Uredništvo: / Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstrdpje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva- NARODNI DNEVNIK žujejo. Upravnlfitvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'HO mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28-— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Št. 195. i Teletom*«ti«viiKatsT Celje, v pondeljek, 29. avgusta 1910. Čekovni račun IM17. Leto II. Ha) bo leseni? Na Dunaju, 28. avg. Uvodoma nekaj stavkov iz Nemškonacijonalne korespondence: »Z dobro informirane parlamen-tarične strani se potrjuje, da se glede vsporeda, po katerem bodo sklicani deželni zbori, delegacije in državni zbor, ne bode ničesar bistvenega spremenilo: potemtakem bo sklican državni zbor šele v prvi polovici meseca novembra — in potlej bodo že zborovali deželni zbori in delegacije. Nove volitve za delegacije niso bile nikoli za to leto nameravane (dr. Ploj ostane torej slov. delegat za Štajersko). Pač pa se nameravajo vršiti že meseca novembra volitve delegatov za 1. 1911. Češki deželni zbor bo sklican le v takem slučaju, če bode zasigu-rana njegova delazmožnost. O kakih nameravanih spremembah v kabinetu ni merodajnim nemškim političnim krogom ničesar znanega. Tudi oba ministra rojaka (nemški in češki) bodeta težko na novo imenovana.« Vsa ta izvajanja potrjujejo to, kar sem vam glede sklica treh najvažnejših naših ustavnih kor-poracij svoječasno že poročal. V delegacijah pridejo v prvi vrsti na razgovor novi in stari vojni izdatki. Mirovni kongresi pomenjajo dandanes le še sestanke idealistov, shode delavcev za bodočnost. Kajti vojni ministri odgovarjajo trdovratno na vse lepe rezolucije teh kongresov: ker oborožujejo vsi, moramo še mi! Ne verujem, da bi bil Schonaich du-hovitejši ko kolega Hazay: slišali bodemo zopet \ delegacijah celo dolgo, dolgo storijo o nevarnostih, ki nam prete od severa in juga, od zahoda in vzhoda, slišali bodemo, da druge države izdajo (ob boljših dohodkih) za armado več ko mi in da se oborožujejo hitreje ko mi. Morda navede še važno dejstvo, da se je celo Turčija pojačala na morju z nakupom štirih starejših vojnih šajk v Nemčiji. Bila se bode bitka za dreadnoughte in govorilo se bode o računu, katerega je napravil aneksijski naš grot Aehrenthal v Bosni. Samo pol milijarde ga je — za naše davkoplačevalce v časih sedanje »visoke« konjunkture malenkost! Radoveden sem, ali načne kdo iriteresantno jugoslovansko vprašanje v delegacijah? Govorilo se bode o naših zunanjih odnošajih — in bilo bi dobro vprašati ministra Aehrenthala, kaj je na novicah, katere prinašajo rajhovski listi o žrtvovanju in discipliniranju Jugoslovanov? Kajti jasno je, da je zavladal popolnoma nov kurz v državi in tudi proti Jugoslovanom. Oe se ne motim, je pisal že uprav »Nar. Dn.«. da se pozna v tem kur-zU močno roka prestolonaslednikova. In on je im-perijalist. — Skombinirajte si malo dogodke zadnjih dveh let, preštudirajte stališče nemškega časopisja, nagel, dasi precej pozen preobrat slov. klerikalcev in — čudili se bodete rezultatu. No, pri nas se mora, bodisi že tako ali tako, ustavno vladati, zato bode treba za eventuelne nove vojne izdatke iskati dovoljenje v obeh državnih zborih. Grof Khuen ima že svoje kimovce za vse pripravljene, le pri nas je stvar nekoliko težavnej-ša. V našem parlamentu ni stalne in zanesljive večine, zato jo je treba vedno na novo iskati. Začela se bo na novo znana kravja kupčija — govori se resno o sporazumnih konferencah med Čehi in Nemci. Čehi se že pripravljajo na nje; to kaže sklic parlamentarne komisije Češkega kluba. Saj se bo na konferencah govorilo o važnih stvareh: spremembi deželnega reda, preosnovi drž. volilnega reda, ureditvi manjšinskega šolstva, ustanovitvi okrožij in okrožnih vlad, jezikovni rabi pri avtonomnih in deželnih uradih — zares, preobširen menii! Sumili bi, da ga je Bienerth sestavil tako obširno, samo za to, da bi se ne rešil — samo da bi ostal on dalje na krmilu in pripravljal pot bližajoči se reakciji in absolutističnemu sistemu v Avstriji... Moje mnenje je bilo vedno, ravno zaradi sistema, ki se sedaj vsled oslabelosti parlamenta, počasi, sedaj še na zunaj nevidno, a na znotraj že zelo občutljivo naseljuje in vgnjezduje pri nas, da je napravila slovanska delegacija decembra 1. 1909 velikansko napako, da se ni takrat častnejše pomirila z Bienerthom — za ceno 5 ministrov namreč, katere bodemo sedaj težko dosegli, temveč utegnemo celo prav žalostno iti pod kaudinski jarem. Pritisk od zgoraj je strahovit — in uprav zato se čujejo povsod glasovi po konsolidaciji, po spremembi taktike. Ali ni nekaj značilnega, da govori Klofač za ze-dinenje čeških državnozborskih frakcij v enoten klub? Baxa je zadnjič govoril v istem smislu na nekem shodu tako umerjeno, kakor kaka toli obsovra-žena mladočeška ekscelenca... In pri nas na jugu? Človek si kmalu ne upa govoriti pametne besede: ta namreč napram denuncijantom ni mogoča. Splošna sodba je tu v vladnih krogih: orožje, katero nudi sedaj vladi Slov. ljudska stranka, se bode sicer pobralo in iz zunanje-političnih ozirov krepko izrabilo napram vsem Jugoslovanom, slov. klerikalci pa dobe kako malo strankarsko koncesijo — in mirna Bosna! Koliko vas je še v domovini lahkomiselnih rodoljubov in neumnih idealistov, ki mislite, da je salus patriae pri klerikalcih? lavna skušnja na kmetijski šoli v Šent Jurju ob j. žel. V soboto, 27. avg., je bila v novi kmet. šoli v Št. Jurju ob J. ž. prvič javna skušnja gojencev tega zavoda. Prišel je k skušnji kot zastopnik deželnega odbora grof Franc Attems, ki je