Ha tol i* k cerkven IInI.
Danica isliuja I.. 10. in «0. <lne \>nrtrga mesca nit orli |> «• I i. in velja |«i» |i«*t> i i /a rrlo let« 3 cl«l..	I Iru I »l«l. liOLr.. \ ti*karniri
•prcjeintn.i hit leto 'i £ld. <>0 kr. in nt pol letu 1 tM MU kr., ako uni ilio-\i /.ailfiiojo v i.i.I.Iju *li j.ia/nik. i/i.it- It.iti■«-.• iUm
i. j
Tetivi \l\.
V Ljubljani '20. rožnika I
Li*f IS.
S\ (»t«'iuu Aloj/.iju.
Sveti Alojzi, Angelj nebeški, ('isti svetnik, V lnitki skušnjavi I »uši človeški Varli, pouon-nik!
Ki -i v življenji Zve>to ohranil Lilije evet, Nikilar ostrupil. Nikdar te ranil Z grehom ni >vet!
\ii*rclj na strani Slabi mladini Zmirom ti stoj , Ila >«.• radnje Kdaj v domovini Kiij.-ki s Teboj !
Vr. I.
€'eritev pa Uuhvzvn,
K«l«>r no Ijnlii, tu po/na Itnjja, kajti
llog j«- ljiil.tv.fii. I. Jan. I, s.
Kakor je hil Jezus Kristus, naš Zveličar, zgol do brota in ljubezen, ravno tako je tudi hotel , da I>i bila njegova nevesta, sv. Cerkev, ljubezen, ker sicer I»i ne mogel na veke v nji in ž njo ostati, kakor je bil to pred svojim odhodom k Očetu obljubi! aposteljnom, rekoč: „Jaz sem z vami vse dni do konca sveta." .ložu* Kristus je pa že skoraj celili devetnajst stoletij v Cerkvi ter jo varuje in brani proti vsem vidnim in nevidnim sovražnikom; tedaj mora ona v resnici ljubezen biti, iu res jo kaže ona od svojega začetka do danes že skozi toliko stoletij : njena ljubezen je prava , brez vsake se hičnosti. Ozrimo se le ua perve kristjane iz časov aposteljnov! Kaj ni že v onih časih očitno bilo, kaka ljubezen je vse vezala med saboj in kako radi so v sili in potrebi drug druzega podpirali V Sv. Kavel sam je ne-kolikokrati opravljal blagi posel, da je prinašal z hra-tovskim pozdravilom ljubezui tudi bogate podpore ubož tlim svojim bratom od oddaljenih, pa obilniše > posvet nim blagom obdarovanih bratov. I kaj pa še ljubljenec (iospodov sv. Janez! tem se pripoveduje, da je vsak svoj govor začenjal in končal z besedami: ..Otročiči, ljubite se ined saboj!" - Da njegova beseda ni padla ua nerodovitne tla, si lahko mislimo in spomin pervih keršanskih st« >l«-t i j nam to očitno kaže.
Ali kakor v apost«|j>kih časih, tako se je tudi poznej svetila sv. Cerkev v svoji nesebični ljubezni, bodi >i. do kristjanov, bodi si do nevernikov. Zgodilo s«- je pogosto, da so še eelo mnogi pagani, ko so i«t i 1 i tako ljubezen iu toliko darovanja kristjanov samega sebe v prid bližnjemu, spoznali nebeškega vstatiovitelja k«T-šanske vere in so še sami pribežali pod blagoplotlno drevo življenja, v sveto Cerkev. I ako je bilo, tuko so
je godilo v Kimu, v mogočnem mestu, kjer je bila takrat vraža iti nevera, razuzdanost in spačenost naj višo <topnjo dosegla: tu ni bilo skoro tnJienega v«iM\a najti, ni ga imela kaka čednost milega zavetja. Človek človeka ni spoštoval: še celo staršem ni bilo pregr«»/.«» vitno, svoje »lete, komaj da je bilo revše zagledalo božjo luč, vreči iz mesta psom iu topnim pticam v ži vež. Suženjstvo je tedaj do verha prikip«-l«». u bože i, taki osodi obsojeni , so se prodajali kakor blago i/. rok v roke, niso so jini zdeli usmiljenja vredni. Med tem, ko se je tu tako godilo, zasvetilo se je na izhodu, na tludovskem je izšlo soluce Kristu>ovc vere, njegovi /.arki so se razlili na dolgo in široko po zemlji in tudi terdo serčni in spačeui Kim je omečila njihova blaga toplota. V Kimu je zdaj postavljena cerkev. Cerkev Kri*tu>ova, mati ljubezni! I'a glej, kaka sprememba, kak no novo /.»vljeoje SO je zač- |o tu! l'l'-liie spa«en«»*ti «irilga za drugo zginile, materam se je /loidiio seree d > njih otrok iu ljudje so se je|i spoštovati iu ljubiti, kakor s,, spodobi ljudem. Kako se je p;I |||o::Io t<» /goditi? To je storila ljube/en le ljubezen j«- mogla Ijodi tako spremeniti. ( 'loveštvu ostane, naj *•• še tako -i« d »oko po gre/.ne, vedno še kaka iskrica blagega čut« nja. In to sveto nebeško iskro je Cerkev izkopala z ljube/.ujivo roko iz pepela, priložila je k nji lo tilo -v..je inilos.-rč nosti ter vnela o^-enj z ljubeznijo, ki -veti povsod iu ogreje vsaeega, kdor se mu približa. V-acega uho/<-a je podpirala sveta t 'erkev v >voji ljubezni. 1» di -i vetrni; ali uevernik, ona se j«> usmiljeval.i /apu>« uih >irot, po materno j.* skerloda za nje, jih jedila iu učila, ter
jih tako pridobila Kristusovi č<<li. < »na j.....I kupovala
sužnje, iu kjer je mogla, skušala jim po|aj-ati grenko osodo. To pa je Cerkev delila brez \>aeeg.i upanja kakega plačila. uakopavala si j.* r«|o s tem sovraštvo in preganjanje. Ni dal li svojega življenja sV. I...ren<\ ni li unierlo mnogo družili njenih - \ • T»i i k > • v i/ ljube/ni do ljubezni? - laka Ijube/.eu pa ni ostali luv/. v-p.-ha. 1'aganstvo, ko je vi«lilo take dela ljub« /ui iu zatajevanja samega stli«-, povzdignilo se je počasi k pravemu i ii t«iiju, j« |o se j«- sramovati svojega u« « l«»v« -k«i v«'«l«nja ter se vedno bli/.o iu Idiž.e priuiikovati s\,ti t Vrkvi, svoji učiteljici, naposled se pa je pop ,|u<* podalo \ nj«*iio naročje, iu tu j«- u:t-l«» resni«*«! in prav«« st,-,o. kt«-re j« v marsičem toliko let, ali zastonj iskalo.
Te svoje ljubezni pa sveta t Vrk«-v ni nikdar poza bila. ampak ona j«- / njo vs« b j in po\-od bla/ila na f"«|e. K«» s,, o pe s. | vai,ji narodov tioh«-na moč ui mogla ustaviti sJIJ barbarskih ini" I . bila je takrat zopet Ijuli« /en t Vrkvv. ki j« i/ di\ jik->\ ^t..1 il.i pok<nur .služabnik«- t <<>spo<|ov<a . k«• I i k r jih j«- pripraviti ui"-la, da so prevz« li ua - se s|a«|ko hiviue Kristusov«' v«-r«\ ktera jih je navezala ua gotove m« sta t«-r p«» takem
pokoj in mir rodila narodom. Pojdimo daljo in poglejmo v srednjem veku; tu vidimo zopet, s kakšnim plamenom gori ljubezen svete Cerkve do Roga in do bližnjega. Kaj so križarske vojske druzega, kakor prikazni žive ljubezni keršanske? Žal i bog, da ni tu ostalo pri pervotni od svete Cerkve zaneteni ljubezni! Nagib k omenjenim vojskam je bila živa ljubezen do Boga in do bližnjega; bilo je prizadevanje braniti preganjene brate proti sovražniku, bila je skerb za zveličanje duš. K ti pervotni ljubezni se j«- s časom se ve da pridružilo ludi hrepenenje po blagu, nevošljivost, razpertija, prepiranje iu š.« celo očitno sovraštvo med verniki, med kristjani. 1 >a bi bilo ostalo pri ljubezni, kakoršna je bila s perva in pri začetku gorečnosti za sveto reč, morda bi s<- sedaj na izhodu povsod svetilo znamnje sv. križa, morda bi ne bil Turek toliko gorje napravljal v Evropi, kakor ga je.
Kaj pa vstanovitve različnih dobrodejnih naprav, ki O. se v teku minulih vekov po vsih krajih godile? Niso li tudi te delo sv« te ljubezni katoliške cerkve? Kje drugod so !»o napravili posebni rodovi za podpiranje siromakov in zapušenih otrok, kakor v katoliški cerkvi? Kdo jo zakladal kloštre, kakor Cerkev? V kakšni zvezi je vstanovitev redov in kloštrov s keršansko ljubeznijo? — utegnil bi kdo vprašati. — V taki le : Skorej v vsakem kloštru je bila bolnišnica, v ktero so sprejemali vsacega, brez razločka vere, in mu tu ljubeznivo in lepo stregli. Od tadaj pa, kar jc toliko kloštrov razrušenih, jeli so z velikimi stroški staviti siromašnicc in bolnišnice. Kaj pa - ali vsi ti vstavi niso po vsem p.dobni tistim, ktere j e bila napravila ljubezen kat. Cerkvo s svojo čudovito močjo? O kakšen razloček je tii! Kar se je nekdaj delalo iz ljubezni: dela se sedaj to za plačilo s pomočjo posiljenih davkov! Da je pa mnogokrat ta pomoč ubožcem in bolnikom pomanjkljiva, vzrok je spačenost časa iu ljudi , ki se ne menijo za Cerkev, za edino učiteljico in mater prave nesebične keršanske ljubezni.
