Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Sshaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din. celoletno 36 Din; za in»-zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din. polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno 1 dolar. — Haiun postne hranilnice, podružnicc v Llubljaui, it. 13 711. Poštnina plačana v gotovim. Štev.7. V Ljubljani, dne 9. j»mj?ria 1930. Posamezna štev, Oin 1-— Leto XIII. Zloraba cerkve proti narodnemu časopisju Uspeh gonje proti „Domovini": novi naročniki se množe od novega leta sem dnevno po stotinah Kolikor nam je znano, v naši državi ni nobe- vas zapeljeval, da bi Boga kleli, da bi zanemaril ega protiverskega časopisa; niti ni časopisa, ki jali nedeljsko sveto mašo, da bi krivice delali in bi skušal po ovinkih sejati med ljudi seme brez-verstva. Vsak citate!j našega narodnega časopisja to ve, ker še ni izsledil nikjer ničesar, kar bi le od daleč spominjalo na kakšno protiverstvo. Kljub temu pa se je baš zadnje tedne zopet vršila po mnogih cerkvah med Slovenci huda gonja postno postavo prelamljali? storil, marveč, 0 ne! Tega bi ne naročil če bi bil jaz hudič, bi vam vsem slab časopis. ki bi vam vsak dan par kapljic strupa vbrizgnil v dušo. Slab časopis bi izvršil vse delo satanovo tako izborno, ciu bi poleg tega niti ne bilo treba proti brezverskemu časopisju Tujec, ki bi slišal z mazincem ganiti.' tako pridigo, a ne poznal naših razmer, bi moral Mi bi k temu samo vprašali «Bogoljuba>\ ka- dobiti vtis, da pri nas kar mrgoli antikristov, ki teri so na primer med Slovenci slabi časopisi in bi najraje kar podavili vse vernike. zakaj so slabi Odgovor pa naj bo po božji za- Da ima ta gonja drugo ozadje, je jasno. S tem, da se je borba proti tako zva-nemn brezverskemu časopisju ponovila tudi letos, je podan dokaz, da so kljub razpustu političnih strank ostale še v nekaterih župniščih politične sence, ki vodijo še vedno nekako zakotno politiko. Gonja s prižnic in po spovednicah proti narodnemu časopisju, zlasti proti razširjajoči se <;Domovini>, je bila tolika, da ne moremo tega mirno zamolčati, dasi bi rajši ne tratili papirja s to žalostno zadevo. Upanje, da bo po 6. januarju nastopil popoln politični mir, nns je," žal, varalo. Strastna gonja proti naprednemu časopisju se vrši po cerkvah že od božiča sem: za povedi, ki pravi: Ne laži! Tako počenjanje je zloraba duhovniške oblasti, ki jo mora odločno obsojati vsak poštenjak in ki jo obsojajo tudi vsi pravi dušni pastirji, ki bi radi imeli mir in ki bi radi napravili iz cerkev zopet hrame le za božjo besedo. K sreči je s točko 400. novega kazenskega zakoni uveden tako zvani ckancelparagraf , ki duhovnike, kateri svojo duhovniško oblast v cerkvi ali v verskih spisih ali sicer v izvrševanju svoje poklicne dolžnosti zlorabljajo v politične svrhe, strogo kaznuje z zaporom do dveh let. čitanje naprednega časopisja se grozi z božjo Ta zakonska določba bo dala vsem dobrim du- ,kaznijo, čitatelji tega časopisja se javno s prižnic liovnikom zaščito, da se bodo lažje upirali pri-postavljajo na sramotni oder, v spovednicah se tisku ali vabam k zlorabi svojega duhovniškega odreka odveza našim bralcem in tako naprej. To počenjajo nekateri božji namestniki, ki bi morali po Kristusovem zgledu sejati mir in ljubezen med ljudi, to počenjajo božji namestniki kljub temu, da ne j najdejo ničesar protiverskega v narodnem časo-. | pisju. Obenem pa isti božji namestniki opravljajo po cerkvah čisto navadno reklamo za klerikalne časopise in je neki mariborski klerikalni tednik po bivšem Štajerskem dal celo razširiti razglas, da se položnice za naročilo tega časopisa dobivajo v domačem župnem uradu. Naj navedemo še en prav svojevrsten primer zlorabe vere in cerkve proti neklerikalnemu časopisju. Pod naslovom Ponovno prosimo naše čitatelje in čitateljice, da nam vse podobne primere javijo. Mi hočemo imeti mir, ker hočemo v miru služiti naši lepi domovini Jugoslaviji in ji pomagati, kolikor je v naših močeh. To smo vršili že doslej in bomo še nadalje, obenem pa bomo kakor doslej delovali z vso vnemo na polju ljudskega prosvetljevanja ter nudili čitateljem čim več lepega zabavnega štiva. Naši čitatelji naj odgovore na vso gori omenjeno gonjo s tem, da širijo Domovino . Čista vest jim veleva, da store s tem le pošteno delo. List, ki je najboljši svetovalec našim ljudem v neštevilnih življenskih ne-prilikah, ki obvešča naše ljudi o vseh važnejših dogodkih na svetu in ki jim po napornem delu nudi mnogo prijetnega razvedrila s svojimi daljšimi in krajšimi povestmi, zasluži, da 11111 vsak naš prijatelj pridobi vsaj enega novega naročnika. Ne pretiravamo, ako se pohvalimo, da je «Do-movina» danes v Jugoslaviji najboljši tednik. Ako žrtvujete za širjenje takego lista nekaj korakov in nekaj časa, storite s tem y le lepo delo, ki ga lahko zagovarjate pred Bogom iu ljudmi. Za najmarljivejše nabiralce, ki dobe večje število plačujočih naročnikov, imamo na razpolago raznovrstne lepe knjige kot darilo. Poštenjaku in pametnemu človeku se ni treba bati zakotne gonje, ki bo prej ali slej propadla baš zaradi iega, ker je zakotna in nepoštena. Da se take gonje ne strašite, nam pričajo številne stotine novih naročnikov, I poklica, na drugi strani pa bo tudi ščitila žrtve ki jih je od novega leta sem prejela naša uprava takih zlorab. j z vašo pomočjo. Kar tako pogumno naprej! Velike vojaške ugodnosti za člane Sokola kraljevine Jugoslavije tev, ki se ne priključijo Sokolu kraljevine Jugoslavije, kmalu nato so izšle določbe o vojaških ugodnostih, ki jih bodo deležni člani novega Sokola, v kratkem pa bo izdan na podlagi sokol-skega zakona izdelani organiza iiski pravilnik ter bo imenovana vrhovna sokoiska uprava' kot a zato prav značilno zgodivščmo: «V neki -/up- 'prvo starešinstvo Sokolske zveze kraljevine Jugo-niji,» tako pripoveduje ,Bogoljub', «ki se je bila slaviie. Likvidacija sokolskih in orlovskih društev, ki se niso pridružila Sokolu kraljevine Jugoslavije Priprave okrog organizacije Sokola kraljevine Jugoslavije se zaključujejo Te dni je bila objavljena uredba o likvidaciji telovadnih dru «Če bi bil jaz hudič ... namreč objavlja <;Bogoljub> naslednjo neumno, vanjo vselila precejšnja mlačnost za cerkev in za versko življenje, je pričel župnik nedeljsko pridigo tako, da so precej prve besede zbudile občo pozornost Prve besede njegove pridige so bile: ■Ljubi kristjani! če bi bil jaz hudič ..' Ko je to izustil, je malo počakal, da bi v idel, kakšen bo vtis. In glej! Vse se ozre na prižnico in nestrpno čaka, kaj bo sledilo. Župnik-začne še enkrat in nadaljuje: ,Če bi bil jaz hudič, ali mislite, da bi fije. _ Likvidacijska uredba, ki sta jo v soglasju z ministrskim predsednikom podpisala minister za vojsko in mornarico ter prosvetni minbler, pravi med d rugim, da so ona društva Jugoslovenske sokolske zveze, Hrvatske sokolske zveze, Jugoslovanske orlovske zveze in Srbskega Sokola -Dušan Silni , ki so stopila v Sokola kraljevine Jugoslavije, dolžna do 15. t. m. vključno zaključiti vse knjige, ugotoviti stanje blagajne ter se- staviti inventar vse svoje premične in nepremične lastnine, nadalje spise ^'seh terjate*- in vseh obvez z dokumenti vred, ki se nanašajo na lastninsko stanje. Uprave teh društev bodo izročile vso to lastnino novo določenim upravam društev Sokola kraljevine Jugoslavije, ako ta društva sicer niso drugače sklenila. Novo določene uprave društev Sokola kraljevine .Jugoslavije morajo vse to pievzeti in bodo prevzem potrdile š svojimi; podpisi'. Do prevzema dolžnosti po novih upravah bode stare uprave krajevnih društev delovale naprej pod osebno odgovornostjo in s posebnimi v to svrho prikrojenimi knjigami, spiski itd. Na platnicah, zaglavjih in pri podpisih je treba vselej pristaviti besedi «v likvidaciji w Lastnina onih društev omenjenih telovadnih zvez, ki so ukinjena z določbo zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije, pripada svrhi, ki je predvidena v pravilih dotičnih dru- štev. Uprave teh društev bodo nadaljevale svoje funkcije samo v pogledu likvidacije kot likvidacijske uprave ukinjenih društev pod imenom: likvidacijska uprava ukinjenega društva... in bodo dolžne izvršiti likvidacijo lastninskega stanja v roku, ki ga zahtevajo razmere. Pristojno nadzorno oblastvo bo v vsakem posameznem primeru določilo rok za likvidacijo, nadziralo delo likvidacijske uprave ter bo sprejemalo, potrjevalo in priznavalo njihove zaključne likvidacijske račune. Po potrditvi likvidacijskih računov bo likvidacijska uprava izročila lastnino prvenstveno onim, katerim jo namenjajo društvena pravila, dočim bodo dokumenti o izročitvi predloženi pristojnemu nadzornemu oblastvu. Pristojno nadzorno oblastvo bo nastopilo proti onim upravam, ki bi po razglasitvi te uredbe o društveni lastnini in njeni razdelitvi ravnale proti predpisom društvenih pravil in fe uredbe. Iz važne uredbe o olajšavah članov Sokola kraljevine Jugoslavije pri obvezni vojaški službi v kadru, podpisane od ministra za vojsko in mornarico, povzamemo: Za člane Sokola kraljevine Jugoslavije so olajšave pri njihovi službi v kadru naslednje: 1.) odpust iz kadra še pred odsluženim rokom, za katerega so bili po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarnice rekrutirani; 2.) prvenstveno napredovanje v kadru po izpolnitvi ostalih zakonskih določb za napredovanje; 3.) prvenstveno napredovanje v rezervi po izpolnitvi ostalih zakonskih določb; 4.) dobivanje dopustov zaradi sodelovanja pri sokolskih javnih vcžbah, tekmah in zletih tudi poleg dopustov po členu 57. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice; 5.) prvenstveno dobivanje daljših dopustov, določenih po čl. 57. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice po izpolnitvi ostalih določb omenjenega zakona. Pravico do olajšav te uredbe imajo samo oni člani Sokola kraljevine Jugoslavije, ki so bili kot telovadci v sokolskih društvih ali selskih sokolskih četah neprestano najmanj pet let in so z uspehom dovršili program potrebnih priprav. V neprekinjenih pet let se računa tudi čas, ki so ga člani prebili deloma v kategoriji naraščaja. Člani Sokola kraljevine Jugoslavije, rekrutirani za polni službeni rok v kadru, bodo služili v kadru tri mesece manj od določenega roka. Člani, rekrutirani za skrajšani rok službe v kadru, bodo služili 45 dni manj od določenega jim roka. Vojaki, odpuščeni iz kadra po tej uredbi, se vodijo do poteka obveznega jim službenega roka v kadru na začasnem dopustu. Za dokaz pravice do skrajšane kadrske službe po tej uredbi služi komandantom vojnih okrožij spisek rekrutirauih članov Sokola kraljevine Jugoslavije, ki ga jim bo poslala uprava Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije najkesneje 15 dni pred vstopom v kader. Razen tega ima naborni komisiji ob priliki rekrutiranja vsak član Sokola kraljevine Jugoslavije, ki ima pravico do olajšav i te uredbe, pokazati svojo sokolsko legitimacijo s fotografijo. V izjemnih in upavičenih primerih se more I na prošnjo članu Sokola kraljevine Jugoslavije odgoditi vstop v kader za eno tretjino skrajšanega roka. i Izjemoma veljajo za mladeniče, člane Sokola kraljevine Jugoslavije, ki se rekrutirajo leta 11930., določbe te uredbe, ako so do dneva rekrutiranja bili tri leta člani telovadci v društvih Jugoslovenske sokolske zveze, Hrvatske sokol-ske zveze, Jugoslovanske orlovske zveze in Srbskega sokolskega društva «Dušan Silnb in ki do vstopa v kader po izkazih, ki se vodijo v društvih, dokažejo pravico do uživanja olajšav po tej uredbi. I To so torej prav obsežne olajšave, ki povedo, kako država visoko ceni pomen Sokolstva. Z uvedbo skrajšanih rokov se pa bo na drugi strani tudi zelo zmanjšalo vojalko breme naše države. Politični pregled Ze več dni se vrši v Haagu konferenca držav, ki so se udeležile svetovne vojne in ki obravnavajo težavna vprašanja vojne odškodnine, ki jo morajo plačati premagane države za škodo, katero so jo napravile v vojni zaveznikom. Z Nemčijo so glede plačevanja reparacij vojne odškodnine odstranjene že skoro vse težave. , Težkoče pa obstojajo glede tako zvanih vzhodnih reparacij. Avstrija, Madžarska in Bolgarija se skušajo na vse načine otresti težkih bremen. Avstrija je glede na svojo slabo gospodarsko sta-nje izrazila željo, da se ji sploh črtajo reparacij-ske obveznosti. Velike so težave z Madžarsko in Bolgarijo, posebno s poslednjo. Bolgarski zastopnik je izjavil, da Bolgarija ne-more prevzeti novih bremen v zadevi vzhodnih reparacij, kakor jih predlagajo države upnice, čeprav ima najboljšo voljo, da bi se koučnoveljavno rešilo reparacijsko vprašanje. Konferenca, ki še ni prišla do nikakih končnih sklepov, bo trajala do torka prihodnjega tedna. V Rimu so se vršile velike manifestacije v proslavo poroke prestolonaslednika Umberta z belgijsko princeso Marijo Jožefo. Ob tej priliki je kralj pri sprejemu zastopnikov zbornice in velikega fašističnega sveta izjavil, da bo prestolonaslednik Umberto nadaljeval tradicije savoj-skega kraljevskega doma, to je, da bo spoštoval pogodbo med narodom in kraljevskim domom ter ustavo. Prvič je pri tej priložnosti italijanski kralj pohvalil tudi fašiste in izjavil, da je fašizem s svojo disciplino, redom in pridnostjo pospešil razvoj naroda. V Angliji z veliko skrbjo zasledujejo razvoj dogodkov v Indiji po rseindijskem kongresu, ki je zboroval v Lahori in pokazal najodločnejši odpor prpti angleški nadvladi v Indiji. Na zunaj v dejanjih se ta odpor sicer še ni pokazal, vendar je položaj zelo resen. Zahteve indijskih nacionalistov po samostojnosti Indije se ne bodo dale več spraviti s sveta z obljubami. Na strini Indijcev je baje tudi Amerika, ki namerava podpirati stremljenje Indije po osvobojenju. