/Primorski
Št. 82 (15.526) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600__
GORICA - Drevored 24 maggb 1 -Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
I cn/i I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI f yw LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50%
ČETRTEK, 11. APRILA 1996
Slepa
in
nevarna
igra
Vojmir Tavčar
Volilne kampanje so bile v Italiji že večkrat napete in vroče, redkokdaj pa tako ostre kot je sedanja. Morda je tudi to dokaz, kolikšen pomen kartela, ki se potegujeta za upravljanje države, pripisujeta tem volitvam.
Resnici na ljubo je k zaostritvi volilne kampanje prispevala predvsem desničarska koalicija, ki je večkrat nastopila s toni iz leta 1948, ko sta se v Italiji takoj po koncu vojne in ob začetku hladne vojne ter blokovske delitve sveta pomerili dve viziji družbenih odnosov. Silvio Berlusconi in njegovi zavezniki, ki so se te taktike pojil užili že leta 1994, vedo, da lahko zmagajo samo v ostri konfrontaciji, ki sili bolj k čustveni in manj k premišljeni izbiri.
V okvir te taktike sodi tudi napad na sodstvo, ki je dosegel svoj višek po obsodbi bivšega policijskega funkcionarja Bruna Contra-de v Palermu. Toda, zaCu-da, tarCa napada ni toliko sodni senat, ki je razsodbo izrekel in jo bo v prihodnjih dneh utemeljil, ampak palermsko državno tožilstvo, ki ni vec »gluho in slepo«, od kar ga vodi Giancarlo Caselli, ki je palermskim sodnikom vrnil priznanje in ugled, ki so ga uživali za Časa Giovannija Falconeja in Paola Borsellina.
Palermsko državno tožilstvo je skupno z milanskim državnim tožilstvom glavna tarCa napadov in obtožb, da delujejo v obeh spolitizirani sodniki, ki naj bi bili prava sodna agentura levice.
Silvio Berlusconi (Gian-franco Fini se je v zadregi delno ogradil od teh napadov) se očitno hoče spet prikazati kot žrtev komplo-ta levice, katere operativna roka naj bi bile prav takoi-menovane »rdeče toge«.
»Igra« bo morda volilno donosna za Kartel svoboščin, toda državi nedvomno ne koristi. Italijanska pravica je hud bolnik, saj zaradi neustreznosti or-ganika in drugih problemov ni kos svojim nalogam. Toda pravice se ne zdravi z napadom na tiste sodnike, ki so se izkazali v boju proti korupciji in političnemu kriminalu. Poskus odrekanja legitimnosti njihovemu delu pomeni kvečjemu zaostritev krize tako občutljivega in za demokracijo nedvomno pomembnega telesa, kot je sodstvo.
To pa je samo dokaz vec, koliko so Silviu Berlusconiju in Kartelu svoboščin pri srcu usoda države in de--mokracija in koliko njegov osebni in volilni interes.
g Benečija je plačala visok I	narodnostni davek
VIDEM - Raziskovalca Cristina Rocchi in Nicola Serio sta za videmsko univerzo pripravila družbeno raziskavo o' stanju v vseh občinah videmske pokrajine. Iz tega pregleda izhaja, da so nekatere beneške občine na vrhu lestvice negativnega demok-rafskega gibanja. Edina izjema je Občina Speter, ki je v obodobju
1981-91 zabeležila demografski in kakovostih napredek. Ne gre pozabiti, da to občino že 15 let vodi napredna uprava, ki si je veliko prizadevala za gospodarski napredek občine.
Podatki razsikave so dokaz, kolikšen družbeni in nacionalni davek so Benečani plačali zaradi politike načrtnega zapostavljanja.
Na 4.strani
| Končana dokapitalizacija g goriške Kmečke banke
GORICA - Pretekli torek se je iztekel rok za dokapitalizacijo Kmečke .banke, na katero so se slovenski delničarji polnoštevilno odzvali in tako dokazali izredno zaupanje v denarni zavod in v njegovo prihodnost. Poldrugo leto trajajoča komisarska uprava gre torej proti koncu, saj bosta komisarja svoje de-
lo zaključila v soboto 27. aprila, ko bo občni zbor delničarjev z izvolitvijo novih upravnih organov. To bo še en pomembni datum za goriško slovensko banko, ki je bila ustanovljena v davnem letu 1909, saj se bo tega dne spet vrnila v roke svojih zakonitih lastnikov in si prosto začrtala pot v prihodnost.
N.i 9. strani
ITALIJA / VSE BOLJ POLEMIČNA VOLILNA KAMPANJA
Desnica še stopnjuje ofenzivo proti sodstvu
Velika zadrega in molk Nacionalnega zavezništva
Lastništvo Telepiii pod drobnogledom finančnih stražnikov
MILAN - Po nalogu jamstvenika za založništvo finančna straža Se raziskuje ozadje televizijske grupe Telepiii. Predvsem Zeli jamstve-nik Giuseppe Santaniel-lo ugotoviti, ah so bili v skladu z zakonom in predpisi prodaje delnic, s katerimi je glavna ita-lijanska mreža, ki zahteva naročnino od svojih gledalcev, prešla iz okrilja Berlusconijevega Fininvesta v okvir grupe Richemond-Rupert.
Tako je povedal včeraj Santaniello senatu milanskega kazenskega sodišča, pred katerim se je nadaljeval proces proti Silviu Berlusconiju in drugim Fininvestovim menedžerjem, obtoženim,
da so podkupovali finančne stražnike.
Zadeva Telepiii je ključnega pomena v okviru procesa, saj naj bi prav sporno lastništvo Telepiii razlog, zaradi katerega naj bi Fininvest podkupil finančne stražnike, da bi zatisniti eno ali tudi obe očesi.
Po Santaniellu so pričati Fininvestovi menedžerji, ki so zanikali podkupnine, medtem ko je Berlusconijev odvetnik Amodio zagotavljal, da lastništvo Telepiii sploh ni vec problem, od kar je referendum zbrisal nekaj Členov Marami j e-vega zakona, ki še ureja uporabo etra.
Proces se bo nadaljeval 17. aprila.
