BpforaoM n tBiKmraraT« portale Poštnina plačana » cotovlnl SLOVENEC Naročnina meaeSno 18 Ur, u inozem« »tvo 31J0 Lir ■ no* deljtka izdaja c*< lolatno 34 Lir, s« Inozemstvo 63 Lir. Cele. raS. LJubljana 10.650 ca naročnina In 10.349*aln*«ra(a. Podrainleal Novo meata Izključna pooblalJenF« ca eglaSevanje Italijanskega !n tujega Izvora i Unione Pubblleiti Italiana S. A, Milana Izhaja vsak daa zjutra* razen ponedeljka lo dnera po praznik«. e Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, LJubljana. | Redazione, Amministrazlonet Kopitarjeva t, Lubiana. 1 Telefon 4001—400?. Abboaanntli Maso 18 Lire. Estero, n*> t« 31 50 Lir«. Edi« done domenlca, an-no 34 Lir«. Katera 65 Lira. CCPj Lubiana 10.650 per <11 abbonamentl, 10 349 per U In-•erclonL , Flllalel Novo meatoj Coneesslonarla esetnslva por Ta pnhblteftl 91 proventenza italiana ed eetera: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milana Onore ai comhattenti della la Armata II magnifico comportamento dei valorosi comhattenti dell eroica unita La certezza dell avvenire africano della Nazione riconsacrata nel sangue e nel sacrificio Bollettino No 1083 II Quartiere generale delle Forzo Arinate co-uiuuica: La prima armata italiana. m: e'toerato Ponore dell'ultima resistenza dell'asse in terra (li Alriea, ha cessato staniane, per ordine del DUCE, il com-battimento. Sottoposta all'azione conccntrica e ininterrotta di tutte ie forze anglo-amerirane terrestri e aeree, esaurite le munizioni, priva ormai di ogni riforui-inento, essa aveva aneora ieri validamente soste-nuto, con il solo valore delle sue (auterie, 1'urto nemico. F.'cosi tinita la battaglia alricana durata con tante alterne vicende trentacinque nicsi. Nelle ul-tiine lotte, durante le quali tutti i nostri reparti — e quelli germnnici a loro fianro srhierati — si sono liattuti in sublime spirito di cameratcsca emula-zionc, le artiglerie di ogni specialita e il rnggrup-paincnto esplorante corazzatu ravalleggeri «LODI» davano comc senipre, splendida prova. L'eroico comportamento del nostri sohlati che, sotto Ia guida del mareschiallo di Italia Giovanni Messe, hanno nella liinga battaglia assolto tutti i coinpiti loro coinmessi e conquistato nuova gloria alle proprie handiere, riconsacra nel sangue e nel sacrificio la cortezzn delCarvenire africano della Nazione. Čast borcem prve Armade Sijajno zadržanje hrabrih borcev junaške edinice Gotovost v afriško bodočnost naroda je potrjena v krvi in žrtvi Vojno poročilo št. 1083 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Prva italijanska armada, ki jo je zadela čast zadnjega odpora osi na alpski zemlji, je danes zjutraj na Duccjcvo povelje prenehala z bojem. Izpostavljena osredotočenemu in'neprekinjenemu delovanju vseh angleško-aineriških kopenskih in letalskih sil. ko ji je pošlo strelivo in ko je bila brez vsake preskrbe je včeraj zgolj z junaštvom svoje pehote še pogumno vzdržala sovražni pritisk. Tako se jc končala afriška bilka, ki jc trajala 35 mesecev s tako menja,jočimi sc pripetljaji. V zadnjih borbah, pri katerih so so vsi naši oddelki iu nemški oddelki ob njihovi strani borili v vzvišenem duhu prijateljskega tekmovanja, so je kakor vedno sijajno izkazalo topništvo vseh vrst in ogledniška oklepna skupina »Lodi«. Junaško zadržanje naših vojakov, ki so pod vodstvom maršala Italije (iiovannija Messeja v dolgi bitki izpolnili vse zadane jim naloge in pridobili svojim zastavam noro slavo v krvi in žrtvi, ponovno potrjuje gotovost v alriško bodočnost naroda. Počastitev junakov I. armade Rim, 13. maja. AS. Nocoj v četrtek ob 21 bodo vse postaje EIAR-ja prenašale poseben program, posvečen junaški prvi armadi. Podtajnik obiskal Palermo _ Rim, l^. maja. AS. Podtajnik fašistične stranke Alfredo Cuco je obiskal začasni sedež zveze bojnih tašijev v Palermu ki je polna vnetega delovanja. V spremstvu krajevnega zveznega tajuika ei jo ogledal številne kraje, prizadete po sovražnih letalskih napadih, ter krajevne mestne skupine in 69 tovariško pogovarjal s fašisti in z ljudmi. V spremstvu zaupnice ženskih fašijev je obiskal bolnišnice Rdečega križa. Podtajnik je ponosnemu in kar najbolj pre-skušenemu mestu Palermu ter zlasti tistim, ki so jih letalski napadi najbolj zadeli, izrekel čustva globokega tovarištva stranke. Plemenita gesta Vojvodinje DAosta Rim, 13. maja. AS. Vojvodinja D'Aoisla vdova je naklonila pokojnino po vojaškem odlikovanju Savojskega reda v prid siromašnim rodbinam letalcev na lelaližču Mcrna (Gorizia). Izmenjava straž v PNF Rim, 13. maja. AS. Uredbeni list fašistoveke stranke objavlja: Omembe. V izpolnjevanju svoje italijanske in fašislovske dolžnosti so v boju junaško padli: Giuseppe Avvenanti, prefekt, skvadrist, fašistov-ski ranjenec in bivši zvezni tajnik; Gino Fanutti, načelnik glavnega slana pri zveznem poveljstvu GIL-a v Aosti; Giuseppe Floriani. zvezni nadzornik v Trentu; Alfiero Mattoccia. član vodstva fašija v Rocamassima; Giovanni Locatelli, načelenik skupine fašistov v Grassubbiu (Bergamo). Stranka, ki so ji služili z vero in odkritosrčnostjo, dviga prapore ter ee ponosno in ganjeno klanja njihovemu spominu. Obred zamenjave straže odslej ne bo, več po gledališčnih in zveznih dvoranah v navzočnosti oblasti, temveč pred svetiščem padlih. Udeleževali se ga bodo: prefekt, zvezno vodstvo, vodstvo fašija v glavnem mestu, zastopniki rodbin padlih fašistov, zastopniki rodbin padlih v vojni ter tisti. ki so bili v boju za stvar ranjeni in pohabljeni, poleg tega pa še oddelek bobnarjev GIL-a. Pred temi v 6redi bo poslavljajoči se zvezni tajnik, ki bo po pozdravu za Duceja izročil nastopajočemu tajniku posle. Novi zvezni tajnik bo posle prevzel ter spet pozdravil Duceja. Oba zvezna tajenika bosta potem položila lovorjev vfcnec pred svetišče. Počastitev bo spremljalo bobnanje. Govora ne bo nobenega. Imenovanje zveznih tajnikov: Milan — zvezni tajnik Antonio Aghemo. rojen v Bisceglie 1903, vpisan v 6tranko od 3 0. marca 1019. skvadrist, član vodstva fašija v Milanu, podtajnik fašistov-ski hsindiktov v Milanu ter glavni tajnik Pokrajinske zveze kmetskih delavcev v Milanu, bersa-ljerski poročnik, prostovoljec v Vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovan za vojaško hrabrost, član državnega vodstva. Zvezni podtajnik Giuliano Magnoni, rojen v Milanu, razreda 1915, vpisan v stranko 1. 1937, prihajajoč iz strankinih mladinskih organizacij. Vojni prostovoljec v Severni Afriki. Ranjen, pohabljen in vojni invalid, ki je bil odlikovan s srebrno hra-broslno svetinjo. Dovršil je visoko šolo za politične vede. Poprej je bil narodni nadzornik GUF-a v Benetkah. Alessandro Bonamiri je bil rojen v Albaredo ob Adiži, letnik 1903, vpisan v stranko 1. jan. 1920. Skvadrist in bersaljerski major, prostovoljec v Vzhodni Afriki, poprej zvezni tajnik v Veroni in bivši podpoveljnik GIL-a. Sedaj nadzornik stranke. Gorizia. Antonio D'Este, rojen v Triesteju, letnik 1909, vpisan v stranko 23. amarca 1928 pri-šedSi iz mladinskih organizacij. Bil je vojni prostovoljec v Španiji in v sedanji vojni. Odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo. Dovršil je višje gospodarske in trgovske šole in bil podtajnik GUF-a. Siracusa. Giangiacomo Fogacjia, rojen v Milanu 1. 1899., vpisan v stranko 23. avg. 1922. Skvadrist in konzul milice. Bil je bojevnik v prvi svetovni vojni in v sedanji. Bil je zvezni tajnik v Misurati in Novari in komisar fašja na Krfu. Benevento. Enrico Marinaro, roj. v Beneventu, letnik 190G, vpisan v stranko 11. okt. 1922. Višji častnik vojske in milice, bojevnik v prvi in sedanji svetovni vojni. Odlikovan je bil z dvema bronastima svetinjama in dvema križcema za vojaško hrabrost. Dovršil je pravne in gospodarske študije. Bil ie žc zvezni podtajnik. Vcrcelli. Chiarissimo Quaglio, rojen v San Urbano DTiste, letnik 1908, prostovoljec v španski vojni in tam ranjen. Prostovoljec v sedanji vojni. Odlikovan je bil z dvema bronastima kolajnama. Bil jo zvezni tajnik v Uagusi. Dovršil je pravne in gospodarske študije. Rim. Alessandro Ratti, rojen v Napoliju, letnik 1905. Vpisau v stranko L 1920. Skvadrist, pro-stovolje* v Vzh. Afriki in v sedanji vojni. Odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. Sedaj zvezni nadzornik v mestu. Doktor zdravilstva. Brescia. Vittore Tattara, rojen v Bassano Grap-pa. letnik 1897, vpisan v stranko 1920. Ranjeni fašist. Bojevnik v svetovni vojni in prostovoljec v sedanji. Po poklicu odvetnik. Reggio Calabria. Alberto Zaccherini, rojen v Casola Valsenio, letnik 1896, vpisan v stranko 4. dec. 1920, skvadrist, prostovoljec v Vzh. Afriki in Španiji, v sedanji vojni pa odlikovan 7. dvema srebrnima in tremi bronastimi kolajnami. Bil je podnačelnik glavnega stana Gila. Di Marciano Ermanno iz Agrigentija v Rio-ti. Candrini Mario iz Calanzara v Agrigente, Saltamacchia Giuseppe iz Matere v Enno. Pas-eotto Ardtiino iz Reggin Cal. v Brindisi, Rotoli Ubaldo i/, Cosenze v Viterho, Ercolani Alceo iz Rietija v Cosenzo, Baraccu Francesco Mario iz Corfuja v Catunznro, Benagli nicoln iz Pole v Corfu, Romano Attilio iz Brindisija v Alcs-sandrijo, Piva Gustavo iz Venczijc v Polo, Al-liruno Mario iz Vite.rba v SienO, Gnz.zano Luigi Italo iz Pise v Imperijo, Filippi Domenico i/. Imperije v Piso, Cola Martino Mario iz Ennc v Matero- /.a predsednika dopolavora je bil imenovan Mario Collcsanti, sedanji zvezni tajnik v Rimu, namesto Dina Bonsembiante, ki je bil imenovan za podpredsednika korporacije go-stinjstva. Za predsednika državne ustanove za materinstvo in detinstvo: Sergio Nannini, namesto Aiessandra Frontonija. Vsi sovjetski napadi odbiti Živahno delovanje nemškega letalstva — Nad Nemčijo je bilo sestreljenih 33 angleških letal Hitlerjev glavni stan, 14. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na tuniškem mostišču so se nemško-italijan-ske čete borile tudi včeraj 1 največjo silovitostjo proti sovražniku, ki je z nadmočnimi silami napadel čelno in v hrbet. Po izčrpanju zadnje municije in uničenju vsega vojnega orožja je bil na glavnih odsekih južnega odseka odpor ustavljen. Nasprotno pa v tuniškem obalnem gorovju posamezne bojne skupine, v kolikor še razpolagajo z munl-cijo, nadaljujejo v vzornem izpolnjevanju vojaške dolžnosti z odporom. Na vzhodnem bojišču so bili sovražni napadi na kubanjskem mostišču in severno od Lisi-čanskn odhiti. Letalstvo je pred fronto in v sovražnem zaledju napadlo številna zbirališča čet in važne železniške naprave. V Severnem morju so nemški lovci potopili tovorno ladjo s 3000 br. tonami in zažgali sovražni brzi čoln. Britanska bojna letala so t noči na 13. maj izvedla težak napad nu lapadno nemško ozemlje. Prebivalstvo jc imelo izgube. V nekaj krajih, predvsem na mestnem ozemlju Duisburga, je hibi od rušilnih in zažigulnih ltonib povzročena znatna škoda. Po dosedanjih podatkih je bilo od nočnih lovcev in protiletalskega topništva sestreljenih 33 ilnpadajočih letal, predvsem šllrimotomih bombnikov. Močni oddelki brzih nemških bojnih letal so prodrli včeraj podnevi dvakrat k vzhodni angleški obali in so bombardirali naprave mesta Lowe-stoft in stražne čolne pred obalo. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. Italija ima moralno pravico do Afrike Stockholm, 13. maja. AS. Rimski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« jc |ioln ganjenega navdušenja za italijansko ljudstvo in nad junaškim in pogumnim odporom italijanskih čet v Tunisu, čeprav so se morale bojevati v številčni manjšini in so imele mnogo manj orožja, tako da se je bitka morala usodno zaključiti z uspehom zu sovražnika, časnikar pripominja: Kadar gre za Afriko, se vzbujajo v srcu Italijanov skoraj inističnu iu verska čustvu ter ideali, ki jih ni mogoče meriti s skupnim merilom. »Afriška bol« o kateri je pred dnevi govoril Mussolini, je strahotno narasla, ko jc italijansko ljudstvo zvedelo, da je zadnje afriško mostišče začasno izgubljeno. Italijansko ljudstvo — nadaljuje časnikar — ima moralno pravico na afriško ozemlje, naj bo izid vojne kakršen koli. Zavest te pravice je v dušah Italijanov podkrepljena s krvjo, ki so jo prelili njihovi sinovi na afriški celini. »Zapoznela in zelo draga zmaga« Berlin, 13. mnja. AS. »Abendzeitungc piše, da ni navada osi spreminjati poraz v zmago, spreminjati »slavni umik« v zmagoslavje, todu italijansko-nemške čete se junaško upirajo v Tunisu do zadnjega naboja in ne pišejo ln strani slavne zgodovine, marveč vrše tudi strateško nalogo prvega pomena. Njihov šestmesečni odpor pomeni zn sovražnika izgubo dragocenega časa, nepopravljivo izgul)o, katere odločilni pomen spoznavajo tudi sovražniki, kot je razvidno iz angleškega lista »Observcr«. Ta list piše, da jn zmaga v Tunisu »zapoznela in zelo draga«. Zapoznela zmaga jc — pripominja »Abcndzeitung« — zgrešena zmaga, kajti čhs ima odločilni pomen pri vseli vojaških dogodkih. Drago plačana zmaga pomeni Pirovo zmago, katere izgube niso v sorazmerju z doseže- nimi uspehi. Ko je moral sovražnik v Tunisu izrabljati najboljše sile, pa je pridobila os na času, da jo lahko pripravila in koordinirala najuspešnejše protiukrepe. Pomen tuniške bitke sta razumela tudi italijanski in nemški narod, ki vesta, da jo v iako gigantski vojni treba včasih pretrpeti tudi težke udarce. Narodi, ki tega ne morejo storiti, nimajo pravice do udeležbe pri velikih odločitvah v svetil. To so dokazali zlasti naši italijanski zavezniki, ki se v podobnih položajih vedno obnašajo kakor njihovi klasični predniki, kar potrjuje njihova stoična, previdna, hladna kri nred vsemi udarci usode- In ravno narodi, ki nočejo imeti prvi položaj na svetu, morajo biti sposobni neomajno nadaljevati boj za zmago navzlic prejetim udarcem. Stalin zopet odsoten Na sestanku Churchill-Roosevelt bodo obravnavali politična vprašanja, vojaški problemi bodo na drugem mestu Berlin, 13. maja. ->I1 Piccolo« poroča iz Berlina: Anglosaški uradni krogi naglašajo izključno >vojaški« značaj novega sestanka Churchill-Roose-velt v Washingtonu. Reuter zagotavlja, da bodo na novem sestanku obravnavali edinole vojaška in strateška vprašanja, če pa bodo na dnevnem redu tudi politična vprašanja, bodo le drugotnega značaja, kajti med obema vladama da ni niti enega področja, v katerem bi se popolnoma ne skladali. Zdi se, da propaganda o namenu tega sestanka nalašč poudarja vojaška vprašanja, hoteč s tem preprečiti drugačno tolmačenje. Berlinski krogi pa pripominjajo, da ima sestanek Churchill-Roose-velt, peti po vrsti, pod vojaško masko čisto političen značaj. Vojaške zadeve so bile skrbno obdelane v Casablanci. Tam izdelani strateški načrti o zloglasnem vdoru v Evropo so predpostavljali likvidacijo tuniškega mostišča. Zadnji dogodki v Tunisu niso presenetili niti osi, niti nasprotnega tabora in torej niso vzrok za nove vojaške načrte in nagib za nove angleško-ameriške vojaške posvete. Od Casablance do danes se na vojaškem polju ni zgodilo ničesar, česar anglosaški načrti ne bi predvidevali. Novi činilci pa so v teh treh mesecih nastali na političnem polju in ravno to je predmet vvashingtonskih pogovorov. Na prvo mesto .pride katinski pokolj s širokimi moralnimi in političnimi odmevi, s prekinitvijo rusko-poljskih odnošajev; znano je stališče anglosaških sil, ki so hlinile, da jim katinski pokolj ni znan, dokler ga niso celo zanikale. Iz zadržanja angleškega tiska sc da sklepati, da bodo govorili tudi o preklicu atlantske karte, o brezpogojnem sprejetju boljševi- W Churchill in Roosevelt v zagati Berlin, 13.' maja. Churchill .je še enkrat preletel Atlantik. Potovanje je bilo nujno potrebno. »Times« piše, da se je za angleško-ameriško zmago strateški položaj popolnoma spremenil. Trditev londonskega lista bi se lahko zdela smešna, pa ni. Zagrizen odpor osnih vojakov je prekrižal zavezniške načrte, ki s» temeljiti na bliskovitem uničenju italijansko-nemških sil v Tripolisu in Tunisu. »Times« je celo objavil neko poročilo iz »nevtralnega« vira. češ da bi moral Rommel vztrajati do septembra. Resnico pa pove »Cbikago Tribune«, ki piše včeraj: »Afrika je v naših rokah. Od Casablance do Kaira je posiala afriška obala velikansko odskočišče, daljše kot dosedanje dveletno od skočišče, južna in vzhodna obala angleškega otoka. Res je, da evropska trdnjava na jugu nima obrambnega zidu,.primerljivega z atlantskim zidom; tukaj pa obstoja naravni zid, Sredozemlje, za tem zidom pa milijoni do zob oboroženih vojakov.« Zaradi zmagovite zavlačevalne osne taktike od prvega dne bitke pri El Alameinu sta Churchill in Itoosevelt v strateškem položaju, ki ni različen od januarja. Sprememba bi nastala, čc bi Eisenhover lahko takoj uničil italijansko-ncmško mostišče ta- krat, ko so bile nemške in zavezniške armade še zapletene v dramatsko obrambno bitko med Volgo in Donom. V teh štirih mesecih pa 6e je polažaj spremenil v prid osi. Izvedena je bila totalna mobilizacija vseh evropskih razpoložljivih delovnih sil. Zato sta 6e morala sestati Churchill in Roosevelt, da bi spremenila načrte v Casablanci in rešila mnogo skrajno zapletenih vprašanj, zlasti vprašanje poostrene podniorniške vojne. Anglosasi imajo edinole letalstvo, s katerim si domišljajo izvesti 6voje utvare. Morebitni ekspedlcijski zbori bi bili sprejeti v Evropi lako kakor 10.000 vojakov, ki so se izkrcali lansko leto v Dieppu. Tisti, ki so se vrnili iz te pustolovščine, lahko o tem pravočasno in pametno svetujejo. Sovražna propaganda seveda dela vtis, kakor da bo to vprašanje na ta ali oni način že rešeno. Ker nima boljšega, tendenciozno povečuje pomen vojaškega sestanka, ki se vrši to dni v Kairu, kjer so se zbrali poveljniki angleških sil na Bližnjem vzhodu ter se razpihuje v člankih o četrti obletnici prijateljske pogodbe s Turčijo, s lom pa seveda ne bo izsilila kapitulacije evropske trdnjave. (Piccolo.) ških zahtev v Evropi ter o izbrisanju pravic malih narodov. Po Casablanci se je torej po sodbi krogov iz nemškega zunanjega ministrstva nabralo toliko političnih vprašanj, da se je z njimi temeljilo spremenil položaj in da tvorijo obširno snov za razpravljanje, pa tudi skrbi Churchillu in Roose-veltu. Da ima sestanek političen značaj, kaže tudi Stalinova odsotnost. Stalin je največ govoril o pro-tiosni koaliciji in zadnje dni se je v nevtralnem tisku stalno širil glas o bližajočem se sestanku treh (Churchilla, Roosevelta in Stalina). Stalin tokrat svoje odsotnosti ne more opravičiti z izgovorom, da jc zaposlen z veliko protinemško ofenzivo. Verjetno kremeljski diktator niti ni bil povabljen na sestanek, ker bi se sicer vršil v Egiptu aH v kakem drugem kraju blizu Sovjetske zveze. Berlinski krogi smatrajo, da \vashingtonske odločitve gotovo ne bodo v škodo Sovjetom. Seveda se nc izključuje, da bodo govorili tudi o vojaških vprašanjih. Vojna proti podmornicam je za Anglosa-se še vedno pereča. Tudi vprašanje Japonske bi igralo važno vlogo v zvezi z angleško ameriškimi iniciativami na tihomorskih bojiščih. »Nazional Zeitung« piše v tej zvezi: »Ce bi Angloamerikanci morali zbrati vse svoje sile proti Evropi in ostali ne-delavni v Aziji, bi Japonska zagrešila največjo strateško napako, ako bi z orožjem v rokah čakala in ne izkoristila te priložnosti. Na to z ozirom na izčrpno japonsko strateško genijalnost seveda niti misliti ni mogoče. Angleži in Amerikanci pa vedo, da morajo delati ali vsaj hliniti delo v Evropi, dokler je večina nemških kopenskih sil zaposlena na vzhodu: pozneje bi bilo prepozno. Isto velja za Azijo. Ugoden trenutek za japonsko ofenzivo je tisti, ko so Anglosasi v bojih z osnimi silami. Res je Japonska dosegla svoje ozemeljske in gospodarske cilje, toda če jih hoče ohraniti, je potrebna dokončna zmaga. Ni važno, kje Japonci napadajo, važno je, da skočijo Angležem in Amerikancem za hrbet in začno ofenzivo proti Indiji, ali proti Avstraliji in naskočijo velika scveroameriška otoška pristanišča v Tihem morju. Čungkinška Kitajska pa je le drugotnega pomena in je avtomatično premagana, kakor hitro so potolčeni Angleži in Amerikanci. _ Francoske žrtve terorističnih napadov Vichy, 13. maja. Uradno poročilo o civilnih žr-Ivah angleško-ameriškega letalstva v Franciji pravi, da so angleški bombniki od 1. januarja do 15. aprila 1943 ubili 1&10 ljudi, ranili pa 3033 ljudi; 1. 