Mejnih obje K I Fli Ld ^Jcit^I^ Smrt v tržaški športni palači: v ospredju trije osumljenci /4 Primorski Bližnji vzhod na tankem ledu Dušan Udovič Po tednu dni stopnjujočega se ognja je sinoči prispela vest o premirju, ki naj bi ga po posredovanju egiptovskega predsednika Mursija z dogovorom vzpostavila Izrael in Hamas. A je bil dogovor takoj preklican. S tem se konec izraelske agresije na Gazo spet oddaljuje. Desettisoči izraelskih rezervistov ostajajo vpoklicani, koncentracija oklopnih vozil na meji z Gazo ostaja na svojem mestu. Kopenski napad je bil trenutno zgolj zamrznjen. Odgovor Izraelske vojske na Hamasove rakete je bil v tem tednu brutalno uničevalen in izven vsakršnega merila, tako kot vedno doslej. Rezultat je skoraj 130 mrtvih Palestincev, v glavnem civilistov, med njimi številnih otrok, materialna škoda pa je ogromna. Gaza ostaja pod izraelskim embargom, podobna velikemu taborišču, v katerem je življenje ljudi že leta neznosno. Koliko bo za vsaj trenutno pomiritev skoraj sedem desetletij trajajočega bližnjevzhod-nega konflikta uspešno mednarodno diplomatsko posredovanje, bo treba še videti, a skepsa je velika. Tako kot pred štirimi leti se zaostritev ponavlja takoj po ameriških volitvah, kot da hoče Izrael preizkušati ameriško administracijo. Pri čemer, kot je vse bolj očitno, Izrael cilja predvsem na Iran in ga pri tem vodi strah pred njegovo morebitno jedrsko oborožitvijo. A dejstvo je, da so razmere na Bližnjem vzhodu, kakor tudi v svetu nasploh, danes bistveno drugačne kot pred štirimi leti. Danes je praktično celotna soseščina Izraela destabilizira-na. V Siriji divja državljanska vojna, V Egiptu je na oblasti Muslimanska bratovščina, ni arabske države ali državice, kjer ne bi tako ali drugače vrelo, žarišča konfliktov nastajajo tudi na turško-iraško-sirskem obmejnem območju.V štirih letih se je izoblikoval bistveno drugačen scenarij, ki je vse težje obvladljiv tudi na mednarodni ravni. ZDA se že leta izčrpavajo z vojnama v Iraku in Afganistanu, Evropska unija pa s težavo kljubuje svoji lastni gospodarski krizi in ni videti, da bi medtem kaj pridobila na mednarodnem političnem prizorišču, kvečjemu obratno. Vse te okoliščine kličejo k novem razumevanju položaja in ustrezni strategiji, drugače bodo že itak majava ravnovesja na celotnem območju Bližnjega vzhoda zdrsela v vse težje rešljiv položaj. dnevnik SREDA, 21. NOVEMBRA 2012 št. 274 (20.597) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € kairo/gaza - Dogovor v zadnjem trenutku prestavljen za 24 ur Izrael in Hamas včeraj nista dosegla premirja ljubljana 28. slovenski knjižni sejem odprl vrata LJUBLJANA - V Cankarjevem domu so sinoči s slovesnostjo in podelitvijo nagrad odprli 28. slovenski knjižni sejem. Slavnostni govornik na prireditvi, tržaški pisatelj Boris Pahor (na sliki), je ob tem izpostavil pomembnost knjige za obstoj slovenskega naroda. Za glasbeni del prireditve je z uglasbeno poezijo Fra-neta Milčinskega Ježka poskrbela Nana Milčinski. Na sejmu, ki se bo sklenil v nedeljo, sodeluje 71 založb in 21 malih založnikov. Med njimi so tudi štiri založbe Slovencev v Italiji, in sicer Mladika, Založništvo tržaškega tiska, Goriška Mohorjeva družba in Zadruga Novi Matajur. Na 10. strani vileš-gorica - Dela se nadaljujejo Avtocesta A34 dobiva dokončno podobo GORICA - Avtocestni odsek med Vilešem in Gorico dobiva dokončno podobo. Zaradi preiskave goriškega tožilstva, ki sumi, da je med deli prišlo do nepravilnosti, bi sicer lahko v časovnem progra- mu izvajanja del prišlo do zamud, kljub temu, da so karabinjerji zasegli nekatere predele gradbišča, pa se gradnja na drugih območjih zaenkrat pospešeno nadaljuje. Na 12. strani KAIRO/GAZA - Egiptovski predsednik Mohamed Mursi je včeraj napovedal, da se bo izraelska agresija na območje Gaze končala še istega dne, posredovanje Kaira pa naj že v nekaj urah dalo pozitivne rezultate, je včeraj sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Dejansko sta se Hamas in Izrael dogovorila za premirje, ki naj bi začelo veljati opolnoči, a je bilo v zadnjem trenutku preklicano in prestavljeno za 24 ur, spopadi pa so se medtem nadaljevali. Neimenovani predstavnik Hamasa je medtem razkril, da so bili vodja Hamasa Haled Mašal in njegovi pogajalci na pogovorih z vodjo egiptovske obveščevalne službe Mohamedom Šehato. Na 11. strani Posvet o manjšinskem projektu Lex Na 3. strani Deželno gospodarstvo je na kolenih Na 3. strani Priprave na nedeljske primarne volitve na Tržaškem in Goriškem Na 5. in 14. strani Goriška občinska konzulta nastaja Na 12. strani V Gorici dolg aplavz za prvo predstavo SSG Na 13. strani 2 Četrtek, 22. novembra 2012 ALPE-JADRAN / film - Od jutri v slovenskih kinematografih Prvenec Martina Turka Nahrani me z besedami LJUBLJANA - V slovenske kinematografe jutri prihaja prvenec tržaškega režiserja Martina Turka Nahrani me z besedami. Film so snemali tudi v Trstu, v njem pa v glavnih vlogah igrajo Boris Ca-vazza (Janez), Sebastian Cavazza (Matej), Jure Henigman (Robert), Maša Derganc (Ana), Miranda Caharija (Irina), Iza Ve-selko (Veronika) in Maurizio Zacchigna (brezdomec). Zgodba filma je zanimiva, govori pa o skrivnostnem izginotju Roberta, ki se poda v Italijo, da bi izpopolnil svojo nenavadno raziskavo. V Italiji naleti na nenavadnega brezdomca. Prevzet in zmeden zaradi nenadnega srečanja s skrivnostnim moškim mu začne slediti in za njim se izgubi vsaka sled. Robertovo izginotje prisili očeta Janeza, da po mnogih letih pokliče starejšega sina Mateja. Kljub nerazrešenim sporom iz preteklosti se Matej odloči, da bo očetu pomagal in skupaj odpotujeta v Italijo. Ker pa Janez ne more pustiti same svoje žene Irine, ki boleha za de-menco, se k Irini začasno preselita Matejeva žena Ana in njuna hči Veronika. Film so septembra lani snemali tudi v Trstu kroma benetke - Vpleteni trije tovornjaki in fiat scudo Smrt na avtocesti A4 A > Vii ' VIGIU ^ - rU jUga,- If 'P »mt. ^ te i idj m Gasilci pri razbitinah fiata, v katerem je umrl voznik autovie venete BENETKE - Na odseku avtoceste A4 med Quartom dAltinom in mostom na reki Sella v smeri proti Benetkam je včeraj zjutraj prišlo do prometne nesreče s smrtnim izidom. Poldrugi kilometer pred razcepom za Mestre je prišlo do verižnega trčenja, v katerem so bili soudeleženi trije težki tovornjaki s polpriklopniki in furgon fiat scudo. 35-letni voznik slednjega je umrl. Prometna policija njegove istovetnosti včeraj popoldne ni razkrila. Tovorna vozila imajo slovensko, italijansko in poljsko registrsko tablico. Fiat scudo naj bi se znašel med dvema tovornjakoma, v verižnem trčenju pa je voznik najmanjšega izmed štirih vpletenih vozil izgubil življenje. Tovornjaki so zasedli celotni vozni pas, tako da je takoj nastala pet kilometrov dolga kolona. Druga vozila so pri izhodu v San Donaju preusmerjali na avtocesto A27 in A28, tista v neposredni bližini nesreče pa so morala počakati na odstranitev trupla in tovornjakov. Odsek so spet odprli ob 13.40. televizija Programi RAI na novih frekvencah TRST - Družba RAI Way se te dni ukvarja z zadnjimi popravili na televizijskih oddajnikih v Furlaniji-Julijski krajini - na Čam-porah, Vrhu in Žlebeh, v Furlaniji in Karniji. V teku je sprememba televizijskih frekvenc, zaradi česar bi danes lahko prišlo do motenj pri sprejemanju televizijskih programov RAI. Možno je, da na zaslonu ne bomo več videli programov RAI1, RAI2, RAI3, slovenskega programa RAI3 bis in RAI News. Družba RAI Way obvešča, da moramo v tem primeru spet sinhronizirati kanale, v večini primerov je postopek avtomatiziran. Na daljincu pritisnemo tipko »menu«, zatem poiščemo gesli za shranjevanje kanalov in ponovno samodejno razporeditev kanalov. Če potrebujemo pomoč, lahko pokličemo na brezplačno telefonsko številko 800-111555. Svet vlade o dejavnostih Slovencev po svetu LJUBLJANA - Na povabilo predsednika vlade Janeza Janše se je včeraj v Ljubljani sešel Svet vlade za Slovence po svetu, tokrat prvič v novi sestavi. Med drugim so izmenjali informacije o dejavnostih organizacij Slovencev po svetu in se dogovorili, da bodo pripravili okvirni načrt dela za prihodnje sodelovanje Slovenije s Slovenci po svetu.Premier, ki je tudi predsednik sveta, je ocenil je, da nove okoliščine, povezane s čedalje lažjim premagovanjem geografskih, tehnoloških, administrativnih in drugih omejitev, ponujajo možnosti za razvoj novih oblik konkretnega sodelovanja. Kot so še sporočili iz kabineta predsednika vlade, je bil osrednji del razprave namenjen izmenjavi informacij o dejavnostih organizacij Slovencev po svetu. Sogovorniki so sodelovanje predstavnikov izseljenskih skupnosti s predstavniki vlade ocenili kot plodno. Člani sveta so se dogovorili, da bodo na osnovi dosedanjih razprav in ob upoštevanju konkretnih predlogov, ki bodo v prihodnjih tednih še prispeli na pristojen vladni urad, pripravili okvirni načrt dela za prihodnje sodelovanje Slovenije s Slovenci po svetu. Svet za Slovence po svetu sestavljajo predstavniki slovenskih skupnosti iz zdomstva ter izseljenstva, pa tudi ministri oziroma državni sekretarji, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko Slovencev po svetu. Včerajšnje seje se je udeležil tudi predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič. Avstrijca tihotapila 30 kilogramov konoplje GRUŠKOVJE - Cariniki na Gru-škovju so v nedeljo ponoči ob vstopu v Slovenijo pri 40-letni državljanki in 58-letnem državljanu Avstrije v prostoru za shranjevanje zložljive strehe avtomobila opazili več paketov. Posumili so, da se v njih nahaja prepovedana droga. Postopek so zato predali policistom, ki so odkrili dobrih 30 kilogramov konoplje. Drogo so kriminalisti zasegli in odvzeli vzorce za preliminarno testiranje, so sporočili s Policijske uprave Maribor. Avstrijska državljana so pridržali in ju naslednji dan zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami s kazensko ovadbo privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku ptujskega okrožnega sodišča, ki je zoper moškega odredil pripor. V Sloveniji bi osumljena s prodajo omenjene droge lahko pridobila okoli 60.000 evrov protipravne premoženjske koristi, v Avstriji pa vsaj 90.000 evrov, so še sporočili s Policijske uprave Maribor. zagreb - Primera Hypo in Ina-Mol Sanader obsojen na 10 let zapora ZAGREB - Hrvaška policija je včeraj nekdanjega hrvaškega premierja in predsednika HDZ Iva Sanaderja takoj potem, ko ga je zagrebško sodišče obsodilo na deset let zapora zaradi vojnega dobičkarstva in korupcije v primerih Hypo in Ina-Mol, znova prepeljala v pripor v Remetincu. Sanader bo moral v priporu počakati na pravnomočnost sodbe, saj hrvaški zakon določa, da je ta obvezen, če je nepravnomočna sodba višja od petih let. Bivši hrvaški premier je bil na prostosti od decembra lani, ko je plačal 12,6 milijona kun (1,6 milijona evrov) varščine, kar je največji znesek v zgodovini hrvaškega pravosodja. Sanaderja bodo v prihodnje iz pripora vozili na sodne obravnave, ki ga še čakajo, v zaenkrat največjem korupcijskem primeru na Hrvaškem Fimi-media. Zagrebško sodišče je 59-letnega Sanaderja včeraj spoznalo za krivega za prejetje pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria o po- sojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja. Kot takratni pomočnik zunanjega ministra je po navedbah sodišča izkoristil stanje, ko je bila Hrvaška v vojni, za to kaznivo dejanje pa je bil obsojen na tri leta in pol zapora. Poleg tega mora provizijo v 15 dneh vrniti v državni proračun. Dodatnih sedem let in pol zapora je Sanader dobil zaradi prejetja desetih milijonov evrov podkupnine od madžarske naftne družbe Mol. V zameno za podkupnino je hrvaška vlada Molu prepustila upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav madžarska družba v času pogajanj v letih 2008 in 2009 v tem podjetju ni imela večinskega deleža. Kazni so združili v enotnih deset let zapora. Tožilki protikorupcijskega urada Vanja Marušič in Tamara Laptoš sta z današnjo sodbo izjemno zadovoljni, čeprav sta za Sanaderja zahtevali 15 let zapora. Sanaderjevi odvetniki so napovedali pritožbo, saj so še vedno prepričani, da je njihov klient nedolžen. ljubljana - Zadeva Balkanski bojevnik Na koncu samo štirje obsojeni, tožilstvo napovedalo pritožbo LJUBLJANA - Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je včeraj izrekel sodbo v primeru 17 obtoženih neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter hudodelskega združevanja. Štiri obtožene je spoznal za krive, ostale pa oprostil, med njimi tudi prvoob-toženega Dragana Tošiča. Tožilstvo je napovedalo pritožbo. Senat je za krive očitanih jim dejanj spoznal Anesa Selmana, Marka Bubliča, Sandro Udrih in Dejana Zupana. Pri tem je Selmana obsodil na 10 let zapora, Bubliča na osem, Zupana na sedem, Udrihovo pa na štiri leta zapora. Predsednik senata Go-razd Fabjančič je v obrazložitvi sodbe pojasnil, da obsodba temelji na dokazih, pridobljenih v Italiji. Vsem ostalim je sodišče izreklo oprostilo sodbo, pri čemer je Fabjančič povedal, da je senat pri odločitvi upošteval, da so bili izločeni dokazi, pridobljeni v Srbiji in Sloveniji. Preostali dokazi, ki so se nanašali na domnevno preprodajo mamil v Italiji in Urugvaju, pa so bili po njegovih besedah nezadostni za obsodbo. Tožilka Blanka Žgajnar je po razglasitvi sodbe povedala, da je bila odločitev sodišča pričakovana glede na izločitev dokazov in na dokaze, ki so ostali v sodnem spisu. Se pa bo tožilstvo pritožilo tako na sodbo kot tudi na sklep o izločitvi dokazov, je napovedala. Z obsodilnimi sodbami je tožilstvo zadovoljno, ne pa tudi z višino kazni. Obsojeni in oproščeni po razglasitvi sodbe niso dajali izjav, nekaj izjav so dali le njihovi zagovorniki. Zagovornik prvoobto-ženega Dragana Tošiča Luka Zajc je ocenil, da zmagovalka v dosedanjem postopku ni obramba, niti niso zmagovalci obdolžen- ci, ampak je zmagovalka pravna država. Po besedah Zajca je sporočilo razsodbe, da ni bistveno, da o nekomu tisočkrat rečeš, da je nekaj storil, ampak je bistveno to, ali je to res storil in ali za to obstajajo dokazi. "Kakor je v razsodbi jasno povedalo sodišče, teh dokazov v primeru Dragana Tošiča ni bilo," je dejal. Sodišče je vsem štirim, ki so bili bili še v priporu, tega v razsodbi opravilo. Predsednik senata je pojasnil, da je bilo sodišče to dolžno storiti, saj tožilstvo v končni besedi podaljšanja pripora ni predlagalo. Po mnenju predsednika društva kriminalistov Slovenije Jakoba Demšarja je bila takšna sodba pričakovana. Sodna in pravna borba se bo po njegovem nadaljevala okoli vprašanja, kdaj je dokaz pridobljen nezakonito. Ob določilu glede prepovedi uporabe nezakonito pridobljenih dokazov namreč opozarja, da je "hudič v podrobnostih". Ključno vprašanje je, ali so bili dokazi, ki jih je odobrilo srbsko pravosodje, nezakoniti zgolj zato, ker v Srbiji telefonskih prisluhov ni opravila kriminalistična policija, ampak njihova obveščevalna služba, pravi. V nadaljevanju se bo treba po Demšarjevih besedah odločiti, ali je lahko tako "drobna zadeva" razlog za izločitev dokazov oziroma ali je za naše pravosodje to res tako huda kršitev naše zakonodaje in poseg v pravice obtožencev, da je bilo treba te dokaze umakniti. To se bo po njegovem mnenju verjetno na podlagi pritožbe državne tožilke spraševalo tudi višje sodišče. Domneva namreč, da bodo tožilstvo in verjetno tudi odvetniki gnali zgodbo do vseh višjih pravnih instanc. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 22. novembra 2012 3 koper - Posvet o projektu Lex, ki analizira izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji Sodelovanje med manjšinama lahko • I ■ • V • I VI • • • I v • izboljša njun družbeni in pravni položaj KOPER - Sodelovanje med manjšinami je za naš prostor novost, ki lahko izboljša družbeni in pravni položaj obeh subjektov: do tega spoznanja so prišli predstavniki manjšinskih organizacij, ki so pod okriljem in pokroviteljstvom Evropske unije izoblikovali triletni projekt LEX - Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji. Italijanska unija in SKGZ sta svoje sodelovanje obogatili v navezi z vrsto znanstveno-raziskovalnih inštitutov, kot so Inštitut Jacques Maritain, tržaška univerza, SLORI, KD Ivan Trinko, pa tudi Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti. O tem je bil govor na ponedeljkovem posvetu z naslovom Narodne manjšine v novi Evropi, ki je potekal v Kopru. O prvem delu, ki je bil bolj politične narave, smo že poročali v včerajšnji številki, na drugem delu posveta, ki ga je vodil Bojan Brezigar, pa so manjšinsko problematiko obravnaval iz znanstvenega zornega kota. Prvi govornik, prof.Sergio Bartole, strokovnjak na področju območnega in ustavnega prava, se je v svojem posegu z naslovom Varstvo manjšin v italijanski zakonodaji omejil na principe ter se izognil problemom aplikacije zakonov. Začel je pri 6. členu italijanske ustave, ki ščiti jezikovne, ne pa narodne manjšine in je zato pomanjkljiv, kajti nekatere manjšine imajo poleg jezika še drugačne skupne specifike: tako nemška na Južnotirolskem kot francoska v Dolini Aoste ter slovenska v tržaški, goriški in vi-denski pokrajini so zgodovinsko pomembni subjekti, ki se močno istovetijo z matično državo in se torej odločno razlikujejo od jezikovnih skupin, ki so teritorialno razpršene. Zakonodaja, ki tem majšinam zagotavlja večjo ali manjšo stopnjo zaščite, je sad bilateralnih pogodb in mednarodnih dogovorov, ustavna določila in splošno zakonodajo pa dopolnjujeo deželni zakoni. Bartole je izpostavil pretanjeno dvoumnost državnega zakona št.482 iz l.1999, ki omenja »državljane, ki uporabljajo različen jezik« in se izogne definicijam kot sta narodnost ali etnija. Bartole meni, da so pravice manjšin istočasno pravice svobode in avtonomije, pa tudi socialne pravice, kar pomeni, da stanejo, zato je nujna prisotnost močne matične države, ki nudi svojim manjšinam večjo pogajalno moč. Bartole-jevo poročilo je sprožilo več vprašanj, ki so se dotaknile tako statuta avtonomne Dežele FJK kot pravne veljave mednarodnih pogodb od Londonskega memoranduma do Osimskih sporazumov pa tudi kriterijev, ki določajo zaščito na podlagi štetja ali na teritorialni podlagi. Elvio Baccarini, profesor politične in moralne filozofije na Univerzi v Reki pa je Posvet v Kopru je osvetlil različna področja manjšinske problematike kroma v svojem poročilu z naslovom »Manjšine v dobi nestabilnih identitet« analiziral večplastno sobivanje različnih identitet (nacionalne, kulturne) in sistema vrednot ter menil, da se je s časom kohezija med tremi faktorji znatno ošibila, kajti pluralistična družba nudi posamezniku vrsto izbir, ki ga lahko tudi oddaljijo od narodne skupine, kateri pripada. Poudaril je pomembnost samospoštovanja, ki je sicer subjektivni občutek, je pa osnova - tako na individualni kot na kolektivni ravni - za zavestno narodno identifikacijo. Samospoštovanja noben zakonski postopek ne more jamčiti, lahko pa k temu odločilno prispeva s konkretnimi in simboličnimi dejanji, ki za narodno skupnost pomenijo priznanje, torej prvi korak k samospoštovanju: javni napisi, šole, vidna dvojezičnost, politično predstavništvo itd. Baccarini se je dotaknil tudi problema dvojne identitete, ki ga še posebno občutijo otroci iz mešanih zakonov, pa tudi dejstva, da manjšinske šole obiskujejo tudi pripadniki večinskega naroda, kar pomeni po eni strani priznanje in vrednotenje različnosti, po drugi pa ošibitev kohezije. Sledilo je poročilo sociolingvistke prof. Sonje Novak Lukanovič, direktorice Inštituta za narodnostna vprašanja ter profesorice na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Pod naslovom »Institucionalna dvojezičnost - razkorak med pravnim in dejanskim stanjem v Sloveniji« je predstavila rezultate raziskave, ki je zaobjela desetletno obdobje v Prekmurju in na Primorskem, kjer imata na nekaterih območjih madžarska in italijanska manjšina po zakonu zagotovljeno popolno dvojezičnost. Omenila je težave že v zvezi s samo definicijo dvo-jezičnosti, ki je lahko različnih stopenj, kaj- ti jezik ni samo sredstvo medsebojne komunikacije, temveč tudi kodeks z močnim simboličnim nabojem. Iz treh zornih kotov -družbenega, pravnega ter ekonomskega -je longitudinalna raziskava preučila intera- giranje med zakonodajo, politiko in rabo jezika ter prišla do rezultatov, ki kažejo na vedno boljšo stopnjo medsebojnega poznavanja, čeprav slika še ne odraža popolne enakopravnosti in recipročnosti. Idealne politične pogoje morajo podkrepiti tudi družbeni, zato pa je potrebna aktivna večina, ki sprejema dvojezičnost kot dodatno vrednost in sčasoma kot vsakdanjost. Giorgio Conetti, profesor mednarodnega prava na univerzi Insubria v Co-mu, je predstavil značilnosti sistemov varstva manjšin v Evropi. Prikazal je odnos mednarodnih političnih organov, ki so se začeli ubadati z manjšinsko problematiko po koncu l.svetovne vojne, ko je razpadu večnacionalnih držav sledilo rojstvo narodno homogenih - ali skoraj - enot. Ni bilo okvirnega zakona, ki bi zadevo urejal, stanje se tudi po 2.svetovni vojni ni bistveno spremenilo, pa tudi Evropska unija ni izdelala okvirnih zakonskih določil, temveč le navodila, ki jih lahko države udejanjajo na različne načine. Dejstvo, da je danes v Evropi okrog 50 milijonov manj-šincev, bi morda narekovalo specifično za- konodajo, do tega pa ni prišlo, kajti ob izdelavi Deklaracije o človekovih pravicah so se mnoge države uprle protokolu, ki bi specifično obravnaval manjšinsko problematiko. Zadnje poročilo je prispeval prof. Mitja Žagar, pravnik in politolog, znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja ter profesor na ljubljanski in primorski univerzi. Svoj poseg je začel z ugotovitvijo, da si vsaka država želi najvišjo možno zaščito za manjšine izven svojih meja, obenem pa bi tujim manjšinam na svojem ozemlju rada zajamčila najnižjo možno stopnjo. Mnogim državam so manjšine le ovira k idealu etnične homogenosti, ki se kljub pluralizmu še vedno oglaša ter preprečuje pozitivno vrednotenje različnosti. Minimalni standard varstva je sicer povsod zagotovljen, višje zahteve pa so nezaželene. Posvet se je zaključil s posegi, ki so znanstveno razpravo obogatili s konkretnimi primeri, složno pa izpostavili pomen sodelovanja med različnimi manjšinami, kajti koalicija lahko dejansko vpliva na politično razmišljanje. (K.K.) banka italije - Najnovejši podatki v medletni primerjavi za FJK Gospodarstvo na kolenih V prvih 9 mesecih se je število prodanih avtomobilov zmanjšalo za 25% ukve - V okviru Koroških kulturnih dni Urica pravljic v domačem narečju Zanimivo srečanje na osnovni šoli v Ukvah sta pripravila Koroška kulturna zveza iz Celovca in S.k.s. Planika Otroci so z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju pravljic v narečju UKVE - Prejšnji teden je bilo na osnovni šoli v Ukvah pestro in igrivo vzdušje. Zadnji trije razredi šole so gostili »uro pravljice v slovenskem ziljskem narečju«. Znano je namreč, da so bile Ukve in Zilj-ska dolina že iz davnih časov tesno povezane tudi v vsakdanjem življenju in prav posebej skozi njuni slovenski narečji, ki sta si zelo podobni. Milka Kriegl, Gitta Zwitter in Martin Kuhling so ob glasbeni spremljavi otrokom prebrali prirejene pravljice v slovenskem ziljskem narečju, kot je npr. Rdeča kapica ali Mojca Pokrajculja. Šolarji, ki so sicer deležni tedensko nekaj ur slovenskega pouka, so zbrano poslušali pripovedovanje. V pomoč jim je priložnostno priskočila redna učiteljica Alma, ki jim je vsebino pravljic in smisel posamičnih narečnih izrazov prevajala v knjižno slovenščino. Otroci so tudi zapeli nekaj slovenskih pesmi, saj imajo poleg slovenščine na šoli tudi pouk glase v slovenskem jeziku. Srečanje sta omogočila Krščanska kulturna zveza iz Celovca ter S.k.s. Planika in je potekalo v okviru Koroških kulturnih dni na Primorskem. TRST - Kakšno je stanje deželnega gospodarstva? Na podlagi podatkov o gospodarstvu v FJK za leto 2012, ki so jih novinarjem predstavili včeraj na tržaškem sedežu Banke Italije, nič kaj spodbudno. Resnici na ljubo se je gospodarska rast ustavila že sredi preteklega leta in se je v začetku 2012 samo še dodatno upočasnila. Na podlagi izsledkov septembrskega anketiranja 95 podjetij v deželi, ki sta jih predstavila Achille Puggiani in Tiziana Soldano, je jasno, da je upadlo tako notranje (-6,5 odstotka) kot zunanje (-2,4 odstotka) povpraševanje in posledično se je prodaja industrijskih proizvodov zmanjšala za 4,3 odstotka. Črnoglede pa ostajajo za enkrat tudi napovedi za prihodnje mesece. Na področju zunanje trgovine so v primerjavi z letom 2011 zabeležil velik, 7,1-odstoten padec, predvsem kar zadeva izvoz v države zunaj EU (-11 