo v ogenj in v bojno linijo med obema vojskama to se sedaj navzlic vsem nasprotno trdečim britanskim vestem nahaja v nemških rokah. Berlin, 9. sept. s. Nedavno je bil ujet neki sovjetski polkovnik, ki je bil takoj ob začetku vojne i svojim polkom postavljen pri Bjalistoku. Polkovnik je izjavil, da so višji častniki sovjetske vojske računali, da bodo začeli z operacijami svoje vojske najkasneje v juliju letošnjega leta. Nihče od nas, je končal polkovnik, ni dvomil, da bodo boljševiki v poletju 1941 napadli Nemčijo. Sovjetski napad na romunsko prestolnico Bukarešta, 9. sept. s. Sovjetski letalski napad na Bukarešto se je dogodil v noči od nedelje na ponedeljek v treh zaporednih valovih. Prvi napad se je začel okrog 23, ko se je pet sovražnikovih letal približalo prestolnici. Ker so jih pravočasno opazili, jih je sprejel hud protiletalski ogenj romunske protiletalske obrambe in jih pognal nazaj, ne da bi mogla stresti svoj bombni tovor. Dve uri kasneje se je napad ponovil in tedaj je padlo nekaj bomb, ki so bile v naglici vržene, na prazno zemljišče in zato niso povzročile nobene škode. Ob 8 ponoči je bil tretji napad. Samo ena sovjetska bomba od petih, kolikor jih je bilo vrženih, je eksplodirala in zadela tekstilno tovarno >Silva«, ki leži v predmestju. Del tovarne se je podrl. Žrtev ni bilo. Romunski lovci in nemški lovci so takoj napadli sovražnika in zbili dve sovjetski letali v bližini Constanze. Zločini GPU Bukarešta, 9. sept. s. Romunska policija je naredila v Kišinjevu v kleti, kjer je imela svoj sedež GPU, preiskavo to odkrila žalostne stvari. Našla je namreč 60 razpadajočih trupel, ki so bila pokopana v pesku na dnu kleti. Po vsej verjetnosti so bila to trupla romunskih nacionalistov, ki 80 jih obsodili na smrt in ubili 22. junija, t. j. na prvi dan vojne. Pri nekaterih so našli tudi besedilo smrtne obsodbe. Ti listki so biM prestreljeni in namočeni s krvjo, na njih pa je bilo napisano, da imajo obsojenci pravico pritožiti se v petih dneh na višje sodišče, toda takoj po obsodbi so vse nesrečnike na mestu ustrelili. Med prvimi trupli so ugotovili trupli mladeničev Petra in Pavla Camtuja, sinov umrlega Bazilija Cantuja, bivšega poslanca, ki je pomagal leta 1918. izvesti združitev Besarabije * Romunija Uspešni letalski napadi na Marsa Matruh in Sidi Barani Obstreljevanje utrdb v Tobruku — V Gondarju odločno odbiti vsi sovražnikovi napadi Glavni Staa Italijanskih Oboroženih Sil objavlja poročilo št. 461: Severna Afrika: Na bojišču pri Sollu-mu in Tobruka delovanje naprej potisnjenih oddelkov in osnega topništva. Nemško topništvo je pogodilo naprave in skladišča v tobruškem pristanišču. Naše letalstvo je bilo silno delavno. Oddelki lovskih letal so s sijajnim uspehom v nizkem §oletu napadli sovražna letalska oporišča pri i d i el B a r a n i j u, in pri tem zažgali pet letal na tleh in številne avtomobile. Druga letala in prevozna sredstva pa so bila učinkovito obsuta s strojničnim ognjem. Naše topništvo je obstreljevalo utrdbe, baterije in naprave v Tobruku. Povzročeni so bili obširni požari. Vrnila 60 se vsa naša letala, od katerih so bila nekatera zadeta. Nemški bombniki so uspešno napadli letališča in važne naprave v Marsa Matruh u. Neka nemška lovska eskadrila, ki te j« srečala s sovražnim oddelkom, je sestrelila letalo tipa Curtiss. Angleška letala so znova letela nad Bar e o in Benghazijem in so bombardirala nekatere kolonialne vasi v Cirenaikj, ne da bi povzročila žrtve. Naša zračna obramba je sestrelila dvoje letal. Celotna posadka angleškega bombnika, sestoječa iz častnika in pet podčastnikov, je bila ujeta. Preteklo noč so sovražna letala v zaporednih valovih napadla mesto Palermo. Med civilnim prebivalstvom je 16 mrtvih in 25 ranjenih. Škoda ni posebno velika. je bilo zadeto od v plamenih zrušilo Angleške bombe na bolnišnico v Gondarju Nov zločin angleškega letalstva, ki zamotava vse človečanske obzire Gondar, 9. sept. s. Glavna bolnišnica v Gondarju, katero so bombardirala britanska letala in povzročila smrt enega ranjenca in ranila 17 zdravnikov in okrevajočih vojakov, je bila vidno označena z znaki Rdečega križa in zato ni bila noben objekt vojaškega značaja. Po sto in sto poletih sovražnikovega letalstva nad gondarskim področjem, se lahko trdi, da je sovražnik poznal do naj- posadko in uničiti moralo branilcev, ki drže svoje postojanke navzlic številčni nadmoči sovražnika. Ta dogodek potrjuje, da Britanci brezobzirno uničujejo sanitetne ustanove in da so tako delali tudi na drugih delih bojišča in zametavali vse mednarodne dogovore in vsa človečanska načela. To dejstvo je znova potrdilo brezobzirnost in nemoralnost sovražnika in neprestano ponavljanje podobnih dogodkov bo terjalo pravičen obračun, ki naj manjših podrobnosti to pokrajino in je zato iz- um uuSuu»u* »,«, ključena možnost pomote in zato tudi ni opravi- I prisili sovražnika, da se bo naučil bolj človečen-čila za premišljeni napad na bolnišnico. Ta napad skih načinov vojskovanja, je imel očitno edini namen ustrahovati italijansko i Anglikanci so v nedeljo molili tudi za zmago boljševiškega orožja Rim, 9. sept. s. Britansko časopisje je poročalo o velikih javnih molitvah in svečanih verskih ceremonijah v vsej Angini, ki naj bi Priklicale božji biagoslov na orož.ie Velike Britanije. V skladu z odločbami, ki jih ie angleška vlada dostavila anglikanski cerkvi, se je omenjalo v teh molitvah tudi sovjetsko orož.ie zraven britanskega orožja in sicer med tistimi civiliziranimi narodi, ki se bojujejo za zmago krščanske morale, krščanskega izročila in kršč. miselnosti. V Canterburviu je bila slovesnost posebno veličastna. Stalinovo ime je bilo navedeno zraven imena angleškega kralja med zaščitniki civiliziranega sveta. Znani nadškof je prebral pastirsko pismo in blagoslovil v boljše-viški vojski tisto vojsko, ki naj bi se borila za dobro in proti zlu. Vse to se je dogodilo na ukaz predsednika vlade Churchilla. List »Goe-theborg Morgenpost« objavlja iz Londona poročilo, da je v Leicestru prebivalstvo organiziralo protestno demonstracijo proti temu, da bi boljševizem spravljali v zvezo s krščanskimi silami. Kakor poroča ta švedski list, se je demonstracij udeležilo okrog 10.000 ljudi. Angleška policija je obkolila sedež verske organizacije, ki je organizirala protestno zborovanje, ter razpršila vse demonstrante. Demonstracija v Leicestru pa ni edini značilni znak ljudskega razpoloženja navzlic temu, da sta se cerkvenih opravil udeležila kralj in kraljica in navzlic vsemu veličastju in razkošju, ki je prišlo pri tej priliki do izraza. Verno _ ljudstvo ni tnoglo pozabili tega, da sta bila pri molitvah omenjena tudi Stalin in vojska maršala Vorošilova. Nevolja, ki jo je takšno ravnanje canterburvj-skega nadškofa vzbudilo na vsem svetu, se kaže v številnih evropskih časopisih, ki pravijo, da ima v tej vrsti orožja Anglija nedvomno rekord. Ze v času abesinske vojne je svet nastopal proti Italiji v imenu civilizacije, dejansko pa je zagovarjal suženjsko trgovino abesinskega cesarja. Kasneje med špansko državljansko vojno pa je canterburviski nadškof ne samo moralno podpiral moskovske agente proti gene-raju Francu, temveč je dal celo zbirati javne prispevke za polke barcelonske vlade, ki so požigali cerkve, ubijali duhovnike in menihe, mučili cerkvene dostojanstvenike ter izpostavljali škofe javnemu zasramovanju in onečaščali sploh vse, kar je bilo za verno ljudstvo sveto. Eno sovražno letalo, ki