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" ie za nas! GUSTAV STRNIŠA: Francozi in rokovnfači I. del. Rokovnjač Matevž. «Moj sin je brez srca!« je cesto tarnala stara Bolharica. Ženščina je bila mati Matevža Bol-harja iz Brnikov v cerkljanski fari. Bila je sitna in prepirljiva ženska. Ljudje so se je ogibali in bali, ker so jo smatrali za čarovnico. Starka pa čarovnij ni poznala. Pač je pa znala dobro živeti na račun kmetov. Kradla je namreč kakor sraka. Najbolj so ji še dišale kure. «Bolharica je najhujša lisica v našem kraju, a kaj, ko je tudi zvita kakor vsaka zvitorepka!« je tarnala včasifl kaka kmetica. Nihče si ji pa ni upal očitati tatvine v obraz. Prav nič čudnega ni bilo, če je tudi njen sin postal tat in rokomavh; saj se je tatvine izučil že pri materi. Starka je poznala vse okoliške kmetije. Včasih je kar ponoči poklicala svojega Matevžka in moral je iti z njo krast. Ko je Matevž zrasel in se porokovnjačil, se je svoji materi često oddolžil za njeno vzgojo. Večkrat ji je kaj odnesel in se potem režal v pest, ko je pomislil, kako bo doma rentačila. Kadar je čutil, da na Brnikih ni biriča, jo je rad primahal domov. Sicer pa biriči niso kar takole hodili okoli na slepo srečo in fant je bil precej brez skrbi. Ko je prišel domov, se ga je mati razveselila in pozabila na njegove tatvine. Prenočil je v izbi. Zjutraj, ko je starka vstala, ga že ni bilo. «Ti hudičevec, ti!» se je jezila, ko je opazila, da ji je odnesel klobase ali pa zaplato slanine. «Dobro sem ga izučila, kar preveč dobro! Ta dolgoprstnik še meni ne prizanese, čeprav je moj sin! To in ono si človek pripravi za slabe čase, pa pride ta nepridiprav in mi odnese!« In zopet je starka tarnala proti sosedi, da je njen Matevž človek brez srca. Bolharjevega Matevža so domača dekleta rada videla, čeprav so vedela, da spada med rokomavhe. Prepričana so bila, da ni navaden tat in rokovnjač, saj je bil tako zal fant in vedno prikupno oblečen. Često jo je primahal ob nedeljah k dopoldanski maši v Cerklje, oblečen v lepo narodno nošo. Dekleta so kar zardevala, ko so ga videla. Fantje se ga niso sramovali, pač so se ga pa nekateri skoro bali, saj je bil pravi cerkljanski hrust. Matevž je pa vedno pazil na vse, kar se je godilo okoli njega, in nikoli ni pozabil, da je rokovnjač in da je v nevarnosti. Pri domačih dekletih je pa rad povasoval. Tisti Štebejev kozasti Tone je bil nanj zelo ljubosumen. Matevž je neko noč potrkal na okence njegove ljubice Palčkove Katre. Deklica se mu je oglasila in šepetala z njim. Ko je odhajal, mu je pripela na široka prsa rdeč na-geljček. Tedaj je pa prilomastil kozasti Tone in ga nahrulil: «Glej, da se pobereš, smrad rokovnjaški!« «Fant, vidim, da si pijan, zato pač ne veš, kaj čvekaš!* je odvrnil Matevž in hotel mirno oditi. «0, ti mevža ti, kako se me boji!« je zakričal s hripavim glasom Tone in se zagnal vanj. Matevž se je urno zasukal in sunil dolgeža tako krepko v ledja, da se je takoj zgrudil. «Drugič se ne vtikaj v rokovnjača!« je dejal Matevž. «Če sem malo pokramljal s tvojim dekletom, ti je zato še nisem ukradel, ne zapeljal. Sicer pa, če bi ne bila marala z menoj govoriti, bi mi ne odprla.« Ko je Matevž odšel, je Tone škripal z zobmi in rentačil: «Čakaj, to mi poplačaš! Ko boš zdaj prišel, ti že preskrbim spremljevalce, da ne boš nikoli več mogel laziti za našimi dekleti.« Katra ga je slišala- in kar bala se je za ko-renjaškega Matevža. Ko je neko nedeljo prišel rokovnjač spet v Cerklje, je mahoma zagledal pred seboj kar trt biriče. Eden je nesel na trebuhu velik boben, ki mu je odskakoval in rohnel kakor razdražena mačka. «0, saj me je res Tone izdal«, je zavpil rokovnjač. Preden so ga biriči zagrabili, je že izginil v hosti. * Tedaj, ko se je vršila naša povest, so prispeli v naše kraje Francozi. z Tujih vojakov, ki so tako zveneče govorili, so se naši ljudje spočetka ogibali. Kesneje so jih pa marsikje radi videli. Kmetje so se le bali njihove kontribucije, a vzljubili so pa njih poštenost in pravičnost. Francozje so namreč proglasili zelo stroge kazni za tatove. Cerkljanski očanci so stali neko nedeljo dopoldne pod lipo. Sivi možje so kimali in vlekli svoie vivčke ter se pogovarjali. ZALOG. Dne 28. decembra minulega .leta je umrl v starosti 68 let Janez Ulčaker, po domače Jeras, posestnik in skladiščni delavec državnih železnic in bivši član krajnega šolskega sveta v Zalogu. Pokojnik je bila prava moravška korenina. Pogreba, ki se je vršil v ponedeljek BO. decembra, se je udeležilo železniško osebje s pod-načelnikom g. Dragom Matejkovičem in mnogoštevilno občinstvo. — Zaločani so zaključili staro leto in stopili v novo prav v veselem in dostojnem razpoloženju. «Svoboda» je uprizorila v dvorani g. Cirila Požarja dobro uspeli burki < Poštna skrivnosti in «Postrešeek Nace pred sodiščem-. Obe sta bili burno aplavdirani. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Po predstavi se je razvila plesna zabava, ki se je zaključila s «povštertancem;., pri katerem je prišlo staro in mlado na svoj račun. Poleg par hudih mačkov ni prišlo do nikakih pripetljajev. VAČE-BREG PRI LITIJI. Oprostite, g. urednik, da se tako malo oglašamo iz našega okoliša. Sedaj prav pridno nabirajo prispevke za nov velik zvon, ki bo v spomin padlim vojakom. — Nekoliko se tudi bavimo z mislijo za udeležbo vsesokolskega zleta v Beogradu. Mislimo, da bo udeležba od povsod prav lepa, saj mnogi našega Beograda še nismo videli. — Mnogokrat se sliši, da se ne dobi pri vseh čebelarjih zanesljivo dober med. Res pristen, prvovrsten cvetlični med pa razpošilja g. Brvar Evgen, čebelar na Vačah, po 5 kg za 125 Din, prosto poštnine in posode. Priporočamo ga vsem. LUKOVICA. Prvo nedeljo v tem letu smo pokopali na prijaznem brdskem pokopališču 861etno Celarjevo mater iz Lukovice. Pokojnica je vzorno vodila s pomočjo svojega sina Ferdinanda obširno posestvo skoro trideset let, ker je bila ves ta dolgi čas vdova. Kako je bila Celar-jeva mama povsod priljubljena in spoštovana, se je videlo ob njenem pogrebu, katerega so se udeležili številni občani. Nosili so truplo pokojuice gasilci. Njenemu sinu Ferdinandu iztekamo iskreno sožalje ob izgubi skrbne mamice! — Tudi v našem kraju dobiva «Domovina» vedno J več bralcev; vse jo rado čita zavoljo njenih ntič-nih pripovesti in drugih zanimivih člankov. Prijatelji naročniki, pridobite vsak vsaj enega novega naročnika. Kdor se enkrat naroči na «:Do-movino», je ne opusti več. Vsem znancem srečno novo leto želi A. S. JESENICE. (S m r t n a k o s a). Po daljši bo-lezi je preminul v visoki starosti 84 let Jožef Krašovec, tovarniški upokojenec na Savi. Pokojnik, ki je bil tiha in mirna duša, je bil zaposlen dolgo vrsto let kot mizar pri KIL) ter je veljal kot dober in marljiv delavec. Svoj zasluženi pokoj je nastopil pred tremi leti. Naj mu bo ohranjen lep spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje! ŠKOFJA LOKA. Na Silvestroveni večeru se je prvič volila najlepša Škofjeločanka, tako zvana miss Škofja Loka. Od 500 glasovnic je bilo oddanih za uradnico «Šešira», gdč. Elzo Linkejevo 265, s čimer si je imenovana gospodična pridobila naslov škofjeloške miss. BOŠTANJ OB SAVI. V nedeljo 22. m. m. so zborovali tukajšnji agrarni interesenti. O agrarni j reformi je predaval in dajal pojasnila geometer g. Mravlje. — Občni zbor podružnice Sadjarskega j in vrtnarskega društva se je vršil v nedeljo 29. m. m. Ob tej priliki je imel priznani sadjarski strokovnjak g. Ivafol iz Ljubljane dvoje predajanj (po prvi in drugi maši) o sadjarstvu. — Da nam že mesec dni sveti elektrika, bi bila tudi novica od nas. Centrala na Jakilovi žagi oddaja tok 'tudi Sevnici, Šmarju in Radni. V Boštanju je vj j vse zadovoljstvo izvršil napeljavo višji monter g. Valant iz Radeč, v Sevnici pa Škodovi zavodi. Baš te dni so se opogumili tudi Dolenjčani, da napeljejo v svoje domove elektriko. SODRAŽICA. Gasilno društvo v Sodražici je 'prejelo za božično voščilo lepo darilo od naših rojakov, bivajočih v Kanadi, kot prispevek za tta-ibavo motorne brizgalne. Bivši društveni blagajnik Alojzij Petrič v Creighton-Mine je nabral med našim ožjimi rojaki 69 dolarjev (3750 Din), kateri znesek smo prejeli nakazan po banki Sakser. Po 5 dolarjev so darovali: Jože Prijatelj, Franc Perušek, Jože Levstek, Franc Vesel, Franc (Tanko, Vence Kukec in Domine Mikolič, vsi idoma iz Sodražice, Janez Štupica iz Kota 3 dolarje, Ciril Štvbenk iz Sodražice ter Josip Rigler iz Zlebiča po 2 dolarja. Po 1 dolar so darovali: Jože Benična, Janez Košmrlj, Alojzij Gregorič, Edvard Lovšin, Franc Čampa, Franc Cvar, Franc Mihelič, Ivan Kepic, Andrej Kovač, Janez Novak, Janez Čampa in Janez Mihelič; po 50 centov: Josip Zakrajšek, Karel Jakopin, Anton'Obreza, Rudolf Šmolc, Janez Prijatelj, Jakob Modic, Ja-tiec Centa, Franc Lovšin, Franc Rus, Franc Struž-nik, Martin Hudoklin, Alojzij Košir, Jože Fran-celj, Alojzij Stare, Janez Am.brožič, Janez Zupančič, Janez Pintar ter Ferdinand Cvar, po 25 centov: Franc Kraljic, Janez Proznik, Adolf Kočevar ter Jože Celar. Vsem darovalcem se po tem potu javno in najprisrčneje zahvaljujemo za darove, ker so nam s tem znatno pomogli. Še enkrat najlepša hvala! — Za odbor: načelnik J. Perdan, blagajnik T. Fajdiga in tajnik I. Ivane. PRELESJE. (Smrtna kos a.) V vasi Pre-lesje (občina Št. Rupert na Dolenjskem) je umrl zadnji dan starega leta star fant Alojzij Šalehar. Preživel je vse svoje življenje v svoji rodni hiši, bil je zvest in priden delavec vsem svojim štirim rodovom, ki jih je dočakal. Čeprav je bil le četrt ure oddaljen od postaje, vendar se ni v vseh svojih 85 letih starosti niti enkrat peljal na vlaku. Tudi v gostilno ni zahajal. Nje ;ova denarna blagajna se je nahajala večji del na hlevu v slamnati strehi. Bil je povsod priljubljen zaradi svoje poštenosti in mirnega značaja. Blag mu spomini RAKA. Odkar je je prenehala vsa strankari ska politika, je tudi pri nas življenje bolj lepo. Nič več se sosedje tako pisano ne gledajo iti ne govore drug čez drugega kakor svoj čas, ko so poštenjake obrekovali zgolj iz strankarske zavisti. Zopet se polagoma vrača »ekako sam od sebe veliki Kristusov nauk: Ljubite se med seboj! Že v enoletni dobi smo precej napredovali po zaslugi našega m idrega vladarja, ki je s svojim ukrepom vrnil tudi med naše ljudstvo mir in ljubezen. Siti do grla politike smo sedaj kakor prerojeni. Prijateljstvo in bratstvo se vračata tudi po naših domovih in ljudje se spoštujejo v večji meri med seboj. Vse, kar je poštenega in dobro mislečega, gre skupaj. Le na ta način more ljudstvo napredovati in imeti korist, Kristusovi nauki pa tudi večji ugled in moralno oporo. Tudi cerkve se počasi spreminjajo zopet v hiše božje. Ni sicer še povsod tako, da bi se čula v cerkvi lo «Kdor bi nam zdaj kaj ukral, bi svojo glavico prodal!» se je šalil Zidarjev ded. «Škoda, da so nam ti novi gospodarji naložili to šembrano kontribucijo! Naš kmet pač najraje obdeluje doma polje in mu smrdi vozariti francozovske potrebščine zastonj po svetn.» «To je res! Prav imaš! Pa ta pokora rokovnjaška nas nadleguje. Francozovski bi jih že ugnali v kozji rog! Ampak, tu je druga stvar vmes. Rokovnjači so v zvezi s samim rogatcem v peklu. V suknjah imajo skrite posušene otroške rokce in s temi se napravijo nevidne«, je trdil stari Lipar in stresel iz pipe pepel. «To pa, to! Greš po cesti, pa zagledaš roko-mavha kosmatega, ki ti že od daleč smrdi kakor kozel. Pa si deješ: «Tole je rokovnjač, ogni se mu možak!» Pa zaviješ na stranpot in. opaziš, da je rokovnjač hipoma izginil. Kar zmanjkalo ga je! Ti si misliš, da je šel na drugo stran in hitiš brezskrbno dalje. Med tem je pa rokovnjač vzel iz žepa rokeo, zato ga pa ne vidiš. Mahoma pa čutiš, da ti sega nekdo v žep. Neumno ti je in smešno, saj nikogar ne vidiš, in misliš si, da se ti vse samo tako zdi. Ko pa prideš v mesto ali pa domov in hočeš vzeti iz žepa denar, tedaj šele vidiš, da ga nimaš, da si okraden», je razlagal sivi Prekov Lojze. «Da da, pa tale brnški Matevž je tudi zraven. Nikoli ga ne vidiš pri delu. Kadar se prikaže v vas, je pa pražnji, kakor bi ga bil iz škatlice potegnil«, pripomni Zalarjev ded. «Matevž, da, Matevž», se je nasmehnil Palčkov oče in pokimal s svojo belo glavico. Tako vam povem, da bodo Matevža babnice spravile v grob. Preveč nore za njim, saj meni se tako zdi. Enkrat "je vasoval tudi pri naši Katri. Trapa je zdaj vsa bleda, kakor bi jo bil fant uročil. Menila je tako zaljubljena vanj, da kar cvili. Ne vem, kaj se je šla z njim pogovarjat, saj ima vendar svojega fanta?» «Ali veš, zakaj je pokramljala z rokovnja-čem? To je pač samo zato in prav zato, ker tistega kozastega Toneta ne mara. Menda vsi vaši bolj mislijo nanj kakor pa ona, ki bi res morala misliti. Če bi ji res kaj bilo do Toneta, bi ne odprla rokovnjaču okenca. F, ljubezen je pač kakor štatljiv konj! Ustavi se tam, kjer si človek najmanj misli. Naprej pa ne spraviš mrlie! čim bolj ga biješ, tem bolj svojeglav postaja. No, pa recite, če ni prav tako z ljubeznijo! Če dva taka zaljubljena norca svariš, tiščita še bolj drug v drugega», je zaključil svoje modrovanje stari Zidar. «Menda boš prav iniel», je pritrdil Palčkov ded in se obrnil proti domu. Ostali so se še dalje pomenkovali o Francozih in rokovnjačih ter o denarju, ki so ga prvi razpisali na rokovnjaške glave. «Če se pomisli, tale Matevž jo morda res enkrat še skupi. Ženske so čudne. Baš, ker vedo, da je v večni nevarnosti, ga imajo menda še rajši. Pa maščevalne so tudi! Eno bo potegnil, pa si bo šla zaslužit dobro doto z njegovo glavo«, je dejal stari Gašper in pljunil pred se. «E, naše Gorenjke so preveč ponosne, da bi hodile ovajat fante. Premočna je njih ljubezen, če pa dožive nezvestobo, se pač ne maščujejo. Žalostne so in skrivajo se, da še domači komaj vedo, kaj se je zgodilo«, je zagovarjal poštena gorenjska dekleta Zidarjev ded. Ostala dva sta mu prikimala. Zazvonilo je poldne. Starci so se odkrili in molili. Nato so urno odhlačali vsak proti svojemu domu. * Med tem, ko so se starci posvetovali pod lipo, je Matevž ležal v hosti Pred dvorom. Solnce je žarelo visoko na nebu. Pekoče puščice žarkov so se spuščale navpik na rokov-tijača. Matevž je ležal na hrbtu. Bil je gologlav. Zaščemelo ga je v očeh. Obrnil se je in se trenutno zagledal v gosto smrekovo hosto. Žarki so rezali črne žametne sence. Vrhovi smrek so smaragdno sijali. Rokovnjač je ljubil naravo. Z visoke skale, na kateri je ležal, se je polagoma zazrl v dolino pod seboj Mahoma se je zasmejal. ■ «E, nikoli me ne dobe, ti vragi, nikoli ne!» ie zagodrnjal in pričel preštevati denar, ki ga je imel na tleh poleg sebe. Žarki so se odbijali na srebrnjakih, da so blesteli, kakor bi jih bila očistila zlatarjeva roka. ' Rokovnjaču je- pa med kovanci zalebdelo pred dušo nežno lice lepe preddvorske hišine Uršike. «Kako lepa je! Pričel sem z njo kakor z vsako drugo. Topel pogled, prijazna beseda in kesneje ljubeč objem. Ampak ona ni zame samo toliko kakor druge. Kakšne globoke oči ima! Zdi se mi, da je njen pogled enak tej zeleneči hosti. Žametne sence migljajo vmes in topli žarki silijo vanjo ter jo ovijajo v smaragdno sinjavo. Tako čudežna in mila opojnost je v očeh tega dekleta! Pa kaj? Kaj hočem? Samo rokovnjač sem, bedni pes, ki čaka konjiča, da mu oddrobi glavo!