Tako je tedaj, poglejmo kamor je nam drago, povsod, k jerkoli najdemo Cerkev, najdemo tudi znamnja keršanske ljubezni; povsod najdemo, da je sveta Cerkev prava mati ljubezni in miloserenosti. Kaj neki goni milijonarje iz prcmile domovine v pustine araerikanske, atrikanske i. dr., na raztresene otoke tihega morja, tje med divjake, ki hrepene po človeškem mesu? Ljubezen jih goni ljubezen do Boga in do bližnjega. Res je, da imajo tudi druge keršanske družbe svoje misijonarje v ptujih krajih sveta, ali kakšen razloček je med temi in med misijonarji katoliški* Cerkve! Za onimi mnogokrat na vozovih vozijo, česar potrebujejo, ti pa nosijo ves svoj borni iim-tek na svojem ledji seboj; oni imajo krasne stanovanja iti razdajajo biblije (sv. pisnioj, ti pa potujejo po pušavah iu z apostoljsko gorečnostjo ozna-nujejo besedo Božjo. Zato je pa tudi sad njih delanja močno močno različen. Ni li tudi bratovšina sv. detinstva Jezusovega za odkupljevanje paganskih otrok in njihovo lepo izrejo v veri Kristusovi cvet ljubezni svete katoliške Cerkve'? Ena najkra>niših cvetic ljubezni, kar jih je kdaj pognalo na polji svete Cerkve, jc pa usmiljenje iu ljubezen do siromakov in bolnikov. Dokaz nam je zat'» red usmiljenih sester, vstanovljen 1. 1 po >v \ im eni iju Pavljaiiskem in pa red usmiljenih bratov, kterih v<tanovitelj je -v. Janez Božji 1. !"»."•s. Koliko umiraj •"•ih >ta ze ta dva reda rešila iz nar-'. j i dušne in telesni -lnerti! Koliko dobrega >ta žo storila in .-e sedaj delati vernikom Cerkve katoliške, pa tudi vsakemu drugemu, naj si bode te ali druge vere! Tu -e ne dela razloček med vem ki in m-verniki, vsem se stre/e v enaki 111 < • r i prav po keršansko. — Zato pa tudi i.e morejo sovražniki katoliške Cerkve utajiti
zaslug omenjenih redov, temveč priznavati jih morajo tako ali tako. Ko jc proti koncu preteklega stoletja moralo povsod in po vsih krajih toliko kloštrov jen juti. ni bilo mod temi skoro nobenega usmiljenih sester in bratov. In ko so si v francoski prekucii prizadevali v .sercu naroda zatreti vero v Edinega Boga in njegovega Sina Jezusa Kristusa, ko so preganjali duhovne, jih zapirali in morili, pokazalo se je v kratkem, da brez usmiljenih sester po bolnišnicah ne shajajo. Priznati so moraii učenjaki, kar je bil že njih pervi mojster Voltair izrekel. <»lavni ta protivnik cerkveni iu množitelj nevere zapisal je o usmiljenih sestrah te-le spomina vredno besede: „Prcd ko ne ni nič veličastnišega na zemlji nad darom, kterega prinaša nežni spol, po mladosti iu krasoti, večkrat pa tudi po rodil izvorsten — da bi po bolnišnicah, kamor se zateka vsa ljudska siromašnost, streči mogel bolnikom, do kterih ga sili iincnitnost človeška, da hi se samega sebe poniževal." < > da ni spregledal zabredli in nesrečni psovavec! Prišel bi bil do vira, iz kterega kipi darovavna ljubezen usmiljenih sester; pa moral bi bil tudi po sili spoznati, da vera. i;i take junake in junakinje rodi. ni gola ztnišljava ljudska iu da tudi biti ne more, ampak da to mora biti sveto delo, delo božje. Kakšnih zaslug pa so si s pomočjo ljubezni in usmiljenja pridobile omenjene hčere svete Cerkve v zadnjih vojskah, gotovo vsak ve, kdor ima ušesa, da sliši in oči, da vidi; tu se je očitno pokazala čudovita keršanska ljubezen pri usmiljenih sestrah. Spomnimo se le zadnje rusko-turške vojske. Bile so namreč na bojišču tudi nektere miloserčne Angličanke, ki so hotle po izgledu naših usmiljenih sester ranjenim bratom pomagati. Ali kakošen je bil tu razloček med unimi in med našimi usmiljenimi sestrami! Pa zakaj? Zato ker prava, nesebična in darovavna ljubezen izvirati more samo v sv«-ti Cerkvi, v onem studencu žive ljubezni Kristusove na zemlji.
Iz tega je očito, da bi se mogle o delavni ljubezni, do ktere v resnici pripelje katoliška Cerkev, o vstano vali in drugih hlagoplodnih napravah, ki so iz tc lju bežni pognale, cele knjige napisati: pa naj bi bile te knjige še tolike, predmet, o kterem bi bilo pisati, je tako bogat in obširen, da je po našem mnenji nemogoče, da bi se vse na drobno popisalo, s čimur so sveta Cerkev kot mati svete, blagovitc ljubezni ponašati in skazovati sme. Sicer pa mislim, da že to, kar je tu ob kratkem omenjenega, zadostuje v dokaz, da je Cerkev, kolikor je dedniea in mati ljubezni, prava Cerkev Kristusova. Ni bil li rekel Gospod: ,,Po tem bodo spoznali vsi, da ste moji učenci, ako drug druzega ljubite" (Jan. lil, .Jo)? In ali nam ni tedaj za pravo učenko Kri stusovo imeti Cerkev, ktera je živi vir — neutrudljiva nčiteljka in pospešiteljka ljubezni do vsacega v vseh potrebah in okolnostih? (Iz česk.)	—ol— .
MAce ht serce.
Pred 1»>. leti je rekel \Vcldcn , tedaj poveljnik na Dunaju, ko je bilo to mesto v obsednem stanu, prav krepko po vojaško od njegove nravnosti, da je Dunaj ,,vsmrajen kup gnoja!" Dunaj pa leta 18.")0 in Dunaj j. i sijt; —kakošen razloček! Kaj bi še le ranjki maršal danes rekel? Vernost in nravnost se zaničuje, cerkev in duhovšina po časnikih in knjižurah nesramno obrekuje in napada, iu samomori so kaj navadnega. En sam samomor na dan — to je že premalo. Tclovajci slovesno pokopljejo svetovavca, ki se je nedavno v mestnem gaji vstreiii: v nebo ga povzdigujejo, samomorca hvalijo kakor olikanega in razsvetljenega človeka, imenujejo ga diko svojega stoletja, lavorovc venec mu pokladajo na
grob — si* ve da to vse zato, ker jo cerkev tako ne-sterpna, da si upa obsoditi .,blagega in serčnoga moža." ki si sam življenje vzame. Kne dni pozneje se pa zve, da je tolikanj češčeni svetovavec ogoljufal barona Sina, čigar vradnik je bil, za več tisuč. — Od Tuvorovega samomora, ki jo nar poprej ženi in otrokom in potem sam sebi zavdal, so povedali vsi časniki. Neki tamošnji judovski list je bil tako nesramen, da je glede na to rekel, da so dan današnji ljudje preveč pobožni; poglavitni zlog pa jo, da so premalo varčni. Drug list pa, ki še bolj ljudi pari in zapeljuje, prilizuje se prav nagnjusno zapeljanemu ljudstvu, ter pravi, da jo ljudstvo na Dunaju od 1. 1*4* dosti bolj nravno. — Težko je dopovedati, kako da ljudstvo pridi jo očitni listi, gledišč iu harfenisti ali ljudski pevci in godci po hišah. Naj bolj zanikarni listi zaničujejo duhovne in ministre; njih spake očitno prod štaeune na ogled stavijo in po robakarnicah listo posameznem prodajajo . da se strup hitreje širi in bolj globoko vlezuje, da se že šolski otroci in rokodelski učenci nauče zaničevati duhovsko in deželsko oblast. (ilediške igre so tako umazano, da ljudstvo pisateljem včasi očitno svojo nejevoljo pokaže in da nekteri judovski listi skladatelje že hvalijo, če no valijo predebelih in umazanih. Postave se zdijo vso premolikc za potepinstvo iu osebno zaničevanje sodnije, in policija si pri tem lo malo zmore. Komaj so zmrači, /.o so vlačijo nesramnice po nekterih ulicah v notranjem mestu skorej v trumah, Goljufija in odertnija je pri sod-uijah vsaki »lan na versti; v pervi versti je pa hiša Iz-raelova, kjer gre za premoženje. Obortnikc goljufajo /.a njih blago, potem ga pa pod nič prodajajo: pošteni kupec potem no more shajati. ker tat iu goljuf lahko pod cono prodaja iu tako judovski barantači ohortuike in tergovce spravljajo na boraško palico. Sodnije so že očitno svarilo pred judovskimi sleparji, kteri po mestih vse preprežejo s svojimi mrežami in obertnijo spodko-pujejo. Po deželi ravno tako judovski odertniki prodajajo kmetom hiše in zemljo. Na Stajarskem, kjer že tudi čutijo judovski blagoslov * , so ze fužine nehalo, iu na tisuč ljudi jo brez kruha. Namesti tega pa se ua Dunaju pokazujojo kakor kraljevo palače hiše Judov, kteri so v kratkem obogateli.
Samo judovski listi ali listi, ktero Judje podpirajo, so posmohujejo, čo kdo reče, kar se tudi dan na dan očitno kaže, da Judje Avstrijo v nič spravljajo. Že pred ti. leti jo Rocbuk, ud deržavnega zbora na Angleškem, rekel, da so Judje za Avstrijo uši. ..Ilist. pol. Blatter'" so že 1. l>siS pisale, da je nevarno Judom, ki so od nekdaj sovražniki Kristjanov, v deržavi enake pravice dati kakor lotom. Fdina podlaga deržave jo potem matorijalna ali tvarinska korist iu sirova moč; po-koršina pa, ktera no spoznava višje oblasti in ktera se vesti tu; derži, obstati ne moro: brez pokoršino se pa deržava in vlada ne ohrani. Na dalje so bere: Nikar Judov ne zatirajte ne očitno no osebno: glejte pa, da no zametu joto moči in imenitnosti v cerkvi iu časti keršan-skega imena: glejte kristjani, da vas.I ud je zavoljo tega ne samo ljubijo, temuč tudi spoštujejo! Ko bi pa Judje tudi kedaj gospodovati začeli, ljudstvo tega nikakor ne bo dopustilo.
