Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 30 lir
TRST, nedelja 3. julija 1960
Leto XVI - Št. 159 (4622)
LEKCIJA IZ
J
ivšl« fašisti, sedanji pristaši MSI, so včeraj že okrog 2. ure noči pobrali šila in kopi-a:	zapustili	so Genovo,
kjer je bilo vse pripravljeno, da bi se njihov kongres mpgel vršiti v relativno varnih okoliščinah, ker so krajevne oblasti obdale Strateške točke mesta z bodečo žico, v mestu samem pa koncentrirale, tudi iz drugih krajev Severne Italije, številne oddelke finančnih straž, karabinjerjev in policije v popolni bojni opremi. Do preteklega petka opolnoči ni bilo pobenega dvoma, da je Tambronijeva vlada bila odločena storiti vse, da bi se "kongres njenih trenutnih zaveznikov mogel vršiti vprav tam, kjer je bil prvotno določen, tudi kljub temu, da ni bilo prav tako nobenega dvoma, da demokratično in protifašistično prebivalstvo Genove ne more trpeti, da bi se v njihovem mestu zbrali, med drugimi tudi taki, ki so o-sebno odgovorni za smrt premnogih protifašističnih borcev iz Genove in pokrajine- Kongres MSI v Genovi je torej predstavljal za vlado neke vrste preizkusni kamen za ugotovitev njene politične trdnosti.
Kje moramo iskati vzroke, da se je ta preizkus končal za vlado tako porazno?
Vzrokov je nedvomno več, pa tudi njihov značaj in narava sta različni. Predvsem gre tu za pogreš-no oceno položaja, ki jc hkrati posledica pogrešne omneve, da je protifaši-ično razpoloženje prebivalstva ... komunistično rbaslo. Nekaj podobnega si jj; drznil zagovarjati v parlamentu celo notranji minister Spata.ro sam, in to Ip nekaj lir pred uradnim umikom vlade, to je, ko je $e on sam naročii prefek-tji v Genovi, da naj poišče nešitev, ki bo za MSI nesprejemljiva.
j Dahe: vlada je prav ta-o pogrošno domnevala, da
10 tudi v tem primeru poem zadoščalo sklicevanje a načelo’formalistične za-onitosti, češ MSI je zako-lita stranka, ima svoje redstavnike v parlamentu, ji je treba zato zago-viti enake pogoje, kakor sem drugim zakonitim rankam, za nemoteno vr-itev njene zakonite dejav-osti. Pri tem se je poudarjalo, da vlada KD, ki ostala zvesta demokratičnim lačelom in tradicijam protifašističnega odpora, ne 4aore ravnati drugače. Tu Sre očitno za pretvezo: bivši predsednik vlade Scelba (ki vemo, kaj je) je prepovedal MSI. da bi imel kongres v Bariju in je tri teta zapovrstjo preprečil, da bi MSI imel sploh kongres v katerem koli mestu. Toda takrat so bili drugačni časi. in vlade KD niso
potrebovale podpore MSI).
Tretjič: vlada je prav tako pogrešno domnevala, da bo protest levičarske opozicije odjeknil v prazno, medtem ko se je izkazalo, da je bil ta protest le verno tolmačenje protifašističnega odpora vsega prebivalstva, ne glede na njegovo politično pripadnost (če pri tem izvzamemo le Ma-lagodijeve liberalce in monarhiste, pa še desničarske kroge KD). s tem protifašističnim razpoloženjem prebivalstva so morale nujno solidarizirati vse tiste politične stranke, ki so organizirale in vodile borbo proti fašizmu in nacizmu. In dejansko so bile tu vse: socialisti, komunisti, republikanci in ^liberalci* (to' je radikalci, ki so prelomili z Malagodijem in ustanovili radikalno stranko,' ker je Malagodi zapeljal liberalno stranko v vode italijanskega industrijskega, trgovskega in finančnega velekapitala). Tu je bil svet kulture in znanosti: profesorji, pravniki, ki so v znak protesta prekinili z izpiti in pisali protestni pismi predsedniku vlade, notranjemu ministru in predsedniku republike ter zahtevali razpust MSI. Tu ni bila uradno le KD, ker se je znašla v skrajne nerodnem položaju spričo dejstva, da MSI podpira njeno vlado. Tudi njena sindikalna organizacija CISL se je znašla v precepu: spričo protifašističnega odpora v vrstah svojega delavstva se je glede prve splošne stavke 30. junija zatekla h kompromisu, ko uradno ni sodelovala pri stavki, prepustila pa je svojim članom, da se odločijo sami; glede druge splošne stavke, ki bi se bila morala vršiti včeraj, pa jej — pod pretvezo, da gre za stavko političnega značaja — prepovedala udeležbo svojim članom, ker je bila prepričana, da bo šla vlada v tej zadevi do kraja (in o taki odločenosti Tambronijeve vlade res ni mogel obstajati nikakršen dvom!). In vendar...
Kaj se Je zgodilo? Zakaj se je Tambroni premislil? Saj bi prav gotovo šel do kraja, da ni naletel na razsoden odpor političnega vodstva KD, ki je moralo poseči vmes, da ne bi bilo prišlo do katastrofe. Kajti, kdor ima le količkaj čuta za položaj, je moral vedeti, da bi se kongres MSI v Genovi nujno začel in končal v krvi, pri tolikšnem ogorčenju demokratičnega in protifašističnega prebivalstva v Genovi sami in v drugih krajih še vedno žive protifašistične tradicije Severne Italije spričo tako očitne provokacije.
In kaj sedaj?
S tem »neuspehom* Tambronijeve vlade se je izoliranost KD še poglobila;
Tambroni sam se je moral dokončno prepričati, da je sklicevanje na golo formar listično zakonitost povsem nezadostno, ko je vsemu svetu znano, da MSI ni nič drugega kot politična reorganizacija fašističnih ostankov, in da gre za protiustavno in protizakonito fašistično organizacijo, ki jo je treba takoj razpustiti; dokončno je skrahirala tudi blokovska teza o «ko-munističnih agitatorjih*, ki naj bi v Italiji vedrili in oblačili, ko gre za upravičene zahteve vsega delovnega ljudstva in za zgovorno protifašistično in na predno razpoloženje ogromne večine italijanskega prebivalstva, s tem pa tudi domneva Tambronijeve vlade, da je moč s politiko znižanja cen preslepiti in uspavati protifašistično in napredno zavest italijanskega naroda; s porazom vlade v Genovi je hkrati propadel poskus politične u-smeritve v desno, oziroma maskiranega poskusa take usmeritve z obnovo centri-stične vlade, ker je PLI tu-di|v tem primeru dokazal, da nima nič skupnega s protifašistično tradicijo italijanskega ljudstva in italijanske republike; dogodki v Genovi in drugod so posreden, a nič manj zgovoren odgovor tudi raznim Pacciardijem, Rossijem et Co., ki so pripravljeni zvezati se tudi s hudičem, da le ne bi prišlo do vlade, ki bi načela vprašanje temeljitih in neodložljivih gospodarskih in socialnih reform.
Dogodki v Genovi pa so posredno okrepili stališče političnega tajnika Mora in njegovih pristašev, pa tudi levičarskih struj KD, oslabili pa desničarske nosprot-nike v vrstah te stranke proti politiki levega centra (da o odgovoru, ki so ga ti dogodki dali tudi vsem reakcionarnim in klerikalnim krogom v vrhovih cerkvene hierarhije sploh ne govorimo) .
Kaj bo z vlado? MSI ji ne bo zlepa odpustil, da ni bila v stanju, oziroma da ni hotela makar streljati v antifašiste, da bi fašisti mogli nemoteno zborovati. Napovedali so, da bodo iz tega potegnili »logične* politične in parlamentarne zaključke, to je, da bodo odrekli podporo Tambronijevi vladi v parlamentu
Od tega trenutka dalje je torej Tambronijeva vlada virtualno v krizi in bi morala podati ostavko. More sicer vleči do prihodnjega glasovanja; more tudi kako drugače paktirati z MSI (dasi je po vsem tem taka možnost skrajno neverjetna) : čut za poštenost pa bi zahteval, da blada poda ostavko, ker je ljudstvo izreklo dokončno sodbo o njenem ravnanju.
HREŠČAK
m
iSi'
V teh
141! maturantov
na klasični
maturanta iz realne gimnazije ;
, ker polagajo, aMfriiz pit. - Skupno jo letos Izmed teh je 14. kandidatov iz Gorice (11 realno gimnazijo prčfesoija Cronio, ki izprašuje
lllllllllllllltllllllll
Po zmagi demokratičnega ljudstva v Genovi
Tambroni bo prisiljen podati ostavko?
Včeraj popoldne ga je sprejel Gronchi, nato pa še Moro - Danes bodo v Genovi tri velika zborovanja; govorili bodo Longo, Terracini in Secchia-Parripa bo govoril na sestanku Sveta odporniškega gibanja
ČLOVEK: ccMoj up je šel po vodi . .
Z£lO
'zttmv
mandanti posameznih enot. Zvečer je poveljstvo karabinjerjev sporočilo prefekturi, da je položaj v mestu izredno napet in dramatičen ter da se zato svetuje pomiritev. Vse o-
(Od našega dopisnika)
GENOVA, 2. — Čeprav je danes v Genovi po ulicah še polno karabinjerjev, čelerinov in financarjev, ki v popolni bojni opremi stojijo v skupinah na najbolj strateških točkah in so v središču mesta postavljene žične pregrade ter španski jezdeci, ne more to izbrisati izrednega razpoloženja, ki preveva vse genovske meščane.
Ze navsezgodaj zjutraj so meščani zvedeli, da so se fašisti ponoči umaknili. Splošna stavka je bila preklicana. Toda čeprav so bile trgovine odprte in se je promet normalno razvijal, večina delavcev ni odšla na delo. Zbirali so se na ulicah in trgih in se objemali in povsod je bilo slišati le besedo:	«Zmaga! Zmagali
smo! Genova je zmagala!
Antifašisti so še enkrat premagali fašiste! Živela rezistenca! Živel 25. april in 2. julij! Proč s fašisti!« itd. itd.
Napetost, ki je trajala v mestu do zgodnjega jutra, se je umaknila veselju, ki je eksplodiralo z neznansko silo.
Ljudje so dobesedno zasuli z rožami in venci spominski plošči padlim partizanom na Ulici XX. septembra. Med cvetjem pa je bilo videti številne protifašistične napise.
Zmaga! Genova je zmagala!
Meščani — ne glede na politično pripadnost — so ponosni. kot so bili ponosni 25. a-prila leta 1945, ko je nemški general Meinhold podpisal predajo.
Ljudje hočejo vedeti podrobnosti o nočnih dogodkih, ki so vplivali na odločitev o preklicu fašističnega kongresa. Bivši partizani, ki so bili vso noč na nogah, vedno znova opisujejo potek dogodkov ter pravijo, kako so fašisti bežali.
Sinoči je bila vsa Genova pripravljena na bitko. V mestu so bile edinice karabinjerjev, čelerinov in financarjev, ki so jih pripeljali iz Turina,
Parme, Milana, Vicenze, Padove in drugod, skupaj kakih 15.000 mož, ki so bili opremljeni z brzostrelkami, solzilni-mi bombami in pendreki. Na najvažnejših križiščih so bili oklepni avtomobili ter hidranti s pobarvano vodo, medtem ko so za bodečo žico posedali že trudni vojaki. Glavni stan policijskih sil je bil na kvesturi, kjer so bili zbrani Po-
stalo je znano: prefektova ponudba antifašistom, izjava fašistom, da.ne more jamčiti za varnost itd.
Danes popoldne so zadnji fašistični delegati zapustili mesto. Spet je prišlo do majhnih incidentov, tokrat pred hotelom «Colombia», tako da je intervenirala policija in demonstrante razgnala.
Od 60 v četrtek aretiranih antifašistov so jih danes izpustili na svobodo 42.
Za jutri so v Genovi napovedana tri velika javna zborovanja, na katerih bodo poleg drugih govornikov govo-
rili Longo, Terracini in Secchia. Svet odporniškega gibanja pa se bo sestal pod vodstvom Parrija Ob 9.30 v gledališču «Duse».
E. KRAUS
(Od našega dopisnika)
RIM, 2. — Dejstvo, da Je vodstvo MSI sklenilo odreči podporo Tambronijevi vladi in KD povsod tam, kjer se vzdržuje s fašističnimi glasovi, je postavilo tako vlado samo, kakor tudi KD pred vrsto precej zapletenih vprašanj. Desničarski krogi KD so računali, da bodo mogli mir-
no vleči do prihodnjih upravnih volitev, sedaj pa je zaradi dogodkov v Genovi mirno življenje postavljeno na tehtnico. Tambroni je sicer trdoživ in bo poskušal nemogoče,' da se obdrži na oblasti, a je zelo malo verjetnosti, da bi desničarske stranke bile pripravljene podpreti vlado v sedanjem težavnem po.ozaju ne da bi vlada pristala na nekatere njihove zahteve in se s tem politično kvalificirala. PDI pa je že itak uradno izjavil pred časom, da KD ne more več računati na njegovo »brezplačno)) podporo.
‘gplt
Š&ŽČVA' ti- • -	'i!
Razgiban prizor s četrtkovih protifašističnih demonstracij v Genovi: skupina antifašistov je prevrnila avtomobil policijskim agentom, ki so po nepotrebnem izzivalno napadli mirno manifestacijo
O vsem tem si je tudi Tambroni sam povsem na jasnem. Ko ga je danes sprejel predsednik republike Gronchi, mu je Tambroni moral poročati predvsem o porazu vlade v Genovi, kjer se kongres njenih bivših zaveznikov ni mogel vršiti, kljub temu da je vlada uradno izjavila tudi po svojem notranjem ministru, da je dolžna poskrbeli, da se kongres vrši nemoteno. Hkrati pa mu je moral sporočiti «ža)ostno» vest, da so parlamentarci MSt odrekli podporo in da se sedaj njegova vlada nahaja v manjšini’ v poslanski zbornici. Kaj mu- je dejal Gronchi, ni znano; vendar pa je značlno, da je šel Tambroni kasneje na posvet k političnemu tajniku KD Moru. Tudi o vsebini tege razgovora ni še nič znanega, le agencija ANSA ve povedati, da se med razgovorom niso obravnavala določena vpra-šanja in da je razgovor le nudil priliko za »izmenjavo misli o vprašanjih splošnega značaja«. V nekaj podobnega pa ne more verjeti nihče, ko pa je kakor na dlani, da sta se morala razgovarjati o prav določenih stvareh:	predvsem
o dogodkih v Genovi in o odpovedi podpore MSI vladi Kf^ hkrati pa o tem, kaj naj sedaj stori Tambronijeva vlada in kaj o vsem tem misli vodstvo KD.
V zvezi z dogodki v Genovi sta Nenni in Saragat postavila predsedniku vlade interpelacijo, v kateri ga vprašujeta, «kakšni so nameni vlade po položaju, ki se je ustvaril V Genovi, in spričo nevarnost^ ki ogrožajo deželo kot posledica okoliščine, da fašisti - so-delujejo odločujoče v vladni večini«.
Dogodke v Genovi in poraz, ki ga je s tem v zvez doživela Tambronijeva vlada, izkoriščajo tako liberalci kot tudi monarhisti in obtožujejo vlado, da je sama kriva, ž* je prišlo do tega nerodnega položaja, ker «trdovratno odklanja podporo demokratih nih strank« PDI vidi vzr#-ke za tak položaj v «kronii-ni šibkosti vlad KD tn v stalnem popuščanju levici*. Malagodi pa se zavzema za
(Nadaljevanje na S, straniJj
PrRnoFslrT”iHievTu !c
— 2 —
3. julija 1960
Aktualni
portreti
ADEN ABDULLAH OSMAN dosedanji predsednik zakonodajne skupščine italijanske Somalije in prvi začasni predsednik somaiske republike. A-den Abdullah Je eden najuglednejših somalskih državnikov. Dva njegova sinova študirata v I-taliji.
ABDULLAH ISSA ministrski predsednik nove somaiske republike. Star Je 37 let in izvira prav tako kot predsednik nove republike iz plemena Hania. Pravijo, da velja za najboljšega somatskega politika. Naklonjen Je najširšemu sodelovanju vseh neodvisnih atriških držav.
us
mF ■
PfjfJ L?;!r
PROF. MARTIN STRELL kateremu Je pred nedavnim skupno z bolgarskim znanstvenikom Antonom Kalojanovom uspelo u-stvariti sintetični klorofil v epruveti iz mineralnih substanc. Znanstvenika sta delala na tem skoraj 20 let. Njuno odkritje bo velike važnosti za prehrano človeštva.
JOSEPH KASAVUBU prvi predsednik nove ne. odvisne afriške republike Kongo, lci Je bila svečano in uradno proglašena 30. junija. Kasavubu Je voditelj politične stranke »Akabon. Proglasitvi republike Je prisostvoval tudi belgijski kralj.
MARLON BRANDO e prispel iz Nevv Yorka Pariz, kjer se je sestal producentom Sam Spie ;elom in režiserjem Da-idom Leanom, s kateri-na bo snemal nov film. >regledati se bo dal tuli od nekega znanega levrologa, ker boleha na živčni izčrpanosti.
Sedem dni v svetu
Razorožitev
se
v New York
Prejšnji teden smo poročali, da je na razorožitveni konferenci v Ženevi prišlo do zastoja sovjetska delegacija je upravičeno protestirala proti zavlačevanju zahodnjakov z odgovorom na nove sovjetske predloge, ki jih je mednarodno javno mnenje ocenilo za konstruktivne, ker so se približale zahodnim. Sledile so ostre polemike, dokler ni prejšnji ponedeljek sovjetska delegacija sporočila, da se ne bo več udeleževala sej «odbora desetorice» in je sejo zapustila skupaj z ostalimi štirimi vzhodnimi delegacijami. Voditelj sovjetske delegacije, Valerjan Zorin, je izjavil, da je na konferenci nastal «nedopusten položaj, ker zahodne delegacije še vedno niso odgovorile na sovjetske predloge* ter predložil, da se vprašanje razorožitve lahko bolj plodno obravnava na prihodnjem zasedanju generalne . skupščine OZN. Hkrati je sovjetski predstavnik v OZN izročil generalnemu tajniku pismo, v katerem se predlaga, naj se na dnevni red 15. zasedanja glavne skupščine OZN vpiše razorožitveno vprašanje in obravnava položaja, ki je nastal v zvezi z resolucijami, ki jih je odobrila skupščina lani v novembru. Pismu je bila prilo-
lIlilintlllllullllimiMIIIIIMIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIII
ALI VES...
— da je sicilijanski fašistični tednik «1 Vespri d’lta-lia», ki že dvanajsto leto izhaja v Palermu, na veliko veselje vseh črnosrajčnikov in v še večjo zabavo vseh antifašistov objavil v svoji zadnji številki članek z naslednjim naslovom (z ogromnimi črkami);
sRlVEhAZlONl SENSA-ZIONAL1» — Nel 1953, quan-do la citta di San Giusto ge-meva sotto il tallone di Win-terton — TRIESTE ERA PRONTA IN ARMl PER LI-BERARE LNSTRIA, FIUME E DALMAZIA — Mentre i giovani si armavano clande-stinamente e il liceo G. O-berdan veniva trasformato in un vero arsenale — BOR. GHESE OFFRI’ AL, GOVER-NO 500 UOMINI PRONTl A TUTTO.
(Prevod:	((Senzacionalna
odkritja — Leta 1953, ko je mesto Sv. Justa ječalo pod Wintertonovo peto — Trst je bil pod orožjem pripravljen osvoboditi Istro, Reko in Dalmacijo. Medtem ko so se mladinci tajno oboroževali in ko je bil licej G. Oberdan spremenjen v pravi arzenal — Borghese je ponudil vladi 500 mož pripravljenih na vse.»)
Mnogo zabavnih pripomb bo prav gotovo povzročila med našimi čitatelji številka 500 (pet sto) in beseda «mož», ker se bodo spomnili, da je bil Borghese poveljnik X. Mas. (Fašistični tednik ga imenuje ((legendarni poveljniku!)
žena spomenica, v kateri se obtožujejo ZDA in njthovi zavezniki, da se na vse načine trudijo ovirat i sleherno praktično obravnavo novih sovjetskih predlogov ter da so zahodne države imele namen torpedirati razorožitveno konferenco. Hkrati je Hruščev poslal Eisenhomer-ju in predsednikom ostalih štirih zahodnih vlad (Anglije, Francije, Italije in Kanade) pisma z obrazložitvijo vzrokov sovjetske poteze.
Zahodni delegati so to potezo takoj obsodili kot »propagandno potezo» in vrgli vso odgovornost na SZ za razbitje konferenčen ter hkrati izjavili, da so za nadaljevanje pogajanj in so sejo tudi nadaljevali brez vzhodnih delegacij. Ameriški delegat E atom, ki je pred tem prišel s posvetovanja v Washingtonu, je obrazložil nov ameriški načrt, ki predvideva tri razdobja za «splošno in popolno razorožitev pod dejanskimi mednarodnim nadzorstvomn, vendar pa ne določa nobenega roka, Ze v prvi točki predlaga ustanovitev nadzorstvene organizacije in šele nato prepoved vozil, ki prenašajo orožje za množično uničevanje. Naslednjega dne pa so tudi zahodne delegacije sklenile, da se delo konference zaključi in da bodo nove predloge — na podlagi ameriških — sporočili skupščini OZN, vendar pa bodo zahodne delegacije ostale v Zeneci tv upanju, da te komunistični delegati vrnejo h konferenčni mizi*.
Objektivni poročevalci iz Washingtona so takoj poudarili, da je vest vzbudila tvečje presenečenje nad nenadnostjo te poteze, kot pa presenečenje nad samo potezo*, ki	so	jo očitno	pričakovali.	V	Parizu pa	je	u-
gledni dnevnik »Le Monde* zapisal,	da	se zahodne	sile	v
Ženevi	niso nahajale	v	u-
godnem položaju in da »se niso mogle koristno pogajati in popuščati, kot je bilo za kompromis nujno potrebno*. Zakaj? tZaradi negotovosti ameriške politike pred predsedniškimi volitvami; zaradi težav, na katere je Eisenhomer naletel pri poskusu, da spravi v sklad stališča državnega departmaja, Pentagona in Komisije za atomsko energijo, ter končno zaradi francosko-ameriških sporov glede jedrskega raz-oroževanja.*
Zaradi tega prevladuje mnenje, da bodo morali zahodnjaki v bodoče pokazati mnogo vel razumevanja, gibčnosti in dejanske pripravljenosti na kompromis, če zares iskreno želijo, da se sporazum o razorožitvi doseže. Pokazalo pa se je tudi, da predstavniki dveh blokov niso najbolj pripravni forum za obravnavanje glavnih svetovnih vprašanj. V Ženevi so ponovno dokazali, da njihova pogajanja niso mogla pripeljati do napredovanja glede vprašanja razorožitve.
Prav zaradi tega bo vsekakor za rešitev tega vprašanja mnogo bolj ustrezala generalna skupščina OZN, če se ne bo spremenila v propagandno borbo. Nikakor pa ne gre za dokončno razbitje pogajanj o razorožitvi, temveč za približno trimesečno prekinitev, t. j. do septembra, ko se bo skupščina OZN sestala. Tedaj bodo prišle do besede lahko
vse države, <saj gre za vprašanje, ki zanima ves svet, in je zaradi tega logično, da se to vprašanje obravnava ob sodelovanju vseh držav. Ni dvoma, da bodo izvenblokovske države predstavljale pozitiven moralnopolitični pritisk, ki bo lahko pospešil približevanje nasprotujočih si stališč in prispeval k napredku sporazumevanja o razorožitvi.
Neuspeh pogajanj za
Od prejšnje sobote do srede so se trije predstavniki alžirske vlade pogajali s predstavniki francoske vlade v Melunu pn Parizu, da bi pripravili vse, kar je potrebno za začetek pogajanj med obema vladama o dokončni rešitvi alžirskega vprašanja. Z alžirske strani je vodil pogajanja odv. Bu-mendžel, s francoske strani pa Moris. Ko je bilo v sredo zvečer objavljeno frunco-sko uradno poročilo, je bilo jasno, da so že pripravljalna pogajanja doživela neuspeh. Poročilo govori o tiskanju o častnem koncu bojev, ki še trajajo, o ureditvi vprašanja orožja in o u-sodi alžirskih borcev*. »Ker so se sedaj ti pripravljalni razgovori končali, morajo alžirski odposlanci čimprej ponovno odpotovati v Tunis.*
Včeraj pa je po vrnitvi v Tunis Bumendžel izjavil: «Mi smo odšli v Francijo,
(Nadaljevanje na 8. strani)
Afriški sprehodi
^MALIJA
Francija: Br... Tukaj mora zboleti človek za srbečico
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiutiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiliiiiiiliiilliHiiiiiiiii
Odkrivanje zavese nad drugo svetovno vojno
Tajni razgovori med A. Dullesom in nacisli v letu 1943 v Švici
Moskovski tednik «Novoje vremja» obljavlja na osmih, straneh dokumente SS in komentar k tem razgovorom
MOSKVA, julija 2. — V včerajšnji številki sovjetskega tednika »Novoje Vremja* je na drugi strani objavljena fotokopija zaupnega dokumenta obveščevalne službe nacističnih oddelkov SS, v katerem je govora o razgovorih Himlerjevega odposlanca princa Hohenloea z Amerikancem Mr. Ballom.
Osebnost Mr. Balla in dokumenti, ki so tokrat prvič objavljeni po vojni, se nanašajo na voditelja obveščevalne službe Allena Dullesa. »Novoje Vremja* prinaša s temi dokumenti o tajnih razgovorih med Allenom in Dullesom in Hitlerjevci leta 1943 v Švici vrsto novih in doslej nepoznanih podatkov. Tako objavlja časopis na primer celotni tekst razgovorov, ki jih je imel Dulles s princem Maxom Hohen-loem. Najbolj zanimivo pa je, da so bili ti razgovori 15. februarja 1943, to je samo dan po zaključku zgodovinskih razgovorov v Casablan-
ftariio	in
Nedelja, 8. |nllja 1900
Radio Trst A
8.30: Poslušali bosie... 9.: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenske narodne pesmi; 12.10: Za vsakogar nekaj; 13.00: Yvette Hornec in njen ansambel M-usette; 13.30: Glasba po željah; 14.30: Nadaljevanje Glasbe po željah; 15.: Poje Glorgio Consolini z orkestrom Lelia Luttazzija; 15.40: Vokalni tercet »Metuljček*; 16.: Igor Stravinsky; Svatba; 16.25: Glasbeni album; 17.40: Operne arije in dueti; 18.00: Ciganski motivi- 18.30: Slovenske zborovske pesmi; 19.15: Glasbeno potovanje; 20.30; Melodije iz filmov; 21.00:	Pesniki in rvj-ih
stvaritve; »Giuseppe Ungaretti*; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Koncert godalnega kvarteta Car-mirelli; 22.30: Južnoameriški odmevi; 23.00: Jackie Gleason in njegov orkester; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji.
Trst
7.15:	Kmetijstvo v deželi;
9.30: Danes na stadionih; 13.00: Ura Julijske krajine.
la, Negrctvi, Toriellt; 13.: Tour de France; 14.30: Operna glasba; 16.00: Lahka glasba in Tour de France; 17.00; Operetna glasba; 17.30: Koncert Franca Ca-racciole; 22.45: Koncert violinistke Ide Haendet ln pianista Antonia Beltramija.