vodil izpraševanje. Za c. kr. namestnika je prišel iz Gradca okrajni glavar Wegbauer, za celjski okrajni zastop komisar dr. Breschar, za štajersko kmetijsko družbo Ferdo Roš iz Hrastnika, za živinorejsko zadrugo distriktni načelnik Walentinitsch. Prisostvovali so skušnji tudi deželni poslanci dr .Vek. Kukovec, Ter-glav in Vrečko. Iz Št. Jurja je prišel zdravnik dr. Ipavic, župnik Mikuš in nadučitelj Sivka. Udeležilo se je skušnje več nadučiteljev, učiteljev, kaplanov in starišev gojencev šole. Gojence, katerih je bilo letos 24, so izpraševali ravnatelj g. Ivan Belle, strokovni učitelj Zidanšek, živinozdravnik Anton Uršič in kot pomožni učitelji gospodje Kveder, Čulek in Recelj s šentjurske ljudske šole. Skušnja je trajala od pol 11. ure do 1. ure in so dajali učenci tako lepe in točne odgovore, da so vzbudili splošno zanimanje s svojim znanjem in s svojo inteligenco. Koncem skušnje je grof Attems pozdravil navzoče goste in razdelil po daljšem nagovoru dijakom spričevala. Govoril je nemški, ker slovenski ne zna, in je ravnatelj Belle po naročilu grofa Attemsa prestavil posamezne odstavke govora na slovenski jezik. Grof Attems je pohvalil vodstvo zavoda in se zahvalil pomožnim močem. Ob odobravanju poslušalcev je povedal, da je s pomočjo c. kr. vlade izposloval še v zadnjem času znesek 20.000 K, da se še prikupi nekaj zemlje in se šola dopolni. Omenil je tudi. da se prihodnje leto pouk izpopolni. Mislili smo, da (bode povedal, da se upelje pouk v vinarstvu, toda motili smo se, grof Attems je naznanil, da bode nov učni predmet vsled želje iz neke strani — veronauk, česar pa ni bilo treba posebej omenjati. Splošno se je pritrjevalo besedam grofa Attemsa, naj gojenci ostanejo delavni, vzgledni kmetje, ki se naj ne izneverijo svojemu kmečkemu stanu. Ravnatelj Belle je pridejal v slovo dijakom zagotovilo, da jim bode zavod zmiraj šel z nasvetom na roko in je zaključil s trikratnim živio na cesarja, na kar so zapeli dijaki cesarsko pesem. Deželni poslanec dr. Kukovec se je zahvalil grofu Attemsu za požrtvovalen trud, katerega je posvetil ustanovitvi in ureditvi šole in za njegovo osebno naklonjenost zavodu, ter okrajnemu glavarju Wegbauerju za pozornost, da je tudi prišel. Grof Attems je zagotovil v svojem odgo-ru, da mu bode procvit kmetijske šole v t. Jurju zmiraj pri srcu. Tako se je zaključilo prvo leto pouka na ti novi in edini slovenski kmetijski šoli na Štajerskem v splošno zadovoljnost. Nunske šole. Z Dolenjskega, meseca avgusta. (Konec.) i » V tem boju proti kat. duhovniku hodijo Francozi v prvi vrsti. Isti pojmujejo: »Država je sicer moralični organizem, ali verski organizem ni; državi ne more nič na tem biti, kako si mislijo državljani življenje onkraj groba. Država zamore vsa verstva, ki ji niso nevarna, varovati, ali nobenemu posameznemu verstvu ne more dati posebnega, privilegiranega mesta.« Francozi so dali pred 50 leti kat. cerkvi popolno svobodo tudi glede ustanavljanja svojih šol. Tekom slednjih 50 let je francoski duhovnik s pomočjo bogatih feudalcev cele Evrope in od pobožnih ljudi nabranega denarja ustanovil nebroj redov, ki so se le s šolstvom ukvarjali. Tem redovnikom so stali na čelu jezuiti. »Družba jezuitov je bodalo; držalo istega je v Rimu, ojstrina pa vsepovsod v LISTEK. Institutka. i Roman. Spisal Fedor Gradišnik. 2e takrat, ko ga je prvič videl v svoji družbi, ga je stresla po vsem telesu neznana mrzlica ... pogledati mu ni smel v obraz ,v oči, kajti žgale in pekle so ga te oči s silnim, neznanim žarom ... Malo je govoril ž njim ... le toliko, kolikor je nforal... Helena pa se je očividno najbolj zabavala ž njim, kmalu je govorila in plesala samo s Kamilom ... Že takrat se je zdelo Erazmu kakor prst usode.. kakor kazen nad grehom vse to, kazen za njegov veliki in ostudni greh ... A imel ni moči, imel ni poguma, da bi bil prepovedal Heleni občevanje s Kamilom — bil je preslab in vse je izgledalo, kot da hoče, kot da izziva usodo za kazen, ki jo zasluži ... Kazen? Zasluži? Greh? Obstal je naenkrat pri teh vprašanjih ... Za trenutek se je zamislil ter tolažil samega sebe, češ vse to je le slučaj, ki nima prav nič opraviti s kako kaznijo ... Prišlo je tako kot se večkrat zgodi v življenju ... Toda čimdalje je mislil na tako tolažbo, tem bolj še mu je dozdevala puhla in prazna ... Ne, to ni slučaj, to ne more bilit slučaj .. kazen je, sigurno je kazen za to ,kar je nekoč zagrešil.. . In vsako pre- greho, vsak prestopek se mora kaznovati, to zahteva naravni tok življenja ... Ni verjel sicer na kazen onkraj groba — to je strašilo za nevedneže in neizo-bražence, o, kazen pride že na tem svetu in ta je mnogo hujša, stokrat strašnješa in groznejša kot pa ona, ki so ši jo izmislili duhovni voditelji našega po-zemskega življenja ... — — — Noč je bila krasna ... Brezštevila zvezd in zvezdic je brlelo na nebu kakor male, zlate lučke ... tu se je prižgala ena, tam je utripala in ugasnila druga. Hladno je bilo in niti sledu ni bilo več od dnevne neznosne vročine ... Vse mirno in tiho ... V Erazmovi duši pa hrum- no in šumno ...