odstotkov), v države EU (-3,8 odstotka) in v Nemčijo, ki je naš glavni trgovski partner (-2 odstotka). V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je število prodanih avtomobilov zmanjšalo za 25 odstotkov, z ronškega letališča poročajo o zmanjšanju števila potnikov za 0,7 odstotka, edina pozitivna novica pa prihaja iz pristanišča, kjer se je pretovor kontejnerjev povečal za 15,7 odstotka, a se je promet nasploh zmanjšal za 7,6 odstotka. Bistveno se je poslabšalo tudi stanje na trgu dela, kjer so zabeležili 2,5-odstotni padec povpraševanja predvsem v trgovskem in gradbenem sektorju (med ženskami je padec 3,5-od-stoten, med moškimi pa 1,8-odstoten). Stopnja brezposelnosti prav tako stalno narašča in v primerjavi z lanskim letom se je dvignila na 6,7 odstotkov: brez službe je danes 36 tisoč delavcev, 16 tisoč pa jih je na seznamih mobilnosti. Na Banki Italije so včeraj povedali, da je imetje (stanovanja in obveznice) italijanskih družin 7 krat večje od njihovega dohodka, kljub temu pa ima večina družin dolgove. Število odobrenih bančnih posojil podjetjem se je zmanjšalo za 3,5 odstotka, medtem ko je število posojil družinam ostalo skorajda nespremenjeno (- 0,4 odstotka). Sicer se družine vse manj odločajo za bančna posojila, saj jih sedanje gospodarsko stanje odvrača od pretiranega tveganja: število posojil za nakup nepremičnin se je zmanjšalo za 1,6 odstotka, medtem ko se je število depozitov dvignilo za 5 odstotkov. (sas) 1 2 Sreda, 21. novembra 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu devin-nabrežina - Nove gradnje pri Devinu in obrtno-trgovska cona pri Križu Za gradbena načrta potrebna presoja o vplivu na okolje Načrt za gradnjo novih stanovanjskih hiš pri Devinu in načrt za novo obrtno-trgovsko cono med Križem in Nabrežino bosta »potrebovala« presojo o strateškem vplivu na okolje. Tako je včeraj ocenila devinsko-nabre-žinska urbanistična komisija, ki je skupaj s komisijo vodij strankarskih skupin vzela načrta v pretres. Odločitev je padla potem, ko je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine izdala priporočilo, naj občine omejijo nove zazidalne posege, ker jih je bilo v zadnjih letih že itak preveč. Na ta način naj bi zaščitile ozemlje, ki so ga nove gradnje že zelo izmaličile in s tem postorile kar precejšnjo naravno škodo. Tako predsednik občinske urbanistične komisije Maurizio Rozza kot občinski odbornik za urbanistiko Massimo Veronese sta pritrdila deželnemu opozorilu. Tako bo treba oba podrobnostna načrta opremiti tudi s presojo o strateškem vplivu na okolje. To pa ne pomeni, da se bosta postopka za dokončno odobritev načrtov zaustavljena. Šla bosta svojo birokratsko-upravno pot, treba pa jima bo priložiti nova zahtevana dokumenta. Kukanjeva uprava je oba podrob-nostna načrta podedovala od prejšnje desnosredinske uprave Giorgia Reta. Slednja je letos - le nekaj mesecev pred iztekom mandata - dala načrta v razpravo v občinskem svetu in skupščina ju je - kljub velikim pomislekom takratne levosredinske opozicije -sprejela. Krajani in organizacije so imeli do srede avgusta možnost za vložitev morebitnih ugovorov in pripomb. Pred iztekom roka je občinska uprava priredila srečanji, na katerih je domačine podrobno seznanila z načrtoma. Takrat je bilo iznesenih kar nekaj pomislekov, predvsem zaradi vpliva, ki ga bi nove gradnje imele na že itak močno prizadeto kraško okolje. Urbanistično-prostorski načrt na območju Piščen dola v Devinu (v bližini nekdanje prodajalne pohištva Arco-baleno) je predložilo podjetje Pahor. Na površini okoli 15 tisoč kvadratnih metrov naj bi zgradili šest dvonadstropnih stanovanjskih objektov s skupno prostornino okoli 20 tisoč kubičnih metrov. Načrt predvideva nadalje gradnjo par- Desno območje med Križem in Nabrežino, kjer naj bi zrastla obrtno-trgovska cona; spodaj območje Piščen dola pri Devinu, kjer naj bi zgradili nova stanovanja kroma kirišča (880 kvadratnih metrov) in športnih objektov (1.600 kvadratnih metrov) ter večnamensko strukturo za trgovske in gospodarske dejavnosti (5 tisoč kvadratnih metrov), podjetje Pahor pa se je obvezalo, da bo del območja predalo za gradnjo krožišča pri Devinu. Načrt za obrtno-trgovsko cono med Križem in Nabrežino je predložilo avtoprevozniško podjetje Cossutta. Nastala naj bi na območju nekdanjega kamnoloma, ki ga je podjetje Cossutta že prekrilo. Na površini kakih 34 tisoč kvadratnih metrov naj bi se razvile nove proizvodne dejavnosti, in sicer obrtne industrijske in (v manjšem nakupovalnem centru) tudi trgovske. Predvidene so tudi nove stanovanjske gradnje, a v manjšem obsegu kot v načrtu na območju Devina. Zgradili naj bi štiri stanovanja, vsaka s površino 150 kvadratnih metrov. O obeh načrtih bo danes razpravljal devinsko-nabrežinski občinski odbor, ki bo vzel na znanje oceno urbanistične komisije in tudi uradno določil, da morata biti načrtoma priloženi presoji o strateškem vplivu na okolje. M.K. Karlsen predlaga: Piazza Unita naj postane Trg zedinjenja Italije Tržaški občinski svetnik občanske liste Patrick Karlsen predlaga dvojezično ime za osrednji tržaški trg. Piazza Piazza Unita naj postane Trg zedinjenja Italije, je zapisal v svojem video blogu. S to simbolično gesto bi postal Trst »vodilno mesto v vsem vzhodnem Jadranu,« je poudaril. Edino s priznanjem vseh svojih duš bo lahko mesto pridobilo nekdanjo veličino, je ocenil in dodal: »Večkrat si predstavljamo, da smo Evropejci, a pozabljamo na Evropo, ki jo imamo doma ter zapostavljamo zgodovinsko vlogo in življenjskost slovenske skupnosti, medtem ko je temeljnega pomena imeti pri srcu Slovence Trstu prav tako kot Italijane v Istri in Dalmaciji.« Dolina: resolucija Bibala o progi Koper-Divača Dolinski občinski svetnik Zelenih-IDV Rossano Bibalo je vložil resolucijo v zvezi z gradnjo železniške proge Koper-Divača. Slovenske oblasti so v začetku novembra posredovale deželni upravi načrt, da bi slednja izdala predvideno čezmejno presojo o vplivu na okolje. Bibalo v resoluciji poziva županjo Fulvio Premolin in njen odbor, naj čim prej javno predstavi načrt in nakaže morebitne posledice za občinsko ozemlje; nadalje naj od deželne direkcije za okolje, energijo in gorata območja zahteva vse potrebno pomožno gradivo; občinski uradi naj pripravijo morebitne pripombe k načrtu za zaščito občinskega ozemlja. Obenem bi morali občinski in pokrajinski uradi preveriti, ali bi imela uresničitev načrta morebitne posledice za vodo podtalnico, za živalski svet in za zvočno onesnaženje. Notav: Italija naj se odreče visokohitrostni železnici Odbor proti visokohitrostni železnici iz Trsta in s Krasa (Notav) zahteva, naj se Italija uradno odpove progi hitre železnice v Furlaniji-Julijski krajini. Svojo zahtevo utemeljuje z dejstvom, da je sam posebni komisar za progo Benetke Trg Bortolo Mainar-di predlagal, naj se Italija odreče tej progi v Furlaniji-Julijski krajini zaradi pomanjkanja sredstev. Nadalje ugotavlja, da so bili doslej predstavljeni že številni predhodni načrti vi-sokohitrostne proge, ki pa so bili vsi po vrsti klavrno pomanjkljivi. državno tožilstvo - Konec predhodne preiskave Trem osumljenim grozi sojenje zaradi nesrečnega Jovanottijevega odra Državno tožilstvo v Trstu je nekaj tednov pred prvo obletnico smrti dvajsetletnega Francesca Pinne sklenilo prvi sklop preiskave v zvezi s tragično nesrečo pred Jo-vanottijevim koncertom v tržaški športni palači Palatrieste (PalaRubini). Glavni tožilec Michele Dalla Costa je včeraj za Primorski dnevnik potrdil, da se je predhodna preiskava na račun prvih treh osumljencev pravkar končala. Tožilstvo ocenjuje, da trojico bremenijo dovolj trdni dokazi, zato bo zahtevalo sojenje, medtem ko odgovornosti ostalih šestih osumljencev baje niso tako očitne in jih preiskovalci še presojajo. Tržaški študent Francesco Pinna je umrl 12. decembra 2011, ko se je nekaj ur pred Jovanottijevim koncertom zrušil oder, nanj pa so padle težke naprave za ozvočenje. Osem delavcev se je poškodovalo. Dalla Costa je povedal, da je eden od treh glavnih osumljencev upravitelj milanskega podjetja Stage System srl. To podjetje je lastnik kovinske strukture, katere montažo so organizatorji Jovanottijeve turneje zaupali raznim podjetjem. Ostali dve preiskovani osebi, za kateri bo tožilstvo Glavni tožilec Michele Dalla Costa zahtevalo sojenje zaradi umora iz malomarnosti, sta inženir in arhitekt, prav tako iz Lombardije. Prvi je bil zadolžen za dokaj zapletene statične izračune pri načrtovanju odrskega kovinskega ogrodja in viseče tehnološke opreme - naprav za razsvetljavo in ozvočenje, ki so med nesrečo padle na nesrečnega Pinno in ostale delavce. Inženirjevi napačni računi pa naj bi sloneli tudi na domnevno pomanjkljivih grafičnih elaboratih, ki mu jih je pripravil arhitekt družbe Stage System. Podjetje Stage System je montažo odra in ogrodja poverilo drugim podjetjem, vendar jim baje ni dalo na razpolago priročnikov za uporabo in tehničnih podatkov. Skupek hudih napak naj bi privedel do tega, da se je mogočno ogrodje Jovanottijevega odra zrušilo. To se je zgodilo le nekaj ur pred koncertom in vsi se strinjajo, da bi bile posledice nesreče med samim pevčevim nastopom v polni dvorani še veliko hujše. »Vsem trem osumljenim smo pred dnevi poslali sodna obvestila o zaključku preiskave. Zdaj so na potezi oni in njihovi odvetniki. Videli bomo, kako se bodo branili. Morda nam bodo razkrili nove razbremenilne podatke in informacije, s katerimi še ne razpolagamo, tega ne moremo izključiti,« je povedal Dalla Costa. Izrazil je zadovoljstvo, ker je tožilstvo v razmeroma kratkem času sklenilo zapleteno preiskavo o dogodku, ki je pretresel Trst in Italijo. Imen osumljenih ni navedel, upravitelj podjetja Stage System pa je Andrea Guglielmo iz Coma, medtem ko je odrsko ogrodje načrtoval inž. Franco Faggiotto. Preiskavo je vodil tožilec Matteo Tripani, ekspertizo v športni palači je opravil inž. Franco Curtarello iz Padove. (af) občina trst - Rojan »Nova« izpostava Prenovili občinsko izpostavo, ki je bila več let zaprta Prenovljeni prostori občinske izpostave v Rojanu kroma Tržaška občinska uprava je včeraj predala namenu prenovljeno občinsko izpostavo v Rojanu. Struktura je nazadnje služila za popis prebivalstva, potem so jo zaprli, ker je bila dotrajana. Prostore je bilo treba korenito prenoviti, posodobiti in tudi preurediti, da bi bolje zadostili potrebam prebivalstva. Včerajšnjega odprtja se je udeležil občinski odbornik za decentralizacijo in demografsko službo Emiliano Edera, ki je poudaril pomen prenovljene strukture za krajevno prebivalstvo. Izpostava bo odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.30 do 12. ure ob torkih in četrtkih pa od 8.30 do 12. ure in od 14. ure do 16.30. / TRST Sreda, 21. novembra 2012 5 pokrajina - Tudi letos bo sklad Fai priredil strokovne tečaje Dijaki kot vodiči po zanimivostih Trsta Tržaške višje srednje šole so tudi letos v velikem številu pristopile k projektu fundacije FAI, ki že sedem let ponuja dijakom možnost usposabljanja za vodiče po znamenitostih našega mesta. 7. izdajo pobude Mattinate FAI per le scuole (FAI dopoldnevi za šole) so na včerajšnji novinarski konferenci predstavile predsednica tržaške Pokrajine Maria Theresa Bassa Poropat, predsednica deželne delegacije FAI Tiziana Sandrinelli in koordinatorka projekta FAI šole Mirella Pipani. Dame so ponosno razložile, da se je projekt, namenjen šolam, v Trstu začel pred sedmimi leti, leto dni kasneje se je razširil po vsej naši deželi, letos prvič pa bodo projekt izpeljali na vsedržavni ravni. Predsednica Bassa Poropatova je izpostavila prav ta vidik pobude, ki je iz majhnega vzgojnoizobraževalnega projekta prerasla v velik in ambiciozen projekt, katerega namen je že od vsega začetka vrednotenje umetniške, zgodovinske, arhitekturne in kulturne dediščine naših krajev. Iz tega razloga je Pokrajina Trst brez pomislekov podprla projekt, v katerem je do zdaj sodelovalo že 20 tisoč dijakov, je poudarila Bassa Poropatova. Tiziana Sandrinelli pa je dejala, da povpraševanje za usosabljanje dijakov iz leta v leto narašča, o čemer pričajo tudi letošnje številke. Pretekli mesec se je usposabljanja za dijake vodiče udeležilo 160 tržaških dijakov, med katerimi so bili tudi slovenski dijaki, ki obiskujejo znanstveni licej F. Prešeren in zavod Ž. Zois. Tema letošnjih tržaških dijaških dnevov FAI sta dve znamenitosti, ki sicer nista primerno ovrednoteni: hidrodinamična centrala v starem pristanišču in Železniški muzej na Marsovem polju. Pisana druščina dijakov je pretekli mesec prisluhnila strokovnim predavanjem Antonelle Caroli, ki je slušateljem povedala vse, kar je treba vedeti o hidrodinamični centrali, in Robertu Carollu, ki je predaval o železniški postaji na Marsovem polju. Pridobljeno znanje bodo dijaki vodiči danes, jutri in pojutrišnjem posredovali svojim vrstnikom, ki bodo obiskali obe tržaški znamenitosti. Na včerajšnji predstavitvi smo slišali, da se je za vodene oglede prijavilo kar nekaj šol, zanimiv pa je tudi podatek, da si bo hidrodinamično centralo prišla ogledat tudi ena srednja šola iz Kopra. Za vodene oglede bodo poskrbeli dijaki liceja Prešeren. Zadnji dan projekta Mattinate FAI per le scuo-le (jutra FAI za šole) pa bodo udeležencem tečaja za mlade vodiče podelili priznanja. To se bo zgodilo v prenovljenih pokrajinskih prostorih na Trgu Cavour (Skladišče idej). Poleg omenjenega projekta pa je gostiteljica srečanja Bassa Poropatova predstavila še dva pomembna dogodka, name- njena tržaškim višjim šolam. Gre namreč za otvoritev dveh razstav, ki v žarišče postavljata manj znano zgodovino našega mesta. V prostorih hidrodinamične centrale bodo konec meseca odprli fotografsko razstavo z naslovom Stroji iz obdobja industrijske revolucije - med umetnostjo in industrijsko pristaniško proizvodnjo v Furlaniji Julijski krajini. Na razstavi bodo na ogled stroji, pod katere so se podpisala podjetja, kot so Electro-lux, Tovarna motorjev pri Sv. Andreju ... Ta razstava je uokvirjena v projekt Trieste, Stoc-colma, Amburgo. Stroji industrijske revolucije: deli, industrijska proizvodnja, tehnika, zgodovina in šport naše regije v evropski kulturi. Tržaška pokrajina pa je v sklopu istega projekta podprla še eno razstavo v hidrodinamični centrali, in sicer razstavo Zgodovinska pristanišča severne Evrope, na kateri bodo na ogled fotografije Stockhol-ma, Hamburga in Lubecka. Drugi dogodek, namenjen šolam, pa je povezan s predstavitvijo maket ladij, ki jih je pomorski tehnični zavod izdelal med letoma 1840 in 1970. Ta razstava bo na ogled na omenjenem tehničnem inštitutu. (sč) Tiziana Sandrinelli, Maria Teresa Bassa Poropat in Mirella Pipani šole - Samouprave Dijaški protest s predavanji Na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom se dijaški protesti nadaljujejo v obliki samouprave. Na liceju Franceta Prešerna in tehniškem zavodu Žige Zoisa se vrstijo predavanja, ki jih prirejajo sami dijaki, na Prešernu so bili na včerajšnjem zborovanju navzoči tudi dijaki in dijakinje liceja Antona Martina Slomška. Na zavodu Jožefa Stefana pa včeraj še niso vedeli, ali bodo danes samoupravljali, saj dogovora z ravnateljem še ni bilo. Včerajšnje dijaško zborovanje je bilo v resnici zdavnaj predvideno, ne glede na protestne pobude zadnjega tedna. Na liceju Franceta Prešerna sta bili včeraj na sporedu dve predavanji. Najprej so se dijakom predstavili zastopniki gibanja Svobodni Trst - Trieste Libera, ki se zavzemajo za obuditev oz. ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja in nasprotujejo plinskemu terminalu. Nato se je predstavil mladi Matia Mosenich, ki je razlagal, kako nastopamo v javnosti. »Ob 13.45 smo v dogovoru z ravnateljico zapustili poslopje, saj so popoldne na vrsti roditeljski sestanki za bienij,« je povedal predstavnik dijakov Dean Zuccolo. Danes ob 9.15 bo na liceju predavanje Alenke Stanič »Kaj moram vedeti danes za jutri?« v sodelovanju s Slovikom. Ostalim maturantom bo predavala ob 11.45 v dvorani zdravstvenega centra v Ul. Weiss 5. Na liceju Slomšek bodo v sodelovanju z učnim osebjem podporni pouk, predavanja in delavnice, v petek naj bi stekel reden pouk. Na zavodu Stefan se je samouprava po zborovanju prekinila, danes pa bodo dijaki po besedah predstavnika Boruta Svare predlagali ravnatelju Primožu Straniju, naj se samouprava nadaljuje. Na zavodu Žige Zoisa naj bi se samouprava končala v petek, ali pa morda že jutri, saj »trgovci« potujejo na knjižni sejem v Ljubljano. Predstavnik dijakov Gregor Vizintin je povedal, da so dijaki v treh skupinah predstavili sošolcem tri glavne teme dijaškega protesta - zakonski predlog Aprea, vladne ukrepe za zmanjševanje javnih izdatkov in specifiko slovenskega šolstva. Današnja gosta bosta deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič - govorila bosta o tem, kako spremljata šolsko tematiko v deželnem svetu, ki ga bodo volivci obnovili spomladi. Sledilo bo predavanje združenja FAI. (af) levosredinska koalicija - V nedeljo Primarne volitve Pomen predhodnega vpisovanja - Volišča odprta od 8. do 20. ure V nedeljo, 25. novembra, bodo tudi v tržaški pokrajini primarne volitve v levosredinski koaliciji. Upravičenci bodo na volitvah izbirali med petimi kandidati, ki se bodo potegovali za mesto premierskega kandidata na volitvah za obnovo državnega parlamenta prihodnje leto, in sicer med Pier Luigijem Bersanijem, Matteom Renzijem, Nic-hijem Vendolo, Lauro Puppato in Brunom Tabaccijem. Primarne volitve bodo v nedeljo od 8. do 20. ure na skupaj 15 volilnih sedežih v tržaški pokrajini, ki bodo porazdeljeni glede na 12 različnih volilnih okrožij. Seznam sedežev je že objavljen na spletni strani http://www.pd.trie-ste.it, kjer so na voljo tudi podatki o volilni uradih za primarne volitve. Prireditelji namreč toplo svetujejo, da se volilci predhodno vpišejo na volilne sezname. Vpisovanje, ki je obvezno, bo vsekakor mogoče tudi v nedeljo na voliščih, vendar se bo lahko postopek v tem primeru zavlekel. Volilci se lahko tudi predhodno vpišejo prek interneta na spletni strani http://www.primarieitaliabenecomu-ne.it. Po končanem postopku bo mogoče dobiti s pomočjo tiskalnika vpisno polo, ki jo bo potrebno nato predstaviti v volilnem uradu ali na volilnem sedežu, kjer bo treba tudi plačati dva evra. Volilni uradi za predhoden vpis v tržaški pokrajini so odprti pod utico na križišču med Ul. Dante in Ul. Genova od 10. ure do 12.30 in od 15.30 do 19. ure, na sedežu Demokratske stranke v Ul. XXX ottobre št. 19 od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure (v petek od 15. do 19. ure), na sedežu SEL v Ul. Martiri della Liberta št. 18/b od 16. do 20. ure in v soboto od 10. do 12. ure, na sedežu DS v Ul. della Guardia št. 44 (Sv. Jakob) danes od 10. do 13. ure in jutri od 17. do 20. ure, na sedežu DS na Opči-nah v Domu Brdina od 16. do 19. ure in na sedežu SEL v Miljah (Ul. Dante št. 17/a) danes in v petek od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. (ag) kandidati - Odbor za Nichija Vendolo »Na volitvah bo zmagal naš Nichi!« Delo, kultura, šolstvo, znanost, univerza in okolje so glavna področja, ki jih je potrebno podpirati in razvijati in zanje tudi nameniti potrebna finančna sredstva, ker drugače ne bo rasti. To je v grobih obrisih vzgib, ki mora po mnenju Levice, ekologije in svobode spodbuditi volilce, da v nedeljo na primarnih volitve levosre-dinske koalicije podprejo kandidata SEL, in sicer predsednika Dežele Apulija Nichija Vendolo. To nam je povedala včeraj pokrajinska svetnica SEL in članica tržaškega odbora za Vendolo Sabrina Morena, s katero smo se na kratko pogovorili o prihodnjih primarnih volitvah in o možnostih Vendole, da se poteguje za pre-miersko mesto. Zakaj naj bi volilci glasovali za Nichija Vendolo? Vendola zasleduje v svojem volilnem programu razvoj zelo pomembnih področij, od kulture do znanosti, univerze in dela, ki morajo biti tesno povezana. Če se bodo ulica giulia, ulica rossetti - Zabojniki spet goreli Piromani izzivajo Včeraj gasili trikrat, v petek šestkrat - Drzno netenje vedno na istem območju V okolici tržaškega ljudskega vrta so včeraj pri belem dnevu že spet goreli zabojniki. Včeraj so gasilci pogasili tri tovrstne požare, prejšnji petek pa celo šest - prav tako na območju ulic Giulia, Rossetti in Battisti. Nekaj dni prej pa sta zabojnika gorela pri Narodnem domu. Neznani požigalec je predrzen, včeraj je gasilce in policiste dejansko izzival. Ob 13.30 so na začetku Ulice Giulia, pred ljudskim vrtom, začela goreti rabljena oblačila v rumenem Karitasovem zabojniku. Gasilci so pogasili ogenj, zatem so posegli še na začetku Ulice Rossetti, okrog 15.30 pa so se vrnili k ljudskemu vrtu. Gorel je zabojnik, ki stoji tik ob Karitasovem. Ali je storilec opazoval gašenje in se nato spet znesel nad smetnjaki? Policija, ki preiskuje dogodke, bo morda izluščila kaj koristnega iz videoposnetkov nadzornih videokamer. »Očitno se nek ne-bodigatreba tako zabava,« so komentirali v operativno komunikacijskem centru pokrajinskega poveljstva gasilcev. Piromani imajo v poletnem sušnem obdobju na razpolago obsežne gozdne in travnate površine, jeseni in pozimi pa se morajo bržkone zadovoljiti s smetnjaki ... (af) Gašenje prvega zabojnika pri ljudskem vrtu kroma ulica giulia Vinjeni ropar neuspešen V ponedeljek ponoči je policija prijela Tržačana, ki je v nekem lokalu grozil točajki in jo poskusil oropati, njegov poskus pa se je izjalovil. Zgodilo se je v baru na začetku Ulice Giulia, pri hišni številki 1, nasproti ljudskega vrta. Zvečer je vinjeni A. M. stopil v bar, v katerem se je uslužbenka tik pred zaprtjem ukvarjala s čiščenjem lokala. Ko so zadnje stranke zapustile lokal, je 27-letni moški zgrabil nož, ki je sameval na pultu. Z njim je zagrozil uslužbenki in ji ukazal, naj mu izroči denar. Da bi jo še bolj prestrašil, je vanjo zalučal svoj mobilni telefon. Nekoliko zmedeni napadalec pa je nato velel ženski, naj mu vrne telefon. Točajka pa je glasno vpila in poklicala policijo, nakar jo je ropar ucvrl na ulico. Policisti z urada za imigracijo, ki so v bližnjih lokalih iskali nezakonite priseljence, so takoj priskočili in nedaleč od bara prijeli storilca. Hotel se je upreti aretaciji, alkohol pa ga je pri tem precej oviral. Noč je prebil v priporu. začele razvijati okoljevarstvene pol-tike in politike za razvoj šolstva, univerze, znanosti in raziskovanja, bo to tudi temelj za rast zaposlovanja oziroma nastanka novih delovnih mest. Kaj pa kultura? Kultura je seveda poglavitna, pa čeprav so v deželni vladi Furlanije-Julijske krajine drugačnega mnenja. Dovolj je pomisliti na dodatno krčenje, za katerega so se odločili včeraj. To je bilo zelo hudo dejanje, ki pomeni pogreb za kulturo v deželi FJK. Sicer so s kulturo doslej ravnali zelo slabo tudi na državni ravni. Pa vendar bi morali ravno v tem hudem kriznem obdobju še vlagati v kulturo, kot so to npr. storili v Franciji in drugih evropskih državah. Omenili ste tudi skrb za okolje. Seveda. Ko bi začeli dosledno upoštevati okolje in torej upravljati ter sploh obnašati se v luči njegove zaščite, bi to prineslo tudi nova delovna mesta v mnogih različnih panogah. Kaj torej pričakujete od primarnih volitev? Zmagal bo naš Nichi! Zakaj? Ker predstavlja nekaj novega, je odraz juga in se bori za pravice vseh. Tudi zame kot žensko je to zelo pomembno. V apulijski deželni vladi je med drugim polovica deželnega odbora ženskega spola. Vendola je že napovedal, da bodo v njegovi vladi polovico ministrskega sveta sestavljale ženske. Vendola je skratka zelo odgovoren, konkreten, pa tudi sanjač, ker zasleduje nov sistem. Poleg tega prinaša veliko navdušenja, kar tudi prispeva k premoščanju gospodarske krize. Kaj pa, če bi prišlo do balota-že med Bersanijem in Renzijem? Ne, ne, uveljavil se bo Vendola! A.G. 6 Sreda, 21. novembra 2012 TRST / boljunec - Prva fotografska razstava v baru na G'rici Planinski svet v objektivu fotografa Borisa Sosiča V petek, 9. novembra, je Kulturno Društvo France Prešeren odprlo prvo fotografsko razstavo v društvenem baru na G'rici v Boljuncu. S fotografijami na temo gorskega sveta z naslovom »Pojdem tja v daljne gore .. « se predstavlja amaterski fotograf Boris Sosič. Zbrane v prostorih društvenega bara v Boljuncu je pozdravila odbornica Samoa Mauro ter v kratkih obrisih predstavila fotografa in njegove posnetke. Boris Sosič, doma iz Opčin, je že v letih, ko je obiskoval srednjo šolo, začel fortogra-firati z očetovo analogno refleks fotoka-mero Konika, sprva na šolskih izletih, nato pa na samostojnih gorskih turah panorame in utrinke s poti. Sledil je prvi digitalni fotoaparat, štiri leta od tega pa si je kupil digitalno amatersko refleks z navadnim objektivom, iz