protiletalske obrambe, se je v morje. V V z h o d n i Afriki sovražno letalstvo še dalje napada naše zdravstvene ustanove. V nizkem poletu je bila napadena glavna bolnišnica v Gon-darjn, ki sestoji ii več paviljonov, ki stoje na samotnem kraju in so popolnoma vidno označeni z rdečim križem. Obžalovati je enega mrtvega in 15 ranjenih med zdravniki in bolniki. Pri U o I e h e I i t u je bil sovražni napadalni poizkus preprečen s takojšnjim našim protinapadom. Močen oddelek naših nacionalnih in kolonialnih čet od kulkvahertske posadke pod poveljstvom podpolkovnika Avgusta Ugolinija je izvedel drsen napad na sovražne postojanke v gorovju D e n g 61. Sovražnik je bil presenečen in po kraikem boju pognan s svojih utrjenih postojank. Pusti) je kakih 100 mrtvih, zajeli pa smo obilno oroija, streliva in raznega materiala ter živeža. Naše nacionalne čete in domačinske Askarije preveva najboljši napadalni duh. Angleške izmišljotine o potopitvi italijanske podmornice Rim, 9. sept. s. Angleška agencija Reuter je objavila, da je angleška križarka »Hermione« presekala in potopila neko italijansko podmornico, iz katere se noben član posadke ni mogel rešiti. Italijanska in nemška vtiada sta prekontrotorali vse možnosti in sedaj odločno zanikujeta to poročilo. Ce je britanska križarka »Hermione« zares presekala in potopila podmornico, potem je brez dvoma šlo za trčenje med britansko ladjo in britansko podmornico. Vesti 9. septembra V Parizu je neznan kolesar umoril bivšega komunističnega poslanca Marcela Gitona, bivšega tajnika komunistične stranke, ki je v letu 1939. skupaj z bivšim poslancem Marcelom Capro-nom ustanovil neodvisno delavsko stranko. Ta nov komunističen atentat, s katerim bi radi Angleži in Sovjeti zatrli vsako protikomunistično gibanje med francoskim delavstvom, je vzbudil veliko zgražanje v pariškem tisku, ki poziva oblast, da z neusmiljenimi kaznimi uniči rdeče teroriste. Ameriška senatska komisija je začela razpravljati o vojni propagandi, ki služi tujim koristim in katero vodi holywoodska filmska industrija pod judovskim vodstvom. Senatorja Clark in Nye sta zahtevala, da se prepreči to nedovoljeno delovanje in da se začne preiskava proti hujskaškemu Wililkieju, ki brani početje judovskih filmskih izdelovalcev. Iz Čunkinga poročajo, da bo glavni ravnatelj evropskega oddelka pri Cangkajškovi vladi, In-šišuri naibrže imenovan za zastopnika vlade v Kanadi. Nedavno je bil med Cangkajškovo in kanadsko vlado sklenjen sporazum, na podlagi katerega bosta obe vladi imenovali svojega zastopnika. Voditelj španske države general Franco je včeraj prispel v Burgos s svojo ženo in hčerko. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. 0 napadu britanskega letalstva na Berlin je bilo včeraj iz Berlina sporočeno, da so bila nad mestom zbita tri britanska letala, pač pa so angleške bombe ubile 24 meščanov. Parlamentarni odbor ameriškega kongresa, ki je raziskoval podtalno delovanje tujcev v Združenih državah, je poslal poročilo v Belo hišo, v katerem zahteva takojšnjo odstavitev nekaterih Rooseveltovih sodelavcev, med njimi tudi ravnatelja zveznega urada za določevanje cen, Hendersona, pet njegovih sodelavcev in več članov kontrolne komisije za nadzorstvo nad vojno industrijo. Vsi ti ljudje so obtoženi delovanja, ki se je križalo s koristmi Združenih držav. Predsednik turške vlade Ismet Ineni na svojem potovanju skozi Malo Azijo obiskal tudi Bru-so in tam sporočil predsedniku republike pozdrav turškega prebivalstva. Predsednik vlade je potem odšel v Carigrad, kjer bo ostal več dni. Ob začetku tretjega vojnega leta je poslal romunski maršal Antonescu Hitlerju brzojavko, v kateri izraža srečno in zmagovito skupnost romunskega naroda z narodnosocialistično Nemčijo v tej veličastni bitki. Hitler mu je odgovoril in se mu zahvalil za pozdrave rekoč, da je močno zadovoljen, ker so hrabre romunske čete v zelo kratkem času znale osvoboditi romunsko zemljo boljševiškega jarma in so v tesnem stiku in bratstvu z nemškim orožjem za vselej obvarovale romunsko deželo vsake boljševiške nevarnosti. Ameriški senat je včeraj začel z razpravo 0 proračunski bilanci Združenih držav. Razprava je bila takoj zelo ostra in živa, ker se je mnogo senatorjev postavilo proti načrtom, da bi se davčno breme še poostrilo in da bi se na ta način spravila bilanca v ravnotežje. Italijansko-brvaška uprava na jadranskem pasu od Ogulina do Mostarja Vse vojaško sHe na tem področju so podrejene poveljujočemu generalu II. italijanske armade Zagreb, 9. sept. s. Uradno sporočilo pravi, da je z včerajšnjim dnem stopila v veljavo na podlagi sporazuma med vlado kraljevine Italije in vlado neodvisne hrvaške države posebne vrste uprava v jadranskem pasu in sicer od Ogulina do Mostarja. Ta skupni nastop naj bi onemogočil sleherno možnost nenadnega napada z morja ali pa napade četnikov. Načelnik te uprave je poveljnik II. italijanske armade general Ambrosio, kateremu je za vodstvo civilne uprave kot upravni hrvaški komisar dodeljen minister dr. Andrej Ka- čič. Iz taktičnih ozirov, pravi dalje uradno sporočilo, bodo vse oborožene sile na tem odseku, pod poveljstvom generala Ambrosia. General Ambrosio je včeraj naslovil na prebivalstvo razglas in ga povabil, naj v 48 urah prijavi sleherno zalogo orožja. Promet na tem ozemlju bo za nekaj časa omejen. Odloke o teh omejitvah bodo po medsebojnem sporazumu izdajale italijanske in hrvaške oblasti. Vsi ti ukrepi imajo začasen značaj in so bili uvedeni zavoljo vojnega stanja. Britanski letalski napad na Berlin je spričo odlične morale prebivalstva zgrešil svoj cilj Berlin, 9. sept s. Včerajšnji večerni listi razpravljajo o zločinskem napadu britanskih bombnikov, ki so se znova izkazali v napadih na stanovanjske dele nemške prestolnice in poudarjajo vzffledno disciplino, ki jo je v tem primeru pokazalo nemško civilno prebivalstvo. Brez sleherne napake sta dovršeno delovala služba za civilno za- Nemški letalski napadi na britansko trgovsko brodovje v Evropi in Afriki Berlin, 9. sept. DNB poroča, da je 7. in 8. septembra nemško letalstvo potopilo na Bližnjem Vzhodu za 25.000 ton britanskega trgovskega bro-dovja, ki je plulo po Sueškem zalivu. Gre za štiri prevozne tovorne ladje, ki so vozile dragocen vojni material. Dve drugi ladji sta bili poškodovani in sicer en trgovski parnik z 10.000 tonami in eden s 1500 tonami. V noči od 6. na 7. september je bilo znova bombardirano letališče Abu Sueir ob Sueškem prekopu. Bombe so zanetile številne požare v skladiščih in oskrbovališčih, v skladiščih streliva in v popravi j alnicah motorjev. Ogenj so letalske posadke videle še iz velike daljave. Nemška letala so dalije silovito bombardirala zbiranje britanskega vojnega materiala, ki v glavnem leži v skladiščih vzhodno od pristanišča rerane v severni Afriki. V isti noči ie nemško letalstvo vzelo na piko tudi pas pri Sidi Baraniju in aleksandrijsko pristanišče ter L bombardiralo vojne objekte in povzročilo veliko ►do. V trgovskem pristanišču Aleksandrije je nastal ogromen požar v skladišču goriva. Istočasno je bila zadeta neka britanska trgovska ladja, ki je plula proti ustju Sueškega prekopa. Neka težka bomba je poškodovala še nek drug parnik ščita in zdravniška služba, ki sta v vsakem pogledu omilili in preprečili škodo, ki bi ob takšnem napadu lahko nastala. Vsi večerniki dalje poudarjajo visoko moralo berlinskega prebivalstva, ki se je popolnoma mirno brez ozira na dogodke sredi