Katoliški
J
sil
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	
	m
ma
Leto XI. - Štev. 15
Gorica - četrtek 9. aprila 1959 - Trst
Posamezna številka L 30
Sv. oče za mir ined_ narodi Desetletnica Atlantskega pakta (1949-59)
so
9» Na veliko soboto zvečer je sv. oče Janez XXIII. imel lep nagovor na ves krščanski svet. Iz tega nagovora smo iztrgali nekaj misli, ki se nam zdijo posebno važne za sedanji čas. (Ured.) »Naša molitev se goreče dviga k Odre-^ ieniku za vse in za vsakega izmed vas,«
P ie dejal sv. oče, »posebno za duhovnike, Bogu posvečene duše, mladino, krščanske Iružine, zlasti one s številnimi otroki, za starčke, učitelje in učence, težaške de-aj lavce in bolnike. Vsem bi radi zagotovili, da jih neprestano spremlja naša ljubezen, ker je njihovo življenje, čeprav skrito in ponižno, toliko več vredno pred Bogom.«
»Dvigamo tudi posebne molitve, da bi mir, posledica miroljubnosti in dobre volje, vladal med narodi, ki so še vedno vznemirjeni zaradi oblakov, ki zasenčijo od časa do časa obzorje. Molimo za poglavarje držav, ki z nami priznavajo, da Jih njihov visoki položaj ne dela samo-iŠržne razsodnike, temveč jih postavlja kot varuhe narodov, katerim so dolžni iagotoviti spoštovanje osnovnih pravic človekove osebnosti. Molimo za tiste, ki še vedno trpe na posledicah vojne, po 14 letih njenega konca, še na prav poseben način molimo za one častite brate in sinove, od vseh nam naj dražje, ki so brez družine in brez domovine in so živa, a žalostna priča zla, ki zadene človeštvo, kadar ni miru in njegovih resničnih sa-■ Idov.
Kdo ne bo razumel in nam odpustil, da postavljeni po posebni previdnosti na Selo vsem narodom sveta, enako poklici canim in vzgojenim tekom dolgih stoletij ST ža vero in milost našega Gospoda in bil Odrešenika, izrazimo posebna očetovska Čustva za sinove onega močnega in dosti brega naroda, s katerim smo se srečali & »a naši poti, s katerim smo delili življenje v naših najboljših letih od 1925-1934, tostran in onstran velikega Balkana, v izvrševanju duhovnega poslanstva, v du-^ hu obojestranskega čustva spoštovanja in krščanskega bratstva. Radi se spominjajo z živim čustvom teh dobrih delavnih ljudi, poštenih in iskrenih, njih lepe pre-tolnice Sofije, ki spominja na staro Sar-liko prvih krščanskih stoletij in na dobe ijlh slavne zgodovine.
Mnogo let je, odkar naše oči več ne vidijo tega ljubega naroda, toda vsa tista ljubezniva poznanstva oseb in družin so ostala živa našim očem in v naši vsakdanji molitvi.
Spominu na Bolgare v tej veliki noči Gospodovi, prvi v našem pontifikatu, radi Pridružujemo naša voščila in naš pozdrav & * blagoslovom za vse, katere smo kasneje srečali na potih Vzhoda ali Zapada, Turke, .Jerice in Francoze, vse tako ljubeznive do Inaše osebe, vse enako ljubljene v luči bi ljubezni Kristusovi.
Zaključil je svoj velikonočni nagovor *V. oče z naslednjo rtiolitvijo: »Odrešenik vseh narodov, o Jezus, nedolžna velikonočna žrtev, ki sl grešnike spravil z Očetom, daj vsem zaželjenih darov, vsem S ^ posameznim članom človeške družbe, bo ta luč, ki se znova prižiga, predala iz misli temo zmot, očistila notranjost src, razsvetlila vsakemu pot nje-Kovega poklica in vzbudila po vsem svetu Gorečnost in dela ljubezni, pravičnosti, do-
krščanskemu svetu poseben svoj znak. Njegova največja nasprotnica, visoka komanda komunistične Partije Italije, je razposlala svojim vernim skrivno naročilo, ki obsega tri točke; 1. Ogibajte se med ljudmi vsake razprave o sedanjem papežu; 2. Ce se temu ne morete izogniti, ne zinite nič takega, kar bi se smatralo za napad na papeža; 3. Nikar pa ne pozabite, da papež kljub vsej svoji očarljivosti predstavlja duhovščino, ki se vtika v italijansko politiko (»Nevvs VVeeke« dostavlja: Po mnenju rdečih) na škodo ljudskih množic.
Janez XXIII. je vtisnil Cerkvi svoj pečat; ta pečat je velika dobrota, prizanesljivost in demokratičnost, ako se smemo tako izraziti. Pri vsem tem pa ima oster čut za potrebe Cerkve in človeštva, a tudi odločnost v nastopu, kakor to zahtevajo prilike.
Oporišča za rakete v Italiji
Med italijansko vlado in ZDA je bil sklenjen sporazum za postavitev raketnih odstrelišč v Italiji. Gre za rakete na srednji domet, to je na približno 3000 km razdalje, tipa Jupiter. Dogovor je podoben onemu, ki sta ga lani sklenili Velika Britanija in ZDA, in po katerem je za praktično uporabo raket potreben pristanek do-tične vlade ter Vrhovnega poveljstva NATO. — Postavljanje omenjenih oporišč v Evropi spada v splošni načrt zahodne obrambe v okviru Atlantskega pakta.
Italijanski komunisti so zagnali velik hrup proti temu sporazumu; Togliatti pa je dejal, da so oporišča naperjena proti socialističnim državam. Proti atlantski politiki so se izrekli tudi Nennijevi socialisti. Ostale sredinsko-levičar-ske stranke (social, demokrati, republikanci in radikali) so sporazum ugodno ocenili in sprejeli. Če je Sovjetska zveza postavila v podložniških državah raketna odstrelišča, zakaj bi jih ne smele imeti tudi zahodne evropske države? pripominjajo omenjeni krogi. Toda komunisti imajo dvojno mero: vse, kar stori SZ, slepo odobravajo, kar stori Zahod, pa samo slepo kritizirajo.
Mednarodni karnet za avtomobilsko pomoč
Italijanski avtomobilski klub »ACI« je sporazumno z drugimi evropskimi klubi uvedel mednarodni karnet za pomoč. Člani italijanskega avtomobilskega kluba bodo lahko v tujini, kjer obstajajo podobni klubi, deležni pomoči v slučaju nezgode ali kakršnekoli potrebe.
Letos poteka deset let, odkar so se svobodne zahodne evropske države in Združene ameriške države povezale v skupno vojaško-obrambno zvezo, imenovano A-tlantski pakt ali z angleško kratico N.A.T.O. (North Atlantic Trea-ty Organisation - Severno-atlant-ska zveza). Njen pomen, učinkovitost ter upravičenost lahko danes, po desetih letih obstoja, trezno ocenimo; tudi časovno smo že toliko odmaknjeni, da si o tej organizaciji, za Zahod temeljne važnosti, lahko ustvarimo dokaj objektivno, zgodovinsko sodbo.
Kot znano se je atlantsko zavezništvo porodilo iz povojnih prizadevanj zahodnih držav, da bi si ohranile težko si pridobljeno neodvisnost in svobodo. Tako je 4. aprila 1949 12 zahodnih držav sklenilo skupno obrambno pogodbo Atlantski pakt; povod za to je dala zaskrbljenost pred napadalno in ekspanzij onistično sovjetsko politiko, ki jo je po komaj končani vojni začel pokojni Stalin in jo sedaj nadaljuje Hruščev. — Morda ne bo odveč za boljše razumevanje, če se pomaknemo za eno desetletje nazaj in se pomudimo nekoliko pri okoliščinah in dejstvih, ki so narekovale nujno opreznost pred komunistično nevarnostjo, ki je. začela stegovati svoje grabežljive kremplje nad demokratične vladavine Evrope.
DRŽAVNI UDAR V PRAGI L. 1948
Po končani drugi svetovni vojni so se vsi narodi oddahnili in u-pali, da je končno napočila doba trajnega miru. Toda začeli so se zbirati spet temni oblaki in nevarnosti. Komaj je 1947 stopila v veljavo mirovna pogodba, si je Sovjetska zveza pojarmila vzhod-no-evropske narode (Poljska, Ogrska, Romunija, Bolgarija,. Albanija) ter se že pripravljala, da si s silo podvrže še Češkoslovaško; istočasno pa je pritiskala na Srednji Vzhod (Grčija, Turčija) ter pospešila preko zahodnih partij podtalno propagando; v Združenih narodih pa je sovjetski delegat s svojim vetom stalno preprečeval, da bi mogli preko te mednarodne organizacije zagotoviti varnost in miren razvoj komaj osvobojenih dežel. Zato ni preostajalo drugega, kot da so se prizadeti narodi ob moralni in materialni pomoči ZDA začeli sami organizirati.
S tako zvano Trumanovo doktrino je Amerika začela gospodarsko in vojaško podpirati najprej
DALAJ LAMA V INDIJI
'rote in miru.«
*
Sv. oče je med slovesno pontifikalno *veto mašo na veliko noč imel lepo ho-^ilijo, v kateri je razložil pomen liturgičnih obredov velikega tedna in poudaril, ^ako Kristus poživlja svojo Cerkev, kako Kristus vedno trpi v svoji Cerkvi in kako k Kristus nesmrtni kralj vseh vekov.
*
Ko človek premišljuje delavnost sedanjega
sv. očeta, ki mu bo kmalu 80 let, **legov nauk in njegove načrte za bližnjo *** daljno prihodnost Cerkve, mora pri-tr‘Uti temu, kar je zapisala ameriška re-^la »Nevvs Week«; Naj napovedani večini
cerkveni zbor uspe tako ali tako,
*0‘ovo je, da je Janez XXIII. že vtisnil
Verski in politični voditelj Tibeta Dalaj Lama je po več dneh tavanja in skrivanja pred kitajskimi komunisti srečno prispel v Indijo ter zaprosil za politično zatočišče. Skupaj z njim so prišli še mati, sestra, dva brata ter nekaj ožjih sodelavcev. Ubežniki so povedali, da so zapustili prestolnico Lasso 17. marca, dva dni predno so se začeli krvavi boji med komunisti ter pristaši Dalaj Lame. — Mladi tibetanski poglavar namerava baje iti v New York ter sprožiti vprašanje Tibeta pred OZN. — Za sedaj bo imel razgovore z indijskim voditeljem Nehrujem. Po zadnjih poročilih naj bi se boji v Tibetu še nadaljevali, čeprav brez upa zmage. V protikomunistični revoluciji naj bi
padlo kakih 20 tisoč ljudi, glavno mesto Lassa je napol uničeno od bombardiranja.