Na 2. strani
RIM - Kartel svoboščin vztraja pri žolčnih napadih na sodnike. Predvolilno ofenzivo proti »komunističnim sodnikom« vodi v prvi osebi sam Silvio Berlusconi ob sodelovanju skrajnežev "Forza Italia“, med katerimi v zadnjem času prednjačita Cesare Previti in nekdanji pravosodni minister Fi-lippo Mancuso.
Ce bo zmagala desnica in če bo za pravosodnega
ministra spet imenovan Mancuso, smo lahko vsi upravičeno zelo zaskrbljeni nad usodo italijanskega sodnega sistema, je mnenja VValter Veltroni (na stiki). Slednji je tudi obsodil obrekovalno kampanjo, ki jo ”Forza Italia“ vodi proti bivšemu predsedniku protimafij-ske parlamentarne komisije Lucianu Violanteju.
Medtem ko Berlusconi napada in zmerja sodnike, je Nacionalno zavezništvo v precejšnji zadregi. Gianfranco Fini sicer ne brani sodnikov, a jih tudi ne napada, ker se očitno boji, da bi stranka s tem izgubila podobo politične sile, ki se zavzema za red in za politiko trde roke do organiziranega kriminala in do politične korupcije.
Predsednik SKP Ar-mando Cossutta pa je mnenja, da je treba v tem nelahkem trenutku napeti vse razpoložljive demokratične sile ter premagati vse bolj nevarno desničarsko zavezništvo.
Na 2.strani
1 PO DOLGI BOLEZNI t
Boleča izguba senatorke KPI in javne delavke Jelke Gerbec
TRST - Po dolgi bolezni je včeraj umrla dolgoletna senatorka ter ugledna politična in kulturna delavka Jelka Grbec. Rojena je bila v Barkovljah, kjer se je že kot mladenka vključila v partizansko in antifašistično gibanje. V prvih povojnih letih se je vključila v KPI, po njenem razpustu pa je pristopila k Stranki komunistične prenove. V senat je bila prvič izvoljena leta 1976, v parlamentu pa je bila tri mandatne dobe do leta 1987. Bila je izvoljena na listi KPI, izkazovala pa je skrb za vse Slovence v Italiji. Zavzemala se je za dosego manjšinskih pravic in za dobre odnose s sosednjimi državami. Izborila je prva državna sredstva za manjšinske kulturne ustanove, v senatu pa
je uživala ugled med političnimi somišljeniki, a tudi med nasprotniki.
V mladih letih je bila tajnica Slovenske prosvetne zveze, aktivna pa je bila tudi v borčevski organizaciji VZPI-ANPI. Kot clanica Sveta Evrope je opozarjala evropska telesa na nerešene probleme narodnih in jezikovnih manjšin.
Na S.strani
A liga: Milan in Juvenfus brez zastojev
Sinoči so v italijanski nogometni A ligi igrali zaostale tekme 29. kola. Milan je zmagal v Cagliariju (2:1) in tako ohranil vodstvo šestih točk nad drugouvrščenim Juven-tusom, ki je doma in s težavo odpravil Udinese (2:1). Derbi v Rimu med Laziom in Fiorentino se je končal z visoko zmago (4:0) rimskega moštva, medtem ko presenečata zmagi Barija v Bergamu (2:1) in Sampdorie v Milanu (2:0) proti Interju. Položaj Torina na lestvici pa se je s sinočnjim porazom v Nepalju (0:1) močno poslabšal.
Stran 16
LIBERIJA / ZA SEDAJ LE S HELIKOPTERJI n
Evakuacija tujcev iz liberijskega pekla
VVASMNGTON - Predsinočnjim začeta evakuacija tujcev z ameriškega veleposlaništva v Monrovii se je včeraj nadaljevala kljub kršitvam v noči na sredo podpisanega dogovora o premirju med sprtimi liberijskimi skupinami. Pet helikopterjev CH-53, ki lahko sprejmejo od trideset do štirideset potnikov, je v dve uri poleta oddaljeni Freetovm pripeljalo že skoraj 200 tujcev, v glavnem Američanov, med njimi pa sta tudi italijanska funcionarja Medio-bance Stefeno Pellerino in Antonio Soma-sca. Vsak c as bi morala iz snegalskega Dakarja z letalom prispeti v Italijo.
Se vedno pa se med kriznim ognjem sprtih nahaja petčlanska družina Marconi, ki se je z drugimi petdesetimi begunci zabarikadirala v svoji hiši. Nekaj ur je hišo varoval tank afriških mirovnih sil, ki pa se je vCeraj umaknil, ker imajo mirovne sile precejšnje težave. Kot kaže so poveljniki sprtih strani izgubili nadzorst-
vo nad svojimi enotami, ki jo sestavljajo tolpe mladih in celo otrok, ki se prepuščajo plenjenju in umorom. V Monrovii divja najbolj neobičajna državljanska vojna, ker so vsi proti vsem, v mestu pa sta zavladala lakota in obup. VVashing-ton je v Sierro Leone že poslal dve »leteti topnjači«, hercules AC-130, ki sta oboroženi s havbicami in brzostrelnimi topovi. Tu Čakajo še orjaški transportni galaxi in herculesi, ki pa so neuporabni, dokler ne bodo popraviti pristajalne in vzletne steze monrovijskega letališča.
Širokopotezna akcija evakuacije vseh tujcev pa se bo lahko začela le v primeru, da bi ameriška vojska prevzela nadzorstvo nad letališčem. Kdaj se bo to zgodilo ni jasno, ker Američani neradi napovedujejo svoje akcije. Tudi začetek predsinocnje evakuacije so potrditi, šele ko so se helikopterji ponovno vrniti v Monrovio.
TOTOCALCIO
222 1 1 1 21 2 XXI 1
Dobitki:	Višino dobitkov za Toto-
calcio in Totogol bodo sporočili danes
Danes v Primorskem dnevniku
Shod SKP v Boljuncu
SKP je v Boljuncu predstavila svojega kandidata za zbornico Jureta Cancianija.	Stran 5
130 delavcev na prepihu
To so uslužbenci tovarn Salda Caffe, Salda Carpente-ria in Sermet, ki so ostali brez plače zaradi finančne stiske matične družbe in jim zdaj grozi odpust.