leta v leto pa nadgrajeval opremo z novimi objektivi in tri-nožnikom, da bi se čim bolje približal resnejšemu in podrobnejšemu fotografiranju. Že od mladih let rad zahaja v gore, leta 2006 je dokončal Slovensko planinsko tranzverzalo od Maribora do Ankarana, dve njegovi sliki sta opremili koledar Planinske Zveze Slovenije v letu 2011. Posnetki nam razkazujejo panorame, ki se nastavijo fotografu, ko se znajde med vrhovi Julijskih Alp, v njihovi popolni lepoti in resničnosti, ter v različnih Fotografa Borisa Sosiča (na sredi) je predstavila odbornica SKD France Prešeren Samoa Mauro, večer pa je popestril harmonikar Egon Taucer odtenkih barv, ki se odražajo v jutranji in večerni luči skozi vse letne čase. Predvsem izstopajo močan kontrast med raznolikostjo jesenskih barv gorske narave, eksplozija rumeno-oranžnih nians maces- nov pred zimskim spanjem in odbijajoče se modrine neba v svežem jutru na gorski planoti. Pogled nam omamijo tudi gorski obrisi sivih skal, v katere se odseva vzhajajoče in zahajajoče sonce. dolina - Zvonove cerkvice na Brcah blagoslovil upokojeni škof Pirih Na martinovanju so se prvič predstavili Mali kitaristi iz Brega Včeraj danes . . Lekarne Male kitariste iz Brega vodi Lorenza Buona Mladinski krožek Dolina je tudi letos v sodelovanju z dolinsko župnijo priredil že tradicionalno praznovanje sv. Martina, ki je imelo letos še poseben pomen. Po dolgih letih je sicer cerkvica sv. Martina na Brcah znova dobila svoje zvonove. Zahvala za ta zelo pomemben dosežek gre vsem domačinom, ki so na kakršenkoli način pripomogli za nakup novih zvonov. Slovesno sveto mašo z blagoslovom novih zvonov je daroval upokojeni koperski škof msgr. Metod Pirih v somaševanju z domačimi župniki. Po slovesnosti pa je odbor Mladinskega krožka poskrbel tudi za družabnost v prostorih krožka. Prvi so se predstavili publiki Mali kitaristi iz Brega, mali orkester kitar sestavljen iz glasbenikov od 7 do 12. leta starosti pod vodstvom Lorenza Buona, ki je nastal prav letos septembra v okviru dejavnosti Mladinskega krožka in je bil ta njihov prvi koncert. Sledili pa so jim pravi veterani Martinovanja v Dolini, in sicer domači Moški pevski zbor Valentin Vodnik pod taktirko Anastazije Purič, ki je s petjem še bolj obogatil ta praznični večer. Zahvala za tako uspešno praznovanje gre seveda vsem ki so na kakršen koli način sodelovali, msgr. Pirihu in župnikom, zboru in malim kitaristom, pekarni Jerjan in Slovenski prosveti. Cecilia Kocjančič živila - Dobri rezultati analiz v FJK Zdrave školjke Obalna straža medtem obiskala ribarnice in ribiške čolne V Furlaniji-Julijski krajini se je kakovost školjk izboljšala. Spodbuden podatek prihaja iz raziskave, ki so jo pod vodstvom tehničnega informativnega centra izvedli v sodelovanju s 150 podjetji, ki se v tej deželi ukvarjajo z gojenjem in nabiranjem školjk. Pobudniki tehničnega informativnega centra, ki je bil ustanovljen leta 2010, so Dežela FJK, zvezi zadrug Legacoop in Confcooperati-ve FVG ter konzorcij gojiteljev Co.Giu.Mar. Vsako leto analizirajo več kot 3500 ton klapavic, tisoč ton vongol in osemsto ton drugih mehkužcev, ki gredo v prodajo samo, če prestanejo »izpit«. V letu 2012 pa je center ob tedenskih uradnih analizah spodbudil še dvajset kontrol z odvzemom 90 vzorcev z različnih območij. Omenjenih 150 podjetij proizvaja skoraj deset milijonov evrov letnega prometa in zaposluje tristo ljudi. Obalne straže Furlanije-Julij-ske krajine pa so med 13. in 15. novembrom izvedle preko sto kontrol na področju prodaje rib in morskih sadežev. Največ nepravilnosti so zabeležili glede pomanjkljive dokumentacije o izvoru rib in drugih jedi. V štirih pokrajinah so vsega skupaj oglobili šest ribarnic in lastnike štirih ribiških čolnov, zasegli pa so 81,6 kilograma rib. Eno osebo so kazensko ovadili. U Kino Večer je sklenil harmonikaš Egon Taucer z izvajanjem narodnih viž. Razstava bo odprta do 9. januarja 2013, ob delavnem urniku društvenega bara na G'ri-ci v Boljuncu. (mm) Danes, SREDA, 21. novembra 2012 MARIJA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 9.16 - Luna vzide ob 12.54 in zatone ob 24.00 Jutri, ČETRTEK, 22. novembra 2012 CILKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1015,3 mb raste, vlaga 61-odstotna, veter 36 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,7 stopinje C. Do sobote, 24. novembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.00, 17.25, 18.30, 19.50, 21.00, 21.40, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 16.00, 18.50, 21.40 »007 Skyfall«; 16.40, 19.15 »Red lights«; 19.15, 21.50 »Argo«; 16.15, 19.00, 21.45 »Venu-to al mondo«; 16.10, 17.10, 18.10 »Hotel Transylvania«; 20.20, 22.00 »One life«. FELLINI - 16.20 »Paris - Manhattan«; 17.40, 21.30 »Il matrimonio che vor-rei«; 19.20 »Amour«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »La sposa pro-messa«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.05 »Aste-rix in Obelix v Britaniji 3D«; 15.40, 18.10, 20.40 »Časovna Zanka«; 16.05, 18.05 »Hotel Transilvania 3D«; 17.00 »Nora dekliščina«; 19.00, 21.05 »Pa-ranormalno 4«; 16.10, 21.00 »Poročni video«; 17.30, 18.10, 20.30 »Sky-fall«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Hotel Transyl-vania«; Dvorana 2: 16.45, 19.00, 21.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »7 psicopatici«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »007 Sky-fall«; 18.20 »Vicini del terzo tipo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 2: 18.40 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 21.00 »007 - Sky-fall«; Dvorana 3: 17.30, 20.15, 22.00 »Hotel Transylvania«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Argo«; Dvorana 5: 17.15, 19.50, 22.10 »Venuto al mondo«. 9 Šolske vesti DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI MAJA, Repen 130, obveščajo, da vpisovanje še vedno poteka. Lahko nas obiščete od ponedeljka do petka, od 7.30 do 16.00. Informacije na tel. št.: 040327522, www.asilonidomaja.it. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure danes, 21. novembra, 17.00-19.00 za trienij znanstvene in jezikovne smeri. DIZ J. STEFANA sporoča, da v četrtek, 22. novembra, od 17.30 do 19.30, bodo na šoli potekale individualne govorilne ure. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo v petek, 23. novembra, roditeljski sestanek, in sicer: ob 17.30 za bienij, ob 18.30 za trienij obeh smeri. Istočasno bodo tudi volitve nadomestnega člana v za-vodni svet. Računamo na polnošte-vilno prisotnost staršev. M Izleti AŠD SK BRDINA Pozor - Pozor! Na razpolago je še nekaj mest za zimo-vanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 3475292058. SKD VESNA prireja v soboto, 8. decembra, izlet v Maribor. Ogled najpomembnejših znamenitosti letošnje evropske prestolnice kulture in razstave »Skoraj pomlad«. Zbirališče pred spomenikom padlim v NOB v Križu ob 6.45, odhod ob 7.00. Prosimo za točnost. Možen postanek na Opčinah. Vrnitev v večernih urah. Informacije in prijave na tel. št. 333-7702061 (Matija), 333-4463154 (Mitja). H Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah. Tel. št.: 040299453. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. / TRST Sreda, 21. novembra 2012 7 Zadruga Primorski dnevnik in uredništvo Primorskega dnevnika v sodelovanju s SKD F. Prešeren in ZSKD vabijo na srečanje na teritoriju, ki bo 22. novembra 2012 ob 20.30 v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu na katerem se bomo pogovarjali o položaju in perspektivah Primorskega dnevnika. Vabljeni so vsi člani društev Dolinske občine Zadruga Primorski dnevnik in uredništvo Primorskega dnevnika v sodelovanju z AŠK Kras vabijo na srečanje na teritoriju, ki bo 23. novembra 2012 ob 20.30 v športnem centru v Zgoniku na katerem se bomo pogovarjali o položaju in perspektivah Primorskega dnevnika. ¿j Čestitke V Lakotiščupraznuje danes naš nono MARIO 80 let. Prisrčno mu voščijo Branko z Majdo in Doriana s To-nijem. Še toliko kapljic, pa toliko let mu zapojejo vnuki Natalie, Erik, Marko, Mara z Damijanom, mali Luka pa mu pošilja koš poljubčkov. Ü3 Obvestila AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici. HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle v sodelovanju z jezikovno šolo Businessfirst. Informacije na tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com. QIGONG - tečaj kitajske telovadbe: ob torkih od 19.00 do 20.15 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini; ob četrtkih od 18.30 do 19.45 v domu KD Briščiki. Informacije in prijave na tel.: 335-5926889 (Elizabet). SOCIALNA SLUŽBA OKRAJA 1.1 sporoča, da deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje v sklopu projekta enakih možnosti »Več znamo, več veljamo«. Informacije na www.pa-riopportunitaduino.it, lavoro@comu-ne.duino-aurisina.ts.it. Referentka službe: Erica Tricarico ob ponedeljkih, od 15.00 do 17.30 po dogovoru v Na- Loterija 20. novembra 2012 Bari 24 61 74 41 72 Cagliari 89 62 21 14 69 Firence 3 57 76 81 14 Genova 58 3 7 28 11 Milan 46 76 12 81 54 Neapelj 27 84 53 66 87 Palermo 55 84 15 61 52 Rim 13 54 19 22 83 Turin 15 3 31 25 51 Benetke 89 70 41 32 67 Nazionale 51 12 90 4 65 Super Enalotto Št. 139 9 11 29 41 67 70 jolly69 Nagradni sklad 1.942.000,82 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 23.142.124,82 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 16 dobitnikov s 5 točkami 18.206,26 € 1.359 dobitnikov s 4 točkami 216,29€ 45.554 dobitnikov s 3 točkami 12,84 € Superstar 1 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 21.629,00 € 230 dobitnikov s 3 točkami 1.284,00 € 2.784 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.706 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 33.740 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ★ A.N.P.I. I I ★ V Z P I Cwitro bontkto d Rlcarca • »dal* "LanpoMo Gupainl" Repentabrska sekcija VZPI-ANPI vabi na odprtje razstave KO JE UMRL MOJ OČE pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč v petek, 23. novembra ob 20.30, v sejni dvorani občine Repentabor selju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182; ob torkih od 15.00 do 17.30 v Uradu za stike z javnostmi v Kamnarski hiši I. Gruden, Nabrežina 158, tel. 800-00-2291. Referent za podjetja: Alessandro Vinci ob ponedeljkih in sredah od 14. do 18. ure po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) v sodelovanju z zadrugo Cooperativa sociale La Quercia organizira 8 brezplačnih izobraževalnih tečajev na temi »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju.« V četrtek, 22. novembra, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, bo od 17. do 19. ure potekalo drugo srečanje z naslovom »S kakovostno prehrano do boljše kakovosti življenja«, z izkušenim socialno zdravstvenim delavcem. Toplo vabljeni. JUTRANJA ZDRAVILNA VADBA Tao Tai-ji, ki ščiti pred stresom, hitro odpravlja kronično utrujenost, povečuje vitalnost in telesno odpornost, poteka vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30 v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/b pri sv. Jakobu v Trstu. November je brezplačen. Informacije: Carmen 3932327949. 30-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v soboto, 24. novembra, na večerjo v gostilno na Pesku. Vpisnine na tel.: 3496524136 (Jure), 349-4480666 (Monika) ali v kiosku časopisov pri Andreju v Boljuncu, najkasneje do danes, 21. novembra. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na novo srečanje danes, 21. novembra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo v četrtek, 22. novembra, matični urad zaprt zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na srečanje ob Katekizmu katoliške Cerkve v četrtek, 22. novembra, ob 16. uri in nato v nadaljevanju vsak četrtek v kapeli rojanske cerkve. SKD PRIMOREC vabi na Jesenski praznik: ob kostanju in novem vinu bomo na družabnosti igrali tombolo, poslušali glasbo v živo in za trenutek pregnali vse skrbi. Pridružite se nam v četrtek, 22. novembra, ob 20. uri. Ne pozabite prinesti s seboj dobro voljo. 40-LETNIKI S TRŽAŠKEGA ste toplo vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v gostilni v Križu (Ljudski dom). Za informacije in rezervacije pokličite ob večernih urah tel. št. 347-3696503 (Barbara), 3394359868 (Kati). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Moč mladih v oporo nemoči bolnih« v petek, 23. novembra, ob 17. uri v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. Predaval bo gospod Marko Čižman. Za morebitne informacije: tel. št. 340-3864889. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor ter zadruga La Quercia organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah v soboto, 24. novembra, od 15.00 do 18.00 dve delavnici, in sicer: »Ptičja krmilnica« (otroci naj prinesejo glinasto vazico srednje velikosti) v Briščikih št.77 (Občina Zgonik) v prostorih KRD Doma Briščiki ter »Mozaik iz semen« (otroci naj prinesejo semena vseh vrst) v Naselju Sv. Mavra št. 124 v Sesljanu. Prost vstop. SDD JAKA ŠTOKA vabi na Miklavžev knjižni sejem, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 25. novembra, 15.00-19.00). Ob 16. uri bo na sporedu pravljična urica za otroke iz vrtca in osnovne šole. TABORNIKI RMVso se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Op-činah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandre-žu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se najkasneje do ponedeljka, 26. novembra, oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Informacije: Sabina tel. št. 348-8012454. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na srečanje z Meto Starc in Petrom Špacapanom, ki nam bosta prikazala svoje izkušnje: »Med Trstom in Afriko: pogledi na misijonsko medicino«, v ponedeljek, 26. novembra, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, 1. nadstropje. NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE pri Skladu Mitja Čuk: prvo srečanje tečaja bo v ponedeljek, 26. novembra, ob 18.30 v Večnamenskem središču, Repentabrska ul. 66, Opčine. Vpisi in dodatne informacije: Maša 340-9116828, mas-ha.pregarc@gmail.com. 40-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v petek, 30. novembra, na večerjo, ki bo v gostilni na Pesku. Informacije in prijave na tel. št.: 349-3558109 (najkasneje do torka, 27. novembra). OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. DRUŠTVO ASSOCIAZIONE TAO prireja Sejem »preteklosti« v nedeljo, 2. decembra, v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/B pri Sv. Jakobu v Trstu, 10.0018.00. V ta namen zbiramo (v dobrem stanju) knjige, igrače, cd-eje, dvd-eje, kasete VHS, plošče, oblačila in kar bi lahko služilo kot božično darilo. Info: 348-4702070, 18.30-19.30 ali mercati-notao@libero.it. PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske pro-svete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org; 345-7733569. Urnik urada: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00. Prireditve VZGOJNI CENTER SESLJAN VZS - CEO vabi na ogled razstave slik v Mav-hinjah št. 22/d. SLOVENSKI KLUB prireja danes, 21. novembra, v gostilni v Ul. Sette Fontane št. 66, ob 18. uri, v sodelovanju s Skupino 85 in s finančno podporo Pokrajine Trst, srečanje na temo: »Uspešnost Fulvia Tomizze v slovenskem prostoru«. Pri pogovoru, ki bo potekal v italijanščini in ga bo moderirala Patri-zia Vascotto, bodo sodelovali Devana Jovan Lacovich, Miran Košuta in Miroslav Košuta. Sledila bo družabnost. Vabljeni! V KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, razstavljata še danes, 21. novembra, slikarja Matjaž Hmeljak in Deziderij Švara. Urnik ogleda: 16.00-19.00. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO skupina »Fortunato Pavisi« Ul. Mazzini 30, Trst, organizira v petek, 23. novembra, ob 20. uri v sedežu konferenco na temo »Dobro in slabo - ovire in njih preseganja na poti zavestne duše«. Predava Michele Codomio. REPENTABRSKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi na odprtje razstave »Ko je umrl moj oče - pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč« v petek, 23. novembra, ob 20.30, v sejni dvorani občine Repentabor. Razstava bo odprta do petka, 30. novembra po sledečem urniku: ponedeljek in sreda 9.00-17.00; torek, četrtek in petek pa 9.00-13.00. V BAMBIČEVI GALERIJI je v okviru 15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem do 23. novembra na ogled razstava koroške slikarke Mire Blažej. Odprto od ponedeljka do petka, 10.00-12.00 in 16.00-18.00, Opčine, Proseška 131-133. KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo iz Križa vabita na koncert bohinjskih zborov, ki bo v soboto, 24. novembra, ob 17.30 v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu. Nastopata MoPZ »Franc Urbanc« iz Bohinjske Češnjice in CPZ iz župnije Srednja vas v Bohinju. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v ponedeljek, 26. novembra, ob 18. uri na predstavitev knjige Pasji dnevi avtorice Jasne Jurečič z ilustracijami Jasne Merku. Avtorici bo predstavila prof. Magda Jevnikar. Opčine, Pro-seška ul. 131. NAGRADA DARKO BRATINA Poklon viziji 2012 v organizaciji Kinoateljeja v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30 uri v Gledališču Miela bomo vrteli filma Abesinija in Splav meduze. Prisoten bo dobitnik nagrade 2012 Karpo Godina. SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi v sredo 28. novembra, ob 20.30 v Bazovski dom na predstavitev koledarja »Bazovica 2013«, ki so ga izdale vaške organizacije, in na fotografsko razstavo Damjana Križmančiča »Cvetovi kra- škega roba«, v sodelovanju s Fotovi-deo80. Zapela bo pevska skupina kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane. ZSKD v sodelovanju z društvom Tabor organizira v petek, 30. novembra, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD »Do svobodnega giba«. Ljubitelji sodobnega in klasičnega plesa toplo vabljeni! ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 14. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi in ob isti uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu, 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kon-tovelu, 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu, 5. januarja, ob 20.30 v Landarski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbonescu, 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. 0 Mali oglasi AVTO skoda fabia wagon 1400, letnik 2009, prevoženih 16.000 km, edini lastnik, prodam zaradi bolezni. Tel. št.: 040-308675 (ob uri kosila). GARAŽO dajem v najem v neposredni bližini SSG (Ul. Donadoni). Tel. št.: 040-213385. IŠČEM DELO kot varuška starejših oseb, invalidov ali prizadetih. Imam delovne izkušnje. Tel. št.: 3356445419. ODDAM V NAJEM NA PROSEKU prostor 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816. OPČINE CENTER: dajem v najem stanovanje s samostojnim ogrevanjem, spalni sobi, dnevna soba z balkonom, opremljena kuhinja, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 040-214309 ali 333-2130947. PICKUP letnik 2009 prodam. Tel. št.: 335-6322701. PRODAM 15 kamnitih starih stopnic. Tel. št.: 338-1182211. PRODAM kombi peugeot bipper v odličnem stanju, po ugodni ceni. Zainteresirani pokličite tel. št.: 3484460044. PRODAM lončene pečnice za izdelavo peči visoke 2,5 m, široke 1,10 m, globoke 70 cm, sivo-zelene barve, skupno z vrati iz gize za kurjavo, za 250,00 evrov. Tel. št.: 349-8430222. PRODAM skuter aprilia rs 125, letnik 2001, 13.500 km, prenovljen. Tel. št.: 339-1026752. PRODAM diationično harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g. Tel. št.: 335-8123791. PRODAM diatonično harmoniko, 1.300,00 evrov. Tel. št.: 346-8321835. V BOLJUNCU na placu dajem v najem prostor 55 kv.m. Tel. št.: 348-3667765. V NAJEM dajem manjše opremljeno stanovanje v bližini nove univerze in zavoda Volta za krajše obdobje. Tel. št.: 340-5589342. V TREBČAH prodajamo kraško hišo potrebno prenove, 190 kv.m. in 2.500 kv.m. vrta. Tel. št.: 340-5706725. Prispevki V spomin na Ado Ban darujejo Fabija-na, Peter, Edvin, Martina, Marjan, Igor, Andrea in Martina 120,00 evrov za CPZ Sv. Florijan pri Banih. V spomin na Ado Ban darujeta Marija in Berto Vidali 25,00 evrov za CPZ Sv. Florijan pri Banih. V spomin na Claudio Cotic Ciuk darujeta Tatiana in Jožica Milcovich 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Franca Petarosa daruje Renato Raseni 50,00 evrov za PD Slo- Ob smrti dragega očeta GIOVANNIJA PERTIJA izrekamo Pierotu in družini iskreno sožalje vsi pri SK Brdina 8 Sreda, 21. novembra 2012 TRST / dsi - Bruno Križman na ponedeljkovem večeru prikazal razmere na Novi Zelandiji Maori versus Pakeha Nova Zelandija je skoraj toliko velika kot Italija, le da ima prva štiri milijone prebivalcev, druga pa šestdeset milijonov. Tudi zaradi tega nudi zelo malo stikov z ljudmi. Znana je predvsem zaradi bojnega plesa Haka, ki ga uprizorijo pred tekmami. Ljudi pritegne bolj ples, ki ga izvaja avtohtono ljudstvo Maori, kot tekma sama po sebi. Tokratni gost Društva slovenskih izobražencev je bil Bruno Križ-man, ki je s slikovnim gradivom predstavil svoje potovanje na Novo Zelandijo. Do tam se z letalom porabi več kot en dan. Sam je dejal, da se vse plača, a je izredno dobro organizirano; krize se navidezno ne opazi. Maori se niso ukvarjali s klasičnim poljedelstvom, temveč so živeli od ribolova in nabiranja sadja. Ker ima Nova Zelandija zelo ugodne vremenske razmere, raste veliko vrst sadja, od trt do oljk pa do kiwijev in češenj. Medtem ko je na severni strani vse zeleno in v cvetju, so na jugu še ostanki ledenikov. Najvišja gora je visoka 3700 m. Križman je svoje predavanje poimenoval Maori vs. Pakeha, kar bi pomenilo avtohtono ljudstvo proti vsem tujcem. Predstavil je vse razlike, ki ločujejo avtohtono prebivalstvo od tja priseljenega. S sabo je prinesel veliko slikovnega in knjižnega gradiva, zastavi obeh ljudstev - Maori imajo svojo, uradna zastava Nove Zelandije pa je podobna avstralski, besedilo bojnega plesa Haka in še bi lahko naštevali. Maori so si v zadnjih dvajsetih letih priborili določeno priznanje in si s tem tudi dvignili samozavest: v parlamentu lahko govorijo v svojem jeziku, imajo svojo televizijo. Zanimivo je tudi to, da se je veliko belcev naučilo maorščine. 