--- Toraj jutri pride ... Kamilov brat pride na letovišče, zdravit se pride k njemu, k Erazmu ... Kakor bi mu bil zasadil nož v srce, tako mu je bilo, ko je zvedel danes to novico ... Ali ni že dovolj, da se je prikradel Kamilo ... sedaj še oni ... Bolan je, hudo bolan in prišel je morda umret... Tako prihajajo, šiloma se kradejo v njegovo bližino, grozeči in preteči prihajajo ... In ko bodo enkrat vsi tu, tedaj ga zamrežijo nehote in nevede ... odkrili bodo grob njegovih tajnosti... vse bo jasno, vse odkrito.. Bal se je jutrišnjega dneva ... Predstavljal si ga je tako živo: to slabo, koščeno, napol živo in napol mrtvo telo mladeniča ga bo spominjalo še bolj njegovega greha ... Pogled iz njegovih bolnih, ženskih oči ga bo spominjal na minule dneve ... s silo bo zagrabil njegovo ubogo srce, stiskal ga bo, da se bo, da se bo zvijalo od bolesti in kesanja ... Pred sabo pa bo videl neprestano ono grozotno, strašno sliko kakor danes ... dvigal in dvigal bo ostri meč ... golo, mlado žensko telo pa bo ostalo na svojem mestu in le rana se bo širla, širila se bo in kri, rudeča, vroča kri bo v potokih tekla iz nje ... To sliko bo gledal celo noč in dan, na svojih izprehodih jo bo gledal in gledal jo bo v spanju ... vse dolge noči mu bo pred očmi ... in svojo lastno roko bo zrl ... svojo lastno roko, krčevito stiskajočo ostri, brušeni meč... »Tako me kaznuje usoda!« je zavzdihnil Erazem ter se odmaknil od okna ... Dva, tri korake je napravil po dvorani ... nato se je naenkrat ustavil ... vgriznil se v ustnice ter se za trenutek zamislil ... Sključen je ostal tam sredi dvorane in njegov obraz je postal še bledejši kot je bil doslej ... Naenkrat se je zravnal ... zamislil nekoliko in začel hoditi zopet urnih korakov sem in tja .. In zopet je obstal____ Tedaj pa je bilo, kot da je dozorel v njegovi duši sklep, trden in neomajen... Zjasnilo se mu je lice... na ustne pa mu je legel zmagoslaven smehljaj ... Pogledal je proti stropu ... prijel se je za čelo ter se glasno zasmejal.. . »Hahaha! Čemu? Zakaj? Ali nisem norec, ali nisem blaznež? Kaj se more zgoditi? Tu sem jaz gospodar in nikdo drugi... Kdo ima pravico, usiljevatl se v moj dom? Storil sem vse, kar mi je bilo mogoče storiti zanj... vse sem storil, kar je bila moja dolžnost ... In sedaj? Čemu se mi sedaj usiljuje? Ne kat. svetu.« Duhovništvo je uporabilo vsa sredstva, da je spravilo dosti učencev v redovne šole. Re-Slovniki-učitelji, sami malo učeni, niso prenapenjali zahtev v naukih. Tako je prišlo, da je bila tretjina francoskih otrok ušolana v redovnih šolah. Francozi so uvideli, da to ne bo dobro. Kdor ima šolo v svojih rokah, ima veliko moč; on lahko preobrazuje one, ki bodo v bodočnosti merodajni. Redovniki so postali tudi razni obrtniki. 2e sladkorne in usnjarske fabrike so imeli. Več milijonov je nesla n. pr. kartuzijancem naprava šartre-skega likerja. Med omikanimi Francozi so se ti redovniki vedli prav kakor posvetnjaki. Bili so liberalni, če je bilo treba, narodni pa tudi in so govorili, da živijo in umrjejo za francosko domovino. Ti redovniki pa s,o s podmitenjem skrito delali na to, da vržejo republiko, ustvarijo zopet kraljestvo, s tem sebi najvažnejše mesto v vladi in upliv na vse življenje državljanov. Proti redovnikom se je pred leti uprla francoska javnost in napravila konec tej državi v državi. Nekaj izgnanih francoskih redovnikov smo dobili mi Avstrijci in seveda tudi Slovenci. Med Francozi se je izgnanje lahko zgodilo. Katoliški duhovnik Crestey piše o sedanjih Francozih: »Mi duhovniki nimamo sedaj nič pričakovati od srednjih in bogatih slojev. Mestni bogataši ne računajo več »v obrambo družbe« na duhovnika. Aristokracija, plemstvo nam dela s svojimi hladno-usmiljenimi in ošabnimi pogledi več škode kakor koristi. Ista je preobčutna na jedni in na drugi strani pa nebrižna za obnovo njenega nekdanjega pomena. Višji sloji smatrajo duhovništvo kot nekaj od-višnega, ki je le še dobro v podporo slabotnih, duševno zaostalih ljudi. Nihče ne veruje več v čezna-ravni značaj duhovnika. Cerkvene ceremonije dolgočasijo tudi otroke, sakrament se jemlje kot razvedrilo za ženske. Katekizem je zadnje, za kar se stariši brigajo. Ideja, da je vera čeznaravna, sveta, od Boga ukazana vsem ljudem, se je zgubila popolnoma v javnem mnenju.« Tako hudo še pri nas v Avstriji ni, ali dobra tretjina prebivalstva je že na teh potih in tudi na Slovenskem dobra tretjina meščanskega prebivalstva. Kmetov je že dosti, katerih več ne obvladuje strah pred peklom. Francozi označujejo uzroke bqja proti duhovniškemu uplivu v šolah tako-le: »V isti smeri, ko raste družba, nastajajo za posebne funkcije posebni organi, ki morajo postati samostalni. Častnik ne more biti sodnik in ker se oboje ne da združiti, ne more biti kateri teh funkcionarjev žaljen. Čas se približuje, ko se bo dogajal neki proces diferenciranja, razločevanja, ki je že zdavna bil potreben, da razloči dvoje, kar se ne more združiti: versko funkcijo od funkcije učitelja. Duhovnik je človek verstva, učitelj je mož pa+ meti in svobodnega preskuševanja. Učitelj biti, se pravi, imeti dolžnost, da dotični misli in druge misliti uči; to se pravi, zbujati kritiko v učencu, vaditi razgovor, se pravi zbujati, gojtfi duha iznajdbe, to se pravi, izjaviti, da sle resnica spoštuje, ko enkrat pride na dan in če podere še toliko teorij. Ali se more trditi, da je tako duševno stanje v duhovniku, menihu ali nuni? Ali zamorejo biti ti učitelji dvoma, buditelji svobodnih misli? Ti ljudje imajo družiti dve različni nasprotni si funkciji. In to je nemogoče,-taki vzgojitelji so kvarljivi vzgoji mladine. Katoliška cerkev ima seveda korist od tega, ker bi rada imela večno pod svojim varuštvom človeškega duha. Slovenci se nahajamo v razvoju k isti omiki, ki se razširja iz srečnejših dežel in narodov po vsem drugem svetu. To, kar se je dozdaj dogajalo v naših bojih z duhovenstvom, so bile male bitke tira-lirjev; pride še do večjih po Vsej Avstriji in tudi mi Avstrijci pridemo do spoznanja, kakor so prišli Francozi, da večkrat prenehamo, nezadostno bojevanje s kat. duhovenstvom