Stran 6
Kradli kot za stavo
Trije mladi Tržačani so od julija do novembra lani
zakrivili kar 117 nasilnih tatvin.	_
Stran 6
Diskretnost in pestrost noše
V bivši cerkvi sv. Frančiška v Vidmu bodo do konca maja razstavljene noše iz različnih predelov FJK.
Stran 10
VSE OSTREJŠE PREDVOLILNO SOOČENJE
MILAN / PROCES PROTI BERLUSCONIJU
Desnica še naprej ostro napada sodnike
Molk in velika zadrega Nacionalnega zavezništva
Postaje Teiepiu pod drobnogledom
Tako je med včerajšnjim pričevanjem povedal garant za televizijo Santaniello
RIM - Berlusconijeva stranka Forza Italia vztraja pri ostri in žolčni polemiki s sodniki, ki so skoraj vsi po vrsti obtoženi, da so pod političnim vplivom Oljke, še posebno pa Demokratične stranke levice. Ofenzivo proti sodstvu vodi v prvi osebi sam bivši ministrski predsednik, kateremu vestno pomagata Ces"are Previti in nekdanji pravosodni minister Filippo Mancuso. Slednji je zopet obtožil poslanca D’Alemove stranke Luciana Violanteja, da celo predstavlja pravo nevarnost za italijansko demokracijo.
Nova glasna ofenziva Forza Italia proti sodnikom je spravila v zadrego Nacionalno zavezništvo, ki se hoče predstavljati volilcem kot stranka reda in se zato ne more kar tako spuščati v klavrno polemiko s sodniki. Prav zaradi tega je Gianfranco Fini izbral pot molka, ne brani sodnikov, a jih tudi ne kritizira. S tem gotovo ni zadovoljen Silvio Berlusconi, ki je bil tudi zaradi tega na predsinočnjem televizijskem soočenju videti zelo živčen in razburjen. Lastnik Fininvesta je vsekakor tudi na včerajšnjem volilnem shodu v Cagliariju zelo ostro napadel »komunistične sodnike«.
Da desnica hoče za vsako ceno zaostriti volilno kampanjo je prepričan Romano Prodi, ki bo še naprej, kot je sam povedal, vztrajal pri umirjenem predvolilnem soočenju. Levosredinski lider je prepričan, da se Oljka ne sme spustiti v nepotrebne predvolilne prepire, v katerih bi desnica s svojimi demagoškimi ter populističnimi parolami gotovo kaj kmalu prevladala. Pri tem je Prodi omenil demagoška gesla Kartela svoboščin o davkih in o zaposlovanju.
Po mnenju predsednika Stranke komunistične prenove Armanda Cossutte morata levica in leva sredina napeti vse sile, da premagata desničarsko zavezništvo, ki postaja vse bolj nevarno za sam obstoj demokratičnega sistema. Cossutta je bil kritičen do ministrskega predsednika Lamberta Dinija, nekaj pikrih pripomb pa je namenil tudi DSL in sindikalnim organizacijam, dejal pa je, da bodo komunisti povsod lojalno podprli kandidate Oljke. Dini, ki se je v Palermu srečal z županom Leoluco Orlandom, je napadel desnico in njena demagoška gesla o zmanjšanju davčnega pritiska.
Mancuso in Previti, "jastreba" desničarskega Kartela svoboščin (AP)
RIM / PODATKI RAZISKAVE
TV-politika privlačuje
Vse bolj pa upada število mladih gledalcev
RIM - Italijani vse bolj sledijo »televizijski politiki«, vendar se manjša število mladih gledalcev, na Jugu je manj zanimanja kot v srednji in severni Italiji, navadni ljudje, ki so pred dvema letoma sledili nekaterim Fininvesto-vim oddajam, katerih ni več, so ostali brez televizijske ponudbe, ki bi jim bila namenjena. To izhaja iz tretjega poročila Mediamonitorja, ki je opravil primerjavo med volilno kampanjo leta 1994 ter prvimi tremi tedni kampanje, ki je v teku (Mediamo-nitor je neodvisna raziskovalna skupina z rimske univerze).
Raziskovalci so prišli do
zaključka, da samo 7 mladih na 100 (starost 15-24 in 24-35 let) sledi politiki po TV (medtem ko mladi do 24 let predstavljajo 16, 4% vsega prebivalstva). Po drugi strani skoraj 30% gledalcev ima več kot 65 let. Podatki o izobrazbi pravijo, da sta 2/3 gledalcev dokončali obvezno šolanje in da je televizija za nižje družbene sloje glavno sredstvo dostopa do politike. Pred dvema letoma je bogata ponudba Fininvesta »vsilila« politiko tudi slojem (ženske, mladi), ki so zelo na obrobju, sedaj ta ponudba ni tako močna, Rai pa ni uspela prodreti med te sloje,'čeprav ima levji telež pri televizijski politiki.
MILAN - Zaenkrat ni še zelo jasno, kdo je lastnik televizijskega koncerna Teiepiu, pravzaprav, kako in po kakšnih poteh je večina delnic prešla od Berlusconijevega Fininvesta k grupi Richemond-Rupert. Tako je povedal jamstvenik za televizijo in založniške dejavnosti Giuseppe Santaniello (na fotografiji), ki je včeraj pričal na procesu proti Silviu Berlusconiju in drugim Fininvestovim menedžerjem, obtoženim, da so podkupovali finančne stražnike.
Vprašanje koncerna Teiepiu, ki prenaša kodirane televizijske oddaje in zahteva zanje naročnino, je bilo v ospredju včerajšnje obravnave in je sploh eno od ključnih vprašanj procesa proti Silviu Berlusconiju. Tožilstvo je namreč prepričano, da je Fi-ninvest podkupovala finančne stražnike prav zato, da ne bi poglabljali vprašanja dejanskega lastništva Teiepiu, saj po zakonu Mammi Belusconi-jev holding ne bi smel imeti več kot 10 odstotkov glavnice.
Santaniello je včeraj povedal, da tudi njegov urad še raziskuje lastništvo Teiepiu in da je še 5. marca naročil finančnim stražnikom, naj poglobijo nekatere plati problema. Ključ vprašanja je najbrž luksemburška družba CIT, ki je soudeležena v lastništvu televizijske grupe. Urad jamstvenika za televizijo je skušal ugotoviti, kdo so družabniki CIT, vendar doslej to ni bilo možno, ker luksemburški zakon ne predpisuje, da bi bila imena družabnikov javna. Tudi zaradi
tega ne milansko ne rimsko tožilstvo nista zahtevala tega pojasnila od luksemburških kolegov. Santaniello je dodal, da je nekdo stopil v stik z milanskim tožilstvom, da bi povedal imena družabnikov CIT, toda tožilstvo je to okoliščino odločno zanikalo.