6. februarja 1840 je bila Maorom storjena velika krivica. Ker so Angleži kot najmočnejša pomorska sila prišli na ta otok preko Avstralije, so spoznali, da nudi dobre pogoje za preseljevanje. Sestavili so zahrbtno napisan sporazum, napisan v angleščini, ki je tedaj avtohtono prebivalstvo ni razumelo, še manj pa znalo pisati in brati. Ta dan praznujejo kot državni praznik, z razliko, da pomeni Angležem rojstvo nove države, Maori pa se ga spomnijo kot velike goljufije, s katero so izgubili celotno zemljo in dovoljenje za ribolov. Po tolikih letih zagrenjenosti so Maori pridobili na samozavesti in si iz-poslovali pravico: kdorkoli dokaže, da poglavar skupine leta 1840 ni podpisal sporazuma, dobi zemljo nazaj. Tako je celotno novozelandsko ozemlje pod vprašajem. Resnici na ljubo imajo Maore za lene in manjvredne. Hrana jim gensko ne odgovarja, zato so na- gnjeni k debelosti in živijo deset let manj od nacionalnega povprečja. Bruno Križman je iz Benetk letel v Dubai, nato pristal v Melbournu in končno v Oaklandu. Kot sam pravi, mu najlepši del potovanja predstavlja prav letenje. Na Novi Zelandiji je preživel 31 dni. Iz Oaklanda ga je pot vodila v Ro-toruo, kjer je največja prisotnost Maorov, pa do Wellingtona in z ladjo do južnega otoka Cryschurch, nato po vzhodni obali proti jugu in »novozelandski Cortini« po imenu Queen-stown. Velja si ogledati to deželo, kjer se mečejo s 60-metrskih stolpov z »bun-gee jumpingom«, imajo štirideset milijonov ovc, izdelujejo kanuje dolge trideset metrov, imajo gejzirje in na ledeniku je 25° stopinj. (met) Bruno Križman na ponedeljkovem predavanju kroma otroški vrtiljak - Gostovanje Mladega odra SNG Nova Gorica Kako sta si Tamala in Tavelika za zajtrk spekli ogromno palačinko Gledališki vrtiljak, ki ga prireja Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto, se je v nedeljo popoldne že tretjič dvakrat zavrtel. Tokrat je za to poskrbelo Slovensko narodno gledališče iz Nove Gorice, točneje njegov Mladi oder, po zaslugi katerega je v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu dvakrat zaživela otroška igra Zajtrk, delo dramaturginje Simone Hamer in režiserke Ajde Valcl. Zajtrk je igra, ki govori o tem, kako se dve lačni punci, Tamala in Taveli-ka, lotita priprave zajtrka, pri čemer si za-želita palačinke, kar pa postane kar zapleteno opravilo, če nimaš vseh potrebnih sestavin. A Tamala in Tavelika se ne data in na koncu jima uspe se dokopati do vsega potrebnega - mleka, jajc, moke in marmelade - kar jima omogoči pripravo velikanske palačinke. Pri tem nista sami, ampak jima, kot piše v spletni predstavitvi, pomagajo, svetujejo ali nagajajo različni liki, ki se pojavijo v igri. Vlogi Tamale in Tavelike sta pri tem odigrali igralki novogoriškega gledališča Ana Facchini in Medea Novak, ostale like pa gostujoči igralec Andrej Zalesjak, vsi skupaj pa so poskrbeli za lepo zabavo številnih otrok in odraslih, ki so se podali v dvorano Marijinega doma. Pri tem je treba omeniti, da sta k uspehu predstave nedvomno prispevali mimika in Vlogi Tamale in Tavelike sta odigrali igralki novogoriškega gledališča Ana Facchini in Medea Novak kroma glasba, za kar se je treba zahvaliti oblikovalcu giba, znanemu mimiku Andre-su Valdesu in avtorju glasbe Mirku Vuk-sanoviču. Tudi tokrat je pred obema predstavama z oblikovanjem podolgovatih balončkov otroke kratkočasila animatorka Študijskega centra Melanie Klein. Animacija bo na voljo tudi ob priložnosti naslednje predstave, ki bo prav kmalu, že čez dva tedna, ko bo v nedeljo, 2. decembra, gostovalo gledališče Ku-Kuc iz Lendave s predstavo Vsi otroci sveta, ki bo na sporedu ob 16. uri (red Škrat) in ob 17.30 (red Vila), ob tej priložnosti pa bo otroke obiskal tudi sv. Miklavž. šolstvo - Izlet v krasnem jesenskem dopoldnevu Malčki otroškega vrtca Marjan Štoka s Proseka so si ogledali Miramarski grad Bilo je krasno jesensko jutro, ko smo se z našimi malčki, ki obiskujejo otroški vrtec Marjan Štoka na Proseku, odpravili na šolski izlet v Miramarski grad. Šolabus nas je čakal pred našim vrtcem in veselo razpoloženi smo stopili vanj. Peljali smo se po Furlanski cesti, kjer smo občudovali prekrasen razgled na Tržaški zaliv. Končno smo dospeli na veliko parkirišče ter se odpravili v vrsti peš do miramarskega parka. Ogledali smo si ribnike, vodnjake in topove. Srečali smo tudi skupino angleških dijakov, ki so prihajali iz daljnega Londona. Po sprehodu je sledil zanimiv in poučni ogled Miramarskega gradu. Joj, kako so naši otroci obstrmeli, ko so videli čudovito opremljen grad z lesenim pohištvom, čudovitimi slikami na stenah ter s prekrasnim razgledom na morje. Naši malčki so se tako lepo in olikano obnašali, da jih je skupina nemških turistov pohvalila. Po ogledu Mi-ramarskega gradu smo se peš odpravili do velikega parkirišča ter se s kapljico otožno-sti zopet vrnili v naš vrtec. Čakalo nas je okusno kosilo, ki smo ga prav z užitkom pojedli. Vzgojiteljici Otroci so se pred Miramarskim gradom s svojima vzgojiteljicama nastavili fotografu Žalna seja za Oskarja Kjudra Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in Glasbena matica prirejata jutri, 22. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah žalno sejo v spomin na glasbenika in dirigenta, maestra Oskarja Kjudra. Pri GM prvi iz niza koncertov v sklopu tečaja za godala Izpopolnjevalni tečaj godal, ki ga prof. Jagoda Kjuder koordinira v okviru Glasbene matice in Festivala godal Kras, bo imel danes ob 18.30 svoj otvoritveni koncert v Gallusovi dvorani na sedežu šole v Rojanu. S skladbami Leclaira, Kreisleqa, Corellija in Šavlija bosta nastopili mladi violinistki Ana in Kaja Sešek ob klavirski spremljavi Jasne Jan Sešek. Obe študirata violino sedmo leto pri očetu Arminu Sešku na Glasbeni šoli Škofja Loka, sta dobitnici nagrad na mednarodnih tekmovanjih in dobitnici zlatega priznanja na TEMSIGu 2012. Novi Sad - Sarajevo: umiranje narodov in spominov V judovskem muzeju Carlo in Vera Wagner (Ul. Del Monte 7) bo drevi ob 18.30 srečanje posvečeno Novemu Sadu oz. Sarajevu in umiranju narodov in njihovih spominov. Udeležili se ga bodo predsednik tržaške judovske skupnosti Ales-sandro Salonichio, pisatelj in docent Dže-vad Karahasan (živel je v obleganem Sarajevu), predsednik judovske skupnosti iz Novega Sada Goran Levi, novinar Pie-ro del Giudice, Franco Rotelli, docent Khaled Fouad Allam ter predsednik gledališča Miela Gianni Torrenti. Državni dan dreves Tudi v Trstu bomo danes proslavili dan posvečen drevesom. Ob 10.30 se bodo občinski odborniki na Borznem trgu z otroci petih mestnih vrtcev sprehajali po malem »umetnem« gozdu z 18 različnimi drevesi. Skozi igro in zabavo bodo malčki spoznali, kako je treba spoštovati okolje. Drugačnost na trgu dela V dvorani Costantinides mestnega muzeja Sartorio bo danes na pobudo Obi-čne Trst in socialne zadruge La Sfida celodnevni posvet (od 9. do 18. ure) posvečen osebam s posebnimi potrebami, točneje njihovemu vključevanju v trg dela. Starševstvo ... nemogoč izziv? V veliki dvorani liceja Dante (Ul. Giu-stiniano 3) bo danes od 17. do 20. ure srečanje posvečeno starševstvu, ki je danes skorajda nemogoč izziv. Predaval bo direktor inštituta Gestalt Paolo Baiocchi. Udeležbo je treba predhodno potrditi (040/369777 oz. gestalts@tin.it). Amarcord v Rossettiju V gledališču Rossetti bo drevi ob 20.30 zaživela plesna predstava Amarcord ko-reografa Luciana Cannita. V vlogi pro-tagonistke bo nastopila plesalka Sabrina Brazzo, ob njej pa mlad talent Nicolo' Noto. Vstopnice so na voljo pri blagajni gledališča (info na tel. 040/3593511). Od Jadrana do Atlantide Na pobudo sindikata CISL in inštituta Is-cos bo danes ob 9.30 v hotelu Savoia (Nabrežje Mandracchio 4) okrogla miza o pristanišču in industrijskem razvoju v deželi FJK - Od Jadrana do Atlantide. Udeležili se je bodo med drugimi tudi predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, deželni odbornik Riccardo Riccardi in tržaški župan Roberto Cosolini. Glasbena informatika Konservatorij Tartini, Dom glasbe in gledališče Miela prirejajo 19 srečanje posvečeno glasbeni informatiki, na katerem se vsaki dve leti zberejo znanstveniki, umetniki in muzikologi, ki se posvečajo raziskovanju povezav med glasbo in tehnologijo. Multimodalnost in intera-ktivnost bosta rdeči niti tridnevnega dogajanja, ki se bo začelo drevi ob 21. uri s koncertom skupine Cantierezero v gledališču Miela. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 21. novembra 2012 9 O NAŠEM TRENUTKU Zaton talk-showa gurujev in desnice Ace mermolja Sledil sem nastopu petih kandidatov primarnih volitev leve sredine, ki ga je organizirala novinarska redakcija televizije Sky. Komentiral ga bom s časovnim razmahom, ker je od dogodka nekaj ostalo za daljše obdobje. Osebno že dolgo časa ne sledim več raznim talk-showom politične vsebine. Menim, da so Santoro, Vespa, Flo-ris in ostali opravili svoje. Talk- show je v Italijo pripeljal iz ZDA Maurizio Co-stanzo pred nekaj desetletji. Zanr se je spotoma razvil v kričav spektakel, od katerega ne moremo pričakovati, da bi si gledalci lahko ustvarili neko verodostojno mnenje o politiki, o politikih in o njihovih programih. V splošnem prerekanju izstopa voditelj programa. Tako Vespa dodatno polni svoj bančni račun z letno knjigo. Santoro, ki ostaja najboljši interpret napete konfrontacije, deluje kot guru oporečništva v imenu resnice in je med soavtorji tiste politike, ki je danes dosegla svoj višek z Grillom. Taisti Grillo ima s komunikacijskega in taktičnega vidika prav, ko ne pusti svojim, da bi hodili na talk-showe. Dovolj je, da se znajdeš kot neizkušen novinec v družbi kake Santanchejeve (v besednih dvobojih je težko premagljiva) in te povozi, razen če ti vodja oddaje ne jamči varnostne mreže. Skratka, v vrtincu spektakla izstopa avtor, to je voditelj oddaje. O ostalih, po štirih urah gledanja, si ne zapomniš nič. Gre za povsem na-študirano in testirano dramaturgijo, ki izpostavi gostitelja, ne pa gostov. Nastop, kot ga je na odru X-Fac-torja organiziral Sky, lahko bistveno pomaga k političnemu sporočanju in os-veščanju. Stroga pravila, odmerjen čas, nemožnost vpadanja v besedo, konkretna vprašanja in sodelovanje (čeprav vodeno) občinstva dajejo nastopajočim možnost in obvezo, da so v odgovorih dovolj konkretni in jasni. Tabacci, Pup-patova, Bersani, Vendola in Renzi so uspešno opravili "izpit", ki je bil nov tudi za njih. Izpostavili so različna gledanja, a so kljub temu dali jasen vtis, da je leva sredina homogena grupacija in da Demokratska stranka (kot najpo- membnejši del koalicije) ni commedia dell' arte tik pred razpadom. Ne samo zaradi omenjenega nastopa a tudi dodatno menim, da je flo-rentinski župan Matteo Renzi v DS stvarnost, lider, na katerega stranka lahko računa. Napadi nekaterih starejših voditeljev, češ da je Renzi populist, da nima programov, da asistira desnici itd. se mi po pravici povedano zdijo neutemeljeni in konservativni v smislu ohranjanja lastnega mesta. Bersani je to razumel in kot tajnik stranke odgovorno omogočil uveljavljanje mlajšega tekmeca ali pa jutrišnjega sodelavca. Objektivno je Renzijev nastop razgibal vode v danes največji italijanski stranki. Prav tako pomeni resurs Laura Puppa-to in Vendola lahko pomaga politiki tudi s svojo poetično čustvenostjo. Tabacci je mož z dolgo zgodovino in svoje izkušnje vnaša v praktične zadeve. Pomeni lahko košček sedanjosti ne pa prihodnosti. Verjetno bo na primarnih volitvah zmagal Bersani, Renzi pa ostaja pomembna osebnost in tehtna prisotnost v levi sredini in v DS ne glede na volilni izid primarnih volitev. Čeprav mi je verjetno bližji Ber-sani (po kulturi in starosti, saj sva so-letnika), se mi zdi glas za Renzija smiseln, ker krepi osvežitev v stranki, ki ima trenutno edina možnost, da se prenavlja, ne da bi razpadla. Stranke z enim samim karizmatičnim liderjem so opravile svoje, kot so opravili svoje talk-sho-wi. Berlusconi pušča za sabo desnico, ki bo morala vsaj skozi vice, da pridobi na verodostojnosti. Vitez ima sicer še eno priložnost za pokop lastne kreature: svoj ponoven nastop na volitvah kot premierski kandidat. Bossijeva Severna liga skuša živeti brez Bossija. Di Pietro se bori s škandali v lastnih vrstah, kar je ubijajoče za človeka, ki si je izbral kot prioriteto poštenost, zakonitost in boj proti korupciji. Finija skoraj ni več. Ca-sini ima druga oporišča. Uspeva Grillo, vendar mora po vsakem volilnem uspehu računati z mladimi ljudmi, ki niso pripravljeni slepo ubogati. Če bo imel v parlamentu močno skupino, je ne bo nadzoroval z internetom. Stopiti bo moral z odra in organizirati kako banalno skupščino brez maše in pridige. Demokratska stranka ima torej možnosti, da se uveljavlja kot skupina in prenavlja, kot se prenavljajo moderne stranke. Vendola je del istega ozvezdja. Ko bi soliral, bi okoliščine tudi z njim pometle. Ostaja odprto vprašanje, če bo takšna leva sredina prejela dovolj glasov za vladanje v državi in če jih ne bo, bo pač morala iskati zavezništvo po volitvah. Na srečanju "petih" je Tabacci omenil Montija kot možnega predsednika republike. Predlog je resen, manj pa vidim Montija v vlogi predsednika vlade. Priznavam mu zasluge, vendar se bo Italija normalizirala in slekla oklep Berlusconijeve kulture le, če bo novi premier izraz volitev in ljudske volje. Monti po Montiju bi pomenil nevzdržen politični kompromis in pat pozicijo, v kateri se je dejansko Montijeva vlada znašla že danes. Glede Montija bi izrazil dodatni dvom. V Italiji je bila in ostaja strogost v uporabi sredstev obveza, ki jo potrjuje , kljub vsem rezom, naraščajoči državni dolg. Tako v Italiji kot v Evropi pa se politike neizprosnih rezov in krčenj izkazujejo kot doza zdravila, ki lahko ubije pacienta. Brez dela, z visokimi davki in z nižanjem kupne moči bo gospodarsko nazadovanje izbrisalo vsak učinek krčenj in reform. V posameznih državah bo gorelo na trgih in politika bo morala računati z vedno ostrejšimi socialnimi napetostmi.Povsod je torej potrebna politika, ki bo ob varčnosti sposobna tudi takšnih reform, ki se bodo dotaknile premnogih in nepojmljivih privilegijev. To namerava storiti Obama in zato danes v ZDA besnijo desnica, lobiji Wall Streeta, klike v vojski in v tajnih službah. V Evropi ne bosta odprli oken za novi zrak ne italijanska razsekana desnica in niti gospa Merkel. Evropa ponovno potrebuje skupno reformistično voljo in politiko, da se resnost pri upravljanju spaja s čutom za poštenost in socialno pravičnost. CPri rczorb 'eéekloôû Pripravil Filip Fischer Tržaški Veliki trg se s svojimi elegantnimi palačami, ki ga obdajajo, in razgledom na morje lahko baha, da ga ni takega v celi Italiji. Velik je čez 12.000 kvadratnih metrov, kar mu zagotavlja častno mesto med italijanskimi trgi. Kljub temu sodimo, da Velikemu trgu manjka nekaj površine, nasajene z drevjem in rastlinjem, kot je bilo za časa stare Avstrije. Na razglednici izpred prve svetovne vojne vidimo, kako je takratnim mestnim oblastem uspelo z zelenjem prijetno popestriti del Velikega trga med današnjo Prefekturo in Lloydovo palačo. V letih po prvi svetovni vojni so odstranili prijazni vrt z Velikega trga, ker so fašistične oblasti hotele, da bi imeli Tržačani na razpolago vseh 12.000 kvadratnih metrov za "oceanska zborovanja". Med vsemi "oceanskimi zborovanji" je ostalo zapisano v zgodovini zlasti tisto z dne 18. septembra 1938, ko je sam Mussolini najavil razglasitev italijanske rasne zakonodaje. PISMA UREDNIŠTVU Občina Sovodnje in pobuda Pokrajine Gorica o odpadkih Glede dopisa (objavljenega v četrtek, 15. novembra) g. Walterja Deve-taka bi rada poudarila, da je projekt te-meljitejšega osveščanja in informiranja občanov celotne goriške pokrajine z namenom, da se zniža količina proizvedenih odpadkov in izboljša odstotek njihovega ločenega zbiranja, predlagala Pokrajina Gorica in zaobjema vse občine. Delež, ki ga uprave vlagajo v ta načrt, odgovarja višini »nagrade«, ki jo dežela FJK preko pokrajin vsako leto sorazmerno nameni občinam, ki so presegle 50% ločenega zbiranja. Za dveletje 2010 in 2011 je goriška pokrajina namesto običajne porazdelitve predlagala občinam, da bi s temi sredstvi skupaj financirali zgoraj omenjeni projekt, ki bi ga občine posamezno sicer težko izpeljale. Delež, ki ga vlaga Občina Sovodnje, znaša 1.079,96 evrov za leto 2010 in 1.453,18 za leto 2011. Naj poudarim, da je predlog, kljub finančni stiski in ne ravno bučnemu navdušenju županov, prejel podporo s strani vseh občin, kar dokazuje zaupanje v kvaliteto projekta goriške pokrajine in prepričanje, da bo denar uporabljen za konkretne dejavnosti v prid večjega spoštovanja okolja in ne za večerje ali puhle promocijske pobude, kot je bilo v razpravi na občinskem svetu tudi izjavljeno. Če ne bi bile občine prepričane v korist pobude in v resnost pokrajinske uprave, bi projekt množično zavrgle, vprašanje pa je, če in kako bi bilo za našo občino »vračanje« družinam 3-4 evrov letno tehnično izvedljivo ali finančno smiselno glede na strošek bančnih nakazil oz. poštnih uslug. Upam si pa trditi, da smo glede potreb občanov, ki ne premorejo toplega obroka in drugih potrebščin, dovolj seznanjeni preko socialne službe in da tem potrebam zadoščamo po naših najboljših močeh. Če pa obstajajo primeri družin in občanov, ki so v težavah in se iz raznoraznih razlogov ne želijo odpraviti do naše socialne delavke, ponovno poudarjam, da sem vedno in kadarkoli na razpolago za pogovor in posledično morebitno informiranje pristojnih občinskih uradov, ki sicer že utečeno izvajajo vse socialne programe predvidene po zakonu. Alenka Florenin, županja občine Sovodnje ob Soči Odgovor staršem jadralcev in tekmovalcev TPK Sirena Spoštovani starši, prebrala sem vaš odgovor na moje pismo vsaj petkrat in tudi petič ugotovila, da ste moj zapis prebrali zelo površno, morda ga le spreleteli in kajpak v naglici razumeli marsikaj narobe, ko da letijo nekakšni očitki na vaše ljube otročičke. Očitno ste sedli prehitro za mizo in v afektu prijeli za pero, pozabivši, da so tako prizadetost kot užaljenost in zamera zelo slabi svetovalci za pravilno razumevanje besedil in ohranitev razsodnosti. Moj nasvet: preberite spet moj zapis, v katerem ne teče niti ena sama samcata beseda o mla-deži, ki trenira in tekmuje pri Sireni. Prepišem vam del stavka italijanskega literata, ki dovolj zgovorno priča o vaši zmoti: "(Namesto da mi ne verjameš), va piut-tosto a domandar ai muli che frequenta le vostre scole in che lingua i parla fra de lori co i xe per strada ..." Torej tista, ki ne verjame sem jaz, potemtakem ne zaslužim vaše graje. Sireno tržaški literat v tem delu svojega razmišljanja niti ne omenja, pač pa slovenske šole in ceste, na katerih stojijo in po katerih mulci hodijo. Vrh tega to omenja on in ne jaz, anti ne boste naprtili na tuja ramena odgovornost za besede, ki jih je izrekel nekdo drugi! Dragi starši, ni moralno tjavendan soditi in obsojati nič krive, pa naj bo vaša ljubezen do otrok še tako žarka in pokroviteljska. Ne dajate jim lepega zgleda. Ne zahtevam od vas, da se mi opravičite, a pri sebi, ko vam čas dopušča, za hipec le pomislite: Madonca, smo ga pokronali. Drugič bomo morali brati bolj pazljivo, da ne bomo skupinsko streljali spet takih kozlov. Amen. MU Lep pozdrav in vaša mularija naj kar pridno trenira, tekmuje in seveda zmaguje pri Sireni. Jolka Milič Stanje duha Le nekaj mesecev pred pomembnimi vsedržavnimi in deželnimi volitvami, neverodostojne politične sile, ki so v zadnjih letih upravljale državo, nadaljujejo z razpravami in iščejo le svoje zmagovite strategije. Vrstijo se številne napovedi o raznolikih zavezništvih in o izničenju soudeležbe pri izbirah in demokratičnem predstavništvu. Nič ali zelo malo zvemo, ko pa se to pripeti, je vse neoprijemljivo glede zadnjih nepravičnih zakonskih ukrepov, s katerimi so namenoma kaznovali najšibkejše državljane, zaposlene v proizvodnji, in mlade generacije. Eden izmed teh nepravičnih ukrepov je gotovo davek na nepremičnine IMU, ki brez razlikovanja klesti vse lastnike hiš z ovrednotenjem katastrskih rent v višini 160%. Ker pa katastrske rente mnogih hiš ne ustrezajo tržnim vrednostim, ta davek še največ tepe lastnike, saj imajo od tega korist le redki. Drugi ukrep se tiče tako imenovanega davka na zdravje, ki poleg »ti-keta« za vsak zdravstveni poseg bremeni ljudi z dodatnimi 10,00 evri, kar ima težke posledice za itak omejeno finančno razpoložljivost najšibkejših državljanov, ko se znajdejo v najslabših trenutkih svojega življenja. To sta le dva primera, katerima bi bilo mogoče dodati druge vidike neenakosti, kot so reforma upokojevanja, preobrat na trgu dela (18. člen delavskega Statuta) in vodoravni rezi sredstev namenjenih javnemu šolstvu, znanstvenemu raziskovanju in inovacijam. Vse to je izvedla tako opredeljena tehnična vlada, ki jo podpira improvizirana parlamentarna večina, kakršno sestavljajo Demokratska stranka, Ljudstvo svobode in Sredinska unija. Če upoštevamo, da bo uravnove-šenje državnega proračuna predvideno v Ustavi, se moramo nujno vprašati: od kod bomo črpali sredstva za kritje obveznosti, ki izvirajo iz zadnjih in težkih ekonomskih ukrepov sedanje vlade? Menimo, da bi bil davek na premični del premoženja, ki bi končno obvezal bogate sloje, da doprinesejo sorazmerni delež, prava pot, saj so bili doslej vedno zaščiteni. Če želimo odpraviti to nemoralno politično stanje, ki spominja na divjo, nedoločeno in zmedeno orgijo, je treba zahtevati nov volilni zakon, na osnovi katerega bo mogoče končno jasno določiti svoje politično zastopstvo in izraziti svojega parlamentarnega predstavnika. Volilni zakon naj omogoči dostop k volilni tekmi na vseh ravneh, od občinske do evropske, političnih osebnosti, ki jim državljani dodelijo predhodno in oprijemljivo priznanje; poleg tega naj zakon predvideva vnaprejšnje financiranje upravičencev za potrebe volilne propagande (plakati, letaki, organizacija razprav itd.). Volilni zakon naj dosledno prepove vsakršno zasebno financiranje zato, da imajo vsi politični subjekti enake možnosti in priložnosti za soočenja z iste startne črte in s koriščenjem enakega obsega finančnih sredstev. Znano je namreč, in številni politologi ter politični analizatorji to potrjujejo, da denarna sredstva, ki jih zasebnik namenja kandidatu, če je ta nato izvoljen, pogojujejo njegove dejavnosti in izbire. Glede na vse povedano si nadejamo, da bodo nove politične sile in predvsem nove generacije, ki so sedaj odrinjene od trga dela - če pa delajo, jih tepe nespodobna tedenska ali mesečna plača, prišle iz anonimnosti na plan in se vključile v vse politične strukture, znotraj katerih bodo lahko le v prvi osebi prispevali k cvetenju nove politične faze, dejansko osnovane na predpostavkah soudeležbe in predstavništva. Tako bo mogoče preusmeriti sedanje propadanje demokracije, izogniti se izvolitvi običajnih lakomnikov in nastaviti boljšo prihodnost. Livio Bianchini, Marjan Sosol 10 Sreda, 21. novembra 2012 KULTURA / ljubljana - Na njem sodelujejo tudi štiri založbe Slovencev v Italiji Sinoči v CD odprl vrata 28. slovenski knjižni sejem LJUBLJANA - V Cankarjevem domu (CD) so sinoči s slovesnostjo in podelitvijo nagrad odprli 28. slovenski knjižni sejem. Slavnostni govornik na prireditvi tržaški pisatelj Boris Pahor je ob tem izpostavil pomembnost knjige za obstoj slovenskega naroda. Za glasbeni del prireditve je z uglasbeno poezijo Franeta Mil-činskega Ježka poskrbela Nana Milčinski. Kot je dejal Pahor, se moramo Slovenci prav knjigi zahvaliti za svoj obstoj, za potrditev identitete, besede. Težavna pot skozi stoletja je pomenila plavanje proti toku, ki je silovito drl, če pa pogledamo Primorsko, je šlo za odvzem same besede, je opozoril. Izpostavil je prvenstveno vlogo identitete v sedanjem anonimnem glo-balizmu. Sicer pa po njegovem prepričanju ne bi smela nobena kriza, ne domača ne svetovna, slovenski kulturi odvzeti sredstev, saj ji bo to škodilo. Samo na področju kulture namreč lahko Evropi pokažemo svoje sposobnosti, saj smo bister, sposoben in iznajdljiv narod, ki ne zna biti enoten pri vodenju države, si pa s svojo kulturo zna potrditi identiteto države, je prepričan Pahor. Schwentnerjevo nagrado, ki jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigo-tržcev podeljuje za prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, je prejel publicist, urednik in prevajalec Iztok Ilich. Kot je dejal v zahvalnem nagovoru, je treba o knjigi, ki ji gre v tem času za nohte, povedati nekaj spodbudnih besed. Knjiga je do konca prejšnjega tisočletja preživela vse nastope novih tehnologij in napovedi, da je z njo konec, se niso uresničile. Razmerje pa se bo seveda spreminjalo v prid novih tehnologij. Sam si življenja brez knjige ne zna predstavljati zato, kot je dejal: "Lepo je bilo in še je živeti s knjigo." Nagrado za najboljši literarni prvenec je prejel Muanis Sinanovic za knjigo Štafeta okoli mestne smreke, ki je izšla pri založbi KUD France Prešeren. Ko- misija Društva slovenskih književnih prevajalcev je priznanje za mladega prevajalca za leto 2012 namenila prevajalki Ani Barič Moder za prevod dela Modre cvetke Raymonda Queneauja. Knjiga je izšla pri založbi Sanje. Nagrado za najlepšo slovensko knjigo je v kategoriji književnost prejela knjiga Sunzija Umetnost vojne, ki jo je oblikoval Pavle Učakar (Mladinska knjiga). V kategoriji knjige za otroke in mladino so nagradili knjigo Butalski grb Frana Milčinskega, ki jo je oblikovalka Sanja Janša (Mladinska knjiga). V kategoriji znanstvena in stvarna literatura je komisijo prepričalo oblikovanje Nine Hercog in Mateje Martini v knjigi Rosvite Pesek Osamosvojitvena vlada (Celovška Mohorjeva družba), v kategoriji umetniške monografije, foto-mono-grafije, bibliofilske izdaje pa delo oblikovalca Roberta Žvoklja v knjigi Tinca Ste-govec: Grafike in risbe iz zbirke MGLC, ki je delo več avtorjev (Mednarodni grafični likovni center). Žirija je delu podelila še nagrado oziroma naziv Najlepša slovenska knjiga v vseh kategorijah. Na letošnjem knjižnem sejmu, ki se bo sklenil v nedeljo, sodeluje 71 založb in 21 malih založnikov. Med njimi so tudi štiri založbe Slovencev v Italiji, in sicer Mladika, Založništvo tržaškega tiska, Goriška Mohorjeva družba in Zadruga Novi Ma-tajur. Jutri ob 11. uri bodo v dvorani Lili Novi na skupni tiskovni konferenci predstavile svoje knjižne programe. Sicer pa bodo slovenski založniki iz Italije na sejmu sodelovali tudi v spremljevalnih pobudah. Tako bo Založništvo tržaškega tiska jutri ob 15. uri priredilo srečanje na temo Narava med besedo in fotografijo. O dotikih-stikih med pokrajino in človekom, o prepletanju narave in kulture bodo spregovorili fotograf Igor Mezgec in pisatelj dr. Igor Škamperle (avtorja knjige Dotiki pokrajine, ZTT 2012) ter krajinska arhitektka dr. Ana Kučan. Založba Mladika pa bo jutri ob 17. uri priredila debato o idejno-estetskih vrednotah slovenskih besednih ustvarjalcev na Tržaškem. Pogovor bo potekal ob izidu knjig dveh tržaških ustvarjalcev: Tržaški književni razgledi Marije Pirjevec in Navdih besede Jožeta Horvata. Gosti bodo Jože Horvat, Martin Brecelj, Marija Pirje-vec, Evelina Umek in dr. Igor