jemlje preveč časa in stane preveč, da je treba torej napraviti hitrejši konec tej gloriji in vzeti duhovenstvu vso podlago, \ia kateri še zdaj stoji. Narodi imajo boljše delo, kot da bi se dalje bavil s to ostalino tlakarske dobe. Mi Avstrijci in tudi Slovenci bodemo ravno tako še govorili z našim duhovenstvom, kakor so Francozi. Našel bode dotični čas n. pr. na Slovenskem vse polno redovnih šol za dekleta. Tudi Slovenec bo tako pojmoval o vzgoji, kakor Francozi sedaj. Našlo se bo, da dobijo redovnice manj vreden materijal za učiteljice. Redove na slov. zemlji vodijo seveda nemške baronice, grofice in tudi re-dovniki-duhovniki. V šolah redovnic se zgubi veliko časa z molitvami, duhovnimi vajami. Vse kar je prav, pa v internatih teh duhovnic deklice ne pridejo do vežbanja telesa v igrah in telovadbi; večna molitev je tudi v prostem času. Vbija se v prvi vrsti katekizem in zgodbe sv. pisma dekletom v glave. Vse to se pozneje pozabi in tudi prisiljena po-božnost ne drži. To je dobro, pa škoda je zgubljenega časa in lepe mladosti. Treba pa bo tudi ženskam več naukov. Ženske hočejo isto šolo kakor moški. To zahteva tudi gospodarstvo, ki je vzelo ženski veliko dela v familiji in jo postavilo zraven moža v fabriki. Na kmetiji je pa ženska vedno glavni delavec bila in bo. Redovnice ne smejo konkurirati posvetnemu ženstvu, ki.se posveča učiteljstvu. V tem oziru zob za zob! In tako bodo tudi redovnice, razne šolske sestre morale enkrat prenehati z delom po šolah tudi v Avstriji. To je taka gotovost, kakor bo gotovo, da bo tudi v Avstriji nehal gori navedeni dualizem. — Meščani kot napreden element v avstrijskih narodih bi morali imeti to pred očmi in ne trositi denarja za neproduktivne ustanove in take, katere bodo morali že njihovi otroci razveljaviti. Politična kronika. K političnemu položaju na HrvaŠkem. Zagrebški „Obzor" poroča: „V soboto ob 5. uri popoldne se je vršila zaključna seja izvoljenega odbora hrvaške stranke prava in hrv. napredne stranke. V seji je bil sprejet načrt programa nove edinstvene stranke, kakor ga je izdelal ožji odbor, obstoječ iz dr. Pinteroviča, dr. Lorkoviča in dr. Badaja. Na to se je sklenilo sklicati čim preje konference osrednjih odborov, ozir. bivših saborskih klubov1 obeh strank, da se o tem načrtu pogovore in ga potem konečna konferenca obeh strank sprejme". Navedene konference se vrše 30. avg. in bodo nedvomno načrt odobrile. Podrobnosti še niso znane. Rusija in aneksija Koreje. „Ruskn Slovo" poroča iz petrograjskih diplo-matičnih krogov, da tam te dni izvršena aneksija Koreje ni vzbudila nikakega iznenadenja. Ruska vlada je dala za njo svoje dovoljenje Japencem že takrat, ko so se vršila mirovna pogajanja v Portsmonthu. Japonska Se je zavezala, da bode v Koreji glede trgovine vzdržala sistem „odprtih vrat" — s čemur torej niso oškodovani rnski trgovski interesi na Daljnem Vzhodu. Japonska vlada je rusko o pravem času poučila o nameravani aneksiji in slednja ni podala nobenega ugovora. Senzacijonelni govor nemškega cesarja Viljema. Viljem je zopet pričel na velik strah nemškega kancelarja govoriti. Minole dni se je mudil v Kraljevcu in je imel tam govor, v kateremu je močno povdarjal znani „gottesgnadentum", se posredno zavzemal za absolutizem in naravnost za- ničljivo govoril o parlamentu ii^ lju^sji^ shodih ter njihovih sklepih. — Govor je seMfcda takoj našel v Nemčiji silen odmev. „Berh ^Zeit. am Mittag" pravi, da pruski kralj ne more hoditi po svojih lastnih potih, ker je Prusija ustavna država. Treba je poizvedeti, ali je Bethmann, Hollweg privolil v izvajanja cesarjeva, ki se ne. dado na noben način združiti z modernim ustavnim življenjem. Cesarjeva izjava pomenja — vihar proti cesarju Viljemu. ' - __'OVOO Dnevna kronika. v Zapuščina hrv. rodoljuba. Nedavno umrli župnik v Vinkovcih Stojanovič je sporočil Jugoslovanski Akademiji v Zagrebu 5000 kros kot glavnico za dele o zgodovini slovanskega bogoslužja med Hrvati, katero delo bi naj izdala Akademija. tb v Sokolstvo na Ruskem se vkljub mn^fb zaprekam krepko razvija. Rusi nameravajo 1. 1913. prirediti velikanski vseslovauski sokolski -alet v Moskvo. ;/st O koleri. Do sobote zvečer se na Dunaju hi pojavil noben nov slučaj kolere. Inkubačna' ddba po obeh za kolero umrlih je že potekla. Za Dunaj' hi nobene nevarnosti več. Stanje obolele Terezije Hof-mann se obrača na boljše in zdravniki upajo, Hfa bo okrevala. — Praški mestni fizikat izjavlja, da'je internirani Janez Klag bolan; vendar pa zdravniška preiskava še ni našla pravih znakov, iz katerih bi se dalo nedvomno sklepati, da je obolel na azijatski koleri. — V Pardubice na Češkem se je v soboto z br-zovlakom pripeljala družina nekega ruskega čevljarja. Pojavili so se pri osebah te družine sumljivi znaki kolere. Vsled tega so jih v Pardubicah izvagonirali ter internirali v pardubiški izolirani bolnici za na koleri zbolele. Vendar pa zdravnki še niso dognali, če je družina v resnici zbolela na kpleri -- V Tothašo-vem na Ruskem se je pojavilo zopet šest hčVih Slučajev kolere. Ker je Tomašov oddaljen sartto deset kilometrov od avstrijske meje, je sedaj veHkžrne-varnost, da se kolera ne zanese čez mejo v Avstrijo. Ruski potniki, ki prihajajo v Avstrijo, se dajo le ne-radi preiskati. Vsled tega uhajajo skrivoma^Be-meje. Ker so oblasti to izvedele, so poostrile varnostne na-redbe na meji ter pomnožile orožniški kardon-na ru-sko-avstrijski meji.- vovu/ Pruska protipoljska politika in Rusi. Rflški fist »Varšavskoje Slovo« priobčuje članek, naslovljen: »Triumf zmagovalcev.