Santaniello je povedal, da se mu zdita v vsej zadevi dve dejstvi neoporečni in sicer, da je bila Fi-ninvest popolni lastnik Teiepiu ob njeni ustanovitvi in da je sedaj grupa Richemond-Rupert glavni delničar. Vmesni prehodi pa so še oviti v meglo. Na primer ni jasno, od kod podjetju Fintel Renata Della Valleja sredstva za soudeležbo pri lastništvu Teiepiu in pri dviganji glavnice.
Santaniello je dodal', da je Fininvest očitno prodala 90 odstotkov lastništva,
da bi se prilagodila določilom Mammijevega zakona. Toda prehodi teh prodaj niso bili pojasnjeni in jih urad jamstvenika še raziskuje. Morda bo k večji jasnosti prispeval tudi milanski proces.
Po Santaniellu je sodni senat zaslišal nekaj Finin-vestovih menedžerjev, ki so odločno zanikali, da bi televizijski holding plačeval podkupnine in tudi, da bi Fininvest nadzoroval luksemburški CIT. Berlusconijev odvetnik Ennio Amodio pa je skušal demontirate pomen zadeve Teiepiu, saj je po njegovem z referendumom odpravljen 15. člen zakona Mammi, ki je dopuščal lastniku treh vsedržavnih mrež kvečjemu 10 odstotno soudeležbo v nekem drugem televizijskem koncernu. Zato zadeva Teiepiu naj ne bi bila več kazniva.
NOVICE
VČERAJ / TRI USODNE NESREČE PRI DELU
PALERMO / ZBOLELA SODNICA
V plinski eksploziji sredi Savone ubita dva delavca
Pri Foggii in Lodiju je plin zadušil tri kmetovalce
VSS: danes razprava o napadih na sodstvo
RIM - Višji sodni svet bo danes dopoldne obravnaval listino, ki jo je sestavilo štirinajst njegovih članov v zvezi s polemičnimi napadi na palermsko sodstvo po razsodbi zoper bivšega tajnega agenta Bruna Contrado. Odlog razprave je predlagal laični svetovalec Forze Italia Agostino Vivia-ni, sprejet pa je bil z 19 glasovi proti 10. Pristaši Berlusconijevega gibanja in Finijevega Nacionalnega zavezništva bi bili najrajši videli, da bi debato odgodili na obdobje po volitvah, češ da se bo v nasprotnem primeru VSS tudi politično izpostavil, vendar njihova teza ni prodrla.
Protest WWF zaradi ustrelitve medveda
RIM - Neki slovenski lovec je prav blizu meje z Italijo na pobočju Matajurja v nedeljo ustrelil mladega, kakšnih sto kilogramov težkega medveda, ki ga je bil zvabil na limanice s čebeljim panjem. Čeprav je šlo za zakonito usmrtitev, ki jo slovenska zakonodaja predpisuje za primer, da se medved večkrat povrne na kraj, kjer je že prizadejal škodo kmetom, je dogodek hudo razburil italijansko sekcijo Svetovnega sklada za naravo -WWF. Zakaj? Zaradi tega, kakor je poudaril njen poddirektor Alessandro Bardi, ker so se naravovarstveniki v Avstriji, Italiji in Sloveniji svojčas dogovorili za skupno zaščito tovrstnega medveda pred izumrtjem. V resnici romajo kosmatinci iz Slovenije v italijanske Alpe, kjer bi jih radi razmnožili. Na mejnem območju med jadranskima sosedama živi zdaj okrog petnajst rjavih medvedov, v naravnem parku Adamello-Brenta na Tridentinskem pa jih je zaenkrat približno pet.
SAVONA - V Italiji skoraj ne mine dan, da se ne bi kdo ponesrečil pri delu. Včeraj je bilo ob življenje v treh nesrečah pet oseb, drugih petnajst pa je bilo ranjenih, a nobena hudo.
Prva nesreča je bila v Savoni. Žrtvi sta 36-letni Paolo Maccanti iz Nichelina (Turin) in 57-letni Mario Nicoletti iz Moncalierija (Turin). Bila sta zaposlena pri turinskem podjetju Cantore, ki je po naročilu Italgasa urejalo metansko mrežo v Savoni. Zgodilo se je opoldne v Ul. Ratti 3, nedaleč od Trga Mameli v strogem mestnem središču. Delavca sta polagala cevi, naenkrat pa je na dvorišču nastala eksplozija in bila sta pri priči mrtva. Tragedijo je povzročilo uhajanje plina, ki je prišel v dotik z iskro, več pa se ne ve. Eksplozija je uničila trgovine in spodnja nadstropja, pa tudi pod hišo parkirane avtomobile, v višjih nadstropjih pa so samo popokale šipe. družine so morale takoj zapustiti vseh 25 stanovanj. Prefekt Michele Tolu, ki je prihitel na kraj nesreče skupaj s kvestorjem Do-menicom Nicoliellom ter seveda gasilci, policisti in karabinjerji, je navezal stik z občinsko upravo, da bi evakuiranim našli streho.
Namestnik tožilca Franco Gre c o je sprožil sodno preiskavo ob domnevi, da gre za nenamerno povzročitev nesreče, vendar bo obtožnico opredelil šele po obdukciji trupel.
Ranjenci ležijo v mestni bolnišnici San Paolo in bodo okrevali v 3 do 15 dneh. Eni so zadobili lažje rane, drugi opekline, spet eni pa samo močan šok. Zupan Francesco Gervasio je prejel so-žalno brzojavko državnega poglavarja Scalfara in oklical za danes dveumo žalovanje.
Pozneje je prišla iz Cerignole blizu Foggie na Apuliji vest o novi tragediji, ki je terjala življenje 61-letnega Tomma-sa Paradisa. Na svojem posestvu je prideloval vino in olje, pri tem pa mu je pomagal 56-letni delavec Rocco Fiano iz Stomare. Ko sta se spustila v velik hranilnik za vino, da bi ga prečistila, ju je premamil ogljikov monoksid in sta se onesvestila. Paradisov vnuk je poklical na pomoč Rdeči križ, vendar je Tomma-so kmalu nato izdihnil, Rocca pa so rešili.