Ilbožauo ljudstvo, kteremu slabo časništvo jemlje vero in strah Božji, se bo zoperstavilo po vsaki ceni in kakor bo le mogočo. Vlada, ktera dopusti, da pride ta reč tako daleč, vredna jo milovanja. Deržave sveta dolžnost jo , da lic izdaja nobenega ljudstva brez vsega
L'- LjuMjaiiraui s<• tako ali<>ti>i, da iiuiVjo *p'»znati in v/.i\ati
blagostanja, kl< 10 Jmij«- /,an« s.« , kamor na~« iij-. ! — K - l>i
j'- ua hrauj-k> ni Judj<- siu«-ii -« o.i— li'i, v io. letih i-i jm.|.»-
viru n>igradov po I»■. S • • i i - U • in bilo \ njilt r««kah. N*aiii"itniki
tudi siecr krt j »i»•» i/. Ij'nli, pa jim v<u-lar nji!« zcmlji-a joi-t«*
varha njegovim odertnikom. drugače si ljudstvo samo pomaga kar pa ima silno žalostne nasledke.
Tako govore „hist. polit. Bliitter" od nas; žali Bog, da jo to preresnično in sem ter tje prav mehko povedano.
Ker je bilo brati, da si' že tudi po našem cesarstvu vgnjezdujejo preklicani bo/, ni čar j i (pravzaprav besničarji) ali f raj m a v r a r j i, uaj povemo pri tej priliki nekoliko od njihovega stanu po ravno teh slovečih listih. Vpeljal je bil ta red, pišejo ..hist. pol. Blat.4', Desa-guliors 1. 1717. Oče mu je bil pridigar pri kalvincih v Roehelle, on pa jo bil dvorni duhoven pri angleškem kra ljcvom dediču. Razširil se je po Angleškem. Škotskem, Francoskem, Švedskem. Po svoji napravi ima tri stop nje: mojstre, drttžnike iu učence: na čelo si jo pa za pisal besede: svoboda, enakost in bratovstvo. /a ude sprejema ljudi brez razločka vere. A kmali so so za čelo ločine ali razkoluištva med njimi, be/aiice po Skot skem so jemale samo kristjane, tako tudi pruske bc/.nice. kjep j,, v njih ložah še keršanstvo. To pa je druge hudo razkačilo, in pravijo, da se taki pivgreše zoper perve pravila! Poglavitni sedeži tih, ki se poganjajo za nekdanje postave, so v Belgiji in ua Nemškem. li hočejo iz svojih be/.nie tudi odpraviti ver » v Boga. za metu jejo vso skrivnosti, > kterimi se sieer irama^oni obdajajo, ('o ta stranka zmaga, bodo potem vse lože pravo ognjišča za prekueijc. ker vendar nedrij od kraja vse še niso. Dan današnji vidimo, da pii v>eh verskih in političnih vprašanjih hočejo zvonce nositi. Ta red je ra/.un toga prava spaka katoliške eerkve. Sv. < »če Pij IX so ga očitno obsodili iu verne opominjali, da >•• ga varujejo. Alban Stole, znani nemški pisatelj, imenuje tr:«j mavrarje ,,veliko testo.4' ktero njih \..«lji -.-n, ter tje gnjetojo: sicer se pa ti ljudje shajajo. j« «1«. iu pijejo, iu njih per\i malik jim je trebuh!
1/. tega se da razviditi . koliko sreče nam je prir-a kovati od njih: vidi se pa tudi. kaka more biti olika, ktero oni zasevajo in raz>irjuj« jo.
Ze mesca decembra j« popisal ..K at h o I i k" v Mo giincii našo sedanjo omiko, kjer pravi, da se je po slednji čas zopet pokazalo, kako pogubljiva j«- ljudstvom najnovejši olika. Da bolje spozirimo lan j i -\ct in -ga lože varujemo, premislimo tudi nekt re \« r-tice nje gove. Omenimo naj. pi-e, mogočnega ljudstva, ki iro spodnje po morju, ošabnih Angležev. Na otoku Jamajki so poklali iu postrelili kar truuioniM 1'«hmi černcev . ne da bi jih bili prej izprašali in obsodili. Poglejmo od tod na sever v zvezne amorikau<kc deržave: l milj« n«' sužujih je tam oprostonih. To je vendar >lavua zmaga motlerno olike? Da bi res tako bilo! * »d lakote «•.•-pajo: kradejo in ropajo. lov«'- in streljajo jili kakor zver: radi Iii se tu ali tam naselili, tod t beti kristjani jih n«* terpe med sabo. t Vrk«v u«* mori 1 j ti lst.«v : podto nje in izobražuje jih: iu ona, ki ljudstva ohrauuje iu ob varuje, kako s.« hoče spoprijazuiti s t, moderno kulturo, ki ljudstva mori? Tudi ua Rusov<keni so • •pr««-iili sužnje kmete, ali med t« ni, k«» jih na ti»uče dobiva svobodo, kuje <e pa v zaničljive verige ljudst\o, zvesto veri svojih dedov, jemlje se mu narodnost . in poljsko ljudstvo, ako Bog tega ne odvrne, bo izginilo iz zgodovine. Kaj takošui oliki naj Iti cerkev r>«ko podala? — V protestautizmu se poganja stranka, da bi v na sprotji s katoliško eerkvij • sp,,prijaznila ga z mod« rno tdiko.	tej prihodnji protestantovski cerkvi I »o z joga
Zveličarja ne potrebujejo, ampak I« takega, kakot-m-ga so ji podali Strauss, |{« nan, Sob« uke| iu tlrugi taki ne« derei in učeujaei! < »d verskih resnic s.* ne sme govoriti, namesto Božje slnzlie š,, sho«li. v kt« rili govor«* učeniki. ohertniki in o«lvetniki. hi koliko s«» d«»seg|i ii m..žje svob.t.le v nemških zveznih deržav'ali? loliko, da m ic ktero manjši iu srednjo vlade ne vedo nc svetovati ne
pomagati, in da nad vsim obupajo. Nikdar še ni bila gizdavost, goljufnost in mchkužnost tako splošnja kakor ravno dan danes. S to omiko, ktera človeštvo razjeda, Pij IX pač ne more miru skleniti! — In Uaj pa učenost? V naravoslovji ne poznajo več stvarnika; zgodovino vsak po svoje razlaga ali ji še celo vire kali. Kaj se s takim ravnanjem v šolah doseže, nam kaže shod dijakov v Luttih-u. Vidilo sc je, da ti mladi ljudje po satanovo keršanstvo čertijo, vse resnobno učenje sovražijo, sami sebe pa prav nagnjusno in abotno povzdigujejo. Take prikazni se razodevajo žc tudi med Slovenei zlasti po dijakih, ki prihajajo z visokih dunajskih šol: vsi naduti in preučeni si domišljujcjo, da jc kat. vera nepotrebna, da kat. cerkev lc svobodno učenost ovira, da je rimska cerkev sama ostarela, opešala iu — stara mati — kmali umerla bo, ne vedoči, da je po besedah njenega Božjega vstanovnika samega .,pcklcnske vrata" premagale ne bodo. Takošna omika ne more nikakor biti prava omika, in cerkev miru z njo ne more skleniti.
Tako se nam popisuje (cf. Katholik naša sedanja slavna omika in žali Bog, da je ta slika lc preresnična! Vnanji obraz — lice — nam kaže, kako bolno in napačno je naše oserčje! In kar nas posebej zadeva, gorje nam, ako nam Bog ne pomaga, in nas nebeški Zdravnik ne ozdravi. Dunaj sc imenuje rad serce avstrijauskega cesarstva. Bog nc daj, da bi se tudi v tem oziru spolnovalo, kar pravi sv. pismo od človeškega serca, da „iz serca namreč izhajajo hude misli, uboji, prešestva, nečist vanj a, tatvine, krive p r i č b e, p r c k 1 i n j e v a n j a !" „T o je, kar človeka o g nju.s i" — in pogubi, ker „vsak sadež, kterega ni zasadil moj nebeški Oče, pravi .lezus, bo s korenino izrovan" (Mat. 1"), P.k 13.)
4*g9e<i po Stoeen*kem in dopisi.
Iz Ljubljane. Tukajšnje protestanško občinstvo je v kratkem praznovalo v svojem teinpeljnu dve nenavadni slovesnosti, pervo z namenom, da si ložej omisli za tempelj orgle s prineski tistih, ki so se te slovesnosti hotli vdeležiti, drugo pa v čast svojega novega pastorja o priliki njegovega vniostjenja. Pri obeh slovesnostih so je vdeleževalo naše tilharmoniško društvo, kterega družbeniki so po svoji večini udje katoliške cerkve. Kavno zato se jih je pa tudi nad takim vdeležcvanjcni mnogo spotikovalo, .še več pa razgledovalo — tako, da si štejemo v dolžnost, naznaniti v obče nepremakljive načela, kterih sc je deržati in po kterih je ravnati vsakemu zvestemu iu pravemu katoliškemu kristjanu glede ne občen ja z nekatoličani sploh — ampak samo glede vde leže vanj a cerkveno — obrednih opravil bodi si kterega koli nekatoliškega občinstva.