« V tem članku govori 6'Hem-ških nasilstvih na Poznanjskem in nadaljuje dobesedno: »Ta pruska nasilstva bi imela za nas veliko važnost, ako bi znali mi (Rusi) te dogodke primerno izrabiti. Nudi se nam prilika, da si pridobimo simpatije Francoske in vsega sveta slovanskega, Francoskih simpatij si ni težko pridobiti, ker so Fraiicozje itak prožeti protipruskega duha. Težje, a tem koristnejše bi bilo poiskati simpatije slovanskih narodov. Najboljši odgovor na pruske nasilnosti bi bil, ako bi čim najpreje spremenili svojo poljsko politiko ip,aJko bi iz nje izgnali one pruske življe, ki sejej!6 Jrazdor med oba bratska naroda. Ta prevrat bi nam ne zagotovil samo simpatije naroda poljskega, marveč^bi nam pridobil tudi zaupanje vseh drugih narodov»§lo-vanskih, ki ga že močno pogrešamo, kakor je^o po-kazal ža! slovanski shod v Sofiji«. Enakopravnost Rusov v Finlandiji. Ruski ministerski svet je sprejel zakonsko predlogo o popolni enakopravnosti Rusov na Finlandskem. Ruski državljani imajo popolnoma iste pravice na Finlandskem, kakor tisti, ki imajo tam domovinsko pravico. $se-be, ki bi se pregrešile, bodo spadale pred sodišč«^ v Petrograd. V ruski kazenski zakonik se je špffejelo nekaj tozadevnih kazenskih določb. Rusi se s tem pripravljajo na nove volitve na Finlandskem. Novi zakon stopi v veljavo dne 14. januarja 1911. maram ga videti... ne maram njegovih oči... Priti hoče, umret hoče priti ... umret — domov ... Kot bi vedel, kot bi znal, kam prihaja ... A če rečem; ne! — kdo mi more ubraniti?! Da, tako storim! Ne dovolim, da pride — tako porečem ... Da, da, tako porečem in s tem bo vse rešeno, vse vse ...« Trdnih in odločnih korakov je stopal k vratom, vodečim v stransko sobo, kjer sta se še vedno zabavala Helena in Kamilo ... Toda za kluko je že prijel bolj bojazljivo in ko bi bilo treba pritisniti in odpreti duri — mu je orhahnila roka ... Začudil se je svoji plahoti in strahopetosti____ sram ga je bilo pred samim seboj — a mogel ni drugače ____ »Kako, kako za božjo voljo?« se je vprašal ... »Kaj si bodo vendar mislili... obljubil sem in sedaj ... ah, saj bi se vendar osmešil in začeli bi sumiti in premišljevati ... hahaha ... noč in dan bi premišljevali in slednjič--uganili... Tako pa, tako ...? Zasmejal se je na ves glas ... »Kak norec sem vendar, kak bebec! ... Tujec je zame, popoln tujec, ne poznam ga ... videl ga bom prvič ... In kdo bo kaj vedel? ... Postal je popolnoma miren. Lahnih korakov je stopal proti divanu, legel nanj, prižgal si smodko in puhal iprožne oblačke v zrak ., Nato se je zopet dvignil, popravil popisane liste v miznico in odprl v sosednjo sobo ... »Toraj lahko noč, gospod stotnik«, je dejal in niti pogledal ni v sobo. »Srečno pot — pa pripeljite jutri gospoda brata. Prav veselilo me bo, če mu morem nuditi prijetno in zdravo bivališče ...« V tem je prišel stotnik Odenburg k durim, stisnil staremu gospodu roko ter se nalahno priklonil. — Erazem je odšel v spalnico. Mala črnolasa Ela je spala sladko, mirno. Celodnevni izprehodi so jo utrudili. Erazem je stopil k njeni posteljci, nagnil se nad svoje dete ter ga poljubil vroče na pol odprta usta .. »Ti mi boš v tolažbo in uteho v teh bridkih in težkih urah, o Elica moja, k tebi se bom zatekel, ki te je nedolžnost sama!« Nato je legel v posteljo in upihnil luč —-- IV. Tako se je zgodilo, da je dobil prijazni gradič "gospoda Erazma novega gosta. In čudno — komaj da se pripeljala kočija, v kateri, sta sedela stotnik Kamilo in njegov brat Oskar, na grajsko dvorišče — se je usul dež in pričelo je liti kakor iz škafa ... Gospod Erazem ni bil bojazljivec in praznove-rec, a postalo mu je vendar nekako čudno in tesno pri srcu, zdelo se mu je kot slabo znamenje, kot da pomeni prihod Oskarja Odenberga strašen konec njegovega strašnega življenja ... Gospa Helena je očividno zvradoščena hitela vozu nasproti, pozdravila je Oskarja kakor ljubega znanca in ga peljala, vesela in prijazna v grad. Na stopnicah so srečali gospoda Erazma, ki je doslej slonel pri oknu prvega nadstropja in gledal, kedaj se pripelje kočija. Ko je zagledal Oskarja, je prebledel po Vsem obrazu in obstal sredi stopnic .... Helena je vodila Kamilovega brata za roko in bilo je videti kot da pelje svojega otroka .. . Ona zdrava, bujna in močna, Oskar pa droben, bled'm prepadel ... ."> »No, papa«, je vzkliknila, ko je zagledala Erazma, »predstavljam ti filozofa gospoda Oskarja-Oden-berga .. . našega novega gosta ...« vi?.&2< »Veseli me, veseli...«je jecljal ErazeraiMsjiin želim vam skorajšnje zdravje .. « s A« Oskar se je spoštljivo priklonil in stisnil podano tna roko... V tem je pristopil stotnik Kamilo in dejal:fe^oje-mu bratu: > »Glej. Oskar, to je gospod Erazem, o» katerem sem ti že tolikrat pisal ... Vsi ga ljubimo in Častimo — on pa hodi navadno svoja pota in se piav11 malo meni za nas! ...« -?H»i! r »Tega ne smete trditi, gospod stotnik«, ga je prekinil Erazem z resnim obrazom, »jaz se nasprotno prav mnogo brigam za vas, dasi res nisem mnogo v vaši družbi ... Vajen sem pač samote in v njej se počutim še najsrečnejšega. ... Jaz in moja Efe — midva, s,e razumeva še najbolje ...« ,Tp rekši je povabil novega gosta s seboj v prvo nadstropje ... Razkazoval mu je sobe, popeljal ga tudi v knjižnico in mu razlagal starinske slike>'dišeče ha stenah ... Govoril je malo, le toliko kolikor je bilo neobhodno potrebno ... Oskar je z zanimanjem or-heologa opazoval starine Erazmovega gradu ... za Štajerske novice. 