Zadušitvi sta podlegla tudi kmetovalca pri Lodiju, ki so ju ugonobili strupeni hlapi znotraj cisterne.
Na procesu proti Andreottiju morajo začeti vse znova
PALERMO - Proces proti senatorju Ciuhu Andreottiju morajo dejansko začeti znova: zbolela je namreč ena od sodnic,
Vincenzina Massa, ki jo je prizadela krvavitev na očesu. Prva obravnava bo 15. maja. Doslej so zaradi obolelosti Massove že štirikrat odložili obravnavo in ker nič ne kaže, da bo v kratkem okrevala, so se odločili, da jo zamenjajo, kar seveda pomeni, da je treba vse obnoviti (v dogovoru vseh strani sicer lahko izkoristijo akte, ki so jih doslej zbrali).
Andreotti pa bo že danes na zatožni klopi, in sicer v Perugii, kjer se bo pričel proces zaradi umora novinarja Mina Peco-rellija. Poleg bivšega premiera so umora obtoženi še Gaetano Badalamenti, bivši minister in sodnik Claudio Vitalone, bivši
mafijski blagajnik Pippo Calo in mafijski »killer« Michelangelo La Barbera, ločeno (po hitrem postopku) pa bodo sodili bivšemu pripadniku Nar Massimu Carminatiju. Andreotti, Vitalone, Calo in Badalamenti naj bi umor naročili, La Barbera in Carminati pa naj bi ga izvedla.

______TRST / SMRT SENATORKE JELKE GERBEC_
Dosledna komunislka in zavedna Slovenka
V skupščini Palače Madama je sedela enajst let
____TRST / SREČANJE SKGZ IN ZSO_
Organiziranost je problem manjšine
Zunanja politika neke države ne sme pogojevati odnosa do manjšine
TRST - Po dolgi in neozdravljivi bolezni je včeraj zjutraj umrla senatorka Jelka Gerbec, ena najbolj eminentnih in svetlih figur tržaškega delavskega in komunističnega gibanja in obenem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Svoje življenje je v bistvu posvetila političnemu ter družbenemu udejstvovanju, njeno bogato parlamentarno delo pa je tesno povezano s prizadevanji za zakonsko zaščito naše manjšine. V PalaCo Madama je bila izvoljena na listi KPI, imela pa se je vedno za senatorko vseh Slovencev.
Jelka, ki je bila stara 68 let, je bila doma iz Barkovelj in je izhajala iz preproste družine (oCe je bil pek, mati pa šivilja). Med vojno je z ilegalnim imenom Dušica kot tajnica komunistične mladine zbirala pomoC za partizane in internirance, v dnevih vstaje pa je bila odgovorna za javko Rdečega križa v rojstni vasi. Po končanem učiteljišču je poučevala na slovenskih osnovnih šolah na Proseku, v Dutovljah, Povirju in končno še v Prebenegu, ko so jo leta 1949 iz ideoloških razlogov odpustili iz službe.
Tedaj - je začela svojo
pot v KPI in v prosvetnem življenju. Bila je tajnica Slovenske prosvetne zveze in nato do leta 1956 aktivistka Slo-vensko-hrvaSke prosvetne zveze. Svojo ljubezen do kulturnega dela pa je stalno izkazovala z veliko navezanostjo na barkovljansko prosvetno društvo.
V KP Svobodnega tržaškega ozemlja je stopila leta 1947, v nekaj letih pa se je povzela na vrh partijskih vodilnih teles, postala pa je tudi akti-
vistka mednarodnih mirovnih organizacij. Leta 1965 je nadomestila prerano umrlega Davida Pe-scatorija na Čelu odseka tržaške KPI za tisk in propagando, bila je tajnica mestnega odbora za mir in prepotovala Italijo in Evropo v svojstvu Članice vsedržavnega gibanja za mir v Vietnamu. Na svojem domu je tudi gostila seje CK grške KP, ki je pod fašističnim režimom v Atenah delovala v ilegali.
Leta 1964 je bila izvo-
ljena v pokrajinski svet, dve leti kasneje pa v tržaško mestno skupščino, kjer se je dolgo let bavila predvsem s šolstvom in s kulturo. Na parlamentarnih volitvah leta 1976 je bila izvoljena v senat, kjer je ostala tri mandatne dobe, to se pravi do leta 1987. Po razpustu KPI je pristopila v Stranko komunistične prenove in bila do zadnjega članica vsedržavne jamstvene komisije. Bila je aktivna tudi v Vsedržavnem združenju partizanov Italije ANPI in v drugih antifašističnih in naprednih združenjih.
V senatu je izbojevala marsikatero pridobitev za slovensko manjšino. Takoj po izvolitvi leta 1976 je predložila zakonski osnutek za globalno manjšinsko zaščito in bila zaradi tega žrtev sramotne obrekoval-ne kampanje nacionalističnih in desničarskih krogov. V prvi osebi je sledila težavnemu izvajanju Osimskih dogovorov, položila pa je tudi temelje za državne podpore slovenski manjšini in italijanski manjšini v tedanji SFRJ. Bila je zelo delovna in požrtvovalna parlamentarka in je zaradi tega uživala velik ugled tudi med političnimi nasprotniki.
TRST - Včeraj sta se v Trstu pod vodstom Klavdija Palčiča in Marjana Sturma sestali vodstvi Slovenske kulturno gospodarske zveze in Zveze slovenskih organizacij iz Celovca (Fotografija se nanaša na lanskoletno srečanje obeh delegacij). Srečanje je bilo priložnost za izmenjavo informacij o položaju Slovencev v Italiji in Avstriji, pa tudi za načrtovanje skupnih pobud.
Predstavniki SKGZ in ZSO so sprejeli odločitev
o organizaciji skupnega zasedanja glede vprašanja perspektive manjšin iz vidika evropske integracije. Gre, po oceni obeh organizacij, za potrebo po skupnem razmišljanju in načrtovanju, saj okoliščine silijo pripadnike manjšin v vse tesnejšo povezavo.