Krvavo zatrtje vstaje v Tibetu je poslabšalo odnose med Pekingom in Indijo ter na sploh resno zamajalo zaupanje azijskih ljudstev do komunizma. Vse javno mnenje se je prvič po vojni ogorčeno zgražalo ter obsodilo krutosti komunističnih metod. Doslej je bilo javno mnenje naperjeno proti zahodnemu imperializmu kakor na Srednjem Vzhodu med a-rabskim svetom. Sedaj pa so začeli tako zvani nevtralni narodi v Aziji in na Srednjem Vzhodu razumeti, kdo je v resnici največji sovražnik njihove svobode, vere in kulture.
Grčijo in Turčijo, z Marshallovim načrtom pa se je gospodarska po-mač raztegnila na vso zahodno Evropo. — Skoro istočasno (v marcu 1947) sta Francija in Velika Britanija podpisali Dunkerško pogodbo o medsebojni pomoči. Ta pogodba predstavlja važno preo-kretnico v zunanji politiki Francije, ki je do tedaj mislila, da bo igrala vlogo posredovalke med Rusijo in Anglo-saksonci.
Mednarodna napetost se je z ustanovitvijo Kominforma v okt. 1947 še stopnjevala, dokler ni s februarskim državnim udarom leta 1948 na Češkoslovaškem dosegla višek. Predsednik Beneš je v zagonetnih okoliščinah skočil z okna vladne palače in z njim je bila nasilno vržena skozi okno svoboda in demokracija na Češko-slovaškem. — Ta dogodek je pretresel ves svobodni svet; padle so vse utvare, o poskusih združitve demokracije s komunizmom in svet se je še bolj razdvojil v dva tabora. Marsikomu .so se odprle oči in vsem je postalo jasno, da je položaj skrajno resen. Če se svobodni svet ne zgane, bo v par letih komunizem s silo in v krvi zasužnjil vse evropske narode. Zato ni bilo zgubljati časa. Praški državni udar je samo pospešil pogajanja za rešitev zgoraj omenjene Dunkeršeke pogodbe v »Zapad-no zvezo«. V novo zvezo so pristopile še tri države Beneluxa (Belgija, Nizozemska, Luksemburg), sodelovanje v njej pa se je razširilo od vojaškega še na gospodarsko, socialno in kulturno področje. Zato Zapadno zvezo smatrajo kot zametek Atlantske zveze in drugih širših organizacij za evropsko sodelovanje.
ATLANTSKI PAKT
Komunistični državni udar v Pragi 1. 1948 ni bil samo opomin zapadni Evropi, ampak tudi Ameriki ter vsemu svobodnemu svetu. ZDA, ki so evropske države podpirale le gospodarsko, so uvidele, da se je treba organizirati na široki zemljepisni osnovi za obrambo svobode, demokracije in kulture pred komunistično nasilnostjo. Kmalu za Prago je prišla zapora nad Berlinom, ki je bila pravi preizkusni kamen za Zahod, ki ga je našla razoroženega in nebogljenega. Tedaj je atomsko bombo posedovala samo Amerika in edino to je odvrnilo Stalina od njegovih načrtov. Sledila je nujna vojaška povezava med Evropo in Ameriko, kajti še napol porušena Evropa je tedaj malo pomenila.
In tako so se poleti 1948 začeli razgovori med ZDA in članicami Zapadne zveze za sklenitev skupne obrambne pogodbe. Pogajanja so se zaključila v naslednjem letu; 4. aprila 1949 so zunanji ministri ZDA, Belgije, Kanade, Danske, Francije, Italije, Islandije; Luksemburga, Norveške, Nizozemske, Portugalske in Velike Britanije v Washingtonu podpisali zgodovinsko pogodbo o atlantskem zavezništvu. L. 1952 sta se tem dvanajstim državam pridružili Grčija in Turčija ter 1954 še Zapadna Nemčija.
Petnajst držav se je zavezalo, da si bodo v primeru napada medsebojno pomagale pri obrambi pred napadalcem tudi z orožjem, če bo potrebno. Obrambna pogodba sloni na načelih OZN, to je na pravici do samoobrambe. Poleg tega so se atlantski zavezniki obvezali, da bodo medsebojne ter o-
stale mednarodne spore reševali na miren način ter da se v mednarodnih odnosih ne bodo posluževali sile.
Čeprav je Atlantski pakt pretežno vojaško-obrambnega značaja, so v njem obsežene tudi druge oblike sodelovanja, to je gospodarskega, socialnega in kulturnega. Zato gredo njegovi daljnji cilji preko trenutnih obrambnih zahtev do končne ustvaritve širše in tesnejše skupnosti svobodnih narodov. Mednarodni dogodki zadnjih let pričajo o vedno bolj nujni potrebi po tesnejšem in urejenem sodelovanju na političnem polju. Prav iz te potrebe po določitvi enotnega zadržanja do glavnih mednarodnih problemov so se minuli teden sestali v Wa-shingtonu ministri atlantskih dr-
žav.
PO DESETIH LETIH
Sovjetska zveza in komunisti v drugih državah se že deset let zaganjajo v Atlantski pakt in ga skušajo prikazati kot napadalnega. Toda zgodovina je pokazala drugače. Dejstvo je, da komunizem po 1959. letu ni več napredoval v Evropi. Prav zaradi tega hočejo komunisti razbiti ali vsaj zrahljati atlantski obrambni ščit. Sovjetska zveza se dobro zaveda, da dokler ne bo omajala tega zidu, je zaman vsak poskus povečati svojo oblast v Evropi.
Atlantski pakt je take temeljne važnosti za obrambo zahodne Evrope in ostalega sveta sploh, da o njegovi nepotrebnosti ali škodljivosti more govoriti le kratkoviden naivnež ali političen bedak in nedoslednež. O tem so danes prepričane vse politične stranke v evropskih državah; proti so le komunisti in italijanski Nennijevi socialisti.
Poleg tega atlantsko zavezništvo ne predstavlja le ogromne vojaške sile, ki že vnaprej jemlje pogum vsakemu napadalcu, ampak tudi veliko moralno moč številnih narodov, ki jih družijo načela svobode in demokracije. — V zgodovini mednarodnih odnosov in zvez je to edinstveni primer, da se za svojo obrambo združi toliko različnih narodov, saj gre za skoro pol milijarde ljudi (430 milij.)
Druga značilnost je ta, da vsa teža in pomen Atlantske "organizacije (NATO) sloni na vojaški in gospodarski moči Združenih držav Amerike. Nekateri se ob tem spodtikajo, toda danes kot danes stvarno, politično gledamo, ne more ZDA nihče nadomestiti. Kakor hitro bi Amerikanci umaknili svoje čete iz Evrope ali jo nehali podpirati, bi bilo konec ravnotežju sil in s tem svobodi v Zahodni Evropi.
V	prid najširšega sodelovanja govorijo tudi praktični razlogi in koristi. Ena temeljnih oznak našega časa je medsebojna odvisnost v svetovnem merilu. Noben narod ali država se ne more danes sama braniti in tudi če bi se hotela, bi ne zmogla prenesti finančnih bremen. Z združenimi močmi pa se prihrani mnogo sredstev in že to je konkreten uspeh.
Atlantsko zavezništvo se je zasnovalo v času prve berlinske krize leta 1948; po desetih letih je Stalinov naslednik zopet oživil berlinsko krizo. Ali je le slučajno to, da se morajo atlantski zavezniki ob praznovanju desetletnega zavezništva spet baviti prav z Berlinom?
Leto XI. - Štev. H
NAS	TEDEN V
Salezijanski jubilej
Meseca maja bodo v Rimu velike slovesnosti za stoletnico salezijanske dejavnosti in za 25-letnico proglasitve za svetnika ustanovitelja salezijanske družbe Janeza Bosca. Ob tej priliki bo posvečena veličastna cerkev v čast sv. Janezu Bo-sku. Zgrajena je v rimskem predmestju Cinecitta.
Črni izobraženci pri sv. očetu
V	sredo 1. aprila je sprejel sveti oče 150 delčgatov, ki so se udeležili kongresa črnskih izobražencev, ki so prišli v Rim iz vseh delov sveta. V nagovoru je sveti oče poudaril, da Cerkev ni vezana na nobeno kulturo, pač pa pospešuje v vsaki kulturi, kar je v njej dobrega in lepega. Med črnimi umetniki je bila večina katoličanov. Sveti oče je govoril v francoskem jeziku.
Kardinal Cento za hrvatske vernike
Notranjost Marijine cerkve v Einsiedelnu
V	četrtek 2. aprila je kardinal Cento daroval sveto mašo v baziliki Marije Snežne za hrvatske vernike. Med sveto mašo je imel pomenljiv nagovor. Omenjal je ljubezen hrvatskih vernikov do Marije, ki svojo deželo radi imenujejo Marijino kraljestvo. Izrazil je tudi svojo željo, da bi bil blaženi Nikolaj Tavelič kmalu proglašen za svetnika.
Težave katoličanov v Vzhodni Nemčiji
Velika napetost je nastala med katoliško Cerkvijo v Vzhodni Nemčiji in komunistično vlado. Predsednik Grotervohl o-čita škofom, zlasti kardinalu Doepfnerju, da hočejo uprizoriti kulturni boj. Katoliški list »Petrusblatt« je odgovoril trdo.
V	sporu ne gre za politična vprašanja, ampak za duše. Katoliška in protestantska Cerkev sta postali pozorni na delovanje komunistične partije, ki hoče uničiti vero.
Jasno je, da Cerkev nima druge izbire kakor boj. Vernike sili, naj se jasno odločijo za katoliški krst proti podobni brezbožni ceremoniji, naj se odločijo za zakrament svete birme in ne za slovesno obljubo zvestobe državi, naj sklepajo katoliški zakon 'in ne komunističnega. Skratka: odločiti se morajo ali za Kristusa ali proti Kristusu.
To pa komunistom ni všeč. Radi bi uničili Cerkev, a istočasno ji odrekajo pravico, da bi se branila. Ali je to lojalnost do Cerkve, kakor zadnja leta pogosto ponavlja vzhodnonemška vlada?
Od Cerkve lahko pričakujejo, da bo spoštovala kakršnokoli državno obliko, nikoli pa ne smejo pričakovati, da se bo odpovedala dušam, ki so ji izročene.