II. program
9.: Jutranje vesti; 10.; Glasba za praznični dan; 15.: Discobolo; 16.: Variete; 17.: Glasba ln šport; 20.:	Tour de France;
20.35: Variete Iz Santa Mari-nella.
///. program
17.15: Sklaube Koberta Schumanna; 19 00: Johan Sebastian Bach; 20.00: Večerni koncert; 21.30; Saiomejev ples; 23.20; Slovo.
Slovenija
Koper
7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Domače novice; 8.05: Kmetijska oddaja; 9.15:	Zabavni
zvoki; 10.30: Odlomki Iz oper; 11.15;’Nedeljski koncert; 12.00: Pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba za vas; 12.40: Tedenski zunanjepolitični pregled; 12.55: Glasba za vas; 13.30: Sosi^ri kraji in ljudje; 14.00; Glasba po željah; 22.15:	Plesna glasba;
22.35:	Športna	nedelja; 22.40:
Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30: Oddaja za kmete; 12.10: Pojejo Bonfiglloli, Guldi, Latll-
7.15:	Koncert pihalnih godb;
8.00:	Mladinska radijska igra;
8.50: Z vedro glasbo v novi teden; 10.00: Se pomnite, tovariši... France Bevk: Med težkimi urami veseli trenutki; 10.30: Glasba starega Dubrovnika; 11,: Radi Jih poslušate (Spored zabavne glasbe); 11.30:	Nace
Grom: Z leti postajam mlad (reportaža); 12.: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30: Za našo vas; 13.45: Koncert pri vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30: Nekaj zborov Hrabroolava Volariča; 15.45: Od Griega do Čajkovskega; 16.05; RTV Ljubljana v gosteh v Tovarni emajlirane posode v Celju; 17.: Stodvajset minut športa ln glasbe; 20.05: Naši partizani poj* ... 20.30: »Veš, poet svoj dolg?* (Llterarno-glasbena oddaja); 21.15: Za razvedrilo na
predpraznični večer; 22.15: Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10: Lepe melodije - velikimi zabavnimi orkestri
Ital. televizija
9.45; Kmetijstvo v Italiji; 10.15: TV za kmetovalce; 16 30: Športni popoldan (direktni prenos atletskega tekmovanja Iz milanske Arene); 17.45: TV za otroke; 18.45:	Eroica (film);
20.10: Ki-noselekcija; 20.30: TV dnevnik; 20.50: Carosello; 21.05: TV roman »Tom Jones* (šesta ln zadnja oddaja); 22.Oj: Taki smo — pogovori med Italijani; 22.40: Športna nedelja in TV dnevnik.
Ponedeljek, 4. julija
17.00: TV za otroke; 18.30: Popoldanski TV dnevnik; 18.45: Italijanski sprehodi; 19.05: Poje Vilma de Angelis; 19.35: Oddaja za delavce; 20.05: Telešport; 20.30: TV dnevnik; 20.50: Carosello; 21.05:	Potovati; 21.35:
Film meseca »Sedem satnora-jev»; 2230: TV dnevnik.
Jug. televizija
Zagreb, 10.30: «Porky», zgodba iz serije TV filmov o Las-nos; 20.00: TV dnevnik; 20.20: sle; Beograd, 11.00: Zunanji pre-Kulturna panorama. Ljubljana, 20.30: Ekspedicija na Himalajo 20.50:	Koncert zabavne glasbe
— prenos z vrta JLA. Beograd, 21.50: Sedem dni.
ponedeljek, 4. Julija
Beograd, 20.00: TV dnevnik; 20.20: Tedenski športni pregled. Ljubljana, 20.30: TV kiosk. Zagreb, 20.40: Ranko Marinkovič: »Oko božje*, TV drama. Ljubljana, 21.30: «Edinl izhod*, celovečerni jugoslovanski film.
Allen Dulles
ci med Churchillom in Roo-seweltom, razgovor, na katerih je bilo odločeno, da je treba Nemčijo za vsako ceno zrušiti na kolena.
Objavljanje te afere je toliko bolj delikatno, ker gre za živo osebnost in človeka, ki zavzema v ameriški hierarhiji razmeroma visoko mesto. Posebno preseneča v objavljenem nacističnem dokumentu to, da Hitlerjevci tratirajo AUena Dullesa kot posebnega poslanca samega tedanjega ameriškega predsednika Roosewelta. Dulles je — kot je znano — bil o-polnomočenec ameriške obveščevalne službe, toda na teh razgovorih ni predstavljal ameriškega predsednika, kar v svojem komentarju v objavljenem tekstu podčrtujejo tudi sovjetski avtorji, ki poudarjajo, da si je Allen Dulles dejansko sam pripisal to funkcijo in da je predstavljal tiste ameriške kroge, ki so težili za tem, da pride do dogovora z Nemci, ne pa ameriškega predsednika Roosewelta.
Po tem sovjetskem viru je imel Allen Dulles v razdobju od 15. januarja do 13. aprila z odposlanci SS v švicarskem mestu Bernu tri sestanke. Na teh sestankih je bil prediskutiran tedanji mednarodni položaj in prišlo je do soglasja o vrsti pomembnih vprašanj. Namen teh sestankov in razgovorov je bil, da se najde način in pot kako rešiti Nemčijo, kako najti nek izhod zanjo in kako bi even-tuelno prišlo tudi do sklenitve ločenega sporazuma med njo in ZDA. Dulles in njegov tedanji pomočnik Roberts sta sodeč po dokumentu v »Novoje Vrem j a* smatrala, da bi bilo mogoče v Evropi vzpostaviti novi red, ki bi bil nekega dne lahko sprejemljiv tudi za Anglo-saksonce in ki bi predstavljal osnovo za novi svetovni red, o katerem se je v tistem času mnogo govorilo.
Tako je Dulles v teh razgovorih pristal na to jn priznal, da ima Nemčija pravi-
Dulles dal Nemčiji tudi razumeti, da ne bi bil naspro-
co do industrijske hegemonije v Evropi. Prav tako se je sklenilo, da ne prihaja v poštev ločitev Avstrije od Nemčije. Končno je Allen mčiji i bi bil
ten niti taki rešitvi češkega problema, po kateri bi Češkoslovaška ostala v okviru rajha. Bilo je torej govora o veliki federativni Nemčiji, ki bi bila reorganizirana in v kateri bi bile v tesno povezani federaciji tudi podonavske države. Taka Nemčija bi imela nalogo predstavljati sanitarni kordon proti napredovanju boljševizma Kljub temu, da je dal Hitlerju priznanje in da ga je smatral za «velikega» pa je
Allen Dulles vendarle izrazil dvom v to, da bi na čelu take nove Nemčije mogel ostati ta vojni zločinec poudarjajoč, da bi se taki rešitvi upiralo anglosaksonsko javno mnenje in da bi je ne hotelo sprejeti.
Te razgovore je, kot je razvidno iz objavljenega materiala, prekinil razvoj vojnih dogodkov. Iz tega, kar je napisanega v novi številki tednika #Novoje Vremja* na celih osmih straneh je očitno, da niti sami avtorji komentarja ne verjamejo v to, da bi mogla misija Allena Dullesa v letu 1943 roditi uspeh glede na tedanje stališče Roosewelta in Churchilla in glede na razpoloženje britanskega in ameriškega naroda proti Hitlerjevi Nemčiji,
Podatki in dokumentacija so dogovor Dullesa na njegovo izjavo iz leta 1943, da ni bilo nikoli nobenih stikov z Nemci razen z onimi, ki so bili izraziti Hitlerjevi nasprotniki. Objava teh dokumentov in materiala pa predstavlja v vsakem primeru tudi odgovor na Dul-lesovo akcijo v zvezi z poleti letal vrste «U-2» nad sovjetskim ozemljem, za katere ga imajo tukaj za ne-odgovornejšega.
Ne glede na vse to je v zadnjem času zanimivo, da se odkrivajo strani zgodovine tudi za širšo javnost na osnovi dokumentov, ki so bili doslej nepoznani. Po filmu o Hitlerju in njegovem truplu, je to v kratkem času že drugi primer, da se ponovno dviga zavesa nad sceno druge svetovne vojne.
POLETI NAJDETE V
tigovini čevljev- ul
Drevored XX. septembra 16 najbolj elegantne čevlje za morje, gore, deželo po najugodnejših cenah.
OBIŠČITE NAS!
TVRDKA
JOŽEF SILA
UVOZ
IZVOZ
vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa.
TRST - Rit/a liritniala št. B-l - Telefon 37-004
Pri
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebianca. vogal XXX Ottobre, dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PEHMAFLEX — Cene ugodne
10.-25.IX.1960
SploSni mednarodni vzorčni velesejem — IX. teden usnja ln obutve — VI. sejem obrtništva — VIII. razstava strokovne In znanstvene knjige — V. razstava regulacijske in merske tehnike ter avtomatizacije — Modna revija.
Običajni vozni popusti na lugoslovansklh železnicah ln ladjah.
TRST - UL Moreri 7 Telefon it. 28 373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v rsv kraje, tudi r inozemstvo
MARCELO SIEEA
TRST, Ul. Roniagna štev. 24, tel. 31207
nudi ustekleničena istrska vina - kabernet - borgogna - refošk - malvazija - laški riesling ter briški tokaj in merlot — Zaloga pristnih kraških pršutov
Tvrdka LORENZI
TRST. Ul. S. Lazzaro 17, tel. 24-245
in mehanična delavnica v Ul. S. Francesco 31
Izvaža:	ISO	muto,
EVV 175 c.. PAHILLA 125 c., Parilla 230 c., Alpino, Ducatti 98 šport, ter Lambrete in Vespe — rabljeni in generalno popravljeni od 60.#M.— lir dalje. — Pelje čez mejo v Sežano.
]0) • o *
LJUBLJANA
LJUBLJANA Mestni trg it 24 Telefon centrala 21407, 20308
Odkupuje in prodaja folklor ne. umetno obrtne izdelke iz cele Jugoslavije Bogata m pestra izbira v naših trgovinah Vas bo vseshan-sko zadovoljila
LJUBLJANA • BEETHOVNOVA 11
TELEFON 23-931 do 23-940 TELEX 03-112
Največje slovensko podjetje
za izvoz lesa in lesnih izdelkov
Mehak in trd žagan les — Zaboje — Gozdne proizvode — Gclulozni les — Drva za kur|a-Izvaiamo s	vo — Vezane in panel plošče — Lesovinske
--------- jjj.	plošče —- Stole iz upognjenega lest — Dgljc
— Furnirje — Parket« — l/esene hiše — Lesno galanterijo — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo — Serijsko in luksuzno pohištvo
Oglejte ni n n še proizvode v lesnem paviljonu na tržaškem velesejmu
BEOGRAD - Trg Republike, st. 3 - Tel. 21794, 5,6- Te/ex 01 235 • P. O.B. 60
Podjetje za prodajo, Izvoz tn uvoz losa ln lesnih izdelkov, zastopano v vseh svetovnih oenirth
IZVAŽA: “ vse vrste pisarniiKe opreme - vse vrste televiziJsKih, radio in gramofonskih ohišij . vse vrste lesne galanterije in drugih lesnih proizvodov, montažne hišice in ple-tarsKe proizvode, furnir, parKet. lamel parKet, šper plošče in panel plošče, rezan trd in mehKi les, les za proizvodnjo celuloze in drva za Kurjavo • vse lesne Kemične proizvode
|| y £ Ž A : * v*e vrste lesa in lesnih proizvodov
PROJEKTIRAMO IN IZDELUJEMO VSE ENTERIERE
— 3 —
3. julija 1969
r
^BRANKO	V.
J]
da fe nh	1	i^el ’ lim je b°ieče odgovarjala,
Morala i lhUZ?,Spod b°9' Tedaj 50	sc	šele *™W-
da np tl Jiin sama zase čim	glasneje moliti,
booa z rete p	f	pso : Kajti psovali	so	tudi njenega
Verjela l	Sovonlt so besede, ki	jih	ni razumela,
bila JntJ,J gospoda boga z reke. čemu, ni vedela. Ni oua gotova, kaj to pomeni.
SrJJaZ°Vj}aJl \ ^Puščeni hm. Postelje ni imela, drthln LJuJ-Jj mJce ni vedel- da ^ njeno telo veliki	oblike- Zjutraj se je vselej prikradla k
veliki reki s tremi velikanskimi mostovi. Slekla se je in skočila v vodo. Toda globoko se ni smela potopiti.
7JlJrJ? ]e:, kal če i° zaloti aospod bog Z reke. In s prstom, v laseh je premišljevala■ kdo ji je pripove-? gospodu bogu z reke. Ni se mogla do-mtsutl. Vendar je prav zagotovo slišala, da obstoji ne-takega.
Sončila se je v grmovju. V bližini pa ni bilo nikogar. in čudila se je svojemu telesu. Danes je drugačno not včeraj. Kaj bo s tolikšnimi prsi? In čemu so se ji stegna tako razbohotila? Kaj bo s tolikšnimi stegni? Uidi poprej je dobro tekla na svojih prejšnjih nogah. Kako se je potegnila v nogah, čemu se je tako odebelila?
Toda gospoda boga se je bala. Morala bi storiti vse, kar bi ji ukazal. Skočila bi v vodo. Kajti gospod og z reke se lahko pojavi nenadoma iz notranjščine potopljenega vlacilca. Kaj bi tedaj storila. Bezati ne oi smela. Gospod bog bi se razjezil. Pograbil bi jo za lase. Morda bi jo poteptal.
Nekega jutra je slišala pijane glasove. Glasno je morala moliti, sicer bi jih slišala. In potem je nekaj zasumelo. Zagledala je temno ramo in zakrila obraz, vprašala je: kdo si? Prišlek pa je molčal. Prestrašila se je, morda je prav gospod z reke.
•Si ti gospod bog z reke?>
•Nisem. gospod bog!* se je zasmejal prišlek. »Ribič sem.*
•Kaj hočeš od mene?*
•Rad bi te prijel za noge in vrgel v reko.*
•Nikar se me ne dotakni!* je prosila dekle.
•Ne bom se te dotaknil, če mi obljubiš da prideš nocoj k reki.*
«čemu naj pridem?*
Ribič se je zasmejal:
•Pokazal ti bom gospoda boga z reke.*
•In kakšen je gospod bog?*
•Gol je, kakor ga je rodila mati.*
«Nikdar nisem videla golega boga.*
Ribič se je nasmehnil:
•Pa golega moškega si videla?*
•Še nikoli nisem videla golega moškega *
Ribičev glas je postal zamolkel:
•če ne prideš, te bom prijel za noge in vrgel v vodo.*
«Mar moram res priti?*
•Pokazal ti bom gospoda boga z reke.*
•Kako ga bom videla?*
•PrtcLi do malega zaliva, tam bo, na obali.*
•Kaj naj storim, ko ga bom zagledala?*
•Storila boš vse, kar ti bo ukazal.*
•In kje boš ti?*
•Ne bom se prikazal, da ne bi razhudil gospoda boga z reke.*
Dekle je zaihtelo:
•Bojim sel*
•Ničesar se ne boj. Gospod bog e reke je dober.* •In če umrem od strahu?*
•Ne bo ti treba umreti od strahu, kajti gospod bog u reke te bo varoval.*
•Pa bi me utegnil ljubiti?*
•Prav zaradi tega ti bom pokazal gospoda boga. Pripoveduj mu o sebi. Poslušal te bo. In vse tvoje prošnje bo uslišal.*
Ribič se je smejal, vedno bolj premeteno. In potem je izginil s pijanimi glasovi svojih prijateljev. Ostalo je le preplašeno dekle. »Oditi moram,* je govorila. •Oditi moram.*
Zvečer se je pripravila. Našla je star glavnik. Imela je dolge lase. Jokala je in se česala. In zatem je z dlanjo gladila staro, zmečkano krilo. Jokala je iz strahu in se boječe pripravljala. Oči je imela vnete. In roke so ji drhtele.
Na bose noge je obula stare čevlje in odšla k obali. Sla je skozi koruzo. Bilo je mračno in bala se je golih zelenih sabelj. Kakor da žele prav njo posekati. In s svojim tenkim glasom, je drhtela od bolečine. Drhtela od bolečine.
Obala je bila tiha in prazna. Stopala je proti zalivu. Voda je pljuskala■ Pljuskala. Kakor da bi kdo z desko tolkel po mokrem perilu. Podrhtevala je. Zdelo te ji je. kakor da so ti šumi in udarci namenjeni njej.
Prikradla se je do zaliva in pogledala. Na obali je nekdo stal. Visok in teman. Pa gladek. še_ nikoli ni videla kaj podobnega. Kakor da bi bil moški. Pa vendar ni bil moški. Obrnil se je proti njej. Vabil jo je z roko. Stopala je bliže in ihtela. In roka je bila vedno večja. Vse nestrpnejša. In zagledala je teman obraz gospoda boga z reke. Imel je zagorelo polt. Pa velika ramena. Bil je brez obleke. Niti krpice ni imel. Prav ničesar.
Z zamolklim glasom je dejal:
•Takoj se sleci. Odvrzi krilo.*
Ko bi rekel, naj skoči v vodo, bi to storila. Ko bi rekel, naj se utopi v vodi, bi se utopila. In naglo se je slačila. In zrla v obraz gospoda boga z reke. Vse tanjši obraz je imel. Vedno tiše se je smejal. In zatem mu je obraz oblil sram. Stala je zraven njega. Brez krpice. Ničesar ni imela. In njeno telo se ni sramovalo. Saj ni vedelo, da je telo. Ni se znalo sramovati.
Vzdihnil je in zamolko dejal v nenadni osramočenosti, ki je bila kesanje:
•Obleci se!*
Dejal je •Obleci sel* in Izginil. Tako naglo je izginil, da sploh ni videla njegovega hrbta.
Ostala je sama, presenečena in gola. Gola in lepa. Preplašena in drhteča. In čudila se je: kaj neki je hotel od nje gospod bog z reke.
Prizor iz Smaregliove opere «Is trska svatba« na maribors kem odra.
V okviru IV. festivala Primorskih prireditev
dSTRShA SVATBA«
v KOPRU in PIRANU
Glavno vlogo bo pela Tržačanka Ada baido orkester bo dirigiral Tržačan Jakov Cipci
V soboto in nedeljo, dne 9. in 10. julija, bo na koprskem renesančnem trgu in na piranski Punti gostovala mariborska Opera z delom Antonia Smare-glie *Istrska svatba*.
•Primorski dnevnik* je pred časom veliko pisal o «problemu Smareglia* ob prvi jugoslovanski izvedbi njegove «/-strske svatbe* v Mariboru, zlasti pa se je zavzel za zgodovinsko krivico, ki jo je skladatelju prizadejala tako imenovana italijanska glasbena kulturna tradicija in posebej še založniška hiša Riccordi, ki je vse do danes onemogočila izvedbe Smareglievih opernih del v Italiji, niti potem, ko je slavni Ar-turo Toscanini izvedel v milanski Scali njegovo opero «L’Oceana* in prav tako slavni interpret Wagnerjevih oper na Bagreutskih Festspiele Hans Richter v newyorški operi Metropolitan isto delo. Kot smo tudi že pisali, je februarja letos postavil poslanec Bologna ministru za turizem in kulturo vprašanje, kako je z izvedbami Smareglievih oper, ker •se baje Jugoslovani pripravljajo, da
bi Smaregli dali ponovno svojo vrednost*. Medtem je mariborska premiera šla že mimo in pred dvema tednoma smo v programih RAI < Radiocorricre) prebrali, da se pripravlja — v radijski izvedbi — opera «Istrska svatba*. Zdi se torej, da so zadnji dogodki razmeroma močno vplivali na to odločitev in da je delno po jugoslovanski zaslugi upati, da bo Antonio Smareglia dokončno «rehabilitiran* tam, kjer ga imajo za svojega, to je v Italiji.
Gostovanje mariborske Opere v Kopru in Piranu pa bo še zategadelj zanimivo, ker nudi možnost za velik obisk in ker si bo opero lahko ogledalo tudi občinstvo iz okolice Pule (Vodnjan), kjer je Smareglia opero pisal in jo temu istrskemu mestecu tudi posvetil, pa tudi Tržačani, ki bodo v tem delu našli veliko glasbenih elementov tega področja. Glavno vlogo, Marušo, bo pela Tržačanka Ada Šardo, dirigiral pa bo tudi bivši dirigent Tržaške filharmonije Jakov Cipci. Začetek obeh predstav bo ob 20,30,	MiLi
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiibiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii |||||||||||||||,||| iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,!!!!!!!!!!!,,!!! mini iiii^imiiiminii iHiiminiiiiiiiiiiuiiiiiimimiitiiiiiiiminniiiiiiinMiHuiMiiiiiiiiaauiiiiiHiuiHiiiiiiiiiMiHiiniK
Ob novih dveh knjigah Borisa Pahorja
PEVEC MRAČNE PREROK BOLJŠE
PRETEKLOSTI
PRIHODNOSTI
Skoro hkrati sta izšli dve knjigi tržaškega pisatelja Borisa Pahorja: pri ((Mia-dinski knjigi» zbirka novel in črtic z naslovom «Kres v pristanu* in pri •Slovenski Matici* podobna zbirka »Na sipini*. Zbirki se med seboj dopolnjujeta, tako da ju lahko imamo za neko celoto.
Naj pa takoj v začetku povem, da moj prikaz ni nobena literarna recenzija, temveč samo odraz vtisov, ki jih napravljata knjigi, o Trstu in tržaških Slovencih, kateri je napisal Tržačan, na drugega Tržačana. Zaradi tega bi lahko ponovil besede, ki sem jih napisal pred leti r tedanjem eLjud-skem tedniku* ob izidu Pahorjeve knjige »Moj tržaški naslov*. Pahor je ostal zvest živi glasnik našega življa na Tržaškem. Zajemajoč iz svojih spominov, ki segajo nazaj v njegova otroška leta, iz svojega bogatega čustvenega zaklada nam s svojevrstno, lahko bi rekli, sko-roda v ta namen ustvarjeno besedo razodeva Trst in tržaške Slovence v komaj pretekli dobi.
Pri tem sta mu posebno dva momenta pri srcu. Pokazati, da ima naš jezik v Trstu staro domovinsko pravico ter da so in morajo biti Slovenci v Trstu enaki in enakovredni Italijanom.
Prvo misel je Pahor posebno jasno formuliral v impresiji «Brezvetrje* v zbirki »Na sipini»;
••Lepota in mladost slovenske besede je bila... raztopljena v ozračju nad mesilom in nad pristanom. Bila
je blagoglasnost besed, ki imajo v tej pokrajini ob morju od vekomaj priznano in v naših srcih nikoli zanikano domovinsko pravico. Kakor pesem ribičev, ko se tunere in bragoci odpravljajo od brega ponoči na lov. Kakor fantovski zbor v rebri nad strmo obalo iz kra-škega apnenca. A te besede vendar bolj skoraj samo prišepetane, skoraj bolj izpoved mehke dekliške ljubezni. Tako da so bile zame tiste besede besede jezika, ki je moj materin jezik, a obenem kakor da deviška nedotaknjenost tistih prihaja iz daljne pokrajine otroških želja, ki se nepričakovano uresničujejo...
«...In kakor so v resnici nekaj neotipljivega in zračnega tiste besede, so nam... resnični predmeti. Beli kamni na bregu. Borovci. Beli vogali naših hiš. Jadra. Čol-
ni. Parniški dimniki. Mi sami pod jambori in pod borovci. Mi na ulici, ki gre na obrežje. In kakor besede so tudi naša čustva neotipljiva, a spet silna kot veter v jadrih.
«In tako mi je bilo, ko da črke, ki jih je pisalni stroj s svojimi hitrimi kljunčki pribijal na beli list, ne sestavljajo besed, ampak otipljive predmete. In tako so bile moje pisane besede živa resnica...«.
Drugi misli pa je dal obliko v uvodu k zbirki «Kres v pristanu*, kjer pravi med drugim;
«...več kot ducat stoletij smo tu na jadranski obali, tako da je skoraj ni ulice našega mesta, ki ne bi bila prej gmajna ali njivica naših kmetičev ali pa soline Nikolaja Petača. A ni pomagalo nič. Prastara ljubezen je ostajala zmeraj brez odmeva. Kakor da je okoli nas samo gluhota. In takrat smo si sredi obupa rekli, da so črnci zares veliki reveži, a da smo mi še večji. Zakaj njih vsaj izdaja temna polt', nas pa nič. In mi ne živimo ločeni od Italijanov, smo be-lokožci kakor oni, smo Arijci kakor oni. Da, čisto beli smo in naša stanovanja so v istih hišah kakor njihova: eno naše, eno njihovo; eno njihovo, eno naše. In ženimo se med seboj in spajamo romanski čar s slovanskim čarom...
«Saj, a če se dve plemeni križata, potem sta pač dve. Ne, ne, motite se. Ni tako. Našega plemena ni smelo biti. Ga ni bilo... Zakaj mi smo bili in hkrati nismo bili...
••Prav gotovo segajo korenike tega gorja zelo daleč nazaj v zgodovino. Pravzaprav do samega začetka u-sode vseh slovenskih ljudi, ne samo tržaških. To so tisti sledovi nesreče, ki se narodu vpiše v srce, ko pride pod tujo oblast. A za primorskega človeka se je najhuje pričelo prav v tem našem stoletju in ravno takrat, ko so se po koncu prve svetovne vojske drugi Slovenci združili s svojimi slovanskimi sosedi v novi državi.
«...in da je gorje še večje, zajame takrat italijanski polotok blaznost, ki je odeta v črno srajco in nosi črn fes. Da cela država ječi pod fašističnim trinoštvom, ki traja četrt' stoletja, a huda ura, ki je z njim prišla nad našo pokrajino, je na poseben način nezaslišana in divja. Mora je to, ki ugo-nablja zavesti ljudi, strah je, ki sesa v mozeg in možgane otrok. Ker zaradi slovenske besede gorijo hiše in gledališča. Zaradi nje posi-
ljujejo ljudi z ricinovim o-ljem. In spet je ogenj za slovensko knjigo kakor za kup odvrženega pohištva, v katerem so se zaredile stenice. In za tistega, ki se je uprl, je bil svinec v hrbet«.
To trpljenje našega ljudstva osvetljuje v zgodbah, zbranih v knjigi tiKres v pristanu*. Le prva zgodba (Zrelo kamnitega leva) se nanaša na čas med prvo svetovno vojno, ko je bil Trst dejansko pred fronto. Slovenski dečki, mešani z italijanskimi, pa potepajo po gmajnici ob Lloydovem arzenalu in kradejo premog z železniških vozov, da bi lahko z njim kurile njihove matere. Nič jih ne moti v njihovi otroški brezskrbnosti, ne materialne težave časa, ne huda nevarnost njihovega početja in še najmanj zbližajoči se črni dnevi. Vsi so enaki, ni razlike med njimi. Le po imenih Sergij, Al-do, Lojzek, Bruno, Gino, morda lahko sodiš, kdo je Slovenec in kdo je Italijan.
Toda ne gre samo za zgodbo, temveč in morda celo prvenstveno za način, kako je prikazana. Dečki sami, njihovo dejanje in nehanje, njihov dom, ves okoliš, da vsak kamen, vse je tako živo in v takem jeziku opisano, kakor je to lahko napravil samo pisatelj, ki je vzrastel v tem okolju in je vse to neposredno ali posredno doživel. Zaradi tega bodo s posebnim užitkom prebirali to zgodbo Tržačani, starejši morda celo s še večjim kakor mladina, ker so sami bili mladi v času, ko se je zgodba godila in v< okolju, ki je medtem že iz-premenil svoje lice. Za bralce pa, ki jim je ambient manj znan, bo to pravo razodetje.