Na srečanju sta delegaciji SKGZ in ZSO izmenjali ocene in poglede glede odnosov manjšin z matično državo. Med drugim je bila s tem v zvezi izrečena ugotovi-
tev o različnih kriterijih podpiranja dejavnosti na Koroškem in v Italiji, ki jih uporablja matična Slovenija. Se zlasti pa je bila deležna pozornosti resolucija o odnosih matice z manjšinami, ki je o njej pravkar razpravljal zunanjepolitični odbor slovenskega parlamenta.
Delegaciji SKGZ in ZSO sta izrazili soglasje o tem, da je bila resolucija glede na izvirno besedilo precej okleščena in zaradi tega tudi vsebinsko zreducirana. Organizaciji sta glede odnosov matica-manjsina izpostavili skupno stališče, po katerem je naCin organiziranosti izključno vprašanje manjšine, do katerega iz matice ne sme biti nikakršnega pogojevanja. Ge ne bi bilo tako, bi obstajala nevarnost regresije položaja manjšin na raven objektov, to pa bi bilo tudi v nasprotju z deklariranimi principi, ki so bili izpostavljeni lani na zasedanju, ki ga je priredil Državni zbor Slovenije.
Predstavniki SKGZ in ZSO so podčrtali potrebo, naj se manjšine upoštevajo take, kot v resnici so, z vso idejno in politično raznolikostjo, ki je prisotna v njihovem življenju. Prav tako sta si bili organizaciji edini tudi v oceni, da je v nasprotju s sodobno evropsko opcijo, Ce so manjšine tako ali drugače pojmovane v funkciji zunanje politike ene ali druge države.
Delegaciji sta srečanje zaključili s sklepom, da glede teh vprašanj v kratkem javno nastopita tudi v Ljubljani.
Popravek
Igor Orel je zastopnik Slovenskega gospodarskega združenja iz Gorice in ne predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja kot smo pomotoma objavili v petkovem poročilu. SGZ namreč ne sodi v SDGZ.
> Jelka je res veliko sejala«
Takoj, ko je prestopila prag Palače Madama, si je Jelka zastavila problem ponovne predstavitve zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine. Strinjali smo se, da prvega Skerkovega in Semovega osnutka ne moremo ponoviti. Medtem je bila v Trstu mednarodna manjšinska konferenca, kjer so dozorela nova spoznanja o kakovosti manjšinske zaščite, predvsem na družbeno-go-spodarskem področju.
Na sestankih za preoblikovanje besedila je Jelka vztrajala, da je predstavnica vseh Slovencev in da bi se rada posvetovala z vsemi komponentami in organizacijami. Predvsem s SKGZ.
Diskusija je bila dolga in zapletena. Jelka je najbrž mislila, da bo z novim osnutkom premostila prvotno dilemo »zakon ali paket« z nadrobno razčlembo vseh pravic, medtem ko smo bili drugi privrženci čimbolj okvirnega osnutka, ki bi določal temeljna načela, njihovo izvajanje pa prepuščal paritetni komisiji Slovencev in predstavnikov oblasti.
Prevladalo je stališče nadrobnega navajanja pravic, torej načelo »globalnosti«, ki je naletelo na soglasje ostalih komponent. Poseben poudarek smo v osnutku, ki je kaj kmalu v Trstu bil znan kot »legge Gher-bez«, dajali družbenogospodarski zaščiti, čeprav so nas tedaj obremenjevali ideološki presodki, predvsem do manjšinskega podjetništva.
Jelkin zakonski osnutek je soupadal z nacionalistično kampanjo proti Osimskim sporazumom in nastankom Liste za Trst. Jelka je tako postala prispodoba vsega zla in poskusa »balkanizacije Trsta«. Iz italijanskega tiska in na novo nastalih zasebnih radijski j postaj se je nanjo vsul kup psovk, natolcevanj in žolčnih napadov.
Zgodilo se je celo, da se je novinar Roberto Spechar v redni šovinistični oddaji »Panter a rosa« javno vprašal, zakaj nihče ne vrže bombo na to senatorko...
Novinarja so s kvesture opomnili, Jelko pa diskretno zastražili.
Pozneje so za njeno varnost morali skrbeti naši tovariši.
Nekoč sem nastopal na neki radijski postaji in odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Nekdo me je zelo umirjeno vprašal, ali je bila Jelka v svoji mladosti partizanka in koliko Italijanov je ubila. Razočaran je bil ob razlagi, da je bila prej bolničarka in učiteljica, kot borka v vojaški enoti.
Napetost je bila neznosna, tudi zato, ker je soupadala s svinčeno težkimi časi terorizma. Jelkino občutljivost so krivične obtožbe, ogabne klevete in natolcevanja močno ranili. Razrvali so njen živčni sistem do izčrpanosti.
Obdržala jo je trdna volja, da je premostila najhujše in nadaljevala svoj boj.
Jelki je uspelo, da je v zakonodajni proceduri prešla najdaljši del poti. Z vztrajnostjo, ki je mejila na trmo, in pritiski manjšine, tja do Travnika, ji je uspelo spraviti razpravo o zaščiti naše manjšine do faze usklajevanja besedil, ki je predzadnja stopnja pred splošno ra-
zpravo in odobritvijo. Za usklajevanje besedil je bil zadolžen socialist Garibaldi, ki je tudi priredil posebne avdicije predstavnikov manjšine in njenih organizacij, pa tudi nasprotnikov zaščite. Vse to se je še enkrat ponovilo v 10. zakonodajni dobili, ko sem prevzel Jelkino breme na svoja ramena. Prvič je postopek prekinil razpust parlamenta, drugič pa spremenjena politična ravnotežja, ki so že nakazovala prehod v drugo republiko.
Jelki ni šlo vse kot po olju. Bila so leta Craxijeve vladavine in njegovi pribočniki so tedaj v besedah ponujali alternativne rešitve. Vezane so bile na okvirni zakon o jezikovnih skupnostih (furlanski, sardinski itd.) in možnost delnih rešitev, začenši s finansiranjem kulturnih ustanov. Iz te moke ni bilo kruha, toda izgubili smo dragocen čas. Jelki pa je v odločilnih trenutkih odpovedala potrebna podpora.