Ne more biti in ni pripuš-mo tako vdeleževanje, kadar koli bi znalo >lužiti v podporo in v pospeh verskih i n cerkvenih zadev n e k a t o 1 i ča n o v. S takim vdclezevanjem . s takim podpiranjem namreč slehern hote ali ne hote — dosti očitno na znanje daje, da spoznava in odobri veljavnost verskih načel pri tistih, ki š>, od katoli-kc cerkve ločeni in ji na-*protvajo. Ali so p.t tako ravnanje zamore vj.-initi z verskim prepričanjem in zlagati /. dolžnostmi slehernega v resnici vernega, cerkvi, v ki ri je rojen, ker-en in odgojen, zvesto vdanega katoliški g t krist jana? To je vprašanje, ktero, ko ga staviš, ti tudi že samo po sebi odgovor da. — Kavno tako tudi vd h-ževanje, ktero v mislili imamo, ne more biti dopiiseno, kadar koli bi znalo biti drugim v spoti ki jej, kadarkoli bi tedaj tako vdeleževanje znaio lastne sovernc motiti in žaliti. Kazim
teh ravno povedanih okolišin pa bi se smelo občiti v cerkvenih opravilih s tacimi, ki niso naše vere, posebno, ko tako občenjc tir ja službeni ali vradniški stan, prijaznost ali keršanska ljubezen sploh.
Toliko v potrebno sporazumljenje v tej zadevi, in v premislek vsem, ki so dobre volje, zraven pa tudi imajo toliko bistrega uma in zdrave pameti, da zamorejo previditi, da, če ravno v splošnjem vzajemnem življenju in občenju med prebivavei raznih ver mora vladati duh keršanske ljubezni in prijaznosti, vendar načela resnice same so in morajo biti svete in stanovitne ter se žaliti ne smejo.
—- „Lirc S ionske" jo »j. list na svetlem. Novi naročniki lahko dobijo še vse do zdaj natisnjene liste. Cena za pol lota jej jo l gld. Kdor so je naročil le za pol leta, naj sc zdaj z naročnino podviza za drugo polovico, da moro koj list po redu dobivati.
—	Družba sv.' Mohora, ki je 1. 18f»0 štela 1082 udov, jih šteje letos že precej čez .'>000. Kakor jc biio naznanjeno, prejmo družniki za 1. 18<»»I: 1 o. in 14. zvezek „s 1 o v. Večerni c," Ciglerjcvo pripovest ,, Kor toni ca," dr. Rogačevo ,,Zi v Ijenje svetnikov in svetnic božjih" (poldrugi mesec) , ž mnogimi podobami ozaljšano, ,,Koledarček za 1. 1807" in, čc bo mogoče, „prilike o. Bonaventura" v Lesarjevi prestavi. Bukve sc razpošljejo v pervi polovici prihodnjega mcsca.
—	Vojska sc je pričela, in sicer na severji, in kakor sc kaže, se bodo kinali tudi na jugu. Današnjemu listu je pridjan cesarjev razglas ali manifest do avstri-janskih narodov v slovenskem jeziku. Namesti molitve za ohranjenje miru se ima posihmal jemati molitev iz sv. maše „tcm pore beli i," in zedinvajmo svoje molitve s prošnjami presvetlega cesarja, kteri v Svojem razglasu pravijo: „Ne zanašaj m o se, ne upajmo samo na to, da smo edini, da smo močni; .laz stavim Svoje upanje ob enem naVišega, na vsemogočega pravičnega Boga, komur jc Moja hiša od pervega začetka in vsegdar služila, kteri ne zapušča teh, ki v pravici na Njega zaupajo." —Mestni zbor ljubljanski je v posebnem pismu, ktero se je 17. t. m. bilo izročilo prevzvišenemu deželnemu poglavarju, presvetlemu cesarju zaterdil, da mu hoče L j ubij a n a v zvesti vdanosti bela ostati in da ,,11 rast s c omaje in hrib, — zvestoba Slovencu no gane."
Iz zgornjega Tuhinja, t (Sklep.) V sredo ob 3 popoldne: Poklicanjc sv. Duha in druge molitve. Potem stopi častitljivi misijonar g. .Jožet' na lečo, ter začne bolj tiho, vendar prav zastopno, po domače možakom in niladenčeni razlagovati namen sv. pobožnosti in govoriti od njenega duhovnega prida. O 5: Razloček med misijonom in okscrcicijami: Kako da so misijoni za vsacega dobri in potrebni. Peljal tc bom v samoto in tam k tvojemu sercu govoril. Kaj da sc med misijonom godi: bere, premišljuje, moli, spoveduje, zatajuje. V čem da eno in drugo obstoji? —- Kaj da naj storijo možje, kaj pa fantje, da sc ga bojo prav vdeleževali ?
V	četertek zjutraj o <>: Od namena, zakaj da nas je Bog vstvaril? O 11: Oreh nam je nebesa zaperl. dušne zmožnosti popačil. Nesreča tistega človeka, čegar duša pod težo smertnega greha zdihuje. < > 2. popoldne g. Jakop: Od nečistosti in njenih žalostnih nasledkov za dušo iu telo; o f>. g. Jožef: Jezus nam je s svojim britkim terpljenjem in s svojo grenko smertjo nebesa spet od-pcrl. nam studencev sedem zapustil, iz kterih zajo-lnajmo zveličanje.
V	petek zjutraj o »i: Od smerti. Kaj da je smert? Ktere smerti da bi mi radi uinerli? Toda za srečno smert se je treba pripravljati! (J 11 : I >d sodbe. Kaj sc pravi soditi? lvolikcra daje sodba? K »ko d:i se pri
sodbi godilo bo? Kaj nam je storiti, da sc srečne sodbe vdeležimo? Popoldne o 2. g. Jakop: možem njih dolžnosti kakor možem, očetom, in gospodarjem. G. Anton pa je fante prevzel, ter jih peljal v planine k sv. Vidu, kjer jim je njih dolžnosti posebej razlagoval; kajti vsak stan ima druge dolžnosti, ktere poznati je potreba, če hoče človek, da jih spolnuje in po njih živi. O .r>. g. Jožef: Od pekla. Kaj da je pekel V Daje res pekel. Kje da je? V čem da njegove kazni obstoje? Kaj nam je storiti, da v pekel ne pridemo ?
V	saboto zjutraj o 0: Od zgubljenega sinu vso priliko s pripravnimi nauki, kterih je v lepi obliki obilno bilo. O 11: Od dveh poglavarjev z njunimi banderi (Jezusa in Satana); oba si soldate nabirata. Kteri jih več nabere? Pod kterega bandero bomo stopili mi? Pri kterem ostali? O 2. g. Anton, ker g. Jakop se je zavoljo praznika <Patrocinium st. Josephi) že popred ta večer od vsih poslovil, ter v saboto zjutraj po sv. masi jo naglo odrinil, je petero reči, ki gredo k sv. pokori, po domače in ginljivo razlagoval. Popoldne o o g. Jožef: Od sv. nebes. Kaj da so nebesa? V čem da njih plačilo, njih veselje obstoji? Kaj nam jo storiti, če hočemo v nebesa priti.	.
V	nedeljo zjutraj o 0: od stanovitnosti sploh, kako da vsa pobožnost bo brez sadu, če spokorniki stanovitni ne bojo: Kaj da naj možje, kaj da naj fantje storijo, da bojo v svojih sklepih stanovitni ostali? O so domači gospod imeli slovesno duhovno opravilo. Med sv. mašo ravno po svojem obhajilu niso mogli pri altarji, kakor druge dni, zavoljo tolikošne množice govoriti; spustili so se toraj na lečo, ter v priliki od zgubljenega sinu spovedano može in fante srečne imenovali, ker povabljeni so k večerji, ktera je za nje pripravljena, in so jim gnade presv. ltcšnjega Telesa v kratkih besedah opomnili, ter se vsem pomagavcem v vinogradu Gospodovem še serčno zahvalili. Po tem kratkem govoru je bilo splošno obhajilo. Trije gospodje so v kaj lepem redu obhajali skorej celo uro. Bilo jih je obhajanih v teh 14 dneh nadoviOU; duhovnov pomočnikov in spove-vednikov je bilo dan za dnevom razun nedelj po 11 do 12. Poslednje dni se je število ljudi, ki so doseči želeli misijonske odpustke, tako množilo, da so misijonarji in drugi očetje Frančiškani tudi v nedeljo popoldne in v pondeljek imeli še dnsti spovedovati. Kolika stiskava ljudi bi še le bila, ko bi lepo vreme v poslednjih dneh tc pobožnosti bilo! — Okoli 12. ure je bil Te Deum z blagoslovom, pri kterem so mnogim solze v očeh igrale tudi misijonarjem v zahvalo, da so se toliko zavoljo Boga in zveličanja neumerjočih duš potrudili. Po vsem tem je bila šc ena tiha sv. maša, po kteri sc je tolika množica na tihem razšla, z dobrimi sklepi vsak na svoj dom.
Naj kdo reče in misli od sv. misijonov kakor mu je drago, jaz bom opomnil le dveh prigodeb. — Pervi večer, ko se je bil misijon v zgornjem Tuhinji pričel za žene, je prišla iz Šmartna neka gospodinja iu mati malo bolj pozno v noč domu. Njen mož nekako nejevoljen se začne nad-njo nositi in hudovati, da ji treba ni v Tuhinj hoditi lenobe podpirat, ker ima doma pridig in dela dovolj. Žena ga nekoliko pohlevno in molče posluša, ter svoje dela mirno opravlja, ker pa mož kot gad le regija iu regija, mu žena serčno odgovori: Neumni dedelj! če si hotel in mislil, da jaz za svojo dušo ne bom smela skerbeti s taboj v zavezi, bi mi bil pa povedal, ko si me snubil iu jaz bi bila tebi ligo pokazala. — No! kaj bo pa z menoj? Kam bom pa jaz prišel, ki se misijona vdeležil ne bom? — Ti boš pa tje prišel, mu žena krepko odgovori, kjer se tisti že znajdejo, kteri so tvoje enakosti bili! Kaj in kako, gotovo mu je žena vsaki večer, ko jc od
misi jona domu prišla, pripovedovala, kaj da jc slišala, kako je kaj bilo. Z eno besedo: Sklenil si je, sam se prepričati. Prepričan od duhovnega prida — sv. misijona je rekel, da odzdaj ne bo več branil komu v (Vije k sv. misijonu. —
\ lani o misijonu svetega leta v Spitaliču neki lah-komišljen mladeneč delj časa razsaja: Ne bo me vidil misijon. Kaj i bom šel na Kranjsko ali drugam k spovedi, ter med potjo preklinjal in klel, da bom imel kaj več povedati. In, čudite se nebesa! enega jutra zgodaj mladeneč vstane, se napravi, in gre, pa ne na Kranjsko ampak v Spitalič ter naleti na g. misijo narja Antona, kteri mu je tako oči odpori, da je vse drugačnega duha domu prišel, in zdaj nikoli dosti ne more Boga prehvaliti, da ga je tako lepo vodil. - Tudi sploh kaže misijon prav dober vspeh. Ljudje so vse nekako bolj tihi in mirni, dekleta niso tolikanj noči merne in še dosedanji lišp opušajo, posli so bolj v bog ljivi in ne tako neokretni itd. Kes je, da se v miši jonu ravno tiste resnico razlagajo, od kterih so poslu šavci doma toliko iu toliko slišali in brali, vendar niso bile serca nikoli tako ginjene, kakor se je vidilo in slišalo, da so ginjene bile pri sv. misijonih. Spiritus sanetus Hat, ubi vult.