noči, naslednje jutro lotilo svojih rednih opravil. Listi zaključujejo takole: »Ce Angleži mislijo, da bodo s svojimi napadi ustrahovali nemško ljudstvo, se strahotno motijo, kajti takšne brezupne ustrahovalne akcije ne bodo pri Nemcih nikdar dosegle želenega uspeha. Berlin, 9. sept. s. DNB poroča, da so v noči od nedelje na ponedeljek britanska letala brez večjih rezultatov napadata zahodno in severozahodno Nemčijo. En oddelek britanskega letalstva se je približal tudi Berlinu, toda le majhno število letal je moglo skozi zaporni ogenj protiletalskega topništva. Angleži so zmetali več rušilnih in zažigalnih bomb na stanovanjske dele mesta in so povzročili več smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Nobena škoda pa ni bila storjena vojaškim objektom ali pa objektom, ki so vojno gospodarskega pomena. Kakor poročajo, sta protiletalsko topništvo in nočno lovstvo zbila devet britanskih letal, ki so napadla nemško prestolnico. Pobožnosti na Rakovniku Ljubljana, 9. septembra. Kakor smo že včeraj poročali, so bile tudi le' na Marijin praznik rojstva Device Marije, na .Aovniku, tej priljubljeni romarski božji poti, ves dan velike slovesnosti in pobožnosti, namenjene predvsem obletnici posvetitve cerkve, ki jo na Rakovniku na ta dan slave vsako leto, letos pa še posebej združeno s prošnjami za mir. Letos je prišlo zelo mnogo ljudi z Dolenjske in Notranjske, tudi domačinov je bilo precej. Vso noč od nedelje na praznik je bila cerkev polna ljudi, ki so vso noč molili in peli, posebne molitve od 11 do 12 pa so bile posvečene prošnjam za mir. Sv. maše so se včeraj začele že ob pol petih, ob 10 pa je imel kanonik g. Volk slovesno službo božjo, prav tako ob veliki udeležbi ljudstva. Ob 2 popoldne je bila otroška ura. Kljub temu, da je silen naliv preprečil številnim otrokom prihod iz Ljubljane v cerkev, vendar se je zbralo dovolj Novice iz Države Film o sestanku Duceja in FUhrerja na vzhodnem bojišču. Včeraj so v tržaškem kinu >Excel-siorc prvič predvajali dokumentarični film o sestanku Duceja in FUhrerja na vzhodnem bojišču. Da je za ta velezanimiv film vladalo izredno veliko zanimanje, je v polni meri dokazala obilna udeležba. Praznik grozdja po vsej Italiji. Predsedništvo ministrskega sveta je dovolilo, da se letos po vsej Italiji obhaja >12. narodni praznik grozdja«. Slovesnosti bodo imele tradicionalni in narodni značaj in naj bi služile v propagandne namene. Prirejene bodo na način, ki bo čimbolj učinkovit, a bo vseeno v skladu s sedanjim vojnim stanjem. Namen tega svojevrstnega praznika je zlasti ta, da se poveča zanimanje in tako tudi potrošnja lepega domačega namiznega grozdja. Iz posnetega m'el Met diska: Tu se ni toliko poznal vpliv dežja, zato so rezultati proti ostalim mitingom še dobri. Zmagal je rutinirani Stepišnik. 1. Stepišnik I 37,37, 2. Dobovšek I 35,05, 3. Merala P 34,89. 400 m: Postavljen je letošnji najboljSi čas na tej progi. Oberšek je sigurno zmagal. 1. Oberšek I 52,9, 2. Skušek P 54,4, 3. Pleničar I 56. Planina 8, Ilirija 10. Troskok: Premoč Planine je prišla tu do izraza. Dala je pet finalistov, med katere se je na peto mesto vrinil edini Ilirijan Pribovšek. 1. Nabernik P 12,72, 2. Smolej P 12,73, 3. Lončarič P 12,32. Planina 19, Ilirija 2. Sledil je učinkovit zaključek s Štafeto 4 X 400 m. Planina je postavila tri in Ilirija tri, tako, da so bile vse proge zasedene. Prva štafeta Planine je takoj prešla v vodstvo in zmagala z naskokom 15 metrov pred Ilirijani. Pravo presenečenje je pa preskrbela tretja štafeta Planine, ki je bila sestavljena po volji trenerja in usmiljenja za zadnji dve piki iz dveh dolgoprogašev, enega zaprekaša in skakača. Kljub še tako burni postavi je bila tretja. 1. Planina I. (Mravlje, Gabršek drugi najb. čas v štafeti, Skušek, Košir najb. čas) 3;30, 1, 2. Ilirija I. (Pohar, Pleničar, Vilar, Oberšek) 3;41, 3. Planina III. (Zupan, Kien, Lončarič, Nabernik II.) 3;52. Po teh disciplinah je bila razdelitev nagrad, kar se je pri nas prvič zgodilo, da so dobili atleti kar na igrišču plakete. TTstaSko gibanje šteje 250.000 članov. Hrvaški tednik »Novi red« je te dni prinesel zanimiv članek, v katerem pravi, da šteje zdaj ustaško gibanje 250.000 članov. To Število je — pripominja omenjeni list — precej veliko za hrvaške razmere, zlasti še, če se upošteva dejstvo, da je izbira ustaškega članstva zelo stroga. S tem tekmovanjem so si atleti Planine priborili naslov prvaka in se izkazali kot najmočnejši klub pri nas. Za svoje uspehe pa se toplo zahvaljujejo trenerju, ki jih je tako dofero pripravil in načelniku, ki je znal zbrati cel kader zmagovalcev. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 8. septembra. Finske čete, ki napadajo vzhodno od Ladoškega jezera, so dosegle Svir. V boju proti Britaniji so močni letalski oddelki preteklo noč bombardirali s težkimi in najtežjimi bombami vojaške naprave ob Tyni in Hum-berju, kakor tudi pristanišča na britanski vzhodni obali in letališča.^ Uspeh so označevali požari in eksplozije. Hitri čolni so napadli pred britansko obalo močno zavarovano spremljavo in potopili pet oboroženih trgovskih ladij s skupno 30.000 tonami. Letalstvo je včeraj in ponoči pred britansko vzhodno obalo in pri Faroerskih otokih potopilo tri trgovske ladje z 12.000 tonami. Nad Kanalom je britansko letalstvo podnevi v zračnih bojih zbilo pet lovcev in tri bombnike. Ob norveški in nizozemski obali sta bila sestreljena dva britanska bombnika. Britanska letala so preteklo noč letela nad severno in zapadno Nemčijo in nad prostorom pri Berlinu. Močna obramba je preprečila, da se sovražni napad na glavno mesto ni mogel prav razviti. Z Gorenjskega Triglavsko področje je dobilo visokogorske orožnike. Bohinjski okraj s triglavskim področjem dobi tako imenovano ,planinsko orožništvo1, kakor se bo odslej z odlokom šefa nemške policije, Himmlerja, tudi drugod po Nemčiji imenovalo orožništvo v visokogorskih področjih. Takšne vrste orožniške postaje se bodo odslej imenovale .visokogorske*. V poštev prihaja le pa-troliranje po visokogorskem področju na 1500 m nadmorske višine. Službo pa bodo na teh posebnih orožniških postajah opravljali le orožniki, ki bodo izšolani kot policijski gorski vodniki. Kakor njihova šola, tako bo tudi njihova oprema čisto planinska. — Na kapah bodo ti visokogorski orožniki nosili znak planike. y Bohinjskem kotu bosta dve takšni orožniški postaji, in sicer v Bohinjski Bistrici in v Bohinjski Srednji vasi. Nemški orožniki bodo patro-lirali v višinah nad 1500 m nadmorske višine, t. j. do najvišjih vrhov. — Pri nji bovd službi jim bodo pomagali tudi obmejni stražniki. Poleg drugih dolžnosti bodo morali tudi oskrbovati vojaška pokopališča. O tem podrobno pišejo nemški časopisi in pripominjajo, da v bohinjskem področju služba visokogorskih orožnikov ne bo nič manj naporna, kakor je na primer na Koroškem v Visokih Turah ali pa na Tirolskem. Iz Srbije Huda toča v Banatu. Poročilo, ki je prispelo iz Velike Ki-kinde, pravi, da je pred nekaj dnevi divjala v severnem delu Banata huda nevihta s točo. Po poljih je toča naredila veliko škode zlasti na koruzi, ki je izredno dobro obetala. Precej hudo je klestila tudi po sadovnjakih in je zbila na tla mnogo še nezrelega sadja. LICI U 0 R E L f K E R STR C G K T0NIC0 D1G E ST IV 0 JE KREPČILEN IN VAM URAVNA PREBAVO canic. tecu'ca T{ezi°n dosega Kg J. N. VOL K H A M E R O S 03AN f "■=== Z G O D O V 1 N 8 K 1 R O M A N a »Na zdravje naši brdki gostiteljici in njenentn sinčku!