'Ahaii vi ste praktičen filozof, gospod Oskar. Res?imnogp zanimivih stvari je zakopanih v teh starih listinah in knjigah in morda tudi važnih... Važnih za narod in--za posameznike... Zgodovina najrazličnejših rodov, krvava in žalostna, je popisana v njih... Verjamem, da vas zanima, pogledati malo natančneje v te predale — saj je to vaša strotaaj že* se ne motim...« »Da, gospod graščak, in baš sedaj zbiram gradiv«^ za svoje zgodovinsko delo o naših gradovih, in takti h mi bilo silno prijetno...« SAhi sat je res«, je vzkliknil Erazem. »Čital sem! že nekaj vaših zgodovinskih razprav, in reči moram;;da so mi jako ugajale... Vi greste vsaki stvari dodna, iščete in iščete tako dolgo, da naj- dete, kar ste iskali... Vi ste pravzaprav nevaren človek...« »Nevaren, kako menite tO?« je vprašal Oskar in njegov obraz je postal naenkrat jako resen. Erazem je nekoliko pomolčal, pogladil si je svojo dolgo, svileno brado, nato pa je pričel prav počasi in silno važno: »Hm, hm... nevaren človek ste v resnici, gospod Oskar. Zgodovina je pač čudna stvar, in posebno zgodovina naših gradov. Jako čudne in neprijetne stvari se lahko izvedo iz zaprašenih aktov kakšnega gradiča... neprijetne posebno za eventualne naslednike prejšnjih posestnikov. Ne trdim sicer, da bi bilo v mojem arhivu kaj tacega, kar bi bilo na primer meni neprijetno, za tak strah nimam prav nikakega povoda, ker poprejšnji lastniki gradu niso bili v nikaki sorodni zvezi. Govorim namreč samo v obče. Neprijetno je za eventuelne sorodnike umrlih graščakov, če zvedo od popolnoma tujih ljudi na dolgo in široko ne baš delikatne rodbinske razmere svojih prednikov... Ali ne govorim resnico?« »Popolno resnico, gospod graščak«, je odvrnil Oskar tiho in nekaj boječe. Mislil je že, da mu gospod Erazem ne bo pustil odgrniti zastora, za katerim se skriva očividno toliko zanimivosti in bogastva ... Toda kmalu je izprevidel, da je bil ta njegov strah prazen, kajti gospod Erazem je pričel takoj zopet s prejšnjim resnim in važnim glasom: v V Gornjemgradu je bil obsojen kaplan Rabuza zaradi pretepanja nekega šolarja na 20 kron globe ali 48 ur zapora. Kateri cerkveni oče je učil tako vzgojo? v V pokoj je stopil višji oskrbnik radgonske pošte Kari Merkt. Bil je na svojem mestu 21 let, odkar se je ustanovil v Radgoni državni poštni urad. v Nesreča v žagi. Iz Slovenjgradca poročajo: 26. tm. so šli na povelje postajenačelnika v Sp. Dravograda trije železničarji v Gollovo žago v bližnji Meži, da bi prinesli žagoviue za steljo v nekem vozu za svinje. Ko so nabrali žagovino, je priletel naenkrat poldrug meter dolg ploh od cir-kularne žage 31 letnemu železničarju Hinterber-gerju s tako silo v prsi, da se je takoj nezavesten zgrudil. Spravili so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer je še isto popoldne umrl. Sodnija bo dognala, v koliko je Žagar kriv nesreče. Hinterberger zapušča stare stariše, katerim je bil edina opora. Umrla je Topolšici pri Šoštanju stotnikova soproga gospa Marija Noe pl. Nodberg. Pretep v Škalah. V rudniški gostilni so se sprli zavarovalni agent Mursa in rudarja Goršek ter Vra-bič. Slednji je bil posebno nasilen. Ko je razbil vse stole, kar mu jih ni natakarica odnesla, je zgrabil ka-menit vrček in je udaril z njim Goršeka tako močno po glavi, da se je na mestu brez zavesti zgrudil na tla. Morali so ga takoj spraviti v bolnišnico. Vrabiča je orožništvo prijelo in zaprlo. v Imenovanje. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu je imenovalo poštnega prakti-kanta Mihaela Šmida za poštnega oficijanta na Pragerskem. v Zahvala. Akad. fer. dru štvu „Bodoč-nost" v Ptuju so v poslovnem letu 1909/10 darovali prispevke še sledeči gg.: dr. Alojz Kraigher, zdravnik pri sv. Trojici v Slov. gor., plačal izkaznice za vse čitatelje naše tamkajšnje ljudske knjižnice v znesku 14 K. V isti namen je daroval Makso Kovačič, dijak istotam 1 K. Slovenska Ptujska posojilnica podpore 25 K. Prof. Josip Stritar na Dunaju večje število knjig za ljudske knjižnice. Vsem omenjenim blagodušnim podpornikom izreka najsrčnejšo zahvalo. Za odbor ak. fer, društva „Bodočnost" Vekoslav Sumenjak tč. predsednik, Anton Horvat, tč. tajnik. v Hmeijske cene v Norimberku na Nemškem : prima 85—132 mark za 50 kg. v Škrlatica se močno širi okrog Fiirstenfelda na Srednjem Štajerskem. j v Iz Maribora. Vse cenjene gg. pevce nljudno prosimo, da prihajajo redno in polnoštevilni k pevskim vajam v „Čitalnico" vsak torek in vsak petek, da zamoremo nastopiti pri slavnosti klaba „Narodni Pipec" 11. kimovca t. 1. v Iz Maribora. Mizar v šolski nlici, Jožef Kregar, kateri Slovencem rad pripoveduje, da je slovenski obrtnik se je nedavno izrazil o sloven skem časopisju „Schundzeitungen". Brez komentarja ! Na osemrazredni šoli šolskih sester se vsprejemajo učenke na stanovanje in hrano. Zraven imajo učenke priložnost učiti se šivanja, finih ženskih ročnih del, modernih jezikov, igranja na glasovir, gosli, citre ter brzopisa. — Zavod ima na prodaj ali da v najem glasovir radi pomanjkanja prostora. 457 4—3 »Veseli me, da to priznavate. In samo zato sem vam omenil svoje mnenje v tem oziru, da me boste razumeli. Z veseljem vam odprem vse predale svojega arhiva, poljubno ga lahko uporabljate za svoje zgodovinske študije — toda na eno stvar vas moram vendarle opozoriti..,« »Prosim, prosim, gospod grajščak«, je dejal Oskar, ki se je kar topil samega veselja in radosti. »Vedeti morate, da imam v tej sobani spravljene tudi privatne stvari, o katerih nočem, da bi prišle v nepoklicane roke, predno pride pravi čas za to...« »Ah, gospod graščak, saj to se razume samo ob sebi...« je vzkliknil Oskar. »V tem oziru ste lahko popolnoma brez skrbi.