Kar pa sem rekel o «Žrelu kamnitega leva* bi lahko ponovil pri črticah »Laura* in «Na školjih* iz zbirke •Na sipini*. Velja pa tudi za prav vsako Pahorjevo zgodbo in črtico. Iz vseh nam veje dokaz, da je ta zemlja slovenska in da živi na njem naš človek svoje avtonomno življenje, čeprav skupaj in pomešan z italijanskim življem.
Prav v opisovanju tega okolja in ljudi, ki v njem živijo, je Pahor doslej edinstven in nedosegljiv.
Enako živo in prepričevalno pa nam pisatelj prikazu-
Mlllll IIIIII m
  umi n   mimmiimiiihiii   n iiihiiiiiiii iiiiiiiiiimii iiihiiiiii  .  mhhhiimihiimmmiii..
ATEVŽ HACE - 50-LETIN1K
Matevž Hace, pred vojno gozdni delavec, danes ugled. *i javni in kulturni delavec, #utor «Komisarjevih zapitkov*, ki izhajajo v podlistku našega dnevnika, praznuje 4. julija 50. leto tvojega Plodnega življenja.
Rodil se je v Podcerkvi v tolki dolini na Notranjskem kot »in kajiarja in gozdnega delavca Kljub kajžarski revščini je Hacetova hiša uživala velik ugled zaradi p ra-»tcoljubnosti in upornosti o-četa ter razgledanosti matere, čeprav je bila brez /or-*ualne izobrazbe.
Izreden spomin, ljubezen do knjig in zgodovine, zanimanje za družbena dogaja-neomahljiv pristaš res-
nice, prežet humanizma, revolucionarno odločen o borbi proti krivici, globoka razredna zavest in preprostost, so se dobesedno spojile v mladem Matevžu. Dosleden tem svojim notranjim prvinam, prežet z resnično socialistično etiko in moralo, je nutno nastopil pot delavca-proletarca in revolucionarja.
Matevž je moral že z U leti prijeti za žago in sekiro. Kdo bi nameril vse kubifce lesa, ki »o jih pripravile njegove močne roke. Predvsem pa je pomembno njegovo družbeno delo. Ze leta 1926 se je vključil v delavsko kulturno društvo •Svoboda* in od leta 1935 je bil tudi njegov predsednik. Leta 1936 je bil
izvoljen v občinski odbor občine Stari trg prt Rakeku in bil ves čas med vodilni-
mi. delavci v nap rednem gibanju.
Zaradi svojih nazorov je bil preganjan in leta 1937 je zapustil svojo rodno zemljo in odšel za gozdnega delavca v Francijo, kjer je ostal dve leti. Novi obrazi, nove šege nove navade, nova srečanja in še večja nasprotja med delom in kapitalom so ga še bolj pritegnila v razmišljanja in v aktivno vključitve v napredna gibanja. Vedno bolj si je dajal duška tudi s peresom.
Vojno leto 1939 ga je videlo zopet v Loški dolini kot organizatorja odpora in gorečega protifašističnega aktivista, po napadu na Ju-goslavijo pa kot komisarja raznih partizanskih enot,
med katerimi herojske 14. divizije in IV. operativne cone.
Po vojni je bil predsednik Zveze sindikatov Slovenije, pomočnik ministra za gozdarstvo, sekretar Okrajnega komiteja ZK Slovenije predsednik Gasilske zveze Slovenije, ljudski poslanec in funkcionar številnih organizacij in forumov. Sedaj je urednik Kmečke knjipe in je tudi član Društva slovenskih književnikov. Napisal je štiri partizanske knjige in številne črtice in članke, iz partizanskega in kmečkega življenja.
Ob njegovem življenjskem jubileju se k številnim čestitkam pridružujejo tudi naše,
je tudi značilne epizode in primere iz dobe najgroznej-šega zatiranja tržaških in primorskih Slovencev sploh za časa fašističnega režima. Tako opisuje pod naslovom «Kres v pristanu* požig Narodnega doma v Trstu, kakor so ga doživeli mali Branko (za katerim se očitno skriva sam pisatelj) in njegovi še mlajši sestrici Evka in Olgica, ki stanujejo s starši v nekem poaze-meljskem brlogu na Skork-Ijanskem hribu, kamor nikdar ne prisije sonce. Tistega dne pa ase je utrgalo z neba in je tlelo na dvorišču*. Požig Narodnega doma doživljajo otroci, v odsevu na svoji materi. «In bila je rdeg kip v ognjeni svetlobi in tudi se je premikala kakor skozi ogenj, ko je slačila Evko. Bdeč njen obraz, rdeče njene roke. Vse rdeče, tudi miza, tudi petrolejka
na mizi*. Oče ima ob pogledu na goreči Narodni dom samo besedi «Prekleti hudiči*.., Branko pa se je spomnil Krjavlja, ki ga je videl malo prej na odru v Narodnem domu. V spanju se mu zopet prikaže, a njegova glava ni Kr javljena, temveč «glava s črnim fesom in pod njim rdeče oči in usta, ki kričijo*.
Skozi otroške oči spoznavamo tudi vso tragičnost vsiljenega italijanskega šolstva. V «Metulju na obeševal-nico* nam pisatelj pripoveduje o mali Julki, ki jo je učitelj v šoli za trdno spletene kile obesil na kavelj za obleko, tako da čepi rožnat trak, . ki povezuje kiti, na kavlju kot metulj z razprtimi krili. To pa, ker je s svojimi učenci v odmoru govorila slovenski, a ves razred je moral za kazen tisočkrat napisati «Devo parlare soltanto italiano*.
Kako je tako šolanje vzbujalo v slovenskem otroku samo občutek manjvrednosti, nam kaže primer mladega Branka (v črtici •Brodolom*), ki bi rad postal pomorski kapitan a ki mu italijanski učitelj ubije vso ljubezen do šole in vso vero v samega sebe, ker kljub svojemu prizadevanju in prizadevanju njegovega očeta po prestopu iz odpravljene slovenske šole v italijansko ne obvlada tako dobro italijanskega jezika kot njegovi italijanski sošolci. Zaradi tega ga učitelj samo zasmehuje in ponižuje. «Prej je hodil (Branko) v šolo, da bi se učil, sedaj pa kakor da se mora vsak dan za nekaj pokoriti«.
Tako šolstvo in sploh vsa sistematična asimilacijska akcija pa pripelje do tragične razdvojenosti, ki nam jo pisatelj tako živo prikazuje v črtici «Nesluteno vprašanje*
  m miMiiii m n m 11 m intimi n mm intimnim 1111 um min umnim 11 n 11 Min luni 1111......................................
1ZSLA JE PR\/A TRUBARJEVA B10GRAEIJA
MIH KO
RUPEL:
PRIMOŽ TRI JBAR
Biografija bo kmalu izšla tudi v slovenščini v dopolnjeni izdaji
Zanimivo je, da je o Primožu Trubarju, očetu slovenske knjige, bilo napisanih že veliko del, da pa o njem do danes še ni izšla nobena biografija, čeprav se je že davno pokazala potreba po takem delu. Kaže. da so bili proučevalci slovenske reformacije preveč zaposleni z zbiranjem obširnega dokumentarnega gradiva in da so zato odlagali pisanje biografij o najvidnejših predstavnikih reformacije za kasnejši čas. Danes pa je vsekakor čas, da dobimo tudi biografijo o ljudeh, ki so 0-snovali slovensko književnost in katerih delo je bilo za razvoj slovenske kulture tako velikega pomena. Res je, da razpolagamo z delom velikega slavista prof. Kidriča, ki je napisal ((Ogrodje za Trubarjevo biografijo«, toda prave biografije o Primožu Trubarju vendarle nimamo. To vrzel je zdaj izpolnila knjiga znanega proučevalca naše najstarejše književnosti profesorja dr. Mirka Rupla, ki je napisal prvi življenjepis o Trubarju. In kar je posebej zanimivo: knjiga je izšla v srbščini pri beograjski založbi Nolit v zbirki Portreti. Tako smo prvo biografijo o začetniku slovenskega pismenstva dobili v srbskem prevodu. Sam pisec knjige je v uvodu v svoje delo napisal, da se verjetno tudi on še ne bi lotil tega dela, če ne bi prav založba Nolit dala pobudo zanj. In tako moramo biti za dano pobudo hvaležni beograjski založbi, ki je tako poskrbela za prvo biografijo o Primožu Trubarju, kakor je že prej poskrbela, da so pri njej izšle biografije o Antonu Aškercu ir. da bo v kratkem izšla tudi biografija o Prešernu.
Seveda je treba pri tem takoj omeniti, da je sedaj izšla biografija prevedena iz slovenščine in da bo avtor knjige Mirko Rupel pripravil
tudi slovensko izdajo tega svojega dela, ki ga menda že za letos napoveduje ena izmed slovenskih založb. Ker je prvotni spis nastal že pred dvema letoma in ker je med tem avtor odkril nove vire o slovenskih protestantskih piscih, posebno pa še o Trubarju, bo slovenska izdaja še dopolnjena, bo pa razen tega tudi dokumenti-
rana s podrobno dokumentacijo in bogato ilustrirana.
Prva Trubarjeva biografija je zdaj pred nami. Prepustimo besedo kritiki, da se o delu izrazi in pove svoje strokovno mnenje. Sam avtor je že v uvodu povedal, da se dela ne bi lotil, če ne bi bilo tako vabljive ponudbe beograjske založbe, kaj- ;
ti vse stvari o Primožu Trubarju vendarle še vedno niso dognane, pa čeprav je avtor prav v zadnjem času odkril v tujini, pa tudi doma, obilo novega gradiva. To dokazuje že obširna literatura na koncu knjige, kjer zasledimo vrsto spisov tudi o najnovejših odkritjih o slovenskih protestantskih piscih,
Avtor je v petnajstih poglavjih prikazal Trubarjevo življenje in najpomembnejša obdobja Trubarjevega življenja strnil v zaokrožpna poglavja. Poleg uvoda je na koncu dodal še kratko poglavje, v katerem je označil pomen Trubarjeve osebnosti za slovensko književnost. Tako stopa pred bralca Trubar kot človek in kot začetnik slovenske književnosti. Avtorjevo pripovedovanje je preprosto, lahko umljivo vsakomur, saj knjiga nima značaja znanstvene izdaje. Biografija je namenjena širokemu krogu bralcev vsega jugoslovanskega področja in se zato avtor skuša v svoji pripovedi tem bralcem tudi čim bolj približati. Tako bodo torej lahko tudi bralci iz vse Jugoslavije spoznali življenje in delo Primoža Trubarja, katerega osebnost je za nas Slovence tako velikega pomena.
Avtor knjige Mirko Rupel je s to izdajo dopolnil svoja dela o protestantskih pisateljih. Ko bo izšla slovenska izdaja Trubarjeve biografije, pa bomo tega dela še bolj veseli. Pa čeprav danes sicer ne moremo zanikati velikega pomena, ki ga ima sedanja srbska izdaja za ves jugoslovanski knjižni trg, medtem ko so slovenska dela vendarle omejena na ožje področje Slovenije. Zato je treba v tem smislu novo biografijo še toliko topleje pozdraviti.
Sl. Ru.
ob primeru osmošolca, ki je v svojem desetem letu prenehal govoriti slovenski s svojo materjo in v katerem vzbudi srečanje s preprostim slovenskim dekletom iz Koroške vprašanje, ali je res •Emilio*, ali pa je ostal prvotni «Milko*.
To vprašanje srečamo, čeprav z manj ugodnim zaključkom, v črtici •Orient-ekspres*, kjer kraško slovensko dekle Fani, ki so jo pritegnili fašisti v svoj vrtinec, ne mara več razumeti slovenske besede svoje matere, in podobno tudi pri Jadranki v črtici • Na sipini*. Vse to pa je tesno združeno tudi s socialnim vprašanjem. T° je pisatelj še posebej podčrtal r črtici «Njegov bratranec Ciril*, kjer napravi mlad pekovski vajenec, ki je prišel s Krasa v Trst, samomor, ker se je v svoji naivnosti in nedolžnosti da! zaplesti v tatvino, in v črtici •Na sipini*, kjer mlada beneška Slovenka Cvetka-Fiorel-la brez rešitve propade v javni hiši v Trstu. Socialne razlike se že zaveda tudi že mladi deček v povesti »Kaki*, ko vidi razkošje, v katerem živi njegov vrstnik Ri-ko, in ki s silo odvleče svojo sestrico, ki je počepnila na tla in kazalec vtaknila v rdečo mezgo, ki je nastala iz kakija, ki ga je utrgal Ki-ko in ga vrgel na cesto. Socialno ozadje ima tudi črtica «Mimo*, kjer maček s tem imenom reši smrti svojega gospodarja, malega trgovca, ki je hotel napraviti samomor, ker je dajal na upanje svojim odjemalcem in je zaradi tega sam zašel v denarne težave.
Po svoji vsebini spada v sklop tržaških črtic tudi črtica «Rože za gobavca*, v kateri se pisatelj v pripovedni obliki spominja mučen iške smrti pevovodje Bratuža pod Sabotinom, ki so ga fašisti na zverinski način zastrupili in na čigar pogreb niso pripustili nobenega domačina.
Nekakšno dopolnilo, čeprav časovno ni prostorsko ločeno, je druga serija črtic iz zbirke •Na sipini*, ki nam prikazujejo pretresljive, dd, naravnost grozotne epizode iz nemškega koncentracijskega taborišča.
Z obema zbirkama bo pisatelj pri Tržačanih oživil sponi: ne na kraje, ljudi in dogodke, drugim pa bo odntral pogled v manj znani svet m jim bo razodel dogodke m probleme iz nolpretekhh dni na Tržaškem in na Primorskem.
Pahor pa noče biti samo pevec mračne preteklosti, on hoče biti tudi prerok boljše prihodnosti. Tako zaključuje impresijo ((Brezvetrje* z besedami:
•To drago tržaško mesto, se mi je zdelo, ni več o-krogla plast, v katero smo u-jeti med griči in morjem, ampak je zaradi mehkega dekliškega glasu onkraj Debelega rta nebeško prebivališče ob zelenem morju m ljudje v njem pijejo sonce in se ljubijo na soncu. Se zmeraj so seveda italijanski tn slovenski ljudje, a italijanski ljudje niso več razdraženi, ker se slovenska beseda sprehaja po Korzu in po obrežju.* Da bi njegova vizija res postala resničnost. To želimo tržaškim Slovencem tn tržaškemu mestu.
LAVO ČERMELJ.
PJTm orslcT "(fifevm Je
4 —	3.	julija	1960
Filmska igralka Vanda Hudson, ki jo pri nas še malo poznamo
1«VJn?
Za mnoge znamenite učenjake, iznajditelje, umetnike, državnike in take, ki so se tudi drugače proslavili, se ve, da so bili slabi učenci, oziroma dijaki. Nekateri med njimi so bili v dobi, ko so še hodili v šolo. celo daleč pod povprečno ravnijo duševnega razvoja.
Morda poreče kdo, da so to zgolj pripovedke, da bi slavne in znamenite osebnosti s tem prikazali bolj zanimive. Toda to ni tako. Takih primerov je v vsaki šoli in v vseh deželah ter na vseh stopnjah precej, in niso tako redki primeri, da se razmeroma slabi in očitno malo nadarjeni, da ne rečem duševno zaostali o troci v poznejših letih kar nenadoma razvijejo, in se v življenju uveljavijo, če-
prav ne postanejo geniji.
Nekaj je seveda krivo tudi to, ker zahteva šola od vsakega učenca znanje v vseh predmetih, kar pa ni v skladu z naravnim razvojem človeka, in zlasti ne z življenjem. Saj ne more biti nekdo v vseh strokah enako dober, niti ga enako vse panoge ne zanimajo. Dijak pa bi moral znati vse predmete enako kot profesorji, ki so v tem specializirani. Mora torej obvladati snov, kot vsi profesorji skupaj.
Neredko pa je vzrok tudi način poučevanja, izbira snovi in nje podajanje, da postane dijaku neki predmet odvraten, da ga zasovraži in že itak slabo ali premalo duševno razviti mladostnik, ne napreduje, ter ga spričo tako pomanj-
kljivega znanja neredko o-značujejo za bebčka.
Pa vendarle človek težko verjame, ko čuje, da je bil slavni fizik in utemeljitelj sodobne fizike in ki je s svojo slovito relativnostno teorijo docela spremenil do tedaj veljavna fizikalna načela, Einstein, v začetku svojega šolanja nenavadno zaostal, ki ni mogel slediti najbolj preprostemu pouku, in ki mu je že samo govorjenje povzročalo velike težave. Njegovi prvi učitelji so ga imeli za neumnega, in celo njegovi starši so izgubili sleherno upanje, da bo iz tega nebogljenega fantka sploh kdaj koli kaj prida. Čudno je pa pri njem tudi to, da mu je največje težave delalo prav računstvo, njemu, ki ga dandanes ves svet ima za mate-
GRAFOLOG ODGOVARJA
matičnega genija. Celo požete	-Stitr -3CJe ecje -Sje -20	-3	atitč	3R14	neje, ko je poskušal prečo
na neki tehnični šoli v Švi ci, mu je spodletelo.
Znani nemški raketni strokovnjak, Wernher von Braun, je dobil v prvih letih svojega šolanja v ma^ $	JOŽE: —	Znate	se prilagoditi trenutni situaciji: z 0	tematiki «cvek:s>.
&	besedno igro znate	sobesednika prepričati, ker ste po-	|	Slavni ameriški iznajdi-
X leg ostalega tudi zelo odločni. Ste častni in zato precej * tfclj Edison je bil v ljudski * občutljivi in kmalu užaljeni. Ljubite prirodo in umet- W Soli nemogoč. Bil je dušev-11 nost. V družbi priljubljeni in sklepate z lahkoto nova jjf no tako zaostal, da ni mo-g prijateljstva. Nagnjenje k raziskovanju.	g	gel slediti niti pouku V pr-
¥	vih razredih najnižje šole.
$	SLAVICA	P.: —	V iskanju novih življenjskih poti §	Vsi, ki so imeli	takrat z
St ne bodite nemirni in neučakani. To bi Vam prineslo jk njim opravka, učitelji, Star-¥ le razdvojenost in bi zmanjšalo pričakovani uspeh. Ste J Ši, zdravniki in še drugi, 8 zelo sposobni in prirodno inteligentni, vendar se lah- 8 SO ga pomilovali, ker SO ga jg ko nadejate napredka le tedaj, ko bodo omenjene last- jj| imeli za bebčka. No, potem J nosti podprte z vztrajnostjo. Lahko se vživite v vsa- * Pa se Je ta »bebček* naen-fp ko situacijo, vendar V=m ta lastnost ne sme slabšati ¥ krat «prebudil» in je dose-koncentracije, misleč, da boste s polovičarstvom zado- E SCi Zlasti v elektrotehniki voliili svoje obveznosti do poklicnega	de'a. Omejite	Čudovite uspehe. Več kot
radovednost in se zanimajte predvsem za stvari, ki so ¥	patentov	je	sad	nje-
jjj važne za osebni in intelektualni razvoj. Mislite često S SbVega velikega duha: gra-^5 v ekstremih in Se ne razburjajte, če zaradi tega vsi >a mofon, električna žarnica, ne soglašajo z Vami. Pazite, da bi ljubezen do dolo- 9 telefon, razne naprave v »a čenega objekta ne prešla v mržnjo!	ki no-proj ek to r j u in drugo.
* Ali pa znameniti naravo-¥	JUANITA:	— V	svojih ciljih ste stanovitni. V no- ¥	sloveč Darwin, ki	je povzroči	benem primeru ne	smete smatrati sebe,	odnosno svo-	Cll V Življenjeslovju popoln
a,	jih sposobnosti, kot	nekaj posebnega, saj	bi mogli za-	jte,	preobrat, ko je izdal SVOjO
¥ plavati na valovih brezbrižnosti. Držite se še nadalje ¥ knjigo »Nastanek vrst», ki & realne presoje položajev in optimističnega gledanja v jjf je podlaga modeme znano-X bodočnost.	ji$	sti o živih bitjih, se v šoli
¥	m posebno izkazal. Na-
PLAVO MORJE: — Duševno ste precej nemirni, jjj sprotno! Imeli so ga — uči-jg saj vedno najdete temo, s katero se ukvarjate ter si * telji in sošolci — za ome-večkrat po nepotrebnem kvarite za Vas prepotrebni ¥
»
jenca, ter se je le z veliko
j	v*	»c	.	»O	|/*VKWV»VV...	jj.
m počitek. Cimprej se notranje umirite s tem, da se kon- težavo prebijali do konca 5, centrirate samo v eno smer, ostalo pa pustite drugim, ste V Edinburgu, kjer je študija ral medicino, je moral ta & VESCE: — Ste igrača modnih in izpreminjajočih se $ Študij opustiti, ker «ni bil E čustev. Pustite, da okolje vrši na Vas močan vpliv, g duševno dovolj razvit;*. So X Imate smisla za umetnost, vendar, zg zdaj v tej smeri J; Šolci SO se mu rogali in ga ¥ še ne bi popolnoma uspeli, ker še niste v stanju izkri- % venomer zasmehovali zaradi stalizirano pokazati svojo notranjost, ne da bi bili isto- Š * čano izpostavljeni drugim vplivom.	¥	<Za syoja ^ je nena.
so napisali v spričevalo ne-
Modugnov konjiček
Domenicn Modugno nikomur ne pravi, da je njegov konjiček slikanje. Začel je ko mu je bilo osem let, pa si leta in leta ni mogel kupiti niti barv in platna, ker ni imel dovolj denarja niti za hrano. Zdaj je slaven in denarja mu res ne primanjkuje, nima pa več toliko prostega časa na razpolago, čeprav je njegova slava zadnje čase začela pojemati, ker se uveljavljajo drugi pevci in kričači.
Kljub temu pa Modugno najde med enim in drugim nastopom nekaj časa, se zapre v svoji atelje in da du-ška svoji slikarski Ulici. Večinoma slika motive iz Sicilije, ali pa tihožitja. Uporablja svetle barve, slike pa podari svojim prijateljem.
Hudobneži pravijo, da tudi to spada med reklamo.
Modugno med s\ojimi slikami
Tihožitje (Modugno)
kemu 18-letnemu angleškemu dijaku. In ko se je ta dijak nekaj zatem hotel vpisati na vojaško akademijo v Sandhurstu, so ga sprejeli šele pc dolgem obotavljanju. Bali so se namreč takih »omejenih in povrh še lenih* študentov. Komaj komaj je »zlezel* v vojaško šolo. šele mnogo let zatem se je ta »omejeni in leni* študent izkazal: postal je celo maršal. To je bil maršal Montgomery.
Tudi v vojaški šoli v Briennu na Francoskem so imeli nekoč podobnega gojenca. Bil je droben in bledičen, samovoljen in trmast. Nihče ga ni maral, ne sošolci ne profesorji. Njegove sposobnosti so bile precej manjše od povprečnega dijaka. Vlačil se je po zavodu sam, kot bi bil zaspan. Len je bil in se tudi sam ni nič rad družil z vrstniki. In še levičar je bil povrhu. Tak je bil Napoleon Bonaparte preden je postal slaven vojskovodja.
Newton, največji angleški fizik, utemeljitelj matematične fizike in fizikalne a-stronomije, je veljal v času, ko je še hodil v šolo, za slabega študenta. Njegova nesposobnost je bila posebno očitna pri pismenih nalogah, kjer si ni znal prav nič pomagati.
Robert Koch, znamenit po
tem, ker je odkril bacil tuberkuloze, in je bil sploh med pionirji medicine in med prvimi »lovci na mikrobe*, in to z uspehom! — je veljal v šoli za »neozdravljivo neumnega*, za bebca ki mu ni pomoči.
Dvakratni ameriški pred sednik Grant ni bil v mla dosti »za nobeno rabo* m je slovel po tem, da je »po sebno slabe glave*.
Tudi sedanji ameriški predsednik Eisenhower je le z veliko težavo doštudiral in se ni mogel ponašati ne z bistrostjo ne z velikim razumom.
Tudi Winston Churchill je komaj izdelal prve razrede, a pri sprejemnem izpitu na vojaško akademijo je padel.
Nemški pisatelj Thomas Mann ni prišel v svojem šclanju dalj od »enoletne*, pa je kljub temu dobil — seveda precej let pozne je — Nobelovo nagrado.
še bi mogli naštevati take in podobne primere, ko so se slabo ali pa sploh ne duševno razviti v poznejših letih razvili in se proslavili z izrednimi deli ter v mnogo primerih genialnimi sposobnostmi. In tam, kjer ne pustijo življenja v učilnice, se pokaže, da njih ravnanje ni pravilno in resničnost nazadnje le dokaže ravno nasprotno.
ZVTŠIN
•lillt|llllllllll||lll||||||||||||||||||||||,||||,HI|,,l,,,lM,l,||,||,,,|,,(,,,,,|,,,,,,)|||l,|,i,,,|||1|||||||||||t|I(tm||||||||||||||||||||||||||||||n|tM|||||)|)||||||||||||II|||||||||)|||||||||||||||||||||||||||||||1|||||||||||1||||||||f||(|||)|t||llt||M|,|||||||||t||||||||||t|t||||1||J|||||||t|||(||||||||||||||||||||||MI||n|||||||||||||||||||l|j|||
Konservirana smrt
Zastrupljenje z botu linom zelo nevarno, vendar zelo redko
Pod tem naslovom je neki ameriški tednik v lanski jeseni poročal o tragičnem dogodku, ki se je pripetil prejšnje poletje nekje v državi Idaho (beri Ajdaho). Neka družina je uživala vkuhano povrtnino, ki je bila, ne da bi vedeli, okužena po zavratnem mikrobu, ki so mu znanstveniki dali lepo ime: «Clostridium botu-linum*. Posledica je bila težko obolenje vseh, ki so tisto jedli, in nekaj jih je odnesla smrt.
Mr. Kenneth Nelson, 45 let star mehanik, je s svojo družino živel v velikem mestu Kansas City. Nekega dne je njegovi ženi, ki ji je bilo ime Naoma, prišlo na um, da bi se vsi skupaj v lastnem avtu odpeljali tja daleč proti zahodu do države Idaho, kjer v mestu I-daho živi njena ostarela mama in še bolj ostareli oče Gruwell. Tudi njihovi otroci so ju poznali, po sebno še staro mamo, ki je znala tako izvrstno kuhati, da so si jedci potem prste oblizovali. In otroci so se dolgega potovanja tako veselili,
Odpotovali so. Nekaj časa je očka Kenneth krmaril avto, a ko so mu roke po stale trudne, je vzela volan v roke mama Naomi, ki je tudi znala šofirati. Tako sta si vso pot izmenjavala krmilo in čeprav je bila pot zelo dolga, so končno dospeli do cilja brez vsake nezgode. In ni bila ravno majhna družbica to: Poleg njiju dveh je bilo v avtu še pet njunih otrok. Naj-mlajši je štel štiri leta, najstarejša pa je bila petnajstletna Vanda-
Snidenje je bilo polno vriska in veselja in stara mama je sklenila, da bo predrage goste postregla čim najobilneje. In se je vršila potem gostija kakor na kakšni ohceti. Med raznimi dobrotami je bila na mizi tudi skledica vkuhane, a zdaj mrzle rdeče pese. Stara mama je p>ovedala, da ni ona vkuhala to peso, marveč jo je dobila v dar od dobre sosede.