Romarska pot v Einsiedeln
Od Milana naprej se peljemo z vlakom skozi Simplon (predor dolg nad 19 km), mimo Berna in Luzzerna do cilja: Marija-Einsiedeln. Nazaj proti domu pa skozi St. Gotard (predor), Lugano, Como, Milan. Pot od Milana do Milana naredimo podnevi. Vsa navodila so objavljena v prešnji številki našega lista. Ponovno svetujemo: Poskrbite si osebni potni list, ki vam vedno služi. Ker tega vsi ne boste naredili, zato bomo pripravili tudi letos skupni potni list, toda stroški so letos
I
mnogo večji; okrog 1.500 lir na osebo; kako in kje se bo to napravilo, sporočimo pravočasno.
Goriški romarji se prijavite v Gorici pri fotografu Kleindienstu ali pri svojih duhovnikih. Tržaški romarji se prijavite pri duhovnikih tistega kraja, iz katerega je vaša družba v vlaku. Ko se prijaviš, povej takoj, s kom želiš potovati v vlaku. Romanje se vrši od 24. do 27. julija, čas za vpisovanje traja od 15. do 25. aprila. Ureditev vlaka in prenočišč nujno zahteva, da se vpisovanje zaključi 25. aprila.
Romarsko vodstvo sprejema odgovornost za dobro organizacijo romanja. Skupno tržaško-goriško romanje vodijo duhovniki: g. Štuhec (Dolina), g. Jakomin (Skedenj), g. Cotič (Štandrež), g. Šorli (Sv. Ivan), g. Zorko (Rojan).
Goričani, Tržačani, odločite se in se pravočasno vpišite!
APOSTOLSTVO MOLITVE
»Vrnil se bom živ ali mrtev!«
Znana je obljuba sv. Pija X., ko je odhajal 26. julija leta 1903 na volitve v Rim, da se bo vrnil v Benetke živ ali mrtev.
V	nedeljo 12. aprila pripeljejo truplo svetega papeža v Benetke, kjer bo ostalo do
13.	maja.
S KRISTUSOM PRI SV. MAŠI
Jezus se najbolj učinkovito daruje nebeškemu Očetu v daritvi sv, maše. Zato se morajo tudi člani in članice AM truditi za najtesnejše združenje z Jezusom pri sv. maši. Pravila pravijo:
To vsakdanje posvečenje doseže svojo popolnost, če ga združujemo z evharistično daritvijo, po kateri dobi naše darovanje v Kristusu in s Kristusom svoje posvečenje in je združeno z Jezusovo daritvijo, ki ima neskončno vrednost. Zato naj člani in članice AM združujejo svoje vsakdanje darovanje čim tesneje z daritvijo sv. maše! Trudijo naj se torej, da se poleg nedelj in praznikov čim večkrat udeleže sv. maše tudi ob delavnikih.
MOLITVENI NAMENI ZA APRIL
Splošni: Za duhovnike, ki vršijo svojo dušnopastirsko službo med množicami, ki so se oddaljile od krščanstva!
Novi ruski škof Andrej Kafkov
Rodil se je v Irkutsku 26. oktobra 1916. Leta 1920 se je vsa njegova družina preselila v Manžurijo. V istem letu je vstopil v šole sv. Nikolaja v Harbinu, ki so jih takrat vodili očetje Marijani. Gimnazijo je končal v 1937. letu. Dne 13. maja istega leta je vstopil v red oo. Marijanov. Ti so ga poslali študirat bogoslovje v Rim na Angelicum. Po končanem bogoslovju se je specializiral v vzhodnih teoloških vedah na Papeškem vzhodnem institutu.
V	duhovnika je bil posvečen od nad-
škofa Aleksandra Jevrejnova, svojega sonarodnjaka, 30. julija 1944. leta v rusko-katoliški cerkvi sv. Antona v Rimu.
Svoje pastirsko delo je začel v ruskem katoliškem odboru v Rimu, kjer si je s svojo požrtvovalnostjo pridobil srca vseh ruskih beguncev. Nadaljeval je svoje delo v Londonu in od 1951. leta do sedaj je uspešno deloval med svojci v Avstraliji.
V	škofa je bil posvečen 21. decembra 1958. leta v isti cerkvi, kjer je prejel sv. mašniško posvečenje.
Vsem je znano, da so danes po katoliških deželah mesta, predmestja in ptt(Hr nekod tudi vasi, kjer so se ljudje v množicah oddaljili od krščanstva. Ne vršijo Je več svojih verskih dolžnosti in živijo, ka- i|0Vt kor da ne bi bili krščeni. Sv. Cerkev veliko skrbjo gleda ta žalostni pojav, kihe, je posledica brezbožne propagande in tež-|ttu kih socialnih razmer v naši dobi. Duhov- Ijj niki ne morejo pustiti, da bi te množice dragocenih človeških duš končale v jcvnji
pogubi, zato se zanje žrtvujejo in iščejo vsemogoča sredstva, da bi ustavili žalostni propad krščanstva in da bi se ljudje vrnili h krščanskemu življenju. Toda za to delo je treba obilne božje pomoči iti sodelovanja vseh apostolsko čutečih duš-Zato nas sv. Cerkev nujno kliče na pomoč. Vsak more pomagati z apostolsko molitvijo in delom.
Misijonski: Da bi prejeli primerno izobrazbo in vzgojo neduhovniški pomočniki, ki delajo za sv. Cerkev v misijonskih deželah!
V	misijonskih deželah je mnogo premalo duhovnikov, da bi mogli sami opraviti dušnopastirske naloge, ki jih nalaga misijonsko delo. Zato je zelo važna in potrebna pomoč, ki jo nudijo pri tein delu neduhovniške osebe obojnega spola• %c< Toda za tako delo ni dovolj samo dobra volja. Potrebna je primerna izobrazba in vzgoja. Zato imajo v misijonih posebne šole in zavode za izobrazbo in vzgojo ne-duhovniških misijonskih pomočnikov. V ta namen pa je potrebna pomoč, ki naj jo nudijo katoličani vsega sveta. Tako kliče sv. Cerkev tudi nas, da pomagamo Z molitvijo in denarjem pri tem važnein *Qvi delu.	:w r
Naš domači namen: Da bi naši starši ,
po želji sv. Cerkve zgodaj pošiljal! svoje fe
Na sliki vidimo objem starega nadškofa Aleksandra Jevrejnova s svojim mladim pomočnikom Andrejem Katkovom po njegovem škofovskem posvečenju
otroke k prvemu sv. obhajilu!
Mnogi naši starši se še sedaj ne morejo otresti stare janzenistične navade, ki je določevala, da je treba otroka pripU' stiti k prvemu sv. obhajilu, ko ima že 10 ali več let. Sv. Cerkev je to razvado obsodila že pred več kot 50 leti in nujno pozvala starše, naj zgodaj pošljejo otroki k prvemu svetemu obhajilu in sicer takoj, ko pridejo k pameti, ker je zelo koristno, da otrok čimprej prejme Jezusa v srce. V verskem oziru je gotovo sv. kev edina poklicana, da določi, kaj prav, zato je prazen izgovor, češ da tedaj še ne razume, kaj je sv.
Drugi vzrok, zakaj mnogi starši odlašaj0 s prvim sv. obhajilom pa je nova razvad da si družine delajo s slovesnostjo Pr' vega sv. obhajila prevelike stroške, k°r mislijo, da morajo obleči otroke za Pr'>0 sv. obhajilo in za sv. birmo v najdraii1 obleke, tako da prvo sv. obhajilo pogost izgleda kot nekakšna modna revija. C&, bi bil, da bi vsi resni ljudje proti temu l,lt' stopili, ker s teni prvo sv. obhajilo izSlt^ Ija svoj globoki duhovni pomen in postal11 nekakšno gledališče.
Dr. J. G<‘
12.4. nedelja, 2. po vel. n.: sv. Julij J. p.
13.4. ponedeljek: sv. Hermenegild, m.
14.4. torek: sv. Justin, m.
15.4. sreda: sv. Anastazija, m.
16.4. četrtek: sv. Benedikt Labre, spozn.
17.4. petek: sv. Rudolf, muč.
18.4. sobota: sv. Apolonij, muč.
*
SV. HERMENEGILD ff 584) je bil sin zapadnogotskega kralja Leovigilda. Oče, ki je bil krivoverec, arianec, je sitno zameril sinu, ki je sprejel katoliško vero. Odvzel mu je pravico do prestolonasled-stva. Vrgel ga je v ječo. Zahteval je, da se vrne za veliko noč v krivo vero. Sin je vztrajal v pravi veri, kljub mučenju.
2. nedelja po Vel. noči
Današnja sv. maša in cela nedelja slavi Jezusa Kristusa, dobrega pastirja in rešitelja naših duš.
Dobri pastir ljubi svojo čredo, ljubi svoje ovce, ljubi svoje živali. Na svojo čredo misli, nanjo pazi, zanjo skrbi in jo neguje. Jezus je dobri pastir v globokem duhovnem (nadnaravnem in naravnem) pomenu besede. On je vse za nas. — Čreda brez pastirja je slej ko prej izgubljena. Izpostavljena je veliki nevarnosti in pogubi. Tako mi ljudje brez Zveličarja. On je v prvi vrsti naš Odrešenik, On je naš vodnik, On naš hranitelj in oskrbnik, On naš nebeški čuvar.
Zveličar nas je rešil iz grešne sužnosti, On nam je zaslužil izgubljeno milost, On nam je vrnil pravi smisel življenja, On nam je posredoval sv. vero in pravico do nebes. Brez Jezusa bi nihče od nas ne videl nebes in nihče ne bi okusil večne blaženosti. Brez Njega ne bi bilo vere, ne kršč. življenja, ne posmrtne blaženosti. Vse to je sad Njegovega trpljenja in Njegove ljubezni do nas. Bodimo hvaležni Jezusu, ki nas je odrešil in pripravil večno zveličanje! Zveličar je in ostane naš veliki in e-dini odrešenik.
Jezus je nadalje naš najboljši vodnik. On vodi varno in nikoli ne zavede. On je zanesljiv, nezmotljiv, nesprevrgljiv. On ne vara, ne laže, ne vodi v propast.
Ko je oče to zvedel, ga je dal usmrtiti v ječi.
Oče je spoznal zmoto krive vere, pa je iz strahu pred svojimi podaniki ni zavrgel. Na smrtni postelji je pa prosil katoliškega škofa, naj vzgoji njegovega drugega sina Rekareda v katoliški veri.
Mučeniška smrt sr. Hermenegilda je obrodila več sadu kot pšenično zrno, ki se vrže v brazdo in umrje ter da pšenični klas: ves narod zapadnogotski je zapustil krivo vero in sprejel katoliško.