Kljub temu, ni obupala. Nekaj let se je zavzemala, dokler ni bila v finančni zakon
vključena postavka 36 milijard lir podpore za slovenske kulturne ustanove. Na razpolago je denar bil dan šele več let pozneje, ko smo odobrili zakon za mejna področja in člen o podporah manjšinski kulturi in tisku.
Jelkin doprinos, da so se italijanski in evropski politiki seznanjali z obstojem in zahtevami slovenske manjšine, še ni bil dokončno raziskan in dokumentiran.
Nekaj let je bila Jelka članica parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Strasbourgu. Na to mesto jo je imenoval senat. V Strasbourgu je Jelka pogo-stoma opozarjala na manjšinsko problematiko, ne samo v Italiji, pač pa tudi v drugih državah celine.
V tej svoji »evropski« dejavnosti je bila tako pronicljiva in prepričljiva, da je na vse naredila zelo globok vtis. Očarala je celo voditelja bavarskih krščanskih socialcev Franza Josefa Straussa, ki je sicer slovel kot grob antikomunist.
Jelka je v Palači Madama presedela tri
okrnjene mandate, celih enajst let. Veliko je sejala, žetve ni dočakala. Ko se je vrnila iz Rima je okusila predvsem osamljenost, na katero so bili tako ali drugače obsojeni vsi manjšinski parlamentarci. Kratkomalo odpisani, kljub nakopičenim izkušnjam in znanju. Niso je vabili niti na sprejeme jugoslovanskega konzulata, še manj pa na občne zbore manjšinskih organizacij. To jo je prizadelo in se mi je potožila. Vprašal sem prireditelje, zakaj. »-Saj ne moremo. Drugič naj jo pošlje barkovljansko prosvetno društvo.«
Pa ni odnehala. Po strankarskih poteh je pogostoma bivala v Rimu in se vsakokrat pozanimala za kak problem, iskala prave ljudi, drezala po ministrstvih. Ko sem zaključil svoj mandat, me je priganjala, naj do zadnjega izkoristim svoje zveze in znanje. Kajti Jelki Grbec sta bila dolžnost in odgovornost vodili, katerima je posvetila vse svoje življenje.
Stojan SpetiC
GLOSA
Primer Cipra: nacionalizem in integralizem
Celo za človeka, ki je preživel vse življenje na meji, so razmere na Cipru presenečenje. S tem otokom v Sredozemlju se je namreč zgodovina Se posebej poigrala, saj je poskrbela, da je od zdavna križiSCe ljudstev in kultur, kar je seveda tudi vzrok za vse mogoče etnične in socialne napetosti. V zadnjih petsto letih sta se na Cipru oblikovali dve narodnostni skupnosti, od katerih je vsaka prepričana, da ima na njem domovinsko pravico. Zaradi spopada, ki je eksplodiral kmalu potem, ko je bila proti koncu petdesetih let Velika Britanija prisiljena priznati Cipru neodvisnost, je otok danes razklan na dve coni, na južno-grško in se-verno-tursko, med katerima v bistvu še obstoja vojno stanje. To pa le na papirju, ker obe coni loCuje varnostni pas, na katerem so razporejene modre Čelade Združenih Narodov. Ce k temu dodamo, da sta na otoku Se dve ekstrateritorial-ni vojaški bazi pod suverenostjo Velike Britanije, ne bo težko razumeti, da naletiš na mejne prehode, pregrade, varnostne mreže praktično na vsakem koraku. Te dni sem imel izredno priliko, da sem obiskal tako turško kot grško področje pa tudi varnostno cono med njima, kar me je še utrdilo v prepričanju,
Jože Pirjevec
kako težko je doseči pametno in kolikor toliko strpno sožitje med sprtimi narodi. V grški coni je ostalo samo 45 Turkov, v turški nekaj več Grkov (približno petsto). Ze ta podatek dokazuje, do kakšnega etničnega Čiščenja je prišlo v zadnjih dveh desetletjih na Cipru in kakšna razlika vlada na eni in na drugi strani meje. Na eni strani je vse grško, na drugi vse turško - čeprav je v isti sapi treba tudi reci, da je povsod nacionalizem v svoji podobnosti enako odbijajoč. Turki v vsaki vasi grade nove mošeje, Grki jim odgovarjajo z novimi in košatimi pravoslavnimi cerkvami. Turki goje s groteksnimi kipi kult Kemala Atatiirka, Grki kult nadškofa Makariosa -oboji prepričani, da bodo s temi zunanjimi znaki svoje identitete potrditi lastno pravico do iste domovine. Gre očitno za tragično zablodo, ki peha ene in druge v integralizem, iz katerega bo težko najti izhod. To je še najbolj oCitno v varnostnem pašu pod okriljem Združenih Narodov, kjer je ostalo še
nekaj mešanih naselij. Obe skupnosti živita sicer druga ob drugi vendar se ignorirata: vsaka ima v isti vasi svojega župana, svojo kavarno, svoje šole. Grški otroci se ne uce turšCine, turški pa ne grškega jezika. In tako bo Ciper še dolgo ostal razklan na tri, če ne štiri različne teritorije, med katerimi ni stikov, v katerih utripa življenje na svojstven, zaradi etničnega sovraštva grenak naCin. Gre za usodo, ki verjetno čaka tudi Bosno, saj ljudje do danes pač nismo našli bolj pametne možnosti, da na etnično mešanih področjih rešimo svoje spore in medsebojnega sumničenja. V naši naravi očitno nekaj nasprotuje raznolikosti in teži k enoličnosti. Žalostna ugotovitev, posebno za nekoga, ki je prepričan, da brez raznolikosti ni kulture.
ČEDAD / UGOTOVITVE VIDEMSKIH RAZISKOVALCEV
Kdo je odgovoren za zaostalost Benečije
Špeterska občino eden rednih primerov razvoja
ČEDAD - Benečija je bila od vedno simbol družbeno-gospodarske zaostalosti, ki je ljudi silila v emigracijo. Vasi so se nenehno izpraznjeva-le, skrb za kruh je bila močnejša od vseh drugih dobrin, ki pač sodijo k neki družbi. Tudi v tej luči je treba brati zgodovino in težavno pot, ki so jo prehodili Slovenci iz videmske pokrajine.