Bridke so bile posledice te gostije. Dobri stari dedek, mož stare mame, je bil prva žrtev. Po strašnih prebavnih motnjah, ki jim niso vedeli leka, je po krčevitem trpljenju umrl. Kenneth, Naomin mož in oče te petorice otrok, je tudi zbolel. V bolnišnici so ga poskušali rešiti s tistih čudnim aparatom, ki mu pravijo »železna pljuča* in s katerim rešujejo dandanes življenja mnogim žrtvam o troške ohromelosti. Teden dni so se ubijali z njim, potem je pa podlegel koščenim prstom smrti, žena Naomi je bila tudi potisnjena v »železna pljuča* in je ostala živa, le meseci so po tem pretekli, preden je o krevala. Petnajstletna hčerka Vanda je px> hudem trpljenju kaj kmalu za vselej zaspala. Stara mama Gru-well, ki je od strupene pese pojedla le košček ali dva, je ležala v bolnišnici dolge mesece potem. Ostali otroci,
ki niso jedli rdeče pese, ker je niso marali, so ostali seveda zdravi.
Kako je moglo priti do takega zastrupljenja? Rdeča pesa vendar ni nikoli strupena — od kod je v tem primeru prišel vanjo ta strup? Kdo je pravi krivec te žaloigre? Odgovor na to je možen le eden: klice tega mikroba; ki so mu u-čeni znanstveniki dali ime »clostridium botulinuim, so se od nekod vtihotapile na peso, najbrž že na njivi ali vrtu iz zemlje- Mogoče pa tudi pozneje. Izločku tega satana, ki je že od prej znan kot najhujši morilec, pravijo »botulin*.
čudna je lastnost tega mikroba, da ustvarja strupeni izloček »botulin* le,
če je zaprt v brezzračnem prostoru. Na primer v ne-produšno zaprtih kozarcih z vkuhano povrtnino ali sadjem ali v enako zaprtih pločevinastih škatlicah. S kuhanjem ga včasih popolnoma uničimo, včasih pa tudi ne popolnoma — s stoodstotno gotovostjo prav nikoli. Morda, ko bi Gru-wellova mama tisto peso še enkrat temeljito prehuhala in dala potem ohlajeno na mizo, bi posledice ne bile tako bridke. Toda zakaj naj bi vendar že vkuhano povrtnino prekuhavala še enkrat! Saj tega nihče ne dela. Ko bi na pesi bilo opazno kako znamenje pokvarjenosti, potem morda že, a-li bila je »zdrava* kot le more kuhana pesa biti. Ne
samo nepotrebno, naravnost nespametno bi bilo prekuhavati jo ponovno. V poletni vročini je zmeraj boljša mrzla kot bi bila mlačna. In ali naj od zdaj naprej prekuhavamo vse konservirano sočivje?
čeprav je botulin strahotno hud strup (teoretično, ker praktično ni tega še nihče poskušal, bi en kilogram botulina zadostoval za usmrtitev 35 milijonov ljudi), je v tem opisanem primeru pokazal svojo pogubno moč šele naslednji dan. šele drugega dne so jedci začeli najprej čutiti hud glavobol. Potem jih je začela objemati omotica, vid pa jim je prikazoval vsako stvar dvojno. Kmalu niso mogli požirati niti vode in pri govorjenju se jim je jezik pijano zapletal. Poklicani zidravnik je brž spoznal, da je zadeva resna, in je takoj odredil za njihov prevoz v bolnišnico. V kratkem času so tam dognali bistvo obolenja Diagnoza je bila namreč pravilna, težave zdravnikov so se pa z
njo komaj začele.
Zastrupi jenju z botuli-nom pravijo «botulizem». Edino sredstvo zoper njega je serum iz krvi konja, ki so mu prej skozi daljšo dobo vcepljali majhne odmerke botulina. Konjev organizem se je v tisti dobi branil zlih posledic strupa s tem, da je v sebi ustvarjal protistrupe, ki jim s tujo besedo pravijo tudi «antito ksim». Toda ta konjski protistrup je pri botulizmu zelo šibkega učinka in je vrhu tega še neusmiljeno drag. Kakor droben mezinec velika cevka (ampula) tega zdravila stane v Ameriki 68 dolarjev in najmanj tri take cevke so potrebne za zdravljenje ene same žrtve. Pa ko ti jih vsaj v vsaki lekarni mogli dobiti! Takrat, ob času opisane tragedije, ni na vprašanje: kje dobiti ampule tega antito ksina, nihče znal odgovoriti Novica je po radiu plavala preko dežele in prva se je oglasila lekarna v Portlandu, država Oregon, oddaljena nekaj sto kilo-
metrov. Pa tudi ta je imela v zalogi le šest ampul. Poslala jih je po zračni pošti. Potem so pričele prihajati ampule tudi od drugod. Končno je zneslo število vseh poslanih 139. Njihova trgovska cena bi bila kar lepa vsotica — 9591 dolarjev! Na »srečo* nesrečne družine pa je ta račun v celoti plačala tovarna, ki je protistrup izdelala, čutila je, da je to njena moralna dolžnost. Saj je zdravilo končno le malo koristilo — trem žrtvam ni moglo o hraniti življenja Velika sreča za nas vse pa tiči v dejstvu, da so zastrupljenja z botulinom zelo, zelo redka. Bilo bi smešna, če bi se iz strahu pred njim odpovedali uživanju vkuhanih živil katere koli vrste. Avti na cestah so našemu zdravju tisočkrat bolj nevarni. Obiranje sadja na drevju, kopanje v vodi in podobni naši opravki so brez primere bolj nevarni za nas kot možnost zastrupljenja z botulinom.
France Magajna
Anna Maria Pierangeli pač nima sreče. Reklamna potegavščina s poroko z Mauriziom Areno ji ni uspela, zato ga je pustila
VELJAVEN OU 4. LXJ 10. JUl Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Ugodne priložnosti v poklicnem delu, če boste znali
zadeti jedro nekaterih vprašanj. Spremeniti boste morali neke svoje načrte zaradi nepredvidenih dogodkov.
Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Harmonija v družini. Novosti, ki vam bodo zelo koristile. Ta teden boste lahko uredili neko zelo važno zadevo poslovnega	značaja.
Privoščite si malo počitka in zabave.
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Ce hočete ohraniti | harmonijo z drago osebo, ne mešajte čustva z interesi. V poslovnih zadevah in poklicnem delu bodite previdni, da se izognete težavam.
Rak (od 21. s. do 22. 7.) Lep u-speh, zadoščenje | in zadovoljstvo.
' Ugodna priložnost za izlet in zabavo. Tudi v poklicnem delu so vam zvezde zelo naklonjene. Pozor pred nevoščljivci. Obisk.
Lev (od 21. 7.
do 22. 8.) Imeli boste srečo pri ljubezenskih ste-stankih in boste preživeli prijetne ure z drago osebo. V poklicnem delu boste naleteli na ovire, ki pa jih boste premagali s svojo intuicijo.
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Kljub čudnemu razpoloženju boste napravili ugoden vtis na osebo, ki vas zanima. V poslovnih zadevah boste naleteli na ovire, pa boste vendar dosegli lepe uspehe Tehtnica (od 23.
9. do 22. 10.) Iz. redne priložnosti za sentimentalne dogodivščine. Zadoščenje v poklicnem d"’n Tl.
resničite svoj načrt brez o-botavljanja, ker so Vani zvezde zelo naklonjene.
Škorpijon (od 23.
10. do 21. 11.) Na sentimentalnem
obzorju se dvigajo temni oblački. Napeto o-zračje. Pazite na svoje živce in bodite popustljivi, pa se bo vse lepo uredilo. Imeli boste polne roke dela.
1JA
Strelec (od 22. U. do 21.	12.)
Kratek zastoj v sentimentalnem življenju. V poslovnem delu nobene novosti. O-pustite vsako pogajanje ali dogovor o finančnih zadevah. Privoščite si malo počitka. Pismo in obisk.
Kozorog (od 22.
12. do 20. 1.) Lep f	napredek in zn-
j	doščenje v senti-
, »^*ziiVj7y	mentalnih zadeva	7	vah. Ugodne pri-
ložnosti za uspeh v poslovnem delu. Sreča vam je naklonjena. Prijetno presenečenje.
Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) Zadoščenje v srčnih zadevah, če boste uvidevni in popustljivi. V poklicnem delu boste dosegli uspeh, če boste vztrajni in se ne boste u-strašili malih ovir.
Hibi (od 20. 2. do 20. 3.) Premagali boste nasprotovanja nevoščljivih in ljubosumnih tekmecev. V poklicnem delu boste naleteli na težave. Srečali se boste z osebo, ki vam bo zelo koristila.
URE
NA DEBELO
MAGNAGHI
ZLATNINE
Ul. S. Lazzaro 8 - TRST - Tel. 35733/36308
O MIKRON
TECHNOS
OOXA
Marsikateri slaven mož je bil v svojih mladih letih slab učenec
Einsteinu je delalo največje težave računstvo - Edison ni mogel slediti pouku v osnovni šoli - W. Churchill je padel pri sprejemnem izpitu na vojaško akademijo
PfflnlrMlJnevjnic
5 —
3. julija 1960
03®
m
@
53»KaBaBS5SSHHKaSSHMHB«KMHHKi5HS5HSHHH»MHHHKMH6SH65aaSSM«MMSSHKMi$aJ5aHaHHHaB6{S!KaSHaB»KSraHH.5KKK:MKM
Za mehanizacijo kmetijstva
Multikultivatorji so majhni kmetijski stroji, ki sluzijo v vse mogoče namene: nanje se pritrdi plug, kosilnica, črpalka ali razpršilec in stroj opravi vsako delo. Ti stroji so zlasti primerni za naše kra-je> kjer nimamo velikih jKjsestev in kjer zaradi raznolikosti zemeljske površine ni moč uporabljati
traktorjev, vsaj velikih ne.
Zato so naši kmetovalci, ki so obiskali letošnji tržaški velesejem, z velikim zanimanjem slediii praktičnim prikazom uporabe multikultivatorjev in marsikdo si ga je tudi kupil.
Na sliki vidimo nekaj strojev, ki jih je na velesejmu razstavila Kmetijska zadruga v Trstu.
BRISCIKI
Naša vas je v zadnjem letu precej napredovala. Imamo prenovljeno gostilno, nov bar, televizijo, avtomatične gramofone in druge take novosti. Vse to predvsem zaradi tega, ker prihaja k nam vedno več izletnikov, ki si radi ogledajo jamo.
Se sedaj čakamo na avtobusno čakanico in klop na trgu pod lipo, kjer bi domačini in izletniki lahko v vseh letnih časih čakali na avtobus. Tudi razsvetljava še ni popolna. Zato smo že večkrat prosili, da bi nam razsvetlili parkirni prostor ter pot proti Proseku. Zato bi še enkrat prosili našo občino, da to vprašanje čimprej reši.
Zlata	p
:* -4* '»
SESLJAN
Začela se je turistična sezona. Hoteli se počasi polnijo in tudi nekaj zasebnih sob je že oddanih. Največ prometa pa je seveda v prazničnih dneh, ko prihajajo k nam številni Tržačani, Goričani in celo ljudje iz videmske pokrajine. V tej zvezi pa bi radi o-menili pomanjkljivost, zaradi katere je bilo slišati že več pritožb. V vasi se namreč u-stavljajo najrazličnejši avtobusi, a ni nikjer nobenega e-notnega voznega reda, po katerem bi se potniki lahko o-rientirali, kdaj in kako se lahko odpeljejo v ta ali oni' kraj. Zato bi bilo prav, ko bi občina ali turistična ustanova ali pa še najbolje avtobusni prevozniki sami poskrbeli, da bi bil ljudem vedno na razpolago vozni red.
aiuniiin [Miuuii iiniiii,,,,,,,! | ■■,,, m M im,,,,,,,!!, |, |, | n,,,,, ■,|t||,||||liiiIi,||,|,,|,||,M,M,,|,|T,|,,ni,,,ni,niii,,|,|ii,tiiiiii,itiiMiiiiiiiiiiiiii,iiiniiii
ZA NAŠE	ŽI
Pomenek o pljučnici pri teletih
No govorimo o pljučnici .na znamenja pljučnice; spre-pri teletih, mislimo običajno membe so včasih tako obsežna kužno pljučnico, ki jo po-' ne, da se čudimo, uako je
vzroča majhno, z običajnim drobnogledom nevidno živo bitje — virus. Bolezensko stanje v pljučih velikokrat kom-plicirajo različne bakterije, ki jih navadno ugotovimo tudi pri zdravih teletih, vendar pa le-tem v normalnih okoliščinah niso kos.
Za kužno pljučnico obolevajo teleta v starosti 2—6' mesecev, izjemoma pa lahko zbolijo tudi mlajša ali Starejša. Bolezen se pojavi največkrat jeseni, pozimi in spomladi, ko je vreme vlažno in hladno; to je čas, ko obolevajo na dihalih zelo pogosto tudi ljudje. Ce je veliko telet skupaj, je nevarnost okužbe in širjenja bolezni neprimerno večja. Potemtakem so o-grožena predvsem velika vzrejališča in pitališča telet še posebej slednja, kajti tu se navadno zbirajo teleta z vseh strani. Inkubacija, to je čas od okužbe do pojave prvih bolezenskih znamenj, traja navadno tri do deset dni. Teleta se okužijo od očit-»o ali prikrito bolnih telet.
Za nastanek bolezni so po-virusa nadvse pomembni nekateri škodljivi ginitelji, ki zmanjšujejo odpornost mlade-00 teleta. Med nje štejemo preveliko vlago in prepih v hlevu, prebavne motnje, daljše stradanje telet, naporen transport, posebno v slabem vremenu itd. Ko bolezen izbruhne, se navadno naglo ši-ri po hlevu in kmalu prizadene večino telet, še posebej, če takoj v začetku ne ukrenemo vse potrbno. Veliko živali očitno zboli, nekatere pa prikrito, tako, da jih le s težavo ali pa sploh ne odkri-jemo. Koliko živali bo očitno zbolelo in kakšen bo potek bolezni v čredi je odvisno predvsem od razmer, .v kakršnih teleta živijo; tu mislimo predvsem na koncentracijo telet, n° Prehrano in higienske razdre v hlevu.
Kako razpoznamo pljučnico teletih? Začetek bolezni premija navadno visoka vro-*in“, ki se približuje 42 stop.
. • Teleta začno težko dihati "* kašljati; kašelj je pogo-* ■ ih ponoči in zgodaj zju-^i- V hujših primerih so ži-otožne in ne jedo, smr-je suh in razpokan, iz ,l0snic pa se izceja sluzasto Shojen izcedek; oči so vdrte ,n brez naravnega leska; sem V* tja spremlja pljučnico tu-
* driska. Teleta poginejo
dn°V^ p0 enem t*° dveh tri vehnoma pa šele po j! osem dneh. Kdaj pa kr ■ *e bolezen sprevrže v ppytno. to je v dolgotrajno;
**io m
mogla žival tako dolgu živeti.
Ze smo omenili, da zboli navadno veliko število telet, dosti pa jih utegne tudi populiti, če jih ne začnemo takoj in resno zdraviti. Pljučnico zdravimo s kombinacijo penicilina in streptomicina. Ce bolezen zgodaj ugotovimo, se pravi, ko spremembe na pljučih še niso prehude, živali navadno ozdravijo brez posledic. Seveda, teleta lahko zdravi edinole veterinar.
Ko ugotovimo bolezen, je treba obolela teleta nemudoma ločiti od zdravih. Obolele živali je treba držati na toplem; če je potrebno jih odenemo z vrečevino ali s staro odejo. Posebno pazimo, da ne bo prepira, da bo zrak kar se da čist, stelja pa obilna »n suha. Obolela teleta krmimo večkrat na dan, obroki pa naj ne bodo preveliki. iVa razpolago naj jim bo čista in ne premrzla voda. Tudi v hlevu kjer so zdrava teleta, je skrbeti za ustrezno zračenje hleva, paziti pa je treba, da ne bo prepiha.
Pri vhlevljenju novih telet moramo biti zelo previdni. Bolezen izbruhne največkrat po nakupu telet. Pred združitvijo bi morala teleta prebiti vsaj mesec dni v karanteni; to še posebej velja za velika pitališča. JLe tako bo-
mo teleta zanesljivo zavarovali pred nevarno pljučnico.
V hlevih, kjer se je bolezen enkrat pojavila, se bo praviloma javljala leto za letom, če hleva ne bomo pred vhlevljenjem dodobra očistili in razkužili. Prav bi bilo, da bi ostali hlevi nekaj časa po razkužbi prazni — morda kak mesec.
Ce povzamemo, bi rekli naslednje: zdravljenje telet s pljučnico je nadvse pomemben in neogiben ukrep; če začnemo z zdravljenjem zgodaj, je navadno uspešno, vendar pa izredno drago. V hujših primerih je uspeh zdravljenja nezadovoljiv. Živali se še dolgo časa ne opomorejo in pogosto zahirajo v tolikšni meri, da niso več primerne ne za vzrejo, ne za pitanje. Zaradi tega je usmeriti vso skrb odpravljanju tistih škodljivih činiteljev, ki slabijo mlad in občutljiv organizem. Paziti je predvsem na ustrezno higieno in prehrano živali, hkrati pa na to, da koncentracija telet v določeni enoti ne bo prehuda. Pred vhlevljenjem novih živali, ki so prebile vsa j mesec dni v karanteni, okužen hlev dobro razkužimo. Le tako bomo preprečili pljučnico, ki pomeni nedvomno enega najtežjih zdravstveno ekonomskih problemov pri vzreji in pitanju telet.
V. G.
Pri Sv. Ivanu praznujeta danes 50-letnico skupnega življenja Josip Koren in Antonija Zupančič, ki sta si obljubila večno zvestobo 3. julija 1910. leta v svetoivanski župni cerkvi. Slavljencema čestitamo in jima kličemo še na mnoga leta!
STANDREZ
V okviru proste cone in krožnega sklada, zakonskih o-lajšav, ki so bile podeljene Gorici in Sovodnjam, je zraslo v zadnjih letih precej manjših tovarn, v katerih je našlo zaposlitev na stotine mladih ljudi in pa brezposelnih.
V zadnjem času so se razširile govorice, da nameravajo na področju med Standre-žem in Sovodnjami zgraditi še dve tovarni, v katerih bi zaposlili okoli 200 ljudi; ker gre za tekstilni tovarni, bi našle zaposlitev predvsem ženske.
Lastnika sta sklenila že nekaj pogodb za odkup zemlje, vendar se zdi, da so nastale pri odkupovanju težave, ker so lastniki mladoletni, ali pa ne bivajo v naših krajih.
Morda še večja težava pa je pomanjkanje sredstev v krožnem skladu, iz katerega naj bi finansirali te pobude. Da bi se ta zapreka odpravila, pripravljajo na trgovinski zbornici predlog, naj bi osrednje oblasti dodelile krožnemu skladu nova sredstva, ki bi pospešila razvoj industrializacije v naših krajih.
Ker naj bi se po mnenju oseb, ki nameravajo zgraditi dve tovarni, cena zemljišča pievisoko dvignila, obstajajo predlogi, po katerih naj bi občinske uprave s svojim posredovanjem (morda s prispevkom za nakup zemljišča) izgladile pot, da bi se objekti pričeli graditi čimprej.
vasi osmica, in sicer pri Hermanu Miliču na številki 14.
PREČNIK
Pred nedavnim so delavci pokrajinske uprave popravili asfaltno cestišče skozi obe vasi. Cesta je sedaj dobro urejena, a še bolj bi bili zadovoljni, ko bi asfaltirali tudi kratek kos neasfaltirane ceste proti Sempolaju. Gre le za nekaj sto metrov cestišča, tako da stroški za asfaltiranje ne bi bili previsoki. Toda za nas bi to mnogo pomenilo, saj bi bili na ta način neposredno spojeni z asfaltirano cesto, ki vodi iz Sempolaja do Nabrežine in naprej.
Radi bi tuai videli, da bi nam tudi asfaltirali pot proti Mavhinjam, saj je po tej cesti, zlasti ob nedeljah in praznikih, vse večji promet motornih vozil. Nismo taki optimisti, da bi pričakovali skorajšnjo uresničitev te naše želje, a imamo še eno, ki je laže uresničljiva; namreč, da bi občina nekoliko popravila obcestne zidove.
SAM0T0RICA
Franc Gruden na številki 7 ima osmico, v kateri toči belo vino in izvrsten teran. Pravijo, da ga v vsej občini ni takega in zato je tudi v osmi. ci vedno polno ljudi.
CEROVLJE
Dež, ki je v tem tednu dvakrat namočil zemljo, je zelo koristil našemu kmetijstvu. Zlasti dobro so se popravili pašniki, kar je za nas še posebno važno, saj imamo v vasi kakih 200 glav živine.
V lej zvezi bi radi načeli vprašanje, ki bi bilo — če bi ga rešili — za nas velikega gospodarskega pomena. Preko meje imamo velike površine gmajn in gozda, vendar teh površin nihče ne izkorišča, kajti pot nanje je predolga. Na naša zemljišča namreč lahko pridemo samo preko bloka Gorjansko ali preko ja-meljskega bloga, in to se nam ne izplača iz dveh razlogov: prvič zaradi tega ker je pol zelo dolga m bi izgubili preveč časa, drugič pa zato, ker so stroški prevoza preveliki. Zračunali smo namreč, da nai les oziroma drva manj stanejo če jih kupimo na našem področju, kot pa če bi si drva sami pripravili in jih prepeljali tostran meje preko enega od obeh blokov.
Zato bi želeli, da bi mešana komisija, ki urejuje vprašanja v zvezi z izvajanjem videmskega sporazuma, razpravljala tudi o morebitni otvoritvi dvolastniškega bloka na poti za Brestovico. To bi koristilo predvsem razvoju živinoreje, medtem ko bi si mnogo prihranili, če bi lahko izkoriščali naše gozdove, ki jih imamo onkraj meje.
Drugače ni posebnih novic iz naše vasi. Omenili bi radi le to, da se naša vas ne ponaša s preveliko čistočo. Ceste so polne odpadkov in medtem ko so jih prej vsako toliko očistili, se danes to ne dogaja več. Zato bi želeli, da bi od časa do časa prišel v vas kak pometač ali delavec, ki bi nekoliko osnažil cestišče in porezal robido.
Končno bi radi še izrazili željo, da naj občina popravi cesto vsaj do križišča, kajti na tem odseku je cestišče že polno lukenj.
KRIŽANKA
K
ZGONIK
Preteklo soboto bi moral biti v naši vasi velik ples, a ga je slabo vreme preprečilo. »Zadovoljni Kranjci* so komaj zaigrali, a takrat je začelo deževati in ples je šel po vodi. V nedeljo je bilo bolje in so se na obeh «brjarjih» mladi in stari plesalci vrteli pozno v noč. Domači fantje so ples ponovili še v ponedeljek in tudi tokrat je bilo precej ljudi, zlasti domačinov. Ce ne b: bilo dežja in tako nestanovitnega vremena, bi ples vsekakor mnogo bolje uspel, zlasti še ker smo se prepričali, da so «Zadovoljni Kranjci« res odlični muzikanti.
Omenimo naj še to, da je v
STEVERJAN
Besede pomenijo: VODORAVNO:	1.	nebesni
pojav; 5. neviden, neopazen;
popravlja zobe; 14. središče vrtenja; 15. obrtnik; 17. argument, pričevanje; 19. obrabek; osušek; 21. nadstropje; 23. izumrlo mongolsko ljudstvo; 25. doba, obdobje; 27. naslov, naziv; 28. tuje žensko ime; 30. pripovedno pesništvo; 32. žensko ime; 34. nagovarjam s ti; 16. ameriška gangsterska organizacija; 38. zdravilna rastlina; 10. država v Aziji; 42. nepekoj. hrup; 44. dolina pod Triglavom; 46. predlog; 47. predlog; 18 žensko ime; 50. hunski vojskovodja; 52. drag kamen; 54. tel pohištva; 56. ščit, zaščita; >8. jezero na Finskem; 60. a-besinski plemenski poglavar; 61. ženski okras, lepotičje; 63. na njem raste zeljnata glava; 65. glavno mesto evropske države; 67. ne priznavam; 69. iezdec; 71. obrtnik; 73. glasbeni inštrument, tudi denarna enota; 74. obdelovalci zemlje; /0 boginja starih Grkov; 78. razum, pamet; 80. samo ta; 82. pokrajina v stari Grčiji; 84. žensko ime; 86. nevidna živa, včasih koristna včasih škodljiva bit; 88. dodam kapljico; 90. košček blaga ali tudi snega; 92. znak za kemično prvino srebro; 93. razpoloženjski, ljubezenski pesnik; 95. češki pisatelj; 97. vodna žival; 99. so-zvok; 100. strah pred javnim nastopom; 101. velika glasbena skladba.
NAVPIČNO: 1. kadar; 2. število; 3. žensko ime; 4. velike teže; 5. zadnji dve črki besede pod 79. navpično; 6. računski znak; 7. žensko ime; 8. dan v tednu; 9. predlog; 10. ki ne sega v širino, tesen; 11. če; 12. fin, nežen; 13. oblika pomožnega glagola; 16. travnata stepa v tropskih krajih; 18. vreti; 20. snežni plaz; 22. sorodnica; 24. varjenja; 26, otroški naziv za očeta; 27. moško ime; 29. premoženje, lastnina; 31. pri-prdnik ljvdštva, ki je v starem veku živelo na Apeninskem polotoku; 33. raztelesovalec; 35. mitološki letalec; 37. mesto v Romuniji; 39. državna lastnina; 41. dolge povesti; 43. čaranje; 45. arene v cirkusih; 49. država v Afriki: 51. kazalni zaimek; 53. v grškem bajeslovju Zevsova žena; 55. prebivalec Asirije; 57. prebivalec Atike; 59. južno sadje; 62. bog starih Egipčanov: 64. ugleden, moder starec; 66. mesto ob francosko-španski meji; 68. sredstvo za pokaditev; 70. hitro se premikajoče, hitro hodeče; 72. bojna ladja v srednjem veku; 73. večja evropska reka; 75. vodne živali; 77. kazalni zaimek; 79. gmota, množina; 81. pripadnik ljudstva, ki je nekoč živelo na naših tleh; 83. muslimanski duhovnik; 85. arabski knez; 87. turški fevdalec; 89. uradni spis; 91. organ vida;' 94. šesta in četrta črka
besede pod 27. navpično; 96. veznik; 98. znak za barij.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. Fulda, 5. polistati, 12. kadar, 14. Pesuro, 15. huda, 17. dokaz, IH. tesen, 19. da, 21. novi, 23. Epir, 24. zatem, 25. noht, 27. lak, 28. ker, 29. Capek, 30. kabina, 32. Ra, 33. ar, 34. kemik, 35. topel, 36. TT, 38. sodar, 39. pozen, 40 pero, 42. Istran, 44. zopet, 45. Danica, 47. prid, 48. Pavel, 49. vitek, 51. TS, 52. poper, 53. pavec, 54. la, 55. Am, 57. trosim, 59. redar, 60. KUD, 61. lak. 63. ate k, 64. sočen, 65. luči, 66. frak, 68. as, 69. komar, 70. Lehar, 71. smet, 73. Trubar, 75. Dunaj, 76. pritiskam, 77. logar.