1942. so jih pobili 2585, ranili 5W0, leta 1941. pa ubili 527, ranili pa 1114. Skupno število mrtvih do dne 15. aprila znaša 4758, število ranjenih pa 9785. Največ napadov 60 doživela mesta Le llavre, Abbe-ville, Dunkerque, Brest, Cherbourg in Dieppe. Najbolj prizadeto je bilo prebivalstvo v pariški pokrajini, kjer je bilo 1081 mrtvih, v Saint Nazaire, kjer je bilo 483 mrtvih in v Le Havru, kjer je bilo 339 mrtvih. Roparski napad na št. Rupert krvavo odbit Komunisti so oskrunili šentrupertsko cerkev s plesom, cerkev na Veseli gori pa izropali ter onečastili grobova župnika Nahtigala in kaplana Gvara Podoben, če ne Se besnejši napad kot na Su-bor in na Pleterje, eo komunistično bande izvedlo I. maja na St. Rupert, hkrati pa tudi na grad Rakovnik, postajo Rukovnik-Mokrono«, Mokronog in Trebnje. Nad Št. Rupert jih je pridrvelo precejšnje število, ki so ga sestavljali od vsepovsod natepcni ostanki posameznih to'p. Napad so izvedli od treh strani; fantje so ee jim spočetka krepko upirali, ko pa le niso mogli vzdržati na svojih položajih. 60 se umaknili v kaplani jo, osiala je le še zaseda v zvoniku. Na teh položajih 60 vztrajali fantje do ponedeljka zjutraj; banditi so poskušali priti do njih na ta način, da so zažgali zvonik. Zgorele pa so samo stopnice, ki pa so jih fantje goreče zrušili, da so tako zaprli pot v zvonik. Roparji so poskušati še s slamo, a tudi to jim ni uspelo. V kaplaniji 6ta padla dva: Mavsarjev Dolfi in ša eden; ranjen ni bil nihče. Ostala posadka se je krepko držala in odbijala vse napade. Zaman so komunistični roparji skušali predreti obroč, ki so ga naredili fantje s streli iz svojega orožja; upali so, da bodo s topom uničili odpor fantov. Posodili so jim ga njihovi dični tovariši z juga v upanju, da bo kdaj prav prišel. Na žalost pa se na top niso kaj preveč spoznali, kajti petkrat so ustrelili, a samo enkrat zadeli. Pa še ta krogla ni mogla predreti trdnega zidu, ki stoji še iz turških časov. Pač pa je ena izmed min priletela naravnost v sredo topovske priprave in upapolno napravo onesposobila za nadaljnje akcije. Medtem, ko so na eni strani banditi z orožjem v roki silili svoje tovariše na naskok postojank, so se ostali zabavali ob harmoniki. Priredili so namreč veselico s plesom, ki je bil v cerkvi iu žup- nišču; v cerkvi eo tudi kurili. Odpor fantov jo bil vedno hujši in je napadajoči m bauditom prizadeval hude izgube. Prispel jo na poinoč oddelek iz Rakovnika; roparjem vsa zadeva ni šla nič kaj izpod rok, kar najbolj dokazuje temeljit spor obeh poveljnikov, ki sta so pošteno obdelovala in nista ostala nič dolžna drug drugemu; res velika izve-denost in sloga pri tako »važnih« podvigih! Čeprav so se banditi zelo dobro namestili po vseh hišah v št. Rupertu, pri čemer jim je veliko pomagala vaška -»Narodna zaščita«, vendar so imeli hude izgube. Točnega števila ni mogoče ugotoviti. Silno veliko pa je bilo tudi ranjencev, od katerih so mnogi kmalu podlegli zadobijenitn ranam. Izguba topa, toliko mrtvih — med bojem so jih odpeljali deset voz v gozd, kjer so jih zagrebli, toliko ranjenih, na drugI strani pa pojačan odpor fantov, je banditom vzel ves pogum ter so jo v ponedeljek zjutraj ob 3 ucvrli proti jugu. Šentruperčani sami so morali odpeljati nekaj desetin voz mrtvih in ranjenih komunistov. V Št. Rupertu 60 po svoji sta-ri navadi ludi izropali vse trgovine. Lotili so se s posebno besnostjo tudi cerkve na Veseli gori, kjer so pobrali vse cerkvene para-mente, sveče, požgali klopi, razdejali oltar in oskrunili grobova župnika Nahtigula m kaplana Cvara. Dalje so izropali nekntere posestnike v Mokronogu; po vseh vaseh pa so kradli rjuhe, prte in ostalo perilo, kar vse rabijo za obvezovanje mnogih runjencev. Prvomajska akcija je tako komunističnim banditom na vsej črti spodletela. Dosegli niso nič drugega, kakor da so v ljudeh vzgojili še večji odpor ter neodjenljivo voljo do nadaljnje borbo iu do končnega uničenja vseh tolp. Uradni razglasi Določbe o ugotovitvi sestava in opreme kmetij v pokrajini Člen 1. — Lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč V pokrajini so dolžni prijaviti vse podatke o sestavu, opremi in obdelavi svojih kmetij na posebnih obrazcih, katere si morajo priskrbeti pri svojem občinskem uradu in jih temu uradu povsem izpolnjene vrniti do vštetega dne 13. junija 1913-XX1. Člen 2. — Občine morajo poslali prijave ravnateljstvu kmetijske in veterinarske službe Visokega komisariata do vštetega 80. junija 1913-XXI. Člen 3. — Kršitelji prijavne dolžnosti in tisti, ki vlože neresnične ali nepopolne prijave, se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 20. januarja 1042-XX št. 8 v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev. Inventarizacija konfekcioniranih oblačil za novorojenčke Pokrajinski svet korporacij je prejšnji teden izdal razglas, v katerem nravi med drugim: Ker odreja naredbu, ki bo v kratkem objavljena, da so veznna na nakaznice tudi »kon-fekcionirana oblačila za novorojenčke in nn roko vezeni izdelki (tkanine in konfekcija), pri katerih je vezena več kakor polovica njih površine«, se odreja i n v e n t a r i z i r a n j e zalog takih izdelkov po stanju opolnoči 30. aprila 1943-XXI. Kdor ne predloži točnih podatkov, zagreši kaznivo dejanje proti državi in gn zadenejo hude kazenske sunkcije, ki jih predvidevajo zakonska določilu. 1. lnvontnrizirun ju jo podvrženo: a) blugo, vezano nu nakaznice, glede katerega je prodaja dovoljena: b) blokirano blago, ki je pri tvrd-knh-i c) blugo. vezano nu nakaznice, ki pripada tvrdkam sumim, ki pu jc iz kakršnega koli naslova pri tretjih osebah, ki nimajo dolžnosti, da ga prijavijo (lastni izdelki, ki so oddani v barvanje uli so pri konfekcionistih zaradi iz-deluve konfekcije, blugo, ki je iz kakršnega naslova zaplenjeno, itd.). 2. Inventur mora obsegati vse zgoraj označene dovršene izdelke, tudi če so kakor koli namenjeni za izvoz. 3. Inventariziranju so zavezane vso industrijske in obrtniške tvrdke (produccnti in kon-fekcionisti), grosisti, zastopniki, detajlisti, kroš-njar.ji, uvozne tvrdke, tudi če nabavljajo blago izključno i/, inozemstva, izvozne tvrdke, tudi če produjujo blugo izključno le v inozemstvo. 4. Inventar sc mora sestaviti na ločenih tiskovinah posebej zu vsako poslovalnico, delavnico, skladišče, produjulno itd., tudi če so v isti občini- 5. Blago, ki jc bilo opolnoči dne 30. aprila na poti, mora biti vključeno v inventar tvrdk. katerim je namenjeno, kolikor prispe še pred predložitvijo inventarja. Glede blnga, ki je bilo opolnoči dne 30. aprila na poti, pa pride v posest namembnih tvrdk šele potem, ko je bil inventar že izročen Pokrajinskemu svetu kor- Vremenska napoved 14. maja (pclck): pretežno jasno, podnevi okrog 28° C. 15. maja (sobota): še jasno, a čez dan se bo pooblačilo in bo vetrovno, zvečer ali ponoči bo nemara dež. poracij, morajo tvrdke predložiti d o d n t n o prijavo v dveh izvodih do due 10. junija. Numembne tvrdke nuj navedejo v dodutni prijavi kot blugo, ki je pri tretjih osebah, ki nimajo dolžnosti, da ga prijavijo, tudi blugo, ki je opolnoči dne 30. uprilu bilo nn poti, pa do 3t. maju 1943 še ui prišlo v njihovo posest, glede katerega pa so prejeli od prevozniških tvrdk sporočilo v obliki računa, vročilnic ali v kaki drugi obliki, du io blago odposlano. 