Ne boj se spoznavati pred ljudmi pravo vero. Trpljenje preganjanih je največje orožje proti preganjalcem: Naj se tresejo preganjalci pred svojim lastnim počenjanjem, namreč — pred preganjanjem.
Ampak je zvest, uči resnico in vodi v srečo večnega življenja. Kaj bi bil svet brez božjega Učenika, kaj brez božjega Vodnika?! Bil bi to, kar so nebogljeni ljudje, ki nimajo vere; kakor tisti, ki so sužnji greha in moralne zablode; bil bi kakor čreda brez pastirja, ki blodi in tava na levo in desno, se razkropi in izgubi. — Ostanimo zvesti Jezusu vodniku! Hodimo zvesto za Njim! Živimo po Njegovem evangeliju in Njegovi postavi ! Poslušajmo Njegove služabnike ! Ne nasedajmo Njegovim nasprotnikom ! Jezus je tam, kjer je Bog, vera, resnica, pravica ih ljubezen.
Jezus je naš trajni hranitelj, zvesti oskrbnik in nebeški čuvar. On hrani naše duše in naša telesa. On daje sv. obhajilo, previdi živež, skrbi za vse naše dušne in telesne potrebe; On nas hrani, oskrbuje in čuva. On ima v mislih našo večno srečo, On nas vabi in vodi v nebesa. Ostanimo vedno blizu Jezusa, ki edini more dati vse potrebno in vse zaželeno ! Obiskujmo ga radi v cerkvi, častimo in prosimo v molitvi in prejemajmo v pogostem sv. obhajilu! — Noben oče ni tako dober kot Jezus, nobena mati, noben človek. Noben zemljan ni tako dober ne tako močen, tako velik in tako silno potreben. Mi potrebujemo božjo dobroto, božjo moč, mi potrebujemo Boga, mi potrebujemo Jezusa Kristusa, ki je edini rešitelj naših duš in naših oseb.
v • I •	•	^	|
življenja Lcrkvej
Govor sv. očeta predstavnikom katoliških univerz
Sv. oče Janez XXIII. je preteklo sredo sprejel v svoji prestolni dvorani predstavnike katoliških univerz iz Azije, Afrike, Amerike in Evrope.
Ob tej priliki je imel na pričujoče pomemben govor. Med drugim je rekel: »Vaše udruženje, ki prinaša tako lepe in koristne sadove ne samo med štiri zidove vašega družinskega življenja, temveč tudi za vse človeštvo, naj bi postalo vedno trdnejše, da bi v popolnem soglasju s skupnimi močmi mogli še uspešneje delovati za zmago resnice in pravice nad današnjim materializmom.
Mnogokrat je zgrešeni napuh, ki ima svoj izvor v obvladanju naravnih sil v človeške namene, kriv, da se človek prevzame in misli, da je sam svoj gospod in da ga ne vežejo več nobeni zakoni, najmanj še božji. V nekaterih delih sveta lahko že opažamo strahotne posledice takega mišljenja. To bi bilo za napredno človeštvo največje zlo, kajti zakoni pravilnega sožitja bi bili zrahljani v samem temelju.«
Sv. oče je nato poudaril, da jc sklicanje prihodnjega cerkvenega koncila velikanske važnosti za vse človeštvo. »Medtem,« je nadaljeval sv. oče, »ko bo ta koncil pokazal vso veličino in edinost sv. Cerkve, bo dal tudi vsem ostalim, ki jim je sv. križ znamenje odrešenja, možnost, da se spet povrnejo k pravi čredi in k edinemu pastirju, ki ga je sam Kristus postavil za vodnika in svojega namestnika na zemlji.«
Stiki s pravoslavci v zvezi z vesoljnim cerkvenim zborom v Rimu
Po poročilih iz avstrijskih katoliških krogov naj bi zastopniki ruske pravoslavne cerkve imeli na Dunaju sestanke z odposlanci katoliške Cerkve. Pri teh pogovorih	.j bi določili pogoje in na-
čin, po katerem naj bi tudi moskovski patriarhat sodeloval na prihodnjem vesoljnem cerkvenem zboru, ki ga je papež Janez XXIII. sklical v Rimu. V vatikanskih uradnih krogih na te novice strogo molčijo.
Angleški romarji v Arsu
25. in 26. aprila se bo mudila v Arsu v Franciji na obisku večja skupina romarjev. Potovali bodo z letali. V Arsu praznujejo letos stoletnico' smrti svetega župnika Janeza Vianeja.
Tržaško romanje v Rim
Na veliko noč je gospod škof napovedal, da bo ob zaključku škofijske sinode uradno tržaško romanje v Rim, kjer se bodo verniki tržaške škofije poklonili svetemu očetu. Romanje se bo vršilo od 26. do 29. septembra. — Celotni stroški znašajo 14.300 lir.
Bratska ljubezen
Petletna Marijuča Contin dolguje svoje življenje trem Francozom. Bolehala je za sredozemsko slabokrvnostjo in bila neizogibno zapisana smrti. Mati jo je peljala v Pariz, kjer so mali bolnici v kliniki dali petsto gramov kostnega mozga, ki so ga darovali trije Francozi, šest ur je trajalo pretakanje lfiozga. Takoj so se pokazale ugodne posledice. Deklica je dobila zdravo barvo, apetit in živahnost. Vsa srečna se je vrnila z mamico domov v Benetke.
Nov svetniški kandidat
Salezijanska družba ima novega svet-niškega kandidata in sicer Andreja Bel-tramija, ki se je rodil leta 1870 in umrl leta 1897. V salezijansko družbo ga je sprejel sveti Janez Boško. Kmalu po maš-niškem posvečenju je zbolel in več let potrpežljivo prenašal hude bolečine. O-bredna kongregacija je že razpravljala o junaških krepostih tega duhovnika.
Dr. Alojzij Odar
VEČNOST IN CAS
V zbirki »Vzori« je kot II. knjiga izšla zbirka člankov: »Dr. Alojzij Odar, Večnost ® čas. Zbral iz revij, uredil in uvod napisal prof. dr. Ignacij Lenček, Vzori II., Buenos Aires 1958«. Knjiga ima na naslovni strani sliko avtorja dr. Odarja. Knjigo le založila »Slovenska katoliška akcija« v Buenos Airesu. To je res zlata knjiga!
Dr. Lenček je napisal o avtorju nekaj skromnih podatkov in potez za uvod ? izbor tega, kar je dr. Odar napisal v Kseljenstvu. Pred odhodom iz Slovenije tujino je bil dr. Odar profesor cerkvenega prava na teološki fakulteti ljubljanske univerze. Dne 5. maja 1945. je kot tagunec zapustil domovino, v katero se Hi več vrnil. Trojno veljavo in poseben polten ima njegov slovenski prevod Zbornika cerkvenega prava, ki je leta 1944 izšel ! latinskim tekstom in slovenskim pre-•odom. Odločilno je pok dr. Odar sodeloval pri razvoju Katoliške akcije v Sloveniji. Bil je nje duša. Tudi v begunstvu S slovenska Katoliška akcija, posebno Argentini, ohranila v dr. Odarju svo-fga glavnega asistenta in ideologa. V Sloveniji je bil dr. tudi glava katoliškega •iska. Do svoje smrti (1953) je bil dekan slovenske teološke fakultete, ki še sedaj tostoji v Adrogneju (Argentina).
Pisal je članke za »Duhovno življenje«, ti izhaja v Argentini. Pri tej reviji je bil bdnja leta življenja tudi' sotrudnik.
0 Odarjevem stališču do Osvobodilne fonte in partizanskega gibanja pravi dr. Lenček: »Dr. Odar je takoj od početka spoznal resnično.bistvo in namene Osvobodilne fronte in partizanskega gibanja, zato ^povsod, kjer je veljala njegova beseda, &no opredelil svoje odklonilno stališče«. Znal je zelo jasno pisati, kar dokazujejo Negovi članki, ki jih je v tej knjigi zbral ^r- Lenček.
V času bivanja v Argentini (1948-1953) e napisal dolgo vrsto člankov v razne
l' jfovenske liste in revije. Ti članki so ka-~ ^liško-načelne, verske in vzgojne vsebi-'{*• Članki, zbrani v tej knjigi, so zelo tualni in zato dobro naglaša dr. Len-;k, da je koristno, da jih vedno znova [ebiramo in premišljujemo, frr. Lenček je, kakor sanj pravi, zbral tej knjigi članke »bolj potrebne, bolj ^htne n z različnih področij«. Niso to !t)anstvene razprave, ampak poljudni knki. Na koncu je dodal seznam Odar-fevih pisov.
Po vsebini je dr. Lenček članke tako e razdelil: Bog, Cerkev, Krščansko živ-tetije, Dom in domovina, Baraga.
Iz omenjenih člankov bom povzel samo ^katere misli, ki so tudi za nas zelo ^tualne.
CERKEV IN NARODNI ŠOVINIZEM
^osebno važen za nas je članek »Cerkev 'B narodnost« (Str. 93 in sl.) med članki Ji|Cerkvi«. V tem članku naglaša Odar, je katoliška Cerkev za vse narode, g se ni učlovečil le za en narod in ni Grešil le tega ali onega naroda, marveč se človeštvo. Cerkev je zato nujna za ie človeštvo. Cerkev je nadnaravna.
^ tem članku pod posebnim naslovom '^aj pa v slovenski Primorski in Ko-*°ški (Str. 103) piše Odar: »Toda kaj pa ‘‘‘morska in Koroška, ali niso tam v ^rkvi Slovenci zapostavljeni, ali se jim Sodi krivica? Ne tajimo tega, da so Service godile in da se kje še gode. Vsak-mora znati razlikovati med Cerkvijo * tako in njenim naukom na eni strani med posameznim škofom in duhov-
na drugi strani. Ni vsak duhovnik
tudi škof prežet cerkvenega duha. Pri aterem prevladujejo svetni interesi
0 duhovnimi.« (Str. 103 in sl.).
® Pretiranem nacionalizmu pravi Odar:
»Pretirani nacionalizem, ki postavlja korist svojega naroda za najvišje pravilo, ki pravic tujih narodov ne pozna, ki sla-bejše narode blati in tudi pogazi, če so mu na potu, mora katoliška Cerkev obsojati. Katoličani se morajo po tej obsodbi ravnati in se takega krivičnega nacionalizma varovati. Skušnja pa kaže, da včasih katoličani na to pozabijo in začno nekatoliško oboroževati svoj narod in delati krivico drugim.« (Str. 109).