NAVPIČNO: 1. fakir, 2. u-dar, 3. laz, 4. dr, 5. pesek, 6. osem, 7. lan, 8. Ir, 9. sodoben, 10. ah, 11. tun, 12. idol, 13. Koper, 14. petek, 16. Avar, 17. Dekani, 18. tapir, 20. Ahil, 22. Ikar, 24. zaman, 25. napet, 26. Tn, 29. Čedad, 30. kozel, 31. Atenec, 34. korist, 35. Toper, 37.	trik, 38. strt,	39.	povem,
40.	pater,	41. oc,	43.	SP, 44.
za pik, 45.	divan,	46.	Agadir,
48. posesti, 49. veder, 50. hal/, 52. pota, 53. pečar. 54. lučaj, 56.	Mars,	58. Ra,	59.	roman,
60 kuhar, 62. kamp, 64. soba, 65. Lena, 67. ker, 69. Kuk, 70. lug, 72, ti, 74. rs, 75. do.
Mocoj ponovitev „Vozla“ v Lonjerju
izčrpane živali pogi-
nih tedai *e*e p0 nekai
tai ?*.* ce*° mesecih. Pri raz-bi Ugotovimo zelo zuačil-
Vreme nam je bilo zadnje čase kar naklonjeno. Padlo je precej dežja, kar pride zelo prav tudi za trte. Ker dežuje precej pogosto, moramo večkrat pripravljati škropilnice in poškropiti trte, da bi jih ne napadla bolezen. Pri današnji mehanizaciji to delo ni več tako naporno kakor je bilo še takrat, ko smo nosili škropilnice na ramenih in morali z eno roko pritiskati na ročico, z drugo pa škropiti. Z motorno škropilnico, ki je opremljena z dolgimi gumijastimi cevmi, da lahko obidemo cel vinograd, je delo hitro opravljeno, ne da bi nam bilo treba motorja prekladati. Dostikrat zadostuje že samo dečja roka, da pomaga očetu vleči cevi med brajdami.
M A V HINJE
Na dvorišču gostilne «Pri Županovih« v I/onjerju je bila v sredo zvečer prva predstava Petrovičeve komedije «Vozel», ki jo je naštudirala igralska skupina prosvetnega društva
aLonjer-Katinara«. Žal je nekaj pred koncem igre začelo močno deževali, tako da je bilo treba igro prt kiini ti.
Danes zvečer bodo igralci, ki jih vidimo na naši
sliki, igro ponovili. Vabimo vse domačine, a tudi okoličane in Tržačane, da pridejo nocoj v Lonjer, kjer sc bodo od srca nasmejali dogodivščinam glavnih junakov.
Iz naše vasi ni posebnih novic. Sedaj bodo po vasi popravljali asfaltno cestišče, ki je na nekaterih mestih še precej luknjičasto in to je tudi vse, kar velja omeniti.
Opažamo, da prihaja v prazničnih dneh v našo vas še precej Tržačanov, pa tudi tujcev, ki so na počitnicah v Sesljanu in Devinu. Tržaški izletniki — tako smo že večkrat slišali — bi prišli v še večjem številu, če bi bile z našo vasjo boljše avtobusne zveze. Qb nedeljah dopoldne ni namreč nobenega avtobusa, ki bi privozil do nas, medtem ko sta popoldne dva odhoda. Zato izražamo željo, da bi uvedli tudi v nedeljo dopoldne kak avtobus.
Medtem ko pred leti v vasi sploh nismo videli izletnikov, jih je zadnje čase vedno več. Pravijo, da jim zelo ugaja okolica naše vasi in se cele družine porazgubijo po naših ogradah. Marsikateri izletnik pa jo mahne tudi na Grmado
in z njenega vrha občuduje prekrasen razgled.
SALEZ
V naši vasi je sedaj odprta osmica pri Josipu Kocmanu na štev. 19, ki toči belo in črno vino. Ko bo on končal, bo osmico odprl Janko Obad na številki 14. Promet v osmi. ci je kar dober, predvsem zaradi tega, ker ljudje zelo cenijo naša vina.
V vas prihaja tudi vedno več tržaških izletnikov, ki se radi ustavijo v domači gostilni. Tu jim namreč postrežejo z dobro jedačo in domačo kapljico, potem pa se izletniki razpršijo po gozdičih nad vasjo, ki zlasti v poletni vročini nudijo prijetno senco.
TRNO VICA
Kolikokrat je že bilo pisano o našj prašni cesti, ki gre od šaleške Bajte do bloka Gorjansko! Ce se v zimskih me secih, ko je malo prometa, prah toliko ne občuti, pa ga je toliko več v poletnih mesecih in zlasti ob prazničnih dneh, ko po prašnem cestišču drvi avto za avtom. Radi bi vedeli, koliko Časa bo še treba čakati, da bodo asfaltirali tudi ta kos ceste, za katero že več let obljubljajo, da bo asfaltirana.
Dež je prišel sicer pozno a je vendar dobro namočil temljo, kar bo koristilo predvsem za otavo in pašo, pa tudi trta si je opomogla, saj je že čutila sušo.
Pri Škrku v Bajti ni videti tradicionalnega «obršljana», a je na dvorišču vedno dosti avtov in motorjev, zlasti v nedeljah in praznikih. Očitno je, da Skrkovo vino, a zlasti teran ne potrebujeta reklame, saj je vedno dovolj gostov, ki pridno praznijo kozarce dobrega vina. Osmica bo odprta dokler ne bo iztočeno vse vino.
GABRJE
Kakor smo že poročali, so pričeli v naši vasi urejati in asfaltirati cesto. V petek so jo zaprli za vozove, ker so pričeli posipati gramoz. Delo bo zelo dobro opravljeno. Najprej bodo nasuli plast gramoza in ga stlačili z valjarjem Ko bo podlaga dovolj trdna, bodo cestišče šele prekrili z asfaltom.
fclTAJ SflM 1 Paj/4 - )PRIJATELJ
TELJ R4CKAM Pl SE
Taiciu pei.
JAteljev>
T-C u+MC-
iHtag/ Oomi.j
Nzt-aJeu. K-eh cJ	.
fW jJKeJul Te*
s*.	ut.
'CuLiCuMiM - loL	•	v
M
vUiA	j	_	f________
eJTritajCL.
“i „
P/tioLs' č^^yXaA, /
RacJurm.
to mi vatno. Rpmieliva poje koko bi zaustavila ostala J k.U«Ziej«,DA Bl-htE. PRiSlA n?>^ NASL-ovjJ.. ■ ljemcev /— rSA
 --------------------------,	TO	PAI
v Bo ZELortžKpl
OHO I IMENL/JCME NEPRIDIPRAVA 7 I
MORDA 8| LAHKO DOBILA NASLOVE VSEM-f eeH Tičkov, ČE Bi
pregledali Do-
KOMEMTE.klC VA
JlU S CACSOkOM
na Sla na packa
MOVI FARMI .
...toda v tem primeru bi morala Po carsona v Rud Mik IM' 81 IZCU-S---------
B'La Dost i p—-r A i se
VSE KAR SE—v SPOMNIM,SO 4—AIA i Rl IMEMA MEST: kIMSOLL, (VINSTO^ INKEOTA.TO “ V/SE 7j
ME SftoMM
J I MOPDAJE »SVATEGIMI g.
ICAko TJ
^POMAGAJ Ml
LOŽnT TEGA TIPA Mfl IKON JA POTEM HITCo v P/UE et-UPF. MED PtoTJO
BEA*lo2i VSE I
stili HcrčiDE DO NASLOruf rf:
Ccz Alejcaj TFCNUrjcOV sta bilo tek /h rit
ZE A/A POTI PROTI PIHE BLuFro...
SE
a mor sta pri &la čez dve u&.usta vila sta SE Pred zelezmiSro Postajo
Tl SPRAVI TEGA TiCr V ZAPOR , JAZ PA OD -DAM BRZOJAVKE.
~ DBlVA SE PRi ERlFU.
(rt uduijevanje sledil
P nm or šlci	)c
— 6 —
Vrem« včeraj: najvišja temperatura 26.5, najmžja 17 stopinj, zračni tlak 1007.8 pada, veter 7 km jugovzhodnik, vlage 63 odst., nebo poottlačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 6 stopinje.
3
SIS
dnevnik
Danes NEDELJA, 3. julija
Nada
Sonce vzide ob 4.20 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.38 Luna vzide ob 13.43 in zatone ob 0.19 Jutri, PONEDELJEK, 4. Julija Uroš
Včeraj je bil dan Francije
Danes zaključek tržaškega XII. mednarodnega velesejma
Neki znaki o večji živahnosti velesejma ■ Skoro 200.000 obiskovalcev ■ Zaključeno zasedanje o reklamnih filmih
Danes opolnoči bodo zvili zastavo na tržaškem velesejmu, nakar bo predsednik velesejma prečital zaključno izjavo, s čimer bo velesejem utadno končan.
Prezgodaj je še, da bi lahko kaj točnejšega dejali o uspehih in neuspehih letošnjega velesejma, vendar pa so opazni neki znaki, da je bito življenje na velesejemskem področju nekoliko živahnejše, kot je bilo zlasti lansko leto. O tem priča zelo visoko število udeleženih tujih držav m skoraj 200 tisoč obiskovalcev, ki so si velesejem ogledali.
Včerai je bil tudi zadnji dan posvečen eni izmed držav, ki sodelujejo na velesejmu in je tokrat bila na vrsti Francija. Velesejem je utadno obiskal francoski veleposlanik Palewski, ki se je popoldne udeležil sprejema v »Vacht Club Adriaco», ki so ga priredili predstavniki novih držav Kamerun, Slonokoščena obala in Gabon. Vse te države so si pred kratkim pridobile neodvisnost in so članice francoske skupnosti ter kot take sodelujejo v Skupnem evropskem tržišču.
Francoski veleposlanik je podčrtal važnost dejstva, da so te tri države za svoje prvo sodelovanje na velesejmih izbrale prav Trst in pozval poslovne ljudi, da naj ne zamude prilike, da navežejo čimbolj koristne gospodarske sti-k - s temi državami.
Včeraj se je zaključilo tudi zasedanie posvečeno reklamnim televizijskim in drugim reklamnim filmom. Opolnoči so razdelili v okviru festivala posvečenega omenjenim filmom, nagrade najboljšim filmom. Tej svečanosti je prisostvoval oodtajnik za tisk in informacije.
Izžrebani dobitki na velesejmu
Avtomobil FIAT «500-nuova» Je debil Petti Venturini iz Ul. DV.ngeli št. 3.
Lestenec za dnevno sobo je dobila Maria Guštini, Korzo I-talija št. 37.
Fonografski kovček Siemens je dobila Agia Drozina, Ulica Romagna št. 86.
Sest kravat je dobil Gastone Ragazzi, Ul. D’Alviano 21/1,
škatlo lepotilnih predmetov je dobila Franca Culst, Videmska ulica 5, Ločnik pri Gorici.
Škatlo lepotilnih predmetov je dobil Fulvio Tiengo, Ul. Guarnazzj 12.
 «»-------
Sprejemanje diplomirancev višjih tehničnih šol na razne fakultete
Kakor poročajo iz Rima, je parlamentarna komisija za javno vzgojo odobrila osnutek zakona glede sprejema diplomirancev iz višjih srednjih
V DRŽAVI: pisma do 20 g 30 lir. za vsakih nadaljnjih 20 g 20 lir; zalepke za prvih 20 g 35 lir, za vsakih nadaljnjih 20 g 20 lir.
ZA INOZEMSTVO: pisma 70 lir za prvih 20 g, za vsakih nadaljnjih 20 g 40 lir; aero-giami za evropske države 70 lir, za izvenevropske države 110 lir; dopisnice in razglednice 40 lir, s plačanim odgovorom 80 lir; rokopisi ali trgovski računi za prvih 250 g 70 lir, za vsak nadaljnji g 15 lir: vzorci brez vrednosti za prvih 250 g 70 lir, za nadaljnjih 50 g 15 lir; poštni zavoji za prvih 250 g 140 lir, za vsakih nadaljnjih 50 g 30 lir.
Partizansko zborovanje na Lokvah
Že tri dni prihajajo bivši partizani na Trnovsko planoto
Lokve so se spremenile v majhno mestece - Mitingi in druge prireditve • V Laznah odkritje spominske plošče
(Od našega dopisnika)
LOKVE, 2. — To poročam s posebne pošte, ki deluje že tri dni na Lokvah, ko se istočasno zbirajo številni borci in aktivisti na veliko partizansko slavje. Povsod na cestah so postavljeni slavoloki, Lokve pa so v prazničnem razpoloženju. S številnimi paviljoni, raznimi svetlobnimi napravami, zastavami itd. so se spremenile v pravo majhno mestece. Na o-koliških gričih po Trnovski planoti je zagorelo nad sto kresov.
Nocoj bo tukaj gostovalo tudi goriško gledališče s Perovičevo dramo «Pod soncem zaledeneli*. Proti Lokvam pa prihajajo partizanske čete, ki nocoj prirejajo mitinge ob tabor nih ognjih v Trnovem, v Grgarju, v Cepovanu, v Predmeji in Tribuši. Organizatorji par-
tehničnih šol na razne fakultete.
Študenti, ki imajo diplomo višjih tehničnih šol, se bodo lahko vpisali na razne fakultete.
Za naše študente, ki imajo diplomo o zrelostnem izpitu na višji trgovski šoli, pride v poštev možnost, da se vpišejo na ekonomsko in trgovsko fakulteto, na fakulteto za tuje jezike in prirodoslovje.
Ti predpisi bodo začeli ve ijati s prihodnjim šolskim letom
 «»----------
Nove poštne tarife
Od 1. julija veljajo naslednje poštne tarife:
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluittiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
Izjave bavarskega ministra
Težave in nevarnosti SET za razvoj obrobnih področij
Odnosi med državami SET in področja svobodne izmenjave bodo vpH- * vali na tržaški promet • Možnosti jadranske tarife za Bavarsko
skovno konferenco, ki jo je imel na velesejmu, med drugim izjavil, da bi bil Trst najprimernejše pristanišče za gradnjo naftovoda za Bavarsko. Izjavil je tudi, da je v razgovorih s tržaškimi gospodarskimi predstavniki proučil možnosti ustanovitve direktne jadranske tarife tudi za prevoz blaga med Trstom in Bavarsko.
 «»-------
Cestna nesreča Borštana
27-letni Angel Družina iz Boršta se je včeraj laže ponesrečil, ko se je peljal s svojim motorjem po cesti od Drevoreda Ippodromo do trbiške avtoceste, Z osebnim avtom nekega privatnika so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili razne praske in podplutbe po obrazu, rane na zgornji in spodnji ustnici, delno izgubo spomina in zaudarjanje po alkoholu.
Glede vzroka incidenta se izjave ponesrečenca ne ujemajo s trditvami karabinjerjev iz Rocola. Družina trdi, da ga je podrl neki nepoznan avto, medtem ko karabinjerji pravijo, da je na o-vinku izgubil oblast nad vozilom ter zletel s ceste, se prevrnil in pobil. Nesreča se je zgodila nekaj čez 17. uro. Družina se bo moral zdraviti v bolnišnici od 10 do 20 dni.
Bavarski minister za gospodarstvo in promet dr. Otto Sche-del predava v dvorani trgovinske zbornice; za njim predsednik zbornice dr. Caidassi
Minister za promet in gospodarstvo Bavarske (Zapad-na Nemčija) dr. Otto Schedl je včeraj dopoldne predaval v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice na temo »Gospodarska in prometna vprašanja obrobnih področij Skupnega evropskega tržišča*. V dvorani so bili vidni tržaški gospodarski predstavniki, čla-
iitiiHiiliiHiiiliiiiiiiiiiiiHHHniiiiiiiiiiuinitiiiiilflimimiiiiiHlttniiinHiiiMiim
Fomanjkanje na slovenskih šolah
Iz poročil o razpravi o slo-1 vostjo opreme in neustreznim venskem šolstvu na Triaškem stanjem nekaterih šolskih pro-in italijanskem šolstvu v Ko-1 štorov italijanskih šol v bivši prščini na zasedanju mešane coni B. Iz poročila beograjske-
komisije v Beogradu jasno izhaja ogromna razlika v položaju enih in drugih šol. Italijanska delegacija res da ni skoro imela kaj prigovarjati, zato je bila njena glavna pripomba v zvezi s pomanjkljt-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI Ml. TELEFON 93-808 IN 944118 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL er
Tel. 33-83
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 17-388
OGLASI Cene oglasov: Za vaak mm
v iirinl enega stolpca: trgovski 80, finančno-uprasmi 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vil oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna «0 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna «00 Mr — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljka letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Pogtnl tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ut. 3-1., tel. 21-929, tekoči račun pri Komunalni banki s Ljubljani 600-70/3375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst
^ -
ga dopisnika objavljenega v uPnmorskem dnevniku» preteklo sredo bi neobveščen bralec dobil vtis, da je v tem pogledu na slovenskih šolah pri nas vse v redu. In vendar t-mamo tudi pri nas primere, ki bi jih bilo treba temeljito odpraviti. Navajamo za danes samo primer razreda na šoli v Slivnem, kjer je pod tako preperel, da so nastale v njem velike luknje.
Ce je v splošnem vprašanje šolskih prostorov kljub zgoraj navedenemu primeru v glavnem zadovoljivo rešeno, je vprašanje opreme mnogo težje. Gre zlasti za učila. In tu ne govorimo samo o podeželskih šolah, temveč tudi o šolah, ki pripadajo tržaški občini. Zbirke učil, če smemo sploh o zbirkah govoriti, so silno siromašne. Ponekod nima šola še lesene metrske palice. Sole imajo dovolj zemljevidov Italije; zemljevida Slovenije pa ne. Ze pred leti smo postavili zahtevo, da se slovenskim šolam, ki so bile po drugi svetovni vojni obnovljene in zato povsem prazne, z izrednim kreditom o-mogoči nabava prepotrebnih učil. To se doslej ni zgodilo.
Menimo, da bi bila dolžnost slovenskega učiteljstva, predvsem pa didaktičnih ravnateljev in nadzornika, da se zavzamejo za to, da se z izrednim posegom nabavi za vse šole vsaj oni minimum učil, ki je potreben, da se pouk s ploh more vršiti. Šolske in druge oblasti bi morale končno tudi tu odpraviti očitno diskriminacijo na račun slovenskih šol. Diskriminacija je torej tu: treba je iti samo na vzporedno slovensko in italijansko šolo v kateremkoli kraju našega ozemlja in primerjati, kako sta ti šoli opremljeni z učili,
ni konzularnega zbora in druge osebnosti.
Minister je uvodoma orisal nekatere skupne značilnosti med Bavarsko in Trstom, ki sta obe trpeli med vojno in ki sta sedaj v obrobnem položaju v okviru Skupnega evropskega tržišča. Iz tega izhajajo posebne naloge in je za obe področji treba najti možnosti za gospodarski razvoj. Ustvariti je treba potrebno ravnotežje, da ne bo evropsko združevanje koristilo samo obstoječim velikim gospodarskim središčem.
Trst vodi, po mnenju ministra, pravilno gospodarsko politiko, da bi pritegnil del podonavskega in srednjeevropskega prometa. Glede zvez med Trstom in Bavarsko pa je minister poudaril, da je v zadnjih letih prišlo do občutnega povečanja prometa.
Vendar ra se lahko s precejšnjo gotovostjo predvidi, da se bo kot rezultat izvajanja pogodb SET okrepil promet med srednjeevropskimi državami, kar se bo nujno negativno odrazilo na tržaškem prometu. Glede področja svo bodne izmenjave pa bo velike važnosti, kakšni oodo odnosi med torni državami in državami SET. Prav zato ie velikega pomena in za Trst prvenstvene važnosti, rezultat naporov, da se ustvari most med obema evropskima sistemoma, saj je Trst kot italijanske- mesto v SET, medtem ko je Avstrija na področju svobodne izmenjave. Samo če bo mogoče odstraniti obstoječe zapreke, bo tudi mogoče, da se l-o razvijal promet skozi Trst v ugodnih pogojili.
Minister je zaključil, da se odpira pomembna možnost za okrepitev prometa z Zapadno Nemčijo v zvezi s povečanjem mednarodnih odnosov z novimi prekomorskimi državami. Pomisliti je treba samo na potrebe industrijske opreme držav Bližnjega vzhoda. Te petrebe se bodo v prihodnosti samo povečale.
Popoldne je minister med tl-
Kolesar povozil pešca in nato zbežal
Tridesetletni pleskar Giuseppe Vascotto iz begunskega taborišča na Opčinah, Ul. Car-sia 3, se je včeraj laže ponesrečil, ko je izstopil iz avtobusa, ki ga je pripeljal pred taborišče. Nesreča se je zgodila okoli 14.30 a Vascotto je prišel v bolnišnico s svojimi lastnimi sredstvi. Zdravniki so mu ugotovili poškodbe na levem uhlju in razne praske po levem komolcu. V bolnici se bo moral zdraviti od 8 do 15 dni.
Ko je Vascotto stopil iz avtobusa, je privozil mimo kolesar, ki ga je podrl. Neznanec se ni ustavil, temveč je nadaljeval svojo pot, ne da bi se zanimal za ponesrečenca. Prevladuje mnenje, da tudi brezvestni kolesar stanuje v begunskem taborišču.
 «»--------
Umrl je delavec ki se je ponesrečil v ladjedelnici Sv. Marka
Včeraj zvečer ob 21. uri je umrl na II. kirurškem oddelku splošne bolnišnice 44-letni delavec Andrea Dolce iz Ul. Cristoforo Colombo, ki se je težko ponesrečil, kot smo že poročali, v četrtek zvečer v ladjedelnici Sv. Marka.
Dolce, ki je bil tesar po poklicu, je pomagal razdirati epaž okoli cisterne »British Comet», ko je nenadoma izgubil ravnotežje ter padel z višine 20 metrov. Pri padcu se je hudo poškodoval in že pri sprejemu v bolnišnico so si zdravniki pridržali prognozo.
Čilajte in Urile
PRIMORSKI DNEVNIK
DANES 3. JULIJA ob 9. uri bo na LOKVAH pri CEPOVANU
VELIKO PARTIZANSKO ZBOROVANJE
ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA poziva vse svoje člane ter vse bivše partizane, ki so se borili na Trnovski planoti, (ki posedujejo onmejno propustnico), naj se udeležijo tega zborovanja.
tizanskega tabora pričakujejo veliko število ljudi iz vse Slovenije in zamejstva, posebno pa bivše borce IX. Korpusa in drugih enot.
Na jutrišnjem zborovanju bo govoril okrajni sekretar Zveze komunistov Gorica, Tine Rem-škar. Popoldne pa bo književnik France Bevk, prvi predse !-nik Pokrajinskega narodnoosvo. bodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst, odkril na Laznah spominsko ploščo, bivši borci pa bodo uprizorili partizanski napad.
2. B.
 «»-------
Tramvaj povozil priletnega moža
Giuseppe Attore, star 71 let iz Ul. Felice Venezian 24, je hotel včeraj prečkati Obrežje Nazario Sauro; po nesreči pa je prišel pod tramvaj, ki ga je hudo poškodoval. Z rešilnim avtom RK so ga prepeljali v splošno bolnišnico, in sicer na II, kirurški oddelek, kjer so mu zdravniki ugotovili krvavitev iz levega ušesa, možganski pretres in možen zlom zatil-nika.
Nesreča se je zgodila nekaj čez 12. uro. Kot že rečeno, je Attore hotel prečkati cesto, toda, ko je prišel na sredino cestišča je mimo njega začela brzeti dolga kolona avtomobilov, ki so vozili v smeri Trga Unita. Stari mo. žakar je napravil kak korak nazaj in se tako znašel na tramvajski progi. Po nesreči je v tistem trenutku prihajal tramvaj proge št. 8, ki ga je podrl na_ tla. Zdrav-liki so si pridržali prognozo.
Jutri zaprti uradi konzulata FLRJ
Urad generalnega konzulata FLR Jugoslavije v Trstu ne bo sprejemal strank jutri 4. julija 1960, ob priliki jugoslovanskega nacionalnega praznika.
Pojasnila o svetlobnih napravah za avtomobile
Ministrstvi za javna dela in
piomet sta ponovno izdali pojasnila glede zakonskih predpisov o svetlobnih napravah na avtomobilih. Ker se bliža 15. julij, je bil marsikateri lastnik avtomobila še negotov, če mora izpopolniti svetlobne naprave na svojem vozilu, ali ne.
Na podlagi predpisov cestnega zakona, vozila, ki so bila v prometu pred 15. januarjem 1960, ni treba da imajo stranske oranžaste lučke za smerokaz; imeti pa morajo sprednje bele lučke, zadnje lučke pa morajo biti rdeče in oranžaste. Vozila morajo imeti na zadnji strani tudi rdečo odbijajočo luč (mačje oči).
Vozila, ki so prišla v promet po 15. januarju 1960, pa morajo imeti vse svetlobne naprave, kakor jih določa cestni zakon.
Kdor ima na primer avto
»Topolino*, bo moral poskrbeti zlasti za zadnje luči, kdor pa ima na primer »Fiat 600» zadnjih let, ne bo imel sitnosti ; prepričati se le mora, da ima avto na zadnji strani napravo za odbijajočo luč.
Zrelostni izpili na Slovenskem učiteljišču
Samo štirje dijaki uspešni
12 dijakov ima popravljalne izpite, eden pa je kil odklonjen
Na slovenskem učiteljišču v Trstu so v poletnem roku uspešno opravili letos zrelostni izpit: Lojzka Primossi, Danica Radovič, Danica Legiša in Josip Cei. Kar 12 dijakov ima popravljalne izpite; eden pa je bil odklonjen.
Največ popravljalnih izpitov je iz italijanščine in latinščine.
Kdor ima popravljalni izpit, se bo moral vrniti pred izpitno komisijo v jesenskem roku. To je zadnja možnost rešitve, sicer pa bo moral kandidat počakati do prihodnjega leta, se medtem temeljito pripraviti in ponovno polagati izpit iz vseh predmetov.
Izid zrelostnih izpitov na učiteljišču res ni zadovoljiv. Skraja je kazalo, da ne bo vendar tako hudo, ker niso bile pismene naloge prav slabe. Verjetno so dijaki začeli pešati pri ustnih izpitih.
Največje težave so torej imeli letos maturanti na učiteljišču z italijanščino in latinščino. Glede italijanščine
ne moremo trditi, da je di jaki ne obvladajo. Težave nastanejo pri jezikovnih fine. sah, pri podrobnem poznavanju slovstva, zlasti pa Dantejeve »Božanske komedije«, kateri ne zbeži noben maturant.
Latinščina pa dela preglavice večini dijakov tudi na italijanskih šolah. O poučevanju latinščine je bilo v Italiji zadnje čase že precej govora in predlogov, da bi jo v nekaterih šolah odpravili, v drugih pa skrčili program. Učni program je sploh preobremenjen na vseh šolah z latinščino. Do neke mere je to razumljivo, čeprav ne tako potrebno, na klasičnem liceju; toda na drugih šolah je tega vse preveč.
Maturantom, ki so uspešno opravili izpite in so s tem usposobljeni za pouk na o-snovnih šolah, želimo prijetne počitnice in obilo uspeha v poklicu, tistim pa, ki imajo popravljalne izpite, želimo, da bi imeli v jeseni več sreče.
Priprave nekaterih strank za prihodnje upravne volitve
Zelje demokristjanov in stvarni položaj - Socialdemokrati pojdejo z lastnimi kandidati na pokrajinske volitve
Če ne bo kakšnih sprememb, bodo 23. oktobra na našem o-zemlju kot po vsej državi pokrajinske volitve; v občinah Devin - Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repentabor in Milje pa bodo tudi občinske volitve.