Misijon v. c. o. Jezuitov ua Priliovi. Tako se je vendar enkrat zdanilo po več ko stoletnem spanji: zlato solnce milosti božje ji; zopet zasijalo. Kakor svoje dni, na sladke gorice štajerskih Slovencev je misijonska tromba čast. o. Jezusovega reda zopet glasno zadonela, klicaje grešnike na izveličansko pot sv. pokore in izve ličanja večnega in s Ver pri Marii naši Materi na Pri hovi, fari na slovenskem ali spodnjem Štajerskem, ktera je pri Slovencih tako dolgo molčala, da bi je bil le en sam človek na zemlji u čakati zamogel: Jožef (.'rele. kteri je bil (po Danici 12. list) 1. 172"» rojen iu je t. 1. 1 Si il > umeri, 140 let star. Obhajala sta namreč č. o. misijonarja Jezusovega reda: Fr. Doljak in .Jan. Valjavec po prizadevanji Prihovškoga fajmoštra č. g. Janeza Nep. Pevec-a slovenski misijon na Priliovi od 7. do I »i. majnika t. 1. o redkem primerljeji stoletnico farne cerkve Marije Device in petdesetletnice g. fajmoštra, kteri so 14. majnika l*Hi rojeni bili, - kar je slovesnost še posebno povzdignilo.
Ta sv. pobožnost ni ravno, kar misijon zadeva, tako sloveča: sej imamo, hvala Bogu! na srečni slovenski Štajerski zemlji (in tudi po sosednih krajih po vse hvale vrednih oo. Laearistih. po rajnem slavnem škofu Antonu Martinu in po združenju domačih duhovnov sv. misijo nov iu eksercicij toliko, da maloktera ali celo nobena slovanska dežela /. njimi tako osrečena ni; ampak zato je ta misijon spomina vreden, ker so ga slovenski oo. Jezuiti po preteklih 14<> letih slovenskemu ljudstvu v lepi in ginljivi slovenski besedi ozuanovali, in sicer p-» tako dolgem prenehanji.
Zadnji, nam znani slovenski misijon na Štajerskem so (po Drohtincah ls~>7 I.) pri sv. Frančišku K sa ver ju v Stražah poleg Gornigrada I. 172:*» o izgotovljcnji nove cerkve, in sloveče božje poti sv. Frančiška, slavni oče Bernard (Vroni, apostolski milijonar, in še trije drugi
očetje tega reda dvakrat imeli, vselej j.....sem ilni.
Dan na dan je bilo pri tej pobožnosti nad pet iu dvajset tisuč ljudi. V svojih pridigali, po pet ni dau. so vodih goreči misijonarji tudi nar terdovratnej-im gn-nikoiii do živega priti iu jiii za pokoro obuditi: iu odra-eni sini in hčere tudi gosposkega stanu so kar tam pri cerkvi
v pričo vsili ljudi svoje razžaljene star«.....Ipu- mja pro
sili , in že od starih let na eden druzega razkačeni ražuiki so si na kolenih nasproti odpu-ali in se v znam nje resnične sprave objemavali. - In sad tega davnega miši jona je še zdaj očiten, ker so ravno goniograd-ki Slovenci naj iskrciicjši domorodci iu goreči, pošteni katoličani.
Ni moj namen slovečih pridig č. o. Jezuitov popisovati, enakih naukov Danica žc tako „iz zgornjega Tuhinja'- prinaša: samo omeniti želim, da je bil blagoslov tolažnika sv. Duha s sv. misijonom očiten. Kakor so 1. 1725 sini in hčere pri cerkvi sv. Frančiška starše za odpušanje prosili, tako se je tudi zdaj na Prihovi godilo. Kadar so č. o. misijonar otroke k obhajilu peljali, so toliko ljubeznivo in ginljivo govorili, da so hotle gi-njene otroška serca skorej skoperneti, in ko so o. misijonar otroke opomnili, da morajo pred sv. obhajilom starše, ktere so že večkrat razžalili, odpušanja prositi, da ne'prejmejo J. K. v svojo obsodbo in v pogubljenje,
_ in so v imenu otrok o. misijonar začeli pričujoče
starše za odpušanje prositi, je to starše in otroke tako ge-nilo. da od glasnega joka in' vpitja ni bilo govoriti mogoče.
Tudi krivice so ljudje dosti poravnali in sc zastarani sovražniki spravili. Naj le en izgled povem: pri sosedni fari so pred nekimi leti g. fajmošter nektere zarobljene grešnike ojstro prijeli in s tem so si grozno sovraštvo nakopali: nekteri so se sčasoma poboljšali, drui;i pa terdovratni ostali, še bolj kljubovali, in med drugimi rekli, da nič več k njihovi maši ne gredo; in zar.~s so več ko tri leta drugam k božji službi hodili (češ. da bi jih domači f.. ne izmaševalj, in glejte v nedeljo po sv. inisijonu so bili tisti pri domači fari pri službi božji. — Kako so č. o. misijonarji tudi nečist-nikom v sercc segli, naj med več izgledi enega naznanim: v neki sosedni fari jc imel več let samski gospodar samico za družico; ni pomagalo ne duhovsko svarjenje ne deželske kazni; ali po sv. inisijonu se družniea ni več v >vojo pregrešno hišo povernila ter je proč pobegnila. --Posebno ginljivo je bilo, kadar so po blagoslovljenem in v lično novo kapelico tik cerkve postavljenem misijonskem križu o. misijonar na prižnico stopili in v sklepnem govoru vsem stanovom srečo želeli, in poslednjič se tudi k nespokorjeniin grešnikom obernili, rekoč: Srečno pot, srečno! tudi ti grešnik! ki je ves trud toliko spovednikov nad teboj zgubljen, ki je toliko sv. naukov zastonj ... srečno, srečno! v tvojo nesrečo in pogubljenje . . . je taki jok io vpitje po cerkvi vstalo, da se je zunaj cerkve razlegalo.
Ljudi se je sv. misijona veliko vdeležilo , da se je vse terlo, celo iz daljnih krajev, zakaj žc to, da so ti misijonarji Jezusovega reda , jih je k Marii na Prihovo vleklo. Zadnji dan je bilo toliko ljudi, da je bila v veliki cerkvi taka gnječa, da se je več stolov polomilo in da je čuda, da ni bil nobeden poškodovan, celo okrog cerkve je bilo gnetje, da ni bilo mogoče, se do zakristije (zagrada) preliti. Nad osem tisuč ljudi jc pri sv. obhajilu bilo, in veliko daljnih j«- pa Še po domačih fara h sv. zakramente prejemalo, ker na Prihovi ni bilo moč na ver>to priti , da si je veliko spovednikov tam bilo. Sv. misijon je bil 1»'». majnika končan na praznik sv. Janeza Nep., kadar so č. g. za lepoto cerkve vsi skerbni in za izveličanje duš g«»reči fajmošter veseli god s»-oje petdesetletnice Abrahamovo godovanjei obhajali, kar naslednja pesem naznanuje :
Abrahamov god
v. č. gosp. J »neza Pevee-a ljubljenega župnika pri Marii na Prihovi 10. maja 1*66.
Petdesetkrat /.«• -polni:!'! oznaiiuje Abraham - .lan«-/! Tvoj radostni god: Hi>. r nar h-p-i pa letošnji sluje. Ni ga obha jal še Prihovski rod; >;ttu za vezilo >i plcles »vetlice, Kakoršne sveti misijon h- sadi. V raj-ki sc vence varijo solziee. K<« jih k- božja ljubezni rodi.
Lehko raduješ se brat Ijubomili!
V	knjigo življenja god vpisan Tvoj ho, Milosti viri Te bojo oblili,
Kadar jemal boš od zemlje slovo.
V	rešnji kervi pa oprane ovčice, Kakor v nedolžnosti zarji lepe, Bojo sadile ljubezni cvetlice,
Ž njitni ovenčale Tvoje serce!
Janez! zatorej pozdravljen mi bodi, S Teboj pozdravljen tud Jezusov red! Vsaka solzica sto blagrov obrodi , Da bo vaš trud izveličanja sled; Zdaj so z zemljo se sklenile nebesa, Farmani združeni z Jezusom so; O da bi gledale naše očesa Jezusa v raju in Mater svojo ! S serčnim veseljem napijem zdravico: Bog Ti priverzi še petdeset let , Angel pred zlegoin obvaruj dušico, Vcnčaj stopinje Ti radosti cvet! Kadar pa enkrat slovo bomo vzeli, Drugim pastirjem zročili ovce, O da bi tam pri Marii veseli
Bratje objeli po bratovsko sc!	J- V.