6. Inventarji morajo biti sestavljeni v dveh izvodih, in sicer za vezene tkanine in konfek-eioniranc izdelke ter za pletenine za novorojene na obrazcih 1. M. T. A. L 2, 3, 4 in 5 (stari obrazci), za oblačila za novorojence (iz-vzemši pletenine) pa na obrazcu I. M. T. A. 6 (novi obrazec). Obrazce ruzdeli Združenje trgovcev za Ljubljansko pokrajino. Oba izvodu inventurja je izročiti Pokrajinskemu svetu korporacij v Ljubljani do 10. t. nt- Pokrajinski svet korporacij vrne prijavitelju kopijo, opremljeno z lastnini pečatom in datumom vročitve. Prijavitelj rnoru hraniti pri sebi kopijo inventarja, ki mu je bila pravilno vidirana vrnjena od Pokrajinskega sveta korporacij, da je nu razpolugo inšpektorjem Comcordita. Sprememba predpisov za izpite na srednjih šolah Člen 1. — Predpisi za izpite na srednjih šolah, izdani z naredbo št. 103 z dne L junija 19i2-XX, se takole spreminjajo in dopolnjujejo. Člen 2. — Število komisij za višji zrelostni in diplomski izpit, kakor tudi sedež izpitov, določi Visoki komisar z odlokom. Izpitne komisije, izvzemši predsednika, imenuje šolski komisar pri Visokem komisuriatu. Člen 3. — Za gimnazijski sprejemni izpit se dovoljujeta dva roka, eden ob pričotku, drugi pa ob koncu poletnih počitnic, po kandidatovi izbiri. Skušnje se opravljajo pri teh izpilili po učnem načrtu, določenem za četrti razred ljudskih šol. Natančnejše določbe za ta izpit izda Visoki komisar z odlokom. Člen 4- — Pri ustni skušnji izpita iz italijanščine ni uporabljati sislema listkov in žreba. Člen 5. — Kandidati, ki bi zaradi ugotovljenih vzrokov višje sile ne mogli izpita pričeti ali dokončati v prvem roku, ga smejo opravljati v jesenskem roku. Člen 6. — V šolskem letu 1912/43 je prehodno uporabljati predpise "naslednjih členov. Člen 7. — Pismena skušnja pri izpitu iz italijanščine epstoji iz svobodne obnove sestavka ali berila, ki ga prebere izpraševatelj. Člen 8. — Vpisani učenci, ki iz vzrokov dokazane višje sile niso mogli začeti obiskovati šole ali ki jih zaradi odsotnosti iz takega vzroka ni mogoče oceniti, smejo opravljati izpite, določene za njih razred, v poletnem roku, nu gimnazijah pa se štejejo .povsem za privatiste. Glede teb kandidatov veljajo šolnina in izpitne takse, ki veljajo za redne učence. Člen 9. — Kandidati, ki so se udeležili izpitov v izrednih rokih iz člena 5. naredbe št. 161 z dne 20. avgusta 1942-XX in iz člena 2. naredbe št. 9 z dne 16. januarja 1943-XXl pa jim je bil dovoljen popravni izpit, lahko opravljajo izpit v poletnem roku šolskega leta 1942/43. Člen 10. — V razredih, ki se končujejo z zaključnim izpitom kakršne koli vrste, se konča pouk 12. junija. Določba prednjega odstavka ne velja za I. žen- 1. .....DALE CARNEGIE Hafco si pridobiš prijatelj čitanje Danteja v Filbarmonični dvorani Kot smo že sporočili, bo v mali dvorani Fiihurmonične družbe v soboto, due 15. t. m- ob 19 prof. Bartolomej Cnlvi z našega vseuči- m v __„„„_t„ Cn .... j i - i ii, 5 Evgenija je bila lepu ženska, povzpela se liscu, predsednik /uvoda za italijansko kulturo, ■ je na »rostJol francofike Cesarice, a niti kraliev- čitul in komcntirnl Duntejev spev o usiškem ■ sko dostojanstvo niti lepotu nista mogli olira-ubožcu. n niti pri življenju plamena ljubezni sredi toli- ■ kili viharnih scen. Evgenija se niti ni mogla . . ...... _ _ f . S pritož.evuti in vzklikati: »Le poglejte, kai vse Dekan Janez Hladnik - 80 letnik ■ me je doletelo!« kajti vse, kar se je zgodilo, se , , , , , . , ■ je zgodijo po njeni krivdi, vse jc zrastlo iz nje- Oseindcsetjetnico rojstva je te dni praznovul ■ nega jjubosumuju in zahrbtnega zuačoja. dekan Janez llladnik. - Rodil se je 13. maja g M j . klcnskimi srC(lstvi za uniec. 186j> v Ruvtaii nud Logatcem; gimnazijo je obi-p -- - - • - ■■ •-•■ - skoval v Ljubljani, kjer je dovršil tudi bogo- [ nje ljubezni je očitanje eno najhujših, če ne že i i " i i -..ii, .„.„..„/.„., m ;„"■ ravno smrtno. Nikdar ne zgreši svojega name- slovne študije ,n b,| v -usnika posveten^.ju- -^^ pjk £ob„ pride> uniči iu liju 1887. Služboval je kot kuplai kot župni upravitelj v domači župniji v Kovtuh, ■ --- _ , , . . • , , kot župnik v Črnem vrhu, nn Trebelnem, od S 2cnu kneza Leva Tolstoja je to priznala lota 1923 pa je župnik v št. Vidu pri Stični. 5 na smrtni postelji svojim hčeram, u tedaj je Enajst let jc dekan dekunijc Šmarje-Višnja go- ■ bilo že prepozno: »Juz sama sem bi a kriva ra. Preprosta je življenjska pot prez.aslužnega S očetove smrti!« Jokujotc heerc niso odgovorile jubilanta, prebogato pa jc njegovo življenjsko S ničesar. Vedele so, da je njih mati povedala d m det ii isi io n ia, |/m imi,.uivi |/n jv »j< n1" » i.nijviijunu ■ i • l *i I elo. Povsod se je zavzel za sudjerejo, poučeval g resnico, vedele so, du je ona ubila njihovega liadino in odrasle o vsem, kar so morali ve-B očeta s svojim stalnim judikovunjem, s svojim ..eti o gojitvi sudju, v premnogih primerili pn je n pritoževanjem in kritiziranjem ob vsakem tre-tudi sam izvrševal vsa dela v korist ljudstva, fe nutkuI Kukor pri sadjereji tako je pomugul Janez i Hud- J In vendar bi knez Tolstoj in njegova žena nik pri drugih panogah kmetijstva. Bil jc med B lahko bilu srečna I On jc bil eden naislavncj-prvimi, ki so delovali zn razvoj zadružništva. ■ šili romunopiscev in njegovi deli »Vojna iil V vsakem kraju naj bi bila hranilnica in poso- J mir« ler »Ana Korenina« bosta ostali nesmrtni, jilnica, da bi ljudstvo dobilo smisel za vareeva- ■ Tolstoj je bil tuko slaven, da so ga njegovi nje in tla bi srf rešilo iz rok oderuhov. Poleg J občudovalci vsepovsod spremljali in zapisali hranilnico iu posojilnice pil je ugtuuavljal knie- g sleherno besedo, ki jo je izrekel. Poleg vsegu tijske zadruge za potrebe, ki so bile v tistem b stu Tolstoj in njegova žena stala socialno zelo kraju najbolj pereče. V današnjem priložnost- ■ visoko, njavala stil v bogastvu in imela sta nem spisii noj pa vsaj poudurimo, koliko narod-J otroke. Njuno zukonsko življenje se je začejo negu premoženja je pridobil jubilant s svojim S pod nnjbolj ugodnimi znamenji in njuna sreča delovanjem ljudstvu v vseli krajih, kjer jo de- ■ je bilu spočetka tuko brezmejna, da se je kar loval. Ko bi zučeli računati, bi prišli do težkih jj zdelo, dn ne more dolgo trajati, in skupaj slu milijonov, katere jc pridobil ljudem z gojitvijo ji poklekulu v molitvi k Bogu, du bi zu vedno kmetijstva in zadružništva. On sain pn je ostul* ostala v tukem, blaženem stanju, ves čas ubožen: vse prihranke in dohodke iz a \ zgodilo sc je čudo. Tolstoj sc je po mu-posestev je rozdelil med nnjbolj potrebne. g leni spreminjal; začel se je sramovati svojih Seveda bi bila slika jubilantovega dejova- ■ velikih del in posvečal svoje moči sumo pisn- oclpra- nja zelo nepopolna, ko bi ostali samo pri po- gnju drobnih knjižic, slavospevov miru in udarjanju zaslug za gmotno blagostanje ljud- ■ vc vojnc ;„ suženjstva stva. Janez llladnik se odliku je po solidni bo- S Ta mož, ki je nekoč priznal, da je v mlu- goslovni naobruzbi; da je tudi dober P"digar, ^ - . , _ - dru_ priča vedno polna cerkev. Svoje bogu* ovno ,-.nn- m . je *pk tudi uBnloril s0 je olrudl| nJe» \c. vcdnn. upopotajuje. J«ie,nllank la " ^ i« s^dil dobesedno nauk Jezusov. Razdeli tnoz, k. v svojem življenju najbrž n,t. ure časa „ . , . . so Jumaknil v liholc ni potratil učujc nove • i * _ _:i;i, i. Z ^ svojo zon ijo iiouuuu iu se uuiuivnii v uuuiu . Zato najde vedno pr.l.ko, pro-g^ ^ in 'bete/nega življenja. Delal jc na ; knjige ,z bogoslovne vede zlast .z g s^kaI ,cs> delaf čevlje zase, jedci iz le- toga namena, da nn konferencah svetuje duhov- , J ^ Jobc . trudi| iJjui)iU švoje sovraž- nim tovarišem, kako naj izpopolnjujejo svoje JR Q.jtc bogoslovno znanje. r Bog ohrani gospoda dekana v trdnem zdrnv- pj , Življenje Leva Tolstoja je bila tragedija. ju do skrajnih mej človeškega življenju rist Cerkvi in domovini! Rajnemu Milošu Jazbinšku v spomin ko- M Žena je oboževala siiaj, on gu je zaničeval, H ona je hrepenela po slovesu in priznanju druž-J bc, Tolstoj se zu vse to ni brigal. • i! Leta in leta sc je kneginja razburjalu in 5 protestirulu zarudi tega, ker se je mož odpo-D vedul vsem avtorskim pravicam; hotelu je deli narja, ki bi se gu pri tukih knjigah veduo do-2 volj nabralo. Ko ni hotel ugoditi njenim muham, jo je V najlepšem pomladnem času, ko se je pre-«) Ko ni hotel „ , -,.,- bujajoča narava pravkar ogrnila z novim cvetjem J pnjelu histerija in grozila je, da se bo ubilu. ___I —__! „ ... 1__ 1 . « ! n 1 ! ,• n . 1 I II /IAL(*I11I '/ ' 1 l" AI ■■ 1VT ____ ' _ -■ - _ ~ 111 zelenjem, in ko jc preko livad in dobrav zavel dih vstajenja, nas jc Tvoje prijatelje in znance pre Navajam zelo žalosten in ganljiv dogodek iz njunega življenja. Kot sem že dejal, sta bila sunila bridka vest, da si nas zapustil za vedno. Od- g ob poroki obadva presrečna; osem in štirideset jeknila je v nas bolečina in napolnila naša srca z h let pozneje mož žene niti videti ni mogel. Te-globoko žalostjo. J daj ga je sleherni večer, sedeč ob njegovih V polnem razmahu dela jn neumornega priza- m nogah prosila, nuj ji nu glas prebere tiste vc-devanja za blagor Tvojih najdražjih Ti je smrt pre- gj ličustne besede ljubezni, ki jih je nunisui pred križala vse Tvoje lepo načrte in Ti jo pretrgala nit * petdesetimi leti v svojem dnev niku. In obudva življenja v najlepši moški dobi. Bil si skrajno po- » stu jokala ob spominu na tiste lepe čase, ki žrtvovalen do svojih domačih, saj si moral še čisto ■ so zušli za vedno! Kako različno od roinnntič-mlad prevzeti vso skrb in odgovornost za družino g nili sanj od sanj. ki sta jih skupaj sanjala pred na svoja mlada ramena, ker jc smrt prezgodaj B tolikim časom, je bilo resnično življenje, ugrabila očeta. Delal in mučil si se od ranega ju- ® Neko oktobrske noči leta 1910 pu, ko je tra do poznega večera za obstanek svojih dragih, gj snežilo, je dva in osemdesctletni Tolstoj, ki ni a zase nisi iskal ne ugodja, ne počitka. Občudova- li mogel več prenušati nesrečnega družinskega nja vredna je bila Tvoja nežnost in ljubezen do ® življenja, zbežal v mrazu in snegu od hiše brez mile mamice, saj si ji bil ediiia opora v njenih poz- gj vsukegu cilju. Enajst dni pozneje je za pljučnih letih. ■ nico umrl nu neki majhni železniški postaji. Toda ne samo v ožjem družinskem krogu, g Zadnja njegova želja je bilu, du bi se žena ampak tudi v odnosu do svojih številnih pfijateljev ■ ne približala njegovi postelji, ko bo umiral, in znancev so Te odlikovale lepe lastnosti. Bil si g Taksno plačilo jc prejela kneginju lolstojevu blag in plemenit značaj. Nisi poznal zahrbtnosti, j, za svojo histerijo, svoje, pritožbe 111 očitke, zvijačo in laži. Z vsakomer si bil prijazen in I ju- ■ Brulec bo mordu dejal, da je imela upra-bezniv, zato Te bomo bridko pogrešali. Tvoje srce B vičen vzrok zu pritoževanje. Jaz so z njim jo bilo tako mehko in čuteče, da ne bi mogel no- u popolnoma strinjam! A to nas ne zanima! Pač bencinu človeku škodovati in mu povzročiti krivice, g pn jc zu nas predvsem važno tole: »»Kuj je Zaradi tega nam je zelo težko, da sc nismo S ciosoglai s svojim judikovunjem in z očitki? Ali mogli poslovili od Tebe in Ti izreči poslednjikrat: B Jc izboljšala ali poslabšala položaj?