Škamperle. trst - Nova produkcija gledališča La Contrada Pikra komedija Jordija Galcerana o brezobzirnih selekcijah menedžerjev sežana - Nova zbirka 12 skladb Glavina predstavil Glasbo letnih časov Minil je komaj mesec od otvoritvene predstave in tržaško gledališče La Contrada že nastopa v lastni Bobbiovi dvorani z drugo novo produkcijo letošnje sezone, in sicer z družbeno kritičnim delom sodobnega katalonskega dramatika Jordija Galcerána Gronholmova metoda (El Metode Gronholm, v italijanščino so naslov prevedli preprosto le Il metodo). Duhovita komedija, polna domislic pikrega humorja in z grenko pesimistično poanto se po tematiki in slogu uvršča med sodobne gledališke težnje, čemur se pridružujeta bodisi režija mladega videmskega gledališč-nika Andrea Collavinija bodisi igra štirih nastopajočih, ki so člani Con-tradine stalne igralske skupine Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos in Maurizio Zacchigna ter gost Riccar-do Maranzana. Tako je na odru zaživela uprizoritev, ki je skoraj popolnem nasprotju z bolj tradicionalistično ubrano ponovno postavitvijo narečnih Maldobrij, s katero je tržaško zasebno stalno gledališče odprlo sezono. Vsekakor je prepričljiva predstava, ki je tudi med bolj v tradicijo zaljubljenimi nedeljskimi abonenti doživela toplo odobravanje, dokazala, da je Contradi uspelo harmonično združiti dvojno dušo, ki opredeljuje njeno delovanje. Kakorkoli že, Galceranova Gronholmova metoda je svetovna uspešnica; od leta 2003, ko je bila prvič uprizorjena v Španiji, so jo postavili v številnih državah; v Sloveniji jo je leta 2008 z uspehom igralo Ptujsko gledališče. Sicer se večkrat nagrajeni Bar-celončan Jordi Galceran, prevajalec in pisatelj, ki piše bodisi v katalonščini kot v kastiljščini, veliko posveča gledališču, kot tudi televiziji in filmu. Gronholmovo metodo bi lahko označili kot komedijo, polno napetih situaciji, kakršne so značilne za žanr trilerja. Loteva se tematike brezobzirnih načinov za selekcijo vodilnih kadrov v prestižnih podjetjih. Štirje nastopajoči, trije moški in ženska, so zbrani v sobi: iz njihovega pogovora gledalci izvejo, da so bili poklicani na zadnji pogovor za pomembno mesto v veliki švedski multinacionalki, vendar izpraševalca ni od nikoder. Končno le zazvoni telefon, po katerem V igri nastopajo Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, Maurizio Zacchigna in Riccardo Maranzana štirje kandidati dobijo sporočilo, da je eden od njih v resnici psiholog, ki jih bo ocenil: zato morajo odkriti, za koga gre. Po prvem presenetljivem preobratu se zvrsti še mnogo drugih, ko po telefonu prihajajo zahteve, po katerih so kandidati prisiljeni igrati poniževalne igrice in ostalim izpovedovati skrivnosti iz svojega življenja, vse do presenetljivega konca preizkusa in do cinične izjave odklonjenemu kandidatu. Režiser Andrea Collavini je predstavi vtisnil le rahel pridih grotesknosti, predvsem pa jo postavil v hladno brezosebno vzdušje, ki ponazarja brezobzirno neprizadetost bodisi tistih, ki izbirajo kandidate, bodisi kandidatov samih, ki skušajo na vse pretege dokazati, da so neizprosni in pripravljeni na vse. Tudi igralci so popolna ponazoritev lika uspešnega menedžerja, samozavestnega, hladnega, brez duše, obenem vsak daje svojemu liku drugačne značajske poteze. Solidna in prepričljiva predstava bo na sporedu v Trstu do nedelje, 25. novembra. (bov) Literaturo za klavir štiriročno so obogatili že mnogi mojstri iz preteklih dob, nikoli pa ni odveč, če se repertoar odpre tudi sodobnejšim zvokom: primorski skladatelj in pedagog Bojan Glavina je dodal pomembno poglavje z vrsto dvanajstih skladb z naslovom Glasba letnih časov. Niso samo didaktični pripomoček, kot bi lahko menili glede na dejstvo, da so skladbice zgrajene po meri učencev, kajti vsebujejo tako tehnične kot umetniške vrednote, ki mladega pianista spodbujajo k študiju, pri katerem imata muzikalnost in ekspresivnost izstopajočo vlogo. Zbirka je doživela lepo predstavitev v Vrabčevi dvorani sežanske Glasbene šole, kjer je skladatelja in vrsto izvajalcev toplo pozdravil ravnatelj Ivo Basič. Zelo posrečena je bila odločitev, da se s skladbami najprej pomerijo učenci glasbenih šol iz Sežane, Trsta, Kopra in Pirana, šele nato je osmerico skladb zaigral duo, ki je Glavinove zamisli spremenil v učinkovito umetniško sporočilo: Aleksandra Češnjevar, Glavinova žena, ter Tamara Ražem Locatelli sta se pred leti združil v duo Excentury, ki nas je v sicer nekoliko redkih nastopih prepričal z doživetimi in poglobljenimi interpretacijami, sorodstvene in prijateljske vezi s skladateljem pa so tokrat le še povečale poustvarjalni zanos dvojice. Lahko bi očitali Glavini, da je nekoliko preveč brzdal svojo ustvarjalnost v želji, da bi mladim ne postavil nepremostljivih ovir: skladbe so melodično, harmonsko in ritmično dokaj jasno zgrajene in se ne spuščajo v avantgardne prijeme, ne manjka pa originalnosti, ki tu pa tam začini opisni potek posameznih zamisli. Nastop sta odprla Glavinova učenca Ana Simčič in Tadej Sivič s skladbo Ulični prodajalci sadja in zelenjave, ljubko in poskočno skico, Bojan Glavina sledil je duo Eva in Sebastijan Siki-rica (mentorica Tamara Ražem Lo-catelli) z romantiko Jesenske glasbe, nato smo poslušali dve različici vesele in razigrane Pomladne glasbe: najprej v izvedbi dveh Glavinovih učencev. Dee Kolenc in Tiare Ster-gule, nato v varianti za klarinet, flavto in klavir, ki jo je predstavil Trio UNETRI-flavtistka Lara Nemac, kla-rinetistka Samanta Škorja ter pianistka Eva Veršič (mentorica Nuška Gregorič). Večkrat nagrajeni duo Simon Kravos-Max Zuliani (prof. Ražem Locatelli) je Glavinovo vitalno in energetsko nabito Poletno glasbo že igral na različnih nastopih, zato je bila interpretacija na odličnem nivoju, kar zgledno pa se je izkazal Duo Excentury z nizom osmih skladb: zasanjani Zimski glasbi je sledila napeta Nočna pustolovščina, spevni Jutranji melodiji impresionistične Jadrnice, sončnemu valovanju Melodije sinjega neba živahne Fanfare in slovesna koračnica, nato onomatopeično posnemanje zvonov in za konec duhovito pritrko-vanje stenskih ur (Tihe in glasne ure). Aleksandra Češnjevar in Tamara Ražem Locatelli sta celo zbirko posneli na CD ploščo, ki bo priložena notni zbirki, Bojan Glavina se je lahko samo toplo zahvalil vsem, ki so tako lepo in doživeto predstavili njegov najnovejši opus. Katja Kralj / ITALIJA, SVET Sreda, 21. novembra 2012 1 1 kairo/gaza - Pogajanja med Izraelom in Hamasom doslej neuspešna Prekinitev ognja so prestavili za 24 ur KAIRO/GAZA - Egiptovski predsednik Mohamed Mursi je včeraj napovedal, da se bo izraelska agresija na območje Gaze končala še istega dne, posredovanje Kaira pa naj bi že v nekaj urah dalo pozitivne rezultate. Zal se napovedi niso uresničile. Dejansko sta se Hamas in Izrael dogovarjala za premirje, ki naj bi začelo delovati opolnoči, a je bilo nazadnje vse skupaj prestavljeno za 24 ur in boji so se nadaljevali. Neimenovani predstavnik Hamasa je medtem razkril, da so bili vodja Hamasa Haled Mašal in njegovi pogajalci na pogovorih z vodjo egiptovske obveščevalne službe Mohamedom Šehato in da ni »skrivnost, da smo tik pred dogovorom«. Dodal je, da Hamas še vedno vztraja, da mora Izrael prekiniti šestletno blokado Gaze. Viri pri Hamasu in Islamskemu dži-hadu so nekaj ur kasneje, podobno kot Mursi, obelodanili, da so sinoči v Kairu razglasili prekinitev ognja, a se je pozneje izkazalo, da vest ni utemeljena. V Izraelu Mursijevih izjav niso želeli komentirati. Je pa izraelski premier Benjamin Netanjahu včeraj vodstvo Hamasa z referencami na Biblijo opozoril, da morajo izbrati med mirom ali »Davidovim mečem«, uperjenim proti tistim, ki želijo Izraelce izruvati iz njihove dežele. Ob tem je dodal, da so uničili že več tisoč raket, uperjenih proti judovski državi. Generalni sekretar Arabske lige Nabil al Arabi je medtem skupaj z delegacijo arabskih ministrov prispel na obisk Gaze, spremljal pa jih je tudi turški zunanji minister Ahmet Davutoglu. »Tukaj smo, da prebivalcem Gaze izkažemo solidarnost in spoštovanje,« je ob tem za arabsko televizijo Al Džazi-ra dejal egiptovski zunanji minister Mohamed Amr. Al Arabi pa je nato poudaril, da ključnega pomena ni sklenitev premirja, ki bi končalo šestdnevno izraelsko ofenzivo, temveč konec izraelske okupacije palestinske zemlje. »Ključnega pomena je, da arabske in muslimanske države ter vse prijateljske države po svetu osredotočijo svoja prizadevanja na konec izraelske okupacije,« je med kratkim obiskom v Gazi dejal al Arabi. Na pogovore o zadnji krizi z izraelskimi in palestinskimi voditelji je včeraj dopotoval tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, v noči na sredo pa v Izraelu pričakujejo tudi ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. V Gazi pa zaenkrat koncu nasilja ni videti. V novem izraelskem zračnem napadu je včeraj umrlo najmanj pet ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev ofenzive na območje, ki jo je judovska država začela v sredo, povzpelo na 121. Ranjenih je bilo več kot 900 ljudi. Izrael za zdaj kljub grožnjam na Gazo ni sprožil kopenske ofenzive. To pa strahov o možnosti tovrstnega posredovanja ni odpravilo, okrepili pa so jih letaki, ki jih je včearaj na mesto Gaza odvrglo izraelsko letalstvo. V letakih Izrael prebivalce poziva, naj takoj zapustijo svoje domove in se premikajo proti središču mesta, pri čemer navaja tudi ceste, ki naj se jim izognejo. Medtem pa je oboroženo krilo Hamasa potrdilo, da so njegovi pripadniki v mestu Gaza ubili šest ljudi, ki jih sumijo sodelovanja z Izraelom. Kot so krvavi dogodek opisali očividci, so zamaskirani moški na enem izmed križišč v Gazi šest ljudi potegnili iz nekega kombija, jih prisilili, da so se ulegli na tla, in jih nato ubili. Eno izmed trupel so zatem privezali na motorno kolo in ga vlekli po ulicah. (STA) Izraelski vojaki v akciji ansa rim - Sklep novega guvernerja Sicilije Crocetta odpustil 21 novinarjev, zaposlenih pri deželni upravi RIM - Novi guverner Sicilije Rosario Crocetta se je odločil odpustiti 21 novinarjev, ki jih je zaposlovala dežela, letno pa so jo stali 3,2 milijona evrov. Sicilija se sicer otepa s hudimi finančnimi težavami. Vsi ti novinarji, ki so jih brez razpisov zaposlili Crocettovi predhodniki, zasedajo položaj odgovornega urednika. Njihove plače znašajo med 4000 in 6000 evri neto, medijski ataše, ki ga ima dežela v Bruslju, pa na mesec zasluži 12.000 evrov, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Ta novinarska ekipa, katere naloge so na primer pisanje sporočil za javnost, organizacija novinarskih konferenc in snemanje video dnevnika, ki ga predvajajo po svetovnem spletu, je kar štirikrat številčnejša od tiste, ki so jo v času, ko je bil premier Silvio Berlusconi, zaposlovali na sedežu vlade v Rimu. Kot je ob odločitvi, da odslovi novinarje, dejal Crocetta, pred- Novi siciljski levosredinski guverner Rosario Crocetta ansa stavlja 3,2 milijona evrov letno za te novinarje vsoto, s katero bi lahko plačali 200 prekernih delavcev, ljudi, ki zaslužijo 600 evrov mesečno in nimajo sredstev, da bi kupili mleko za svoje otroke. »Po mojem mnenju bi lahko z 21 odgo- vornimi uredniki hkrati pripravljali La Repubblico in Il Corriere della Sera,« je ob tem dodal Cro-cetta, ki je konec oktobra kot kandidat levice presenetljivo zmagal v tej deželi, ki je nekdaj veljala za utrdbo desnice. Dogovor strank BiH o sodelovanju MOSTAR - Vodje šestih političnih strank v BiH so včeraj na srečanju v Mostarju podpisali skupno izjavo in dogovor o načelih sodelovanja pri vladanju. S tem je bila v praksi oblikovana nova parlamentarna večina v BiH, potem ko je poleti zaradi spora med Socialdemokratsko stranko (SDP) in Stranko demokratske akcije (SDA) razpadla dotedanja vladna koalicija. Izjavo so podpisali predsednik SDP Zlat-ko Lagumdžija, predsednik Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorad Dodik, predsednik Srbske demokratske stranke (SDS) Mladen Bosic, predsednik Zveze za boljšo prihodnost BiH (SBB BiH) Fahrudin Radončic, predsednik Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Dragan Čovic in predsednik HDZ 1990 Božo Ljubic. Kot poroča tiskovna agencije Anadolu, so se stranke v izjavi med drugim zavezale, da si bodo prizadevale za «ustavne rešitve, ki bodo zagotovile polno ustavno in institucionalno enakopravnost vseh narodov BiH», vključno z uskladitvijo ustave BiH z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Gre za razsodbo Sej-dic-Finci iz leta 2009, ki zahteva enakopravnost vseh državljanov BiH glede pravice do kandidature na volitvah, to pa terja spremembo ustave. Kakšne naj bi bile te spremembe oz. kako bi se v prihodnje volili člani predsedstva in člani zgornjega doma parlamenta BiH, doma narodov, se stranke sicer tudi danes niso dogovorile. Stranke so v izjavi tudi izpostavile, da potrjujejo vse doslej dosežene dogovore in prevzete obveznosti, napovedale so hitro rekonstrukcijo izvršne oblasti v Federaciji BiH ter kot prioriteto navedle uskladitev zakonodaje s standardi EU ter izpolnjevanje obveznosti iz t.i. kažipota do prošnje BiH za status kandidatke za članstvo v EU. Zavezale so se še k prizadevanjem, da pristojne institucije -parlament in svet ministrov BiH ter parlamenta in vladi obeh entitet - »uresničijo že podpisane politične dogovore glede rešitve vprašanja nepremičnega vojnega premoženja in državnega premoženja iz marca letos«. Stranke so poleg tega odločene »zagotoviti pogoje za izvedbo nujnih gospodarskih in socialnih reform« s ciljem zaustavitve negativnih gospodarskih trendov in izhoda iz krize ter ustvarjanju zakonskega okvira za ugodno okolje, ki bo »zagotavljalo gospodarsko stabilnost in enakomeren razvoj vseh delov BiH«. strasbourg - Pomembna resolucija evropskega parlamenta Splet naj bo varen za otroke STRASBOURG - Otroci so vse de-javnejši na spletu, zato si EU prizadeva, da bi bili ob tem čim varnejši. Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri poziva k boljši zaščiti otrok na spletu. Evropska komisarka Neelie Kroes pa je z ameriško ministrico Janet Napolitano podpisala skupno deklaracijo za varnejši internet in boljše spletne vsebine za otro-ke.Kot so včeraj sporočili v Bruslju, deklaracija, ki sta jo podpisali komisarka za digitalno agendo Kroesova in ameriška ministrica za domovinsko varnost Napolita-nova, vključuje dogovor o skupnem sodelovanju ob evropskem dnevu varnega interneta 5. februarja in zavezanost prihodnjemu mednarodnemu sodelovanju na področju boja proti internetnemu spolnemu nasilju. Del dokumenta je tudi zaveza k nadaljnjemu delu z industrijo in zainteresirano javnostjo, da bi staršem in otrokom omogočili boljšo izbiro spletnih vsebin. Evropski poslanci pa se v resoluciji, ki so jo danes sprejeli v Strasbourgu, zavzemajo, da bi boj proti nezakonitim in škodljivim vsebinam na spletu postal prednostna naloga Pogled na stavbo parlamenta EU v Stasbourgu ansa unije. Ob tem pozivajo države članice in Evropsko komisijo k oblikovanju skupnega pristopa glede varnosti otrok na internetu. Evropski parlament tudi poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju z neč-lanicami EU za zagotovitev hitre odstranitve nezakonitih vsebin s spletnih strani. Poslanci se tudi zavzemajo za vključitev iz- obraževanja o novih digitalnih medijih v formalno in neformalno izobraževanje otrok, staršev in učiteljev, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Evropski parlament tudi poziva članice unije, naj vzpostavijo in okrepijo uporabo odprtih telefonov za poročanje o kaznivih dejanjih in nezakonitem obnašanju na spletu. I I Evropski poslanec Jelko Kacin (Al-de/LDS) je sporočil, da je glasoval proti poročilu, na podlagi katerega je bila pripravljena resolucija. Po njegovem je sicer pomembno, da je parlament dal pobudo na občutljivem področju, kjer je Evropska komisija zaspala, a besedila ni podprl, ker nasprotuje omejevanju zaščite otrok le na vlade, države in zakonodajalce. V sporočilu za javnost je Kacin tudi zapisal, da so v njegovi politični skupini proti nadzoru interneta le »z vrha«, ker se morata osveščanje in računalniško opismenjevanje začeti pri starših, ki se svoji odgovornosti ne smejo in ne morejo izogibati ter ne izogniti. Kot kaže nedavna raziskava, opravljena v članicah unije, praktično vsi evropski otroci med 9. in 16. letom uporabljajo računalnik za igro ali domače naloge, polovica najstnikov med 11. in 16. letom pa trdi, da se preko računalnika lažje izražajo kot v resničnem svetu. Na spletu so izpostavljeni tveganju nasilja in prevar, ki zmanjšuje njihovo sposobnost zaznavati kršitve dostojanstva, kar se pogosto izrazi tudi v resničnem svetu. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 43.353,23 € -95,33 SOD NAFTE (159 litrov) 109,83 $ -1,67 EVRO ■ 1,2809 $ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. novembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 20.11 19.11 ameriški dolar 1,2809 1,2762 japonski jen 104,39 103,60 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,399 25,418 danska krona 7,4582 7,4584 britanski funt 0,8465 0,80320 madžarski forint 281,56 283,42 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6961 0,6961 poljski zlot 4,1278 4,1458 romunski lev 4,5370 4,5363 švedska krona 8,6463 8,6419 švicarski frank 1,2049 1,2045 norveška krona 7,3350 7,3715 hrvaška kuna 7,5497 7,5415 ruski rubel 40,1774 40,3100 turška lira 2,3016 2,3007 avstralski dolar 1,2331 1,2283 braziljski real 2,6648 2,6494 kanadski dolar 1,2755 1,2744 kitajski juan 7,9837 7,9569 indijska rupija 70,5710 70,2740 južnoafriški rand 11,3448 11,2874 1 2 Sreda, 21. novembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu Nova avtocesta A34 dobiva dokončni videz Nastajanje nove cestninske postaje pri Vilešu (levo) in preverjanje statike nadvozov (zgoraj) foto autovie venete Avtocestni odsek med Vilešem in Gorico, ki bo uradno poimenovan A34, dobiva dokončno podobo. Zaradi preiskave goriškega tožilstva, ki sumi, da je med deli prišlo do nepravilnosti in je v seznam preiskovanih že vpisalo pet ljudi, bi sicer lahko v časovnem programu izvajanja del prišlo do zamud, kljub temu, da so karabinjerji oddelka NOE zasegli nekatere predele gradbišča, pa se gradnja na drugih območjih zaenkrat pospešeno nadaljuje. Jutri, 22. novembra, bodo za promet odprli dva nova odseka bodoče avtoceste A34 pri Štandrežu. Od 18. ure dalje bo prevozna povezava med hitro cesto in rampo, ki pelje na štandreško krožišče (v smeri iz Vileša proti Gorici), kar pomeni, da voznikom ne bo več treba peljati mimo postajališča družbe SDAG. Promet pa bo jutri stekel v obe smeri tudi po odseku, ki je speljan pod štandreškim kro-žiščem. Vozniki se bodo torej po hitri cesti lahko pripeljali vse do bivše meje s Slovenijo, ne da bi ubrali obvoznice. Medtem se dela nadaljujejo na območju nove cestninske postaje v Vilešu, ki bo imela sodoben videz z mrežastimi nadstreški. Le-ti bodo po obliki spominjali na trup ladje - simbol potovanja. Cestninska postaja, ki je že skoraj dokončana, bo imela štiri vhode (vsi bodo opremljeni s sistemom Telepass) in osem izhodov. Trije izhodi bodo na- menjeni voznikom, ki uporabljajo Tele-pass, pri štirih izhodih pa bo mogoče plačati v gotovini, s kartico Viacard, bankomatom ali kreditno kartico, en izhod pa bo opremljen za ročno plačevanje cestnine. Postaja je dolga 126 metrov, osebje pa bo vanjo vstopalo preko podzemnega predora. Ob izhodih bodo zgradili manjša objekta, kjer bodo pisarne in tehnična oprema. Vzporedno z gradnjo cestninske postaje je potekalo tudi preverjanje novega nadvoza v Vile-šu, ki so ga izvedli s pomočjo tovornjakov in se je uspešno zaključilo. Dela se hkrati nadaljujejo tudi v drugih občinah, po katerih teče trasa bodoče avtoceste. Med temi so tudi So-vodnje, ki so bolj kot katerakoli druga občina občutile negativne posledice oz. nevšečnosti, ki jih je povzročilo gradbišče. Najhujše je mimo, družba Auto-vie Venete pa bo morala poskrbeti še za serijo posegov, od namestitve protihrupnih pregrad do zamenjave mreže nad predorom z lesenimi panoji. Po odprtju prometnice A34 bodo morali v So-vodnjah asfaltirati pokrajinsko cesto nad predorom (za notranjo razsvetljavo bo poskrbljeno z energijo, ki jo bo proizvajala velika fotovoltaična naprava, sestavljena iz 800 modulov) ter urediti lokalne ceste, ki so jih delavci uporabljali med gradnjo. Urejen bo dalje dostop do šole med Kulturnim domom in pokopališčem po trasi, ki jo predvideva ve- štandrež - Semafor in zapora A ■ ■ v • v v Na kroziscu se spet zatika Na štandreškem krožišču se ponovno zatika, čeprav stanje še zdaleč ni primerljivo kaosu izpred nekaj dni, ki je para-liziral južni vhod v Gorico. Na odseku Tržaške ceste, ki s kro-žišča vodi proti mestnemu središču in ki so ga v soboto na vrat na nos asfaltirali, zato da so ga še isti dan odprli prometu, se dela družbe ANAS niso zaključila. Tudi včeraj so se delavci ukvarjali s kovinskimi spoji nad stebri viadukta; sledili bosta zamenjava obcestnih ograj in namestitev protihrupnih pregrad. Zaradi del so uvedli izmenični enosmerni promet, ki ga ureja semafor, zaradi katerega pa nastajajo zastoji na krožišču in v Tržaški ulici. Istočasno so v neposredni bližini zaprli prometu nadvoz, ki teče ob Jeremitišču in ki dobiva novo asfaltno prevleko. Podjetje Adriastrade je včeraj hitelo z delom. V času naj-gostejšega prometa pa so zastoji zaradi začasnega semaforja segali do pokopališča, k čemur so nemalo prispevali tudi tovornjaki, ki so se pripeljali na krožišče iz bližnje Slovenije. Zastoji na krožišču zaradi semaforja bumbaca ljavni regulacijski načrt občine. »Skratka, predvidena je povrnitev v prejšnje stanje vsega, kar je bilo spremenjeno v času gradnje avtoceste,« je povedala so-vodenjska županja Alenka Florenin. Deželna uprava je napovedovala, da se bo gradnja avtoceste zaključila v prvi polovici prihodnjega leta. Tondova uprava je računala, da bo do odprtja prišlo pred zaključkom mandata, kar pa se verjetno ne bo zgodilo. Dela so sicer doslej potekala po načrtih, do zamud pa bi lahko prišlo zaradi preiskave goriškega tožilstva, ki preverja morebitne nepravilnosti pri ravnanju z zemeljskimi izkopi na gradbišču avtoceste. Karabinjerji so zasegli 54 zadrževalnikov za odpadne vode: dokler zaseg ne bo preklican, avtoceste ne bo mogoče odpreti. Zaradi morebitnega izkopa gramoza in njegove nadomestitve z odpadnim materialom, ki prihaja z drugih predelov gradbišča in drugih gradbišč v deželi, so preiskovani direktor del Luca Vittori ter štirje predstavniki naveze podjetij, ki je zadolžena za gradnjo avtoceste. (Ale) GORISKA Za odstrel divjih prašičev V sodelovanju s pokrajinami je treba čim prej izdelati načrt odstrela divjih prašičev, ki bi upošteval povečan stalež divjadi, ob tem pa je treba zagotoviti primernejše odškodnine občanom, ki so utrpeli škodo. Tako pravi Luigi Ferone, deželni svetnik stranke upokojencev, ki opozarja na rastoče težave, ki jih divji prašiči povzročajo v Podgori, Ločniku, Šte-verjanu, Krminu, Mošu ter v Pevmi, Štmavru in na Oslavju. »Teh živali je toliko, da se že sprehajajo po mestnem sre- gorica - Občina Slovenska konzulta bo zaživela decembra Po večmesečni zamudi naj bi decembra končno bila ustanovljena nova slovenska konzulta pri goriški občini, ki bo s polno paro predvidoma začela delovati januarja. Posvetovalni organ bo sestavljalo petnajst članov, ki jih ob slovenskih organizacijah imenuje tudi občinski svet. Po pet imen sta na goriško občino naslovila SKGZ in ZSKP, imeni svojih dveh kandidatov pa je v minulih dneh posredoval še Sindikat slovenske šole (SSŠ). Predstavnike, ki so jih predlagale slovenske organizacije, mora zdaj potrditi še goriški občinski svet. To se ne bo zgodilo na prihodnji seji, ki bo 26. novembra, pač pa na decembrskem zasedanju, na katerem bodo predvidoma obravnavali tudi občinski proračun za leto 2013. Občinski svet bo v kon-zulto imenoval tri člane: dva sta v domeni večine, tretjega pa bo predlagala leva sredina. Pred občinskim svetom bodo pristojni občinski uradi sestavili odredbo z dvanajstimi imeni, ki so jih predlagali SKGZ, ZSKP in SSŠ. Kandidati SKGZ so Aleš Waltritsch, Nataša Paulin, David Sancin, Albert Von-cina in Tjaša Corva, člani ZSKP pa Nadja Grusovin, Lovrenc Persoglia, Marko Gus, Dimitrij Tabaj in Saša Quin-zi. SSŠ bosta zastopala Emil Jarc in Majda Bratina. Občinska svetnika David Peterin (Demokratska stranka) in Walter Ban-delj (Slovenska skupnost) sta povedala, da opozicija še ni odločala o imenu svojega kandidata. »Glede na to, da občino v širšem odboru za Goriški sklad zastopa svetnik SSk Bandelj, bomo predstavniki Demokratske stranke predlagali imenovanje našega kandidata za občinsko konzulto,« je povedal Peterin. Bandelj je pristavil, da bo predlagal preimenovanje posvetovalnega telesa, ki se danes imenuje »Konzulta za probleme mestne etnične manjšine«, v »Občinska konzulta za slovensko narodno skupnost«, zavzel pa se bo tudi za zamenjavo v sestavi ustanov, ki imenujejo člane konzulte: »Prav bi bilo, da bi ZSKP zamenjal SSO.