Pa misijonarja se še nista poslovila, ampak ostala sta na Prihovi do Binkoštnega pondeljka (21. majnika) na silno prošnjo ljudi, ki so želeli pri njih svoje dolge spovedi opraviti, pa jim med sv. misijonom ni bilo mogoče na versto priti. Misijonarja sta še zdaj vsaki dan pridigo vala obilni množici, ki se ni mogla od nju in od Marii svetega kraja ločiti. In kadar sta ljubeznjiva očeta slovo od Marije Prihovske vzela, ji je velika množica ljudstva jokaje spremljala noter do Dunajske ceste, kraj fare, kjer so med silnim jokanjem sv. blagoslov prejemši slovo vzeli in se solzili za priljubljenima očetoma, ki sta jim prinesla nebeški mir, kakoršnega svet ne more dati, sv. Duh ga pa daja obilno v sv. misijonih. — Ljudje ne bodo pozabili teli sv. izveličanskih dnevov, dokler jih bojo noge nosile: o da bi ljubi Jezus dal in Marija sprt.sila, da bi tudi sv. obljub, ki so jih glasno delali, nc prelomili do hladne gomile. Gotovo so teh sv. dnevov angeli v nebesih veseli; — upati je , da bo veliko greha manj. In če je že en sam smerten greh manj, je več vredno kakor vse bogastvo sveta, koliko vrednosti je še le sv. misijon, o kterem se v potokih solze kesanja prelivajo in v nebrojnem številu grehi v zakramentu sv. pokore izmivajo, da spovedniki spokor-nikom skorej zadostiti nc morejo; — in ni samo en sam greh, ampak sto in sto grehov manj storjenih pa zopet izbrisanih v presv. Rešnji Kervi Jezusa Kristusa.
(Kunec sledi.)
Praga 12. rož. — n. Filosofija se loči v teoretično in praktično.
Praktična, ki se ethika ali pa tudi prirojeno pravo imenuje, obdeluje pravice in dolžnosti človeške, ki izvirajo iz pomer prirojenih in jih toraj tudi prirojenih razum zamore spoznati in določiti.
Teoretična tii. ima za predmet vprašanja o bitji in lastnostih božjih (racionalna theologija), o duši (raeion. psvehologija), o začetku sveta itd. (r. kosmologijaj, tedaj o stvareh, ki no tem važneji, čim bolj jih nova kriva tii. prevrača in napčno razlaga. Začetna lil. mora tutli rešiti vprašanje: Ali sme in kedaj sme spoznanje naše tirjati, tla ima veljati za pravo in nedvomljivo V
Priprava k tii. je logika ali nauk o rednem mišljenji. Ta je za natančniši učenje tii. zelo važna, ker stori človeka zmožnega, o veljavnosti ali neveljavnosti vsega mišljenja soditi. To so oddelki lil., kterih bi se imela mladina učiti na srednjih šolah.
Kako zelo so potrebni ti nauki, dokazuje cesti vredni pisatelj tako-le:
1. Le z obširnišim in globokcjim znanstvom fil. doseže bodoči slušatelj vseučilišni potrebne zrelosti in do-veršenosti za svoje izbrane nauke. Naše gimnazije imajo svojo nalogo natanko zaznamovano in določeno: pripravljati imajo za više nauke bogoslovske in druge vseuči-lišne. Prešnji liceum je združen z gimnazijo in glej zdaj imajo gimnazije brez fil. doseči ravno to, kar poprej z nauki modroslovskimi! Toda take gimnazije, kakoršne imamo zdaj, te svoje naloge spolniti in potrebne zrelosti učencem dati ne morejo.
Dospelost za više nauke bogoslovske, pravniške, jezikoslovne in odločen jim poklic v življenji tirja razun izobraževanja nizih sil duhovnih — namreč pameti, domišljije in okusa, tudi veče zrelosti ali doveršenosti razuma in ravno s te strani se spozna naj bolje, je-li učenec dozorel za nauke visocih šol, ali ne. Kdo pa bi mogel pričakovati take doveršenosti od gimnazij, kjer se v modroslovji celo nič ne podučuje. Gimnazije v sedanji opravi ti morejo razum samo zbuditi, — bistriti in vzdelovati ga zamore le logika in modroslovski nauk prej omenjeni.
Priučivši se bolj natanko modroslovja postane učenec mož na duhu, da mu ni treba biti več papiga, ki tuje besede mehanično odrekva, ki marveč dobiva zmožnosti, o važnih prašanjih podajati razsodbo lastno in razumno. Že le pogostne spremembe in poskušnjc v osnovi gimnazijski, ki se delajo, rekel bi, za kratek čas, že te spričujejo, da brez znanja fil. si mladost ne pridobi duševne dospelosti.
In te poskušnje so privedle reformatore šolske na to, da v pogubo harmoničnega izobraževanja vseh sil duhovnih preveliko važnost pripisujejo vedam računskim in tako skušajo pa tej poti pomoči mladeži k dospelosti razuma, k zrelosti duhovni.
Toda mathematika, ako ima v resnici kaj koristiti, se nc more koj v pervih razredih tako na obširno razlagati, kakor se godi to zdaj na naših gimnazijah.
Čezmerno to podučevanje mathematike v pervih razredih je neprirojeno, ker v letih, v kterih so navadno učenci spodnje gimnazije, se še razum ni toliko razvil, da bi računstvu odmenjeni čas ne bil veči del zgubljen čas.
Ko se potem v 16. 17. letu razum krepkeje razvije in zmožnosti k vspešnemu učenju math. pridobo, zopet ni posebnega vspeha, ker mladeneč poprej zavolj po-mankljivega razvoja razuma ni sprejel v se začetka in podlage tako, da bi s pridom mogel staviti dalje.
Pa brez ozira na to, math. sama o sebi ne more zbistriti in povzdigniti duha, kolikor je potreba, ker mišljenje mathematično je abstraktno in ne sega čez krožje nevažnih oblik.
Ako pa se dajo vendarle abiturientom gimnazijskim spričevala zrelosti in dospelosti, ne more to, — pravi pisatelj, nič druzega biti, kakor prazna fikeija.
Da — zdi se celo pisatelju, da nasledki opušanjanaukov modroslovskih so med učenci nemškimi dosti očitni in da karakteristična znamka nove literature nemške je duševna medloba. V nepreglednem mnoštvu spisov nemških je boje malo takih, ki bi pričali o duhovni zrelosti avtorovi. In malo ncnadjano pride to spoznanje njegovo o Nemcih: z duhovno čverstostjo in bistrostjo ne imponiramo drugim narodom. (Kaj le poreko na to hva-lisarji nemškega duha V) (I)alje.)
Iz Siiiirne piše naš Peregrin 2. rožnika: Hvaljen bodi Jezus Kr.! — Obhodivši veči del Palestine, naj imenitniši del Cclesirije, Sirije itd., prestopivši sloveči Liban, počivavši pod starodavnimi cedrami ob Libanu itd. — sem zdaj na poti proti domu ; le samo Carigrad
še želim viditi, kjer ostane parnik od 4—0. tega mesca in bom imel priliko vsaj poverhu to mesto in njegove znamenitosti ogledati. Danes popoldne odrine dalje pa robrod „Afrika," na kterem se zdaj vozim, in nekako sredi rožnika bi utegnil v Terstu biti, — kar je moja serčna želja, ker skorej bode 3 mesce, odkar sem na popotvanji. Veliko prav tehtne, mične in tudi podučljive tvarine, ki sem jc marljivo nabiral, imam pripravljene za drago domovino, ki jo bom skusil po naj primerniši poti narodu izročiti v poduk in razvedrilo; zdaj pa skorej nc vem, kje začeti in kje jenjati, ako bi hotel kaj obširnega pisati, dasiravno so tudi naj novejši dogodbe, ki bi bilo dobro jih obravnavati.
Opomnim naj saj to, da malo dni potem, ko je Da vud-paša ob Libanu Maronite kaznoval, ker so bili zoper njega z Jožef - Karam-om potegnili, sem bil v tistih krajih, namreč na potu iz Damaska čez Ajnete, Liban. mem Ceder, skoz Bišere, Elieden, Tripoli, Batrun, tlazir v Bejrut. Pravili so, da v Evropi imajo zastran te vojske ali punta krive zapopadke, ker Jožef-Karamova stran je imela svoje dopisovavce in je napčne naznanila pošiljala v francoske liste. Maroniti, kolikor koli jih milovamo in jim dobro vošimo, tukaj niso prav imeli, da niso bili pokorni svojemu poglavarju Davud -pašatu, ki je tudi katoličan in sicer armenskega obreda, kakor je Karam maroniškega; razloček je samo ta, da j c Karam maroni-škega rodu, Davud pa blezo ne. Kervi se v tej vojski ni dosti prelilo, ker ene druge so skale prikrivale, — sej na maroniških gorah ni druzega, razun kras in pečevje. Pri Gaziru so se skoraj en dan vojskovali in padla sta bila kaka 2—4; nekoliko hujši je bilo v nekih druzih krajih. Vidil sem grede nektere kraje, ki so bili nekoliko ople-njeni, ožgani in opustoteni od turkov (prav za prav od Davud-pašatovih vojakov, ki so tudi kristjani vmes. morebiti velik del , če ne naj večji); Maroniti so silo žalovali in tožili, da so jim vse pobrali in nimajo kaj jesti. V Ehedin-u (Edin-u) sem naletel polno vojakov, zlasti v dvoru Jožef Karam-a, kteri je bil ves osmojen in po vsih kotih oplenjcnih soban so bile straže. Sel je eden mojih tovaršev, ter želel to poslopje viditi, pa ni se mu dalo brez ugovora, in ne vem prav, kako in kaj? samo to vem, da v dvoru ni bil. Jaz si mislim: čakaj, bom poskusil drugo struno napeti, — grem prederzno med vojake ter kličem: „Jaz sem Avstrijan, moj cesar je Frančišk Jožef; ali morem dvor ogledati?" V trenutku imam privoljenje, eden višjih častnikov me spremlja, povsod prezentirajo, stopajo v ,.Ueihe in Glied" in vse spoštovanje skazujejo, ne vem ali maroniškemu duh. pastirju, ki me jc spremljal, ali častniku ali tudi meni (Peregrin kaže tu žc nekoliko orientalske fantazije! Vr.■ in vsem trem? Naj si bode, kar in kakor že je, jaz sem svoj namen dosegel in vidil sem Karamovo rezidenci jo, ki se mi je zdela, kakor boljši hiša kacega evro-pejskega mestjana, sobe večidel majhne, le samo divan je veči in tlak kaj lepo in okinčano iz lepega marmorja vložen; — se ve, da druge lepotije so bile vse razderte. O teh zadevah sc; da veliko pisati in v pravo pojasnjo-nje vsih okolišin bi bilo tudi treba.