« To pot trobentači niso zakesnili, veselo in na vso sapo so jo ubrali... Ko so končali z napitnicami, so prešli v pogovor. »Kako gre tvoji hčerki Luiwirdi v Šentjurju! Ali je že dolgo nisi videla?« je vprašala gospa Berthilda nasproti njej sedečo Khevenhiillerico. »Dobro ji gre. Spomladi sem jo obiskala. Zelo vesela je bila in zadovoljna, kar je lahko,« je odgovorila Khevenhiillerica in še pripovedovala, kako bogata ustanova je šentjurski samostan, kako je v njem vse čedno in udobno, da imajo v vrtu kopališče in veliko senčnico, v kateri mnogokrat sede vse skupaj ib delajo, lepe drevorede, po katerih se v vročiih urah lahko sprehajajo, in da je vse tako tiho in dobro zavarovano. »Res ,Božji mir‘ bi se moral imenovati ta samostan,« je nadaljevala in menila, da se ji čudno zdi, ker je patron nun sam vojščak sveti Jurij »Dovolite, spoštovana gospa,« se je vmešal v pogovor Har-dekar, »prav nune, ki se ne morejo same braniti, potrebujejo hrabrega vojščaka za patrona. Nemara je prav zaradi tega dal zidati grof Otvin samostansko cerkev v čast Bogu in svetemu Juriju. »Torej mislite tudi vi, gospod Hardekar, da je ustanovil grof Otvin samostan v Šentjurju? Tudi jaz nisem nikdar drugače slišala in gora na desni strani samostana se imenuje Otvinovec. Ko pa sem pred nekaj meseci obiskala v samostanu svojo hčerko, so mi pokazali neko pismo s pečatom salzburškega nadškofa. V tem pismu se bere, da je dala sezidati cerkev in ustanovila samostan grofica gospa Vihburga. Jaz zdaj res ne vem, kdo je ustanovitelj. Mogoče bi nam mogel gospod opat kaj več povedati?« Opat je menil, da bo pater Ecelin vedel največ o zgodovini šentjurskega samostana, ker je še poznal grofico Vihburgo. Vsi bi radi slišali zgodbo o ustanovitvi samostana, zato jim je stari pater ustregel. »Dk, marsikaj vam lahko povem, ker je bil moj oče hlevar pri grofu Otvinu, moja sestra pa strežnica grofice Vihburge v njenih zadnjih letilh. Gospod Otvin, dvorni grof na Koroškem in grof goriški, je imel velika posestva v najrazličnejših koncih in krajih dežele, a od svoje prve žene le tri hčere, iz drugega zakona z gospo Vihburgo, grofičino šponheimsko, pa nobenega otroka. Pomislil je, v kako težkem položaju je marsikateri meščan in plemič, ki nima velikega premoženja, a ima dost; sinov in še hčera, katerih ne more dobro poročiti, in še, kako je potem neporočenim težko v življenju in kaka žalostna starost jith čaka. Povsod, tudi v bogatih hišah, je vedel, da so hčere, ki ne marajo za zakonski stan in se rajši umaknejo pred svetnimi skrbmi in nemiri v tihi samostan. Sklenil je torej ustanoviti in zidati nunski samostan. Najprimernejši kraj zanj se mu je zdel otok na Dolgem jezeru, do katerega vodi s suhega le ozka pot. Dela se je lotil z veliko vnemo, medtem ko je gospa Vihburga živela z njegovimi hčerkami v Gorici. Tedaj se je leta 976. — osem deset let je tega — uprl bavarski vojvoda Hecilo cesarju Otonu II. Naš vojvoda Henrik, imenovan Mali, se je pridružil uporniku in je, Bog ve s kakšnimi obljubami, pridobil tudi dobrega grofa Otvina zoper cesarja. Samostan in cerkev sta bila dozidana, a še ne posvečena, in tudi ustanovna listina ni bila še napisana. Ker je vojvoda priganjal, je Otvin odšel v boj z upanjem, da bo v Šentjurju z velikimi slovesnostmi vse dovršil, ko se vrne. Vsako slabo dejanje prinese slabo plačilo, najslabše pa upor, Celo dolgo leto so trpeli dežela in ljudje zaradi krvavih bojev, a končno so bili uporniki pri Pasavi premagani in naš vojvoda je bil odstavljen in pregnan v Trier. Na priprošnjo novega vojvode Otona iz Frankov, ki se je 'hrabro boril na cesarski strani, so bili vsi drugi uporni vazali pomiloščeni. Otvin je odpustil vse vojščake, kolikor mu jih je še ostalo, i'n se vrnil samo z mojim očetom na Koroško. Najprej je hotel videti, ali je njegov ljubi šentjurij med boji, ki so divjali v deželi, kaj trpel. Našel je vse razrušeno in ljudi, ki jih je bil pustil za obrambo, pomorjene. Gledal je razvaline, gledal proti nebu — je večkrat pripovedoval moj oče — in solze so mu privrele iz oči. Dolgo ni nič spregovoril, potem pa se je bil ob prsi, da je kar odmevalo, se pognal v sedlo in oddirjal naravnost v Šentvid, kjer je dal pred mnogimi pričami napraviti železna pisma, župnik pa mu je napisal še drobno pisemce za gospo Vihburgo, kakor mu je narekoval. S temi pismi je odposlal mojega^ očeta v Gorico. Od te ure in še dolgo po njegovi smrti ni nihče nič več izvedel o gospodu Otvinu.« Pater se je oddahnil. Vsi so še napeto čakali, kaj jim še pove, Khevenhiillerica pa je šepnila Kolničarici, da je radovedna, kakšno je bilo pisemce, ki ga je poslal Otvin gospe Viliburgi. Pater je ujel njeno radovednost in je povzel: »Kako se je glasilo pisemce gospe grofici, bi radi vedeli? Tudi to vem. Od besede do besede vam ga povem, poslušajte!« Vsi so prisluhnili in pater je obnavljal pismo, kakor bi bral: »Preljubi Vihbrgal Naš hlevar Ti pove, kako je zdaj v Šentjurju. Bog me je kaznoval. Ničemurnost me je premotila, da sem opustil nedokončano delo, ki sem ga začel Bogu v čast, kar je bil greh, ki sem ga povečal še z zločinom, da sem obrnil meč proti svojemu cesarju in gospodu. Prevzel sem se bil, zdaj pa hočem postati ponižen. S pismi, na katerih je moj pečat in Ti jih obenem pošiljam, sem prepisal polovico vsega mojega premoženja in imetja Tebi, polovico pa svojim hčerkam. Pred božjim stolom se bomo nekoč spet videli.« Odsvojitev in izvoz dragih kovin in draguljev - prepovedana Viktor Emanuel III., po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije, Cesar Abesinije na podlagi prvega odstavka člena 18. zakona z dne 19. januarja 1939-XVII, št. 129, smatrajoč za nujno in absolutno potrebno odrediti zaradi vojne, po zaslišanju Ministrskega sveta, na predlog ministra za korporacije sporazumno zministri za zunanje posle, za notranje posle, za Italijansko Afriko, za pravosodje, za finance in za izmenjavo valute, Smo sklenili in odločamo: Člen 1. Kupoprodaja in vobče vsakršna odsvojitev platine, zlata, srebra, biserov in dragih kamnov kakor tudi izdelkov, vsebujočih tudi le deloma te snovi, se prepovedujeta. Prepoveduje se tudi izvoz navedenih predmetov brez dovolitve ministrstva za izmenjavo in valute. Določbe člena 6., prvega odstavka, zakona z dne 14. novembra 1935-XIV, št. 1935, ostanejo v veljavi. Člen 2. Kdor koli prekrši prepoved iz prvega odstavka prednjega člena, se kaznuje z ječo od dveh do desetih let in v denarju od 5000 do 50.000 lir. Ce se stori kaznivo dejanje pri izvrševanju trgovine ali obrta ali poklica, je kazen ječa od treh do petnajstih let in v denarju od 10.000 do 100.000 lir. Vselej se odredi tudi zaplemba po določbah Člena 240. kazenskega zakona. Zaplemba je obvezna tudi v primerih iz prvega odstavka omenjenega člena. Za sojenje kaznivih dejanj iz tega člena so pristojna sodišča tudi v primerih iz drugega odstavka. Člen 3. Kdor ima v 51. 