« »Z Bogom, Miloš!« Niti nam ni bilo dano, da bi Te ^ »Prav zares mislim, da sem bila neumna!« spremljali na Tvoji zadnji poti in Ti obsuli gomilo nje vzkliknilu kneginja Tolstojeva, a jc bilo že s pestrim pomladanskim cvetjem. Sprejmi pa v g prepozno! znak naše naklonjenosti in ljubezni te-le skromne g Tudi za Abrahama Lincolnu jc bil zakon vrstice namesto šopka sinjemodrib spominčic na H prava tragedija. Ko je Booth streljal nun j, Tvoj grob. Naj Ti bo lahka domača žemljica! Vsej ■Lincoln niti opazil ni, da je zadet. Smrt zanj Tvoji globoko užaloščeni rodbini naše iskreno g ni bila tragedija, pač pa zakon! Skoraj pet in sožalje! n dvajset let ga je žena morila na vsakem ko- Tvoji prijatelji iz Št. Vida in Planine. rakii, stalno kritizirala njegov način hoje, njc- ________nmmi«hm—t———n— H govo malcc grbasto držanje, njegovo nerodno g obnašanje, predvsem pa njegove obrazne po-6ko realno gjmnazijo v Ljubljani in za realno gim- ■ tcze: krivi uos, preveč naprej štrlečo spodnjo uazijo v Kočevju. g ustnico, prevelike roke in noge ji niso bile Člen 11. — Glede ljudskih šol doleči Visoki M nič kaj po godu, a glava se ji jč zdela pre-komisar konec pouka za vsak primer posebej z g majhna. odlokom. • g Abraham Lincoln in Marija Todd Lincoln Člen 12. — Ta naredba. s katero se razveljav- B nista imela ničesar skupnega: vzgoja, značaja, ljajo vse druge, njej nasprotujoče in z njo ne združ- ■ okus in miselnost se nikdar niso skladali. Nič ljive določbe, stopi v veljavo i objavo v Službenem drugega nista počenjala, kakor se jezila in listu za Ljubljansko pokrajino. n razburjala drug nad drugim. Nočemo trditi, da si je carica glede na to začrtala kako posebno pot. Nasprotno, bržkono ni storila ničesar v prilog zamisli, ki je vzklika v njej. Brez dvoma bo pa res, da je bilo v njeni duši že zdaj liiuogo tistih miselnih klic, ki 60 se razvile mnogo pozneje in ki so povzročilo toliko novih, velikih nesporazumljenj. Treba je, da se vrnemo k onim rahlim vezem, ki so se začele oživljati med carico in njenim ljudstvom, in povemo še dalje, da so se pretrgale že v počitku z onim usodnim dogodkom, z veliko nesrečo, ki so jo tako na vse kraje krivo presojali in obsojali mlado carsko dvojico, češ da se ne zaveda svoje dolžnosti. Mislimo na veliko, slraš-oo nesrečo o priliki kronanja. Te nesreče se ljudje še dandanes spominjajo V taj znani in večkrat opisani nesreči je izgubilo življenje več tisoč ljudi. Zgodila se je med veliko ljudsko veselico dno 18. maja, petega dne kronanj škili slovesnosti. Večkrat eo se ponavljale govorice in bile slišati trditve, da se nista car in carica niti malo zmenila za to strahotno ljudsko nesrečo; da 6ta se — nasprotno — takrat še prav veselo zabavala in se celo udeležila plesne prireditve na francoskem poslaništvu. To je resnica, toda zakaj sta to storila, je pa izviralo iz povsem drugačnega vzroka. Brž ko so bili zvedeli za grozotno nezgodo, 60 mislili ukiniti vse že oznanjene slavnosti. Vendar se to ni zgodilo, ker 60 carju drugače svetovali njegovi svetovalci z njegovimi strici na čelu, češ da bi se žalost zaradi te nesreče še povečala, če bi car in carica nastopila proti vsem slavnostim; dalje bi to neugodno vplivalo na vso to nestcvilno množico, ki se je po sto in sto kilometrov daleč pripeljala na kronanjsko slavnost. Mimo tega pa bi imeli neizmerno škodo trgovski stanovi in industrijska podjetja s svojimi obilnimi pripravami za tujce in domačine za to dni, če bi bilo nenadoma vse, ukinnjeno. Zatorej je bolje, če se carska dvojica polnji in naj potekajo vsf slovesnosti nemoteno dalje, ko da bi ee ne bilo nič pripetilo. Prav tako da ne kaže odpovedati tega dne plesno prireditve na francoskem poslaništvu zaradi kakih političnih neprilik... Vse to so svetovali strici in ministri. Carska dvojica se je nerada in z žalostjo v srcu uklonila tem nasvetom, a obiskala sta mimo tega tudi ranjence in ponesrečence po bolnišnicah in obvezovališčih. Brez dvoma pa je bil carici ta plesni večer na francoskem poslaništvu bolj v žalost ko veselje, a menila je, da je njena dolžnost, da se ga kot vladarica mora udeležiti. Če se šo nadalje poglobimo v duševno razpoloženje mlade carice, moremo dognati še drugačen odtenek njenega nastrojenja, O priliki kronanja jo s plamenom v duši zaznala, kako jo vsa ta množica časli ko božanstvo, kako je vse ljudstvo vzhičeno ob pogledu na carsko dvojico kot jedro širne države. Mislila si je, da bi bilo napak to ubogo ljudstvo oropati nadaljnjih prireditev, to ljudstvo, ki je toliko žrtvovalo za pogled na kronanje najvišjih predstavnikov njih domovine. In mislila 6i je dalje, da so vsi ti ponesrečenci padli ko nekakšno žrtve za domovino, kakor padejo vojaki na bojnem polju... S temi žrtvami da so bile te kronanjeke svečaiiosli tako rekoč nekako posvečene s krvjo ponesrečencev... in da je to še povečalo slavo carja in prav tako njegovega ljudstva. Pa ni bila samo carica tišin, ki bi bila tako mislila: takega mišljenja in iskrenega prepričanja jo bila vsa njena okolica. Če hočemo biti odkriti zdaj, ko je vse to že povsem nepristransko presojeno, moramo povedati, da bi bila nenadna prekinitev slovesnosti povzročila v tej deželi drugačnega nastrojenja še večjo žalost kot nezgoda sama. Imela pa je toliko sličnosti z nesrečo, ki se je bila pripetila o priliki kronanja francoskega kralja Ludovika XVI. in nesrečne Marije An-toinette. Tako so razumevali vsi očividci to zadevo in so bc je tako spominjali spričo slehernih nesreč, ki so izpodkopavale temelj carske dvojice. Carica jc bila obložena šele kasneje med mnogimi drugimi obrekovanji, ki so jo z njimi blatili njeni sovražniki. Tako, na primer, jo knez Witte označuje v 6vojih Spominih kot osebno sovražnico in sc ifcraža o njej povsem brezobzirno. Med drugimi je spisal svoje Spomine tudi veliki knez Aleksander Mihajlovič, ki so izšli šele nedavno, kjer dolži carico, da je bila kriva vsega hudega na moskovski nesreči zgolj carska dvojica, čudni 60 očitki, ki z njimi veliki knez blati carja, češ da ni omogočil članom svoje družine dovolj visokih siužb in vplivnih mest v vladi, kakor bi tudi ustrezalo pomenu ujih rodu in zmožnosti. $ho£tfte, novice, Koledar Petek. 14. velikega travna: Bonifacij, niuče-ncc; Pashal I., papež; Pahoinij, opat. Sobota. 15. velikega travna: Zofija, mučenica; Izidor Kmet, spoznavalec; Jan. Sal., spoznavalec. Zgodovinski paberki 14. velikega travna: I. 1869. je izšel v Avstriji novi državni šolski zakon, ki jo na zahtevo liberalne slranke vzel šolo_ Cerkvi ift jo popolnoma podržavil, a je dopuščal, da nekatero podrobnosti uredi deželna zakonodaja. Slovenci so se zlasti pritoževali glede določbe, da o učnem jeziku in o pouku drugega deželnega jezika odloča deželni šolski svet odnos-no ministrstvo, potem ko je zaslišalo tiste, ki šolo vzdržujejo. Ne sme se namreč ozirati na to. kateri učni jezik žele občino, kajti pravna oseba je narod: kar želi ta, to mora veljati tudi za vse druge občine. Na Kranjskem je samo še v mestnih in trških šolah trajal nekaj časa dvojezični pouk, ki ga je leta 1871. odpravil deželni zbor. Tako so je potem v deželi, razen na Kočevskem in v Beli peči, vršil ljudskošolski pouk izključno samo v slovenščini. Izza lela 1882. tudi v Ljubljani ni bilo nobene javne nemške ljudske šole, le vadnira pri učiteljišču je do prevraia ostala utrakvlstična. Leta 1880. je bilo tudi učiteljišče prilagojeno slovenskim željam. Tako so se šolske razmere ua Kranjskem še nekam uredile. Novi grobovi ■f" V Ljubljani jo umrl znani gostilničar gospod Ferdinand Italija. Pogreb bo v soboto, 15. maja, ob 3 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. + V Ljubljani je umrl g. Weiss Leopold, služitelj v pokoju, v starosti 84 let. Pogreb bo v pelek, ob pol 4 popoldne z Žal, kapela Sv. Cirila in Metoda. + Na Šujici pri Dobrovi je umrl g. Ivan Suhadolc, posestnik iu trgovec. 1'okopuli ga bodo v soboto, dne 15. mujn ob 9 dopoldne na farno pokopališče na Dobrovi. + V Trebnjem jo umrl g. Kramar Gregor,- zel. upokojenec in posestnik. Pogreb pokojnika bo v petek, dne 14. maja, ob pol 10 dopoldne na farno pokopališče v Trebnjem. Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njimi, naše iskreno sožaljc! Cerkveni vestnik Javni in zasebni nameščenci (tudi upokojenci!) ter delavci se bodo posvetili brezmadežnemu Marijinemu Srcu v nedeljo, 16. maja, ob 3 jKtpoldnc v stolnici. Najlepše vabimo vse nameščence ter delavce, da se te posvetitve udeleže v čira večjem številu. Javne in zasebne nameščenke (tudi npoko-jenkc!) ter delavke sc bodo posvetile v nedeljo, 16. t. m., ob 5 popoldne pri uršulinkab. Vljudno vabimo vse nameščenke in delavke, da se posvetitve udeleže. Služkinje v Ljubljani se bodo posvetile v nedeljo. 