Včeraj sem imel posebno čast ter sem bil pri vikšem Škofu pri kosilu. Mil. gospod so iz reda oo. Lazaristov in veliko delajo tukaj v prid katoliške (Vrkve. Akoravno imajo samo 14—Hi,< K KI katoliških ovčic, so vendar v prav kratkem času sozidali lepo in veliko stolnico, ki že dozdaj stane do :"><>< u m m j frankov; ne morejo pa dalje delati," ker do :{(«MKK) Iran. še primanjkuje. Pred včerajšnjem, t. j., — sv. K. Telesa dan j«* bila v nji sv. maša, pa le na portatilu, ker le samo zidovi dozdaj stoje — brez stropa in lepe kuple, ki jo cerkev ima dobiti. Procesije sem bil zadnji kos še dobil in še le po 12. sem bil sam odmaševal, ker veter in slabo oglje
na parniku jc bilo mornarje ogoljufalo, da smo pozneje dospeli v mesto sv. Polikarpa, kot se je mislilo. Očitna zdaj v tretjič), prav slovesna je bila procesija (med Turki — in med kat. Lahi — v svobodni Italii — večidel letos ni smela biti! Vr.), veliko veliko gospode pri nji, več sto majhnih deklic z lilijami v rokah in vse z oken, streh in vsih prostorov je gledalo in po več krajih >o cvetlice od zgorej na ulice tresli: vender pa naj zato kdo ne misli, da so bile vse le same cvetlice. Sploh me je ginilo, da prihaja tukaj toliko gospode v cerkev in da tako spodbudno molijo, tudi ob delavnikih. Povsod sem se prepričal, da ima Gospod več svojih zvestih, kakor se pa dostikrat misli. Dan po sv. Rešnj. Telesu je bilo prav veliko ljudi pri sv. obhajilu v farni cerkvi oo. kapucinov. Mesto utegne imeti do 100.000 ali nekaj več prebivavcev, in izmed kristjanov kacih 00.000 ne-zed. g reko v, ki imajo več cerkev in ravno zdaj novo s silo okinčanim stolpom zidajo. Usmiljene sestre imajo 4 razne naprave v prid človeštva; njili šole, ki so mi jih mil. vikši škof pastir dobrotno razkazali, imajo 8 obredov in vse pohvale vredne; upati je velicega blagra za mesto iz tolicega števila deklic, ki tukaj tako dobro odrejo vživajo. Vidil sem v tej napravi tudi več zamurk, ki so v službi in njih več že tukaj podučenih in ker-šenih; prav pobožne so nektere in vesele so bile, ko sem jih po arabsko nagovoril (tukaj namreč je splošnji jezik greški). Močno je želeti, da bi se bratovšini čistega spočetja in Kozjega groba v Kolonii prav močno razširile ter brez čiga škode prihajala velika pomoč za jutrovo deželo, ktero zdaj zahod odreja in kjer se s potrebnimi pomočki da veliko doseči. Povsod sem se prepričal, da duhovni iz Evrope se mnogo mnogo trudijo za oliko na Jutru, da jim pa povsod pomočkov primanjkuje. Skoda, da je umeri goreči llurter, ki je bil tako vnet za blagor jutranjih krajev: upati pa je, da ima vrednih naslednikov na Dunaju. Obširno o mnozih rečeh, ko domu pridem, ako Bog da. (Dans srečno došel. Vr.)
Kaj Je hej norega po sirohem #retu'f
Avstrija. Neki Madjar rešeta v „Volksfr." vede-nje ogerskega dež. zbora, sosebno pa lepo odkriva ravnanje liberalcev. ..Kaj, praša nadalje, če bodo začeli liberalci i slednjič spodjedati koreniko in naj poglavit-nejo podporo dežele — vero katoliško? ('e se to zgodi, naj ne misli vlada, da se z liberalci zamore kedaj porazumeti, ampak podpira naj po moči svoje naj-zvestejše prijatelje v njih boju za vero, cerkev, cesarja in domovino. Duhovščina n?«j se pa spominja besed Jclačičevih in naj prevdarja, da ne gre sedaj za to, če obvelja vstava ali samovlada, če zmaga liberalizem ali konservatizem. ampak za obstoj ali ne obstoj katolicizma ali v e r e k a t o l i š k c. Le glejte jih naše liberalce v Banatu, piše nadalje madjar, ali se niso z vso močjo poganjali, da so se zvolili zgolj n e k a-toličani: niso li s tem pokazali, da so jim ljubši zavidljivi sovražniki, kakor katoličani? Katoliškim kandidatom >e le tedaj milost skazuje . le tedaj se volijo, če z liberalci v en rog trobijo, če sem ter tje zoper vlado pa zoper katoliško cerkev rentačijo in vpijejo. Kdor bi tega ne verjel, naj le pazljivo prebira madjarske časnike — kaka pre-derznost. kako gerdenje in zabavljanje zoper vse, kar je katoliškega! Kaj bo :*e le, če popolnoma zmorejo liberalci? — t'c pa kdaj do tega pride, da nam vlada privoli ministerstvo, tedaj naj pazi. komu izroči to pre-važno službo; naj gleda, da ne bode taka, kot 1848. ko je eden tacih liberalcev začel svojo službo s poveljem,
da učencem ni treba vsaki dan v cerkev hoditi, in da je nekaj naših pripravnikov poslal v ptuje , pruske luteranske šole. — Več zaupanja smo imeli do hrovaškega dež. zbora, ker smo ugledali na njegovih sedežih lepo število duhovnov, ali ves naš up je splaval po vodi z novo volitno postavo, ktera tako slabo slabo skerbi za Cerkev. Spoznali smo, da so hrovaški pa naši liberalci vsi iz ene moke."
Meti s hrinom.
(Novokopitni napredek.) Nedavnej smo brali, da so se posvetovali belgiški frajmavrarji o tem, če bi še nadalje tirjali od tistih, kteri se žele vpisati v besnice, da verujejo v Boga, ali kakor pravijo ti rogovilarji „v neizmerno in nezapopadljivo bitje" — in temu se nismo čudili kar nič. Bolj znamenite pa so novejši prikazni med protestanti. Na Francoskem namreč se je pretečeni mesec posvetovalo sto pastorjev, ali bi Jezusa spoznali za Boga, ali ne, in — 51 jih je izreklo, da naj bo Jezus nič več in nič manj, ko kak drug imeniten mož! — Ko je izdal bogatajcc Kenan svojo umazano knjigo, jih je tudi na Nemškem veliko veliko lutrovcev bilo ene misli z njim. Tako se godi tistim, ki se ločijo od edine prave sv. Cerkve Kristusove — razcepljeni v množico ločin in ver se razjedajo sami med sabo in še pravi lu-trovci so perve dni m. tr. v nekem zboru na Francoskem sklenili, da naj bi se ločili v orthodoxno cerkev t. j. v take, ki se še precej derže perve Lutrove vere pa v liberalno cerkev, v take ki svojo vero po časovi šegi obrezujejo in krojijo, kakor obleko. Ce bo šlo tako naprej, kmalo ne bodo imeli nobene cerkve več, ampak babilonski turn! —
(Dvojna kuga) ,,Kuga, strašna nevarna bolezen je pri sosedovih" — pravijo oča — „otroci ne hodite k njim!" — .,Bog obvaruj iz hiše iti — pristavijo mati — da bolezni ne nalezete, in je še domu ne zanesete, še pomerli bi nemara." Prav imata oča in mati. — Tode kolikrat je še hujši, dušna kuga v sosedovi hiši: po-hujšljive usta, zapeljivi tovarši in tovaršice; in brez skerbi pustita oča in mati otroke vanjo zahajati! —
tMuhoenhe spremembe.
V	ljubljanski škofii. Umeri jc 13. t. m. g. Jan. Gašper lin, fajmošter v pokoju. K. I. P.
V	toriaski skolii. G. Fr. Lazar pride za kaplana v Cernico, od tam gre g. Jakob Sajovic za duhovnega pomočnika v Zminj. G. Jo ž. Zor man je dobil duhovnijo v Katinari, g. Fr. Čebul ar faro v Povirju. Umeri jc g. Peter Mazacio, bivši vodnik na mestni poglavitni šoli v Terstu. K. I. P.
Dobrotni tlarori.
Za Sloni »ek o v spominek: Duhovni iz Moravske dekanijc 17 gold. "2'J kr. (Imena pozneje). Domoljubni učenci VI gimnazijskega razreda o gold. 50 kr. n. d.
Za sv. Očeta. G. J. K. iz S. pri Kr. t cesarski zlat: in •J križavca po gr. st. d. za g. Pire a.
INaročite si naročite Slovenci vsi. kteri hočete in morete, imate in znate. ..Zgodnjo Danico**, sej velja za pol letu po pošti samo 1 gld. (jO kr. n. d., v tiskarnici pa 1 gld. 30 kr.
Priklati«) ..Zgodnji Danici" k li*hi IV
Mojim narodom!
Sredi dela miru , začetega s tem namenom, da bi se postavilo dno ustavi, — po kteri bi se edinost in moč vsega cesarstva utrdila, posamnim deželam in narodom pa njih svobodni notranji razvitek zagotovil — sredi tega dela velela Mi je Moja vladarska dolžnost, vso Mojo armado pod orožje sklicati.