Omenja nadalje v tem članku govor, ki ga je imel na petem slovenskem katoliškem shodu (1923) v Ljubljani dr. Lambert Ehrlich o katoliški internacionali. V tem govoru je dr. Ehrlich zaklical Italijanom in Nemcem: »Toda v imenu krščanske morale moramo zaklicati Italijanom in Nemcem: »Pustite naše brate živeti kot ljudi, pustite jih moliti k Bogu v svoji domači govorici. Bolest pa nas spreletava, ko vidimo, kako se teptajo načela pravice in ljubezni...
Apeliramo na verne katoličane Italije, da dvignejo svoj glas za naše tlačene sobrate. Peščica so naši bratje, toda krivica vaša je neizmerna, tako velika, da zagrne vašo slavo...
Toda narodnost, ki obožuje narod in tepta druge narode, je herezija in želimo samo, da bi jo Rim kmalu kot tako obsodil«. (Str. 110 in sl.).
Ali niso te besede za nas, Slovence v Italiji, tudi danes aktualne? —
DOM IN DOMOVINA
Zelo važno je za nas tudi, kar piše Odar v člankih, ki jih je Lenček zbral pod naslovom »Dom in domovina«. V članku »Mi in naša domovina« (str. 236)), ki je v tem delu knjige, razlaga dolžnosti do domovine. Te dolžnosti so: 1. Vsak Slovenec se mora ogibati vsega, kar bi moglo njegovi slovenski domovini škodovati ali jo ponižati. 2. Mora ostati zvest svoji slovenski domovini, kakor je dolžan zvestobo svojim staršem. Ne sme je zatajiti, kakor bi ne bilo prav, če bi zatajil svoje starše. 3. Dolžan je spoštovati duhovno posebnost in bogastvo slovenske domovine, torej njen jezik, narodno pesem in umetnost, kakor tudi značilne navade, v katerih se javlja slovenski duh. 4. Mora svojo slovensko domovino ljubiti in po svojih močeh skrbeti za njeno blaginjo. (V. str. 243 in sl.).
Navaja nato nekatere podrobne dolžnosti, ki slede iz zgornjih bolj splošnih načel in obveznosti. Navedimo nekatere teh dolžnosti:
Slovenec naj v svoji družini goji slovensko zavednost. Svoje otroke mora naučiti slovensko čutiti in govoriti. Ce je na razpolago slovenska šola, naj pošilja svoje otroke vanjo. Naj podpira dobro slovensko knjigo in ilist. Tako si bo ohranil slovensko zavest in poštenost.
Ljubezen do slovenstva ni prav v nobeni vprekd z lojalnostjo do države, v kateri Slovenec živi. Anaeionalni ljudje, ki ne čutijo ljubezni do domovine, so moralni pohabljenci.
Za katoličana ima domovina poseben pomen. Zato poudarja Odar: »Za katoličana ljubezen do domovine ni zgolj naravna dolžnost, kot je na primer za ateista, marveč je vzdignjena v nadnaravni svet. Kakor moramo Boga častiti in moliti, tako moramo po kreposti pietete (pieteta = spoštovanje,. ki smo ga dolžni staršem in domovini) spoštovati starše in domovino. Ljubezen do domovine jemlje krščanstvo zelo resno.« (Str. 246).
Visoka nravna dobrina sta domovina in ljubezen do nje. Za nravne dobrine pa katoličani Boga prosimo in molimo. Zato moramo slovenski katoličani prositi Boga tudi za slovensko domovino... K
Zapoznelim, dialektikom
o
"latrali smo, da je z izidom volitev tržaški univerzi zaključena tildi doba
k in drugih zdrah. Zato se nam
1 članek, ki g a je objavil »Primorski
t^nik« ~ dne 4. t. m. spričo netočnosti
v “ino neumesten in anahronističen. »Slo-
>Xski visokošolci« nam očitajo nekakšno
^lomnost, češ da smo prekršili sprejete
v tazume. Naše zadržanje pred in med olit
V
vami je javnosti itak dobro znano; ne bomo na tem mestu dajali več Jstnih pojasnil, ki* sporazumih, na katere se akademiki '‘Prim. dnevnika« toliko sklicujejo, bi
lPo,
'"mili naslednje:
f(:iJ>red^e
'nHi prvoten sporazum o enotni slo-
•S
‘'sti ter prišli na dan z idejo pove-
zave z neko buržujsko italijansko laično tisto.
2.	isti akademiki se niso držali sporazuma z imenovano meščansko-liberatno listo (Scheri), ki jim je bila tako pri srcu, ampak so raje še enkrat presedlali na neko drugo italijansko listo ter pustili tako na cedilu svoje dovčerajšnje zaveznike. — Ali je bilo to morda v skladu s sporazumom, na katerega se sklicujejo?!
Resnicoljubnost nam je narekovala, da smo se dotaknili dejstev, katerih slovenska javnost ni še dovolj poznala.
Upamo, da je s tem vsa zadeva na jasnem in pri kraju. Če pa kdo ne bo zadovoljen s pojasnili, mu lahko t' bodoče postrežemo z izčrpnejšimi podatki.
Akademiki pri »Adriji«
drugim prošnjam dodajmo vsak večer tudi očenaš za slovensko domovino.« (Str. 246).
Članek »Mi in naša domovina« zaključuje Odar z ginljivim priporočilom: »Prav posebej pa priporočajmo svojo drago slovensko domovino Marijinemu varstvu. Marijo kličemo za kraljico Slovencev. Po njej prihajajo vse milosti in dobrote. Naj se izkaže kot dobrotna Kraljica slovenske domovine. Ponižno jo zato prosimo. Svoje geslo »Marija, Kraljica Slovencev, obvaruj nam vero in dom«, raztegnimo tudi na svojo domovino.« (Str. 247).
V članku »Slovenska družba in naše duhovno življenje« (Str. 248) pravi o oznanjevanju evangelija: »2e zgodaj je prodrlo načelo, da se mora evangelij oznanjati ljudstvu v njegovem jeziku. Ko odhajajo misijonarji k tujim narodom /dobivajo v novejšem času natančna navodila, kako naj spoštujejo navade teh narodov in naj se skušajo vanje vživeti in po njih ravnati. Po Pavlovem geslu naj bodo vsem vse... Če tega kje ne razumejo, ni to znamenje, da imajo prav, ampak izpričujejo, da jih je zaslepil bygve kakšen neplemenit motiv.« (Str. 251).
V članku »Krščanska vesoljnost« (Str. 255) nas poziva, da se vrnemo h krščanski vesoljnosti. Tu pravi: »Veliki narodi, za njimi pa tudi majhni, so zapadli v narodni šovinizem. Vsak gleda le na svojo korist. Pripravljen je brezobzirno poteptati soseden narod, če upa, da mu bo uspelo. Smisel za krščansko ljubezen je zamrla, pa tudi že smisel za pravičnost.
To odpadanje od krščanskega naziva-nja o nadnaravni enakosti vseh ljudi grenko okušajo zlasti mali narodi in njih narodne manjšine, ki morajo ostati v državnih mejah velikih narodov. Med take narode spada tudi slovenski narod s svojimi narodnimi manjšinami v nemškem in italijanskem območju.
Na svetu ne bo miru, dokler ne bodo narodi, vsaj krščanski med njimi, praktično izvedli zamisli o krščanski vesoljnosti. Le ta zamisel more prinesti pravičnost in ljubezen, ki sta potrebni za mednarodno sožitje. (Str. 259 in sl.).
Kako bi vodilni italijanski krogi z nami drugače ravnali, če bi se držali teh načel o krščanski vesoljnosti?«
FRIDERIK BARAGA
Zadnji del knjige je posvečen »Baragi«.
V	tem delu so Odarjevi članki o »Pomenu Baragove beatifikacije«, o »Baragovi poti k časti oltarja in o tem »Koliko smemo častiti Barago«.
Slovenci nimamo še nobenega svetnika. Baraga je pa, pravi Odar, naš najbolj aktualni »svetniški kandidat«, za njim pride Slomšek in še kdo drugi. Z Barago bi prvi Slovenec dosegel čast oltarja.
O Baragi piše Odar: »Irenej Friderik Baraga, slovenski duhovnik iz ljubljanske škofije, plodovit in priljubljen slovenski nabožni pisatelj, misijonar med se-verno-ameriškimi Indijanci in končno a-meriški škof in kulturni pionir med indijanskimi plemeni, je opravil v svojem življenju izredno veliko nalogo.« (Str. 269).
Postopek za proglasitev koga za svetnika je dolg in zapleten. Zato nam kliče Odar: »Zato: več zanimanja za Barago; več molitve k njemu. Prosimo vsak dan, da bi Bog poveličal svojega služabnika, našega rojaka, Barago. — Za našo zadevo gre!« (Str. 270).
Tisti, ki je živel in.umrl v duhu svetosti in bi zato mogel biti razglašen za svetnika, se po cerkvenem uradnem jeziku imenuje božji služabnik. Baraga je torej danes božji služabnik.
Postopek, ki ga vodi Cerkev o Baragi, je danes šele na začetku. Vršijo se prvi škofijski postopki.
Koliko smemo častiti Barago, nam Odar razlaga v posebnem članku pod naslovom »Koliko smemo častiti Barago« (Str. 279), Barago smemo sedaj samo zasebno častiti. Javnega češčenja ne smemo izkazovati Baragu. Smemo ga zasebno klicati na pomoč, se mu v vseh zadevah priporočati in častiti njegove slike. Baraga je svetnik, poudarja Odar, a ne smemo ga javno častiti kot svetnika, dokler ni proglašen. »Reči mu ne smemo ne sveti ne blaženi, tudi ne častitljivi, pač pa božji služabnik.« (Str. 284).
Iz teh navedb iz te zbirke Odarjevih člankov je razvidno, kako je knjiga »Večnost in čas« res zlata knjiga. Odarjevi članki o Bogu, Cerkvi, krščanskem življenju, domu in domovini ter o Baragi, tem našem svetniškem kandidatu, so res temeljiti in aktualni. Knjiga je kažipot za življenje vsakega Slovenca. Zato jo vsem najtopleje priporočamo. Naglašam pa tudi jaz, kar naglaša dr. Lenček: »Odarjevi članki niso berilo za zabavo, marveč za notranje oblikovanje samega sebe in svojega življenja. (Str. XIX).
DR. KUHARJEVA KNIJGA
Pred nekaj meseci je umrl dr. Alojzij Kuhar. Med njegovo zapuščino je tudi zelo pomembna razprava o slovenski zgodovini v zgodnjem srednjem veku: The Conversion of the Slovenes and the Ger-tnan-Slav Ethnic Boundary in the Eastern Alps (Pokristjanjenje Slovencev in nem-ško-slovanska narodnostna meja v vzhodnih Alpah). Delo predstavlja izvirno analizo relativno malo preštudiranih problemov slovenske zgodovine. Prav tako pomeni tudi neprecenljiv doprinos k boljšemu poznavanju Slovencev v mednarodnem svetu.