« Imeni članov konzulte, ki ju bo imenovala desna sredina, nista še znani, o predsedniku pa se bosta dogovarjali krovni organizaciji. dišču, kar se je pred nekaj dnevi zgodilo v Krminu,« pravi Ferone. O problemu divjih prašičev bo tekla beseda na srečanju, ki ga je sklicala podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic in bo potekalo prihodnji ponedeljek. Vabilo so prejeli predstavniki vseh zainteresiranih ustanov, od prefekture in goriške občine do deželnega urada za lov, mestnih redarjev, gozdne straže, kmetijskih združenj in lovskih okolišev. Prisotna bosta tudi pokrajinski svetnik DS Alessandro Zanella in občinski svetnik SSk Walter Bandelj, ki že veliko časa opozarja na škodo, ki jo za sabo puščajo divji prašiči. Sedež občine Odprtje razstave »HARMONIJA KRASA« Kiparja PAVLA HROVATINA Danes, sreda, 21. novembra 2012, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass, 20). Info: Kulturni dom Gorica - tel. 0481 33288 email: info@kulturnidom.it viles-gorica - Jutri odprtje dveh novih odsekov / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 21. novembra 2012 13 gorica - Začetek abonmajske sezone SSG Občinstvo sprejelo »Vaje za tesnobo« z dolgim aplavzom Po tržaški slavnostni premieri ob počastivi 110. obletnice ustanovitve Dramatičnega društva je Slovensko stalno gledališče uradno odprlo letošnjo gledališko sezono tudi v Gorici. Na dan enkratne ponovitve najnovejše uprizoritve, aktualne drame »Vaje za tesnobo« Vinka Moderndorferja, se je zaključila tudi abonmajska kampanja. Gledališče ni zabeležilo sprememb v odzivu abonentov, saj je število ostalo na ravni lanske sezone. Pred začetkom ponedeljkove predstave je občinstvo v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž pozdravil umetniški svetovalec gledališča Danijel Malalan, ki je v znamenju visokega jubileja omenil dolgoletno povezavo tržaške gledališke družine z Gorico, kamor so na začetku prejšnjega stoletja zahajali na gostovanja tudi člani Dramatičnega društva. V uvodnem pozdravu je Malalan predstavil tudi vsebine krstne praizvedbe nagrajenega teksta priznanega slovenskega avtorja, ki v reviji različnih, sočasnih zgodb opisuje tesnobe vsakdana, včasih tudi z ostrimi izrazi in podobami, ki jih je prvič postavil na oder mladi režiser Jaka Andrej Vojevec. Goriška publika je sprejela predstavo z dolgim aplavzom, na poseben način je cenila sposobnost prikazovanja zelo realnih in aktualnih situacij se- Nastopajoči na goriškem odru (levo) in publika v dvorani bumbaca danjega kriznega časa. Aktualna, toda v povsem različnem tonu, bo tudi vsebina naslednje predstave goriškega abonmaja, ki bo 10. decembra uprizorila prikupno sentimentalno zgodbo iz uspešnice nemškega pisatelja Daniela Glattauerja »Proti severnemu vetru«; gostujoča predstava Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj bo zaživela na odru Kulturnega doma v izvedbi Vesne Pernarčič in Roka Viharja, protagonista virtualnih, čustveno pa zelo realnih spletnih razmerij. Abon- majska sezona se bo nadaljevala v letu 2013 še s štirimi predstavami, ki bodo vsaka na svoj način zaznamovane z močnim umetniškim in vsebinskim pečatom: avtorski projekt vsestranske ustvarjalke Maje Gal Štromar »Alma Ajka«, komedija katalonskega sodobnega avtorja Jordija Galcerana Bu-rundanga, epopeja koroških Slovencev v prodornem avtobiografskem tekstu Petra Handkeja »Še vedno vihar« in ekspresionistični songspiel Bertolta Brechta in Kurta Weilla »Mahagonny«. gorica - S prihodnjim tednom decembrske prireditve Sejem v novi podobi NOVA GORICA SNG lahko znova normalno deluje Na ustanovni seji se je včeraj sestal svet zavoda Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica. Vlada je na seji 8. novembra imenovala nove člane ter tako po treh mesecih omogočila normalno delovanje in odločanje v novogoriškem gledališču. Na seji je bil za predsednika izvoljen Matjaž Kulot, podpredsednica pa je postala Elena Zavadlav Ušaj; v svet zavoda so bili imenovani še Matjaž Še-koranja, Marjan Zahar in Zorko Kenda. Mandat prejšnjemu svetu zavoda SNG Nova Gorica je potekel 28. julija letos. »Vesel sem, da je bil zadnji predlog med političnimi partnerji usklajen, tako da ga je vlada potrdila in da lahko začnemo normalno delovati,« je dejal direktor SNG Jožko Čuk: »Z imenovanjem sveta zavoda smo namreč dobili pravega sogovornika, da vemo, kakšna je politika in kakšne so usmeritve, ki jih potem mora uprava spoštovati in na njem operativno delati.« Glavna naloga tako vodstva kot sveta zavoda je pripraviti program dela in finančni načrt za prihodnje leto. Prihodnji konec tedna se v Gorico vrača Andrejev sejem, ki bo s stojnicami in drugimi atrakcijami poživil mestno središče in vanj privabil na tisoče ljudi od blizu in daleč. Najstarejši goriški sejem, ki je tudi med najbolj pričakovanimi in priljubljenimi dogodki v mestu, bo letos potekal od sobote, prvega decembra, do ponedeljka, 3. decembra, vrtiljaki pa bodo v Gorici ostali vse do nedelje, 9. decembra. »Letos uvajamo nekaj novosti. Odločili smo se za drugačno postavitev stojnic, ki bodo po zgledu prireditve Okusov na meji zasedle tudi Ulico De Gasperi, trg pred županstvom in Travnik, medtem ko jih na Kor-zu Italia, otoku za pešce na Verdijevem kor-zu, v Ulici Petrarca in na odseku Ulice Ca-dorna med ulicama Diaz in Petrarca letos ne bo,« je povedala pristojna občinska od-bornica Arianna Bellan in pristavila, da bo kramarjev letos okrog 250, ob omenjenih ulicah pa bodo oblačila, obutev in najrazličnejše blago prodajali v ulicah Crispi, Roma, Oberdan, Boccaccio in na prevoznem delu Korza Verdi. Vrtiljakov in atrakcij bo po besedah občinskega odbornika Stefana Cerette okrog 90 (kot v prejšnjih letih). Delovali bodo v Ulici Cadorna, na Battistijevem trgu, v Ulici Petrarca in v ljudskem vrtu. »Tudi letos bodo na voljo brezplačne vstopnice za učence osnovnih šol. Izkoristili jih bodo lahko 6. decembra,« je povedal Ceretta. Vzporedno s sejmom se bo začel tudi niz pobud, ki jih občinska uprava prireja v prazničnem času v sodelovanju s Trgo- V goriškem mestnem središču bo letos 250 stojnic in 90 vrtiljakov bumbaca vinsko zbornico, zvezo trgovcev Ascom in drugimi ustanovami. V minulih dneh so na Travniku in drugje že začeli nameščati okrasna svetila, do 13. januarja pa se bodo vrstile številne prireditve. Travnik se bo med 19. in 24. decembrom spremenil v vasico slaščic, saj bo na njem potekal sejem »Dolci di frontiera« (Slaščice na meji), hrano in pija- čo pa bodo po zgledu septembrskih Okusov na meji v istih dneh ponujali tudi v praznih trgovinah v Raštelu. Vrhunec prazničnega dogajanja bo silvestrovanje na Travniku, ki bo ob glasbi ponudilo ognjemet. Za božična svetila, tržnico slaščic, silvestrovanje in druge pobude bo občina porabila približno 164.000 evrov. koprivno Vozila sta prepočasi Pripravljala naj bi se na tatvino Karabinjerji iz Koprivnega so včeraj ponoči prijeli dva mladeniča, ki sta se po vsej verjetnosti pripravljala na tatvino v stanovanju. Avtomobil Opel corsa je patrulja krajevne postaje ustavila okrog 1.30 v središču vasi: pozornost karabinjerjev je priklicala prepočasna vožnja avtomobila, saj je zgledalo, da voznik in potnik opazujeta hiše ob cesti. Izkazalo se je, da je bil sum karabinjerjev povsem upravičen. Za volanom vozila tipa Opel corsa je bil 23-letni T.C. iz Vidma, na potniškem sedežu pa je sedel 27-letni K.E., ki je državljan Egipta. Po pregledu dokumentov so karabinjerji ugotovili, da sta oba že imela težave s pravico zaradi tatvine, goljufije in razpečevanja mamil. Mladeniča so pospremili na ka-rabinjersko postajo, kjer so izvedeli, da bi moral 27-letni priseljenec biti v zaporu, saj ga je sodišče iz Pavie že pred časom obsodilo zaradi kraje. Aretirali so ga in odpeljali v goriški zapor v Ulici Barzellini, Videm-čana pa so prijavili zaradi nedovoljenega posedovanja orožja. Pri sebi je namreč imel dvanajst centimetrov dolg nož. Do prijave in aretacije je prišlo med kontrolami, ki jih v zadnjih mesecih izvajajo v raznih občinah pokrajine, da bi omejili zaskrbljujoč pojav tatvin v stanovanjih, ki se vrstijo kot po tekočem traku. V tem okviru prirejajo ka-rabinjerji tudi javna srečanja - zadnje je potekalo v ponedeljek v centru Baiamonti v okviru predavanj Univerze za tretje starostno obdobje -, med katerimi ponujajo občanom koristne nasvete in informacije. gorica - Hrvoje Marko Peruzovic v galeriji Ars Figure ustvarjalnega svetovljana Na razstavi »Arbor vitae« so na ogled dela povečini religiozne in sakralne motivike - Podobe drevesa spoznanja premorejo tudi druge interpretacije Peruzovicev sakralni motiv fotol.k. V času, ki ga živimo, predstavlja umetnost Hrvoja Marka Peruzoviča ustvarjalno oazo sredi sodobnih prizadevanj, kajti njegovo slikarstvo je avtohtono zraslo na njegovih ustvarjalnih tleh in je dokaz izjemno razmišljujočega in subtilnega ustvarjalca. To je v galeriji Ars na Travniku poudarila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn na odprtju likovne razstave slikarja, ki se je rodil leta 1971 v Zagrebu, študijsko pa se je oblikoval v Parizu, Milanu, Benetkah in na Dunaju. Peruzovič se ukvarja tudi s klasično grafiko, ilustracijo, kiparstvom in fotografijo, za sabo pa ima preko trideset samostojnih razstav in številne skupinske na Hrvaškem in v tujini. Po uvodnem pozdravu Jurija Paljka v imenu društva Ars in glasbenem utrinku, ki ga je ponudil gojenec šole Emil Komel, čelist Francesco Malaro- da, je Anamarija Stibilj Šajn povedala, da je Peru-zovič postal ustvarjalen svetovljan, človek izjemno odprtega duha. Njegove figure živijo v preteklosti in hkrati v sedanjosti, na trenutke se iz realnega klasičnega figuralnega podobotvorja vzpenjajo k nadrealističnim rešitvam in vselej znova potrjujejo tudi avtorjevo afiniteto do secesijskega likovnega sloga. Na razstavi z naslovom »Arbor vitae« so na ogled dela povečini religiozne in sakralne motivike; srečujemo se z nizom biblijskih prizorov in upodobitev Križanega. Telesa so izjemno izrazna in ek-spresivno poglobljena. Najbolj pristno slikarjevo misel nosi »jasna, čista, ekspresivno vzdramljena in tekoča risba«: v njej je resnično koncentrat izraznosti, s katero avtor uteleša in oživlja svoje figuralne like. Peruzovič ima izjemno samosvoj kolorit, v katerem se pojavljajo temeljni - modri, zeleni, rožna- ti in violetni - barvni toni, ki dopolnjujejo govorico risarsko zastavljenega podobotvorja, s svojo simboliko pa vnašajo na slikovne površine posebno at-mosferičnost. Barvni nanosi učinkujejo mehko, lahko, rahlo in transparentno. Barve omogočajo dodatno modelacijo figure, omogočajo izpostavljanje posameznih detajlov. V vsakem barvnem nanosu se kaže izjemna svetloba, ki vodi v transcendentalne, kontemplativne sfere. Avtor išče stik tudi z zgodovino in raznimi kulturami, je še dejala kritičar-ka. V kontekstu simbolnih razmišljanj ima posebno mesto niz njegovih dreves življenja: gre za drevo spoznanja, hkrati pa drevo, ki premore tudi druge interpretacije. Peruzovič je mojster nepogrešljivih klasičnih likovnih izrazil, hkrati pa dokazuje, da je tudi znotraj klasičnih in simbolno revitaliziranih kompozicij mogoče odkrivati novo in drugačno. 1 4 Sreda, 21. novembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Nerešeno vprašanje prenosa lastništva na občino Za mejne objekte hoče država nekaj v zameno Objekta na Erjavčevi in na Rafutu Ministrstvo za javno upravo na no-vogoriško mestno občino očitno ne namerava kar tako prenesti lastništva objektov na štirih nekdanjih mejnih prehodih, temveč zanje predlaga zamenjavo v enaki vrednosti. V mislih imajo primerne prostore v sedanji občinski stavbi, ki bi tvorili funkcionalno zaključeno celoto, na ta način bi radi rešili prostorsko problematiko Upravne enote ali kakšnega drugega državnega organa. Občina ima o predlogu čas premisliti do sredine januarja, če predloga ne sprejme, bo mejni prehod Erjavčeva prenesen na Carinsko upravo, ki bi tam uredila svoj muzej, ostali mejni prehodi pa bodo prednostno prodani, saj je ministrstvo že prejelo nekaj vlog za odkup. Še pred vstopom v schengensko območje decembra 2011 so obmejne občine na Goriškem izrazile potrebo po uporabi nekaterih objektov na sedaj že nekdanjih mejnih prehodih, a so s pristojnim ministrstvom neodplačni prenos lastništva uspeli uresničiti le v občini Brda. Tudi no-vogoriška mestna občina je že pred vstopom Slovenije v schengensko območje decembra 2007 podala seznam mejnih prehodov s predlogi za nove vsebine, vendar se zadeve do nedavnega bistveno niso premaknile. Minuli teden pa je direktorica no-vogoriške občinske uprave Vesna Mikuž na sestanku na ministrstvu za pravosodje in javno upravo v Ljubljani izvedela, da država štirih objektov na nekdanji meji ne bo odstopila kar »na lepe oči«, temveč želi nekaj v zameno. Na omenjenem ministrstvu so včeraj za Primorski dnevnik potrdili, da so s predstavniki občine v teku pogajanja o ureditvi medsebojnih nepremičninskih razmerij, med njimi tudi prenos mejnih prehodov na občino. »Predvideni zaključek pogajanj je do konca letošnjega leta,« pojasnjujejo. Govor je o štirih mejnih prehodih: Solkan polje, Solkan, Erjavčeva in Rafut. »O objektih na teh prehodih teče razprava že od leta 2008. Predlog ministrstva je, da bi nam kot dober gospodar prenesli te objekte v zameno za določene površine, ki jih država sedaj uporablja in so v naši lasti,« je včeraj potrdila tudi Mikuževa, ki je na sestanku na ministrstvu sprožila tudi vprašanje o stanju na solkanskem mejnem prehodu. Kot smo že poročali, je opuščena kabina oz. čuvajnica sredi ceste razbita že od konca julija, ko se je vanjo z avtomobilom zaletel vinjen italijanski državljan. Z nje še vedno nevarno visijo razbiti kosi stekla. Razbito kabino je treba odstraniti, o tem se strinjata tako mestna občina kot ministrstvo. Toda to še ne bo zagotovilo varne prometne ureditve na tistem območju. Sredi vozišča bi še vedno ostal otok, v njem pa glavni nosilni steber nadstreška. »Predstavniki ministrstva so si v Solkan prišli ogledat situacijo. Odločili so se, da se kabina umakne, nadstrešek nad njo pa ne. Ker menim, da je z vidika varnosti v prometu, namreč jekleni nosilci nadstreška so sredi ceste, to lahko zelo nevarno, sem predlagala, da bi tudi to odstranili, lastniki so namreč oni. Zagotovili so, da nimajo sredstev v proračunu, in dali možnost, da se sami odločimo, damo vlogo in jo odstranimo na naše stroške. O tem se bomo še odločali,« pojasnjuje Mi-kuževa. Na ministrstvu pa so včeraj za Primorski dnevnik dodali še pojasnilo, da je treba za odstranitev kontrolne kabine izvesti zaporo ceste, za kar potrebujejo posebno dovoljenje upravljavca ceste. V tem primeru je to novogoriška občina. Nanjo so že naslovili ustrezno prošnjo, takoj po prejemu dovoljenja bodo začeli z odstranitvijo, zagotavljajo. Katja Munih Ministrstvo nima sredstev za odstranitev solkanskega nadstreška, s kabine pa še vedno nevarno visijo razbiti kosi stekla foto k. m. Battiston drevi v gledališču Na odru mestnega teatra Verdi v Gorici bo nocoj ob 20.45 uprizorjen Shakespearov »Macbeth« z videmskim igralcem Giuseppejem Battistonom v glavni vlogi. Organizatorji gledališke sezone napovedujejo, da bo dvorana tudi nocoj polna, saj so že oddali vse razpoložljive vstopnice. Njihovo zadovoljstvo podpira tudi podatek, da je bilo letos vpisanih 890 abonmajev, le deset manj kot lani, kar je spričo zaostritve splošne krize zavidljiv dosežek. Tržiški uradi danes zaprti Ob prazniku krajevne zavetnice bodo občinski uradi v Tržiču danes zaprti. Božični okrasni predmeti Občina Gorica v sodelovanju z združenjem La Meridiana, konzorcijem CISI in združenjem ANFASS prireja razstavo božičnih okrasnih predmetov »Idea Regalo Natale 2012«; odprtje bo danes ob 16. uri v večnamenskem središču v Ulici Baiamonti v Gorici. Zavetnica karabinjerjev Tudi goriški karabinjerji bodo danes obeležili praznik Marije - svoje zave-tnice in Dan sirote; ob 10.30 bo nadškof Carlo Radaelli daroval zanje mašo v cerkvi na Travniku, udeležili se je bodo tudi mestne oblasti in občani. McDonald'sov »rojstni dan« Goriški McDonald's na Tržaški ulici bo odprl javnosti vrata svoje kuhinje v soboto, 1. decembra, med 11. in 12. uro. Tako bo obeležil prvo leto delovanja v Gorici. Obvezna je predhodna najava do 29. novembra na naslov mcdo-naldsgo@prodromo.it. gorica - Samouprava na slovenskih in italijanskih šolah Dijaški protest se širi tržič - Buonarroti Slovenska V V* a v zaščita »rešila« italijanski licej Licej Michelangelo Buonarroti iz Tržiča bo ohranil avtonomijo in ravnateljstvo po zaslugi zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tako sporoča pokrajinski svetnik Demokratske stranke Fabio Del Bello, ki je že pred enim letom napovedal bitko za zaščito finančne avtonomije licejskega zavoda in za povišanje števila učnih smeri tudi s sklicevanjem na zakon št. 38/2001, na podlagi katerega bodo avtonomijo ohranile tudi šole, ki ne dosegajo števila dijakov, kakršnega zahtevajo drugod po Italiji. Pokrajinski svet je namreč odobril sklep, da podpre prošnjo šole po uvedbi športne smeri v okviru znanstvene sekcije liceja Buonarroti. Obenem je potrdil odločitev iz leta 2009, na podlagi katere bo na šoli Einaudi Marconi v Štarancanu sedež pokrajinskega centra za izobraževanje odraslih. Oboje je predvideno v načrtu ureditve šolskih zavodov na Goriškem za obdobje 2013-2014, ki ga je pripravila pokrajinska uprava in je bil v pokrajinskem svetu izglasovan s podporo vseh svetnikov. »V razpravi - razlaga Del Bello -sem izpostavil rezultate, ki jih je pokrajina v zadnjih petih letih dosegla na področju višjih srednjih šol. Med temi je uvedba jezikovne učne smeri in smeri apliciranih znanosti na liceju Buonarroti. Razširitev izobraževalne ponudbe je tudi zajezila osip na liceju zaradi težnje družin, da sinove napotijo na tehnične šole.« Del Bello opozarja še na ustanovitev tehničnega pola Bri-gnoli-Einaudi-Marconi (smeri »green economy«, logistika in informatika), kjer so uvedli smeri informatike, telekomunikacij in mednarodnih odnosov na področju marketinga, in na dokončno ureditev tehnično-poklicnega zavoda Pertini v Tržiču in višje strokovne šole za hotelirstvo v Gradežu. Dijaki v šolskem avditoriju bumbaca Šolska problematika, a tudi gospodarska kriza in druga aktualna vprašanja so teme, v katere se v teh dneh poglabljajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici, na katerih se je včeraj začela samouprava. Pri protestu, s katerim izražajo nasprotovanje zakonskemu predlogu Aprea, poskusom ukinitve pravne vrednosti študijske kvalifikacije, rezom na področju šolstva ter hkrati nespoštovanju manjšinskih pravic in slabšanju socialnih razmer v državi, sodeluje velika večina dijakov licejskega in tehni-čno-poklicnega pola, ostali sošolci pa imajo v jutranjih in dopoldanskih urah reden pouk. Včeraj je dijakom v šolskem avditoriju predaval Andrej Vo-grič, ki jim je spregovoril o gospodarski krizi v Evropi in v svetu. Prisluhnilo mu je tudi več profesorjev. Danes dopoldne bo dijakom predaval Joško Prinčič, predsednik Sindikata slovenske šole, za njim pa jih bo obiskal Riccardo Laterza, univerzitetni študent v Benetkah ter predstavnik italijanske Unije študentov in združenja Rete della conoscenza. Ob srečanjih z gosti in razpravah o aktualnih temah, ki potekajo v avditoriju in se jih udeležujejo vsi skupaj, se dijaki tako dopoldne kot v popoldanskih urah po skupinah posvečajo različnim delavnicam, utrjujejo šolsko snov in samostojno vodijo pouk. Šolske prostore lahko uporabljajo do 20. ure. Do sobote, ko naj bi se samouprava zaključila, razmišljajo tudi o organizaciji pouka na kakšnem mestnem trgu ali ulici. Protest slovenskih dijakov se je kot predvideno razširil na italijanske šole v Gorici, s katerimi so bili v prejšnjih dneh stalno v stiku: danes se bo samouprava začela na klasičnem liceju Dante Alighieri, jutri pa na znanstvenem liceju Duca Degli Abruzzi. Možno je, da se bodo za samoupravo odločili tudi na kakšni drugi višji srednji šoli. (Ale) gorica - Priprave na primarne volitve Ciklama za Vendolo Ustanovljen je bil pokrajinski odbor v podporo kandidata - Pozivajo tudi k udeležbi na volitvah Ciklamni na travniškem vodnjaku Goričane je včeraj navsezgodaj pričakalo presenečenje: v različnih krajih mesta so se pojavile vaze s ciklamni, s katerimi somišljeniki kandidata in leaderja stranke Svoboda Ekologija Levica (SEL) Nichija Vendole vabijo k udeležbi na nedeljskih primarnih volitvah leve sredine. Na vsaki rastlini je bil kartonček, ki je mimoidoče pozival, naj ciklamen odnesejo s sabo in naj oddajo glas za Vendolo. Poteza zunaj običajnih shem je naletela na dober odziv, saj po nekaj urah cvetic ni bilo več. Pobudniki so se na takšen način želeli približati ljudem in jih nagovoriti s prijazno gesto, brez besed. »Jasne besede pa so izražene v dokumentu, na podlagi ka- terega je bil ustanovljen pokrajinski odbor za Vendolo in v katerega so vstopile tudi osebe, ki niso včlanjene v SEL,« pravi koordinator goriškega krožka stranke Paolo Del Ponte. Dokument so podpisali Marilisa Bombi, Elena Caliandro, Vito Dalo, Riccardo Devescovi, Igor Komel, Martina Luciani, Serenella Palamini in Paolo Vizintin: zanje je Vendola »najbolj verodostojen kandidat, ki bo znal vlado leve sredine usmeriti na pot zagovarjanja dela in socialne pravičnosti, boja proti brezposelnosti in prekernosti ter oblikovanja takšnega razvojnega modela v gospodarstvu in kulturi, ki bo spoštljiv do ljudi in do naravnega okolja«. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 21. novembra 2012 15 KRMIN »Sledi-znaki-praske« Marie Grazie Persolja V palači Locatelli v Krminu so odprli samostojno razstavo goriške likovnice Marie Grazie Persolja, ki je svoja dela prikazala pod naslovom »Sledi-znaki-praske«. Ob odprtju sta udeležence nagovorila občinska funkcionarka za kulturne dejavnosti Lorena Fain in odbornik za kulturo Alessandro Pesaola, med- Maria Grazia Persolja na odprtju razstave tem ko je o razstavi spregovorila kritičarka Eliana Mogorovich. Ta je izpostavila povezanost med najnovejšimi deli goriške avtorice v grafični tehniki in njenimi prejšnjimi slikami, ki so temeljile na poudarjanju podobe. V njenem likovnem svetu nastopajo hitro skiciranje krajine in ukrivljeni ženski liki, je povedala. S krminsko razstavo se Persoljeva obrača na gledalca, ki mu želi razkriti kompleksnost umetnikovega dela in možnost likovne obdelave figure v različnih slikarskih tehnikah. Krminska razstava bo odprta do 25. novembra, in sicer ob četrtkih in petkih med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa od 10.30 do 12.30 ter od 16. do 19. ure. (vip) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. V KAVARNI CAFFE' CARDUCCI v Ul. Duca dAosta 83 v Tržiču bo v petek, 23. novembra, ob 19. uri odprtje razstave Enza Valentinuza z naslovom »Graffiti«, umetnika bo predstavila Cristina Visintini; na ogled bo do 13. decembra vsak dan razen ponedeljka 7.00-21.00. »VAE VICTIS - GORJE PREMAGANIM« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled na sedežu kulturnega društva Societa cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 v Krminu in je posvečena vojaškim pokopališčem na območju nekdanje Goriško-Gradiš-čanske in bližnjih pokrajin; do 30. novembra od torka do sobote 17.0019.00, ob nedeljah v jutranjih urah. Ü3 Obvestila U Kino Gledališče DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« 2. del. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 21.45 »Hotel Transylvania«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Ve-nuto al mondo«. DANESV SOLKANU GALERIJA TIR CENTRA MOSTOVNA: 20.00 »Akira« (»Srečanja na koncu sveta« - filmi na temo potovanja). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del. Dvorana 2: 18.40 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del; 21.00 »Sky-fall - 007«. Dvorana 3: 17.30 - 20.15 - 22.00 »Hotel Transylvania«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Ar-go«. Dvorana 5: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Ve-nuto al mondo«. fl Razstave V POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS v Gorici bo v soboto, 24. novembra, ob 18. uri odprtje razstave združenja Prologo z naslovom »Profezie«; na ogled bo s prostim vstopom do 6. januarja 2013 od torka do nedelje 10.00-17.00, zaprto 25. decembra, 1. januarja 2013 odprto 13.30 -17.00. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo danes, 21. novembra, ob 18. uri uvodna slovesnost praznovanja 31-letnice Kulturnega doma v Gorici z odprtjem razstave kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«. Umetnika bo predstavil Joško Prinčič; na ogled bo do 10. decembra. KD MOPZ KROMBERŠKI VODOPIV-CI, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Goriški muzej in mestna občina Nova Gorica vabijo v petek, 23. novembra, ob 18. uri v grad Kromberk na odprtje razstave z naslovom »Vinko Vodopivec 1878-1952. Duhovnik in glasbenik«. Sodelovala bosta arhivska svetovalca Jurij Rosa in Ivanka Uršič. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici prireja v petek, 14. decembra, obisk Ljubljanske Opere in ogled baletne predstave Petra Iliča Čajkovskega »Hrestač - Božična zgodba«. Začetek prireditve ob 19.30. Prevoz v Ljubljano z avtobusom, odhod iz Gorice ob 17.30. Prodaja vstopnic že poteka po tel. 0481-531445 ali na kcl.bratuz@libero.it. GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v petek, 23. novembra, ob 20.30 »Ba-lera Paradiso« (A. Bronzato in R. Pip-pa), nastopa gledališka skupina Estra-vagario Teatro iz Verone; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 23. novembra, ob 20.45 koncert violinista Philippeja Graffina in pianistke Claire Désert; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 24. novembra, ob 16.30 »La favola di Alcione«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it). ~M Koncerti CECILIJANKA - 54. revija goriških pevskih zborov bo potekala v soboto, 24. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 25. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo tudi zbori s tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Revija je posvečena glasbeniku, kulturnemu delavcu in duhovniku Mirku Fileju ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour v Tržiču bo 25. novembra, ob 11. uri koncert iz niza »Galleria musicale volume 7: koncert »Trascrizioni, inven-zioni, elaborazioni per quattro violoncelli« bo izvajal Ensembel 16 Corde; vstop prost. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.45 bo na sporedu opera »Cosi fan tutte... o sia la scola degli aman-ti« Wolfganga Amadeusa Mozarta; nastopajo skupina La Compagnia Vocale dell'Opera Giocosa iz FJK, zbori Lions Singers iz Trsta in Canzoni d'Autore iz Gorice in glasbeniki Orchestra dell'Opera Giocosa iz FJK; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it. »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah 14.00-16.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah 16.0018.00; na Proseku (Kulturni dom) 15.00-16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah 17.00-18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; 17. novembra v Štandre-žu (Dom Andreja Budala) 15.00-16.15 in na Vrhu (KD Danica) 14.30-15.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bodo 30. novembra uradi prefekture, ki bodo odprti javnosti, zagotavljali samo osnovne storitve zaradi izpopol-njevalnega tečaja večjega dela uslužbencev. S Poslovni oglasi DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. KRUT obvešča, da bo do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it). OBČINA SOVODNJE obvešča, da je tehnični urad na razpolago za katero koli pojasnilo in pomoč v zvezi s poplavo, ki je prizadela občinsko ozemlje. Vsakdo, ki je utrpel škodo, lahko predloži na županstvu seznam škode z navedbo točnega kraja in vrste poškodb s prvo okvirno navedbo obsega gmotne škode. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je podaljšala urnik: trikrat na teden je odprta tudi v dopoldanskem času, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih (od 10. do 19. ure). Ob torkih in četrtkih je odprta med 15. in 19. uro. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«. TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja pelete 231€/tona, brikete z luknjo, akcija 165€/tona in suha drva na paletah 134€/paleta. Prevoz urejen. Tel.:+386 31 770410 legnaacasa@gmail.com H Mali oglasi V ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 048121058. 0 Prireditve KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA z naslovom »NŠK, SSG, GM? Usoda skupnih kulturnih ustanov« bo danes, 21. novembra, ob 18.30 v čitalnici knjižnice D. Feigel v Gorici (KBcen-ter, Verdijev korzo 51, 1. nadstropje). Z Davidom Sanzinom se bodo pogovarjale Martina Strain, Maja Lapornik in Nataša Paulin. VRT ČUDEŽNIH PRAVLJIC za otroke od 4. do 7. leta v knjižnici Sandro Per-tini v Ronkah (Trg Unita) od 17. do 18. ure: v slovenskem jeziku ob četrtkih (22. in 29. novembra), v italijanskem jeziku ob sredah (21., 28. novembra ter 12. decembra). Med pravljičnimi uricami bodo pripovedovalci zabavali otroke z animiranim pripovedovanjem čudežnih in zabavnih zgodb ter ustvarjalnimi delavnicami med katerimi se bodo posluževali barvic, temper, pisanega papirja in podobno. KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psi-hoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it ter po tel. 040360072 (prisarna v Trstu). NAGRADA DARKO BRATI NA. PO-KLON VIZIJI 2012 v organizaciji Ki-noateljeja bo v četrtek, 22. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici s podelitvijo nagrade Karpu Godini, sledil bo ogled filmov »Karpopotnik« in »Rdeči boogie ali kaj ti je deklica«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 22. novembra, ob 18. uri bo Mah Aissata Fofana predstavila svojo knjigo »Un popolo delle stelle, un baobab, il cadavere di un albino«. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RONKAH potekajo do 6. decembra jesenske kulturne prireditve z naslovom »Autunno da Sfogliare... e da Ascolta-re - Prelistajmo in poslušajmo jesen«: v četrtek, 22. novembra, ob 20.30 koncert »Amarcord Rota«. 23. novembra, ob 18. uri srečanje Mario Rossetti Do-vi, ki bo predstavila svojo knjigo »Zarzuachi«; informacije po tel. 0481 477205, www.comuneronchi.it. GORIŠKA ARHEOLOŠKA SKUPINA prireja predavanje z naslovom »Tra cielo e terra. Il cielo visto dagli antic-hi« v petek, 23. novembra, ob 20.45 v Galeriji v Ul. Diaz v Gorici. Predavala bo Roberta Battiston; več na www.gagoriziano.org/attivitasvol-ta/2012/tracieloeterra_ilcielo.pdf. V OKVIRU NIZA »MONTIFILM 2012« bo v soboto, 24. novembra, ob 21. uri v manjši dvorani UGG (Trg Cesare Battisti) v Gorici srečanje z alpinistoma Ariello Sain in Marinom Ba-budrijem, ki sta partnerja na steni in v življenju. ZDRUŽENJE AMARE (Associazione malati reumatici) iz Gorice vabi na posvet o revmatičnih boleznih v soboto, 24. novembra, ob 16. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici. SREČANJA »LINEA DI SCONFINE« v centru Mare Pensante v parku Basa-glia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici: v ponedeljek, 26. novembra, med 16.30 in 18. uro z naslovom »Tuo cor-po, tuo Tempio sacro - Ayurveda«; več na www.gruppiama.4000.it. »LA DOMENICA DELLE SCOPE E AL-TRE STORIE DI CONFINE«: v občinski knjižnici v Sovodnjah bo v torek, 27. novembra, ob 18. uri srečanje z avtorjem Robertom Covazem. Z njim se bosta pogovarjala Andrea Bellavite in Igor Komel. »KRAJI IN PISANJE (I luoghi e la scrittura)« je naslov projekta v organizaciji državne knjižnice v Gorici v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice in sedežem RAI FJK. V prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ul. Carducci) bodo danes, 21. novembra, ob 17.30 z oddajo »L'arte come missione« iz televizijskega programa RAI-a »Il Setti-manale« Maria Rizzarellija predstavili pisatelja Gianija Stuparicha; vstop prost. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: v torek, 27. novembra, ob 18.30 srečanje z naslovom »L'alimentazione vegetariana e pro-prio sana: ragioni salutistiche e me-diche«; vstop prost, več na www.ve-getariani.it in www.veganima.it. GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA prireja niz pobud za izbiro višješolske študijske smeri: od 27. do 29. novembra bo v Ul. Diaz 20 v Gorici potekal »Gorienta«. V petek, 30. novembra, ob 14.30 v avditoriju slovenskega šolskega centra v Ulici Puccini v Gorici videokonferenca s podtajni-kom ministrstva za šolstvo Marcom Rossijem Dorio. OBČINA TRŽIČ s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice iz Gorice prireja niz predavanj na temo vzgoje v mladinskem centru na Drevoredu San Marco 70 v Tržiču: v sredo, 28. novembra, med 16.30 in 18.30 bo predaval pedagog Roberto Albarea na temo stika z realnostjo z začetkom obiskovanja šole; nujna najava, več na www.comune.monfalcone.go.it (news). ZDRUŽENJE FORUM CULTURA prireja srečanji na temo urbanistike na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, Gosposka ulica (Ul. Carducci) 2 v Gorici: v sredo, 28. novembra, ob 17.30 »Nora Ideja. Gorica in Nova Gorice, mesto drugega tisočletja«; več na fo-rumgorizia.blogspot.com. Pogrebi DAN ES V GORICI: 9.30, Elda Huala vd. Louvier iz hiše žalosti v Ul. A. Cano-va 13 v cerkev Srca Jezusovega in na pokopališče; 10.00, Antonietta Gab-bana vd. Badin iz bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V BORGNANU PRI KRMINU: 14.00, Alfredo Zoff iz bolnišnice v Krminu v cerkvi in na pokopališču. 1 2 Sreda, 21. novembra 16 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu BECKHAM BO ZAMENJAL KLUB LOS ANGELES - Angleška nogometna legenda David Beckham je napovedal skorajšnje slovo ligi MLS ter moštvu Los Angeles Galaxy. Beckham, ki je letos maja dopolnil 37 let, je dejal, da bo letošnja sezona njegova zadnja v MLS, v prihodnje pa želi svoj kapital oplemeniti kot del lastniške strukture Los Angelesa. Beckham je z izjavo na široko pustil odprta vrata različnim ugibanjem o njegovi prihodnosti, saj se ni natančno izjasnil, za kateri klub namerava še igrati pred dokončno nogometno upokojitvijo. MALJKOVIČ NI VEČ TRENER CEDEVITE ZAGREB - Božidar Maljkovič, selektor slovenske košarkarske reprezentance, ni več trener hrvaškega kluba Cedevita. Maljkovič je odstop sporočil prek agenta in neprijetno presenetil vodstvo kluba. Cedevita je slabo začela z nastopi v evroligi, se nato pobrala in slavila proti Caji Laboral ter Žalgi-risu, zato je odhod 60-letnega hrvaškega Srba presenetljiv. V ponedeljek se je Maljkovič srečal z vodstvom Košarkarske zveze Slovenije, ali je njegova odločitev povezana z željo, da bi bil pred EP 2013 bolj na razpolago slovenski izbrani vrsti, pa je zaenkrat le ugibanje. NADAL SPET ZAČEL TRENIRATI BARCELONA - Nekdaj prvi teniški lopar Španec Rafael Nadal je po petih mesecih odsotnosti s teniških igrišč zaradi zdravstvenih težav opravil prvi trening. Treniral je v svoji bazi na domači Mal-lorci. »Zadovoljen sem z napredkom in upam, da bom nadaljeval s tem tempom,« je bil presrečen 26-letni španski teniški šampion. Nadal ni nastopal že vse od Wimbledona, ko je 28. junija moral predati dvoboj drugega kroga Čehu Lu-kašu Rosolu, v tem času pa je na svetovni lestvici zdrknil na 4. mesto. nogomet - V ligi prvakov je v Turinu padel evropski prvak Juventus nadigral Chelsea Juventus - Chelsea 3:0 (1:0) Strelec: Quagliarella v 38., Vidal v 61. in Giovinco v 91. min. Juventus: Buffon, Barzagli, Bo-nucci, Chiellini, Lichtsteiner (od 68. Caceras), Vidal, Pirlo, Marchisio, Asamoah, Vucinic (od 82. Giovinco), Quagliarella (od 89. Pogba). Chelsea: Cech, Ivanovic, David Luiz, Cahill, Cole, Ramires, Obi danes Milan v Bruslju za zmago Za uvrstitev v naslednjo fazo potrebuje Milan v zadnjih dveh krogih štiri točke, tri želi osvojiti že danes v Bruslju proti Anderlechtu, zadnjo pa v Milanu proti Sankt Peterburgu. Če slednji sicer danes ne premaga Malage, bi Milanu za preboj zadostovala že drevišnja zmaga. Zadnjič se Milan ni prebil v drugo fazo lige prvakov pred 13 leti, osmina finala pa je letos pogoj, ki ga ne sme zamuditi. Prinaša tudi kakih 10 milijonov evrov dodatnega dobička, ki bi ga Milan želel januarja porabiti, da najame Balotellija, saj je učinkovitost Pata še naprej zelo vprašljiva. Danes naj bi Brazilec vsekakor igral, a je zaenkrat povsem v senci vzhajajoče zvezde El Shaarawyja. Fabio Quagliarella po prvem zadetku ansa Mikel (od 71. Torres, Azpilicueta (od 60. Moses), Oscar, Mata, Hazard. TURIN - Juventus je zdaj na pravi poti za uvrstitev v naslednjo fazo lige prvakov. Sinoči je gladko premagala evropskega prvaka, za preboj v osmino finala pa mu v zadnji tekmi faze po skupinah zadostuje točka na gostovanju v Ukrajini pri Šahtarjem, ki bi mu povrhu prišla delitev točk še kako prav. Morebitni spodrsljaj bi Juven-tuus sinoči že močno otežil možnosti za napredovanje, po drugi strani pa so zdaj Angleži v zelo slabem položaju in jim grozi slovo že po rednem delu lige prvakov, tudi če bodo v zadnjem krogu premagal Dance. Juventus je dobro začel tekmo in po pritisku v prvem delu v 38. minuti po zaslugi Fabia Quagliarelle tudi povedel, potem ko je Lichstei-ner že v 3. minuti zadel vratnico, vsaj enkrat pa je bil odločilen tudi Buffon, ki je odlično ustavil strel Hazarda. Za staro damo so se stvari obrnile še na bolje v drugem polčasu, saj je Arturo Vidal povišal vodstvo po natančni podaji sinoči zelo razpoloženega Asamoaha, tik pred koncem pa je Sebastian Gio-vinco spravil v delirij domače navijače za končnih 3:0. V drugi tekmi te skupine je Nordsjaelland doma moral priznati premoč Šahtarju z 2:5; za Šahtar je "hat-trick" dosegel Luiz Adriano (26., 53. in 81.), dva gola pa je dodal Willian, a so se morali rudarji za zmago kar potruditi, saj so Danci z zadetkoma Mortena Nordstranda in Kasperja Lorentzena dvakrat vodili. Skupina E IZIDA 5. KROGA Nordsjaelland 3-0 Šahtar 2:5, Juventus - Chelsea Šahtar Doneck 5 3 1 1 12:6 10 Juventus 5 2 3 0 11:4 9 Chelsea 5 2 1 2 10:9 7 Nordsjaelland 5 0 1 4 3:16 1 PRIHODNJI KROG (4 12.): Chelsea - Nordsjaelland, Šahtar Doneck - Juventus Še trije že naprej Skupina F IZIDA 5. KROGA Bate Borisov - Lilla 0:2, Valencia - Bayern 1:1 Valencia 5 3 11 11:5 10 Bayern München 5 3 1 1 11:6 10 Bate Borisov 5 2 0 3 8:11 6 Lille 5 1 0 4 4:12 3 PRIHODNJI KROG (4. 12.): Bayern - Bate Borisov, Lille - Valencia Pred včerajšnjimi tekmami petega kroga je imela trojica moštev že zagotovljen nastop v nadaljevanju. Malagi, Portu in Manchester Unitedu so se zdaj pridružili še Barcelona, Valencia in Bayern. Slednja sta si v Valencii zelo salomonsko razdelila točko, povrhu je tretji tekmec v skupini F Bate Borisov nepričakovano izgubil. Barcelona pa je v Moskvi nadigrala Spartak. SKUPINA G IZIDA 5. KROGA Spartak Moskva 2:1 Barcelona 0:3, Benfica - Celtic Barcelona 5 4 0 1 11:5 12 Benfica 5 2 1 2 5:5 7 Celtic Glasgow 5 2 1 2 7:7 7 Spartak Moskva 5 0 1 4 6:12 3 PRIHODNJI KROG (4. 12.): Barcelona - Benfica, Celtic - Spartak Moskva 56 Skupina H IZIDA 5. KROGA Galatasaray - Manchester United 1:0, Cluj -Braga 3:1 Manchester Utd 5 4 0 1 8:5 12 Cluj 5 2 1 2 8:7 7 Galatasaray 5 2 1 2 5:5 7 Braga 5 1 0 4 6:10 3 PRIHODNJI KROG (4. 12.): Braga -Galatasaray, Manchester United - Cluj Argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi je v Moskvi s 55. in 56. golom v ligi prvakov na lestvici najboljših strelcev elitnega evropskega tekmovanja ujel Nizozemca Ruuda van Nistel-rooya, pred njim je le še Španec Raul z 71 goli. V seštevku golov na vseh evropskih tekmovanjih je Messi zdaj pri številki 57 in je prehitel legendarnega Portugalca Eusebia. Tudi na tej lestvici s 77 goli vodi Raul. V Moskvi pa je zvezdnik Barcelone dosegel še en mejnik, saj je v koledarskem letu 2012 za blaugrano dosegel že 80. zadetek na vseh tekmovanjih. Do rekorda Nemca Gerda Müllerja iz leta 1972 mu manjka le pet zadetkov. nogomet V Švici so trenerja zamenjali igralci THUN - V švicarski nogometni ligi je ekipa Thuna ostala brez trenerja. Novica o zamenjavi na trenerskem stolčku v svetu nogometa ne bi bila nič posebnega, če se ne bi za slovo svojega trenerja Bernarda Challandesa z glasovanjem odločili kar igralci. Challandes je po porazu z 0:3 proti zasedbi Lasuanne Sports konec tedna svoje igralce vprašal, ali še želijo delati z njim. Včeraj je prejel odgovore in večina je bila negativnih, zato je sporočil, da bo upošteval voljo igralcev in odšel. Klub je sporočil, da se vodstvo ni aktivno vmešalo v nekoliko nenavaden način slovesa trenerja. NOV TRENER - Giovannija Stroppo, ki je odstopil v nedeljo, je na klopi prvoligaša Pescare zamenjal 47-letni Cristiano Bergodi, ki prvič trenira v A-ligi, za Pescaro pa je igral pet let. CASSANO - Nogometaš In-terja Antonio Cassano je bil kaznovan s prepovedjo igranja za dva kroga, ker je po tekmi proti Cagliariju grobo ozmerjal sodnika, Tržačana Giacomellija. Izidi zaostale tekme A-lige: Roma - Torino 2:0. Sodišče nogometne zveze je hkrati zavrnilo pri-ziv Cagliarija za razveljavitev izide prvenstvene tekme na Sardiniji in potrdilo zmago Rome s 3:0. VRAČA SE - Španski dirkač Carlos Sainz, nekdanji svetovni prvak v reliju, bo nastopil na izvedbi relija Dakar leta 2013. tenis - Trije Slovenci prvič med prvih sto na svetu Različne zgodbe, isti cilji Žemlja: »Ni čarobne palice« - Kavčič: »Ni treba iti čez lužo« - Beden hvaležen drugima dvema LJUBLJANA - Slovenski moški tenis je v zadnjem letu doživel veliki preboj v elitno stoterico svetovnega tenisa. Grega Žemlja, Blaž Kavčič in Aljaž Bedene so se na lestvici ATP prebili v Top 100, Žemlja je ob tem dosegel tudi največji uspeh, ko je zaigral v finalu turnirja ATP na Dunaju. Najvišje se je letos zavihtel Žemlja, ki je na zadnji lestvici ATP na 55. mestu, najvišje pa je bil oktobra na 50. mestu. O tem, kako je sam doživljal vzpone in padce v zadnjih letih, je na srečanju z novinarji v Ljubljani dejal: «Glede na to, da sem čisto vsako leto na koncu leta napredoval za 20, 30 mest, mislim, da me je to držalo pokonci, da sem vsa leta trdo treniral, da sem po vsaki končani sezoni želel še več,» je dejal Žemlja. Dobre igre je Jeseničan kronal na Dunaju, ko je v finalu prekrižal lopar z Argentincem Juanom Martinom del Potrom, sledil pa je nov vzpon po lestvici: «To ni bil nek klik, to ni bila nobena čarobna palčka. Jaz to dojemam kot delo na dolgi rok. Moj trener Žiga Janškovec je vedno govoril: 'trdo delo se bo pri tebi poznalo nekoliko kasneje.' Vedno, ko sem trdo treniral, sem si želel rezultata. Nisem ga dosegel, sledile so razne negativne misli, samozavest je padla, začel sem se spraševati ali sem vse dobro naredil. Zdaj sem se enostavno umiril, enostavno šel naprej in rezultati so se pokazali.» Kavčič se je leta 2011 prebil v stoterico. Čeprav so mnogi dvomili, da je to v Sloveniji možno, pa je Ljubljančan verjel vase. «Ve-liko ljudi je dvomilo v to, da se da v Sloveniji narediti enega dobrega igralca. Jaz sem vedno poudarjal, da ni treba trenirat čez lužo. Da so pogoji v Sloveniji dobri za delo, da je najpomembnejša želja in motivacija ter vera v to, da lahko to dosežeš. Zmeraj sem bil 'fighter' na igrišču, trdo sem treniral in to se je takrat, ko sem prišel med 100 na svetu, nekako izplačalo.» Kavčič, ki je imel v zadnjem obdobju nekaj težav s poškodbami, se počasi vrača v tekmovalni ritem, visoki pa ostajajo tudi njegovi cilji. Grega Žemlja med uspešnim nastopom na Dunaju ansa «Ko prideš med 100 na svetu, se ne želiš tam ustaviti, spet najdeš nove cilje. Vsaka stopnička je veliko težja. Želja in motivacija, to je tisto, kar me je gnalo naprej,» je dejal Kavčič in nadaljeval: «Osnovni cilj je bil stoterica, nekako v svoji glavi imam še vedno višje cilje, ki jih bom skušal doseči. Letos sem bil kar na dobri poti, da bi mogoče prišel še višje kot je 68. uvrstitev, ki je bila najboljša letos, pa me je poškodba žal spet ustavila.» Tretji član slovenskega tria med 100 najboljšimi na svetu je 23-letni Bedene, ki se je veliko naučil od izkušenejših Kavčiča in Žemlje, vesel pa je vsakega trenutka, ki ju preživi z njima na treningih: «Tudi po pogovoru s starejšimi, bolj trenerji, sem ugotovil, da mi je to 'ful' pomagalo. Sami so se pritoževali, da niso vedeli, kaj je možno, jaz sem na srečo imel to priložnost, najprej z Blažem, zdaj z Grego. Meni je bilo veliko lažje, tudi na treningih. Ko sem treniral z njima, sem videl, da se vse da. Onadva sta to pokazala proti boljšim nasprotnikom.» /- GAJA BO ORGANIZIRALA ETAPI ZIMSKEGA PRVENSTVA V okviru Kraškega zimskega prvenstva v orientacijskem teku bo gropajsko-padriška Gaja organizirala dve preizkušnji na štiri predvidene. Prva bo 13. januarja v Gropa-di, druga, ki bo hkrati zadnja etapa zimskega prvenstva, pa 24. februarja v parku Svetega Ivana v Trstu. Drugi dve etapi bo organiziral tržaški »Cai XXX. ottobre«. Druga etapa bo 27. januarja pri Devinu, tretja pa 17. februarja v Repnu. 8. in 9. marca pa bo že na sporedu tradicionalna preizkušnja v orientacijskem teku Lipica Open 2013. ŠPORT NAŠ ŠPORT V LJUBLJANI S KNJIGO IN ZALETOM Komisija za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije bo v petek v sejni sobi hale Tivoli v Ljubljani organizirala tradicionalno novinarsko konferenco o slovenskem zamejskem športu. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) bo letos širši slovenski javnosti predstavilo projekt Zalet na ženskem odbojkarskem področju na Tržaškem in knjiho Pomorski klub Sirena -Slovenski glas v Tržaškem zalivu. Na srečanju nastopita tudi Slovenska športna zveza iz Celovca in Zveza Slovencev na Madžarskem. Sreda, 21. novembra 2012 BO ZUPPIN IZVOLJEN? Deželna nogometna zveza FIGC bo decembra meseca obnovila odbor. V eni izmed dveh kandidatnih list bo prvič tudi slovenski predstavnik, in sicer predsednik Primorja Roberto Zup-pin. V kandidatni listi Luciana Cuoca, ki ji predseduje, je Zuppin kandidat za mesto pomožnega delegata. Odbor je sestavljen iz predsednika, šest svetnikov, dveh delegatov in dveh pomožnih delegatov. Drugo kandidatno listo pa kot predsedniški kandidat vodi Gianni Toffoletto. i Zsšiti košarka - Pogovor z vodjo lokalnega odbora Eurobasketa 2013 v Kopru Bobanom Popovičem V Kopru bo najbolj napeto Po žrebu skupin za evropsko prvenstvo, ki ga bo gostila Slovenija, je jasno, kdo bo igral v Kopru od 4. do 9. septembra 2013. V Bonifiki se bodo za uvrstitev v nadaljnje boje za evropsko lovoriko borile Rusija, Grčija, Turčija, Italija, Finska in Švedska. So v Kopru z žrebom zadovoljni? Pogovorili smo se z vodjo lokalnega odbora Bobanom Popovičem, sicer trenerjem Bora Radenske. »Smo zadovoljni. Na prvi pogled se mi zdi vsekakor najbolj zanimiva skupina v Jesenicah. Mislim, da bo tam vladalo največje zanimanje. Je zelo dobro umeščena, saj živi tam zelo veliko prebivalcev iz bivše Jugoslavije.