Trst ne pride za te volitve v poštev, ker smo izvolili nov občinski svet pred dvema leto. ma po dolgotrajni komisarski upravi, posledici krize občinskega sveta. V oktobru pa so možne tudi dodatne volitve treh .senatorjev, tako da bi bil Trst končno zastopan v obeh vejah parlamenta. Senat je že vdrugič odobril ustavni zakon o izvolitvi senatorjev, sedaj pa ga mora odobriti še poslanska zbornica, ki pa je že pristala na to, da sprejme besedilo, o-dobreno v senatu pri drugem branju. Če torej ne bo drugih zaprek, bomo imeli v Trstu dvojne volitve, v podeželskih
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Iz sodnih dvoran
Za ukradeno izkaznico osem mesecev zapora
Kazensko sodišče je razpravljalo včeraj tudi primer 60-letnega Giuseppa Zarlija iz Ul Gozzi 5, ki je bii obtožen, da' je 24. maja letos okradel v filobusu št. 5 nekega Antonia Vecchieta iz Ul. D’Aze-glio 76. Točneje povedano, obtožnica je trdila, da je Zar-li izvlekel iz suknjičevega žepa svoje žrtve kuverto s tramvajsko izkaznico.
Zarli se je branil, češ da je kuverta padla Vecchietu iz žepa. On sam, da se je pripognil, jo pobral in izkaznici kasneje zamenjal fotografijo. Vecchiet in skupaj z njim tudi neka priča pa sta odločno potrdila, da je Zarli dejansko segel v Vecchietov žep Sodniki so verjeli slednjima dvema ter obsodili obtoženca na 8 mesecev zapora in 6.000 lir globe. Možakar, ki se nahaja že v zaporu, bo moral piebiti po prestani kazni najmanj dve leti v kmečki koloniji.
***
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, se je včeraj zagovarjal 54-letni taksametrist Giuseppe Collini, stanujoč v Ul. F. Se-vero 71, ki je bil obtožen, da je namerno prizadejal težke telesne poškodbe 50-let-nemu taksametristu Giuseppu Paolettiju iz Ul. Manzoni 26.
Dogodek ki je spravil Col-linija pred sodišče, se je odigral 13. avgusta 1958. leta, in sicer na Trgu Liberta. Možakarja sta si prišla navzkriž zaradi denarnih zadev. Nikoli se pravzaprav ni moglo točno ugotoviti, kako je potekal prepir. Dejstvo je, da je Pao-letti v nekem trenutku telebnil na tla ter se močno pobil.
Collini je razložil potek dogodkov na takle način: v določenem trenutku prepira je Paoletti izgubil razsodnost ter ga je brcnil v levo nogo in ga sunil z iztegnjenimi prsti v oči in nos. Pri tem je Collini izgubil potrpljenje ter m a vrnil udarec. Zaradi udar. ca je Paoletti izgubil ravnotežje in padel na tla.
Paoletti pa je zanikal, da bi brcnil Collinija v nogo. Slednji pa je imel srečo, da je neka priča trdila, da je udarce zadel Paolettija samo po strani. Sodniki so upoštevali to okoliščino ter spre-menili obtožbo v nenamerno telesno poškodbo. Na osnovi te nove obtožbe so odločili, da ne bodo uvedli sodnega postopka zaradi amnestije.
# * *
Pred istim sodiščem sta se morali zagovarjati tudi dve ženski, ki sta bili obtoženi, da sta ukradli, oziroma da sta si prisvojili denar in predmete, ki so bili last 58-letnega Carla Signorinija.
38-letna Mercede Bachi iz Androna del pane 5 je bila obtožena, da je ukradla 5.001) lir v Signorinijevem stanovanju, medtem ko so dolžili 36-letno Mario Agostincich iz Ul. Piccola fornace 5, da si je
ve očitke, češ da pomeni izvolitev svetovalca KD Puppija na njegovo mesto že kar «oc!prt-je na levo« v občinskem svetu. Pri tem zavračanju pa nima vodstvo KD niti težke naloge, kajti na seji, ko je bil izvoljen Puppi, je bilo 52 svetovalcev, od katerih je bilo V! demokristjanov, republikancev in socialdemokratov, ki bi lahko izvolili odbornika tudi če se ne bi levica vzdržala. Ravno zato so demokristjani še bolj jezni na dr. Pecorarija, saj vedo. da so bile njegove izjave ob odstopu le pretveza, zlasti ker je bil občinski odbor že prej sklenil, da mu odvzame mesto odbornika zaradi odsotnosti s sej. O zadnjem nastopu dr. Pecorarija so razpravljali tudi včeraj na sestanku izvršnega pokrajinskega odbora KD. poleg tega pa se mora o njem izreči tudi strankino razsodišče. Spričo vsega tega mislimo, da se Krščanska demokracija nima v zvezi z bodočimi nalogami kaj košatiti in šopiriti ter delati bojne načrte, kako bo »pogazila« levico.
Volitve senatorjev in volitve v krajevne ustanove je po svojem povratku iz Rima, kjer se je udeležil zasedanja osrednje, ga odbora PSDI, omenil tudi Giorgio Cesare. Dejal je, da je v imenu tržaške federacije zahteval od parlamentarne skupine PSDI, naj pospeši odobritev zakona o senatorjih za Trst. Povedal je tudi, da je skupno s socialdemokratskimi parlamentarci proučil morebitne kandidature za izvolitev tretjega senatorja, ki naj bi bil izraz laične demokracije. Po njegovem ne bi smelo biti tež-koč pri izbiri reprezentativnega kandidata, ki bi bil všeč volivcem. Za pokrajinske volitve pa bo PSDI postavila lastne kandidate, kakor tudi za občinske volitve v Miljah.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUItllHIIIIItlllllllimilllUmtIllilllllllllllllllllimtIIIIIIIIMIItllMIIIIIlillllllllllHIMHIIHimitlllllllllKllllil«,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
INAM-Al Camello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torsmo 9 (Rojan); Verna*-!, Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12
LEKARNE odprte danes
Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba l; Ali a Minerva, Trg sv. Frančiška 1; G. Papo, Kjadin-Sv. Alojz; Praxmarer, Trg Unita 4; Dr. Ros. setti, Ul. Ccmbi 19; Dr. Signori, irg bolnišnice 8; Tamaro in Ne-n. Ul. Dante 7.
prilastila zlato verižico, vredno 10.000 lir, ki je bila tudi Signorinijeva last.
Ždi se, da sta ženski živeli v raznih obdobjih skupaj s Signorinijem, ki je kljub svojim 58 letom rad poškilil za mlajšimi predstavnicami nežnega spola.
Sodišče je spoznalo Bachi-jevo za krivo ter jo obsodilo na 2 meseca zapora in 3.000 lir globe, pogojno in brez vpisa v kazenski list. Proti Aeo-stincichevi pa ni uvedlo kazenskega postopka zaradi amnestije.
občinah pa kar trojne.
Razne stranke so se že pričele pripravljati na volitve. Na svojih sestankih so o njih razpravljale že KPI, PRI, PS Dl in, kot poroča agencija Giu. lia, tudi KD bodisi s politične kakor tudi organizacijske plati. Pokrajinski odbor Krščanske demokracije je na svojih sejah razpravljal tudi o volilni kampanji v podeželskih 'občinah in omenjena agencija pravi, da namerava nastopiti z lastnimi listami v Miljah ‘r. Dolini, kjer se je udeležila volitev že zadnjič, ter tudi v Nabrežini, kjer bi nastopila prvič, če ima res ta namen. Zlasti v to občino se je namreč na-kidalo mnogo beguncev, s katerimi načrtno naseljujejo naše podeželje, posebno pa se obalo med Trstom in Tržičem. Znano pa je, da žanje Krščanska demokracija največ glasov ravno med begunci, zlasti dokler so še v taboriščih, ker pač — seveda napačno — mislijo, da jim samo Krščanska demokracija zagotavlja skledo juhe, ali prednosti pri zaposlitvi in razne ugodnosti.
Kot je iz poročanja omenjene agencije razvidno, se KD kat nekam »bojevito« pripravlja na volitve in si je postavila precej visoke cilje, kar je vsekakor nestvarno, zlasti če se pomisli kako vse hrešči in poka v stranki sami po sporu, ki je nastal med desnico in «levico». potem ko sta se inž. Spaccim in dr. Pecorari odrekla odbor-niškemu mestu v občinski u-pravi s popolnoma izumetničenimi argumenti. Zlasti dr. Pecorari je proti večini v stran-ki ostro nastopil, kar kaže, da ima za seboj vso desnico ’n najbrž tudi visoko cerkveno oblast, vsaj če se po pisanja glasila Katoliške akcije sVita Nuova« sodi.
Sicer pa demokristjanska ve. čina ostro zavrača Pecorarije-
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKt
Dne 2. JuMja t.l. se je v Trstu rodilo ll otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 8 O-.eb, porok pa je bilo 8.
POROČILI SO SE: železničar GuaRiero Aloisio in gospodinja Elsa Candotto, uradnik Giovanni Gruden in asistentka soc. Edida Umari, pomorščak Nicolo Paglia-ro in krznarka Alba Tedeschi. delavec Glauoo Zenni in gospodinja Vilma Stefani, uslužbenec v bolnišnici Otello Paoli.nl in šivilja Flora Pafctai, litograt Mario Pugiiese in baristka Rosa Maria Paulin, delavec Carlo Ferrari In prodajalka Ernesca Filippi. bančni uslužbenec Carlo Fiegl in prodajalka Anita Parovel.
UMRLI SO: 58-letni Marzio Si-nigagiia, 85-letna Clementina Cor-dich vd. Candotti, 85-letni Adol-fo Turk, 75-letna Luigia Dinon vd. Bradamante, 47-letna Albina Franza por. Veri, 57-letna Adal-gisa Bresiich por. Orsini, 12 dni stari Paolo Leotta, 76-letina Le: i-zia Toniafti por. Giotti.
OKLICI:	uradnik Cesare dr.
Leone in učiteljica Emilia Dello-russo, zidar Giuseppe Zlatic in gospodinja Arduina Chicco, u-radnik Dante Ioppolo in profesorica Lida Del Piccolo, železničar Elio Martari in uradnica Lu-cia Palombaro, tesar Germano Angelini in prodajalka Anita Zucca, kovač-mehanik Gabriele Husu in frizerka Bruna Coman-dini. uradnik Mario Corsi in u-radntea Elsa Perini, šofer Ilario Počkaj in gospodinja Bruna Jakomin, motorist Elviro Zoch in gospodinja Anna Maria DelTEr-nia, električni varilec Elvio Ma-gurano in gospodinja Maria Anna Devit, varilec Germano Car-bi in delavka Carla Furlan, delavec Gildo Chrlama in gospodinja Clementina GiaooUa, uradnik Egidio Fabretto in uradnica Maria Laura Cergnul, tiskar Er-mete Vidimare in šivilja Laura
PREDEN GRESTE
NA DOPUSl
se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo.
15 — dnevna
naročnina L 300
Telefonirajte na št. 37-338
Bisiacchi delavec Silvio Steli in llkalka Maria Gregori, delavec Ettore Catalan-Zancotti in gospodinja Natalina Cragnolin, foto-tehnik Vimicio Caiuio in učiteljica Antonietta Gicseffi, potujoči uradnik Mauro Tommasini in blagajničarka Grazicila Cernec-ca, telefonist C os, mo Antoničem in gospodinja Marina Bari, trgovec Giuseppe Poljšak in učiteljica Maria Pertot, telefonist Egidio Cargnelutti in šivilja Nerina Laporla, učitelj Edvin Sva-b in učiteljica Nerina Drasič, trgovec Vincenzo Agliata in gospodinja Maria Cergolet, mehanik Aldo Flego in gospodinja Carina Pa-tat. kmet Josip Križman In gospodinja Ana Ujčič, delavec Clau-d.o Tomasi in Elsa Virginia Bet-tlnardi agent CP Antonio Bar-bieri i’n gospodinja Teresa Del-la Pietra, učitelj Giuseppe De Michele In gospodinja Isabella Giordano, mizar Giovanni Zetto in šivilja Silvana Salvinelli, a-gent CP Salvatore Perrone in gospodinja Maria Weber, pleskar Sergio Pozru in šivilja Bruna Baroncinl, agent PS Massimilia-no Fontanesi in uradnica Maria Alba Michleli, tesar Stellio Ka-nidisek in gospodinja Liliana Glraldi, trgovec Corrado Fabiani in profesorica Vera Ida Boc-cassini, zdravnik Giuseppe Do-nini in zdravnica Mirella Matto-gno mehanik Aldo Belletich in šivilja Aliče Zulle, pom. kapitan Roberto Fabris in uradnica Io-landa Pierazzo, delavec Giovanni Skilan in tapetničarka Vittori-na Apollonto, zastopnik Renato Roncelli in učiteljica Annamaria Reggente, pleskar Ottavio Basez-zi in rožarica Adriana Ferluga, delavec Silvano Lipout in baristka Tiziana Spazzati, univ. asistent Tommaso dr. Millevoi in učiteljica Fulvia dr. Zudenigo, natakar Oscar Mlhich In gospodinja Plorella Ongaro, delavec Nicola Ivanissevich in baristka Leda Ulcigraj.
			«x					
	LOTERIJA				
BARI	35	30	47	61	28
CAGLIARI	66	39	40	55	82
FLORENCA 48		70	40	69	35
GENOVA	50	71	11	70	72
MILAN	77	49	73	71	80
NEAPELJ	54	71	5 K	88	26
PALERMO	16	85	10	68	46
RIM	4	22	2	6	21
TURIN	60	90	6	81	38
BENETKE	21	42	15	36	49
	ENALOTTO				
X 2 X	X 2 X 1	1 X	1 2 1		
KVOTE: 5 dvanajstič po 3 milijone 576.000 lir; 115 enajstič po 116.000 lir; 1572 desetic po 8500 lir.
IZLETI
Prcsvetino društvo «Albert Sirk« priredi v nedeljo 10. t.m. izlet v Soško dolino (Bovec, Trenta, Tolmin in k izviru Soče). Vpisovanje v trafiki pri Ivotu do vključno 6. t.m. Za izlet zadostuje propustnica.
IZLET SPDT V KRANJSKO GORO
Izletnike za Kranjsko goro dne 10. t.m. prosimo, da poravnalo voznino in dvignejo številke sedežev za avtobus v Ul. Geppa 9
PROSVETNO DRUŠTVO L0NJER - KATINARA
obvešča, da bo prireditev, ki je bila zaradi slabega vremena 29. junija prekinjena, ponovilo danes 3. julija ob 20. uri v i,ONJERJU «pri Zupanovih«, in sicer vaško šale v treh dejanjih
«VOZEL»
PETRA PETROVIČA
Vljudno vabljeni
( OI,EPAL1$ČA~)
TEATHO NUOVO
Danes, nedelja 3. julija, bo zaključni nastop gojencev gledališke šole »Silvio D’Amico». I-gi ali bodo:	«Har!ekin, hlapec
dveh gospodarjev«, Carla Goldonija. Režija: Fulvio Tolusso. Cene: 300 lir.
KINO
Fenice 15.00 «Dvoboj do zadnje kaplje krvi«, Rock Hudson, technicolor.
Excelsior 15.00 «Brez jutri«, George Nader.
Fiiodrammattco 15.00 »Tajni a. gent Larry», Cristopher Lee.
Grattacielo 15.00 «Tretji glas«, mladini prepovedano.
Superclnema 14.30 «Promet z belim blagom«. F. Arnould,
Arcobaleno 14.30 «Vampirjeva ljubica«, Helene Renny.
Aurora	15.00	«Prijetnost	sonca«.
Alabarda 14.30 «Damaščanska sao-lja«, Rock Hudson in Piper Lauri e.
Capitol	14.30 «Gospe»,	Nadia
Gray, Chelo Alonso. Mladoletnim prepovedano.
Cristallo 15.00 «Clovek, ki je izigral smrt«. C. Lee, technicolor.
Garibaldi 15.00 «Zeler»i ogenj«, S. Granger. G. Ke!ly, technicolor.
Impero	15.00	»Jeremija,	pes in
vohun«.
Italia 14.30 «Noč in megla«, A. Aimee, mladini prepovedano.
Moderno 14.00 «Vojak in pol«, R. Rascel, A. Fabrizi.
Massimo 14.30 «Saharska legija« A. Laad, technicolor.
Vittorio	Veneto 14.30 «Za dvoj-
nim zapahom«, Antonelia Lual-di.
Ideale 15.00 «Colnarji z Volge«, Elsa Martinelli.
Marconi 15.00 »Severozahodna meja«, Cinemascope, technicolor.
Savona 14.30 «Kjer zemlja žge«, Gary Cooper in Julie London.
Odeon 15.00 «Crne ovce«, mladini prepovedano.
Astra 15.00 »Vojaki na konjih*.
LETNI KINO
Skedenj 20.30 «Mostiček na reki r.adlog«, Jerry Levvts.
Marconi 20.15 Glej zgoraj.
Garibaldi 20.15 Glej zgoraj.
( KAZNA OBVESTILA J
Slovenska gospodarsko-kulturaa zveza in Slovenska prosvetna zveza sporočata, da sta preselili svoj sedež od 1. julija dalje v Ul. Ge-pa 9-11.
( MAH OPLAŠI J
BRUSINI CAHLO, Trst, UL Bat-tisti 20, tel. 29041, prodaja gospodinjske električne predmete — hladilnike FIAT. ATLANTIC in druge znamke PlačIRvo tudi v 24 obrokih PRALNE stroje. kovinsko kuhinjsko opremo, NAGROBNE SPOMENIKE v kamnu in marmoru, Izdelke za stavbe. vam nudi z modernimi stroji opremllena delavnica S ZIDARIČ, Sempolaj št. 4 (Nabrežina), Tei 26151
ISCEM POMOČNICO sposobno
vseh hišnih del. Telefonirati na št. 37-338.
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 17. uri barvni film
Dogodivščine Toma Sawyerja
«Le avventure di Tom Sawyer»
Igrata
TOMMY KELLY in MAY ROBSON
KINO SKEDENJ
predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 18. uri m ob 20.30 zabavni film
MOSTIČEK NA REKI GORJA
(II ponticello suj fiume dei guai)
V glavni vlogi nastopa J E R R Y L E W I S
predvaja danes 3. in Jutri 4. t. m. film
«V ljubezni in v vojni»
(In amore e in guerra)
v't.;i>7V '.'t L ki At,	_
C)NEma£cOP£
Nastopajo; Robert Wagner, Dana Wynter, Jeffrey Hunter !u drugi znani filmski igralci
Razgovor z voditeljema vodovodnega konzorcija CAFO v Gradiški
Zgodilo se bo, kar so si ljudje želeli: voda iz Soče jim bo pritekla v hišo
V sovodenjski občini bo vodovod pričel delovati prihodnjo jesen ■ Delo bo stalo 81 milijonov
V starinski hiši v Gradiški, ki je zaradi svojih iz kamna izklesanih podbojev na pogled kar zanimiva zgradba, je sedež Vzhodno-furlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO), v katerem se pripravljajo načrti, oddaja delo in nadzira gradnja kraškega omrežja, e-ne izmed toliko vodovodnih napeljav, ki jih upravlja pravkar imenovani konzorcij.
Ker se o gradnji vodovoda za Kras in za sovodenjsko občino že dalj časa ni nič pisalo in ker so dela v zadnjem času že precej napredovala, smo sklenili obiskati predstavnike konzorcija, da bi nam postregli z najnovejšimi vestmi, kako poteka gradnja omrežja in koliko bodo ta dela stala, da bi bili naši či-tatelji, predvsem pa tisti, katerih se to najbolj od blizu tiče — pri tem imamo v mislih občane iz Doberdoba in Sovodenj — o tem nadvse važnem delu bolje poučeni.
Ko smo vstopili v sobo predsednika kav. Ermacora Bres-sana in ga vprašali po novicah, nam je pokazal pismo, ki ga je imel pred seboj na mizi in ki ga je pravkar tudi podpisal, naslovljeno na ministra za javna dela v Rimu, da bi odobril znesek 25 milijonov za nadaljnja dela. Vtem je prišel tudi direktor inž. Sirtori; oba skupaj sta nam nanizala celo vrsto zanimivih vesti tehničnega kakor tudi informacijskega značaja.
Morda najvažnejša od vseh je vest, da bo prihodnje poletje, vsekakor pa prihodnjo jesen, vodovod postal stvarnost in da ga bodo poleg Do-berdobcev, Poljancev in Vrhovcev, uporabljali tudi vsi prebivalci sovodenjske občine.
CAFO je dela dal v zakup naslednjim podjetjem: CESIA iz Trsta	polaga	cevi,	Lazza-
rinl iz Ponte del Piave je zgradilo jaške za dviganje vode, električna napeljava pa je bila zaupana družbi SELVEG.
Sedanje stanje del je na-•lednje: pri Petejanih so postavili, - električno kabino in zgradili	poslopje,	v	katero
bodo postavili črpalke. V neposredni	bližini	so	zabili v
zemljo cevi, s katerimi bodo zajemali	vodo,	ki	je	precej
globlje, kakor je dno struge Soče. Od tam so speljali dva odcepka jeklenih cevi: enega
  Im i
'zJk
Električna kabina in poslopje s črpalkami pri Petejanih v bližini Sovodenj
od 10 do 13 stopinj.
Prebivalci Martinščine, -ki so prav toliko let kakor njihovi sosedje na Vrhu in po scvodenjski občini, trpeli pomanjkanje vode, se bodo 2.
na Martinščino, drugega pa na Ušje nad Rubijami, kjer so že zgradili dva vodohrama.
Kapaciteta prvega je 250, drugega pa 200 kub. m.
Poleg teh dveh bodo zgradili še tri manjše vodohrame: enega nad Doberdobom (100 »iiunMunnmtniiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuMii
kub m), drugega za Dol (100	.	•
V četrtek stavka
oktobra že odžejali s tekočo vodo iz novega vodovoda. O-stali potrošniki bodo morali počakati še eno leto.
Nestrpni kot so, ko vidijo, da je njihova davna želja tik pred uresničitvijo, bodo to leto morda bolj kot doslej občutili, kaj je manjkalo. Toda leto je hitro mimo, in ko si bodo najmanj mislili, med tolikimi skrbmi, ki jih imajo, se bo nekega dne zgodilo tisto, kar so si vedno želeli — kn so morali moški z vozovi po vodo k Soči, da so lahko napojili živino in zalivali vrt, in ko so sovodenjske žene ncsile zvrhane perilnice na glavi več kot pol ure daleč tja do Furlanskih skal — kot smo rekli, zgodilo se bo tisto, kar so si vedno želeli in najmanj pričakovali:	da bo
nekega dne pritekla... Soča v hišo.
To bo res velik dan za naše ljudi v teh krajih.
kub. m), tretjega pa v neposredni bližini televizijskega prenosnika pri Sv. Mihaelu (kapaciteta 25 kub. m), ki bo služil Vrhu in Cotičem. Slednjega so že pričeli graditi.
v lesni industriji
Včeraj popoldne so se se-I stali predstavniki Delavske Za izvedbo tega načrta je zbornice> CISL in UIL ter
predvidenih 81.600.000 lir; *i-stih 25 milijonov, ki jih CA FO v celoti terja od države, prav tako spada v ta znesek, uporabili pa jih bodo za napeljavo vodovoda po nižinskem delu sovodenjske občine.
Za omrežje v Doberdobu in na Poljanah je že napravljen načrt, ki predvideva zamenjavo sedanjih cevi, ker so preveč pri vrhu in zaradi okvar povzročajo izgubo tudi do 30 odstotkov vode. Za ta del vodovoda je predviden strošek 11,4 milijona. Povsem ločen načrt pa pripravljajo za zaselke po Dolu.
Izdelovalci načrtov niso mislili samo na trenutne potrebe, ampak so dopuščali tudi možnost, da se bo število potrošnikov povečalo. Pričeli so gjgditi vodovod, katerega celotna kapaciteta bo izkoriščena predvidoma šele čez 30 let. Premer cevi dopušča uporabo 120 litrov vode na dan na vsakega prebivalca kakor tudi na vsako glavo živine. Voda je zelo okusna in ima
	
Rezervoar na Ušljih nad Rubijami
proučili sindikalni položaj, ki je nastal na področju lesne industrije zaradi negativnega odgovora zveze industrijcev iz Gorice na zahtevo sindikalnih organizacij po izboljšanju plačnih poviškov na podlagi dodatnega pokrajinskega delovnega sporazuma. Sindikalni predstavniki treh organizacij so soglasno sklenili proglasiti enodnevno stavko v lesni industriji v goriški pokrajini v četrtek 7. julija. Prihodnji teden bodo pred vsemi tovarnami sindikalna zborovanja, na katerih bodo sindikalisti govorili o pomenu stavke.
Prihodnji teden bodo znova proučili sindikalni položaj v Safog, ki je nastal po uspeli štiriurni stavki 1. julija.  ««-------------------
7enc organizirajo izlet na Koroško
Slovenske žene na Goriškem organizirajo 14. in 15. avgusta avtobusni izlet na Koroško. Vožnja, hrana in prenočišče stane 4.000 lir. Kdor se želi izleta udeležiti, naj se vpiše na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 vključno do 16. julija. S seboj naj prinese novo osebno izkaznico, vidira-no od kvesture za potovanje v inozemstvo.
Avtobus bo iz Gorice odpeljal po vaseh in pobral izletnike, potem pa bo peljal po naslednji progi: Trbiž, Beljak, Baško jezero, Rož, Borovlje, Celovec, Bilčovs, Podravlje, kjer bodo izletniki prenočevali. Naslednji dan bodo šli mimo Vrbskega jezera na Gosposvetsko polje, Velikovec, Klopinjsko jezero, Celovec, O-tok, Beljak, Gorica. Uro odho-J da in vsa ostala podrobna
navodila prejmejo pri vpisu.
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je od 26. junija do 2. julija rodilo 15 otrok, umrlo je 10 oseb, oklicev je bilo 11 in ena poroka.
ROJSTVA: Luigi Kodermaz, Flavia Padovan, Gianna Ma-niacco, Gerolamo Montalto, Carlo Princi, Diego Venier, Donatella Sfiligoj, Patrizia Zit-teri, Marina Leban, Daniela Dobbiani, Ettore Guadagnino, Adriano Dose, Rodolfo Grat-ton, Bruno Verzegnassi, Um-bertina Benardelli (rojena mrtva).
SMRTI; 85-letna Amabile Ba-siol, 79-letni posestnik Fran-cesco Barnaba, 78-letna Luigia Moncaro, 47-letha Giuseppina Bang, por. Marchi, 52-letni trgovski reprezentant France-sco Cavalieri, 29-letni šofer Luigi Decarli, 36-letna Mafal-da Medeot, por. Tofful, 47-letna Milena Faganel, 80-let-na Maria Pussic, vd. Hartl, 83-letna Maria Calligaris, vd. Valent.
OKLICI: lesni strugar Albino Graziato in tkalka Giovan-na Bon, mehanik Claudio Fa-bris in tkalka Antonietta De Rienzo, tekstilni delavec Mau. ro Mazzolini in tkalka Marina Traghin, žagar Rolando Gaiot-to in Graziella Gaeta, delavec Pietro La Bianea in tkalka Silvana Stabon, slaščičar Adriano Petronio in tkalka So. nia Rizzi, uradnik Lucio Vit-tori in prodajalka Bruna Modula, upokojenec Ernesto Padovan in delavka Marcella Drescek, varilec Giordano Bre. ganfini in delavka Diomira Moro, pisar Michele Caputo in Clementina Cuoppolo, orožnik Gennaro Zema in Elida Mi-cossi.