1. navedene predmete zaradi izvrševanja svoje trgovinske, obrtne ali poklicne delavnosti, mora napraviti o njih inventar in ga predložiti v dveh primerkih v petih dneh, ko stopi ta ukaz v veljavo, krajevnemu policijskemu oblastvu, ki sme odrediti, da prisostvuje sestavitvi inventarja njegov pooblaščenec. Kvestor lahko podaljša rok za predložitev inventarja in lahko tudi odredi, da se zaradi zagotovitve upoštevanja v členu 1. izrečene prepovedi prostori, ki se uporabljajo za trgovino s predmeti, navedenimi v omenjenem členu, začasno zaprejo. Člen 4. Kdor ne predloži inventarja v predpisanem ali podaljšanem roku, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let in v denarju od 1000 do 30.000 lir. Kdor predloži v celoti ali delno neresničen inventar, se kaznuje z ječo od šestih mesecev do šestih let in v denarju od 5000 do 50.000 lir. Če se stori dejanje iz drugega odstavka iz malomarnosti, je kazen zanje v denarju od 500 do 20.000 lir. Člen 5. S kraljevo uredbo, ki se izda po določbah člena 3., št. 1, zakona z dne 31. januarja 1926-IV, št. 100, na predlog ministra za korporacije sporazumno z ministri za zunanje posle, za notranje posle, za Italijansko Afriko, za pravosodje, za finance in za izmenjavo in valute, se predpišejo dopolnilna določila k temu ukazu. ,;Z isto odredbo se smejo tudi določiti izjeme od prepovedi iz člena 1. in ustrezni pogoji in način, izvrešvanja. Koledar Danes, torek, 9. septembra: Peter Klaver. Sreda. 10. septembra: Nikolaj Tol. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78. Naznanite sobe! Mestno poglavarstvo Se vedno potrebuje več čednih opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradništva ter tudi nekaj opremljenih stanovanj, zato prosimo našo gostoljubno javnost, naj lastniki takih sob ali stanovanj te prostore takoj naznanijo v mestnem glavnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Glasbena šola »Sloga« sprejema gojence za pouk v solo petju, klavirju, kitari, violini in ostalih orkestralnih instrumentih. Poučuje poleg tega osnovno in višjo glasbeno teorijo, glasbeno zgodovino, orkestralno igro, komorno glasbo in zborovsko petje, pevci se morejo vaditi v nastopanju tudi praktično. Pouk spopolnjujejo predavanja, matineje in lastna šolska glasbena revija. Pričetek pouka bo v ponedeljek, 15. septembra. Vsa jx>-jasnila daje šolska pisarna v Pražakovi ul. št. 19. Izšli so v založbi knjigarno Ant. Turka nasl., Ljubljana, Pražakova 12, v žepni obliki: Slovensko italijanski slovar, 430 strani, ca. 26.000 besed, vezan v platno L. 20.—; Italijansko slovenski slovar, vezan v platno L. 16.—, Oba dela skupno vezana v platno L. 35.—. Dobijo se tudi v vseh drugih knjigarnah Člen 6. Ta ukaz stopi v Kraljevini v veljavo na dan po dnevu njegove objave v Uradnem listu. Ukaz Be uporablja tudi: a) na ozemlju, pripojenem Kraljevini na podstavi kraljevih ukazov z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, in z dne 18. maja 1941-XIX, št. 452, in stopi za Ljubljansko pokrajino v veljavo na dan objave v Službenem listu za to pokrajino, za pokrajine Zader, Split in Kotor na dan objave v Službenem listu dalmatinske vlade, za ozemlja priključena Kvarnerski pokrajini pa na dan, ki se določi v odredbi, izdani po reškem prefektu glede objave tega ukaza; b) na Italijanske otoke v Egejskem morju in stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu za te otoke; c) na Libijo, vštevši ozemlje Libijske Sahare in slopi v veljavo na dan objave v Službenem listu libijske vlade. Člen 7. Ta ukaz se mora predložiti zakonodajnima skupščinama zaradi uzakonitve in je minister za korporacije pooblačen, da predloži zadevni osnutek. Odrejamo, da se ta ukaz, opremljen z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije in ukazujemo vsakomur, da se po njem ravna in skrbi za njegovo izvrševanje. Dano v Rimu dne 3. septembra 1941-XIX. VIKTOR EMANUEL Mussolini Ricci, Ciano, Teruzzi, Grandi, Di Revel, Riccardi. Videl varuh pečata: Grandi. Vpisano pri Vrhovnem računskem dvoru dne 3. septembra 1941-XIX. Vladne naredbe, reg. št. 437, list 5 — Mancini. Ta kraljevi ukaz je bil objavljen v Uradnem listu kraljevine Italije z dne 3. septem. 1941-XIX. Zvišanje honorarja strokovnih učiteljev na nadaljevalnih šolah Ljubljana, 8. sept. V eni zadnjih številk smo že poročali, o čem je razpravljal odbor strokovno nadaljevalnega šolstva. Med najvažnejšimi točkami seje je bilo tudi vprašanje zvišanja honorarja za učitelje, ki na teh šolah poučujejo. Upraviteljstvo strokovno nadaljevalne šole za stavbne obrti je predložilo magistratu prošnjo, v kateri prosi, naj se izenačijo honorarji učiteljev s tistimi honorarji, ki jih prejemajo učne moči s fakultetno izobrazbo, ali pa meščanskošolski učitelji. Honorar naj se izenači na 25 lir za učno uro. K temu predlogu je imel zastopnik Visokega komisariata pomisleke, ko je dejal, da čl. 53 uredbe o strokovnih šolah predpisuje honorarje za učitelje na strok, šolah po njihovi strokovni izobrazbi. V razpravo _so posegli številni prisotni, končno pa so sklenili, naj se zadeva, kar se honorarja učiteljev tiče, s priporočilom za povišanje jx>šlje in odstopi Visokemu komisariatu v pristojno poslovanje in odločitev. Metlika Ogenj v Lokvici. V četrtek zjutraj je nastal ogenj v vasi Lokvica. Gorelo je pri pos. Kraševcu p. d. Šukljetu. Ogenj je izbruhnil na podu, ki je pogorel do tal, prav tako tudi kozolec in pod soseda Zajca. Pogorelo je veliko krme, orodja in 6trojev, ves žitni pridelek. Ker se je ogenj hitro razbesnel, ni bilo mogoče ničesar rešiti iz gorečih poslopij. Požar so vrli gasilci mogli le omejiti, da se ni razširil še naprej po vasi. Domača in sosedne gasilske čete so bile takoj na kraju požara. Posestnika trpita veliko škodo, ker sta bila zavarovana za nizko vsoto. EIAR - Radio Ljubljana Torek, 9. septembra. Ob 7.30 Vesti v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba — 8 V odmoru napoved časa — 8.15 Vesti v italijanščini — 12.30 Vesti v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba —• 13 Napoved časa, vesti v italijanščini — 13.15 Uradno poročilo Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Orkester pod vodstvom mojstra Angelinija — 14 Vesti v italijanščini — 14.15 Radijski orkester pod vodstvom mojstra Draga Marija Šijanca: Operna glasba — 14.45 Vesti v slovenščini — 17.15 Prenos iz velike avle vseučilišča v Sieni: koncert v spomin Antonija Vivaldija — 19.30 Vesti v slovenščini — 19.45 Raznovrstna glasba — 20 Naj»oved časa, vesti v italijanščini — 20.20 Pojasnila k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 Lirska sezona EIAR-ja: Strauss »Salome« — 22.10 Predavanie v slovenščini — 22.20 Glasbene točke za orkester pod vodstvom mojstra Petralije — 22.45 Vesti v slovenščini. i Conlro le egemonie metalliche L'alluminio e metallo italianissimo dato dalla bauxite del nostro suolo e dal carbone bianco delle nostre montagne. Le grandi lappe segnate dalla produzione annuale -nel’era fascista - sono la piu fulgida prova delle possibilita tec-niche e delle vaste applicazioni di questo metallo tutto nostro. Per ogni uso una lega adatta Proti hegemoniji kovin Aluminij je pristna italijanska kovina, ki jo daje bauxit naših tal in beli premog naših gora. Velike etape, ki jih - v dobi fašizma -zaznamuje letna proizvodnja, so najsijajnejši dokaz tehniških možnosti in obsežnih načinov uporabe te čisto naše kovine. Za vsako potrebo primerna spojina MuminioMuminjj METALLO BELBmnHDSPBBnBI E' COMPLETAMENTEITALIANO-JE POPOLNOMA ITALIJANSKA Igor Zagrenjen: Zavetje v pečevju Dali so si pred obešenega Grozda prinesti mizo, štiri stole, liter vina in potem so pod njim kartali. Čez noč pa je zmanjkalo enega od »jih. Drugi so bili ljudi kakor živino, da bi zvedeli, kje je, pa niso nič opravili. Kako pa naj bi tudi! Kdo le ve, kateri ga je bil vzel na muho. Samo eno je gotovo, da ga med živimi ni bilo več. Spet so odgnali v Glavnik uklenjenih nekaj občanov z Globokega, iz Goljave in iz Mrzlega dola. Nekaj