« Kaj pa koprska skupina? Po prespani noči lahko rečem, da imamo tudi mi zelo zanimivo skupino. Gostili bomo štiri reprezentance, ki nekaj pomenijo v svetu košarke. Rusija je velesila, Turčija se dviguje, Grčija je že osvajala kolajne, Italija pa ima tudi možnosti za napredovanje v drugo fazo. Nenazadnje je v kvalifikacijah za nastop na EP ostala nepremagana. Tudi Fincev ne moremo zanemarjati, Švedska pa se je po dolgih letih spet uvrstila na prvenstvo. Je torej s košarkarskega vidika to ena najzanimivejših skupin? Mislim, da je. Rusija, Turčija, Italija in Grčija nastopajo v evroligi s kar 10 ekipami od skupnih 24. To kaže na kakovost teh reprezentanc in spremljanja košarke v teh državah. Glede na to, da napredujejo najboljše tri, bo ena izmed štirih izpadla. Ali je v drugih skupinah krog favoritov po vašem mnenju že ožji? Tako je. V Jesenicah bo zanimivo, vprašanje pa je v kakšni zasedb bo prišla Makedonija. Vprašljiva je moč Bosne in Hercegovine ter Latvije. Favoriti so Srbija, Črna Gora in Litva. Tudi v Celju in Ljubljani sodijo v krog fa- Zgoraj: vodja lokalnega odbora Boban Popovič, desno Angelo Gigli, član italijanske reprezentance, ki bo septembra 2013 začela EP v Kopru kroma voritov tudi tri reprezentance, če ne bo presenečenj. V Celju so to Španija, Slovenija in Hrvaška, v Ljubljani pa Nemčija, Izrael in Francija. Glede na to, da so v Kopru štirje glavni favoriti, bo najbrž res najbolj napeto. Italijo uvrščate tudi med protagonistke, kako pa se bo obneslo s turističnega vidika? Najbrž bo iz Italije največ enodnevnih obiskovalcev ... Težko bi karkoli izjavil. Ne verjamem pa, da si bodo prvenstvo ogledali samo Tržačani. Najbrž bo enodnevnih obiskovalcev največ, ne izključujem pa, da bo kdo pri nas ostal tudi dlje. S turističnega vidika so države, ki jih bomo gostili, vsekakor zelo zanimive. Ali boste promovirali mesta gostiteljev in prvenstvo samo v Sloveniji ali tudi v tujini? Marketinška in promocijska stra- tegija je že v pripravi, v vsakem primeru ne bomo promovirali samo doma. Septembra ste za naš dnevnik izjavili, da bi najraje še pred Italijo imeli Litvo Je torej tudi nekaj grenkega priokusa ... Litva je bila med željami, ker navadno reprezentanco spremlja veliko število navijačev. Sicer pa tudi veliko Rusov gostuje v slovenski Istri, zato mislim, da bomo to dejstvo izkoristili in jih skušali privabiti še več. Nenazadnje je bila prav zato tudi Rusija naša želja. Kdaj pa ste določili, kje bo gostovala posamezna skupina? Neposredno po žrebu skupin smo se predstavniki občin odločili, kje bo kakšna skupina igrala. V Kopru bodo košarkarji igrali v Bonifiki, v kateri boste povečali število sedežev. Dela naj bi traja- la tri do štiri mesece, kdaj pa se bodo začela? Začeli bomo marca, zaključili pa junija. Iz evropskih sredstev naj bi Kopru namenili nekaj manj kot milijon in pol evrov, čeprav naj bi za dela porabili 2 milijona. Kako komentirate razdelitev sredstev? Uradnih informacij o znesku še nimamo, tako da tega ne bi komentiral. Vse smo izvedeli samo preko medijev, porazdelitev naj bi obravnavala vlada šele jutri. Ali bo Koper vsekakor pred začetkom prvenstva gostil kako tekmo? Po pogodbi naj bi bila gradbena dela končana do 30. junija, ostalo pa do 30. julija. V Kopru sicer želimo zaključiti vse že junija meseca, v obdobju pred prvenstvom pa načrtujemo, da bi naša reprezentanca odigrala eno izmed pripravljalnih tekem v Kopru, kar bi bilo za nas tudi generalka pred EP. Kako pa bo z vstopnicami? Kdaj bodo v prodaji? To ureja Košarkarska zveza Slovenije, po mojih informacijah pa naj bi se vstopnice prodajale za vsako tekmo posebej. Na prejšnjih prvenstvih so prodajali tekme v paketu za določen dan, dogajalo pa se je, da so vse vstopnice pokupili navijači najzanimivejšega dvoboja dneva, tako da so bile tribune med manj zanimivimi tekmami prazne, ampak razprodane. Mislim, da bo prodaja vstopnic za vsako tekmo posebej za nas prednost. Zaradi bližine bi bila najbrž za treninge primerna tudi tržaška športna palača. Ali jo boste lahko izkoristili? Ne. Določili smo že, da bodo treningi reprezentancv športni dvorani osnovne šole Koper, ki je ob Bonifiki. Veronika Sossa DZP doo-PRAE srl 2012 ©Vse pravice pridržane namizni tenis - V državni B-ligi Igralke Krasa vztrajajo na odličnem drugem mestu Deželne lige: Prva zmaga v C2-ligi, v moški D1-ligi Kras ne pozna ovir V nedeljo je namiznoteniška ekipa ŠK Kras v B-ligi igrala v domači telovadnici, najprej proti šibkejšemu Duomofolgore Treviso, nato še proti Po-lisportivi San Giorgio. Obakrat je bil končni rezultat 4:1, toda le enkrat v korist krasovk. Za mlado postavo iz Trevisa je edino točko osvojila Sara Con-tin proti Katarini Milič, kateri je posebna obloga nasprotnice delala preglavice (3:2). V igri dvojic pa sta se krasovki dobro ujeli ter zmagali s 3:1 v setih. Veteranka Sonja Doljak se od nasprotnic Visentin in Belbaze ni pustila presenetiti in obakrat gladko zmagala s 3:0. Drugače je bilo proti ekipi iz Pordenona, ki razpolaga s solidno Marton ter s svežo parao-limpijsko podprvakinjo Pamelo Pezzutto. Doljako-va je slednjo tudi gladko premagala (3:0), proti Mer-tonovi pa ji je zmanjkalo nekaj športne sreče (1:3, vsi seti so se končali na razliko). Oba dvoboja pa je izgubila Katarina, najprej s Pezzutto (1:3), nato še z Merton (0:3). Kljub porazu zaseda Kras zelo dobro drugo mesto na lestvici. Fantje v C-2 ligi pa so tokrat presenetili z zmago proti prvouvrščeni Polisportivi San Giorgio. Tokrat je največ pokazal odlični Tom Fabiani, ki je dosegel tri zmage. Edi Bole in Gianni Rotella sta prispevala vsaka po eno točko, oba proti Dal Fabbru (3:2 in 3:1). S prvo zmago je Kras pustil za sabo na lestvici dve ekipi. V ženski C ligi so krasovke Joha-na Milič, Giada Sardo in Martina Bresciani dosegle lepo zmago proti ekipi iz Gumina (4:1). Točke so prispevale prav vse, uspešna je bila tudi dvojica Sardo/Bresciani. S 5:0 pa so klonile proti prvou-vrščeni ekipi Udine 2000. S prikazano igro so bile Veteranka Sonja Doljak vedno odlična kroma vsekakor zadovoljne, z rednim treniranjem se bodo še izboljšale. Nadaljuje pa se zmagovita pot za vodilno ekipo Kras A v moški D1 ligi. Tudi TT Fiu-micello ji ni mogel priti do živega (5:1). Edino točko je izgubil Ettore Malorgio proti Immune (2:3). Tokrat je krasovcem priskočila na pomoč bivša A ligašica Mateja Crismancich, ki je nasprotnikom prepustila vsega skupaj en set. Tudi Damjana Sedmak je prispevala svoje z dvemi točkami, proti Sandri-nu (3:2) ter Brescii (3:1). V B skupini pa je Kras B izgubil z Latisano s 5:2 in zaseda zdaj 3. mesto na lestvici. Nasprotniki so sicer razpolagali z bivšim B ligašem Callegarom, ki je strl odpor vseh treh kra-sovcev (Sonja in Roberto Milič ter Livio Tagliapie-tra). Kljub temu pa so prikazali dobro igro, obe točki pa sta dosegla prav dvojčka Milič proti Brochet-tiju (obakrat 3:0). (R) balinanje - B-liga Proti močnemu nasprotniku je Gaja zapustila dober vtis Balinarji Gaje so v soboto proti očitno najmočnejši ekipi v C skupini, in sicer Canovi iz Veneta, doživeli gladek poraz s 6:14. Spričo kakovosti nasprotnika, v njegovih vrstah igrajo kar trije mladi Slovenci (Zdauc iz okolice Povirja, Petrič z Vipavskega in Ljubljančan Kozjek) so Gabrijelli in soigralci zapustili dober vtis. Če bi obe igri v krog morebiti zaključili v korist domačinov, bi bil končni rezultat lahko neodločen. V zelo kakovostnem dvoboju je Rosati za točko podlegel Kozjeku (26:27), Calzi pa je bil le za točko slabši (22:23) od Tama. Povrhu je v tehničnem zbija-nju tudi Sancinu manjkala le točka, da bi se izenačil z nasprotnikom (12:13). V omenjeni disciplini je razpoloženi Capitanio dosegel rekordnih 27 točk, kar bo po vsej verjetnosti predstavljalo enega najboljših izkupičkov letošnjega prvenstva B lige. Kraše-vec Martin Zdrauc je v hitrostnem zbijanju navdušil številno občinstvo. Zadel je kar 45 krogel iz 49 poskusov. S podobnimi predstavami bi v italijanski A ligi podlegel le redkim nasprotnikom. Z svojim uspehom (s 45:36 je premagal Rosatija) je priboril svoji ekipi odločilni točki za zmago (10:2). V klasičnih zvrsteh so preostale štiri točke za Gajo priborili Rosati med posamezniki (13:8) in odlična Sancin ter Capitanio med dvojicami (13:2). Izidi 6. kroga: Dolada - Noventa 12:8, Gaja - Canova 6:14, Pederobba - Quadrifoglio 12:8 in Villaraspa - Mugnai 6:14; Vrstni red: Canova 11, Pederobba 9, Mugnai 8, Noventa in Snua 5, Dolada in Villaraspa 4,Quadrifoglio 2, Gaja 0. Odlično se v C ligi držijo balinarji Portualeja. Po začetni katastrofi v gosteh proti Cussignaccu (izgubili so z neobičajnim 0:18), so Micheli in soigralci prijetno presenetili z dvema zmaga-ma.Najprej so v zelo važnem srečanju v boju pred izpadom premagali Tre Stelle z 10:8, še bolj odmeven rezultat pa so v soboto dosegli v bližini Vidma, kjer so z enakim rezultatom spravili na kolena tudi domači Adegliacco. Trenutno s štirimi točkami zasedajo prvo mesto na lestvici v družbi še treh ekip. (Z.S.) nogomet V zaostali tekmi Vesna danes pri nepremaganemu V zaostali tekmi promocijske lige čaka drevi Vesno ob 20.30 gostovanje v Trže-žimu. Domači Tricesimo je drugi na lestvici in je še edini nepremagan. Na težko gostovanje se Vesna podaja z vsemi razpoložljivimi igralci, manjkal bo le poškodovani Mercandel. Kljub moči nasprotnika in dejstvu, da je Vesna na vseh štirih dosedanjih gostovanjih (a proti vsem najboljšim v ligi) vedno potegnila krajši konec, napoveduje športni vodja Soavi napadalno igro. »Prej ali slej mora pasti tudi Tricesimo,« je dejal. MLADINCI Uspeh Vesne Torviscosa - Vesna 1:2 (1:0) Strelec za Vesno: Furlan (2) Vesna: Ghira, Brečevič, Purič, Rai-mondo, A. Vidoni (Boneta), Patriarchi, Drioli, Borelli (Del Torre), Furlan, Rebula, Burger, trener Bertocchi. Nasprotniki so takoj povedli. Vesna si je sicer kmalu opomogla in tekma se je razvnela (igralci Torvisocse so bili precej grobi). Požrtvovalnost se je obrestovala v drugem polčasu. Prvi gol Samuela Furlana po kotu je zelo opogumil goste, ki so tudi podvojili in končali tekmo v znamenju premoči. KOŠARKA U19: Jadran popustil v drugem delu tekme Ap Udine - Jadran 83:53 (14:19, 30:32, 53:44) Jadran: Žerjal 1, Valentinuz, Daneu 13, Majovski 10, Sternad 2, Gregori n.v., Leghissa 2, Ridolfi 5, Batich 15, Mattiassich, trener Oberdan. Prosti meti 9:13, dve točki 18:57, tri točke 2:10; izgubljene žoge 17. Proti ekipi, ki je imela enako število zmag, so jadranovci v 7. krogu izgubili. Nasprotniki so namreč prednjačili predvsem v fizični pripravi in intenzivnosti igre, kar je prišlo do izraza predvsem v zadnjem delu tekme, ko so si Videmčani tudi priigrali visoko prednost. V prvem delu tekme je sicer Jadran zaigral zelo prepričljivo, tako da je zaostal v prvem polčasu le za dve točki. V drugem delu tekme pa so nasprotniki prevladali, predvsem v zadnji četrtini, ko so zadali jadranovcem delno razliko 30:9 in s tem slavili visoko zmago. Razlika v pripravljenosti in zbranosti se je pokazala predvsem pri številu izgubljenih žog: v prvem delu so jih izgubili pet, v drugem pa kar 16. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se najkasneje do ponedeljka, 26. novembra, oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Informacije: Sabina tel. št. 3488012454. SPDT prireja v nedeljo, 25. novembra družinski avtobusni izlet na Lokovec. Za prijave in informacije: Katja 338 5953515, Franc 338 4913458 ali pisite na mladinski@spdt.org. Vabljeni! AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici. AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 3475292058. ORIENTACIJSKA SEKCIJA ŠZ GAJA organizira v soboto, 24. novembra, dan odprtih vrat »Gaja Orienteering Day 2012« za mlajše in starejše. Zbirališče ob 10.00 v športnem centru Gaje na Padričah, 10.30 teorija, 11.00 praktični preizkus orientacijskega teka. Vpisovanje do torka, 20. novembra, po elektronski pošti (posta@origaja.it) ali po telefonu (3496932994). 18 Sreda, 21. novembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **anticildona vremenska slika Nad Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka, ki sega do severne Italije, v nižjih plasteh ozračja od jugozahoda bo dotekal bolj vlažen zrak. Nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka, nad Sredozemljem pa je plitvo ciklonsko območje. V nižjih plasteh ozračja od vzhoda k nam priteka razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.29 Dolžina dneva 9.16 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.54 in zatone ob 24.00 BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo še imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 6.06 najvišje 39 cm, ob 12.42 najnižje -23 cm, ob 18.15 najvišje 13 cm, ob 23.59 najnižje -30 cm. Jutri: ob 6.38 najvišje 44 cm, ob 13.16 najnižje -34 cm, ob 19.06 najvišje 17 cm. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 16,7 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............7 2000 m............0 1000 m............5 2500 m...........-1 1500 m............2 2864 m...........-3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 5/8 TOLMEČ O 3/12 C-^L VIDEM o l^i 5/16 O PORDENON 6/15 TRBIŽ O 0/5 O -1/7 KRANJSKA G. ČEDAD O 6/15 CELOVEC O 2/7 TRŽIČ 5/8 O KRANJ ¿SO' XJ S. GRADEC 3/7 CELJE 6/9 O MARIBOR O 6/9 PTUJ O M. SOBOTA O 7/10 LJUBLJANA GORICA n ° N. GORICA 6/9 N. MESTO 7/9 GOR|CA O „,,„ POSTOJNA O ^ O 4/8 /V —--- KOČEVJE VV-5 ZAGREB 8/10 O 8/16 ^ 8/14 PORTOROŽ 4/15 UMAG OPATIJA PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES Ob obali bo spremenljivo oblačno, na zahodu bo vreme Na Primorskem bo občasno delno jasno, burja bo slabela in bolj stanovitno. Pihala bo zmerna burja. ponehala. Drugod bo oblačno in ponekod megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 15 stopinj C. TOLMEČ O 3/13 X\ VIDEM O rx 5/16 O PORDENON 6/15 TRBIŽ O 0/8 o -1/7 KRANJSKA G. CELOVEC O 0/9 OL TRŽIČ 3/9 O GRADEC 3/9 S. GRADEC CELJE 4/9 O MARIBOR O 4/9 PTUJ O M. SOBOTA O 7/10 ČEDAD O 6/15 O N. GORICA Ot-i LJUBLJANA 4/10 POSTOJNA O 3/9 KOČEVJE N. MESTO 6/10 O .___ ZAGREB 8/11 O _ o ČRNOMELJ REKA 5/15 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRI > -- - '->j ' Jutri bo večinoma oblačno, le v notranjosti dežele bo nekaj Jutri in petek bo večinoma oblačno, predvsem v noči na' več sonca. petek in v petek zjutraj bo ponekod prehodno možen rahel dež. POŠTNA SLUŽBA POD FRANCOZI Po celi vrsti Napoleonovih zmag po vsej Evropi so oktobra 1809 na Dunaju podpisali mirovno pogodbo med Francijo in Avstrijo. Trst, Gorica, Kranjska, del Koroške in del Hrvaške so s tisto pogodbo prišli pod francosko oblast, ki je za naše kraje določila politično teritorialno enoto z imenom Ilirske province. Francozi so v naših krajih uvedli vrsto upravnih sprememb, kot so bile v veljavi v njihovi državi. Spremembe so zadevale tudi poštno delovanje. Francozi so izdelali nova pravila. Vsi poštarji so morali dobiti od glavne direkcije (za Ilirske province je bila v Ljubljani) pooblastilo ali patent. Za svojo poštno postajo je moral poštar zagotoviti dovolj konj in konji so morali biti zdravi in močni. V hlevu je morala vso noč goreti luč in ob konjih je moral bedeti hlapec, da bi se jim kaj ne zgodilo. Izdelali so tudi nove poštne tarife, ki so vsebovale odpremno takso, prevozno in mestno takso, napitnino (Trinkgeld) za postiljona in posebno takso za izročitev pošiljke. Tarife so bile dokaj visoke in zato navadni ljudje skoraj niso pošiljali štafetnih pošiljk, ker so bile predrage. Francozi pa so uvedli tudi težke vozove, ki so jim domači furmani po mestu Pariz pravili »parizarji«. V svoji knjigi o preteklosti pošte v Primorju in v Istri je Fran Juri-ševič navedel tudi pravila, ki so do- ločala, koliko časa postiljon lahko čaka na zvezo. Poštni voz iz Trsta je lahko čakal v Postojni na zvezo z Reke največ dve uri. Tržaški poštni voz je čakal na Razdrtem na zvezo iz Gorice le v skrajnih primerih, sicer je nadaljeval pot v Ljubljano. Poštna povezava med Trstom in Ljubljano (potovanje je trajalo dan in pol) je delovala vsak dan, za prevoz ljudi in blaga pa le enkrat tedensko. Francozi so uvedli tudi dvojne poštne žige z datumom, bili so rdeče ali črne barve. Črni žig je pomenil plačano poštnino, rdeči pa neplačano. Za neplačano pošto je naslovnik namreč imel možnost, da pismo zavrne, a le, če ga ni odprl. Za predhodno plačana pisma so Francozi kasneje uvedli poseben žig Franco. Poštarji so v posebno knjigo vpisovali vsa pisma, ki so jih prenašali, saj je država od vsake pošiljke imela nekaj denarne koristi. V času francoske zasedbe je bilo na Primorskem in v Istri 23 poštnih uradov. Pri nas so bili uradi v Gorici, v Jamljah, v Sežani, v Trstu in v Tržiču. Za poštne prevoze je v Trstu skrbel Francesco Cimadori, znan tudi kot »Bonaparte«, saj je prihajal iz glavnega štaba Napoleonove armade. Prevozno podjetje Cimadori je poslovalo v Trstu še do nedavnega. Poštna kočija proti Ljubljani je iz Trsta potovala po Stari cesti (danes ul. Commerciale), ki je bila dograjena leta 1779. Vozovi z dvema konjema so se zaradi strmine pomikali počasi in s težavo. Zato so ju morali zamenjati že pri Obelisku ali na Fernetičih. Pa tudi ceste niso bile dobro oskrbovane. V nekem članku je v tistih letih časnikar zapisal: »Zaradi velikih lukenj, ki jih je bilo na cesti mnogo, se je kočija tako gugala in tresla, da smo se morali kar krepko držati, da ne bi odleteli s sedeža.« Leta 1813 je po padcu Napoleona Avstrija zasedla vse področje Ilirskih provinc in je spet uvedla nova pravila tudi za poštno delovanje, a o tem bomo spregovorili prihodnjič. LETOŠNJE ZADNJE SLOVENSKE ZNAMKE Pošta Slovenije bo v petek, 23. novembra izdala letošnje zadnje serije znamk. V seriji Z žlico po Sloveniji bosta izšli dve znamki z vrednostjo 0,77 €, od katerih bo ena prikazovala motiv kranjske klobase, druga pa pražen krompir. Lansko leto so v Sloveniji začeli izdajati novo serijo z naslovom Slovenski filmi. Izšla je znamka o prvem slovenskem nemem filmu V kraljestvu zlatoroga. Letos pa bo znamka namenjena drugemu celovečernemu slovenskemu filmu Triglavske strmine. Film je nastal leta 1932 in ga je izdelalo podjetje Sava film. Scenarij zanj je napisal Janez Jalen. Snemal je Metod Badjura, režiral pa gledališki režiser Ferdo Delak. Film prikazuje domače življenje v planinah pod Martuljkovo skupino. Osrednji del filma prikazuje plezanje po severni triglavski steni, kar je bilo za tiste čase vsekakor velik podvig za snemalca. (1) V seriji slovenskega industrijskega oblikovanja pa bo izšla znamka o zelo znanih telefonih Iskre iz začetka 80. let. Telefone z značilno ploščato obliko so prodajali po vsem svetu. Istega dne bo pošta izdala tudi letošnje božične in novoletne znamke. Izšle bodo štiri znamke v vrednosti A in C (notranji in zunanji promet) na samolepilnem papirju. Motiva za novoletni znamki sta stilizi-rana vila v obliki novoletne jelke in prašiček, ki nosi srečo, za božični znamki pa je obesek, ki prikazuje letečega angelčka in najstarejše kmečke jaslice v Sloveniji. NOVA GORICA IN PIRAN Filatelistično društvo v Novi Gorici je konec septembra ob 60. obletnici tamkajšnjega Turističnega društva izdalo ovojnico, na kateri je 2 k cx 1 ± lih i j íí ■ ■ M' prikazana novogriška občinska palača Izdali so tudi štiri osebne znamke. Na znamkah so prikazani znak turističnega društva z vrtnico, slika kromberškega gradu, nov nebotičnik Eda in trg pred železniško postajo z mozaikom, ki ga je za kraj, kjer je tekla nekdanja meja izdelal Franko Vecchiet. (2) Filatelistično društvo v Piranu pa je v sodelovanju s tamkajšnjim Akvarijem v začetku oktobra izdalo razglednico, osebno znamko in spominski žig z napisom Slovensko morje. Vsi trije elementi so posvečeni rdeči morski vetrnici. To je neke vrste koralna žival, ki jo najdemo po vseh morjih sveta in tudi pri nas. Vetrnica ima okroglo obliko, je rdeče barve in doseže do 7 cm velikosti. Ima okrog 190 lovk ter se hrani s planktonom in malimi koščki rib. Ob oseki ostane večkrat zunaj vode. Takrat skrije vse lovke in je podobna paradižniku. Italijanji ji zato pravijo po-modoro di mare. Ob plimi v vodi in navadno ponoči razkrije vso svojo lepoto. (3) SREČANJE V KLUBU KOŠIR Zadnje letošnje srečanje filate-lističnega kluba Košir ne bo kot navadno prvo sredo v mesecu, ampak teden kasneje, v torek, 11. decembra ob 18.30. Člani in prijatelji se bodo pogovorili o letošnjem delovanju in se seznanili z novostmi na filateli-stičnem področju. To bo tudi priložnost za pozdrave in voščila ob koncu leta. I.T. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 21. novembra 2012 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Pimpa - Alojzij dojenček 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.40 Odd.: Made in Sud V" Rai Tre 21 16.35 Film: La regina delle piramidi (pust., ZDA, '55) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Eurovisio-ne 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Odd.: Caro amico ti scrivo 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 7.25 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.10 Nan.: Il nostro amico Charly 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.25 Dnevnik 21.10 Film: La ricerca della felicita (dram., ZDA, '06, i. Will Smith) 23.35 I bellissimi di R4 23.40 Film: Spy (triler, ZDA, '97) Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: RIS Roma 3 - Delitti imperfetti 23.40 Nan.: Il capo dei capi C/ Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Unnatural History 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 20.20 Nogomet: RSC An-derlecht - AC Milan, Champions League 23.00 Champions League - Speciale 6.00 Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibero 10.10 Dok.: La storia siamo noi 11.00 Aktulano: Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Dok.: Atlantide 23.20 Dok.: La7 Doc 0.25 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (20. novembra 2011) Vodoravno: Sampdoria, Američani, Nicea, ZD, Radislovich, satira, Noah, Alamo, drajna, Cerar, Lean, A. R., Ega-di, aktiv, TU, Ajas, Izola, Oran, Berne-ker, Nat, Artemida; na sliki: Sara Radislovich. 7.00 Deželni dnevnik 7.3012.50 Italia Economia e Prometeo 7.40 Dok.: Italia da sco-prire 8.00 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.05 Dnevnik 17.30 23.30 Rubrika: Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 23.02 Nočni deželni dnevnik |r Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Nan.: Ribič Pepe 10.30 Poučna odd.: Zlatko Za-kladko 11.10 Kratki igr. film: Bežeči zvoki 11.25 Slovenski vodni krog 12.0015.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Vojne igre 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tedenik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.50 18.35 Risanke 15.55 Kviz: Male sive celice (pon.) 16.45 Dobra ura 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film tedna: Izziv smrti (dram., VB/Avstralija, '07, i. C. Zeta-Jones) 21.40 Kratki igr. film: Stvari, ki jih nisva nikoli naredila 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.35 Antologija slovenske glasbe za klavirski trio (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 9.25 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.40 Dobro jutro 14.20 Na lepše 14.40 Sobotno popoldne (pon.) 16.05 Odd.: O živalih in ljudeh 16.30 Odd.: Na vtru 17.00 Črno-beli časi (pon.) 17.20 Mostovi - Hidak (pon.) 17.55 Glasnik 18.20 Evropski magazin 18.35 Maribor 2012 18.55 Dok. odd.: Sanjski polet nad Afriko 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.25 Odbojka: Liga prvakov, Asse Lennik : ACH Volley, 4. kolo, prenos iz Genta 22.25 Odd. o modi: Bleščica 23.00 Film: Odvetnik za teror (dok., Fr., '07) (t Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 0.05 Primorska kronika 7.35 20.00, 23.00 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.55 19.30, 21.45, 23.20 Kronika 9.00 8. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.40 Slovenska kronika 21.30 Žarišče 23.25 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Me-ridiani" 15.30 Vas tedna 16.00 Biker Explorer 16.30 Eno življenje, ena zgodba 17.25 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Cuneo 20.00 Slovenski magazin 20.30 City Folk 21.00 Glasb. odd.: Goran Bregovic 21.30 Alpe Jadran 22.35 Artevisione 23.05 Odbojka: LP Lennik - ACH Volley, povzetek Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.0016.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Bodimo zdravi! 18.00 Žogarija - Beograd 19.30 21.30 Dnevnik, Vremenska napoved in Kultura 20.00 Pod drobnogledom 21.30 Aktualno 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Vi-deostrani pop Pop TV 6.55 Risanke 8.00 Nan.: Larina izbria 8.50 Misli zdravo 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.1015.50 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.55 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 16.50, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Petrovi stilski nasveti 17.00 24UR popoldne 18.00 Dok. serija: La-rina izbira 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Nan.: Čista desetka 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 18.00, 19.45 Svet 9.05 17.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Popolni mrk (akc., ZDA, '08) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.00 Film: XXX 2 -V pripravljenosti (akc., ZDA, '05) 21.55 Film: Kickboksar 4 (akc., ZDA, '94) 23.45 Film: Kako oropati banko (kom., ZDA, '07) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Gorniška gledanja. Pripravlja Aldo Rupel; 11.00 Studio D; 11.15 Obleka naredi človeka - z Leo Pizani; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Valentinčič; 12.30 Moja, tvoja, nasa knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klabjan; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Ta-bucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šau-perl, režija Marko Sosič - 19. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 7.00, 8.30 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Com-mento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 7.50, 12.45, 16.15, 19.40 Dan 202; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rokomet, liga prvakov, Kiel : Celje; 20.30 Odbojka, liga prvakov, Asse Lennik : ACH Volley; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. NE POTREBUJETE VELIKO, DA SI PRIČARATE LEP BOŽIČ FORNUFT Jedilni pribor, 24 kosov 9," HEDERLIG Kozarec za rdeče vino 1 50 IKEA 365 + L3-delni set krožnikov 29," POMP Uiterna za svečo 10,99 V TRGOVINI IKEA VILLESSE LAHKO NAJDETE VSE ZA PRIPRAVO NA BOŽIČ V KROGU NAJDRAŽJIH. Obiščite nas in odkrijte mnoge izdelke, ki vam bodo pomagali pričakati vaše obiske, tudi ciste nepričakovane, na najbolj^ način in tako naredili vaše praznike še bolj posebne, Tudi v prodajalni švedske hrane vas čakajo mnoge posebne ponudbe. ww Wilkea. it/villesse