* božja beseda; tudi naš g. župnik se še ni temu i privadil. Politike ne razlaga več, pač pa nas na drug način ošteva, enkrat može, drugič žene, a na predbožično nedeljo se je spravil na nas fante in dekleta. Še sam papež ni toliko mogočen, da bi preovedal fantom v vas hoditi, še manj je mogočen naš g. župnik, da bi to onemogočil. Vedno'. zmerjanje vsako nedeljo ima baš nasprotni učinek. Siti smo tega. Deset let ste že pri nas, pa se vedno hudujete na nas župljane. Od vednega oštevalija se gotovo ne bo nihče poboljšal. Da morajo fantje in dekleta često hoditi po sodiščih zaradi pregorečga vasovanja, je resnica in je samo zase žalostno poglavje v moralnem oziru, če&ar je tudi v veliki meri krba gospodarska mi-zerija. Ni pa to še tako velik greh, kakor je, če nekatere vdove in dekleta same hodijo po sodiščih in iz neznanih razlogov ne povedo za očeta svojih nezakonskih otrok. O. župnik, prosimo Vas, da oštejete enkrat še te, ki se pred Bogom in ljudmi sramujejo svojega očetovstva, potem pa nam privoščite mirnejših pridig. Srečno novo leto čitateljem! Fantje in dekleta raške fare. LAŠKO. Državna osnovna šola v Laškem priredi v nedeljo 12. t. m. ob treh popoldne v dvorani hotela «Savinja> novoletno obdarovanje revne šo.ske mladine. Pred obdarovanjem, ki je uvodna akcija pripravljalnega odbora novosnu- j jočega se ženskega dobrodelnega in šolopodpor-nega društva < Blago srce» v Laškfmi, nastopijo šolarji s petjem ter šaljivim in drugim sporedom. Vstopnine ni. Vabljeni so vsi občani! SV. ANDRAŽ Piti VELENJU. Malo zanimivosti iz prijaznega, a od prometa daleč oddaljenega Sv. Andraža je najti v časopisih. Da je pa delavnost gotovih ciniteljev bila velika, nam svedoči že za tlakovanje pripravljena cesta, ki je bila celih 30 let le up in nada. Že dve leti se bori za zaslužek precejšnje število domačinov in tujcev na projektirani cesti, ki bo vezala Polzelo z Velenjem in sploh s Šaleško dolino. Zaslužek delavcev je malenkosten: 2-50 Din do 4-50 Din na uro. Življenje delavcev je bilo žalostno. Redka naseljenost ob začrtani progi, oddaljenost trgovin, skrajno neredno izplačevanje mezd, vemenske neprilike so spravile marsikaterega cestnega delavca skoro do obupa. Vsak gre s trebuhom za kruhom; marsikateri delavec, oče več otrok, je šel, da nese za božič gladujoči družinici težko priborjeni zaslužek, a je imel kljub skromnosti komaj za povratek. — Sadna in vinska letina sta bili slabi. Jablane so rodile le v malem delu Do-brič.a. Hrušl^e fine vrste so obrodile, a ni bilo kupcev. Ameriška trta je popolnoma odpovedala v veliko izgubo onih, ki se zanimajo za žlahtnost vinogradov. Blagoslovljen je kraj z lepimi sado-nosniki, za kar imata mnogo zaslug bivši šolski upravitelj g. M. Levstik in podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva pod predsedstvom župana g. A. Brinovška. O plodonosnem delovanju podružnice piše decembrska številka cSad-jarja». Srečno novo leto vsem čitateljem «Domo-vine» želi — popotnik. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Šolski upravi-teljstvo pri Sv. Jederti nad Laškim je v splošno zadovoljstvo vseh tukajšnjih prebivalcev priredilo 24. decembra za tukajšnje šolarje skromno božičnico ter obdarilo z malimi darovi slehernega učenca, a znatneje najrevnejše med revnimi učenci. Vsem darovalcem, ki so pripomogli z denarno in drugo pomočjo k lepo uspeli prireditvi, se izreka prisrčna hvala. Posebna hvala pa gre okrajni blagajni v Laškem, hranilnici in posojilnici v Laškem, občini Sv. Krištof, ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družbe Huda jama, krajevnemu šolskemu odboru pri Sv. Jederti, dramskemu društvu «Zora» pri Sv. Jederti, gospodu župniku Lončariču, gospodu Golobu in drugim, ki so znatno podprli božičnico. Šolsko upraviteljstvo. SV. ŠTEFAN BLIZU ŠMARJA PRI JELŠAH. Neki ljudje se zelo zaganjajo v «D.omovino> in njene naročnike. Čitajo jo pa radi na pošti ali pa pošiljajo ponjo v Ljudsko knjižnico, da jo potem čitajo. Torej, kdor bi si rad nar ičil cDomo-\ inoih, naj to brez skrbi stori. Če jo celo v farovžu čitajo, zakaj bi je mi ne smeli! Vsak stari naročnik naj sedaj ob novem letu pridobi še po enega novega naročnika. Nekateri so to že storili, drugi pa še bodo gotovo njim sledili. Le pogumno na delo za našo ljubo «Domovino»! Vsem naročnikom cDomovire* in čitateljem tega lista kakor tudi članom Javne ljudske knjižnice želimo prav srečno in veselo novo leto! RADMIRJE. Prosim, g. urednik, za par vrstic prostora v cDomovinb, da se oglasimo tudi mi iz te male, a čedne vasice. Ob božičnih praznikih smo se res zelo zabavali s čitanjem priljubljene «Domovine'i>. Pregledovali smo tudi druge tednike in dnevnike ter ugibali, katere liste bomo naročali in zopet katere zavrnili sedaj ob novem letu. Pa se z ugibanjem nismo bavili dolgo časa, ker smo soglasno sklenili, da ostanemo pri naši zabavni, zanimivi in poučni cDomovinb, ki po vsej pravici zasluži, da izrečemo iskreno zahvalo g. uredniku in vsem, ki so dosedaj objavljali v cDomovinb romane in druge spise, ter jih vljudno prosimo, da nam še za nadalje ostanejo zvesti. Poudarjamo zlasti: dokler se bo g. Soteščan oglašal v «Domovini», ne bo manjkalo novih naročnikov. Bog naj živi g. Soteščana! SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU OB DRAVI. Za odmor sem se odločil prepotovati lepe Slovenske gorice, se seznaniti s tamošnjimi šegami in navadami ter se prepričati o dobroti vinske kapljice, ki slovi po vsej Evropi. Ubral sem jo po zapuščeni poti iz Ljutomera prot: Središču. Po blatni stezi prispem na krasen grič, ki slovi zaradi lepe prirodne lege in pristnega Ijutomer-čana daleč na okoli. Po trudapolni hoji sem jo izmučen mahnil v prvo gostilno ter se okrepčal z dobro pijačo, ki me je prav ogrela. Po okrepčilu sem šel v prijazno cerkvico, da se pomolim Bogu ter da izvršim svoje verske dolžnosti. Lepa pridiga, krasno petje in verska opravila me niso motila pri molitvah, dokler ni prišel mož s puščico v roki in me dregnil s čevljem ob stran. Prav prijazni so sicer vsi tukajšnji običaji, edino navada nabiratelja s puščico se mi vidi malo čudna. Dreganje na levo in desno s čevlji je po mojem mišljenju kolikor toliko indijanski Lrzo-jav G. župnika prosimo, da morda preskrbi možu palčico, da bo lahko pomolil puščico verniku pod nos, kakor se to godi drugod. — Popotnik, j IIAJDIN PRI PTUJU. V nedeljo 29. decembra so se peljala po večernicah tri dekleta, Angela Ogrizkova ter sestri Lojzika in Francka ■Školiberjevi, na sprehod. Ker so se dekleta malo pozno vrnila domov, so bila okarana. Karanje si je pa Frančiška tako vzela k srcu, da je poiskala oetovo kislino in napravila pet požirkov. Nesreč-nica je takoj padla na tla. Poklicali so duhovnika, ki je nesrečno dekle spovedal in ji dal sveto popotnico. Zjutraj je prišel zdravnik, ki je Žalost se je zazrcalila na Matevževem zarjavelem obrazu. Pa je zamahnil krepko z roko in se hotel brezskrbno zasmejati. Njegov smeh pa je bil trd, raskav. Spomina ni mogel odpoditi. Pred njegovo dušo je zalebdela slika prejšnje noči. Kakor maček se je spustil z visokega oreha Pred dvorom na grajsko streho in zlezel na podstrešje. Odtod je prispel v hišo. Uršika, ki ni slutila, da je njen fant rokov-njač, mu je pred dnevi sama povedala, kje imajo grajski spravljen denar. Splazil se je v tisto tretjo sobo na koncu hodnika. Ključavnico je počasi izrval. Delati je moral dokaj previdno, kajti v prvi sobi je spal naglušni oskrbnik Miha. Smrčal je tako močno, da je kar piskal v dva cepa. Poredni Matevž mu je pri slovesu pokril na glavo prazno denarno vrečico. Starega oskrbnika bi tisto jutro kmalu zadel mrtvoud. Letal je okoli in norel ter vpil, da je vlomljeno v zadnjo sobo in ukraden ves denar. Na glavi mu je pa bingljala denarna vrečica. Ko je odzvonilo Pred dvorom poldne, je po-tegpil Matevž iz žepa kos kruha in suho klobaso. Urno se je lotil skromnega kosila in ga kmalu pospravil. Pretegnil se je parkrat in izginil globlje v hosto. Rokovnjači so imeli glavno skrivališče v Črnem grabnu, kjer so vedno taborili. Povsod >okoli so pa imeli svoje špilje in jame. Po hostali, ki so jih poznali še kot pastirji, so si kar sami pripravili skrivališča, kjer so lahko prebili nekaj ■časa, če so bili preveč oddaljeni od skupnega doma. Tudi Matevž je zlezel pri neki -skali v grmovje. Dospel je v jamo, ki je bila dobro skrita. Nič ni bilo v njej. Rokovnjač je pa v mračnem kotu izbrskal kmalu majhno rovnico. S to rov-nico je odgrebel prst in v jamico odložil naro-pani denar ter jo spet zasul. Rovnico je takoj nato spet skril v kotu, iz katerega je naposled privlekel malo zelenko žganjice. Napravil je krepak požir in steklenko položil nazaj. Sklepalo, bi se iz vsega tega, da fant tu večkrat ostaja. Res je imel Matevž tukaj svoje skrivališče, kadar je šel na sestanek z lepo ljubico Uršiko, ki mu je prirasla tako močno k srcu. Rokovnjač je naposled zvil svoj suknjič skupaj, ga položil pod glavo, se vlegel in kmalu zaspal. * Tisto jutro je v preddvorski graščini graščak zasliševal svoje uslužbence. Oskrbnika Miho je hotel kar zapreti. Ko je pa zagledal prepadeni obraz starca, je bil prepričan, da je možak nedolžen. Postavil ga je pred zrcalo in mu pokazal njegovo pokrivačo, radoveden, kaj bo starec storil. Miha se je kar sesedel: «Milost, milost, žlahtni gospod!» je zajavkal. «Nedolžen sem, popolnoma nedolžen! Moja nesreča je, da sem gluh kakor zemlja. Razbojnik je pač vedel, da slabo slišim in se je s tem okoristil. » Graščak se je jezil. Sicer je imel svoje bogastvo še drugje skrito in je rokovnjač odnesel le majhen del. Jezilo pa je graščaka, da si kdo dr/ne položiti roko na njegov denar. Zaslišal je v?- '••žinčad. Izpraševal je vsakega, če je videl kc.:. ^u sumljivega tujca postopati okoli graščine. Ko je« zaslišal Uršiko, se je vmešal hlapec Cene. Fant je bil šepast in grd. Poleg tega je bil pa tudi hudoben in klepetav. Bil je znan babjek in tudi za Uršiko je vedno lazil. Dekle ga je parkrat napodilo kar z metlo. Zdaj je pričel govoričiti: «Milostljivi gospod! Veste, tale Uršika ima fanta. Morda je tisti ulomil?