« Komaj je izgovoril zadnjo besedo, so se odprla vrata, in v sobo je priskakljala lahnih korakov mala Elica. Obstala je za trenutek, ko je zagledala tujega gospoda, nato pa se je ojunačila in stopila k papanu. »No, kaj je, srčece moje«, je rekel nežno in ljubeznivo gospod Erazem ter pogladil svojo hčerko po ogljenočrnih laseh, ki so jii padali doli po hrbtu. Nato se je obrnil k Oskarju in mu dejal: »Vidite, to je edino bitje na svetu, ki me ima rado, in edino bitje, ki je ljubim tudi jaz... moja hčerka Ela...« Druge slov. dežele. Shod narodnoradikalnih abiturljentov in abitnrijentk t Trstu se je vršil 26. in 27. t. m. Bil je lepo obiskan. Predsedoval je tov. Trošt. Tov. Goričan iz Maribora je podal referat: „Na-rodnoradikalna struja kot kulturna struja. Izvajal je, da stoji nar. rad. struja na stališču evolucije. Tri točke označujejo strujo: stališče napram narodni, verski in socijalni ideji. Narod ji je največja socijalna enota, delati zanj ji pomeni delati za človeštvo. V verskem ozirn stoji struja na stališču verskega individualizma, v socijalnem ozira pa na stališču enakomernega razvoja vseh stanov naroda. — Gdčna abiturijentka Rusova je podala referat o slovenski ženi, očrtala je feministično gibanje na Slovenskem, govorila o potrebi moderne vseslovenske ženske organizacije, o potrebi slovenskega ženskega glasila in o nalogah slovenske žene sploh. — Abiturijent Lapajne je govoril o nalogah slovenskega tehnika. Govoril je o visokošolskih organizacijah slov. tehnikov in njih nalogah, o pomenu slovenske inženirske organizacije. Naloga slovenske inženirske organizacije naj bi bila predvsem, da štndira naše jugoslovanske dežele, njihove naravne in vodne sile. Zato je zelo hvalevredno, da mislijo praški tehniki izdajati kataster vodnih sil na Slovenskem, ker le tedaj, ako bomo znali Slovenci izrabljati naravne sile svoje domovine, se nam posreči ustanovitev lastne industrije, ki je vsa v tujih rokah. Le tedaj, ako se nam to posreči, bo dosezal slovenski tehnik svoj cilj. Zelo rentirala bi se že-lezninarska in čevljarska industrija, saj bi imela svoje odjemalce po vsem slovanskem svetu. Za potrebni akcijski kapital bi že poskrbeli naši in slovanski denarni zavodi. Izrabiti moramo ugodno geografsko lego ob morju, ki bi postala cenena prometna pot. Ko se enkrat gospodarsko razvijemo, pridemo tudi do lastne tehniške literature, ki jo še nimamo, in do predavanj, s katerimi bi poučevali ljadstvo o položaju našega gospodarstva. — Abit šlajmer je razpravljal o novih potih ljudske izobrazbe. Povdarjal je potrebo sistematične uravnave ljudsko-izobraževalnega dela. Pri vsaki točki se je razvila živahna debata. — 27. t. m. dopoldne so zborovali razni odseki: gimna-zijsko-realni, ženski in učiteljiščni. Zvečer pa je bil prijateljski sestanek v »Narodnem domu" v Barkovljah. Akad. fer. društvo „Adrija" v Gorici ima 12. sept. občni zbor. Celovški škof dr. Kahn dobi, kakor poro-rajo nekateri listi „iz gotovih virov", koadjutorja. Kakor znano, je dr. Kahna pred meseci zadela in pohabila kap. Učni jezik na e. kr. višji realki v Idriji. Ministerstvo za uk in bogočastje je za c. kr. državno višjo realko v Idriji dovolilo razširjenje nporabe slovenskega nčnega jezika in sicer v tem smisln, da se bo od sedaj naprej poučevalo le nemščino, zgodovino in zemljepis, kemijo in geometrijo v nemškem jeziku in to samo v višjih razredih, vsi drugi predmeti pa, v kolikor so slovenske knjige že aprobirane, v slovenskem jeziku. Le terminologija se bo morala poučevati v obeh jezikih. Vporaba slovenskega kot nčnega jezika se bo s šolskim letom 1910/11 pričela sistematično izvrševati. T Mostah pri Ijubljani je nmrl v soboto žnpan Franc Zakotnik v starosti 40 let. Bil je strogo narodnonaprednega mišljenja in vzoren gospodar. Vkljub njegovemu mišljenju so ga morali tudi politični nasprotniki spoštovati. Narodni gospodar. XV. poročilo o rasti hmelja t drugih krajih. Žatec, dne 26. avgusta 1910. V okolišu ža-teškega mesta se je obiranje hmelja dne 22. t. m. pričelo pri najugodnejšem vremenu. Po množini hode toliko hmelja, kolikor smo ga cenili; pridelek je najboljše kakovosti. Kobule so normalne velikosti in so enakomerno razvite. Ker postaja hmelj v nekaterih nasadih rnjavkast, požurijo se hmeljarji z obiranjem, da spravijo še lepo zeleno blago. — Dosedaj so se prodale manjše množine hmelja iz mestnega okoliša direktno na pivovarje in sicer za 170 in 140 K za 50 kgt Trgovci so pa plačali za 50 kg 125—140 K. — Konečna uravnava cene se bode vršila šele prihodnje dni, ko bode že več obranega in posušenega hmelja-Hmeljarsko društvo žateškega mesta. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. KOLERA. Dunaj, 28. avgusta: Danes kakor včeraj ni nobenega kolere sumljivega slučaja več, Praga, 28. avgusta: Rus, katerega so spravili v izoliran oddelek libenske bolnišnice, je popolnoma zdrav in se ne da dognati pri njem nobeno znamenje kolere ali kake druge nalezljive bolezni. Jutri ga bodo iz bolnišnice izpustili. Nek delavec, ki so ga spravili v kliniko prof. Meixnerja, je imel drisko in ne kolere. Pardubice, 28. avgusta. Rodbino čevljarja Ma-zuraka, katero so spravili včeraj v izolirani oddelek tukajšnje bolnišnice, bodo jutri kot zdravo odpustih. Brno, 28. avgusta: Po poročilih tukajšnje name-stnije ni bilo na celem Moravskem nobenega slučaja kolere. Rim, 28. avgusta: Zadnjih 24 ur poročajo iz A-pulije, da je zbolelo na koleri 21, umrlo pa 11 oseb. Požun, 29. avgusta: Pri Heleni Trnka, katera je stopila z ladije »Regensburg in ^e sedaj nahaja v tukajšnji državni bolnišnici, so konstatirali kolero. Dunaj, 29. avgusta. Ker