16. maja, ob 5 popoldne v stoluici. Naj bi ta dan prišle vse pred Marijin oltar. Marijanska akademija, ki jo priredi škofijski odbor za posvetitev pod pokroviteljstvom prevzv. g. škofa dr. Rožmana in ki jo izvajajo učenke uršulinskih šol v Ljubljani (gimnazija in učiteljišče), bo v nedeljo, dne 16. maja, ob 11 dopoldne in ob 0 popoldne v Frančiškanski dvorani. Spored akademije: L Pozdrav in zadoščenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu: II, Slike iz Marijinega življenja: 1. Brezmadežna. 2. Dete Marija, 3. Vstop v tempelj, 4. Oznanjenje. 5. Na poti v Hebron. 6. Magnifical. 7. Mati z detetom, .8, Nazareška idila. 0. Mati s prebodenim srcem, 10. Aleluja. Besedilo: M. Elizabeta. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Frančiškanska ulica, ter na porli uršuliuskega samostana. — Tudi drugi dan ledenih mož brez slane. Prvi dnn vremenskega režima treh ledenjakov je izpadel dobro. Bil je lep, zjutraj brez slane, podnevi močno sončen, saj je bila v mestu dosežena najvišja dnevna temperatura +24.4 stopinje Celzija. Tudi drugi dan treh ledenjakov je bil brez slane, ko jo zjutraj vladala že kaj visoka temperatura +8.6 stopinj Celzija, ko se mora za slano temperalura približati ledišču. V četrtek zjutraj je bila na Barju gosta megla. Toplo vreme je kaj ugodno za lepo rast in razvoj različnega rastlinstva in za kaljenje vseh semen, ki smo jih jih doslej spravili v zemljo. Lepo raste trava. Poljedelci in živinorejci si obetajo lepo košnjo. Vse kaže, da bo lepo vreme trajalo šo nekaj dni, ko jo stanje barometra prav visoko, saj ie v četrtek zjutraj dosegel stanje 775.9 mm. Lani drugi dan ledenjakov je začelo deževali in je lilo kar dobre 3 dni. » — Vljudno prosimo, popravite: V včerajšnjem »Slovencu« je bilo v prvem odstavku članka »Umetniški zbornik« nekaj vrstic tako zalonjlje-liih, da je odstavek v prvem delu zaradi lega nerazumljiv. Pravilno se mora glasiti prvi del prvega odslavka: »Prejšnji mesec jo v Bibliofilski založbi izšel »Umetniški zbornik št. 1«, ki ga jo uredil Miha Maleš, toda zbornik našim pričakovanjem in željam ni prinesel sproščenja. Po pri-prikupni zunanjosti, ki jo je mojstrsko zamislil l>ok. Jakopič... itd.« Naše cenjene čitalelje prosimo, da članek v tem smislu popravijo. — Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo, 16. maja, ob pol 10 dopoldne bo v Jakopičevem paviljonu odprla razstava, ki jo prirede mladi slovenski slikarji in kiparji: Z. Kalin, S. Kregar, Z. Mušič. M. Omerza, K. Pu-trili, M. Sedcj. Posebnih vabil za razstavo ne bo. Prepričani pa smo. da bodo ljubljanski meščani v velikem šlevilu obiskali razstavo, na kateri bo razstavljenih okrog sedemdeset samih novih del. — Oblačilno delavstvo (krojaške ln čevljarske pomočnike, modistke in šiviljsko pomočnice) vabimo na zliorovanje v nedeljo, fine 16. maja 1043, ob pdl 10 v dvorano Pokrajinske delavsko zveze, Miklošičeva c. 22. Poročali bomo o položil) u oblačilnega delavstva ter o dodatkih h kolektivnim pogodbam, ki smo Jih sklenili za vse šliri stroke. — Oddelek industrijskih delojemalcev P. D. Z. — Nesreče na deželi. V Vrbljenju na Ižanskem so so vaški otroci igrali in lovili. Mala Francka Primožičeva, 6-letna posetnikova hčerka, se je med igro spotaknila, padla in si zlomila levo nogo. — Marija Modičeva. dveletna hčerka posestnika v Toni iS! ju, je padla z lestve in se močno poškodovala. Dobila je tudi notranje poškodbe. Iz dela in življenja - od iu in iam Z Gorenj skeg-a Nadzorstveno potovanje linančiicgu ministra po Gorenjskem. Finančni minister nemške države grof von Krosigk-Sch\verin, ki je prispel minulo soboto na Koroško, si je ogledat mladinsko taborišče ob Millstiittskem jezeru ter pregledal finančne urade ter okolico Vrb-skegu jezera. V nedeljo zjutraj je finunčni minister v spremstvu gauleiterja dr. Rainerju odpotoval čez Ljubelj na Gorenjsko, katero si je ogledal ter se podrobno zanimal za njene najvažnejše probleme. Na poti na Ljubeljski prelaz je krenil še v Rožno dolino in v graščino, ki je last graščaka Marcsch-Wiltgensteina. lam ga jc pozdravil pevski zl>or beljaške mladine s koroškimi pesmimi. Tečaj zu vodje anagrafičnih uradov. — V Gozd-Martuljku je bil 8. in 9. maja kratek tečaj, katerega so se udeležili vsi gorenjski vodje anagrafičnili uradov. Kazni za črno borzo. Gorenjski tednik navaja, da jo bilo lansko leto v radovljiškem okraju kaznovanih 515 oseb s skupno globo 27.450 murk. Dve trgovini sta bili začasno zaprti, ena pa dokončno. V 70 primerih je bilo izrečeno, da zapade v teku postopka zupfen jeno blago državi. List navaja nekutere posebno značilne obsodbe. S Spodnjega Štajerskega Mladinske tekme v Slovenski Bistrici. Dne 8. in 9. maja je okrožje za mariborsko okolico priredilo prosvetne tekmo v Slov. Bistrici za mladce in dekleta ler dekliški naraščaj. Tekem so se udeležili okrožni mladinski vodja Schilcber, okrožni vodja inž. Doboczky in drugi predstavniki. Pri tekmah pevskih skupin dekliškega naraščaja so najboljša mesta zasedle 6kupino iz Ruš, Marenberga, Frama, Poljčan in Slov. Bistrice ter Loč. V tekmah dekliških skupin 6ta prvi dve mesti zasedli skupini iz Konjic in Marenberga. Fantovske skupine fanfar so dosegle naslednji vratni red: 1. Pragersko, 2. Konjice, 3. Marenbcrg, 4. Ruše, 5. Vuzenica. V ljudskih plesih so bili doseženi uspehi takole: 1. Slov. Bistrica, 2. Marenberg, 3. Sv. Lovrenc na Pohorju, 4. Vuzenica. Posebno nagrado so dobile Loče. V nastopih e pravljičnimi igrami so bile nagrtijene skupine v naslednjem vrstnem redu: 1. Iiuše, 2. Slo-venjgradec, 3. Selnica ob Dravi. Prvi meeli med godbenimi skupinami sta zasedli skupini iz Marenberga in Konjic. Posebno nagrado jc dobilo lutkovno gledališče v Vuzenici. Prva občinski)''Strojna lopa v ccljskem okrožju. Te dni so v Sv. Juriju ob Taboru na slovesen način odprli v celjskem okrožju prvo občinsko strojno lopo, ki jo je postavila vaška strojna skupnost. Da bi namreč dvignili pridelke na spodnještajerskih kmetijah, so v vseh večjih krajih uvedli poljedelske stroje, ki so bili last vaških skupnosti. Ponekod pa niso imeli v vaseh primernega prostora, da bi stroje spravili. Zato je bila letos zgrajena prva strojna lopa v Sv. Juriju ob Taboru. Krajevna skupina ima namreč v leni kraju v uporabi velik traktor in 28 poljedelskih strojev. Kakor piše mariborski dnevnik, bodo v prihodnosti v celjskem okrožju zgradili še 33 strojnih lop. Gradijo jih že v Ljubnem, Žalcu, Vranskem, Braslovčah, Šoštanju, Ponikvah, Celju, Slivnici, Gornjem gradu in Šmarju pri Jelšah. Odlikovana Bistričana. Že v lanskem poletju jo bil na vzhodnem bojišču odlikovan grof Ignac Attems iz Slovensko Bistrice z železnim križcem U. stopnje. Sedaj pa je dobil isto odlikovanje na vzhodnem bojišču tudi njegov mlajši brat grof Emil Ilans Attems, ki je prejel polog tega še srebrno taukovsko značko. Lepa počastitev 90 letne starke. Krajevna skupina v Trbovljah južni odsek, je konec aprila počastila tamkaj bivajočo Heleno Pavšek. Voditeljica ženstva jo je na njen rojstni dan obiskala z dvema malima zastopnicama trboveljske skupine olrok. Izrekla ji je čestitke, dekletci pa sla izročili starki lepe šopke in sliko Adolfa Hitlerja. Starka je dobila za lep jubilej tudi druga darila. O oddaji jajc na Spodnjem Štajerskem poroča mariborski dnevnik, da lepo poteka. V nekaterih krajih pa da popušča. Pooblaščenec za prehrano in poljedelstvo ponovno objavlja odredbo o oddaji jajc v časopisju in opozarja prebivalstvo, da se nihče od prizadetih no bo mogel izgovarjati, da za odredbo ni vedel. .Hkrati pripominja, da sedaj kure še pridno nesejo in da naj zato rejci izkoristijo ugodno priložnost in pobile, da bodo zamujeno dobavo čimprej opravili. Razpust prosvetnih zadrug. »Marburger Zei-lung<: poroča, da je bilo v zadružnem registru pri spodaj navedenih zadrugah vpisano, da so bile uradno razpuščene naslednjo zadruge: Prosvetni dom v Ptuju, Slomškov dijaški doni v Mariboru, rSokolska koča«, stavbna zadruga v Mariboru, Akademska podporna zadruga v Mariboru, Pohorska železnica v Mariboru, Mariborski teden« v Mariboru, »Prijatelj prirode«, stavbna planinska in izletniška zadruga. Vse zadruge so bile zadruge z omejenim jamstvom. . Poroke v Mariboru. Poročili so se v zadnjem času v Mariboru: podčastnik Ignacij Leifinger in Zora DvorŽak, kmetica; višji orožniški straž-mojster Stanislav Orehovec in laborantka Marija Lipnik; šofer Franc Rojs in šivilja Ana Zidarič; gradbenik Janez Gra.