STUDIA SLOVENICA namerava izdati omenjeno razpravo v knjižni obliki. Leto dni pred svojo smrtjo je pokojni dr. Kuhar sam pristal na to idejo in povedal nekaj misli in navodil, kako pripraviti tekst za izdajo. Najlepša počastitev spomina dragega pokojnika bi bila publikacija njegovega dela za prvo obletnico njegove smrti.
Iskrena prošnja vsem Slovencem, znancem in prijateljem dr. Kuharja za denarne prispevke, ki bi omogočili takojšnjo oddajo rokopisa v tisk. Vsak prispevek v znesku pet dolarjev (| 5.00) ali več pomeni obenem tudi prednaročbo knjige. S hitro finančno pomočjo bi bila ta akcija že sedaj omogočena. Vse uredniško delo bo izvršeno popolnoma brezplačno.
Studia Slovenica P. O. Box 4531 Washington 17, D. C.
Mladike. Pertotova pa je že nekako redna pesnica Mladike. Tretji pesnik v zadnji Mladiki je Jože Pirjevec, ki je objavil U-trinke in Sanje.
Poleg pesmi je še umetniška tudi proza, ki je pa manjše vrednosti kot pesmi. Številni so razni razpravni članki; n. pr. Krščanstvo in zahodna kultura, Družba sv. Cirila in Metoda, Izleti po naših gorah itd. Dodana so kulturna, literarna in druga poročila, številne in okusne so slike. Z eno besedo, Mladika je zelo pisana revija, ki more zadovoljiti mnoge, da so le ohranili čut za lepo in poučno besedo. Za ljubitelje filmskih revij in »rumenih romanov« Mladika gotovo ni, in je prav, da ni.
Drugim jo pa toplo priporočamo.
(r + r)
Mladika, april 1959
Zelo točno je izšla aprilska številka Mladike. Kar preseneča v zadnji številki, so številne in dobre pesmi. Vidi se, da kakor niso vedno enako dobre letine za kmeta, tako niso vedno enako bogate pesniške žetve. Med pesmimi jih imata največ Branko Bohinc in Bruna Pertotova. Bohinc je v Mladiki nov pesnik, srečali pa smo ga drugod, v Meddobju, Katol. misijonih, Koledarju Svob. Slovenije. Lepo je, da je pristopil tudi med sot rudnike
Po zasedanju NATO v Washingtonu
V	soboto se je v Washingtonu zaključila konferenca 15 atlantskih držav. Običajno se ministri Atlantske zveze shajajo vsako leto dvakrat. Letos so prvi sestanek sklicali malo prej zaradi 10-letnice atlantske obrambne pogodbe ter zaradi bodočih pogajanj s Sovjeti.
Vseh petnajst držav se je sporazumelo o enotnem stališču, ki naj ga Zahod zavzema na pogajanjih s Sovjeti. Čeprav se ne ve, kakšne konkretne sklepe so sprejeli glede Berlina in ostalih aktualnih problemov, vendar bistvene točke, o katerih so se sporazumeli, da ne gre za nobeno ceno popuščati, so: 1. Vseh petnajst atlantskih držav je trdno odločenih braniti svobodo in svoje pravice v Berlinu; 2. vztrajanje pri potrebi, da prej ali slej pride do nemške združitve na demokratičen način ter 3. politično-vojaški sestav Atlantskega pakta se ne sme v ničemer okrniti ali oslabiti.
Z FILM
Nočem umreti je drzna in močna obsodba proti ameriškemu zakonu. Snov za film je bila povzeta po resnični zgodbi, ki se je pripetila pred nekaj leti v Kaliforniji. Barbara Graham, obtožena umora, je bila obsojena na smrt. še danes ne vedo, ali je bila ta ženska res kriva. Morda je šla v smrt nedolžna, kar hoče film poudariti. Njena pretresljiva zgodba je prikazana v vsej svoji kruti resničnosti. Njena burna preteklost in njeno obnašanje naprain vsem zastopnikom zakona sta ji samo pripomogla k smrtni obsodbi. Vsi so bili proti njej skrajno strogi, nobeden ji ni prizanašal. Tisk se je z vso silo zaganjal proti njej.
Slavni francoski pisatelj A. Camus, Nobelov nagrajenec, se je tako izrazil o tem filmu, potem ko ga je videl: »Mi se čudimo, da so nekdaj sežigali čarovnice na grmadi. Danes se dogaja nekaj podobnega. Za človeštvo bo prišla nekoč drugačna, boljša doba. Zasluga tega filma je, da je nekak predhodnik ,naznanilec te nove dobe.«
Vlogo Barbare Graham je odlično podala Susan Hay\vard, ki se je s tenkočutnostjo približala tragediji te nesrečne ženske in jo skušala razumeti v vsej grozoti.
Film je primeren le za odrasle.
Običajni neznanci prikazuje na smešen in humorističen način družbo mladih ljudi, ki jo mrzenje do dela spravlja s prave poti. V bistvu ni ta družba še pokvarjena, kajti v njej je še živ čut poštenosti. Morda hoče le razbiti enolično vsakdanjost, zato dela razne načrte, ki pa jih nikdar ne izvede do konca. Nazadnje spozna vsakdo od njih, da mora zapustiti prejšnjo pot in se lotiti resnega dela, kajti samo v tem lahko najde zadovoljstvo, čeprav mu ne more nuditi blagostanja, ki ga je sanjail.
Film je zelo zabaven, k čemur pripomore dobra režija in izvajanje igralcev, med katerimi se posebno odlikuje Vittorio Gassman. Ta je bil tudi nagrajen s srebrnim trakom. Poleg njega nastopajo še Marcello Mastroianni, Renato Salvatori, Toto in mlada Carla Gravina.
Film je primeren le za odrasle.
Radio Trst A
od 12. do 18. aprila 1959 Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa, — 12.00 Vera in naš čas. — 15.40 Zbor Emil Adamič. — 17.00 Cvetko Golar: VDOVA ROŠLINKA. Igrajo člani RO. —
21.00 Pesniki in njih stvaritve - Elizabeta Bagrjana. — 22.30 Hiiidemith: Kamermu-sik.
Ponedeljek: 18.10 Koncert tenorista Janeza Lipuščka. — 19.00 Pisani balončki. — 20.30 Mihael Glinka: RUSLAN IN LJUDMILA - 1., 2. in 3. dej. - zbor in orkester Moskovskega gledališča Bolšoj vodi Kiril Kondraščin.
Torek: 18.00 Z začarane police. — 18.10 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije - Berlioz: trije odlomki iz »Faustovega pogubljenja«; Saint Saens: Koncert št. 4 za klavir in orkester. — 21.00 Obletnica tedna - 10-letnica atlantskega pakta. — 21.15 Mihael Glinka: RUSLAN IN LJUDMILA - 4. in 5. dejanje; v odmoru, približno ob 22. uri: Umetnost in življenje - Iz zgodovine portreta.
Sreda: 18.10 Liszt: Koncert št. 2. — 18.30 Vokalni kvintet Zarja. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 TUDI V CHICAGU RASTO VIJOLICE, igra v treh dej., ki jo je napisal A. Casella. Igrajo člani RO.
Četrtek: 18.00 Z začarane police. — 18.10 Bartok: Koncert za violino in orkester. —
19.00 šola in vzgoja - Ivan Theuerschuh: »Ali je življenje res tako poceni?« — 21.00 Zgodovina odkrivanja sveta - Afrika. —
22.00 Iz sodobne književnosti - Neva Rudolf: »Južni križ« in »čisto malo ljubezni«.
— 22.15 Dalmatinske pesmi in plesi. Petek: 18.00 Radijska univerza - Msgr.
Jakob Ukmar: Ločitev zakona po kanonskem pravu: (5) Nerazdružljivost zakona in nekatere izjeme. — 18.10 Schubert: Simfonija št. 5. — 18.35 Samospevi Josipa Ha-ceja. — 19.00 Širimo obzorja. — 21.00 U-metnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika. — 22.15 Komorni koncert.
Sobota: 15.00 Brahms: Variacije na Haydnovo temo. — 16.00 Novelist tedna.
— 18.00 Oddaja za najmlajše - »Jurčkova čepica«. — 20.40 Vokalni kvintet Lisinski.
— 21.00 PTICA, radijska igra, ki jo je napisal Aleks. Obrenovič. Nagrajena na tečaju »Premio Italia 1958«. — 22.30 Beethoven : Sonata št. 3.
Pastirski obiski msgr. Santina v župnijah tržaške škofije
Msgr. Santin je začel z vizitacijami po župnijah tržaške škofije. Najprej je v soboto 4. aprila obiskal Sv. Just ter se srečal z duhovniki in verniki te fare. Nadaljnji razpored njegovih župnijskih obiskov je naslednji:
12. aprila - Sv. Marija Snežna; 19. apr. -Sveti Vincencij; 26. apr. - Presveto Srce;
3.	maja - Milje; 24. maja - Brezmadežno Srce Marije; 21. junija - Sveta Družina; 12. julija - Sv. Marija Roženvenška; 30, avgusta - Žalostna Mati Božja; 6. sept. -Sv. Peter in Pavel; 13. sept. - Sv. Terezija; 27. sept. - Zavod za uboge; 4. okt. - Bar-kovlje; 11. okt. - Sv. Janez Bosco; 18. okt. - Sv. Janez Obglavljeni; 25. okt. - Marija Pomočnica; 8. nov. - Sv. Anton Novi; 15. nov. - Mati Milosti božje; 22. nov. -Rojan; 29. nov. - Sv. Jakob.
menjena proti Avstraliji. 780 beguncev, med njimi tudi skupina jugoslovanskih in poljskih beguncev, ki so prišli iz francoskih taborišč, je zapustilo Evropo na poti v novo domovino. Jugoslovanske in poljske begunce, ki potujejo pod pokroviteljstvom ameriške katoliške zveze CRS/ NCWC, spremlja duhovnik te zveze. Med njimi je tudi šestletna jugoslovanska deklica, ki potuje popolnoma sama, da se združi s svojo mamo, ki je že v Astra-
liji.
Koncert na orgle pri Novem sv. Antonu
Seja tržaškega občinskega sveta
Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta so med drugim razpravljali tudi o načrtu za obnovo in gradnjo šolskih poslopij na Tržaškem. V ta namen so določili vsoto dveh milijard in 650 milijonov lir. Geometer Geppi je poudaril, da so že v gradnji šolska poslopja v vrednosti 120 milijonov lir, v načrtu pa so še nova šolska poslopja ali popravila v znesku 83 in pol milijona lir.