razun umrle Held in zbolele dekle Hofmann, ki ste se obe vozili z ladijo »Regensburg« po Donavi, ni nikdo več zbolel na koleri, se mesto lahko smatra danes za kolere prosto. Požun, 28. avgusta: Policija je dobila nenadoma obvestilo, da se vozi v nekem vlaku Iz Dunaja v Pulj rezervist Ivan Suček, kateri je kolere sumljiv. Vlak so ustavili, dotični voz, v katerem je bil Suček, desinficirali in naznanili slučaj oblastim v vseh krajih, kamor so bili namenjeni potniki v tem vozu. PAOLO MONTEGAZZA. Spezzia, 28. avgusta: Tu je umrl znani fizijolog profesor Paolo Mantegazza v svoji vili v Santo Terenzo. STRELA UBILA TRI DEKLICE. Monaokvo, 28. avgusta. Pri Gernsteinu so se zatekle tri deklice pred nevihto pod slamnato kopico na prostem polju. Strela je udarila v kopico in ubila vse tri deklice. GROF AEHRENTHAL V AVDIJENCI PRI CESARJU. Ischl, 28. avgusta. Danes ob 11. uri dop. je sprejel cesar ministra za zunanje zadeve grofa Aehren-thala v audijenci, da mu je sporočil o važnih tekočih zadevah. V torek zjutraj se poda grof Aehrenthal v Solnograd, kjer ima sestanek z italj. ministrom za zunanje zadeve, grofom di San Giulianom. VČERAJŠNJE SLAVNOSTI V CETINJU. Cetinje, 28. avgusta. Ze od zgodnjega jutra vlada tu živahno vrvenje. Iz vseh delov dežele je došlo prebivajstvo, da se udeleži današnjih slavnosti. Tudi tujcev je došlo zelo mnogo. Zjutraj je sprejel knez Nikolaj mnogoštevilne deputacije iz tu- in inozemstva, med njimi odposlanstvo starih garibaldincev iz Italije, ki so se vojskovali svoj čas v Črni Gori proti Turkom. Pred palačo se je zbrala množica več tisoč oseb, ki je priredila knezu navdušene ova-cije. Cetinje, 28. avgusta. Ob 10. uri dopoldne se je vršila svečana otvoritev novega vladnega poslopja. Slavnosti se je udeležil knez Nikolaj, prestolonaslednik Danilo in ministri. Ob 11. uri dop. je izročila posebna častniška deputacija z vojnim ministrom na čelu knezu dragoceno častno sabljo. Ob 12. uri se je položil na slavnosten način temeljni kamen za otroško bolnišnico in za kirurgično kliniko, ki se bo postavila na stroške italjanske kraljice Helene. Te slavnosti se je udeležila cela knežja rodbina, italjanska kraljeva dvojica, veliki knez Peter Niko-ljevič s soprogo, srbska princezinja Helena in vsi uradniki. Popoldne je dospel v Cetinje srbski prestolonaslednik Aleksander. Petrograd, 28. avgusta. Car Nikolaj je imenoval črnogorskega kralja Nikolaja za generalnega feld-maršala ruske vojske. Cetinje, 29. avgusta. Narodna skupščina je sklenila v svečani seji enoglasno, da se črnogorska kneževina proglasi v kraljevstvo. Knez Nikolaj je predlog odobril in si nadel naslov: Nikolaj I., kralj črnogorski. O tčm je črnogorska vlada v posebni noti obvestila evropejske velevlasti. Cetinje, 28. avgusta. Med deputacijami, ki so se došle poklonit in častitat novemu kralju, sta zastopala dva črnog. armado. Napravilo je zelo velik utls, ko ju je Nikolaj objel in poljubil. ANEKSIJA KOREJE. Tokio, 29. avgusta. Danes je priobčen oklic glede aneksije Koreje po Japoncih. Nova japonska pokrajina se bode zvala Cho-sen. Washington, 29. avgusta. Amerikanski vladi je bil predan tekst pogodbe med Japonci in Korejci s posebno izjavo japonske vlade. Omenjena pogodba ima 8 točk. Prva se glasi: Korejski cesar je odstopil vse svoje vladarske pravice za vedno in brez vsakega omejenja japonskemu cesarju. Naslednje določajo posameznosti glede bodoče uprave in pravic korejskega naroda, osma pa pravi, da stopi ta pogodba z dnevom, ko se objavi, v veljavo. SOCIJALISTlCNI KONGRES V KODANJU. Kodanj, 29. avgusta. Tu je bil včeraj otvorjen mednarodni socijalističrii kongres. Otvoritvene seje se je udeležilo okrog 900 odposlancev iz vseh delov zemlje in 700 časnikarjev. Navzočih je tudi mnogo gostov. NEMIRI V LOBOSICAH. Praga, 29. avgusta. Včeraj se je vršila v Lobo-sicah sokolska slavnost, na katero so odgovorili Nemci takoj z »ljudsko« slavnostjo pretepačev in demonstrantov. Nemci so tudi v manjših gručah napadali Čehe in je došlo do več pretepov. GLAVNA STAVKA V BILBAU. Bilbao, 29. avgusta. V skupni seji tukajšnjega delavskega vodstva z madridskimi odposlanci, se je sklenilo s 17 proti 13 glasom, da se glavna stavka v Bilbau ne bode vršila. DEMONSTRACIJE PROTI ČRNOGORSKEMU KRALJU V BELGRADU. Belgrad, 29. avgusta. Sinoči se je tu uprizorila v gledališču drama črnogorskega kralja Nikite »Balkanska carica«. Ko se je zastor dvignil, je pričela galerija silno demonstrirati proti Nikiti; nemir je trajal celo predstavo in se je kasneje nadaljeval tudi na ulicah. Loterijske številke. Trst, dne 27. avgusta 1910: 3, 79, 56, 40, 34. Line, „ „ „ „ 71, 3, 48, 45, 11. Na znanje. Slišimo, da naš dosedanji, iz naše službe pred več mesci odpuščeni potnik g. Vinko Bonač hodi okoli naših odjemalcev, češ, da je še vedno naš potnik in da za nas dela. — Ker ni res, da bi bil gosp. Vinko Bonač z nami v kakršnikoli kupčijski zvezi in ker s tem gospodom sploh nimamo ničesar več opraviti, zato prosimo naše p. n. odjemalce in trgovske prijatelje, da vzamejo na znanje, da g. Vinko Bonač ni upravičen za nas naročila nabirati in denar inkasirati. 501 3-1 Zvezna trgovina v Celju. Prostovoljna razprodaja gozdov v Socki, kateri so bili prej lastnina grajščine Zalog. Isti se bodo potom parcelacije razprodajali po posameznih kosih na licu mesta (pri brvi Meden graben) dne 1. septembra ob 8. uri zjutraj. 473 6-s I bsbii: I I 297 —23 ŠubieeVa slika Franceta Prešerna ter Groharjev .*. Primož Trubar /. t okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki —————— na zahtevo franko. ———-——— n jihii: n