« «Kakšnega fanta imaš, Uršika?» je vprašal graščak. «1, od Brkinov je doma. Prav čeden je in postaven. Pa rad me ima. Poročila se bova», je dejala Uršika v zadregi povešenih oči. «E, e, gospod, milostljivi gospod! Meni se pa kar zdi, da tisti fant smrdi po rokovnjačih. Boste videli, tisti je imel svoje prste vmes in nihče drugi!» je hitel Cene. «Ne gobezdaj, sirota šlevasta! Sam gobec te je», se je zjezil graščak in vprašal Uršiko, ali ima njen fant posestvo. «Tega pa ne vem. Nikoli mi ni povedal. Saj nisva mnogo govorila. Tako zamišljen je in kar čuden se mi zdi včasih«, je odvrnila deklica. «Če ga dobro ne poznaš, se pazi! Pusti ga raje pri miru!» je svetoval graščak in ni več silil v dekleta. Takoj je spoznal, da Uršika sama ničesar ne ve. (Dalje prihodnjič.) Zanimiva ura. Jaka: «Ali gre Vaš ura prav?.: Janez: Da in ne. Treba jo je pač razumeti.» Jaka: • Kako mislite?» Janez: ' Kadar kaže "i na 12 in bije pol 11., bo čez 10 minut % na 5. dal dekle prepeljati v mariborsko bolnico. Frančiška se je še sama umila in oblekla ter sedla v avto. Bilo ji je žal, da je napravila tako lahkomiselnost, a je bilo vse prepozno. Tudi v bolnici ji niso mogli več pomagati. Smrt ji je prerezala po ponovno opravljenih verskih dolžnostih nit življenja v 17. letu starosti. Frančiška je biki vrlo in prijazno dekle. Njenega pogreba se je udelžilo zelo mnogo ljudi. Lep poslovilni nagovor je imel g. župnik in pevski zbor ji je zapel žalo-stinke. Bodi pokojnici ohranjen najlepši spomin, žalujoči rodbini pa naše iskreno sožaljel ROGAŠEVC1. Izobraževalno društvo v Roga-ševcih je priredilo pred kratkim igro «Ženitev», ki je pod režijo šolskega upravitelj g. Cernija prav dobro uspela. Še večkrat! Kmetijski pouk PREDPRIPRAVE ZA POMLADNO SETEV. Sedaj je čas, da delamo načrte za prihodnjo setev in da pripravimo vse potrebno za njeno pravočasno izvršitev. Psed vsem je važno, da na podlagi dosedanjih izkušenj i» uspehov kakor tudi glede na današnji kmetijski položaj pre-udarimo, v kakem obsegu kaže pridelovati posamezne sadeže irr kako bi bilo izboljšati dosedanje pridelke. Da igrajo pri tem važno ulogo tudi dobra semena in umetna gnojila, je več kot jasno. Važno je vprašanj«, ali in kako je povečati pridelek krme, d#s lahko izboljšamo našo živinorejo, bodisi govedorejo al'i pa rejo svinj, ki pomeni za naše kraje in razmere važno pridobitno panogo. Če nameravajo posamezniki uvesti menjalno travništvo in slabe, opešane travnike preorati, je treba že letošnjo pomlad skrbeti za nadomestek krme iz tistega travnika, kf ga hočejo prihodnjo jesen preorati in čez fxir let zopet na novo oh sejati. Sicer ostanejo eno 'eto brez pridelka. Mars kje bo kazalo rraše travnike pre-delevati in na ta način zbeljSavati, da pridemo tudi pri nas do večjih uspehov v živinoreji. Ko smo si načrt za pomladno obdelovanje njiv in travnikov zamislili in sestaviti, je treba, da sestavimo tudi načrt za prfskrbo potrebnega semenja in gnojil in da vse te potrebščine ob pravem času naročimo, ne pa še le takrat, ko je setev pred nosom. Semena, ki jih ne moremo doma pripraviti, je čimpreje naročiti. To velja zlasti za deteljna in travna semena, prav tako pa tudi za pesno in drugo seme. Ravno tako je treba že sedaj skrbeti, da pridemo ob pravem času in dosti zgodaj do umetnih gnoijl, kajti nekatera gnojita je trositi že v prvem početku pomladi, preden začne trava zeleneti. Umetna gnojila so poklicana, da nam pomagajo pri po-vzdigi našega kmetijstva. Da se jih bomo prav posluževali, je potrebno, da delamo z njimi še nadaljnje poskuse, kajti dognano je, da smo v tem pogledu še silno nevedni in da potrebujemo še mnogo praktičnega pouka, ki ga lafrko črpamo iz takih gnojilnih poskusov, ki jih naj vsak za svoje razmere napravija. Te poskuse je-toliko lažje izvajati, ker daje kmetijska družba v to potrebna gnojila tudi zastonj, tako da nas nič ne stanejo, če pristanemo na njene pogoje. Za pomladno setev moramo poleg semenja in umetnih gnojil pripraviti tudi potrebno orodje. Zato je že sedaj vse orodje pregledati in poškodovane dele popraviti, da ne bo pozneje nobene zamude. Ker je na dobrem orodju veliko ležeče, je prav, da pridemo sčasoma povsod do dobrih železnih pfrrgov, kakor jih rabijo - danes že po vseh naprednih krajih in kakor jih vidimo tudi že pri nas v rokah naših boljših kmetovalcev. Dobro orodje pomeni polovico uspeha! VARSTVO PROTI ZIMSKEMU MRAZU. Mraz ne ugaja nobenemu bitju, zaradi tega prestane tudi vsa rast v prosti naravi, kakor hitro nastopi mrzlo vreme. Kakor je toplota potrebna in blagodejna življenju, tako je mraz odvraten in škodljiv, posebno če ninjamo nobenega pravega varstva, pa naj bo to zunaj na planem ali pa v notranjih prostorih naših gospodarskih stavb. Pred ostrim mrazom morajo biti zavarovane naše posetve in razne druge rastline, kakor tudi naše živali in ljudje. Poglejte, kako zavarujejo vrtnarji svoje rastline pred mrazom! Ne le, da pokrivajo in odevajo svoje gnojne grede, svoje rastlinjake in prosto stoječe rastline, ampak oni tudi kurijo svoje silnice, da obvarujejo svoje rastline pred slabimi vplivi mraza in pred po-zebo. Njivske posetve varuje pa snežena odeja, da ne trpijo tolike škode. Po mrzlih shrambah je pa ttidi skrbeti s pokrivanjem, da ne trpi krom-■ pir in drugo korenstvo škode. Lanska zima nas I je o tem dovolj poučila in prepričala. Varstvo "potrebuje po zrmi pa tudi naša živina, saj ni vseenj, ali je hlev mrzel, ali pa gorak. V mrzlih hlevih nam živali ne morejo »uspevati in dajati koristi. To velja še posebno za t mlade živali. V takih hlevih se živali — če tudi t na videz utrjene — slabo počutijo,, kar poznamo 1 lahko na tem, da postanejo na zunaj bo'i mršave in kosmate in da nam po dni »i strani dajejo tudi niairj užitka. Namesto da bi se krma obračala 'pred vsem v mleko in meso, se obrača za proizvajanje toplote od česar nimamo nobene prave i koristi. Veliko krme se na ta način zavrže, ker :,nar» mig ne zaleže. I Zato bodi naša skrb, da vzdržujemo sedaj po 'riini naše hleve zadosti goirke. Ker mora živina hlev sama greti, je važno,, da niso hlevi preveliki in preveč izpostavljeni zimskemu mraza s svojimi slabimi stropi ali pomanjkljivimi stenami. Slabi hlevi naj so v zimskem času dobro zadelani Hleve same je pa. v tem času dobro zapirati, kakor tudi okna, razen v času, ko jih je treba dnevno zračiti. Kakoi po hlevih je treba skrbeti za- potrebno toploto tudi po svinjakih, posebno če so leseni in poškodovani ali pa lahko zidani. Take svinjake je treba v zimskem času opaziti s korn-zovno in drugo slamo, da jih. varujemo. pred mrazom. Prašič potrebuj« ravno tako gerke pro-i store kakor goveja živima, zato se po mrzlejših legah in planinskih krajih svinjaki nameščajo tudi p® govejih hlevih. Res ima prašič bolj trdo kožo kakor jo kina goved, toda m plemenske in mlade prašiče jie treba za. bivanje in leganje dosti toplih prostorov. ji Potrebno toploto v zimskem času pa ljubijo in i potreb iiije,jo tudi vse druge domače živali in je za nje tudi skrbeti, da ne zmmtjejio. Lfufotjanski ssfmi za kožuliovino Tudi starejši ljubljanski meščan se spominja na vsak prvi ponedeljek meseca januarja po sv. Neži, ko so hodili lovci iz vseh Krajev bivše Kranjske, Štajerske, Koroške, Pri morja, Istre, Hrvatske in Dalmacije po ljubljanskih ulicah z najvaznovrstaejša kožubovino in jo nudili Ljubljančanom iu došlim kupcem na prodaj. Zbirali so se po raznih ljubljanskih gostilnah, pozneje na dvorišču Balkana in mešetarenja, prerekanja ter vpitja je bilo dovolj, bar je pokazovalo živahno kupčijo. Seveda pa je bil promet majhen* saj je šlo pri kupčiji navadno le za posamezne komade. Meseca januarja 1925. pa je. bi tradkijonabii sejem že pokazal resno lice. Njegovo organizacijo je prevzela v svoje roke uprava Ljubljanskega velesejma s sodelovanjem Slovenskega lovskega društva v Ljubljani, odnosno Lovske zadruge, iu prenesla tržišče v svoje razstavne prostore. Z uspešno propagando je te sejme založila z veliko množino dobrega blaga, pridobila poleg domačih tudi inozemske kupce ter tako koncentrirala ponudbo in povpraševanje na eno mesto. Vsako leto od tedaj so se tu vršili ti sejmi, včasih tudi dvakrat do trikrat za povrstjo v eni sezoni. Letos bo ta običajni sejem sv. Neže za kožuhovino vseh vrst na prvi ponedeljek in torek po sv. Neži, to je 27. in 28. t. iu. I Tudi letos bo došlo mnogo resnih interesentov, j domačih in inozemskih. Zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, predvsem pa člana Slovenskega lovskega društva, da pošlje vse lo leto pridobljene kože cDivji koži», Ljubljanski velesejem. Vsakdo naj se zaveda, da je moč samo v slogi in da bodo napredovali samo v medsebojni podpori. Kože lahko oddaste že sedaj. Vsa tozadevna pojasnila daje «Divja koža» v Ljubljani. S 25. t. m. pa bo sprejemanje kož zaključeno. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali 7. t. m. (postavljeno na slovensko postajo; za 100 kg); pšenico, baško, po 247"50 do 25T50 Din, moko «0» po 375 do 380 Din, t u r š č i c o, baško, umetno posušeno, po 185 do 187"50 Din. VINO. Kupčija se počasi razvija. V okolici Šmarja pri Jelšah plačujejo liter vina po 5 do S Din po kakovosti HMELJ. V Žatcu na Češkoslovaškem so se cene malo popravile. Povpraševanje po b! igu je precei živahno, toda nerazproclane zaloge so tnale. V Niirnbergu v Nemčiji so cene nespremenjene. Cene tujemu denarju Da zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v valutah za: 1 dolar okrog 56 dinarjev; dne 7. t. m. v devizah za: 100 francoskih frankov 221" 14 do 22314 Din; 1 dolar 56'28 do 56"48 Din; TOO italijanskih lir 29439 do 29639 Din; 100 češkoslovaških kron 16678 do 16758 Din; ICO avstrijskih šilingov 79356 do 796"56 Din; 100 madžarskih pengov 987'65 do 99065 Din; 100 nemških mark 1346'50 do 1349"50 Din. Novoletni pozdravi Žalkova, Slovenski fantje in možje, zaposleni na Hrvatskem v gozdovih, želimo g. uredniku in ^vsem čitateljeui in čitateljicam Domovine» srečno novo leta: Alojzij iu Jože Gornik (Gora pri , Sodraži.ci), Alojzij, Anton in Ivan Dehelja!:, .\n-Uon Mohar io Alojzij, Lovšin (Loški potok),. Franc Kivavs (Ravne), Jože Sraj (Topol), Franc Zakraj-šek (Rumarsko pri Novi vasi). Franc Ruparčie (Travna gora pri Sodražici), Jakob in Anton Doler (Velike Bloke), Jože in Alojzij Drobnič, Fr. Košir (Retje), Josip Mohar. Hamboru-Ketmahk Srečno in veselo novo leto voščimo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem iu bralcem «Domoviue» naakaelujt člani tukajšnjega drušlva «Samopomač> JSiilbstMlfe), ki je i:bilo ustanovljeno pred ostmmi leti in ga od začetka vodi predsednik Anton Šuriden, douti iz Št. Pavla pri Celju. On je že od teta 1S04. v Keiaa-,či ji, pa je še vedno zaveden SUnene v zvest i-ita-telj Domovine , katero je doslej rasde js\.n na j;30, v novem letu pa že ua 40 članov svojega <' uredništvo «Domovine>. DRUŠTVO «BRATOVSKA LJUBEZEN* V zadnji številki «Domovine» smo priobčili sliko treh najstarejših članov slovenskega pevskega in podpornega društva cBratovska Ijube-zen» v Hombergu-Hochheide v Porenju. Ti so: predsednik Pavel Kožel, ki vodi društvo že 24 let, faii' Halde/ ki1 sta" d rustvena' člana "ze 'od' listano-vitve. Vsi trije so doma iz Zagorja. Ker je društvo eno naših najstarejših v Nemčiji, zasluži, da se ga naknadno spomni tudi «Domovina». Proslava 251etnice se je vršila lani v juniju. Prišla so bratska društva od blizu in daleč in razvil se je na glavnem trgu krasen sprevod, kateremu je na čelu stopala homberška godba. Udeleženci sprevoda so končno napolnili veliko dvorano pri Danielsu, kjer so se vršil slavnostni nagovori. Posebno lepe čestitke je izpregovoril predsednik Zveze Pavel Bolha. Pevsko društvo cBratovska ljubezen> je zapelo več pesmi, ki so slovenske rojake globoko ganile in prevzele tudi številno navzoče nemške goste. Končno se je razvila zabavna veselica, a naslednji dan — kakor je v Nemčiji navada — so se slavitelji jubileja zopet zbrali k domači zabavi, pri kateri so rojakinje pridno stregle s kavo, čajem in pecivom. Tamoš-nji nemški listi so zelo lepo poročali o tej znameniti proslavi A kakor je «Domovina» nedavno zabeležila, sta naš generalni konzul in izseljeni-ški komisar iz Diisseldorfa na proslavi 1. decembra v Recklinghausnu izročila predsedniku Pavlu Koželu krasen svilen trobarvni trak za zastavo društva cBratovska ljubczem>. NAŠI V KANADI. Creighton Mineš, 9. decembra. Tu je zapadel debel sneg in hud mraz je zavladal kakor lansko leto pri nas doma. V Creigh-tonu nas je mnogo Slovencev. Pred par dnevi se je tu ponesrečil naš tovariš Franc Lovšin, doma iz Brež pri Ribnici. Usodnega dne je kopal v rudniku in pri delu mu je padel kamen na {.'lavo, ga onesvestil ter spodbil še v prepad (šut), da si praznoval danes v četrtek s slovesnimi službami božjimi, ki jim bo prisostvovalo osebje državnih oblastev in uradov. V ta namen bo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja ob 10. slovesna pontifikalna maša z zahvalno pesmijo, po kateri se bodo opravile svečane molitve za kraljico. Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. * Poklonitvena deputacija slovenskih občin bo odpotovala v petek 10. t. m. v Beograd. Od Nj. Vel. kralja bo sprejeta v nedeljo 12. t. m. ob 17-30. * Ustanovitev finančnega inšpektorata v Mariboru. Dravska finančna direkcija v "Ljubljani razglaša, da je z odlokom ministrstva za finance ustanovljen finančni inšpektorat v Mariboru, ki je začel poslovati 1. t. m. Ta inšpektorat bo zaenkrat reševal vse posle, ki zadevajo neposredne UavKe nivse mai inorsRe oniastl. izvzernSl ralm™ družbenega drwka iti kazenske zadeve po čl. 142. zakona o neposrednih davkih. Stranke, ki spadajo v področja davčnih uprav v Celju, Dolnji Lendavi, Gornji Radgoni, Gornjem grada, Konjicah, Ljutomeru, Mariboru, Murski Soboti, Ormožu, Prevaliah, Ptuju, Slovenski Bistrici, Sloveli jgradcu, Šoštanju in Šmarja pri Jelša tj, se torej opozarjajo, naj naslavljajo vse vloge prej navedenega značaja, ki so jih dosedaj naslavljale na finančno^ direkcijo v Ljubljani, oddelek za ska finančna direkcija, finančni inšpektorat v Mariboru. * Zlato poroko sta praznovala v Mariboru višji revident južne železnice v pokoju g. Fran Blažon in njegova soproga Josipina Pet desetletij je minulo, odkar živita v najlepšem sožitju. Jubilanta sta za svojo visoko starost še vedno zdrava in čvrsta. Zakonca imata dva sini, cd katerih je Franjo postajni načelnik v Dravogradu, Davorin pa davčni uradnik v Konjicah Oba sta navdušena sokolska delavca in Jugoslovetia. Jubilantoma še mnogo let! * Uradni dnevi komisarja za agrarne operacije v Mariboru, ki so se doslej vršili vsak prvi četrtek v prostorih mariborskega oblastnega odbora, se bodo po odredbi komisije za agrarne operacije v Ljubljani vršili odslej vsako prvo soboto v mesecu, in če je ta dan praznik, prihodnjo soboto od 10. do 1Š. ure v prostorih sreskega načelnika v Mariboru, levi breg. * O kulturi in produkciji lanu bo predaval v nedeljo 12. t. m. ob 10.20 v Radiu Ljubljana g. Anton Šinkovec, podjetnik, Groraplje pri Ljubljani. * Zanimiv nebesni pojav je opazoval nekdo, kakor beremo v «Jutru», v petek 3. t. m: med pol 11. in 12. uro. Na nebu se je utrnila zvezda, ki je bliskovito švignila proti jugu, nato se je ustavila in pričela nihati, sprva zelo hitro, nato počasneje, nakar je naredila skok visoko navzgor, nato globoko dol in zopet visoko gor, pri tem pa je zavila tudi na desno, levo in-je zopet nihala, nakar se je ustavila in po kratki dobi znova pričela svoja čudna vijugasta pota. Ves čas je močno utripala in se bolj in bolj manjšala, dokler ni slednjič izginila. Utrnjena zvezda je padla, kakor razlaga ta pojav pisec v «Jutru», v območje privlačne sile nekega drugega svetovnega telesa in je zadobila pospeševalno gibanje zaradi njegove privlačnosti. V pričetku premočrtno, nato pa nihajoče. Zvezda je dobila zaradi pospeševanja vedno večjo hitrost ter se je bližal privlačni masi. Na svoji poti, sprva premi, nato krivi, se je morala izogibati drugim manjšim svetovnim telesom, ki je zaradi svojega premalega pospeška na njo niso mogla popolnoma privleči nase, povzročila pa so, da je morala stopiti iz svoje preme poti v krivuljasto ter s tem povzročati nihanje v razivb smereh. Bilo je videti zaradi silne oddaljenosti, da niha v ravnini, iz dejstva, da je postajala vedno manjša, pa sklepamo, da se je od nas bolj in bolj oddaljevala in da je to bila njena strahovito hitra vožnja po nezakonitih zveriženih notih tia. kamor ne more niti naša fnnrnznn _ v neslcnTir.nnsr. kier np vemn 7n njeiiu usuuu. i * Tečaj o knjigovodstvu in kalkulaciji za koncesionirane stavbne obrti. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi štiritedenski tečaj o knjigovodstvu in kalkulaciji za koncesionirane stavbne obrti (stavbenike, zidarske in tesarske mojstre, izvzemši kamnoseke in vodnjakarje). Tečaj se bo vršil v Ljubljani v I drugi polovici januarja, odnosno v februarju, in sicer v popoldanskih in večernih urah po tri dni v tednu.Razen knjigovodstva in kalkulacije, specialno v stavbni stroki, se bo v okviru tega tečaja priredilo predavanje, ki naj v teku par predaval-nih ur seznani stavbne obrtnike tudi z glavnimi obrtnimi in davčnimi predpisi, predpisi o sklepanju pogodb ter o zavarovanju in zaščiti delavcev. Opozarjamo na ta tečaj, ki bo osobito koristen onim stavbnim obrtnikom, ki doslei niQn impn nrnitcp nrnck"mmfi Ifnlf k-niicrmmfick-t tečaj. V tečaju bodo predavali med drugim tudi strokovnjaki, ki kot stavbni obrtniki poznajo snov tudi iz lastne prakse. Prijave za udeležbo s točnim naslovom prijavljenca je poslati naj-kesneje do 20. t. m. neposredno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Sprejmejo se v tečaj po razpoložljivosti prostora poleg stavbnih obrtnikov tudi pomočniki, ki so dovršili najmanj štiri leta prakse. Podrobnejše ob-Jjecle ^začetka^ tečaja, glede učilnine itd. * Nova pivovarna v LaSkem. Silno zanf-nianje je zavladalo sirom Slovenije za snujočo se pivovarno v Laškem. Kakor čujemo, prihajajo od vseh strani ponudbe na podpis delnic in od povsod vprašanja v različnih, pivovarne se tičočih zadevah. Pojasniti se mora posebno, da pivovarna ni izključno stanovsko gostilni-čarsko podjetje, čeprav so to akcijo pričeli gostilničarji, marveč bo pri njej v veliki meri udeležen tudi negostilničarski kapital. Bojazen glede konkurence od strani drugih pivovarn nima podlage, ker se gostilničarji, ki imajo največji interes na pivovarni, zavežejo, da bodo jemali pivo izključno le v novi gostilničarski pivovarni. * Tečaj za mizarsko luženje na Bledu. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi v prvi polovici februarja aa Bledu tečaj za mizarsko luženje. Tečaj bo trajd tri dni. Poučevalo se bo luženje raznovrstnega mehkega in trdega lesa, pri čemer se bodo uporabljala najnovejša lužila po najmodernejših receptih. Udeleženci bodo dobili tudi navodila glede nabave lužiMn pregled receptov,za njih sestavo. V tečaj se sprejmejo predvsem mojstri, po razpoložljivosti prostora pa tudi pomočniki z daljšo prakso. Prijave s točnim nastovom prijavljenca je poslati najkesneje do 20 t m. neposredno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Podrobna pojasnila dobe prijavljenci neposredno. * Celoletni mlekarsko-sirarski tečaj. Uprava ' mlekarske šole v Škofji Loki obvešča interesente, da bo otvorila 1. februarja letos četrti , celoletni mlekarsko-sirarski tečaj. Vzdrževalnina 'znaša na zavodu mesečno 750 dinarjev; prosilci izven Dravske banovine plačajo k temu še 1000 dinarjev šolnine za ves tečaj. Prosilci, ki .žele obiskovati tečaj ob svojih stroških, naj vložs takoj prošnje za sprejem pri ravnateljstvu zavoda, oni pa, ki si obetajo podpor, naj vlože prošnje za podpcro pristojnim banskim upravam, odnosno ministrstvu za kmetijstvo in vode. Podrobnejše podatke o sprejemu na zavod in o učnem načrtu zavoda prejmejo interesentje pri pristojnih banskih upravah in pri upravi mlekarske šole v Škofji Loki. * Popravek. V zgodbi o zlikovcu Moletu je bilo pisano, da je Mole lani obstrelil orožniškega kaplarja Ignaca Jelovška, kar pa je pomota. Točno je, da je orožniški kaplar obstrelil Moleta. * Pregled oseb, ki izgube invalidnino. Minister vojske in mornarice je odredil, da osebe, ki po novem invalidnem zakonu izgube pravico za prejemanje invalidnine zaradi tega, ker so ocenjene z manj kot 30 % nesposobnosti za de'o, moraio Donovno pregledati glede njihove sno- snnnnan, nirrnmn nmpjpnp tspncnhnncti vn vr^pnio vojasite siuzDe koi oseDni ODveznim. rregiea se mora izvršiti tako, da se za sedaj izvrši pregled onih oseb, ki so iz občine v neposredni bližini kraja, kjer so štabne komande polkovnega vojnega okrožja, osebe iz oddaljenih občin pa se bodo pregledale, ko se bodo vršili nabori Temu pregledu se morajo podvreči vsi oni invalidi, ki so ocenjeni z manj ko 30 odstotno nesposobnostjo za delo in so bili rojeni leta 1881. ali pa prej. * Novice iz Goreniega Logatca. Pišejo nam iz Gorenjega Logatca: Silvestrovanje v Sokolskem domu se je tudi letos izvrstno obneslo. Zbrano je bilo samo domače občinstvo, ki je tudi v resnici prišlo na svoj račun; kajti smehu ni bilo ne konca ne kraja. Na sporedu so bili šaljivi prizori ter dve enodejanki. Vse prav dobro podano. V takem razpoloženju slovo od starega leta pač ni bilo tpvkn _ Tukajšnji Orel je prenehal obetojati, ker ni .. c^i,«!.. l.....i..: Jugoslavije. Svoje imetje je Orel že pred meseci odstopil Ljudski posojilnici v Logatcu. Ni pa dvoma, da bo polagoma marsikak dosedanji Orel pristopil k Sokolu kraljevine Jugoslavije, ki se je ustanovil kot viteška organizacija za telesno in moralno vzgojo državljanov. — Ali hodite poslušat radio v Sokolski dom? * Smrt 104Setn3ga moža. Na Prestranku pri Postojni je umrl te dni gosp. Janez Klemen, ki je dosesrel visoko starost 1f)4 Ipt Pnkninik- if ..>».1 , V/ T Pi voliuilliu, t/11 J^. 1 CI/jUIUUH f.U~ spodar in prijeten družabnik, zaradi česar je bil med ljudstvom zelo priljubljen. Blag mu spomin! * Poskusen samomor. Na novega leta dan zvečer je na Kralja Petra cesti v Celju v svoji sobici v samomorilnem namenu izpila večjo količino raztopljenega strihnina 22letna prodajalka Marica, ki je bila uslužbena pri svojem stricu, prodajalcu južnega sadja. Ko so domači opazili obupno dejanje mladenke, so nemudoma poklicali na pomoč zdravnika dr. Hočevarja, ki je odredil takojšen prevoz mlade kandidatke smrti v celisko bolnico. Tam so ji izprali želodec in se nahaja že izven nevarnosti. Vzrok poskuše-nega samomora ni znan. * Zmrznil v snegu. Še pred novim letom se je izpod Ljubične pri Poljčanah podal od doma bivši premožni posestnik in vinogradnik, pre-vžitkar pri svojem sinu, 801etni Kegu, da bi obiskal svojega zeta, ki je dobre pol ure daleč v svoji zidanici kuhal žganje. Zet Kacjan je s svojim tastom prebil ves dan in mu je zvečer, ko se je zmračilo, še prigovarjal, naj ostane pri njem, da se ne bi ponesrečil na fedeai poti. Tast, izredno čil možak, pa se je vendarle napotil proti domu. Več dni ga doma niso pogrešali, ker so mislili, da je ostal pri zetu. Pozneje pa, ko so se domači in zetovi sestali, je postalo vsem jasno, da se je morala zgoditi nesreča. Po daljšem iskanju so našli starega moža zmrznjenega v Hauptmanovem grabnu. Gotovo je stnrec na ledu padel, omedlel in potem zmrznil. O kakem napadu ne more biti govora, ker je bila njegova gotovina nedotaknjena in je mož imel daleč naokrog samo prijatelje. * Poleg ogljenice zgorel. V bližini vasi Dolnje Tople rebri ^o našli te dni oglarja Alojzija Me-šeta strašno ožganega in mrtvega poleg njegove ogljenice. Komisija je ugotovila, da je morala biti kopa slabo napravljena in da so iz nje uhajajoči plini omamili nesrečnega oglarja, da je postal žrtev plamena, ki je šinil iz kope. Pokojnik je bil priljubljen mož. * Smrtna žrtev streljanja z možnarji. Na sveti večer je umrl v bolnici v Slovenjgradcu mladenič Franc Prosečnik iz Topolščice, ki se je nedavno na obeh nogah močno obstrelil pri streljanju z možnarjem. Ker ni dopustil, da bi mu eno nogo odrezali, je moral zaradi nastalih komplikacij še tako mlad pod zemljo. Tragična usoda pokojnega Prosečnika bodi resen opomin vsej mladini, ki se tako lahkomiselno rada ukvarja ob raznih prilikah s streljanjem z možnarji. *Pri vožnji čez Savo utonil. Malo pred novim letom je utonil v bližini železniške postaje Sava '/plpvniiL-i Hplnvpp 9filptni .TVv/p flrnhiinr i'/ V.r\-uuonilzia, občino fit. Lanlbort. Grabnar jo l^il uslužben pri progovni sekciji Zagorje m je bil usodnega dne zaposlen na progi Sava—Zagorje. Po končanem delu je šel z nekim prijateljem onkraj Save, kamor sta se pripeljala z Gercanovim brodom. Zvečer sta se vrnila in naprosila bro-darja Gerčana, da ju prepelje nazaj čez Savo. Ko so prišli v bližino kraja, je Grabnar najbrže mislil, da je brod pri kraju in je skočil namesto na zemljo v vodo. Seveda ga je voda takoj zakrila. Brodar in prijatelj sta čula samo par klicev na pomoč, potem pa je vse utihnilo. Prestrašena sta nekaj časa iskala truplo ob obrežju ali brezuspešno. Pokojnik je bil sin uglednega posestnika in župana šentlambertskega g. Josipa Grabnarja. Tragična smrt splošno priljubljenega mladeniča je vzbudila globoko sočuvstvo z nesrečno družino. * Nc3I*ocq nrl sircltantu. V mali -v-nnici . £^>ko- -1J-..... , -: —u v.t. wljv. njem iz možnarja odhod starega in prihod novega leta. Fantje pa niso znali prav ravnati s smodnikom ter so možnar preslabo zamašili. Posledice so bile, da se le možnar razletel. Trije fanjo. pa so obležali na tleh z razmesarjenimi obrazi. Ponesrečeni fantje so I7letni Valentin Capuder, njegov brat 161etni Jože Capuder ter njun 231etni sosed Anton Merkužic. Najhujše je poškodovan Valentin Capuder. Tudi Anton Mer- M vir* nrA^di n rvekorl Ve uun.Mii uuiua, nci\uu pa .ic 5LC1\C1 v mtvjvicu na telefon. Poklical je rešilni avto iz Ljubljane. Ta je res kmalu prišel in odpeljal vse tri ranjene fante v ljubljansko bolnišnico. * Samomor mladega trgovca. Te dni so našli'na postaji Verd poleg glavnega tira železniške proge Trst—Ljubljana v praznično obleko oblečeno moško truplo. Glave ni bilo pri telesu ter je kljub iskanju niso mogli najti. Pri preiskavi trupla so ugotovili, da je mrtvec dolenje-Iogaški trgovec Peter Pire. Ugotovljeno je dejstvo, da je izvršil Pire samomor, kar priča poslovilno pismo na sestro, ki so ga našli pri nesrečniku. Pri njem so dobili tudi nekaj denarja. Povozil ga je, kakor sodi železniško osebje, najbrže nočni brzi vlak iz Trsta na Dunaj. Kaj je gnalo mladega, simpatičnega moža v prostovoljno smrt, ni mogoče s sigurnostjo ugotoviti. Pokojnik je bil doma z Gomilskega v Savinjski dolini. * Samomor invalida. Te dni so- našli 38let-nega invalida Jerneja Šeška v njegovem stanovanju v Židovski stezi v Ljubljani sredi sobe obešenega na precej visoko stojalo. Obešenec je bil sključen in je skoro sedel pri tleh. Pokojni Šešek je bil poročen, vendar je njegova žena živela ločeno od njega v Bukovici pri Vodicah, odkoder je bil doma tudi on. Iz listkov, ki šo ležali raztreseni po mizi, je bilo razvidno, da je šel nesrečnik prostovoljno v smrt zaradi družinskih neprilik. Komisija je vzela v svoje varstvo dve pokojnikovi hranilni knjižici, glaseči se skupno na okrog 24.000 dinarjev. Tudi pri sebi je imel nekaj nad 1000 dinarjev go-tovine. * Divji prašič v trboveljski okolici. Na Štefanovo je zasledil rudniški nadgozdar gospod Arhar v svojem revirju na Reki divjega prašiča. Obvestil je o tem rudniškega obratovodjo gosp. inž. Widro, ki je v naglici zbral nekaj lovcev; in se podal z njimi v revir, da napravijo lov na redko žival, ki je menda le slučajno zašla v trboveljske gozdove. Žival je med tem že zbežala, pustila pa je za seboj popolnoma sveže sledove in se je dobro poznalo, kje se je valjala po snegu. Nekaj dni nato so opazili prašiča na Sv. Planini v bližini hiš, kamor je prišel iz reških gozdov čez Štarkljev hrib. Od tod je krenil najbrže v zagorsko kotlino. * Lahkomiselnost. V Dolenji Topli rebri so si fantje izmislili kaj čudno zabavo. Plesali so do pozne noči v neki hiši. Za konec pa so se hoteli posladkati s pijačo: nalili so v lonec liter žganja in vrgli v ta liter pol kilograma sladkorja. Vse skupaj so dali v odprto peč. Hoteli so, da bi žganje zavrelo. Ogenj v peči pa je llkrpnil rlrilg-app? nhlivnil jp žganjp, Vi jp 7ago^ rolo e evotiomodrim plamenom in sa popjnalo visoko pod strop. V hipu so se vnele deske na stropu. Nastal je ogenj. Fantje so ostrmeli, nato pa so začeli vsi preplašeni gasiti ogenj. Šele po dolgem trudu se jim je posrečilo, da so ga udusili. Malenkostna neprevidnost bi stala fante lahko nepregledno mnogo, kajti hiša, v kateri so rajali, je stala sredi vasi. * Poskusen samomor. V ljubljansko splošno bolnico so pripeljali 321etnega rudarja Antona Klemenca iz Hrastnika. Klemene se je spri v družini in se zaradi tega ustrelil. Nameraval si je v samomorilnem namenu pognati kroglo naravnost v srce, vendar se je k sreči zadel nekoliko pod srcem. Navzlic temu pa je njegovo stanje izredno nevarno. * Vol se ponesrečil. Pred dnevi se je v Lomu pred Tržičem zgodila čudna nesreča, ki je Zahtevala sa žrtev vola. Neki pocectnik ima nivpk" t.i^.. ni. . -.. l .