POROKE: Giovanni Ughi in prodajalka Marija 2bogar.
 «»------
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79.
Danes je na Lokvah partizanski tabor
1. Nekaj pred deveto uro začetek partizanskega napada na Lokve. Sodelujejo pripadniki JLA, rezervni oficirji, podoficirji, taborniki, planinci, obvezniki predvojaške vzgoje;
2. ob 10. uri slavnostni govor Tineta Remškarja, sekretarja okrajnega komiteja ZKS v Novi Gorici;
ob 10.30 uri začetek kulturnega sporeda, ki ga izvajajo bivša kulturna skupina IX. korpusa, člani Goriškega gledališča, pevski zbori tovarne pohištva v Novi Gorici, Lesnoindustrijskega podjetja iz Ajdovščine, prosvetnega društva »Bojan« iz Dornberka in »Svobode« Simon Gregorčič iz Kobarida ter godbe na pihala anhovske tovarne cementa in salonita ter JLA.
Po programu športne in kulturno-zabavne prireditve.
3. ob 15, uri odkritje spominske plošče na Laznah v spomin na I. zasedanje Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Trst in Slovensko Primorje. Ploščo odkrije književnik France Bevk.
4. julija: 1. ob 10. uri odkritje grobnice v Cepovanu.
Udeležite se v čim večjem številu manifestacije na Lokvah!
Vabljeni zlasti nekdanji pri.
padniki IX. korpusa.
Urnik občinskega parka
Goriško županstvo sporoča, da je občinski park odprt občinstvu vsak dan razen nedelj in praznikov od 10. do 12.30. in od 15. do 19. ure. Obiskovalci bodo imeli na razpolago poleg dnevnikov tudi številne revije.
V Krminu državno tekmovanje balincarjev
Zveza balincarjev je te dni sklenila, da bodo državna finalna tekmovanja v balinca-nju v Krminu. Vest je zelo razveselila tamkajšnje balin-carje, saj se je za to prireditev zelo zanimalo tamkajšnje društvo balincarjev ter krožek Enal-Figb. Izločilna; tekmovanja se b6do vršila istočasno na vseh tekmovalnih igriščih naše pokrajine, medtem ko bodo finalna tekmovanja samo v Krminu.
Trčenje motorja z avtom
Pred zavodom «Orsoline» je včeraj ob 17. uri prišlo do frče. nja med motoristom Aldom Černičem iz Doberdoba ter nekim avtomobilistom. Ker se je Cernic potolkel po obrazu so ga z nekim zasebnim avtomobilom prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki rane obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v petih dneh, seveda če ne nastanejo komplikacije.
 «»--------
Nezgoda kolesarja
Ko se je peljal s Kolesom na delo je včeraj ob 14.30 pa- j del 17-letni brivski pomočnik Bruno Del Digallo iz Ul. sv.
Gabrijela 20. Z avtom Zelenega križa so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu idravniki obvezali odrgnine na dssnem ramenu in na roki. Oudravel bo v 10 dneh.
Na polju ga je obšla nenadna slabost
Včeraj ob 6.30 je obšla na polju nenadna slabost 39-letne-ga Andreja Pavlina iz Stan-dreža. Domači so takoj poklicali avto Zelenega križa, ki je moža prepeljal v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili potrebno pomoč.
Kolesar povozil žensko
V Ul. Boschetto je včeraj zjutraj ob 7.55 14-letni kolesar Anton Peršolja iz Fodgore s kolesom povozil 31-letno An-no Malavolti iz Ul, Torriani št. 31. Do nesreče je prišlo, ker se je fantu zlomila go-nilka. Ker se je Malavoltijeva udarila v glavo, so jo z avtom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in jo poslali domov. Ozdravela bo v petih dneh.
Kino v Gorici
CORSO. 15.30: »Prokleta slepa-
riia», E. R. Drago. P. Germi. VERDI. 15.00: «Ljubimci s Tihega oceana«, C. Hainc, v barvah.
VITTORIA. 14.00 . 17.30 - 20.30; «Vojna in mir«, A. Hepburn, H. Fonda, v barvah. CENTRALE. 15.00:	((Kraljica
Venere«, Zaza Gabor, Ron-da Fleming.
MODERNO. 17.00: «Jez na Pacifiku« Silvana Mangano n A. Perkins.
T/r •	nn	* • v
Kino v 1 rzicu
EXCELSIOR. 15.00: ((Ameriki, kot jo vidi Francoz«, barvni dokumentar.
PRINCIPE. 15.30: «Gor in dol po stopnicah«, M. Demon-geot, M. Craig.
NAZIONALE. 15.00: »Guardia, guardia scelta, brigadiere, maresciallo«, A. Sordi, P. De Filippo.
AZZURRO. 15.00: «Gospod se rodiš«, P. De Fiiippo, Delia Scala.
S. MICHELE. 15.00: »Čolnarji z Volge«.
— «»
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 25,4 stopinje ob 15. uri, najnižja 13 stopinj ob 1.30 ponoči. Vlage 50 odstotkov.
Sedma etapa kolesarske dirke po Franciji
Battistini prvi na cilju po najdaljši etapi Toura
Adriaenssens še vedno rumena majica
ANGERS, 2. — Sonce je že močno pripekalo, ko so se kolesarji zbrali na startu sedme etape dirke po Franciji. Kot po navadi, je tudi danes poskus bega sledil poskusu, tako da bi jih bilo skoraj težko prešteti.
Prvi resnejši poskus pa se je pripetil pri 36. km. ki je povzročil razcepitev glavnine v številne manjše skupine. Beg pa se ni posrečil nobenemu, ker je glavnina ostro odgovorila. Pri Pont Chateau je hotel Beuffeuil poskusiti srečo in zbežati, toda kaj kmalu so ga dohiteli tudi drugi, med katerimi so bili Defilippis, Battistini in tudi nevarni Darriga-de.
Ta bežeča skupina si je na-
brala nekaj naskoka, ki se je stalno večal, pa čeprav so nekateri zasledovalci sprožili o-fenzivo. Ta se je ponesrečila, toda druga, ki so jo sprožili Graczyk, Geldermans, Baffi :n Milesi, se je zaključila ugodno z združitvijo beguncev in zasledovalcev.
Pri 195. km je glavnina vozila s STIO” zamude in tedaj so Ruby, Suarez in Pambianco zbežali, kar je hotel napraviti tudi Nencini, da bi presenetil rumeno majico. Načrt se mu ni posrečil, zaradi česar je moral privoziti z njim na cilj precej za prvo skupino, v kateri je bil tudi Battistini, ki si je znal v zadnjih metrih sprinta zagotoviti zmago v tej najdaljši etapi Toura.
itililiiiliiilliiililliiliiiiiiililliiiiillilillllliiHiiinilillilllliiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiifliiiiiiiiiiHllliliiiiii
Kvalifikacijske tekme ZDA za olimpiado
John Thomas (ZDA) 2,228 v skoku v višino
Presenetljiva izločitev Tidwella v teku na 100 m
STANFORD, 2. — V olimpijskih kvalifikacijskih tekmah ameriških atletov je John Thomas še enkrat izboljšal lastni svetovni rekord v skoku v višino. Tokrat je šel preko dveh metrov in 20 cm, kot se je dolgo pričakovalo. Thomas, ki je branil znamko 2,184 m, je sedaj prekočil 2,228.
Thomas je novo svetovno znamko preskočil s prvim skokom. Preskok preko 2,24 m
pa se mu ni posrečil. Na kvalifikacijske lahoatletske tekme so povabili 250 atletov. Zanimivo je, da so nekateri že izpadli kot na pr. Tidwell v sprintu, Bell v skoku v daljino, Nieder v metu krogle in Southern v teku na 400 m čez zapreke.
V metu krogle je Bill Nieder, ki brani svetovno znamko z 19,99 m, moral prepustiti svoje mesto v olimpijski reprezentanci Davisu, ki je bil tretji z metom 18,89. V tej disciplini je zmagal Dallas Long z 19,29 pred 0’Brienom (18,99).
V teku na 100 m je zmagal kljub slabemu startu Ray Nor. ton.
V kopju je zmagal svetovni prvak Al -Cantello z metom 84,30-
 *»--------
LAHKA ATLETIKA
Berrutijeva zmaga na mitingu v Moskvi
MOSKVA, 2. — Med lahkoatletskim mitingom za ((Memorial Znamenskega« je Ital!-jan Berruti zmagal v teku na
, 100 metrov s časom 10”4. Dru-" gi je bil Bartenjev, tretji pa Ozolin (oba SZ) z istim časom 10”5.
VVimbledonski teniški turnir
Maria Bueno (Braz.) zmagala med ženskami
LONDON, 2. — Brazilijanka Maria Ester Bueno je zmagala v finalu mednarodnega teniškega prvenstva v Wimble-donu. Svojo nasprotnico Sar-dro Reynolds (Južna Afrika) je odpravila z 8:6, 6:0. Bue-nova si je tako že drugič zagotovila zmago v tem pomembnem turnirju.
Buenova je skupno z Američanko Hardovo zmagala tudi v finalu ženskih parov Bue-no-Hard sta odpravili južnoafriški par Raynolds-Schuur-man 6:4, 6:0.
V igri moških parov sta si zagotovila naslov najboljših Osuna-Ralston (Meh. - ZDA), ker sta v finalu odpravila angleško dvojico Davies-Wilson 7:5, 6:3, 10:8.
V finalu mešanih parov sta zmagala Hard-Laver (ZDA-Av-stral.) nad dvojico Bueno -Howe (Braz.-Avstral.) 13:11, 3:6, 8:6.
Vrstni red VII. etape
Lorient - Angers (244 km)
1. BATTISTINI (Italija) S ur in 24” ( z odbitkom 5.59’24").
2. Darrigade (Fr.) 6.00'28” (z odbitkom 5.59’58”), 3. Bruni (It.) 6.00’28", 4. Graczyk (Fr), 5. De Roo (Hol.), 6. Geldermans (Hol.), 7. Defilippis (It.), 8. BenHeiMl (CM), 9. Groussard (O), 10. Van Aerde (Bel.) 11. Massignan (It.), 12. Proost (Bel.), 13. Planckaert (Bel.), 14. Nietsen (Hol.), 15. Galdeano (Sp.), 16. Messelis (Bel.), 17. Everaert (Fr.), 18. Hoevenaers (Bel.), 19. Milesi (ESE), 20. Brankart (Bel. itd.
Splošna lestvica
1. ADRIAENSSENS (Belgija) 33.54T7”.
2. Nencini (Italija) z zaostankom 1’12”, 3. Riviere (Francija) z z. 2T4", 4. Junkermann (Nem.), z z. 6’, 5. Graczyk (Fr.) z z. 7’17”, 6. Groussard (O) z z. 9T0", 7. Anglade (Francija) z z. 10’04”, 8. W. Van Est (Nizozemska) z z. 10’54”, 9. Planckaert (Belgija) z z. 11’01”,
10. Darrigade (Fr.) z z. 12*24",
11. Simpson (V.B.), 12. Baldt-mi (Italija), 13. Beuffeuil (CM), 14. Milesi (ESE), 15. Massignan (It.), 16. Pauvvels (Bel.), 17. V. Den Borgh (Niz.), 18. Brankart (Belgija), 19. Bolzan (Sv.-Luks.) itd.
 «»-------
PLAVANJE
Nov evropski rekord Madaraszove na 100 m
BUDIMPEŠTA, 2. — Madžarska plavalka Csilla Madarasz je danes dosegla na 100 m prosto nov evropski rekord. Mada-raszova je preplavala progo v času 1’02”8.
 «»-------
Srednjeevropski pokal
Danes prvo kolo nogometnega turnirja
MILAN, 2. — Za današnje kolo nogometnega turnirja za srednjeevropski pokal so določili sledeče sodnike:
V Bologni - Stadio Comuna-le - ob 21.30: Bologna - Hajduk (Split): Stoli (Avstrija).
V Vidmu - Stadio polispor-tivo Moretti - ob 17.30: Udine-se-Austria (Dunaj); Damiar.i (Jugoslavija).
V Palermu - Stadio Comu. nale - ob 17.30: Palermo-Dio* gyoer: KorelUs (CSR).
| V Budimpešti - Nep stadion i ob 20.15: DOzsa Ujpest-Fiorentš | na: Lemešič (Jugoslavija).
V Trnavi ob 17. uri: SpartalC i Trnava-Roma: Bajič (Jugosla-
vija).
V Mostarju ob 17.30: Velež. j Alessandria: Ružička (CSR).
Na Dunaju: First Vienna-Va-I sas: Jonni.
| V Sarajevu: Sarajevo-MTK (Budimpešta): Rigato.
V Budimpešti: Ferencvaros-1 Simmering: Liverani.
MA N UFA	K	TUR	N	A
A. PERT0T
TRST,
ULICA G1NNASTICA 22
PRODAJA ZENSKO IN MOŠKO BLAGO NAJBOLJ ZNANIH TOVARN NA DROBNO IN NA DEBELO. ZENSKO m MOŠKO PERILO, DEŽNE PLASCE, ZADRGE, GUMBE IN RAZNO GALANTERIJO. — SKLICUJTE SE NA TO REKLAMO! — MED VELESEJMOM POSEBEN POPUST!
Oc
o
c
MATEVŽ HACE
KOMISARJEVI ZAPISKI
—— Prva knjiga
Taborišče žena, otrok in starčkov
OOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
15. marca smo prišli v Stare žage na Dolenjsko. Kakšna razlika med Dolenjsko in Snežnikom. Po snežniškem pogorju se sneg in zima, tukaj pa prebujajoča se pomlad- Sončen dan Je bil, ko sem stal vrh Rigeljna. Poznavalec Dolenj tke mi je razkazal kraje: »To je Rigelj, tam dalje pa Uršna sela, tam naprej je Trška gora. Tista velika razvalina je Hmeljnik, v Kotlini so Dolenjske Toplice, dalje za tistimi vinogradi sta Bre-^Va reber in Ajdovec.« Prvikrat sem bil na Dolenjskem. Vse mi je bilo novo. Kmetje so okopavali vinograde in orali. Tu in tam smo našli v zidanici domačina, ki je točil vino partizanom; v zahvalo so mu zapeli veselo partizansko pesem. Vsi obrazi, ki sem jih tiste dni srečal, so se mi zdeli nekam veseli; naši Notranje! so se mi zdeli veliko bolj resni in zamišljeni. ~ ♦Vidiš, tukaj mora biti veselje; kar ostal bi med veselimi Dolenjci,« je rekel komandir Tinček in pil vino iz ponujenega “°kala. Novinci so se po dolgem času zopet enkrat pošteno najedli koruznih žgancev; umili so se, obrili in vsevprek šivali.
Prišel je Matija-Ivan Maček, komandant slovenskih parti-f^nskih čet. Prvič sem ga videl. Vprašal me je, ali bi želel v ?rigado ali pa bi ostal še nadalje v odredu. Vprašal me je tudi, *akšne so razmere na Notranjskem. Povedal sem mu, da partizani želijo čimprej v brigado, kjer je več orožja. Nato je Ma-nja vprašal, kako je v partijski organizaciji, in ukazal komi-arjn, da nam da najnovejšo literaturo.
♦Jutri pa se javi,« je rekel Matija, »spremljal boš osemnajst nclrjev in komisarjev do italijanske meje, nato jih boš pa
spravil naprej na Primorsko; ta kader bo v pomoč primorskim enotam. Pa glej, da ne padeš v zasedo; na odseku Suha krajina in Kočevje so sedaj hudi boji.« V sosedni sobi so sedeli partizani iz Matijeve zaščite in prepevali novo pesem »Slovenci kremeniti, le stopimo v korak...«. Tudi moji borci so se je kmalu naučili.
V zgodnjem jutru 18. marca 1943 sem zapustil Stare žage. Veselo razpoloženi oficirji in komisarji, odbrani za Primorsko, so prepevali po poti, ko smo šli po gozdnih stezah proti Rogu. Na neki jasi na Rogu smo počivali. Rok-Tavčar Franc, visok bataljonski komisar, je vstal in govoril, kaj pomeni za nje novo delo na Primorskem. Fantje so bili navdušeni, njihove mladosti so kar hrepenele po doživetjih, bili so sam izbrani kader Cankarjeve in Gubčeve brigade.
Po zložni poti proti Jelenovemu žlebu me je Rok venomer izpraševal o Notranjski, rade volje sem mu pripovedoval stvari, kar sem vedel.
»Vidiš, delavec sem,« je govoril Rok, »za vse se zanimam.«
Približali smo se progi in zaropotali so mitraljezi. Vlegli smo se in Tine je razporedil četo. Tudi Rok je razporedil oficirje in komisarje. Zarjoveli smo «Hura, juriš!« in italijanska zaseda je zbežala brez strela. Nekateri so se potem bahali, češ, ti vragi so mislili, da gre nadnje Cankarjeva brigada, drugi pa, da so se Italijani gubčevcev ustrašili. «Eh, kaj nas, odTe-dovcev so se ustrašili,« jih je hitel prepričevati Tinče. »Na-mahal sem jih že večkrat, da veste,« je s ponosom govoril komandir Tine. Bila je svetla mesečna noč in Tine je korakal pred četo, na čelu.
»No, samo hvaliti se ni treba, saj vemo, kako je; odred je odredu podoben; nimate težkih mitraljezov. Ha, da ste videli nas, gubčevce, kako smo rušili postojanke!« je kričaje pripovedoval mlad oficir.
Tinče je pa svojo gonil. Ni se dal ugnati v kozji rog.
Brez nezgod smo prišli do Otrobovca. Tu so se oficirji okrepčali in pospali pod smrekami. Drugi dan so odšli na Primorsko.
30. marca. Prišel je komandant Notranjskega odreda, Gre-
gor, da bo s četo spremljal civile iz taborišča izpod Snežnika tja v Belo Krajino, kjer jih bodo potaknili po hišah.
Civili v taborišču pod Snežnikom so bili poglavje zase. že 2. septembra 1942 ob napadu notranjskih partizanov na belo gardo v Loški dolini je zapustilo domove sedemdeset žena otrok in starčkov. Doživeli so vso trdoto partizanstva, dolge marše in glad. 17. decembra 1942, ko so odšle čete izpod Snežnika, pa so Italijani in domači belčki napadli taborišče neobo roženih civilistov pri Belih vodah. Skoraj goli otroci, žene in starčki so zbežali iz taborišča v strm1 no. Padal je sneg, beli so pa zažgali taborišče ter razmetali krompir in fižol. Zapadlo je veliko snega. Otroci in žene so bili nekaj dni kar pod jelkami, kurili so ogenj in prezebali. Bile so same težave, vendar so si postavili druge barake. Vso zimo so imeli zelo slabo hrano: nezabeljen krompir in fižol, pa še tega je bilo bolj malo, tudi zato, ker so morali prehraniti na stotine novincev, ki so vse prve mesece triinštiridesetega leta prihajali iz Primorske. Civilno taborišče je vodil Tišlerček ali Plos ali Beleč Jaka-Baraga iz Kozaršč. Taborišča so se držali tudi nekateri domačini, ki niso bili sposobni za operativne enote- Lahko si mislite, kako veliko veselje je zavladalo v taborišču, ko so zvedeli, da bodo odšli na Dolenjsko in da bo konec s črno revščino. Otroci so kar poskakovali od veselja; le Gregor se je držal jezno, ker so mu rekli, da bo moral spraviti civilno taborišče na Dolenjsko.
«Oh, ti hudir ti, to je najtežje, kar so mi naložili v partizanih,« je čemerno govoril Gregor. «Pomisli, Matevž, zapokalo bo, in razbežali se bodo, otroci in žene. Potem jih pa išči po gozdu in odgovarjaj zanje, raje bi juriša! na bunker. To je za kakega strička, ne pa zame. Nisem vajen opravkov z ženskami in otroki.« Otroci pa so se veselili, kričali in se smejali
3. aprila. Na željo partizanov sem večkrat pre:*aval, saj vse so napisali Jurčič in Levstik in drugi klasiki. Predaval sem budi o krizah in o 1848. letu ter Slovencih. Literature nis°m imel, pripovedoval sem po spominu in po domače, brez tujk. ki jih naši Notranje! niso poznali. V razgovorih so se najbolj razvneli Daša, komandir Rafael, švejk, Mija, Karel, Stanko in drugi.
4. aprila se je dogodilo v enoti tole. Franc, kmečki fant iz Streharjeve hiše, se je zagledal v Francko, ki je bila služkinja pri sosedu. Borci so po strani gledali njuno ljubezen, vedno sta čepela skupaj in klepetala. Komandir Rafael mi je večkrat naročal, naj ju ločim. Tudi nekaj drugih borcev je zahtevalo, da mora ali Franc ali pa Francka v drugo enoto. Včasih sta se Franc in Francka tudi stepla, ali čez uro ali dve sta si bila že zopet dobra. Ko sem nekoč slišal, da je ženska spraskala ljubega, sem ji rekel: »Francka, ne pretepaj se v partizanih.«
«Prava reč, če ga opraskam, saj tudi on, moj France, mene nabije,« je odgovorila. »Saj sva domača.«
Franc je bil zelo priden, noč in dan bi gradil bunkerje za bolnišnice, nič pa ni bil rad tam, kjer je pokalo.
«živčen sem,« je govoril.
Zvečer sem govoril jaz. Rafto je postrojil četo, jaz pa sem sodil.
»Borci se pritožujejo, da jim ni všeč vajina ljubezen- Sedita, se ližeta, prepirata in pretepata se. To pa ni po partizanski morali. Nihče nima žene in ne dekleta pri sebi. Streharjev France bo ostal v četi, Fancka pa bo šla v drugo četo. Po osvoboditvi se pa vzemita.«
Oddahnil sem se, borci pa so se muzali in mežikali ter se dregali. Francka je milo pogledala Franca ter pričela silovito jokati in prositi: »Tovariš komisar, lepo te prosim, pusti najv skupaj, pridna bova in nič več se ne bo četa zgledovala radi naju.«
«Vraga, Franc, pa se menda ja ne boš jokal zato, če bo šla Francka drugam. Saj si bosta lahko pisala. Kar sem rekel, sem rekel, Francka bo šla takoj jutri v drugo četo.« Sledil je še vse hujši jok.
Borci so se smejali zaljubljenemu in jokajočemu parčku. Komandir Rafko je sedel pod smreko in se tolkel po kolenih. »Kar pokajta, do konca vojne ne bosta spala skupaj, tudi tepla se ne bosta več...»
(Nadaljevanje sledi)
IZVOZNO - UVOZNO podjetje PRIMORJE EZP0RT
NOVA GORICA
• • • • Uvaža In izvaža po goriškem in tržaškem sporazumu ter vrši prevozne usluge
Poštnina platana v gotovini fs	0/4	1*
Abb postale 1 gruppo “ Vaditi OU llF
Leto XVI. - Št. 159 (4622)
TRST, nedelja 3. julija 1960
Alžirska
o odgovoru
vlada se posvetuje
na nepopustljivost Pariza
Švicarski list o izjavah Bumendžela - V Parizu skušajo v uradnih krogih prikazati svoje ravnanje v rožnati luči
TUNIS, 2. — Alžirska vlada se je sestala danes v Tunisu in na seji sta dva alžirska predstavnika, ki sta se pogajala v Melunu, poročala o poteku teh pogajanj. Ministri so nato začeli skrbno proučevanje nastalega položaja. Predvidevajo, da bodo posvetovanja trajala nekaj dni.
Švicarski list «Gazette de Lausanne» objavlja danes nekatere izjave, ki jih je podal alžirski predstavnik Bumendžel dopisniku tega lista na letalu, s katerim se je vračal v Tunis.
»Odpotovali smo, da se raztovarjamo o tehničnih pogojih za ustavitev sovražnosti, je izjavil Bumendžel, toda ne o položaju ujetništva za predsednika Ferhata Abasa. Predstavniki francoske vlade so bili zelo vljudni, vendar pa se led nikoli ni stalil. Prišli smo do tega, da si sporazumno nismo stisnili roke. Nikoli ni bilo skupnega kosila in tudi ne pravih iskrenih razgovorov.
Vstopili smo v kletko, v celico. Res si nismo niti trenutek predstavljali, da nas bodo tako izolirali. Priti v Pariz v takih pogojih je, kakor da ne bi bili zapustili Tunisa. Razen tega, po pravici povedano, nismo šli v Pariz, temveč v Me-lun in smo samo ob prihodu ter ob odhodu prestopili ograjo nekega zgodovinskega bivanja.
Nismo zahtevali sestanka, toda vsaj stike, da bi pripravili nekaj novega. Nismo našli tona govora od 14. junija.
imiHiMMiiimiimiiiiiimiiiitiluniiililliliHiii
Pogrešajo izvidntško letalo ZDA
WIESBADEN, 2. — Poveljstvo ameriških letalskih sil v Evropi je sporočilo, da pogrešajo od včeraj eno od ameriških izvidniških letal «RB-47», ki je odletelo z oporišča v Veliki Britaniji. Letalo je odletelo na izvidniški polet nad Severni ocean severno od Norveške. Trdijo, da je imelo letalo nalogo vršiti meteorološka o-pazovanja in snemati fotografije. Letalo bi se moralo vrniti sinoči ob 22. alj 23. uri. Nekaj trenutkov prej so zgubili radijski slik z njim. V letalu je bilo šest častnikov. Predstavnik ameriških letalskih sil .-e izjavil, da se mu ne zdi verjetno, da je letalo zašlo nad sovjetsko ozemlje. V Wiesbadnu zatrjujejo, da letalo ni imelo v načrtu letenja nad kopnim. Bojijo se, da je padlo v morje med Spitzbergom in sovjetskim polotokom Kola.
Predložili so nam trde pogoje in so dejali, da ne gre za enostavno kapitulacijo. Govorili so nam v taktični govorici, ne da bi se ozirali na razgibani svet, na katerem danes živimo.«
Bumendžel pa je nocoj zanikal, da bi bil govoril z dopisnikom omenjenega lista.
V Parizu odkrito kritizirajo v političnih krogih ravnanje francoske vlade. Najostrejši v kritiki so predstavniki levice in sindikatov. Toda pridružuje se jim vedno večje število ljudi.
Prav zaradi tega so v poluradnih krogih oziroma v krogih blizu predsedstva vlade objavili danes izjavo, s katero hočejo pomiriti duhove. V izjavi je rečeno, da se razgovori v Melunu niso končali z neuspehom in da nič ne daje misliti, da se ne bi lahko obnovili.
Izjava priznava, da so razgovori pokazali obstoj »težko premostljivih nasprotij«, in poudarja, da »predstavniki francoske vlade niso nikoli pokazali nepopustljivosti... Njihovo stališče je izražalo in potrdilo doslednost francoske vlade v alžirskem vprašanju«.
Izjava trdi, da so omejili svobodo premikanja alžirskih predstavnikov »iz varnostnih razlogov«. Na koncu pravi izjava, da «ni bilo nobenega na-sprotovanja morebitnemu sestanku med predsednikom republike in Ferhatom Abasom, čeprav se ne zdi mogoče, da bi do tega sestanka prisio v začetni fazi razgovorov«.
Izjava pravi dalje, da so razgovori v Melunu sicer jasne pokazali nasprotja med francoskim in alžirskim stališčem, vendar pa so imeli vsaj en pozitiven rezultat:	pred-
met in pogoji morebitnih razgovorov so bili jasno določeni. Razen tega so v Melunu razpravljali o vseh plateh prihoda alžirske delegacije v Pariz.