Potem ko so v vsej mogočnosti zapele glorijo pri velikonočni sv. maši, bodo nove orgle v cerkvi Novega sv. Antona slovesno blagoslovili dne 15. aprila. Ob tej priliki bo »mojster« Ferruccio Vignanelli priredil koncert na orgle. Igral bo dela znamenitih skladateljev: Viema, Fresco-balda, Bacha, Pasquinija, Liszta in Francka.
Nova pomorska zveza na Jadranu
Odhod proti Avstraliji
Pretekli teden je odpotovala iz tržaškega pristanišča motorna ladja »Aurelia« na-
Motorna ladja »Lorenzo Marcello« je začela novo progo Ancona-Trst-Reca-Ancona. Vozila bo na njej vsak teden.
Ta zveza ima nedvomno znaten tujsko-prometni pomen. Ladja bo namreč odhajala iz Benetk ob sobotah popoldne.
V	soboto zvečer bo odrinila iz našega pristanišča na Reko, od koder se bo vrnila v prvih ponedeljskih jutranjih urah, potem pa odplula proti Benetkam in Anconi.
Za uresničitev načrta avtomobilske ceste Palmanova-Ljubljana
V	soboto 4. aprila je bil na sedežu trgovinske zbornice v Gorici sestanek, na katerem so obravnavali načrt za gradnjo avtomobilske ceste Palmanova-Gorica-Lju-bljana. Prisotni so bili poleg poslanca Martina in Franca še predstavniki trgovinske zbornice, občine, pokrajine, ustanove za turizem in avtomobilskega kluba. Povezava italijanskih avtomobilskih cest z jugoslovanskimi bi pospešila trgovske in turistične stike s Padsko nižino in Balkanskim polotokom ter bo predstavljala obenem najkrajšo in najcenejšo zvezo med milanskim industrijskim središčem ter Ljubljano. Resolucija, ki jo je pripravil pripravljalni odbor, se zaključuje s pozivom na državo, naj bi upoštevala pomen ceste za državo in za gospodarstvo naše pokrajine. Začela naj bi se tudi pogajanja z Jugoslavijo, da bi vzajemno rešili to, za obe državi tako važno vprašanje.
Pozdrav in zahvala
Ob povratku č. g. Mirka Mazore, slovenskega kaplana pri sv. Ignaciju, na njegovo mesto, mu izrekamo prisrčno dobrodošlico z željo, da bi sedaj tudi tukaj o-stal.
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo č. g. dekanu Alojziju Pavlinu, ki je ves čas odsotnosti g. Mazore vestno opravljal dušno pastirstvo med slovenskimi verniki.
Travniški verniki
Podjetje iz Bologne bo gradilo goriško cesto
7.500 oseb na protestni manifestaciji v Tržiču
V	petek popoldne je bilo v Tržiču zborovanje delavcev ladjedelnic CRDA, katerim so se pridružili še drugi meščani, tako da cenijo celotno udeležbo na 7500 oseb. Zbranim delavcem sta govorila pokrajinska tajnika FIOM Fulvio Bergomas ter Marchesan za UIL. Oba sta poudarjala potrebo po zagotovilu nadaljnjih naročil
Pevmskem mostu. 47 od teh stanovanj je določenih za državne in občinske uradnike, od katerih bodo 36 oddali v odkup, 11 pa v najem. Nadaljnjih 70 stanovanj je določenih za delavce in uradnike raznih podjetjih, 24 na odkup pa za uslužbence notranjega in obrambnega ministrstva.
Stanovanja imajo od 3 do pet sob; za stanovanja bodo morali najemniki plačevati za odkup za dobo 20 let od 10 do 16 tisoč lir. Za stanovanja v najem pa bodo najemniki plačevali za trisobna stanovanja 4.600 lir in za štirisobna 6.450 lir mesečno. Vse potrebne informacije' daje u-prava INA-casa v ulici Crispi 9.
Smrt
Nepričakovano je umrl v Gorici v bolnišnici pri Rdeči hiši g. Giuseppe Marcuz-zi, oče stolnega vikarja č. g. Alojzija Mar-cuzzija. Rajni je bil upokojeni vlakovodja, ki je dolgo vrsto let vozil na progi Gorica-Podbrdo. Po upokojitvi si je sezidal lično hišico v ulici Čampi, kjer je skupaj z ženo užival zasluženi pokoj, a ne prav dolgo, saj mu je bilo ob smrti le malo čez 60 let. Vzgojil je tri sinove, dva sta po svetu, najmlajši, Luigi, je postal duhovnik in je sedaj že več kot deset let vikar v stolni cerkvi v Gorici, prej je pa bil za kaplana v župniji Srca Jezusovega.
Giuseppe Marcuzzi je bil pristen Furlan starega kova, miroljuben, dober in veren. Pogreb je bil v četrtek popoldne v župni cerkvi na Placuti. — Pokojniku daj Bog večni mir in pokoj, sinu č._ g. Marcuzziju naše sožalje, kakor tudi vsem ostalim sorodnikom.
za ladjedelnico, da bo zagotovilo delo vsem, ki še delajo, in tudi tistim, ki so jih že suspendirali. Najboljši izhod iz sedanje krize tržiških ladjedelnic bi bil v naročilih potniških ladij za FINMARE. Take ladje bi dale zaposlitev vsem strokam delavcev. — Zadnje vesti pravijo,-da je ministrstvo obljubilo, da naroči dve taki ladji v tržiških ladjedelnicah.
Gradnja avtomobilske ceste Rdeča hiša-Tržaška cesta se bo v kratkem začela. ANAS iz Benetk je to delo zaupalo podjetju Lenzi iz Bologne. Gradnja nove ceste bo stala 107 milijonov lir, od katerih bo šlo 70 milijonov lir samo za cestišče.
Prošnja za dodelitev ljudskih stanovanj
Uprava INA-casa v Gorici sprejema prošnje za dodelitev 141 novih stanovanj, ki jih bodo v kratkem zgradili pri
RAZNE NOVICE
Na belo nedeljo je sv. oče sprejel 30.000 oseb
Podgora
Kot je Katoliški glas že poročal, se je prejšnji teden, po petmesečnem zdravljenju, vrnil med nas naš č. g. župnik Špacapan. Želimo mu, da bi se mu pridobljeno zdravje čedalje izboljševalo, da bi lahko bil kos težavnim nalogam, ki mu jih nalaga naša obširna župnija.
Ob tej priliki, se pa tudi Spodobi, da se vsaj nekoliko oddolžimo č. g. Mazori, kateri si je v tem kratkem času znal osvojiti naša srca. Zato se Vam č. g., hvaležni podgorski verniki, najtopleje zahvaljujemo za veliko požrtvovalnost in obilen trud, ki ste ga imeli pri upravljanju naše fare. Bodite uverjeni, da je podgorsko ljudstvo sočustvovalo v Vami, ko ste morali večkrat — ker brez pravega doma —■ v tako neugodnem zimskem času prihajati iz mesta ob zgodnjih, mrzlih jutranjih urah. • Vaše bivanje med nami nam bo ostalo v lepem spominu. Trdno smo uverjeni, da nam niste zamerili, če nismo bili včasih taki, kot bi bili Vi želeli. Vaše opombe, četudi ste nam jih javno povedali izpred oltarja, smo radi sprejeli, kajti spoznali smo, da so bile na mestu. Prepričani smo' tudi, da vsega obsojanja vreden pripetljaj, povzročen od strani ne pristnega Podgorca, ne bo zasenčil mnenja, ki ste ga pred tem dogodkom imeli o nas.
In sedaj, ko niste več med nami, Vam želimo, da bi Vaše delo, kjerkoli ga boste opravljali, bilo blagoslovljeno in uspeha polno.
Povemo naj tudi, da nas je obljuba deklet in fantov iz krožka razveselila. Srečni bomo, če bomo v bližnji bodočnosti lahko spet poročali o plodonosnem in uspeha polnem delu v verskem in narodno-kultur-nem oziru. Zato mladina, »postrgaj stari kvas, da boš novo testo!« Pod vodstvom č. g. župnika hodi po začrtani poti naprej, Bogu v čast, narodu v ponos in dosegla boš zavidanja vredne uspehe.
Podgorski verniki
Na belo nedeljo je sv. oče Janez XXIII. sprejel v baziliki sv. Petra 30.000 oseb. Največjo skupino, 20 tisoč oseb, so sestavljali prodajalci in zlasti prodajalke rimskih trgov. Spremljali so jih najvišji predstavniki rimske trgovine ter njihov kaplan Corrado Giommoni. Drugo skupino je sestavljalo 200 belgijskih slepcev s 140 vodniki, generalnim tajnikom »Licht en liefte voor onze blindem« ter duhovnikom Bran-dersom. Pričujočih je bilo še 250 bolonjskih železničarjev in 500 agentov družbe »General Elektric«, ki so prispeli v Rim s sedmimi zrakoplovi, ter 40 nemških dečkov članov »Schola cantorum« iz miin-chenske katedrale na Bavarskem. Poleg teh skupin je bilo navzočih še veliko število francoskih, švicarskih, angleških in irskih romarjev.
Ko so sv. očeta prinesli v baziliko, so mu mali pevci iz Miinchena slovesno zapeli Aleluja. Sv. oče je imel na vse pričujoče priložnostni nagovor. V tem nagovoru se je s toplimi besedami spomnil vsake skupine posebej, nakar je vsem podelil apostolski blagoslov. Po tej končani slovesnosti so se sv. očetu poklonili predstavniki 45 rimskih kategorij, kakor so razdeljeni prodajalci rimskih trgov. Poklonili so mu razna karakteristična darila ter skupni znesek pol milijona lir v dobrodelne namene.
Opoldne je sv. oče raz okna svojega privatnega stanovanja podelil zbranim vernikom na trgu sv. Petra blagoslov ter z njimi molil molitev velikonočnega časa »Regina coeli laetare«.
Preteklo sredo je prav tako bila velika splošna avdienca pri Sv. Petru. Udeležila se je je tudi skupina 11 duhovnikov iz goriške in tržaške škofije, ki letos obhajajo 10-letnico mašniškegg posvečenja.
Odmev iz Gradiščanske
Otvoritev 50. zagrebškega velesejma
Dne 3. aprila so v Zagrebu otvorili tra dicionalni pomladni velesejem. Letos j! na velesejmu zastopanih 838 jugoslovan skih in- 825 tujih podjetij. Na velesejmi prevladujejo jugoslovanski izdelki, name njeni izvozu, in blago široke potrošnji domačih, kakor tudi tujih razstavljalcet Letos obhaja zagrebški velesejem svoji i petdesetletnico, zato bo še posebno po menljiv.