časa je bil mir. Potem pa se je kar na lepem neko noč na tisto streho, pod katero je spal Danton, vsedel rdeči petelin. Zagorelo je tako naglo, da je še sam Danton komaj odnesel življenje. Ustreljen je bil domači hlapec, ki je bil že precej čez šestdeset let star, v drugi hiši, ki je bila tudi zraven pa sam stari, naglušni gospodar. Tudi njihovih trupel niso pustili pokopati. Ljudje so zdaj ponoči uhajali v gore in se niso več vračali, razen, kadar je bila prav jx>sebna tema in tako, da si živa duša ni upala izpod strehe. Takrat so prihajali za prav kratek čas, toliko, da so se oskrbeli z najpotrebnejšim. Toneta zadnji čas skoraj nobeno noč ni bilo v posteljo. Lizi in očetu je dejal, da mu je prevroče, ko pa sta mu oporekala, da že ni prav nobene vročine, da so noči celo že kar občutno mrzle, jima ni odgovarjal. Preč se je obrnil in šel. Opazila pa sta, da vsako noč pri hiši kakšna reč zmanjka. Moke je bilo čedalje manj, mast je pobiral neznan tat, šunke, klobase in jajca so šle, le kateri dihur bi bil to kradel? Omenil je zdaj to čudno stvar stari Vresk, Liza je kakšno jutro rekla Tonetu, naj se vendar že pobriga, da bo prijel tatu. Ta se je pa vselej samo nekam čudno nasmehnil in se obrnil preč. Kaj bi plašil brez potrebe ljudi zdaj, ko vsi žive v dobri veri, da Francozov ne bo v Senožet, ker bi bili že davno prišli, če bi jim bilo kaj do tega. Lize ni hotel plašiti zaradi otroka, ki bo prišel kmalu, starega pa ne, ker je bil ves nadložen in betežen. Peter in Burga, oba revna in šibka, mu kaj_ prida itak ne bi mogla pomagati pri tistem, s čimer se je zamujal noč za nočjo. Vendar pa jim čisto le ni utegnil prikriti, kaj počenja. Stari kakor Liza, oba sta slutila. kaj dela in čemu in da je on tisti tat, ki ponoči odnaša mast, moko in druge reči iz shrambe — rekel pa ni Tonetu nobeden nič. Minilo je štirinajst dni, Francozov pa še od nikoder ni bilo v Senožet na iz-pregled, talko da so si nekateri najbolj plašni, ki eo že kmalu potem, ko so se razvedele prve grozote iz Mrzlega dola, z Globokega in iz Goljave, kar spet upali iz gošče domov. Zdelo se je, da je nevarnost minula in da Francozi v Senožet še našli ne bodo, ker je toliko stran od poti, pa še večina hiš je razmetana daleč vsaksebi po vseh bregčh in grapah. Tako so se tolažili in nazadnje so posebno zaupljivim začenjali verjeti skoraj da že tudi najbolj nejeverni. Neko jutro pa je kar nenadoma ves iz sebe prisopel na strmo Vreskovino najbližji sosed, Gradišar. Ko je prišel do sape, je z muko spravil iz sebe: »Ljudje božji, rešite se, kdor se more! So že tu, v Senožeti, Francozi! Pri Podkrajniku so pobrali Franceta in Toneta, zdaj gredo pa naprej gor, k nami« • Šele zdaj se je razživil Tone in se dal spoznati. Pokrit človek je bil ves čas že od malega. Nobeden ni vedel, kje se je potikal takrat, ko ga po tedne in tedne včasih ni bilo doma — dokler je bil še sam seveda. Ko je Gradišar pravil, kaj se je godilo doli v vasi, ga ni bilo zraven. Pa kakor hitro mu je Burga prinesla na njivo, za kaj gre, je pustil delo in pritekel domov kakor bi mu kurili pod nogami. Planil je pred očeta in Gradišarja in zasopel kakor je bil zavpil: »Zdaj pa le! Ata, vas bosta nesla Burga in Peter, jaz pa bom pomagal Lizi!« Stari Vresk se je preložil po klopi, kolikor si je upal. Nekaj časa je bil tiho, taka je že bila njegova navada. Tako je dostikrat ustrahoval soseda, ki se je bil pri kupčiji imel za prekanjenega. Tudi sina je bil ponavadi s tem načinom držal v strahu božjem. Ob njegovem treznem pogledu, iz katerega je odsevalo razmišljanje in dobro pretehtan sklep, ki je bil izpričan vselej, kadar se je oglasil, naj bi se pokazala stara pesem, da tudi tej vihri, Tonetu, gore pod nogami tla, ki jih dozdaj ni bil zažgal nihče. Tokrat pa je spodletel. Sin je bil v ihti, v takem ognju, da mu Vresk, kakor je čutil, ne bi bil mogel biti kos. Kaj hočemo? Stari svet s svojimi nazori propada, le novo drži štiri ogle sveta pokoncu. To se je takoj videlo. Sina je bila objela neka nova misel, ki se on nanjo ni spoznal. Drugače prijemlje novi rod kakor je bil zastavil stari. Prav nič mu Tone ni umikal pogleda, prav nič se ni medlil. Nekakšna sveta jeza, ki se ji ne moreš postaviti po robu, ne da bi bil na koncu sam osramočen, ga je prešinjala. Pa se bddi s takim! Odnehal je stari Vresk. Začutil je, da je zdaj v resnici postal gospodar Vre-skovine Tone, tisti Tone, ki se je bil zanj tako tresel, kakšen da bo in če bo imel dovolj moči, da bo enkrat znal kakšno stvar ukreniti in jo ukazati po svoje. Le poglej ga, kako se ti počuti prvič zares kot gospodari »Kam praviš, da bi šli?« je na koncu krajev vprašal Vresk. »Ata, nikar ne skrbite! Jaz sem 60 že pravi čas pobrigal za to! V tak kraj, da nam živ Francoz nikoli ne bo mogel blizu!« mu je odgovoril Tone. Kaj je starega ob teh besedah obšlo, ni moči povedati, toliko je pa gotovo, da se je od sile raztogotil. Skoraj bolj, kakor je bil naskrivaj premislil, ga je jeza nad sinom, ki si kar tako na lepem upa jemati nase ob-i last, ne da bi bil to kdajkoli pokazal, ga je raztogotilo čisto kratko premišlja-nje. da se mu pri gospodarjenju izpod-mikajo tla in da ni več dolgo čas, ko bosta skupaj s Petrom tesala peč- Za kaj drugega jih tako ne bo mogoče porabiti. Ko je te stvari tako premislil, si je dejal, da je prav za prav še veliko premlad in še preveč pri močeh, da bi kar tako odnehal. Dobro, naj sin že ukazuje Lizi, ampak, da bi kar njemu dejal, naj gre od domačega praga, tega pa ne! Za to reč se bo pa on postavil, saj, kdo je pa prav za prav spravil Vreskovino sku-kaj, če ne on? O ne, tega pa ne, da bi mladi kar tako mimogredč ukazovali, kaj se bo naredilo in kaj ne! Ljudje z izkušnjo, ti bodo še zmerom imeli svojo besedo! Dosti žalostno bi bilo, če bi jih nihče ne poslušal in če bi bil kar tako, meni nič tebi nič, pahnjen med staro šaro. Tako se pa nismo zmenili! Čeprav ravnamo n&pak, ravnamo vendarle po svoji glavi in sklepu 1 Tega nam ne bo mogel odreči nobeden. Dalj«* IMF Andrejčkov I Hilli Žalost in veselje | | J Risal Jože Beranek zz o m a n slikah Besedilo priredil Mirko Javornik [ [ j | j m 7. Zdajci zasliši na drugi strani lomastenje in polglasen razgovor. Ker je bila skala previsoka, je splezal po rogovilah debele bukve kvišku, da bi videl, kaj je. V globeli ob skali sta stala dva človeka: prvi bradat, srednjih let, gosposko oblečen in s puško na rami. Drugi mlad fant, zagorelega lica. Na rami je nosil polomljen koš, pogrnjen s plahto. 8. »Cesa neki iščeta ta človeka po goščavi?« si je mislil. »Ce sta lovca, ne bi nosila divjačine v pre-grnjenem košu.« Tiho je sedel Peter v bukvi in nepretrgoma napeto gledal, kaj bosta počela. Ona ga nista mogla videti, ker je bil ves skrit med gostim vejevjem, da mu je samo porasli obraz gledal izmed listja. Zagledal je prizor, da bi ga bilo skoraj vrglo z bukve. Mladi služabnik se je ozrl naokoli in pogledal gospodarja. Ta mu je pomignil z glavo. Fant je odgrnil plahto in vzel iz koša drobno dete. Podržal ga je za čas pred seboj, potem pa ga je položil v resje, ki je nagosto raslo ob nogah. Otročiček je začel brcati in kmalu dal tudi glas od sebe. Ureditev narodno - socialističnih vseučilišč število slušateljev je zelo padlo, ker izbirajo le najboljše Judje ne morejo postati doktorji Po vsem svetu govore * velikim začudenjem o nemških visokih šolah, o njihovi notranji ureditvi, o uspehih, ki jih na njih študentje dosežejo in o tem, kako se ne samo Nemci, pač pa tudi tujci zanimajo za te svojevrstne visoke šole, da bi se na njih strokovno izobrazili. Narodno socialistična revolucija je izvedla precejšnje spremembe tudi v celotni organizaciji nemških visokih šol. Značilnosti te nove organizacije so zlasti naslednje: 1. Visoke šole se dele na docentstvo in na organizacijo visokošolskega dijaštva. 