Na koncu pravi izjava, da se Bumendžel ni v nobenem trenutku pritožil nad materialnimi pogoji njegovega bivanja v Melunu in da se je osebno zahvalil prefektu za gostoljubje. Na koncu je rečeno, da ni bilo dopustno da bi razgovori imeli drugačen značaj.
Delegat vlade v Alžiriji De-louvrier se je danes ponovno vrnil v Pariz. General Cre-pin pa je imel danes razgovor z Debrejem.
7 dni v svetu
(Nadaljevanje z 2. strani)
da bi se pogajali o tehničnih pogojih za prekinitev ognja, ne pa o statutu za u-jetništvo Ferhata Abasa. Nismo zahtevali sestanka, temveč vsaj stike za dosego nekaj novega. Predložili pa so nam trde pogoje in dodali, da ne gre za čisto in enostavno kapitulacijo . . .» Lahko se torej reče, da so za sedaj pripravljalna pogajanja doživela neuspeh: francoska vlada je zahtevala kapitulacijo. Na to pa seveda delegati alžirske vlade niso mogli pristati.
Medtem pa levičarski sindikati v Franciji zahtevajo nadaljevanje pogajanj. Vse organizacije razen «Force Ouvriere« pa so podpisale izjavo v tem smislu in poudarile, da »bodo odgovorile z vsemi sredstvi in tudi s splošno stavko na sleherno akcijo sile ali na državni u-dar, ki bi skušal onemogočiti možnost miru v Alžiriji.«
Vse kaže, da je de Gaulle popustil pod pritiskom ekstremistov, čeprav so bile prejšnjo sredo v vseh številnih francoskih mestih demonstracije v prid miru v Alžiriji. Udeležili so se jih pripadniki levičarskih strank in sindikalnih organizacij, prišlo pa je tudi do manjših spopadov s policijo. Bivši predsednik vlade Guy Mollet je izdal poziv za ustanovitev kartela levice (brez komunistov), ker nastaja po njegovem mnenju resna nevarnost nasilne akcije ultrasov, da bi se skušali polastiti oblasti; zato je nujno potrebno nadaljevati pogajanja in pripraviti hkrati odgovor demokratičnih sil na morebitni udar ekstremističnih elementov.
Gospodarski pritisk ZDA na Kubo
Gospodarska vojna med ZDA in Kubo se nadaljuje. ZDA izvajajo velik pritisk na Kubo v upanju, da jim bo uspelo zrušiti sedanji napredni režim Fidela Castra, ki ameriškim velekapitalistom in poslovnim ljudem ni po godu. V senatu razpravljajo o zakonu, ki daje pred-
sedniku Eisenhoiverju popolna pooblastila, da sme drastično zmanjšati uvoz kubanskega sladkorja v ZDA. Ameriška vlada je poslala organizaciji ameriških držav spomenico, s katero obtožuje kubansko vlado cele vrste ^izzivalnih dejanj, ki so povečala napetost na karibskem področju».
Te dni se je ameriški gospodarski pritisk na Kubo še povečal. Vodstvo družbe *Texas O ih v Havani je odklonilo rafiniranje surovega petroleja, ki ga je Kuba uvozila iz SZ Enako sta čez nekaj dni storili tudi ameriška družba «Esso» in britanska družba «Shell». Zato je kubanska vlada odredila zasego teh družb, ki sedaj obratujejo pod kubanskim vodstvom. To je kubanska vlada odredila na podlagi zakona iz leta 1938, ki nalaga rafinerijam na Kubi, da morajo dati prednost rafinira-nju petroleja, ki je državna last.
V ZDA so odgovorili s tem, da so odredili ukinitev uvoza surovega petroleja iz Venezuele za račun omenjenih družb. V ameriških imperialističnih krogih upajo, da bodo s tem paralizirali kubanske termoelektrične centrale, ki dajejo električno energijo vsemu otoku. Toda predstavnik kubanske vlade je izjavil, da je SZ sporočila, da bi lahko dobavljala Kubi celotno potrebo surovega petroleja. Ze sedaj ji dobavlja četrtino njenih potreb.
Zakrknjeni imperialisti in vojni hujskači v Washingto-nu so seveda ostro reagirali na upravičen sklep kubanske vlade. V predstavniški zbornici je neki predstavnik šel tako daleč, da je celo zahteval ameriško vojaško invazijo Kube, nekateri pa so zahtevali gospodarske sankcije proti otoku. ZDA upajo, da bodo z zmanjšanjem uvoza kubanskega sladkorja prisilile Fidela Castra na kapitulacijo. Toda kubanski voditelji poudarjajo, da se revolucija ni izvršila zato, da bi služila tujim i nterpsom, temveč zato, da služi ljudstvu in ga ščiti pred tujimi in domav čim i izkoriščevalci. Zato bodo odlofno branili vse dosedanja pridobitve.
V mednarodnih krogih francoske prestolnice izključujejo, da bi se moglo alžirsko vprašanje naglo rešiti. Poudarjajo, da so za to potrebni dolgi in spretni napori.
Tajnik SFIO Mollet pa je skušal danes na kongresu stranke ugladiti spor mei le-Vim krilom, ki se zavzema za takojšnja politična pogajanja z Alžirci, in desnim krilom, ki hoče, da bi se pogajanja omejila samo na vojaško plat. Mollet je izrekel zvestooo alžirski politiki de Gaulla in dejal, da je dolžnost socialistov, da ne ostanejo pasivni ter »pokrijejo s svojim glasom glas vseh nasprotnikov
predsednika republike«. Zavzel se je za srednjo pot, vendar pa ni hotel že vnaprej obrazložiti, kakšna naj bi bila pogajanja. Na koncu je izrekel prepričanje, da bo prevladala rešitev »alžirske Alžirije«, kakor je to omenil de Gaulle.
Poudaril je, da v Franciji danes nihče ne verjame samo v vojaško rešitev v Alžiriji. Pripomnil je:	»Tudi, če bi
se lahko dosegla vojaška zmaga, se ne bi mogla izključiti politična rešitev, ki bi jo sprejelo prebivalstvo. Drugače bi se morali naši sinovi in naši nasledniki vrniti na bojišče v Alžirijo.«
Sporazum o Cipru danes parafiran?
NIKOZIJA, 2. — Vprašanja, ki so jih rešili pri pogajanjih o Cipru so: 1. Besedilo pogodbe, ki se tiče ustanovitve ciprske republike. 2. Obsežnost oporišč, ki bodo ostala pod britansko suverenostjo. 3. Prihodnost teh oporišč. 4. Sistem upravljanja v notranjosti oporišč. 5. Angleška finančna pomoč ciprski republiki. Velika Britanija bo dala finančno pomoč 12 milijonov šterlingov za prvih pet let ter bo plačala razne obveznosti v skupnem znesku dveh milijonov 340 tisoč šterlingov. Makarios je izjavil, da bi pogodbo o u-stanovitvi republike lahko parafirali jutri.
 «»--------
LONDON, 2. — Stanje A-neurina Bevana se je nenadoma poslabšalo zaradi komplikacij v zvezi z operacijo lanskega decembra. Preteklo noč se je njegovo stanje tako poslabšalo, da se je onesvestil.
 «»--------
RIM, 2. — Palmiro Togliatti se je danes vrnil iz Moskve skupno s poslanko Leonilde Jotti in z njeno hčerko Mariso.
iiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinimniiiiiiiiiiiiiiiiiiii,n,milili
Hruščev in Sthaerf poudarjata
dobre odnose med_obema
Razstava dokumentov o teh odnosih od najstarejših časov do danes - Obisk Hruščeva na sedežu sindikatov
DUNAJ, 2. — Hruščev je obiskal danes dunajski muzej m nekatere dunajske ustanove, nato pa se je v državni knjižnici udeležil otvoritve razstave dokumentov o odnosih med Rusijo in Avstrijo ter o gospodarsko - kulturnih odnosih med obema državama od leta 1789 do danes. Na razstavi so številni zgodovinski dokumenti o teh odnosih.
Kancler Raab je v otvoritvenem govoru izjavil, da je namen te razstave nuditi pregled političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med Avstrijo in Rusijo od konca srednjega veka do moderne dobe. Razstava kaže, da so bili ti odnosi v pretežni večini prijateljski, kakor so sedaj. Zatem je podal kancler Raab daljši pregled odnosov v različnih razdobjih.
Tudi Hruščev je poudaril, da kažejo ti dokumenti prijateljstvo in medsebojno spoštovanje, ki sta potrebna za politiko dobrega sosedstva, ter bodo koristili nadaljnjim -odnosom med obema državama. »Želim, je zaključil, da bi ti odnosi postali tesnejši in da bi prispevali k ohranitvi miru».
Ob 12. 30 je Hruščev obiskal sedež zveze avstrijskih sindikatov, kjer je imel priložnostni govor. Podal je pregled razvoja delavskega gibanja v Rusiji po letu 1905 ter o razvoju proletariata pred oktobrsko revolucijo in po njej. Govoril je o bratenju avstrijskih in ruskih vojakov na fronti in je pripomnil, da bodo sovjetski sindikati zadovoljni, če se bodo okrepili odnosi med sovjetskimi in avstrijskimi sindikati.
Izjavil je tudi, da so v Sovjetski zvezi z veliko simpatijo sledili junaški borbi avstrijskega delavskega gibanja pro-
IIIIIMHMIIIIII MII MII 1111111III lili 111111111111111111
Tambroni pred ostavko?
(nadaljevanje s 1. strani)
ti reakciji in fašizmu. «Naše ljudstvo, je pripomnil, se bo vedno spominjalo zgodovinskih dni borb februarja 1934, ko se je proletariat na Dunaju, v Linzu, Gradcu in drugih mestih dvignil z orožjem v roki, da brani demokracijo in da se upre uvedbi fašističnega režima.#
Hruščev je tudi izjavil, da je Sovjetska zveza vedno branila neodvisnost in suverenost Avstrije.
Na kosilu v sovjetskem poslaništvu na čast avstrijskemu predsedniku Schaerfu je Hrj-
štvo v Hofburgu. Tu je imel
priložnostni govor. V prvem delu je govoril o gospodarskih, kulturnih in umetniških odnosih med obema državama, v drugem delu pa o mednarodnem položaju ter o tehničnih, znanstvenih in socialnih dosežkih v SZ.
V zvezi z mednarodnim položajem je Hruščev ponovno ob. tožil ZDA, da so krive neuspeha konference najvišjih. Poudaril je, da je ugled ZDA s tem padel zelo nizko. Izjavil je zatem, da bo sovjetska vlada kljub neuspehu v Parizu
ščev govoril o prejšnjih sestan-1 naslanjala tudi v prihodnje svo-
Uh t o\/ct ri iclrimi rlrvuunilri in	«-./-»!	i	41U	„ o Tv»ir«/\1
#rešitev» domovine z vlado narodne sloge. Tudi desničar PSD1 Paolo Rossi je novinarjem izjavil, da bi do takega položaja ne prišlo, če bi ne bili razbili »demokratične solidarnosti# (čitaj štiri-stranske vladne koalicije med KD, PSDI, PRI in PLI), in da je treba to »solidarnost# čimprej ponovno vzpostaviti.
Poslanec Vigorelli (PSI) je v razgovoru z novinarji v Montecitoriu izrazil svoje zadovoljstvo nad načinom, kako se je zaključila kriza v Genovi; poudaril je, da mora biti svoboda zajamčena za vsako ceno vsem, da pa v tem primeru ni šlo za svobodo, kajti MSI krši to svobodo vsak dan, ko (predvsem v svojem glasilu) krši zakon, ki prepoveduje apologijo fašizma in sramotenje odporniškega gibanja. Teh kaznivih dejanj pa niso do sedaj nikoli sodno preganjali.
V članku, ki ga objavlja jutrišnja številka glasila PSI »Avanti#, Nenni piše, da je Genova dala odgovor poskusu vlade, da bi ostanke fašizma vključili v demokratično politično življenje dežele in dodaja, da mora vlada potegniti iz tega ustrezne zaključke. Na parlamentarnem in upravnem področju — nadaljuje Nenni — imamo v vedno večji meri vtis, da smo pred »strojem, ki sc vrti v prazno#.
Ko govori o reformi volilnega zakona v proporcionali-stičnem smislu, Nenni poudarja, da v parlamentu obstaja, na papirju, obsežna večina, ki podpira socialistični predlog, izvzemši centra in desnice KD, ki tej reformi nasprotuje, ker naj bi šla v korist PSI. Ne gre za to, da bi nekoga' okoristili — nadaljuje Nenni — ampak za to, da se razširi proporcionalni sistem na pokrajinske svete in da *e tako tudi na tem področju omogoči večja svoboda.' in elastičnost v odnosih med strankami.
A. P.
kih z avstrijskimi državniki in poudaril, da so se nesoglasja u-spešno premagala zaradi realističnega načina Avstrijcev pri pogajanjih in realističnega gledanja na mednarodni položaj. Pripomnil je, da bi se moral marsikateri zahodni državnik naučiti od Avstrijcev, kako je mogoče voditi pogajanja in naj. ti rešitve, ki so sprejemljive za obe strani. Poudaril je, da med obema državama ni nobenih nerešenih vprašanj. Je pa možnost nadaljnjega trgovinskega sodelovanja, povečanja kulturnih stikov in turizma. Odnosi med obema državama slonijo na medsebojnem spoštovanju načel miroljubnega sožitja in na avstrijski nevtralnosti, ki jo Sovjetska zveza podpira.
Predsednik republike Schaerf je v odgovoru omenil svoja po. gajanja v Moskvi leta 1955 in je izrekel zadovoljstvo, ker ro vsi vedno in v celoti spoštovali in priznavali avstrijsko suverenost. Poudaril je, da med Di-najem in Moskvo ni bilo nikoli niti najmanjše razlike pogledov in tako mora še dalje o-stati v interesu obeh držav. 1J. gotovil je enakost stališč obeh držav kot središč kulturne n gospodarske izmenjave med različnimi narodi in različnimi kulturnimi strujami.
Izrekel je tudi priznanje N. Hruščevu, ker je v svoji državi premagal odpor proti sklenitvi državne pogodbe.
Nocoj se je Hruščev udeležil svečanosti, ki jo je organiziralo avstrijsko - sovjetsko dru.
  AVTOPREVOZ
Rihard Cunja
Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379
TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE
jo politiko na miroljubno sožitje in se bo trudila, da dose. že rešitev nujnih mednarodnih vprašanj s pogajanji. Ponov 1 je tudi sovjetsko stališče glede mirovne pogodbe z Nemčijo in glede razorožitve.
CATTMR NMBERTO
TRST UL. F. SEVERO 3 TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ
AVTO MOTOR
IMPORT — EXPORT
Nadomestni deli italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov. DIESEL motorjev in traktorjev. Trieste - Trst, Via Udine 15 tel 30-197 3019*
OSTUNI
AVTO — MOTO TRST, Ul. Machiavelli št. 21
Predstavnik Ducati - Morlnl - Aermacchi - Siata Abarth
Prodaja nove in rabljene av-tomobile in motocikle. Prodaja menjalne in vse druge dele za vse vrste motociklov
TURISTI
AVTOMOBILISTI Avto delavnica
OLIMPIA
Moderna postaja za pranje in mazanje Mehanična delavnica Skrbna popravila po zelo ugodnih cenah Trst,
Ul. Vespucci 4, tel. 55410
dnnmki salon \$tanko Tkvetak
NA6RE21NA it. 156, tel. 20123 »e vljudno priporoča
PRAVKAR JE IZŠEL DOLGO PRIČAKOVANI ANTON BAJEC — PAVLE KALAN
Obsega 800 strani, cena je 1.400 lir
DOBITE GA V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI
MOTOM 48 GGM
Zastopnik:
LIR 97.000.-
1ZREDNA CENA ZA JUGOSLAVIJO
MOTO GILERA MOTOM ITALIANA
PRITIKLINE In nadomestni deli za vse motorje
DOBAVE ZA MOTORJE MOSCHiON <* F KISOM/	Z	N »ZANK CISNt
m ST, U. Valdirlvo »e in Ul. XXX. Ottobre 11 - Tei. ZJ-475
Zasedanje mešanega odbora za Posebni statut v Beogradu
Jutri bo na vrsti pravično
zastopstvo	v jjw
Zasedanje se bo verjetno zaključilo konec tedna - Poročilo o razgovorih Tito-Karamanlis
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Jugoslovansko-italijanski mešani odbor za manjšinska vprašanja je nadaljeval danes v ozračju medsebojnega razumevanja z razpravo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Zaradi diskrecije članov odbora niso znane podrobnosti razprave; kljub
temu pa prevladuje vtis, da poteka v boljšem ozračju, kot pa je bilo na zadnjem zasedanju v Rimu, kar obeta, da bodo tudi sklepi oziroma priporočila obema vladama konkretnejša in da bodo prispevala k izboljšanju pošožaja obeh manjšin.
Po tempu dela odbora, ki zaseda vsak dan od 9. do 13. ure, skoraj brez odmora in po ozračju, ki prevladuje od prvega dne zasedanja se lahko sklepa, da je razprava o šolstvu in o vprašanju imen in priimkov praktično zaključena in da bo odbor v ponedeljek načel vprašanje pravične udeležbe pripadnikov narodnih skupin pri sprejemu v javne službe. Ni izključeno, da bo odbor v ponedeljek, najkasneje v torek, končal z razpravo vseh točk dnevnega reda in da bo v sredo pričel s sestavo zapisnika in z delom v zvezi s formulacijo priporočil, tako da se lahko pričakuje, da bo odbor do konca prihodnjega tedna končal svoje delo.
Iz Pulja poročajo, da so se končali jugoslovansko-grški uradni razgovori na Brionih. V skupnem poročilu se ugotavlja, da sta se obe vladi sporazumeli — v primeru potrebe — pomagati vsak napor usmerjen na utrditev miru in mednarodne varnosti. V ta namen je bil poudarjen pomen vsake pobude, ki bi ustvarila ozračje zaupanja in prispevala k napredku pri razširitvi vprašanja razorožitve. Istočasno je bilo izraženo pre. pričanje, da so Združeni narodi najprikladnejši, za vzpostavitev neobhodnega zaupanja v svetu. Obe vladi soglašata, da so srednje in male
države v stanju, da na učinkovit način prispevajo k u-resničenju teh ciljev. Vladi pozdravljata ustanovitev novih držav, ki lahko prispevajo k istim ciljem.
Zastopniki Grčije in Jugoslavije so pozdravili rezultate dosežene v dvostranskem sodelovanju in ugotovili, da sodelovanje daje nove možnosti, zato je bilo sklenjeno, da se podvzamejo konkretni u-krepi za sodelovanje na vseh področjih, posebno na področju gospodarstva in turizma v skladu z razvojem dobrih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii
Auriolov protest proti politiki de Gaulla
TOULOSE, 2. — List «La Depeche du Midi# objavlja danes pismo bivšega predsednika republike Auriola, ki ga je poslal 25. maja predsedniku ustavnega sveta. V pismu izjavlja Auriol, da «noče ostati niti pasiven niti noče molčati spričo napadov na državno suverenost#. Zato se ne bo več udeleževal sej ustavnega sveta.
Auriol pravi, da je sprejel sodelovanje v omenjenem svetu »samo da v popolni neodvisnosti bedi nad ohranitvijo naših svoboščin in nad spoštovanjem državne suverenosti# in dodaja, da je sedaj pristojnost sveta zelo omejena. Pri tem omenja primer šolskih zakonov, odklonitev de Gaulla, da bi podpisal dekret o sklicanju skupščine ter postopek o reviziji ustroja francoske skupnosti. Auriol pravi, da vse to «usmerja ustavni režim iz leta 1958 v sistem osebne in samovoljne oblasti v nasprotju z bistvenimi načeli demokracije#.
sosedskih odnosov. Konkretne ukrepe za uresničenje tega sodelovanja bodo predložile ustrezne komisije, ki bodo v kratkem ustanovljene. Upoštevajoč, da se je pokazalo, da je sodelovanje ne samo plodno, temveč da predstavlja stabilnost miru na Balkanu, so zastopniki Grčije in Jugoslavije potrdili odločnost' obeh vlad, da še bolj razvijejo prednosti tega sodelovanja v interesu obstoječih prijateljskih odnosov in v korist mednarodnih odnosov in miru.
Danes opoldne je bil predsednik grške vlade gost na kosilu pri predsedniku republike maršalu Titu. Grška delegacija, pod vodstvom Kara-manlisa odhaja jutri okrog poldne z letalom v Atene.
Italijanska parlamentarna delegacija je obiskala danes tovarno vagonov in železnih konstrukcij v Smederevu in Smederevski Palanki. V razgovorih s predsednikom o-krajnega ljudskega odbora so se gostje zanimali za komunalni sistem in za odnose med podjetji in komuno. Parlamentarci odidejo jutri iz Beograda.
B. B.
Ivekovic o govoru N. Hruščeva v Bukarešti
Za »Mednarodno politiko« je napisal Mladen Ivekovič članek, v katerem odgovarja na izjave Hruščeva, češ da Jugoslavija ne vodi izven-blokovske politike. »Napadati Jugoslavijo — piše list —, da vodi blokovsko politiko v trenutku, ko ona z vso svojo aktivnostjo v mednarodnem položaju dokazuje prav nasprotno, predstavlja »medvedjo uslugo« politiki koeksistence.« Ivekovič ugotavlja, da tak odnos do Jugoslavije posredno zadeva tudi druge izvenblo-kovske države in škoduje uveljavljanju načel, za katere se zavzema Hruščev. Isto-
časno pa Ivekovič ocenjuje pozitivno tisti del govora Hruščeva, v katerem je obsodil pojmovanje o neizogibnosti revolucionarnih vojn proti imperializmu in je na ta način načelno obračunal z določenim pojmovanjem v politiki, ki je v nasprotju z načeli politike miroljubne koeksistence. Ivekovič poudarja, da je v govoru Hruščeva najbolj važno to, da je teoretično in praktično • obdelal t o politike mirne koeksistence i popuščanja napetosti, ki jo želi izvajati sovjetska vlada in to prav ob neuspehu pariške konference in s poudarjanjem dvomov z raznih strani v pravilnost take politike. Ivekovič poudarja, da zunanjepolitična orientacija in praktična jugoslovanska politika popolnoma soglašata z orientacijo sovjetske vlade. Zato so trditve Hruščeva na račun Jugoslavije v nasprotju s stvarnostjo, kajti Jugoslavija in vse iz-venblokovske države dajejo in so dajale največjo podpore mnogim pobudam sovjetske vlade v smeri likvidacije hladne vojne in sporazumevanja, kar je dokazal tudi nedavni sestanek Tito-Naser.
V drugem članku obsoja »Mednarodna politika« stališče nekaterih socialističnih in demokratičnih gibanj v Zahodni Evropi, ki so zaslepljena s protikomunizmom in nesposobna razumeti globoke družbene spremembe, ko odklanjajo sodelovanje z naprednimi gibanji. »Podobne pojave v svetu, piše list, se najdejo tudi v komunističnih gibanjih. Obremenjeni z dok-trinarstvom in dogmatizmom, vidijo nekateri krogi v komunističnih gibanjih, pod vodstvom Kitajske, izhod iz lastnih težav in težav sveta v zaostritvi mednarodnih odnosov.« List obsoja taka stališča in poudarja, da se na ta način neposredno pomaga reakcionarnim in napadalnim silam, ki v vojni vidijo svoje koristi in perspektive svojega obstanka.
HOTEL «TURIST» ANKARAN
Tel. Škofije 13, sporoča vsej svoji cenjeni kiten-teli, da bo tudi v letošnji predsezoni izvajal popust na ceni v višini 30%. Odlična kuhinja, domače pijače, moderno urejene sobe, lepa plaža z mivko.
HOTEL »GALE B»>
KOPER Tel. 243
UDOBNE SOBE, LEP VRT
■HOTEL POSTA* nudi udobne sobe po znižanih cenah. Trst, Piazza Oberdan št. 1, tel. 241574
HOTEL «TKIGLAVd
KOPER
Tel štev. Iti
nudi domače in tuje specialitete in domača vina.
Moderno urejene sobe,
cene ugodne
PALACEi HOTEL, Zagreb
V SREDINI MESTA OB CENTRALNEM PARKU NUDI
svojim obiskovalcem: 100 sob, prvorazredno udobje in usluge Nova vrtna restavracija, zimska in poletna, s premično Iplfcv kopalnico, z bazenom in vodometi — s prvovrstno >- domačo in tujo hrano in pijačo ter z najvišjo ravnijo postrežbe nudi izreden užitek vsa kemu našemu gostu • Aperitiv-b:
Dvorane za počitek - Obedni ca in dvorana za bankete sia cenjenim gostom vsak trenutek
«H0TEL BELLEVUE
LJUBLJANA — tel. 21288
»e gostom toplo priporoča
HOTEL PALAČE
PORTOROŽ
s kavarno in restavracijo JADRAN Vabi goste na razne specialitete, ribe in odlična istrska vina. Vsak dan ples
HLADI
0SVE2UIE
SAP TURIST BIRO s!S“
vzdržuje vsakodnevno avtobusno progo Bled-Ljubljana-I rst in nazaj Priporoča obisk Krvavca v Kamniških planinah z žičnico Nudi turistične usluge v svojih poslovalnicah- Ljubljana, Miklošičeva 17. tel. 30645 in 30647, Koper nasproti avtobusne postaje, tel. 298, Piran, Trg Tartini, tel 5112, Portorož, nasproti hotela Central, Ankaran v kopališču Turist Ankaran
M9
s svojimi naravnimi lepotami vas vabi.
Priporoča se »GRAND HOTEL TOPLICE# z dependan-sami, «JADRAN# in »KOROTAN#, »PARK HOTEL#. «HOTEL JELOVICA#, «HOTEL KRIM#
OBIŠČITE
XVII.	MARIBORSKI
ud 30. 7. du ». 8. I06O
VSE ZA ČLOVEKA - DRUŽINO • KOMUNO
Prikaz izgradnje komunalne ga sistema razstava in možnost nakupa predmetov šiit ke potrošnje: tekstil, praktični oblačilni predmeti, usnjeni izdelki, pohištvo in opre* m a za gospouinjstvo. Prikaz poljedelskih strojev in upi> me za kmetijstvo. Velika modna revija prikaz sod b-nega oblačenja Popust, na železnici!
Hotel CENTRAL Portorož
tel 8138, s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba in ples.
AVTOTURISTIČNO PODJETJE
«SLAVNIK» KOPER
Vrši turistično službo in tovorni promet preko svojih poslovalnic v Portorožu, Piranu, Kopru (avtobusna postaja), Ljubljani, Zagrebu in na Reki. Vzdržuje domače in mednarodne avtobusne proge.
BOHINJ VAB!
Hotel aZLATOK (>G»
z depandansami Hotel sPOl) VOGLOM..
z depandanso
Hotel aBELLEV f E JEZERO* z depandanso
Znižane cene v predsezoni in po sezoni. V vseh hotelih prvorazredna postrežba. Vsak dan ples. Nastopi folklor, nih skupin. Lepi sprehodi.
Obiščite svetovno znano
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8 3U, IU.3U 13 30. iti,— in 17.30 Izredni obisti po dogovoru z upravo.
Obrnite MARIBOR, POHORJE, PTUJ, SLOVENJ GRADEC
in ostale turistične pokrajine na Štajerskem in Koroškem. Vse informacije daje MARIBORSKA TURISTIČNA Z 'EZA, Maribor, Trg svobode št. 1, tel. 26458