Poroka japonskega prestolonaslednika
V	petek 10. aprila se bo v Tokiu z vsi svečanostjo izvršila poroka japonskegi prestolonaslednika Akihita s Michiko Sho da. Japonci zelo nestrpno pričakujejo ti veseli dogodek, na katerega gledajo z ve liko simpatijo. Kot izgleda, Japonci nima jo nobenih pomislekov za petkov »ne srečni dan«, če so prav ta dan izbrali z: dan poroke prestolonaslednika.
Tržaško romanje v Rim
Po končani škofijski sinodi, ki bo <1
14.	do 16. septembra, se bodo tržaški vet niki poklonili svetemu očetu v Rimu.
Poseben romarski vlak bo odpeljal i Trsta v soboto 26. septembra zjutraj. R« mar ji bodo ostali v Rimu v nedeljo 21 in ponedeljek 28. sept. Vrnili se bodo Trst v torek 29. sept. zjutraj. Avdienca pt sv. očetu bo 27. septembra.
Tržaški g. škof želi, da se tega romanj1 udeležijo tudi slovenski verniki s svoj1 skupino in se tako vsi skupaj pokloni® svetemu očetu. G. škof je prepričan, se bodo slovenski verniki z veseljem o< zvali temu vabilu.
Natančnejša pojasnila o romanju si mem in o pogojih za udeležbo bomo ot javili v prihodnjih številkah KG.
Z zanimanjem sem čitala v Katoliškem glasu o Haydnovi 150-letnici. Ko turist stopi na lepa in slikovita Gradiščanska tla, se mu takoj predstavi ta velikan glasbe. Nešteti napisi pričajo o njegovem nesmrtnem delu; zlasti zapuščena opera — koncertni prostor na odprtem. Po njem se imenujejo ulice, trg, razni lokali in mestni park. Prav v parku mu ptički pojo slavo, saj se je gotovo slavni komponist dobro razumel z gozdnimi pevci, med njimi študiral, sanjaril, skladal in prepeval.
Vsakemu meščanu, naj bo star ali mlad, ponosno zažari obraz, če ga vprašate po slavnem domačinu.
Kraji so še ohranili starodavne navade. Nenavaden vtis naredi na potnika, ko vidi korakati po prašni cesti bobnarja v plavi uniformi. Pri hišah se ustavi, podobna, kar pomeni: Pozor! - nato sledi ukaz: Ob 12 sati razobesiti zastavu, itd.
V Eisenstadtu sem v bližini šolskega poslopja mimogrede slišala otroke, ki so se pogovarjali v domačem jeziku. Bila je prava hrvaščina, le tu pa tam pomešana s kakšno nemško besedo. Mladina je videti mirna, tiha in skromna. Otroci nočejo ničesar sprejeti; če pa se jim le kaj vsili, se potem še dolgo zahvaljujejo in kličejo za vami: Bog naplati!
V okolici imajo osnovne šole v domačem jeziku, v glavnem mestu pa poučujejo le v nemščini.
Očividka
Dr. Lojze Škd
\
ti:
Knjiga »VEČNOST IN ČAS
upravi našega lista. — Stane
« se dobi 1.200 lir. Ji
IZŠLE SO nove šmarnice »Marija na kliče«. —■ Dobite jih v Katoliški knjiga® v Gorici, v knjigarni Fortunat v Trstu te v upravi Katoliškega glasa. - Cena L 50*
DAROVI:
I
Za Albjzijevišče: I.K., Devin 5.000; K1"1 stina Cej 500; G. M. 3.000; J. H. 500; I. £ 1.000; ga. M., Gorica 1.000 lir.
Za Slovensko sirotišče: I. K., Devin tisoč; Kristina Cej 500; ob priliki družit skega praznika družini Pavlica-Legiša tisoč; za kruhke sv. Antona N. N. 5.00® N. N., Benečija 2.000 lir; g. štekar iz ši verjana več košar dobrih jabolk.
Za Katoliški glas: Družbenica N. N., rica 1.000 lir.
Vsem dobrotnikom iskrena hvala in tt1 jim ljubi Bog tisočero povrne!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe* trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več $ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moči* Tiska tiskarna Budin v Gorici
Malaterjeva
vdova
pripoveduje
MIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII
Sledile so nevšečnosti zaradi stanovanja. Partija mi je sprva vsilila neko mlado ženo z otrokom, zelo sumljive moralne vrednosti, ki je, ko mene ni bilo doma, sprejemala vojake. Kot da bi to ne bilo še dovolj, me je obrambno ministrstvo prisililo, da sem vzela na stanovanje družino s šestimi člani. Tedaj pa sem se u-prla in pisala ostro pismo na ministrstvo. To je pomagalo, rešila sem se vseh, dali pa so mi v zameno dva priletna zakonca, s katerima pa nisem imela nobenih sitnosti.
Najina sodnijska ločitev je imela težke posledice tudi za moje delo. Prej sem bila prišteta med najboljše fotografke. Sedaj pa so višji povsod iskali prilike, da so me pred drugimi ponižali in podcenjevali moje delo. Ker je bil fotografični atelje državna last, je bila pač razumljiva ta sprememba.
Nasprotno pa je Malaterju ločitev od
mene prinesla povišanje plače od 2200 na 3500 forintov mesečno.
*
V	jeseni leta 1954 je mojo mamo zadela kap. Dela nisem mogla pustiti, skrbeti zanjo in za otroke mi tudi ni bilo mogoče. Prosila sem sestro, ki je stanovala v Sopranu, da bi jo vzela k sebi. Po Božiču je mama odšla k sestri in jaz sem ostala sama z otroki. Kdo naj pazi nanje, ko bom jaz na delu? Juditka, najmlajša, je hodila v otroški vrtec, Marika v prvi in Pavel v tretji razred. Vsaka dva tedna sem imela nočno službo in, ker so otroci prišli domov že ob petih, sem bila primorana, da sem jim dajala navodila le po telefonu. Vsak večer ob sedmih sem jim telefonirala in, če jih ni bilo doma, sem jih ob povratku kaznovala.
Pred odhodom v urad, sem jim skuhala kosilo, otroci so ga pogreli, sami pokosili in pospravili ter odšli spat. Ko sem se vrnila ob devetih, so navadno vsi že sladko spali. Vsi trije so bili zelo pridni in polni pozornosti do mene. Bile so le redke izjeme, da nisem našla ob povratku na blazini drobne cvetke/ki so jo tja položili moji otroci. Če niso dobili prave, so jo pa naslikali na papir in spodaj pridali še nekaj prisrčnih besed.
Predvsem sem bila zanje v skrbeh pozimi, ko so si morali sami zakuriti ogenj. Nekega večera, ko sem se vrnila domov, sem našla hišo preplavljano in polno dima. Vnela so se polena zraven peči, kamor smo jih postavili, da bi se posušila. Na srečo so se otroci znašli in šli klicat sosede, da so pogasili ogenj. Najtežje mi je bilo, če so oboleli in sem jih morala pustiti doma same s termovko čaja na omarici in točno odmerjenimi zdravili. Pavel je mnogo trpel za vnetjem ušes. Zdravnika nismo mogli klicati na dom, Pavel je zato moral sam v ambulatorij, kjer so ga zdravili, a ni nikdar pokazal najmanjšega strahu in oklevanja. Vse je junaško prestal.
Neko jutro sta mi zakonca, ki sta stanovala pri nas, povedala, da je Pavel vso noč prestokal. šla sem pogledat v njegovo sobico in ga našla z visoko vročino in s takimi bolečinami v ušesu, da ni mogel glave premakniti. Pokarala sem ga, zakaj me ni poklical, da bi mu dala vroč obkladek na bolno mesto. »Mama, ti moraš počivati,« mi je rekel, »delala si do pozne ure in te nisem hotel buditi.«
Končno se je zgodilo to, česar sem se najbolj bala. Obolela sem. Nobene hrane
nisem mogla več zavžiti. Trudila sem se še nekaj časa in hodila redno na delo, a končno sem obležala in morali so me prenesti v bolnico. Ostala sem v bolnici 15 dni. Bila je najhuša zima in doma nismo imeli niti drv več. Najmlajšo, Juditko, je vzela k sebi neka soseda, Pavel in Marika pa sta bila ponoči sama. Še dobro, da sta še vedno živela pri nas oba stara najemnika. Marika in Pavel sta morala kar oblečena v posteljo, mraz je bil tako hud, da je še voda v kozarcu zmrznila. Vendar se nista z besedico pritožila. Ko sem se vrnila, so bil vsi srečni.
Taki otroci mi niso bili v breme, temveč vir poguma in moči. Vse bi prenesla zaradi njih.
*
V	dveh letih in pol, ki smo jih preživeli v Budimpešti po Palovem odhodu, .je Pal samo enkrat prišel domov na obisk. Mene seveda ni bilo ‘doma. Prišel je z novo ženo, ki mu jo je vsilila komunistična partija. Otroci mi niso nikdar povedali, kako je potekel tisti očetov obisk. Razumeli so, da bi me preveč bolelo.
Ko je Juditka morala v bolnico zaradi hude nalezljive bolezni, sem sporočila Pa-lu, da je otrok vprašal po njem. Pozneje
je še Pavel hudo obolel in si zaželel očri Tudi ta poziv je kakor prvi ostal brez meva. Malo pred božičnimi prazniki 1' 1955 mi je Pal telefoniral v študij. Bil to najin zadnji pogovor. Pred dobd1 tednom mi je umrla mama in, ko s5* mu to povedala, sem razumela, da ga novica zelo pretresla. Zakaj mu ni® tega takoj sporočila, mi je rekel. Pot^j me je prosil, da bi rad z menoj go v® Sprva sem mu odrekla, nisem marala t krivati prejšnjih ran, končno pa se® privolila in določila sva, da bo na boži^ vilijo prišel obiskat otroke. Medtem sem po telefonu z njim govorila, sem tila, kako mi bije srce in kako ga še vri^ ljubim. Vedela sem, da me bo njegov $ spremljal vse življenje. Bila sem prijetno presenečena in vznemirjena, sem le s težavo odložila slušalko.
Otroci so bili presrečni, ko sem jim
P’
vedala, da bo na božično vilijo prišel 01
Tistega dne so zgodaj vstali, sami s°
umili in oblekli, nato odšli k oknu- ^ sem morala na delo, sosedje pa s° povedali, da so otroci preživeli dan z skorn na mrzlih šipah. Vendar ga j1 dočakali. Pal ni prišel ne tisti dah pozneje nikdar več.
(Se nadttU^