šič in Antonija Oorišek; vojak Viljem Rozman in Matilda Dobovlčnik, natakarica; poštni uslužbenec Maksimilijan Vajs in frizerka Hilda Velikonja: poljski delavec Aleksej Koprivnik in dninarica Marija Drozg; tekstilni delavec Maks Medvešček in tkalka Silva Dokel: rent-genizer Alojz Sisernik in hišna pomočnica Marija Lipnik; krojaški pomočnik Danijel Gomolj in pletilja Frančiška Mrak; dijak Franc Dragar in Ljudmila Antlaj; nameščenec Franc Majerič In prodajalka Štefanija Črepinko. Nesreče. V kamnolomu pri Ribnici na Pohorju je padel tamkaj zaposlenemu domačinu 32 letnemu kovaču Anionu Tomažiču med delom 5 kg težak sveder na glavo in mu napravi! globoko rano. — Pri St. Juriju ob j. ž. je kmet Jurij Zgonc krmil goveda. Vol ga je z rogom lako nesrečno sunil v oko, da bo najbrž oslepel. — V duševni zmedenosti jc 70 lelni preužilkar Jožef Ogranjšek od Sv. Janeza odšel iz mariborske bolnišnice, odet v odejo. V več krajih mariborske okolice so ga videli, končno pa so ga opazil' v Studencih, ko jo zagazil v Dravo. Ko ga je Drava že nesla naprej, je začel kričati na pomoč in so ga tudi rešili ler spravili nazaj v bolnišnico. Smrtna kosa. V Mariboru sla umrli 71 letna zasobnica Frančiška Forstner, roj. Fatiec, vdova po respicijenlu, in 24 letna naineščenka Helena Skrabl; v Ormožu sla uinrla OOletni krojač in goslilničar Franc Zabavnik in 68lelni trgovec Rudolf Pevec sen.; na afriškem bojišču je padel vojak prostovoljec v polku gorskih lovcev Edvard Andric, doma iz Vuzenice. — V Ptuju in okolici so umrli 67 letni Jakob Just \Vagplutz, 77 letna Ana Prosenjak iz Rogozniče, 83letna Antonija Mitličar iz Zg. llajuine, 41 letna Marija Perkovič iz Dragonje vasi pri Cer-kovcih, 67lelni Jakob Glascr iz Ptuja, 74lelni Alojzij, Cimerman in 37letna Marija Kovačoc iz Budine, 671elna Uršula Arnuš iz 1'odvincev. Iz HrvaŠke Plemenito darilo. Za hrvaški državni praznik dela je Poglavnik NDH odobril Hrvaški delavski zvezi znesek en milijon kun kot podporo otrokom listih delavcev, ki so sc pri delu smrlno ponesrečili v razdobju od 10. apr. 1941 do 1. maja 1943. Tajska priznala NDII. Hrvaški zunanji minister dr. Budak je dobil od zunanjega ministra Tajske obvestilo, da Tajska priznava NDII. Hrvaški zunanji minister na Dunaju. Zaradi predaje poslov novemu hrvaškemu poslaniku v Berlinu je odpotoval v nemško prestolnico hrvaški zunanji minister dr. Budak. M? d poljo se je ustavil na Dunaju, kjer si je ogledal razstavo hrvaške umetnosti. Udeležil se jo tudi prireditve tamošnje-ga Slovaško-neinškega društva. Prenos kosti Zrinjskega in Frankopana na Ozalj. Viteški red hrvaškega zmaja, ki je v NDH naslednik društva Bratov hrvaškega zmaja, nosi-teljev zrinjsko-frankopanskega kulta, namerava zgraditi v gradu Zrinjskih na Ozlju grobnico, kamor bo pozneje prepeljal krsle s pepelom Petra Zrinjskega in Krste Frankopana, ki sta sedaj pokopana v kripti zagrebških nadškofov v Zagreini. Na Ozalj bodo prepeljali tudi pepel sina Petra Zrinjskega Ivana Antona, ki sedaj počiva v cerkvi sv. Andreja v Gradcu. Opozorilo zagrebškega župana. Zagrebški župan je pozval vse hišne posestnike v Zagrebu, da morajo nujno uredili in pripraviti zaklonišča pred letalskimi napadi. Novo zagrebško mestno pokopališče. Kakor znano, ima Zagreb svoje sedanje pokopališče na Mirogoju. Pokopališče je že slaro in se tudi več ne more razširiti na nobeno stran. Razen tega ima pa tudi to slabo slran, da je zemlja zelo ilovnata in ne propušča vode, ki se potem zbira po grobovih. Z vprašanjem novega pokopališča, Novosti Vsoučiiiške knjižnice Alberturlo E.t La riforma del codlca civile. Mllano mu- (011077» .. . . Ilagllonl 8.: Flslologla generale e degll organi della vita anliiinle. Roma 1«». (II 69191) Blanclil U: l.czloui di gcometria UiUereniiul«. Bologna 1927-JM). (S910S1 ....... llottar/l F.: Traitato dl fislologiu. Milano 19.1« — (II 673301 Calvl H.: Giosui Carducei presso gli Slavi merldio- nali. Torino 1933. (II 69166) CaMlallonl A.i Storia della medicina. Milano 1936. III 673441 C h I ena C.: Prospottiva. Mllano 1938. (II 69193) (kirlul K.: Sclenza c tecnlca delle contruzionl stradali. Milano 1937- (II 692431 Croce B.: Sloria d Italia dal 1871 al 1911. Bari 1928. (50637—221 Cumln (l.i UuiJu dolla Carslu Olulia. Trieste 1529. («8924) M tanka, Serbska. Lužickoirbaki čitanka. UtpoFA dal ,1. Pdtn. V Pruze 192(1. (69129) DeuncHlti B.: Volk mul Stimt in I^tare, Gescbielilo ung 0«renwart. \Vien 194.1. (69071) Da Sunctls. Fr.: Storia della lutteratura italiana. Buri 1939 (690741 IVOvIdlo Fr.i Verniflcuidonc ronianzn. poetica e poesla modloevala. Nupoli 1932 (69091-11/3) Falcone C.: Compondio di auatoiniu topograflca. Milano 1938 (69107) Ferrl S.: Arte romana «nl Danublo. Mllano 1933. Frlctlensbure i'".: Dle Rergwlrtaeliaft der Erdo. Stut tgart 1942. (II 69189) . Gasparlnl E.t Morfolonia della enltura run««. II rtram- tna dcirintelllvenelja. Padova 1940. (II 6922.) IIIIfrr<11 iit; A F.: O arudatvž jaz.vka sliivjaaskago a -anskrltsklm St. Peterliurg 18.13. (69121) Kaša n in It.: Viša matematika. Beograd 19.H. (II «tt») Klančar A.: \Vho"s \Vbo uniorg tlie lugoslnv« in Cle-vclnnd nnd Envlrooa. Clevbind Oh. 19411. (6S9j4> K orli 1..: Sklr/en voin Isonr.o. \V'en 1916. '690491 Koršuntiv A.: Ca lue j'al vu en Bulgarie. Pragu« 192.V I I,8h931 l.ehesque Ph.: T.'au-del4 des grammnlrea. Parls 1961. (68910) Locsrh, Iv. C fc W. E. MBblniann: nia Volkar und llnssen Slidoateueuropas. Berlin 1943. (69065) l.oorlts V.: Estonlan folklore of toilay Koebenhavn 1936. (II 692611 MacRl <5. A.: Elementi dl statlca o teorla de! vettori appileati Bologna 1924. (II 691*4) Manela II.: I.Vsaine »elentlflco delle onern d'arte ed il loro re«l«nro. Miluno 1936. (II 69183) Mattabla. I).: Giosu* Carducol (1S33-1907). Torino 19.1S. 16S798) Monlanarl F.: Introduzlone alla crillca lettcrarla. liimiii 1936. 169019) ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ki postaja za Zagreb vedno nktualnejSe. se je pred kratkim bavila tudi zagrebška mestna občina ler ga je rešila nn la način, da je poisknla zanj pripravno zemljišče zunaj mosta. To pokopališče bo kmalu urejeno v kraju (iranešina pri Zagrebu. Na novem pokopališču bodo kmalu postavili večjo kapelo in mrtvašnice. Do njega bo ved j I tudi podaljšek proge cestne električne železnice od Dubrave. Osemdesetletnica lagrebške plinarne. Zagrebška mestna plinarna slavi osemdesetletnico svoiega obstoja. Malo podjetje, ki jo dolgo vrsto let životarilo in kateremu je pretila sploh nevarnost, da bo moralo hiti zaradi nerentahlliiostl zaradi nesposobnega vodstva sploh ukinjeno, se jo razvilo sedaj v enega največjih in najproduklivnejših podjetij zagrebško mestue občine. Iz Srbije Zadušnica za pokojnega kardinala Pellegri-neltija. Novica o smrti kardinala Ilernienegilda Peilegrinettija, dolgoletnega apostolskega nunciju v Beogradu, dolgoletnega apostolskega nuncija v Beogradu in liivšega doajena tumoš-njega diplomatskega zbora, je bolestno odjeknila ludi tned ttimošnjimi katoličani, med katere jc pokojni Pellegrineti vedno rad zahajal in jim pomagal, kakor je vedel in znal. Pri r.adušnici. ki je liilit v beograjski katoliški cerkvi Kristusu Kralja in katero je služil beograjski ntidškof dr. Ujčič ob večji asistenci duhovščine, je bilo navzočih lepo število vernikov. Tako se je tudi Beograd oddolžil spominu velikegu pokojnika. Priboljšek zn velikonočne praznike. Poročali sino že o živahni delavnosti odbora slovenske kolonije v Valjevu, ki sc venomer trudi, da bi zboljšal življenjske pogoje svojih člu-nov. Za velikonočne praznike je isti odbor la-mošnjim slovenskim odborom pripravil zopet prijetno presenečenje. Namesto navadnih pir-nov je rajši preskrbel zn vse slovenske otroke v starosti do 14 let 78 kg pristne češpljevc mezge. Na vsakega olroka je prišlo I kg marmelade. Poleg otrok so dobili mezgo tudi nekateri starejši člani kolonijo iu ludi vsi bolniki. \e-likonočni priboljšek je nabavil nn svoje stroške sam odbor slovenske kolonije. Poljedelski tečaji v Srbiji. Na pobudo sedanje srbsko vlade se vrše ztlnj po posameznih poljedelskih krajih poljedelski tečaji. Ink tečaj je bil pred kratkim tudi v Despotovem Kmetje so v velikem številu prihajali na predavanja ter jim sledili z živahnim zanimanjem. Udeležencem tečaja jo poslal posebne pozdrave tudi predsednik srbske vlade gen. Nedič. Ladijski promet po Savi in Donavi. Vodstvo sedanjega srbskega rečnega prometa je tipostavilo pred kratkim ladijski promet na vseli linijah po Savi in Donavi. Ladje vozijo iz Beograda po Savi do Šubca, po Donavi pa do Velikega Gradišča. Verižniki s tobakom. Zaradi pomanjkanja tobačnih izdelkov, ki se pojavi večkrat v kn-kem srbskem kraju, so sc pojavili ljudje, ki verižijo tudi s tem monopolskini proizvodom. Skupino takih verižnikov je srbska oblast pred dnevi prijela v neki vasi blizu Kriiševcn ter ri njih zaplenila okoli 100 kg tobaka v listih, 'eč verižnikov s tobakom so srbski finančni stražniki zaprli tudi v mestu Djunis in to ravno v trenutku, ko so hoteli z vozom prepeljati v drug okraj nad 120 kg križanega tobaka. slušalcev. Spored sam je bil v nekem oziru redkost: razen prve točke (Beethoven, sonata op. 110) 6mo imeli priliko slišati same etude in to od Ferrari-Trecateja šest, Chopinovih pa kar štiriindvajset. Kljub temu pa ni bil ta večer kar nič enoličen. Vidusso je izvrsten pianist, ki se s tehničnimi težkočami igra. Poleg tega pa zna vsaki skladbi dati tako svojsko lice, da se vrstijo pred poslušalčevimi očmi pestro, bi rekel kot slike v filmu. Posebno Chopinove etude je tako spretno razvrstil in jih tako izčrpno podal, da kljub velikemu številu niso poslušalca utrujale, ampak so njegovo pozornost v vedno večji meri vezale. Občinstvo ie umetnika za njegovo odlično igro nagradilo z živahnim odobravanjem. M. T. , Spori Kermes : Mars Po malem so so spet navadili prijatelji nogometa na nedeljske izlete v Šiško. Visoka trava na igrišču spominja na bližajoči se čas košnje, s tribune se razgrinja razgled |>o božji naravi, pred očmi pa se bije borba za žogo. Tu pa tam se sicer skregajo, imajo pa svojega sodnika, ki skrbi, da ni preveč nevšečnosti. Zaradi spremembe, oddiha in športa prihajajo ljudje v Šiško in so zadržujejo na prostoru okrog travnika po dve ali tudi i>o štiri ure. V nedeljo hodo gledali teknio med Marsom in Ilermesom. Obe moštvi računata na drugo mesto v ljubljanskem prvenstvu in imata doslej enako število točk. Pri llermesu je v zadnjem času škripalo in jim kar ni šlo delo od nog, v zadnjem času pa so preuredili poslavo in bodo nudili v nedeljo enakovrednega nasprotnika. O Marsu 1»! lahko rekli, da je že dolgo časa na dobrem glasu. Pozna se inu, da ima v svojih vrstah Slamiča in Doberleta, ki spominjala na dobre nogometne čase. ko še ni prišlo do fuzije med ljubljanskima rivaloma Ilirijo in rrimorjein. Svoje znanje sta prenesla na mlajše moči in tako igra Mars poleg Ljubljane tehnično najlepši nogomet. Upamo, da bo šlo v nedeljo brez nogometnih nerodnosti in da bo ta tekma zadovoljila igralce. Pred glavno igro so bosta kosala Mladika in Korotan za prvenstvo II. razreda. Nova atletska prireditev Tokrat bodo prišli do besede tudi inanj izurjeni tekmovalci Lahkoatletska zveza v Ljubljani priredi : 23. maja moško propagandno tekmovanje, katero ! bo obsegalo naslednji 6pored: teke na 100. 