-,1,,., ^ i-a a i luknja. Žival je bila najbrž precej lačna in je začela gledati, kje bi se dobilo kaj za želodec. Vol se je vzpel s prednjima nogama po steni in vtaknil glavo v luknjo. Skozi to luknjo navadno mečejo seno živali v jasli. Ker pa je vol imel precej velike roge, ni mogel potegniti glave na-, zaj. Potem mu je pa na steni spodrsnilo in vol ■ je obvisel. Ko je čez nekaj časa prišel gospodar I in videl obešenega vola, ga je skušal rešiti. Začel 1 mu ie žae-ati rn^e n nrp.den ip. končal deln. ie * Dolarje je ukradel. Nedavno so v Ljubljani aretirali Stanka Kaiserja, bivšega čevljarskega | pomočnika. Fant je že od nekdaj vajen pohajkovanja in brezdelja. Star je šele 25 let, pa je bil že devetkrat kaznovan in je presedel v ječi skoro dve leti. V poslednjem času se Kaiser ni več za* drževal v Ljubljani, temveč se je potepal po de-! želi, kjer je iskal raznih tatinskih prilik. Ko ga je policija slednjič prijela v neki gostilni v okolic Sv. Križa, so našli pri njem nekaj nad tisoč dinarjev v našem denarju, pod podlogo njegovega suknjiča pa 145 ameriških dolarjev. Policija je dobro vedela, da si Kaiser dolarjev ni pridobil na pošten način. Vendar je Kaiser zanikal vsako nepošteno dejanje, dokler ni slednjič povedal, da je denar našel v vlaku, kjer je padel iz žepa nekemu neznancu. Seveda pa so vedeli izkušeni možje na policiji, da je tudi to prazen izgovor. Vtaknili so Kaiserja v zapor in čakali, da prispejo poročila z dežele. Na podlagi vesti v no-vinah se je te dni res oglasil na policiji neki možak z Dolenjskega, ki je povedal, da so pri Kaiser ju najdeni dolarji najbrž last njegovega strica Antona Moharja, ki je prispel šele nedavno iz Amerike. Pred dnevi namreč se je Mo-har nahajal v neki gostilni v Žalni. Tam se mu i je pridružil mlad človek, ki je ves čas silil vanj I in se sploh izredno sumljivo sukal okrog že precej dobrovoljnega strička. Če čas pa je neznanec ; izginil in je Mohar nenadoma pogrešil dobro rejeno listnico, v kateri se je nahajala večja vsota našega denarja in pa šop dolarjev. Moharjevemu odposlancu so na policiji pokazali Stankovo sliko in on je, ker se je takrat tudi sam nahajal v omenjeni gostilni, takoj spoznal dotičnega vsiljivca, ki je tiščal v njegovega stri a. Stanko Kaiser je oškodoval Moharja skupno baje za okrog 80.0C0 Din, ki jih je po veliki večini že zapravil. * Požig v Jaršah. Na novega leta dan okrog 9. zvečer je začelo goreti v listnjaku gostilne Franca Valjavca v Zg. Jaršah. Domači so ogenj z velikim trudom udušili. Ob polnoči pa je začela goreti šupa na vrhu strehe. Ogenj se je z neznansko hitrostjo razširil na pod in zraven stoječi hlev. Ker v Jaršah ni gasilnega društva, so poslali s kolesom nekega fanta v Radomlje, da je obvestil o požaru tamošnje gasilce. Med tem časom so prihiteli bližnji sosedje na pomoč in rešili, kar se je rešiti dalo. Kmalu pa je prišlo radomeljsko gasilno društvo, hitro stopilo v akcijo in obvarovalo s svojo motorno brizgalno vsaj stanovanjsko hišo, katero so že objemali plameni. Živino razen krave so rešili, zgorelo pa je mnogo orodja. Da je bil ogenj dvakrat podtaknjen, je gotovo. Za požigalcein ni sledu. * Razni vlomi. V trgovino Franceta Ločni-karja v Arclinu v bližini Vojnika je bil izvršen nedavno izredno drzen vlom. V tamošnji okolici sta se pojavila že pred dnevi dva sumljiva moška, ki sta se oglasila na predvečer vloma tudi pri Ločnikarju. Ker sta bila videti precej nevarna, so ju kratko odslovili, na kar sta izginila. Iz trgovine je zmanjkalo okrog 40 metrov črnega sukna, 20 srajc, več dežnikov, 8 pletenih jopic, 50 metrov belega platna, moški površnik, razne jestvine, več škatel cigaret in čokolade ter nekaj kovanega denarja. — V Trbovljah je nekdo pokradel raznim delavcem obleko, čevlje, perilo in drugo. Tatvine je nujno osumljen 261etni fant, ki bo vlomilec skušal spraviti ukradeno blago v denar, se vsakdo svari pred nakupom. Sirov pobalin. Na večer na novega leta: «Nikar ne obupaj! Še se dobro spominjam, ko si mi dostikrat pravil, kako se je vam godilo v vojni gori v Tirolah; tam si imel zvestega pri- dan sta se pred Rojčevo hišo pod Ivančno gorico ! jatelja — ime sem že pozabila —, ki si ga ne-kepala mladi avtomobilski podjetnik Rafael Sim- j v.arno ranjen obvezal in odnesel na varno. Pravil čič in Gaber Bršnak s Hudega. Nenadoma se je si tudi> da ie bil ta tv°j nepozabni prijatelj bogat pojavil še ne 201etni Polde Kavšek iz Mlešče- i1,1 da 3e velik posestnik v obližju Kranja. Kaj pa, vega in se pognal s klicem «auf biks» v Bršnaka. j £e bi se sedai k "jemu zatekel; gotovo ti bo Ko je Simčič opazil, da se zaganja Kavšek v I pomagal vsaj v prvi sili.» prijatelja, je hotel temu pomagati, v tem trenutku pa ga je že z odprtim nožem napadel Potrti mož se je razveselil teh ženinih besedi, vstal je izza mize, počasi šel k svoji ženi in jo «To ti preskrbim jaz! Kdaj se pa misliš odpeljati ?> «Precej jutri zjutraj. Kje boš dobila potreben denar?» «Bodi brez skrbi!> Po skromni južini je žena odšla v vas k svoji Kavšek. Ker je Simčič videl, da se noža ne bo, ves vesel objel: ubranil, je stekel, a mu je na spolzkem snegu «Ljuba Katinka, dostikrat si me že rešila v spodrsnilo in padel je tako, da ga je Kavšek! stiskah s svojim bistrim razumom, tudi sedaj dosel in ga na tleh ležečega pričel obdelovati; Upam, da me boš, a ne samo mene temveč vse z nožem. K sreči je imel Simčič še toliko pri-;nas! Ta moj prijatelj, ki sem ca rešil gotove sotnosti duha, da se je v snegu prevalil, z levo smrti, je Joško Strniša. Kar do^ njega se bom roko prestregel vbodljaje ter si s tem rešil živ-'podal! Samo kje naj vzamem denar za vlak?» Ijenje. Vse se je zgodilo s tako naglico, da je Simčič, ko mu je prišel tovariš na pomoč, le še zakričal: «Beživa, zaklal me je», nakar sta stekla pred pobesneležem v Rojčevo hišo. Ker je bila nevarnost izkrvavitve, je g. Roje ranjenca takoj z avtom zapeljal k zdravniku, ki mu je zašil rane. Po dejanju se je sirovež pojavil v sosedni gostilni, kjer še je samozavestno hvalil: nekdanji prijateljici Grcarjevi Leniči, H je bilk «Sedaj sem pa Simčiča razrezal.» Gostje pa, čim še vedno dekle in šivilja. Prav vse ji je potožila, so se prepričali, da je Kavšek govoril resnico, pa ji je dala v zastavo svojo srebrno žepno uro, so zverinskega junaka spravili iz gostilne in ga samo da ji je posodila potreben denar za mjževo na cesti temeljito premlatili. Zadevo ima v ro- vožnjo. kah orožništvo. j Zelo zadovo]Jna je biIa? ko se je na ve?er po_ ivreuii iaiii * Strašne posledice alkohola. V Polani v' vrnila k možu in ljubljenim otrokom, je po dejanju pobegnil. - V žu^niščeTsv."petra 1J P,"ekrnurju so Štefanovo obhajali prav veselo. | še z mrakom v prihodnjem jutru se ie Jaka pod Svetimi gorami Je vlomil te dui neki Anton,Jgrah' P|esah so m pili brez konca. Vmo, veci- Hrenovec odpeljal k svojemu vojnemu tovarišu. K., doma iz tamošnje okolice. Tat si je nabral že noma smarmca, je kmalu storilo svoje Nekateri precej raznih vrednosti, vendar so ga pri tem 150 .lzgflh razsodnost. Posebno dva kmeta sta zalotili uslužbenci in ga prepodili. Med begom !ga,m,ela prefJ pod kIobuk°m- Začela sta se pre- Poldne je zazvonilo, ko je Jaka izstopil na je moral tat odvreči marsikako stvar, tako da je rekau Frerekanjei;sf Je za nekaj trenutkov sPre" zadnji Postai« ter P^asi korakati proti do-oškodoval župnika le za okrog 100 Din vrednosti. I™ vpr.etep- ^den 3e Pograbil motiko, ki je movanju svojega prijatelja. Zelo težko je hodil; * Pobegel dečko Vdova Frania Dežmanova v ,bhzim' druffl Pa neko dru^° orodie- noga. ki se je usekal vanjo, še ni bila popolnoma stanujoča na Cestiv MSTv LiubTiani ,e Nesrečllika sta z vso bes«ostio udr'hala zaceljenn, a poleg tega ga je še mira! pri hoji SXdadiec; bini,SJStm in staoma- ^ ^ki ga je bii°za vee kakor d"e pedi - r\ m t - ■ ■ gala- Namlatila sta se do smrti. Eden je ze po- na debelo. „ ^k0lkL3e;.S,C_eL?: kopan, drugi pa je gotovo tudi že izdihnil. Sploš- no je znano, da povzroči največ zločinov šmar-nica. Zadnji čas je, da se ji napove neizprosen oskrbi vzgojevališča na Kodeljevem, je prišel za praznike domov na počitnice. Od doma je pred dnevi izginil in ga odtlej domači niso več videli. Dečko se najbrže potika kje po deželi. Ilinko je za svojo starost dobro razvit. Oblečen je v športno obleko, na glavi ima čepico ter je Hjudje, ki trpe na otežkočeni telesni po- Ko tako hodi, ga dojde voznik s kolesi jem. «Dober dan, mož! Kakor je videti, težko hodite. Če ste namenjeni še daleč, lahko prisedeteb Jaka se je peljal in dobre pol ure zatem je trebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapo!-^ £fto.Pa P^d lepim Strniševin, domom njenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol,1 jjf™*™ S<> baS ,UZinah' k° ^ Je pozdravU rjavih las in takih oči. * Detomor v celjski okolici. Na novega leta'™0 utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni- M gospodar Joško ie od vesel ia oo-kočil jutro so šla dekleta iz vasi Pečovje pri Štorah da^>e sluzmee, f.šurah, hemeroidnem zamotkuj ^ ^M^SeZ nepo Jbn2a t^arS k maši na Teharie ter našla v snegu trupelce fistl,,ah< j**0 za iztrebljenje črevesa zjutraj ^ m objel svojega nepozabna tovariša- in zvečer po četrtinko Francjožefove grenčice. i D . „. . T . . „ , Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo,!. . fog te Z1VI' Jaka!, Ve,,dar,sl enkrat ob" da se poslužujejo Franc Jožefove grenčice po to 'e.lePf!' a4 zakal te; lako do blIt>? operacijah z najboljšim uspehom. Franc Jožefova ffx{ fem ze' da te ^mlja, ker nisi grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in dal ,,obenesa glasu 0(1 sebe> špecerijskih trgovinah. novorojenčka ženskega spola. Dekleta so o nenavadni najdbi nemudoma obvestila orožniško postajo v Štorah, ki je uvedla poizvedbe za nečloveško materjo. * Pijani fantje so ga napadli. V ljubljansko bolnico so pripeljali iz male hribovske vasi Javorje posestnika Gorjanca, ki je v Pajkovi gostilni postal po nedolžnem žrtev vinjenih fantov. Fantje so se med seboj sprli ter začeli svoj spor reševati z noži. Ranili so tudi gostilničarko. Aloj- Zadnja nedelja pred Božičem. Mladi, komaj trpini kranjski Janezi: z,jo Pristopcevo. Njej je pr.tekel na pomoč Gor- nad tridesetletni drpžinski oče Jaka Hrenovec je janc, k. je dobil od podivjanih fan ov hude rane tožno sedel • mi/J gredi sobe se je • ]q tro e po obrazu ,n rokah. Gostilmčarka se zdravi maHh olrok £eUetni j k [TlMJKJhlC!i in L Nepozabna prifatelfa Mnogo sta si imela povedati stara vojna tovariša, sedeča za mizo in vživajoča okusne kloba-sice krvavice. Tako dobre volje sta bila, da sta se še spomnila tiste zbadljive pesmi, ki so jo zložili vojni doma, Goriančevo stanje pa je bilo zaradi izgube krvi precej nevarno. Od fantov so dva že aretirali. * Predrzna tatvina. Ko je te dni na večer prišel mizarski mojster g Janko Šmid do svojega stanovanja v hiši Marije Konstantinove v Škofji Loki, se mu je takoj dozdevalo sumljivo, da so vrata njegove sobe odprta, čeprav jih je pred svojim odhodom v delavnico, ki jo ima v sosedni hiši, dobro zaklenil. Še večje pa je bilo presenečenje g. Šmida, ko je s kratkim pogledom ne dveletni Joško. A žena Katinka je sedela poleg peči in lupila krompir za južino. Dolgo časa je vladal molk med zakoncema, naposled spregovori mož: «Tako žalosten in v takih skrbeh še nisem bil, kakor sem to leto. Dokler me ni zadela nezgoda v gozdu, ko sem se usekal pri tesanju tramov, je že še šlo. A kaj bo sedaj? Pa še nečesa ti ne smem več prikrivati. Prav včeraj, ko sem bil sam po sobi ugotovi!, da je ob času njegove odsot- d°ma;.je P^e,JakeC In povedal, da se bomo nosti gospodarila po obešalniku in v omari tuja m°ra1 'ff*1 lzn]egove bT^.e'ker ™"^msem roka, ki mu je odnesla dokaj obleke. Zmanikala m°gel pIača ' nf3emmne- ^ b« sedaj? Denarja je dobro ohranjena črna obleka, temnosiva suk- mmava'"' drllgega ne bo' kakor da nas bodo nja s plišastim ovratnikom in druga suknja temnejše barve, dežni plašč in siv klobuk. G. Šmid je tatvino prijavil škofjeloškim orožnikom, ven- vse postavili na cesto v zimo ...» Revna res je naša soba, s sajami je malami. Notri ni noben"ga poda, pa tud' okna n'bene^a. ' Zdaj se čas nam približuje, ko menaža se deli. Spet se vsakdo pritožuje, nad menažo se jezi. Juha čista kakor vodi, sedem ričetov na dnu. Vsak je dan enaka moda, od zabele ni sledu. Vsak soldat 'ma delo svoje; eden kuri, drugi poje, tretji bije si uši... A te vojske konec ni! Katinka je odnehala z delom; tudi ona je nekaj časa kar brez misli zrla skozi okno, kjer je videla, dar bo drznega tatu težko izslediti, ker manjka kako pada sneg venomer dalje... Ko tako pre- (čas. Kajpak sta jima druščino delala tudi Joškova njim vsaka sled. Ker se utegne zgoditi, da mišljuje in premišljuje, reče naposled: (ženlia in staii Jožkov oče preužitkar. Vse prekmalu je starima prijateljema mineval Naslednji dan je Joško peljal svojega nepozabnega tovariša na postajo. Prijazna Joškova ženka je moževega prijatelja dobro obložila z raznimi jestvinami. Ker sta morala prijatelja še čakati tla vlak, sta ga čakala v bližnji gostilni in je Joško pri tem stisnil Jaki še nekaj stotakov: «To imaš, Hretiovec za prvo silo. Nikdar te ne bom pozabil! Saj ti ne moreni poplačati tega, kar si storil zame v Tirolah, ko si me z nevarnostjo lastnega življenja rešil. • Na pomlad pa prideš z družino k menih Ob prihodu vlaka sta se zvesta prijatelja še enkrat prav iskreno poslovila in si želela srečne praznike. Dasi sta bila oba stara vojaka, sta vendar imela solzne oči. Prvo, kar je storil Ilrenovee, ko je dospel s postaje k otrokom in ženki, je bil vzklik: «Ti si nas rešila, draga ženka!» Na pomlad pa se je preselil Jaka z vsemi svojimi k zvestemu prijatelju. Anton Stražar. KAJ VSE JEDO LJUDJE. Kakor imajo dežele različno podnebje, različno rastlinstvo in živalstvo, tako so tudi prebivalci primorani, hraniti se z najrazličnejšimi