2. V docentstvo spadajo predavatelji in asistenti visokih šol. 3. Visokošolsko dijaštvo pa predstavlja na visoke šole pravilno vpisani študentje nemškega porekla in nemškega materinskega jezika. 4. Najvišji predstavnik visoke Sole je rektor, ki je neposredno podrejen državnemu ministru fccipouk in je njemu tudi za vse odgovoren. 5. Voditelja docentstva imenuje na predlog rektorja in župskih docentskih zvez nar.-sociali-stične stranke državni minister za znanost. Voditelj docentstva je podrejen rektorju. 6. Voditelja dijaštva, t. j. slušateljev visokih šol, imenuje voditelj visokošolskega dijaštva v vsej državi, in sicer na predlog rektorja. Rektorju je potem tudi podrejen. 7. Prorektorje in dekane imenuje na rektorjev predlog državni minister za pouk. 8. Senat je posvetovalno telo, dodeljeno rektorju. Vanj spadajo voditelji docentstva in dijaštva, prorektor, dekani in še dva člana docentstva, ki jih imenuje rektor in od katerih je eden iz nar.-soc. docentske zveze. Zamenjava ni dovoljena. 9. Fakultete so nositeljice strokovnega znanstvenega dela. 10. Fakulteto vodi dekan in imenuje tudi svojega zastopnika. 11 Fakultetni odbor je posvetovalni organ dekana. 12. Službene prošnje, ki se nanašajo na znanstvena vprašanja ali kakšna druga vprašanja, ki so v zvezi s študijem, je treba naslavljati na dekana. Vprašanja, ki spadajo v delokrog docentstva, rešuje docentstvo, vse druge prošnje, ki se tičejo dijaških vprašanj, pa se pošiljajo voditelju dijaštva. Nadaljnja pot v tem oziru vodi do rektorja, ki sam odloči, ali pa prošnje pošlje dalje na višje pristojno mesto. Ko je v Nemčiji prevzel oblast narodni socializem, t. j. leta 1933, je bilo na nemških vseučiliščih vpisanih 116.000 slušateljev. Do leta 1938 je to število padlo na 60.000. Po nekem odloku, ki ga je izdal nemški prosvetni minister, morajo vsi slušatelji visokih šol ostati prve tri semestre na tistem vseučilišču, kjer so se bili vpisali. Judje, ki pripadajo Reichu, na nemških vseučiliščih ne morejo biti promovirani za doktorje. S kratkimi valovi suše in razkužujejo žito Ce hočemo žito ohraniti zdravo in odstraniti ves škodljivi mrčes in plesnobo, se lahko poslu-žimo zdaj že najrazličnejših metod. To dosežemo na primer na ta način, da žito večkrat prečistimo s primernimi čistilnimi stroji, da ga izpostavimo visoki ali nizki temperaturi, da ga obsevamo z ultravioletnimi in infrardečimi žarki (v Italiji so namreč iznašli poseben praktičen stroj v ta namen), ali pa zdaj tudi s tem, da žito obsevamo s kratkimi valovi. Medtem ko so se infrardeči in ultravioletni žarki izkazali za učinkovite, kajti z njimi je mogoče ugonobiti ves mrčes in odstraniti plesnobo ter žito lepo ohraniti suho s tem, da ga v eni minuti lahko segrejemo na 60 stop. C in tako znižamo vlažnost za 3.3% — se je obsevanje s kratkimi valovi izkazalo za še učinkovitejše in uspešnejše. Če se v ta namen poslužimo kratkih valov dolžine 5 m, dosežemo že v 15 sekundah temperaturo 55 stop. C, kar zadostuje za popolno »razkuženje« žita. Pri tem pa se žitno zrno po svoji kakovosti, po kemični sestavini in torej tudi po svoji redilnosti prav nič ne spremeni, kakor zatrjujejo strokovnjaki, ki so prvi delali takšne poskuse. Voda v človeškem telesu V naslednjem podajamo nekaj številk o tem, koliko vode ima v sebi človeško telo. Zdelo se bo morda komu neverjetno, če povemo, da povprečno močno človeško telo vsebuje kar 40 do 50 litrov vode. Čudno, ne? Pa je vendarle res. Ta razmeroma velika količina vode seveda ni v Človekovem telesu vsa v tekočem stanju, pač pa je takšne le kakšne tri litre v krvi in en liter v raznih žilah. Vsa druga je vezana na staničje, ali, da se tako izrazimo, koloidalno vezana. Od celotne količine vode, kolikor je ima v sebi naše telo, je je v mišičevju kakšnih 22 litrov, v mastnem tkivu 3.8 in v okostju 2.4 litre. Na žafran smo že skoraj čista pozabili Marsikdo se še gotovo dobro spominja tistih časov, ko so naše gospodinje, tudi na deželi, imele med drugimi svojimi dobrotami v kuhinjskih zalogah tudi žafran. Smatrale so ga za iz- redno dragoceno dišavo in po pravici. Potem pa je sčasoma prišlo tako, da so nanj skoraj čisto pozabile, kakor da je pri pripravljanju raznih jedi čisto odveč, brez pomena in brez koristi. V starih časih so žafran mnogo uporabljali v zdravilstvu In ne samo kot dišavo,^ zaradi katere so gotove vrste jedi dosti okusnejše kot sicer. In res je žafran zelo pomembna dišava, ker vsebuje vitamin E, vitamin, ki daje življenje in življenjsko moč. Ker so ljudje začeli vedno manj uporabljati to dišavo, je tudi saditev in gojitev žafrana na splošno zelo nazadovala. V Italiji je danes le na področju L’Aquile v Abruzzih še cvetoče industrijsko podjetje, kjer predelujejo žafran. Podjetje nameravajo zdaj, ko bo žafran polagoma spet dobil svojo veljavo v zdravilstvu in v gospodinjstvu, še razširiti, kakor beremo v zanimivi italijanski reviji »Sapere«. Bojevita ribica - »betta pugnax« Njena bojevitost je postala človeku nov vir dohodkov ssp' jcr Na splošno so živali miroljubne, nebojevite, razen takrat, kadar so »zaljubljene«. Tudi takšnih nežnih čustev jim namreč ne 6memo odrekati. Med sesalci in pticami se v takšnem primeru moški tudi do krvi spopadejo s svojimi tekmeci, da si pribore naklonjenost »izvoljenke«. Živahna, ne več ko 8 cm dolga ribica, ki živi v sladkih vodah Vzhodne Indije, pa je pravo nasprotje miroljubnih živali. Prav pogosto razkazuje svojo bojevitost in se s svojim nasprotnikom spopade tudi do krvi, če je treba. Grabežljivi človek pa je tudi v tej izredni lastnosti male ribice, imenovane »betta pugnax«, poiskal svoj vir dohodkov. Kakor na primer v Angliji prirejajo petelinje boje, da se na njih naslaja številno občinstvo, tako uprizarjajo v Siamu boje tudi med ribami, boje, ki zanje vlada med navdušenim občinstvom izredno zanimanje. Tudi stav, katera ribica bo zmagala, se ne manjka. Nekateri gredo pri tem tako daleč, da zapravijo na teh stavah vse svoje premoženje in jih pamet sreča šele tedaj, ko so jih te presnete ribice spravile že čisto na beraško palico. »Betta pugnax« je res čudna ribica. V mirnem času, če tako rečemo, po svoji zunanjosti, vsaj po barvi ni nič kaj posebnega. Celo zelo skromna je na pogled, nekam medlo svetle barve. Kadar pa napade svoj plen ali pa se drugače bori za obstanek, pa svojo barvo naenkrat čisto spremeni. Kakor da bi se bila preoblekla v živo pisano in bleščečo svatovsko obleko, tako vsa žari. Oči številnih gledalcev se pasejo na teh bojevitih tekmo- valcih v steklenih posodah, na teh ribicah, ki imajo vsaka svojo značilno pisano barvo, da jih ljudje vedno lahko zasledujejo in ločijo, ko je boj med njimi v polnem teku. Predstave pa niso vse enake. Ravnajo se po tem, koliko se zanje plača in kolikšne so stave. Najbolj navadna predstava je tedaj, kadar denejo dve takšni ribici, vsako v svojo stekleno posodo, postavljeno drugo tik druge. Ko se obe nasprotnici opazita, kar zažarita od medsebojnega sovraštva in začneta naskakovati druga drugo, seveda skozi steklo. Za zmagovalko proglase tisto, ki od besnosti dobi lepšo