Ob mejah cesarstva, na jugu in na severju, stojite armadi dveh z zavezo zedinjenih sovražnikov, namenjeni, izpodbiti moč in veljavo, ki jo Avstrija ima v Evropi.
Z Moje strani ni dana prilika k vojski ni enemu izmed nju. Ohraniti Mojim narodom blagi mir, štel sem, Bog vsevedoči mi je priča v tem, vsegdar za eno izmed prvih in najsvetejših Svojih vladarskih dolžnosti ter sem prizadeval si zvesto izpolniti jo.
Toda ena izmed teh dveh držav sovražnic ne vpraša po nikakem izgovoru: kajti prežeči na priložnost, kako bi kteri kos Mojega cesarstva uplenila, dovolj je vzroka za vojsko, da je le čas dober za njo.
V zavezi s pruskimi vojaki, ki nam sedaj kakor sovražniki nasproti stoje, odrinil je bil pred dvema letoma oddelek Moje zveste in junaške armade na pri-brežje Severnega morja.
Sklenil sem pa bil to bojno zavezo s Prusijo, da bi se pravice na pogodbo oprte varovale, da bi se eno nemško pleme, ki mu je žugala nevarnost, branilo, da bi se kvar neogibne vojske kolikor je le mogoče uroanj-šal in med ozke meje utesnil, in da bi se v iskreni zvezi dveh srednje-evropskih velikih držav — kterih delo je pred vsem drugim mir v Evropi ohraniti — Mojemu cesarstvu, Nemčii in Evropi na korist zadobilo trdo poroštvo miru.
Dežel osvojiti si ni bila Moja nakana, nesebičen pri sklepanji zaveze s Prusijo, nisem gledal zadobiti lastne koristi ni v Dunajski pogodbi miru. Avstrija ni kriva žalostne vrste nesrečnih zapletkov , kteri bi, da je Prusija bila tako nesamopridna, ne bili nikdar nastopili ter bi se, da je ostala enako verna zavezi, lahko bili poravnali.
Ti zapletki so bili sproženi nalašč s tem namenom, da bi se ž njimi sebični naklepi izpeljali, in za to ni bilo mogoče Moji vladi, rešiti jih z lepo.
Tako je rastla v rečeh dan za dnem resnoba.
Pa tudi še tedaj, ko ste obe sovražni državi začeli očitno na boj pripravljati se in se je čedalje bolj razodeval nek spogovor med njima, ki se ni mogel opirati na drugo kakor na nakano vkupnega sovražnega napada na Moje cesarstvo , nisem se ganil, temuč držal se trdno miru, v svesti si Svoje vladarske dolžnosti, pripravljen na vsako privolitev, ktera se le dade združiti s Častjo in srečo Mojih narodov.
Kakor sera pa uvidil, da bi, če dalje odlašani, to utegnilo krepkemu odboju sovražnih napadov in s tem
varnosti države biti na škodo, moral som odločiti se na težke žrtve, ki jih priprava za vojsko vsegdar neogibno zahteva.
Na to, da je Moja vlada zagotovljala Mojo miro ljubnost, na to, da jc bilo po večkrat izrečeno, kako sem Jaz pripravljen na obojestransko istočasno razo rožbo, odgovorila je Prusija z nasprotno ponudbo, ktero vzeti in pa čast ter varnost Mojega cesarstva v nemar pustiti bilo bi eno.
Prusija je hoteia, da se popred orožje popolnoma odloži ne samo proti nji, ampak tudi proti sovražni državi, stoječi na mejah Moje države v Italii, za kterc miroljubnost se ni daio nikako puroštvo niti se jc dati moglo.
Vse dogovarjanje s Prusijo o vprašanju zastran vojvodstev spravilo je n.» dan čedalje več dokazov 7.» to, da ui mogoče tega vprašanja tako, kakor hoče do stojenstvo Avstrije, pravica in korist Nemčije in pa vojvodstev samih, rešiti v soglasju s Prusijo, ker se ona očitno drži politike nasilja in osvojevanja.
Pogajanje se je zavrglo, vsa ta reč se je prepustila nemški zvezi, da ona sklene in ob en lih so bili poklicani zakoniti zastopniki 1 loUtinskega.
Ker je vojska žugala vneti »e , bile so tri države Francija, Anglija in liusija, tudi na Mojo vlado dale odpraviti povabilo, da bi ac vueležila vkupnega posve tovanja o tem, kako bi se dal mir ohraniti. Moja vlada, primerno Moji želji, čo le mogoče, ohraniti mir Mojim narodom, ni odrekla udeležbe , samo pa je postavila za njo ta razločni pogoj , da naj bodo javno evropsko pravo in pa obstoječe pogodbe izhodišče tem mirivnim poskušnjam, in da deležne države ne bodo evropskemu ravnovažju in pravicam Avstrije na škodo iskale stran ske koristi.
Ce se je vže sama poskušnja pogovorov zastrai miru razbila o tem pogoju, ki se razume sam od sebe. kaže to očitno, da bi se tuui z začetnim posvetovanjem ne bilo moglo priti do obrambe in dotrdbe miru.
Najnovejši dogodki dokazujejo neovržno. da j< Prusija zdaj očitno z a m e u i 1 a pravico s« silo.
Pravica in čast Avstrije, pravica iu čast vsega nem škega naroda ni bila več dovoljna ovira nesrečni če dalje veči častilakoranosti Prusije. Pruski vojaki so pridrli na llolstinsko, zbor stanov, sklican po ce«ar skem namestniku, bil je šiloma razgnan, vladarska ob last na llolstiuskem , ki jo dunajska pogodba miru iz roča Avstrii in Prusii vkupno, prevzela se je edino za Prusijo in avstrijska vojaška posada je bila primoraiia umakniti se premoči Prusov , kterih je ondi desetkrat toliko.
Kedar je nemška zaveza . videč to pogodbam na sprotno samovoljo, po nasvetu Avstrije sklenila zavezrm armado na noge postaviti, dopolnila je Prusija, k» raso
rada sliši, če jo hvalijo podslombo nemških reči, začete svoje pogubne naklepe. Raztrgala je namreč narodno vez, ki Nemce oklepa, izrekla svoj izstop iz zaveze, zahtevala od nemških vlad, naj vzamejo nekak načrt o preuredbi Nemčije , kteri jo na kose cepi, in lotila se je vojaškega nasilja proti vladarjem zvezi vernim.
Tako je prišlo, da se ni mogoče ogniti vojske prenesrečne, vojske Nemcev proti Nemcem.
Za vso nesrečo, ki jo bode vojska ta prinesla nad posamne ljudi, nad rodovin e, kraje in dežele, kličem te, kteri soje krivi, pred sodništvo zgodovine in večnega vsegamo-gočega Boga na odgovor.
Idem v boj z onim zaupanjem, ktero daje pravična reč , v svesti si one moči, ktero ima veliko cesarstvo, kjer vladarja in ljudstvo presinja samo ena misel — o dobri pravici Avstrije — srčno in pogumno s pogledom na Mojo junaško, na boj pripravljeno armado, to trdno gradbo, ob kteri se bode moč sovražnikov Avstrije razbila, z ozirom na Moje zveste narode, ki ze-dinjeni, krepke volje, radodarni svoje oči k Meni povzdigujejo.
Čistega domoljubja ogenj plameni enako povsod po širokem cesarstvu Mojem; veselega srca hiteli so poklicani vojščaki k armadi; dobrovoljci silijo in nudijo se za bojno službo , vse ljudstvo nekterih napadu najbolj nastavljenih dežel, kar ga more nositi orožje, pripravlja se na boj , in najplemenitejša radodarnost prihiteva , da bi se nesreča ublažila in armada podpirala s potrebnim.
Le eno edino čustvo presinja vse stanovavce Mojih kraljestev in dežel, čustvo skupnosti, ktera vse veže, čustvo moči, ktero rodi ta njih edinost, čustvo nevolje nad tako neizrečeno krivico.
Dano v Mojem 17. junija 1860.
Tem bolj Mi je žal, da delo porazumenja o notranjih vprašanjih giede ustave ni še dospelo toliko, da bi Mi bilo dano, v tem resnobnem , pa tudi srce pov-zdigajočem trenutku zbrati okoli prestolja zastopnike vseh Mojih narodov.
Če pa tudi za sedaj pogrešam te podpore, Moja Mi je vladarska dolžnost toliko jasnejša, Moj sklep toliko trdnejši, zagotoviti podporo to Mojemu cesarstvu za vse prihodnje čase.
V tem boji ne ostanemo sami.
Nemškim vladarjem in narodom je znana nevarnost, ktera njihovi svobodi in samostojnosti žuga od države, ki v vseh svojih djanjih brezozirno le na to meri, da bi se samopridno povekšala in razširila; oni vedo, kakošno brambo za te njihove največe dobra, kakošno podporo za moč in celotnost vse nemške domovine imajo in nahajajo v Avstrii.
Kakor mi stojimo pod orožjem za najsvetejše reči, ki jih kdaj narodi branijo, tako tudi naši nemški bratje zavezniki.
Prisilili so nas, prijeti za orožje! Nu dakle! zdaj, ko ga držimo v roki, ne smemo in ne odložimo ga pred, dokler se Mojemu cesarstvu, kakor tudi zaveznim nemškim državam svobodni notranji razvoj ne zavaruje ter njih moč in veljava v Evropi na novo ne utrdi.
Toda ne zanašaj mo se, ne upajmo samo na to, da smo edini, da smo močni; Jaz stavim Svoje upanje ob enem na Višega, na vse mogočega, pravičnega Boga, komur je Moja hiša od prvega začetka in vsegdar služila, kteri ne zapušča teh, ki v pravici na Njega zaupajo.
Njega hočem moliti ter prositi za pomoč in zmago, in opominjam Moje narode, naj svoje prošnje zedinijo z Mojimi.
prestolnem in vsega cesarstva glavnem mestu na Dunaji dne
Frane Jožef i. r.
Natisnil Jotef Blaznik v Ljubljani.