jedrni. Ce presojamo hrano, ne smemo pozabiti ene okolnosti, ki je jako malo znana: v vročih in vlažnih deželah imajo jedi čisto drugačen okus kot pa v deželah zmernega pasu. Tako ohrani od vseh pitomih živali le prašič isti okus,.celo boljši je kot pri nas, medtem kp imajo druge živali v takih krajih večkrat prav zoprn okus. Tem boljše so tam divje živali, ki so pri nas neužitne. Tako je ponekod tigrovo meso silno priljubljena jed. Iz istega vzroka so tam priljubljene ostro začinjene jedi, ki so za nas neužitne. Tako ponekod potresajo sir in druge jedi s poprom. Sicer pa je bil in ostane glad najboljši kuhar. V vojskah, posebno ob dolgotrajnih obleganjih so ljudje jedli podgane in miši; vrabci in vrane pa so bili prava slaščica. Stvari, ki so bile prej neužitne, so jedli ljudje s poželjenjem. O tem nas je dovolj poučila zadnja vojna. Če se kdo izmed nas čudi, ko sliši, da jedo otočani Južnega morja posebno radi lisice in jazbece, je to nevednost, kajti tudi pri nas ima jazbečevo meso navdušene jedce. Zlasti pre-kajeno nekaterim prav izborno diši. Tudi oslovo meso je užitno. Bogati Rimljan v starem veku Mecen je silno rad jedel oslovo meso. Kancler Franca Prvega, francoskega kralja, Ant. Duprat, je tudi jako čislal oslovo meso. Ničesar ni rajši jedel, pri tem pa se je tako odebelil, da je moral dati mizo v polkrogu izrezati, da je imel trebuh dovolj prostora. Po njegovi smrti je tudi ta moda prenehala. V prekomorskih deželah jedo skoro vse divje živali. Te pa se vse drugače pripravljajo, kot si predstavljajo naše kuharice. Med njimi so nekatere posebno slastnega okusa, tako na primer gazele in antilope. Posebno dobro diši tudi bivolovo meso. Celo kuhan slonov rep je priljubljena jed. Tudi velblodovo meso je dobro in užitno. Brazilci jedo papige, razne hrošče in opice. Evropca obide zona, ko sliši o teh nenavadnih jedeh ali če pride sam v položaj, da jih je pri-moran uživati. Nenavadnega se človek vedno brani. Koliko je pri nas ljudi, ki jih ne pripraviš do tega, da bi jedli konjsko meso, dasi vedo, da je mnogo ljudi, ki so nele primorani segati po tej cenejši hrani, ampak jo tudi prav s slastjo uživajo. Vse jedi so stvar osebnega okusa. Povsod se dobe ljudje, ki radi jedo to ali ono jed, ki je drugim ogabna. Nekje sem čital navodilo, kako pripravljati juho iz hroščev in neka nemška pesem iz dobe osvobodilnih vojn pripoveduje, kako so se francoski vojaki naslajali na neki juhi, v katero je po nepazljivosti gospodinje palo polno ščurkov. Ko je drugi dan hotela to popraviti s tem, da je dala vojakom izborno govejo juho, jim ta ni prav nič dišala. Vsi so zahtevali juho, kakor so jo jedli prejšnji dan. Kitajci in Samojedi jedo deževne gliste. Znani pa so tudi primeri, da so tudi Evropci cenili to jed jako visoko. Takih primerov bi lahko še mnogo našteli. Iz vseh se vidi, da je naša hrana jako različna in da igrajo tu važno in odločilno vlogo: podnebje, navada in v nemali meri tudi okus posameznega človeka. KAJ JE NIKOTIN; Narodna pesem poje, da je tobak sladka travi-ca. Marsikomu je res, a od vsega početka gotovo m bil. Kdor še ni nikdar kadil, temu je kajenje zoperno. Vsi kadilci bodo priznali, da jim prva cigareta ni bila nikak užitek. Čez malo časa pa so se temu strupu tako privadili, da jim je postalo kajenje prava potreba. Da pa človek tudi brez tobaka lahko živi, nam priča že dejstvo, da navada kajenja ni niti tako stara. Do leta 1560., ko je francoski poslanik v Lisaboni Ivan Nicot (izgovori Niko) uvedel po njem imenovano rastlino nikotiano kot zdravilo, je bil v Evropi tobak neznan. V tobaku pa ni samo nikotin. Tudi še ni prav dokazano, da je prav nikotin tista snov, ki dela kajenje prijetno. Vendar pa moramo reči, da je glavni strup v tobaku nikotin. V eni cigari je 100 do 150 miligramov nikotina. Če pomislimo, da že 200 miligramov tega strupa umori odraslega člo-vega, moramo priznati, da je v tobaku povprečno precej velika množina nikotina. Vendar pa pri kajenju pride le malo odstotkov nikotina v naše telo, ker bi se morali sicer vsi kadilci zastrupiti. Vkljub temu pa kajenje ni tako nedolžna stvar. S prekomernim kajenjem se lahko hudo zastrupimo. Pojavi nikotinskega zastrupljenja so: bledo-ličnost, potenje, omotica, cedenje sline, neenakomerno bitje žile, bljuvanje, driska. Zelo pogosti so pojavi kroničnega zastrupljenja, ki nastane zaradi neizmernega kajenja. Nikotinu pripisujemo povapnjenje žil in s tem v zvezi nagnjenost za srčno kap, oslabljenje sluha itd. Zelo pogosta posledica je, da ne moremo spati, da nam oslabi spomin, vid in da postanemo boječi. Tudi bolezni v želodcu in črevesju so zelo pogoste. Mnogokrat izgubi zastrupljenec z nikotinom tek do jedi, a kmalu nato občuti silen glad. Težko je odvaditi ljudi od kajenja; ta strast je vse preveč ukoreninjena. Komur pa je kaj do zdravja, ta bi smel pokaditi kvečjemu tri lahke cigare ali deset cigaret na dan. A še na nekaj bi kadilci ne smeli pozabiti: na prazen želodec je zelo škodljivo kaditi. Vdihavanje dima v pljuča bi morali popolnoma opustiti, sploh pa kaditi le lažje vrste tobaka in se kajepfe pri najmanjšem prehladu popolnoma vzdržati. Še nekaj!' Starejših ljudi ne bomo odvadili kajenja; zato pa bi morali skrbeti bolj za mladino in ne dovoliti kajenja doraščajočim mladim ljudem, ker pomeni za mladino nikotin oviro telesnega in duševnega razvoja. Razpasla se je grda navada, da kade tudi ženske. Če je nikotin tako škodljiv že močnejšemu moškemu telesu, kako nevarnejši je šele šibkejši ženski! OTROK SE STRAHU ŠELE NAUČI. Silno greše starši, ki strašijo svoje otroke z vsem mogočim ter tako že v nežni mladosti zastrupijo človeka z boječnostjo. O strahu zelo zanimivo razpravlja neki angleški dušeslovec, ki pravi med drugim: Ni nobenega razloga, da bi se otroci bali več nego dveh stvari, in še ti dve nista resni. Skoro vsak otrok pride na svet s prirojenim strahom pred močnimi zvoki in pred izgubo opore, to se pravi s strahom, da bo padel. Poskusi na mnogih otrocih so pokazali, da dete med 4. in 6. mesecem drugega strahu sploh ne pozna. A ko se boji otrok tudi drugih stvari, so krivi odrasli. Ko sem pro- [učeval sanje otrok, sem ugotovil, da ima 25 od-; stotkov otrok do 8. ali celo 9. leta strahotne sanje, v katerih se prikazuje navadno bavbav. Tudi sanje o živalih so pri otrocih pogoste. Otrok verjame vse, kar mi- odrasli pripovedujejo. V neposlušnem otroku, katerega strašimo z bavbavom, se razvije strah, ki škodljivo vpliva na njegovo poznejše življenje. Otrok ne misli na strašilo samo čez dan, temveč tudi ponoči se mu vidi, da ga strah preganja. Neprirojeni strah otroka pred stražnikom je navadno posledica dejstva, da odrasli istovetijo oko postave z bavbavom. Strah pred temo je pri otrocih zelu pogost in tako ukoreninjen, da se ga niti v poznejšem življenju ne otresejo. Če roditelji pravilno vzgajajo svoje* otroke, ni nobenega razloga, da bi se te vrste strah pojavil pri otrocih. Če sc mati sama boji teme, se jo bodo bali tudi otroci. Imel sem znanca profesorja-, ki je s svojo ženo skrbno vzgajal otroke. Oba sta pazila, da so jih dobro vzgojene pestunje stalno nadzorovale. Posledica je bila, da se ni noben otrok bal teme. Profesorjevi prijatelji so sledili temu primeru in tudi njihovi otroci se niso bali teme. Tako je nastala cela kolonija otrok, ki so se posmehovati svojim tovarišem, ker so se bali teme. Na tem primeru vidimo, da lahko strah pred temo pri otrocih sploh preprečimo. Nekateri trdijo, da prinese otrok na svet strah pred kosmatimi živalmi in da se ta strah razširi tudi na kosmato blago otroške obleke. Dokazov za to pa nimamo mnogo. Res je pa, da se otroci pogosto boje živali in da se jim o njih rado sanja. V nekaterih primerih lahko ugotovimo izvor-tega strahu. Otrok ima rad živali, boža jih in vleče za rep, včasih pa ravna z njimi tudi kruto. Če se igra otrok s tujim psom, se lahko zgodi, da pes zarenči ali srdito zalaja, tako da se otrok prestraši. Posledica tega je, da se začne bati vseh psov. Ta strah se lahko razširi na vse živali in potem ga je težko izbiti otroku iz glave. Najboljši način, kako ozdravimo prestrašenega otroka, je, če se vpričo njega igramo s pohlevnim psom. Spočetka bo otrok nezaupljiv in ga nikakor ne smemo siliti, da bi se sain igral s psom, kajti s tem bi se njegov strah še povečal. Če se pa poskus posreči, kar se zgodi skoro vedno, bo zanimanje otroka za psa povečano in prirojena ljubezen do živali bo končno zmagala. To lahko traja dolgo, toda trud se vedno izplača. Strah pred tigri in levi, o katerih se otrokom rado sanja, nastane na drug način. Otrok morda sliši v cirkusu leva tuliti in to mu potem ne gre iz spomina. Otroci pa redko vidijo divje zveri,-zato ta strah pri njih ne traja dolgo. Zanimiv pojav sem opazoval pri nekem otroku, ki je imel rad vse živali, pogleda na zajca pa ni prenesel. Čim smo prinesli v kuhinjo živega zajca, je začel otrok neusmiljeno plakati. Noben njegov bratec se zajca ni bal. Mati je sklenila pregnati otroku ta strah in pustila je njegove bratce, da so se dan za dnem igrali z zajcem. Strahopetni bratec je stal v kotu in dolgo se ni upal približati se zajcu. Nekega dne je pa le zbral ves svoj pogum m pobožal zajčka. Posihmal se je igral z zajčkom tako rad kakor njegovi bra'ci. Strah pri otrocih je, kakor rečeno, posledica napačne vzgoje. Če se mati boji teme, bliska ali groma, ne snif vpričo otrok o tem nikoli govoriti, sicer postanejo plašni tudi otroci. Prav tako vzbudi mati v otrocih strah za lastno zdra/je, če govori vpričo njih vedno o svojih boleznih. Treba je pa opozoriti otroka na vse nevarnosti, katere mu prete v življenju. Dobro je, če ?e otrok boji ognja ali prehoda čez močno z vozili natrpano ulico. Tudi je dobro, da se boji nevarnega psa ali druge nevarne živali. Toda ta nagon samoobrambe nikoli slabo ne vpliva na otroka. X Sodomo so baje našli. Osem kilometrov od Mrtvega morja so nedavno odkrili razvaline neznanega starega mesta. Učenjaki menijo, da gre za mesto Sodomo, ki jo je po svetopisemski zgodbi upepelil Bog zaradi njene pregrešnosti z Gomoro vred. KAKO JE TREBA KUHATI KAVO. Skuhati kavo, to zna vsaka gospodinja, ampak skuhati res dobro in okusno kavo, to pa zna le malokatera. Zato naj podamo tu malo nasveta, kako je treba kuhati kavo pravilno. • Ko zavre krop, ga odmakni, da preneha vreti, nato šele zakuhaj cikorijo, ki jo pa moraš zdrobiti, ne vreči v kosih v krop. Takoj nato stresi v krop še zmleto kavo in pomakni lonec zopet na , sredo ognjišča. Pri tem pazi, kdaj začne zopet vreti. Takrat premešaj kavo in ko prične kipeti, lonec takoj odstavi. Kava sme namreč samo enkrat prevreti. Ko si lonec postavila na kraj, prilij h kavi eno malo zajemalko mrzle vode in lonec pokrij. nemu krompirju mleka, mora biti mleko vedno l naročnika. Mi za «Domovino», ona za nas, tako toplo in ne hladno, to zaradi boljšega okusa in po vsej Sloveniji gre glas. Zibičan. pa da zmečkan krompir (pire) ne potemni, nego ostane lepo bel. IZ POPOTNIKOVE TORBE KONJIŠKO PISMO. Vlom, zlata gos in druge novice. Iv on j i c e, januarja. Vlomljeno je bilo v gostilno Antona Strešnika, gostilničarja na Prevratu pri Konjicah. Neznani storilci so z močnim železnim drogom odstranili omrežje okna ter se splazili v sobo. V X Naselbina ljudi, ki so se skregali s pametjo. V Asconi v Švici je naselbina, kamor se zatekajo čudaki, ki v svoji republiki lenuharijo in gladujejo. Tam žive baje tako, kakor je prav za zdravje. Svoje bolezni zdravijo s plesom. Obede in večerje začenjajo s telovadbo. Udeleženci, večinoma priletni možje in ženske, se začno gugati in prepevati. Tudi jedilni listi se priporočajo, na pr. za zajtrk skakanje na boso nogo po rosni travi, za obed ovčje mleko in naglici so odnesli nekaj steklenic vina, precej tobaka in nekaj steklenic žganja. Denarja na jajca, za večerjo vijolice in kolači iz gline. Med svojo žalost niso našli. Zadnje čase se je pri nas drugimi čudaki te naselbine je tudi mati s še-izvršilo že veliko število vlomov, vendar manjka | stimi otroci, ki nosi v dolgih laseh venec. Živi V petih minutah se je kava očistila, to se za storilci vsaka sled. Očividno je družba izvrstno | v svobodnem, samo duhovnem zakonu, je samo pravi, da se je usedla gošča na dnu. Kavo od-cedi nato v drugo posodo, goščo pa prekuhaj. To odcejeno prekuhano kavo pa porabi, da zopet zakuhaš na njej svežo kavo in cikorijo. Prekuhane gošče pa tudi ne meči proč, ampak jo porabi za gredice kot gnojilo cvetlicam. Za kuhinjo Goveje meso na laški način. Eno kilo organizirana in tudi dobro informirana o razmerah. V tukajšnji bolnici Rdečega križa je umrla v visoki starosti 80 let gospa Katarina Končeva, vdova po logarju kneza Windischgratza. Blag ji spomin! Tukajšnji urarski mojster g. Jože Ficke je kruh in pije olje, odklanja vsako delo in vsako omejevanje osebne svobode. Ko so enega njenih otrok vprašali, koliko je star, je odgovoril, da živi že 85 let, čeprav je stara njegova mati komaj 40 let. Nekatere dame hodijo v večernih oblekah bose, a moški hodijo neostriženi in neobriti. X Zanimivo prebivalstvo malega otoka v kupil za božične praznike veliko gos, ki je imela v želodcu polno zlatih drobcev. Vrednost, ki se Tihem morju. Med Novo Zelandijo in Južno je nahajala v njenem želodcu, je v polni meri I Ameriko leži v Tihem oceanu otoček Pitcairen, dine (od stegna), ki si ji odstranila kožice iflo^ i °dteh[a]'d kupn° C~en°' — - Iki ima zel° zanimivo Preteklost. Leta 1798. ga je potolči, prevleči malo s špehom, posoli in Po-!