barvo. Včasih si privoščijo tudi to zabavo, da pred razjarjeno ribico v stekleni posodi postavijo zrcalo, in se neumna živalca potem neusmiljeno zaletava v svojo podobo v zrcalu. Dostikrat pa so takšne predstave bolj »klasičnega« značaja. Po dve takšni bojeviti ribici spuste v isto stekleno posodo, da se borita kot dva gladiatorja na življenje in smrt. Boj traja tudi po več ur, preden katera od njiju omaga in podleže. Dostikrat se tudi zgodi, da bojeviti nasprotnici zapičita svoje ostre zobe druga v drugo in obe obležita na bojišču. Zdaj tudi že po nekaterih italijanskih akvarijih lahko vidite ribico »betta pugnax«. Samec spušča iz ust posebno snov, iz katere se narede mehurčki, ki ostanejo nekaj časa na vodnem površju kot gnezdeca, v katera potem spravi jaj-| čeca, ki jih zbere na dnu vode ter jih potem z vso skrbnostjo in ljubeznijo varuje. ČdROUNKfl pustolovski roman Njegove oči so bile sedaj široko razprte, ustnice so mu trepetale, lasje so bili razmršeni. Pogledal je okrog sebe. Zdelo se mu je, da je vse naokrog razlita neka skrivnostna luč, kakor da bi vse predmete gledal skozi solze obupa. Pisarna, oprema knjige, preteklost, sedanjost, znanci, najdražje osebe, vse se mu je zdelo, da se vrti okoli njega. Imel je občutek, kakor da bi bil na robu nekega prepada in da bi ga neka skrivnostna nepremagljiva sila vlekla na dno. Začutil je da se udaja ... da prihaja konec. Čutil je, da je sam ... sam v boju s smrtjo! Znova je zaslišal skrivnostni glas: »Ne oklevaj več! ... Dovolj jel Na noben način ne moreš uiti svoji usodi Saj to vendar sam vidiš! Ne moreš! ... Dobro veš, da moraš storiti vse, kar ti velim ... Moraš! ... Moraš! ... Naprej torej! ... Dvigni samokres proti sencu ...< Legros je bil izgubljen. Sedaj se je popolnoma zavedel in jasno razumel, kaj se z njim godi. Njegove misli so postale čudovito jasne. Dobro je razumel, kaj je morilec zahteval od njega. Ni bil žrtev kake prevare. Njegov razum je deloval s strahotno natančnostjo. Volja pa je popolnoma ohromela. Bil je v takš- 3 nem stanju, v kakršnem se nahajajo ljudje, ki so se močno zastrupili s kokainom ali morfijem: vidijo podobe, ki jih v resnici ni, ki pa zanje resnično obstajajo. Občutijo veselje in žalost, užitek ali strah, kakršna je pač slika, katero vidijo, o kateri pa dobro vedo, da v resnici ne obstaja. To stanje je podobno navidezni smrti. Isto se je godilo z odvetnikom Le-grosom. Počasi se je njegova roka dvignila in naravnala cev samokresa proti sencu; prst je držal na petelinu. Zalo-igra se je bližala koncu. Ukazujoče so prihajale besede skrivnostnega morilca: »Pritisni na petelina!... Pritisnil... HitroI ...« V istem hipu so se počasi, skoraij ne opazno in neslišno odprla vrata pisarne. II. Drugo jutro je Gedeon prišel od pret pisarno, kakor po navadi. Bil je to starec, vse prej kakor privlačne zunanjosti. Ob osmih, kakor navadno, je torej prišel odpret vrata pisarne, ko je z grozo opazil, da so že odprta. Prvič v desetih letih, odkar je že bil tukaj v službi, se je zgodilo to. Ni imel poguma, da bi vstopil sam. Nekaj časa je premišljeval, kaj naj stori. Nato je stekel po stopnicah. Ob vhodu je zagledal vratarja, ki je pometal, in ga je poklical: »Ivan, prosim vas, pridite z menoj!« »Kaj se je zgodilo?« »Ne vem; mogoče pa je kaj hudega. Našel sem vrata pisarne že odprta.« »Mogoče so bili tatovi.« Skupno sta odbila v zgornje nadstropje. Previdno sta vstopila v predsobo, kakor da bi se bala, da se vsak hip prikaže kakšen ropar. Previdno sta odpirala vrata posameznih sob. Prišla sta do vrat odvetnikove delovne sobe. Pritisnila sta na kljuko, toda vrata se niso vdala. Bila so zaklenjena od znotraj. V zadregi sta se pogledala. Potrkala sta, ker sta mislila, aa je mogoče odvetnik delal vso noč in da je sedaj zaspal. Zaman. Tiho sta se začela posvetovati. »Gedeon, treba je poklicati polici jo. Tu je neka skrivnost.« »Tudi meni se zdi tako. Pojdiva!« Iz vratarjevega stanovanja sta te-lefonično obvestila najbližjo policijsko postajo. Že čez nekaj minut je_ prihitel komisar Flobert z nekaterimi policisti. Ti so s silo odprli vrata in zagledali pred seboj strašno sliko. Odvetnik Legros je sedel pri svoji pisalni mizi. Zgornji život je slonel na mizi, roke pa so visele navzdol. Glavo je imel nagnjeno na levo ramo, na sencu mu je zevala okrogla rana, na obrazu je bila strnjena kri. Komisar se je okrenil k enemu izmed policistov. »Flandin, telefoniraj takoj dr. Lau-rensu in ga prosi, naj pride nemudoma semkaj. Našel ga boš na polikliniki.« Nato je začel pozorno opazovati truplo. Luknja na levem sencu je pričala, da je krogla šla skozi glavo in naredila obe rani. Skoraj nagonsko je pogledal v smer, v kateri je morala iti krogla. Pogledal je v knjižno omaro, ki je bila poleg pisalne mize in res je našel tam v višini enega metra in dvajset centimetrov od tal kroglo, ki se je zarila precej globoko v les. Toda bil je zelo presenečen, ko je zapazil nekoliko bolj spodaj še eno popolnoma enako. Medtem se je v predsobi zbralo pisarniško osebje: odvetnikov namestnik, obe strojepiski in vratar. Komisar je poklical vse v odvetnikovo delovno sobo in si zabeležil osebne podatke vsakega posebej. Medtem, ko so z grozo ogledovali svojega predstojnika, ki je tako žalostno končal, jih je komisar z vso pozornostjo opazoval. Toda na njihovih obrazih je mogel čitati le pomilovanje in grozo. Ni mogel opaziti ničesar, kar bi mu moglo vzbuditi sumnjo, da je med njimi morilec ah vsaj sokrivec. Velel jim je, naj si ogledajo samokres, ki je ležal na mizi, ne da bi se ga dotaknili. Vprašal jih je, če ga poznajo. Vsi so pritrdili. Odvetnik ga je kupil pred približno enim mesecem in ga ob tej priliki pokazal vsemu osebju. Pristavili so še, da ga je hranil vedno v drugem predalu na desni strani pisalne mize in da ga je večkrat vzel v roke in ga snažil s cunjo, ki je sedaj bila na mizi, poleg samokresa. Komisar je sedaj velel enemu izmed policistov, naj previdno spravi iz stene knjižne omare obe krogli, da pa mora skrbno paziti, da ju ne zamenja. Zaviti mora vsako jjosebej v papir in zapisati nanj, v kateri luknji je bila krogla, v zgornji ali spodnji. Drugemu policistu pa je naročil, naj ugotovi, če so na samokresu kakšni >rstni odtisi, sam pa je začel izpraševati osebe, ki so bile zbrane v sobi. Gedeon je izjavil, da ga je odvetnik prejšnji večer odpustil kakor po-navadi od šestih. Isto sta izjavili tudi obe strojepiski. Nihče ni oparil ničesar izrednega. Komisar je dal nato poklicati vse najemnike, ki so stanovali nad odvetnikovo pisarno in pod njo. Prišli so nemudoma in začel jih je izpraševati. Nad odvetnikovo pisarno je stanoval nek star penzionist, ki pa ni vedel ničesar povedati, ker je bil ves večer odsoten. V spodnjem nadstropju pa je stanovala neka starejša gospa, ki je komisarju dala nekaj zelo zanimivih in važnih podatkov. Bila je majhne postave, oblečena v snažno ^črno obleko, okrašeno s čipkami in z žametasto čepico na glavi. Imela je okrog vratu zlato verižico, na kateri je visel velik medaljon s sliko nekega častnika. Gospa Roger je bila polkovnikova vdova. Za (.{Meh« tinkam* f LfnMj»nt: Jote Kr«mi»rlJ> - Icrfafntel]; Int. Jole Sodja - Uredniki Mirk« Javornik - Rokopisa* n« fraferno - »Slovenski dom« l*h»Js »*ak .»nlk oh It Mesečna naročnina le I lit, m InnrPmstto 10 Lit — UrednlJdo: Kopitarjeva ollra 6/TI1 - Opriva s Kopitarjeva ulica 8, Ljubljana — Telefon «te». 40-01 do 40-05 -» Podrolnleat Nove mesta.