300 in 1000 m, skoke v višino in dolžino, 6uvanjo krogle (5 kg) in met kopja (600 gr). Prirediiev se bo vršila na igrišču Hermesa v Šiški. Prijave 6e sprejmajo do 21. maja, do 18 pri Zvezi, Bleivveisova ta. Vpisnina znaša 1 liro. Pri vpisu mora vsak tekmovalec izjaviti, za kateri klub, šolo ali organizacijo bo tekmoval. Tekmovanja 6e lahko udeležijo atleti, ki so ■prvo leto vpisani v Zvezo ler niso dosegli v dosedanjih tekmovanjih prvih pet mest ter tudi vsi, ki še nimajo športne izkaznice; v tem slučaju si morajo preskrbeti začasno izkaznico, katero bo izdala Zveza. Sodelovati smejo samo atleti, ki so vpisani v anagrafskih spiskih prebivalcev pokrajine. Posameznik sme tekmovati samo v eni panogi. Nagrade: CONI bo podaril spominske nagrade vsem plasiranim tekmovalcem. Pokal CONI-ja bo prejel klub. šola ali organizacija, ki bo dosegla najvišje število točk v obeh propagandnih tekmovanjih (moškem dno 23. t. m., ženskem pa 30. t. m.). Za pokal bodo prišli v poštev zmagovalci do šestega mesta v vsaki panogi. Prvo mesto šteje 6 točk, drugo 3 itd., šesto 1. * S. K. Mladika vabi vse igralce I. In rezervnega moštva na sestanek, ki bo v petek, 14. t. m., po šinarnicah v prostorih Mladinskega doma. Na lahkoallctskih tekmah v Savoni so dosegli dve lepi znamki. Beviacqua je pretekel 5000 ni v 15 min. 24.5 sek., Tosi pa je zalučal disk 50.21 m daleč V B-razredu državnega nogometnega prvenstva se je Napoli tesno približal Modeni. Borba za prvo mesto je tem bolj zanimiva, ker sta obe moštvi igrali preteklo sezono v A-razredu. sla pa zdrknili v nižji razred. Zdaj vodi Modena s 41 IEL 22-21 KINO UNION Pretresljiva drama mlade nezakonske matere »Učiteljica« V glavnih vlogah: Maria Denis, Nino Bo- sozzl, Enrlco Glorl in drugi... Predstave: delavnik ob 16.30, 17.30 In 19.30; ob nedeljah ob 10.30, 15.30, 17.30 in 19.30! ,El KINO SLOGA "50 ZA SMEH I - Svojevrstna komedija v filmu »Nora ljubezen« "•c V glavni vlogi: RENATO RASCEL1 PREDSTAVE od 14 daljo. Konec ob 21.15. IEL KINO MATICA 22-41 LUISA FERIDA IN MASSIMO GIROTTI v svojih najboljših vlogah I Najboljšo delo I tal. filmsko produkcijo! Mojstrski posnetki viteškega turnirja. Režijsko grandljozno in vsebinsko pretresljivo delo I w »Železna krona« V ostalih vlogah: Glno Cervi, Ellsa Ceganl, Osvaldo Valenti! PREDSTAVE ob 15, 17 In 19.15! točkami, takoj za njim je Napoli s 40, na tretjem mestu pa Brescia s 37 točkami. Pri hrvatskem državnem uradu za telesno vzgojo so ustanovili poseben odsek za športno časnikarstvo. V ta odsek je imenoval Miško Zebič naslednje Ustaše: šefa odseka za visoke šole pri prosvetnem ministrstvu Božidarja Murgiča, trgovca Miloša Feriča in časnikarja Vilima Peroša. Gunnar Berg je dosegel na lahkoatletski prireditvi v G6lel>orgu dva lepa uspeha. Kroglo jo sunil 11.03 m daleč, disk pa je zalučal 45.09 m. Nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 100 m je postavila Gisela Grass (Nemčija) na tekmah v Leipzigu. Izboljšala je staro znamko, ki jo je držala Hanni llfilzner z 1:20.2 na 1:19.8. Waitzer 60 let star. Znani lahkoatletski trener in pisec strokovnih knjig za lahko atletiko Josef Waitzer je praznoval nedavno 60-letnico. fr ii: Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, brat, stric in svak, gospod Ferdinand Balija gostilničar Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 15. maja 1943, ob 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu. Ljubljana, 13. maja 1943, Žalujoča Marija, soproga, in ostalo sorodstvo Suho žaganje In suho braško od osrlja prodam. — Dom. čebln, \Volfova 3. (1 Vrtno zemljo prodam. Pleteršnlkova 25, Bežigrad. (1 1 Žiinili | Mladi prašički naprodaj dno 14. In 13. maja v Višnji gori »Pri Omahnu«. Iflvto-motorj Motor 200-250 ccm kupim. Alojzij Rus, Lok št. 30, p. Brezovica. (f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našega dobrega moža, očeta, deda, pradeda, gospoda Ivana Suhadoka posestnika in trgovca na Šujici Blagega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto, 15. maja 1943, ob 9 dopoldne s Šujice na farno pokopališče na Dobrovo. Priporočamo vam ga v molitev. Šujica, Ljubljana, Renicci, dne 12, maja 1943. Frančiška, žena — Ivan, Jernej, Jože, Vinko, sinovi Marica, Francka, Polonca, Ivanka, Anica, Marjanca, Angelca, Julka, hčere, in ostalo sorodstvo CnSfl EBIPII3USKEBFI Pl3DKRfl[i3fl U. Mi o ni •29- »To, kar sem hotel! In šlo je naglo in dobro.« mrmra. Stopi k stražniku, vtakne roke v torbo, najprej previdno, boječ se. da se ne /budi, potem bolj drzno, ker njegovo spanje je bilo že trdno in mu vzame veliki bronasti ključ- »Odprimo!« Gre k vratom sobice, ki vodijo v vežo in prisluškuje. Ne sliši nobenega šuma. »Popolen mir in tihotal Bolje tako.< reče. Odpre vrata in stopi v vežo. Prisluškuje iznova. Zdi se mu, da sliši šum in odskoči. Toda šum sc ne ponovi. »Zmotil sem se ali pa je bila miš,« pravi sini zase. Miši so bile prava kazen za Egipt in zdaj, ko zurndi suše nihče ni sejni niti žel, so url r I e v mesta v toliki množini, da se jih meščani često niso mogli rešiti. Lahno zakašlja. Ako je kdo prebujen, se bo pokazal. Toda nič sc ue gane. »Zufnatpnnea je zares bedak. Sumniči, ne po krivici, mene. Dobro sem ga potegnil, zares dobro. Ako bi bil jaz v njegovi koži, bi bil dal hišo zastražiti. On pa? Bedak, zares bedak!« ponavlja. Vriie se v čuvajevo sobico, vzame oljenico, ki je zelo slabo svetila in odide z njo k glavnim vratom. Ravno hoče poriniti ključ v ključavnico, ko začuti, da so ga zgrabile močne roke- Začne prestrašeno kričati in spozna, da jc vse izgubljeno. Svetilko spusti na tla. V veži zavlada temu. Skuša se izviti iz rok neznanca, ki ga je zgrabil za rame in ga držal z železnimi rokami, pa se mu ne posreči. Iz veznega hodnika se posveti luč. Služabniki hite z lučmi in bakljami; zgrabijo ga številne roke, vržejo na tla in zvežejo. Sprva ugovarja, potem pa vidi, da je bolje molčati. Razume, da nc bodo njegovi ugovori nič pomagali. Nihče mu ne bo verjel. Najboljši izhod jc bil. da odnese celo glavo in ne izroči v tej prigodi kože in kosti. Ko je bil trdo zvezan,, vpraša nočna straža, ki gn jc prijela, velikega dvorjanika, ki jc bil nn ta ropot pritekel: »Tn zda>jf< »Kje ste ga zasačili?« vpraša ta. »Ko je odpiral vratu in hotel oditi.« »Prokleto! Oditi je hotel? S čigavimi ključi?« »No vem, ključ je še v ključavnici « Debeli dvorjanik odide k vratom. »Bronasti ključ- Tudi bronasta vratarjeva svetilka leži na tleh. Kje jc vratar? Da ga le ni ta nesrečnež ubil.« »Upajmo, da ne,« pripomni eden služabnikov. »Vsega je zmožen. Pojdimo pogledat.« Služabnik vstopi v vratarjevo sobico, medtem ko buši Ramuzenti v porogljiv smeh. »ŽivinaI Zakaj se smeješ?« ga srdito vpraša veliki dvorjanik. »Mislim na mrliča, ki ga boste našli.« »Ah! nesramne/.!« zakriči veliki dvorjanik in ne more nadaljevati, ker prihaja služabnik iz sobice. »Pijan,« vzklikne. »Ti si ga upijunil?« vpraša dvorjanik malega roparja. Ta sc smeje. Njegov smeh je bil tako nesramen. da je šel na živce dvorjaniku. »Ali se more v tej hiši upijaniti kdor se noče?« vpraša prezirljivo. »Vratar...« »Je preveč pil. Pomenite se z njim in ga kaznujte za njegovo pijanost, ako mislite, du je zares zaslužil kazen,« pripomni. »Ti si mu prinesel pijače?« »Tej živini?« »Priznaj!« »Tebi! Kaj pa misliš, da si, da bi ti moral odgovarjati? Jaz sem mnogo višji od tebe,« pravi zločinec. »Nc maraš odgovarjati?« divja debeluh. »Ne.'< »Zdi se mi, da pozabljaš, kdo sem jaz-« »Pri repu svetega bika Apisa .. .< Krik žaljenega ugovora se izvije iz ust navzočih in veliki dvorjanik piha: »Ne skruni svetega repa!« »Prokleto! Ali se ne sme niti imenovati tega repa!« ugovarja Ramuzenti. Ugovori se ponove. Egipčani postanejo grozeče besni. »Pri rogovih svetega bika! Ako še enkrat oskruniš najplemenitejše dele njegovega telesa, si mrtev!« krikne dvorjanik. »Zakaj skruniš rogove?« vpraša zaničljivo jetnik. »Nesrečnež! Ali ne veš, da se sveti bik raduje, kadar počastimo rogove in je užaljen, kadar oskrunimo njegov rep?« »Zares ste tepci. Rogove da. rep ne!« se smeje Ramuzenti, ki jo zadobil hladno kri in bil pripravljen zanikati vsako reč v nadi, da se reši, ako vse kratkomalo utaji. »Hočeš odgovoriti?« vztraja veliki dvorjanik. »Tebi ne odgovarjam.« » Jaz sem . • •« »Nc odgovarjam,« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centič