-n f podružnica SPD v Konjicah priredi J zasedla posadka angleške ladje «Bounty». Po- -.nnroi tL™ 7- , ■ 1L 1 m- planinski ples v vseh prostorih Narod- popraj. Kozo dobro namazi z mastjo ali pa s siro- !nega donn vim maslom, položi noter meso, dodaj dva lovor-1 ZIBIŠKO PISMO. jeva lističa, eno celo olupljeno čebulo, štiri žbice, Pfil korenine zelene, žlico paradižnikove mezge (poleti pa sveže paradižnike) in čašo rdečega ' Dober cerkveni pevski zbor. — Nova moda vma". Nato zaveži kozo s pergamentnim papirjem .Vinska kupčija v Zibiški dolini, m jo pokrij še s pokrovcem. Ce imaš krušno peč, postavi kozo v žerjavico, drugače pa h kraju štedilnika,' da se meso prav počasi duši, in to kake štiri ure. Nato kozo odveži in deni meso na krožnik, sok pa zalij še s par žlicami vina in juhe ter pusti, da se še malo prekuha. Meso zreži na lepe kose, zloži na krožnik, sok pa precedi po mesu Z i b i k a, ob koncu decembra. Preljuba Zibiška dolina, zadosti ti je kruha, vina. Kdor hoče se razveseliti, k nam v Zibiko le mora priti... Iz Zibike sem že mnogokrat čila! novice in in daj na mizo. Zraven daj dušen riž, makarone; dovolite, g. urednik, tudi meni prostorček v Vaši ali pa polento in kako solato ali pa kisle ku- ljubljeni <;Domovini». Čital sem dopise od Sv. mance- j Štefana in Sv. Vida pri Grobelnem o slabem Krompirjevi cmoki, šest srednje debelih j cerkvenem petju. Pri nas je pa v tem oziru dru krompirjev operi in olupi, na kar jih zribaj najgače. Sicer vedno ubrano cerkveno petje je na strgalniku (ribežnu). Potem pa zribaj zraven še I božično noč in božični dan še presegalo vse do-osem kuhanih krompirjev, posoli in dodaj dve i sedanje petje. Našemu organistu čestitamo za jajci in toliko moke, da dobiš bolj mehko' testo. Iz tega testa napravi bolj majhne cmoke in jih skuhaj v slani vodi. Kuhane zabeli z mastjo, v kateri si zarumenila krušne drobtine in malo čebule. Rezanci z orehi ali makom. Napravi testo kakor za navadne rezance (nudlue). Testo umesi njegove pevske uspehe. V naših krajih je bilo nekdaj blagostanje in bogastvo doma. Neveste iz naše fare so imele velike dote. Pa so takrat bile tudi lepo po kmetsko oblečene. Poglejmo pa si danes nekatera dekleta. Ko se je mudil pred kratkim časom neki tujec v naši fari, je vprašal, odkod pride v cerkev trdo. Razvaljaj bolj na debelo in osušeno testo toliko gospode, posebno gospodičen. Če pride razreži na bolj ozke in kratke rezance. Skuhaj katera služkinja, ki služi v Celju ali Ljubljani, jih v mleku. Ko so kuhani, jih odcedi. V kozi zabeli siroVo maslo, stresi noter rezance, na kar ob praznikih domov in ima po novi modi narejeno obleko, si že nekatera dekleta hočejo po jih posuj z zmletimi orehi ali makom in jih dobro tej modi nabaviti novo obleko. To je nepotrebno premešaj. Lahko jih posuješ tudi še s sladkor- zapravljanje denarja. Včasih se je reklo o fantu, jeni, pač po okusu, in jih daj tako na mizo. Praktični nasveti Zmrznjeno sadje postane spet užitno, ako ga položimo v snežno vodo, kateri smo dodali nekoliko soli. Po petih minutah odcedimo vodo in pustimo sadje na zračnem, da se posuši, ali ga pa takoj zbrišemo z mehko krpo. Slab duh iz loncev odpraviš, ako jih deneš pod vodovod in pustiš del j čas teči vodo vanje. Ce pa nimaš vodovoda, jih položi v potok ali pa v škaf, vendar moraš tam vodo večkrat pre-menjati. Da krompir ni preveč močnat, kadar je kuhan (neke vrste krompir se rad močno razkuha), ga ne smemo pristaviti k ognju z že vročo vodo, ki se je postavljal z novo'obleko in svetlimi čevlji, «da ima na čevljih biks, v žepu pa niks». Pametni ženini se rajši ozirajo pri izbiranju nevest na tiste, ki imajo nekaj pod palcem in nosijo preproste, a kljub temu čedne kmetske obleke, tistih «nobl frajlio pa se boje, ker so zapravljive. Letos se je pr> nas pridelalo precej vina. Kvaliteta je zelo dobra: od 5 do 8 % alkohola. Kupci se že oglašajo in plačujejo od 5 do 8 Din za liter. Kdor si želi dobre žlahtne kapljice, naj pride k nam v Zibiško dolino, ki ima na obeh straneh same gorice. H koncu svojega pisma bi še izrazil mnenje, naj tajniška dela na občini opravlja le tajnik, ki jih bolje pozna kakor kdo drugi. Želim vsem prijateljem in naročnikom «Domovine» srečno in veselo novo leto. Vsak naročnik vpraša malega modrijana učitelj. «V tisti hiši, ki jo slikam, je dim danes rdeč, ker kuhajo suho svinjsktj gnjat..odvrne Mihee. Dobljena pravda. Jaka: «Pa sem končno le dobil pravdo zaradi te hiše.» Miha: «AIi se boš sedaj lahko vselil v njo?» Art rirvo' e .v.FHLt« »&ni"a Ženske skrbi ne prenehajo nikdar — skrbi na mladost in lepoto . . . Ako tnd Vas mučijo te taine >krbi, tedaj poisku-site enkrat FELLERJEVO ELSA- CREME-POMADO, katera s svojimi posebnimi sestavinami hrani, varuje in pomlajuje Vašo kožo. Mo/.olji, solnčne pege, zajedavci — vse izgine brez sledu, kakor tudi gube, te prezgodnje zuauilke starosti! Za nego las močna ELSA-POMADA ZA RAST LAS, ki krepi lasiSče odstranjuje prhljaj in napravi lase mehke in blesteče. Fo pošti 2 lonca e»e ali po 1 lonec vsake Elsa pomade stane 40 Din franko, če se denar pošlje vnaprej; po I povzetju 50 Din. — ELSA-SIIAMPOO izvrsten za pranje glave — 1 nomad Din 3 30. ELSA-MILA zdravja in lepote v sedmih vrstah: milo iz lilijinega mleka, iz lilijine kreme, iz rumenjaka, glicerinovo, boraksovo. katranovo in za britje. t> pošti 5 kom. Elsa-mila na izbiro stane 52 Hin frank če 8e denar pošlje naprej; po povzetju 62 Din. Dan za dnem negujte telo z Elsa-preparatil To pomaga! Dobiva se povsod! Kjer ne, izvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donja, Elsatrg štev. 360. j kako daleč Vas lahko privede tako žalostno V gostilni. j pismo. Mislimo, da ste sedaj ali pa ste že bili Gost: «Ali mi boste že prinesli končno poi tam, kamor spadate, divje gosi, ki sem jo naročil pred eno uro?» | Posavski bregi. Kdor drugim jamo koplje, Natakar: «Takoj jo dobite, ko bo še kdo drugi sam vanJ'° Pade! zahteval drugo polovico. Saj vendar ne moremo streljati samo polovico gosi.. Nesrečni ženin. Mira: «Sredi poletja sem rešila iz vode Dušana. Dušan je postal potem moj zaročenec.» Vera: «No, in se je gotovo iz hvaležnosti poročil s teboj?> r Mira: «Zal ne, tik pred poroko je zopet skočil v vodo ...» Listnica uredništva Stražišče. Kar smo prejeli, smo objavili. Morda ste poslali le na «Jutro> s pripomnjo, da se objavi tudi v «Domovinb, kar se lahko prezre. Prosimo, pošljite vedno posebej na «Domo-vinos! Lokc-Trbovljc. Zal, ne moremo dobiti radijskega programa pravočasno. Kadar bo šlo, bomo objavljali. Sv. Trojica v Halozah. Malo huda obdolžitev, ki je ne moremo kar tako objaviti. Paragrafi ne poznajo usmiljenja. Leše pri Prevaljah. Pride prihodnjič na vrsto. Banjaluka. Preveč osebno! Paragrafi ne poznajo milosti! Sv. Anton v Slovenskih goricah. Zadnja «Do-movina» je zaradi praznikov morala iziti prej, pa je Vaš dopis prispel, žal, prepozno! Lekenik (Hrvatska). Nismo mogli razvideti ia pozdravnega pisma, kdo vse je podpisan. Nervoznim, slabokrvnim, slabotnim in izčrpljenim. Da se rešite slabokrvnosti, izčrpljenosti, predčasnih muk ter prerane smrti je neobhodno potrebno, da od časa do časa očistite svoj organizem od strupenih navlak, katere se vnaša ponajveč s hrano (mokračna kislina in druge navlake) v naš organizem, ter je ravno-tako nujno potrebno očvrščenje in oživljanje njegovih moči potom energijotvornih elementov, vzetih iz žlez tnladih živali,katere vsebuje «Kalefluid» D. Kaleničenko* «KalefIuid» je absolutno potreben vsem brez razlike, kateri so izčrpljeni vsled bolezni, slabe prehrane, slaba želodčne prebave, po napornem fizičnem ali duševnem delu, težkih duševnih pretrcsljajih ter prekomernih ekscesih telesa ali duševnih organov itd. «Kalefluid» je odlikovan z več nagradami na raz« st?vah v Parizu, Londonu, Bruslju, Florenci in Rimu —• 5 Grand Prix in 5 velikih zlatih plošč. Brezplačno-franko se pošilja objašnjevalna literatura za nov način obnavljanja in jačenja moči, zdravja in delovne sposobnosti. Obrniti se je na: Beograd, Molerova 27, Miloš Markovič. «Kalefluid» se nahaja v boljših lekarnah in droge-rijah po vsem svetu ter se pošilja tudi po povzetju. Glavna direkcija francoskega društva «KaIe-fluid» D. Kaleničenko, Pariš, Cite Pigalle 5. 13 Vsaka beseda 50 Dar. NaJmanJS znesek 7 Din. Zenitnl oglasi dopisovanja t* trgovstt oglasi vsaka beseda 1 Din. Za poSIlianje ponudb la dajanje naslovov Se posebej 2 Din. Znesek le priložiti naročila Oglasni oddelek »DOMOVINE«. LluMJana. Prešernova ulica St < Telefon Si 3492. Mala hiša z vrtom se zaradi preselitve takoj proda. Poizve se pri FERDU LAZNIKU, kolarstvo, Radeče. 392 1000 dinarjev Vam plačani, če z Ria-Balzamom ne odpravite kurjih očes, bradavic, trde kože itd. v treh dneh. Lonček 10 Din (predplačilo v pismu), 18 pc povzetju pošlje: R. Cotič, Ljubljana VII., Kamniška 10 a. Zastopnikom, drogerijam, lekarnam, velik popust. 8 Proda se 11 oralov posestva: njive, travniki, gozd, 500 sadnega drevja, velika hiša, primerna za trgovino z vinom, s 14 velikimi prostori, gorica, velika klet. Vprašati pri N. Cizerlj, Zavrč pri Ptuju. 15 Pekovskega vajenca iščem, vstop takoj. Selšek, Polzela, Sav. dolina. Ugodno se proda hiša v dobrem stanju pri dobrem zaslužku v Gorjah pri Bledu. Zraven hiše je šest mernikov posetve. Jakob Pretner, Zg. Graben št. 74, Gorje. 14 Krojaški vajenec se sprejme takoj; stanovanje in hrana v hiši, drugo po dogovoru. Frim Josip, krojaški mojster, Slov. Konjice. 19 Krojaškega vajenca sprejme z vso oskrbo Fr. Sešek, Medvode. 20 Katera gospodinja brez otrok blizu šole bi prevzela v oskrbo proti mesečnim 100 Din osemletnega zdravega fanta? Obuvalo, obleko oskrbuje oče sam. Ponudbe na upravo «Domovine» pod «Oskrba»« 21 St. 125 budilka, 16 cm visoka^ dobro kolesje, 31etno jamstvo. — St. 105; ista, 19 cm visoka, D.n 64*20. — Št. 108, ista z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. — St. 120, kovinska žepna ura z dobrim kolesjem, pooljena in regulirana,^31etno jamstvo, Din 44. — Št. 121, ista z radijskim urnikom in kazalci, Din 58. Lastna ista Katalog gi»atis in franko! S TJ T T im E 1F&3 Prešernova ulica št. 4 ppotokolipana tovarna u r> ana v S -v i c i 1 i^HS®® m lllliiii .— ... —--- V trgovini. Kupec: <.Ali so nogavice že kaj cenejše?;. Trgovec: cSeveda, vsaki teden za 75 par, tako da stanejo sedaj samo 13 Din. Kupec: «No, bom pa čez 17 tednov prišel, da jih bom dobil zastonj...» Paglavec^ Vaški paglavec je zijal za Gašperjem, ki je jahal po vasi osla. Fantovo zijanje je razburilo Gašperja, ki se je obrnil in zakričal nad paglavcem: «Kaj še nisi videl osla?» Paglavec: «Drugega vrhu drugega še ne ...» V delikatesni trgovini. Janezek: « Dajte m za pet dinarju abšniclnov za hašga psa, pa lepih, da ne ho ata bolti trebuh!* , bvokoiesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov deli in pnevmatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. .TRIBUNA" F B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Zahtevajte Brezplačni CENIK 14 dni na poskušnjo, alco ne ugaja se vrne denar a Elegantna fiH£>n plitka dobra in cenena ura ~wDin SS#— 3lemo jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi -mDm 120"— 5lemo jamstvo. 243 RiilliBBjiririm Razpošilja se le proti povzetju. Gl stila direk'no iz tovarne! Zahtevajte tako; naš brezplačni olavnl atal g Sesnel oerolo tovarna glasbil, gramofonov In harmonik pOdr fcARItSOR št.B-104, Violine od S5 Din, Mandoline od I3S Oln. C-ltare od 207 Din, Ročne harmonike od fo Ein, Gramofoni od 345 Din, Tamburlco od 98 Din rrav d vodi do ozdravljenja živcev! Bolni, izčrpani živci, grenijo življenje, povzročajo irnogo trpljenja, kakor zbadanje, nadležne bolečine, t edlevico, strašljivost, šumenje v ušesih, motnjo pri | j'' bavi, jezljivost, pomanjkanje volje za delo in druge >e pojave. Moja ravnokar izšla poučna razprava Vam kaže pravo pot, kako se boste osvobodili vseh teli bolečin. V njej so opisani vsi vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah.. Ta evangelij zdravja pošljem vsakomur popolnoma zastonj, če ga zahteva od doljnjega naslova. Tisoče zahvalnic potrjuje edini obstoječi uspeh ne-ornega in vestnega iskajočega dela za dobrobit ehajočega človeštva. Kdor spada k veliki četi živčno 'nje na teh mnogi .evilnih pojavih, si mora nabaviti mojo knjižico utehe! Prepričale se sami, da Vam ničesar neresničnega ne obljubljam, ker pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko poučno razpravo. — Zadostuje dopisnica na: Ernest Pasternack, Berlin S. 0., Michaelkirchplatz 13, Abt. 321. ADVOKAT dr. FURLAN ANTON kasacijski sodnik v p. otvorl svo o odvetniško p samo v Novem mestu (v Pmtarjevi hiši na Lubiianski cesti). rastov mah češminjev s koreninsko in palčno lubje v vsaki množini kupuje in plača najvišje cene R. Luckm^nn, Liubuana Ahacljeva cesta št- lO 17 Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo rva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavmk prof. di Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vseDtno: Sestava živalsuega telesa, zdravila ob-kiauki. masiranje, drgnjen e o načinu, kako se živai prisili, da |e mirna o ovi-ganju padlih ali Dol-nih živali, o ranah tei kai je storiti v raznih slučajih r.agle oboiesti. *.ot pri poškodovanju rogov,poškodbi Kopita in zakovanju, pri pri.sču meo parklji, openiini, streli, zlomu Kosti, zvitju, izčlenjeii-.u, izpadu porodnice :n maternice, t-padu danke, vnetju vimena, criski. za-prtiu, koliki, nape-n,anju goveu n ovac, pri tu ih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, soln arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan ta a popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih 'td. Vsak lastnik živali, ki se hoče oovarovati sKod$ prt ponesrečenih živalih, bi morai imeti to knjh®* Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naioč« v knjigami Tiskovne zadruge v Liubilani Prešerrova ui-ca 54 (nasprot »lavne »ošte)