Gospodarsko obrobje teh krajev pa ni le rezultat geografske, rekli bi hribovite narave, ampak je predvsem izraz načrtne politične izbire. Dejstvo je, da ko se ljudje borijo za vsakdanji kruh, nimajo veliko časa, da bi se posvetili razvoju kulture in jezika.
Paradoks pa je bil v tem, da so ljudje na volitvah vedno in stalno nagrajevali tiste sile, ki so jih potiskale proti prepadu. Predvsem Krščanska demokracija, ki je bila v teh krajih močno nacionalno protislovensko naravnana, je glavni krivec, da so morali Benečani plačati tako visok družbeni in nacionalni davek.
Da je temu tako, nam dokazuje tudi raziskava, ki sta jo za videmsko univerzo pripravila Cri-stina Rocchi in Nicola Serio, ki sta se lotila vseh občin na Videmskem in jih razvrstila na posebni demografsko-družbeni lestvici. Gre v bisvu za raziskavo, v ka-.teri prednjačijo elementi, ki so vezani na prebivalstvo. V poštev so vzeli sedem različnih parametrov. Ti so: odstotek ljudi v posameznih občinah, ki imajo veC kot 65
let, razmerje med prebivalci, ki presežejo 75 let in otroci do 5. leta starosti, razmerje otrok in ostarelih v družinah, odstotek neporočenih, padec in rast prebivalcev v posameznih občinah na razdalji desetih let. Vsi podatki se nanašajo na ljudsko štetje iz leta 1991 oziroma 1981.
Na podlagi te raziskave izhaja, da dobršen del beneških občin sodi na sam vrh negativne de-mografsko-družbene lestvice. Edino izjemo predstavlja Občina Spe-ter, ki je v obdobju 1981-91 zabeležila velik kakovostni napredek. Ne gre pozabiti, da so v tej občini, ki jo že petnajst let vodi napredna uprava, zabeležili porast števila prebivalcev in da so se
gospodarski trendi izboljšali, kar dokazuje tudi povečano število zaposlenih.
Povsem zaskrbljujoči in alarmantni pa so podatki, ki zadevajo ostale občine. Na vrhu negativne lestvice 219. občin videmske pokrajine najdemo kar tri beneške občine in sicer Dreko (na prvem mestu), Srednje (drugo mesto) in Tipano (4. mesto). Sledijo Grmek, Bardo, Rezija, Po-dbonesec in Sovodnje. Povedati velja, da se podatki nanašajo na leto 1991, kar pomeni, da se je stanje v zadnjem obdobju še občutno poslabšalo. Gre sicer za podatke, ki so bili vsem znani že veliko Časa, Čeravno so prejšnji upravitelji v Benečiji zagota-
vljali, da položaj ni tako Crn, kot so ga nekateri prikazovali.
Vprašanje, ki se postavlja ob prebiranju teh podatkov, je, ali bo Benečija sposobna, da se ponovno dvigne ali pa je že prepozno. Zdajšnji občinski upravitelji in sami vodstvi gorskih skupnosti za Nadiške in Terske doline so opozarjali na potrebo, da država in Dežela morata primerno priskočiti na pomoč in poiskati najbolj primerne rešitve za preusmeritev negativnbega gospodarskega trenda. Izredno zaskrbljujoča de-mografsko-družbena slika zahteva odločilne ukrepe.
Beneških upraviteljev ni mogoče pustiti samih.
Rudi Pavšič
Krški škof Egon Kopellari
CELOVEC - Koroško javnost je včeraj presenetila novica, da je nek 50-letni, oCitno neprišteven moški na cvetno nedeljo pred celovško stolnico fizično napadel krškega škofa Egona Ka-pellarija. Nadpastir krške škofije pri atentatu k sreči ni bil ranjen, neprištevnega napadalca pa so takoj prijeli in ga nato odpeljali na pishia-trični oddelek celovške bolnišnice.
Odgovoren za zakasnjeno informacijo o incidentu je bil škofijski urad, ki je takoj po dokaj dramatičnem dogod-
PATRONAT INAC SVETUJE
10-odstotni prispevek
Bremenil bo vse sodelavce, tudi če so že zavarovani
»Sem odvisna delavka in sem torej redno zavarovana pri skrbstvenem zavodu INPS. Ker občasno sodelujem pri neki reviji in prejemam zadevni honorar, me zanima, če bom tudi jaz podvržena prispevku 10 odstotkov. Ta predpis namreč stalno menjujejo in zato mi ni jasno, kaj moram storiti. Sem oproščena te obveznosti, ali se moram prijaviti? Kdaj zapade rok?« A.K.
Vlada je pred kratkim izdala že tretjo različico zakonskega odloka, ki obravnava tako sporni zavarovalni prispevek na dohodke od samostojne dejavnosti. Državni svet je namreč zaradi nezakonitosti zavrnil prejšnja dva ukrepa.
Vprašljivo je, če bo besedilo odloka ostalo nespremenjeno pred dokončno odobritvijo in ni izključeno, da bo prišlo še do kakega popravka. Vlada je odredila, da so 10-odsto-
tno socialno dajatev dolžni plačati: 1. vsi upravitelji, nadzorniki in revizorji pri podjetjih; 2. sodelavci pri časopisih in revijah; 3. člani raznih komisij. Pri tem ni izvzet nihče. Obveznosti morajo torej zadostiti tudi upokojenci in delojemalci, ki so v rednem delovnem razmerju. O morebitni razbremenitvi teh dveh kategorij bo odločala vlada po parlamentarnih volitvah.
Za prijavo in plačilo prispevka pa veljata dva različna časovna roka. Osebe, ki niso socialno zavarovane, se morajo prijaviti zavodu INPS do 30. aprila; socialno dajatev na aprilske honorarje pa bodo morale plačati do 20. maja. Odvisni delavci in upokojenci pa bodo podvrženi prispevku od 1. julija dalje. Prijaviti se bodo morali do 31. julija, na julijske dohodke pa bodo plačali dajatve do 20. avgusta, (ma)
r NOVA GORICA / V ORGANIZACIJI DRUŠTEV IZ SLOVENIJE IN ITALIJE
NOVA GORICA - Slovenski primorski slovenisti z obeh strani itali-jansko-slovenske državne meje se bodo danes že sedmo leto zaporedoma zbrali na Primorskih slovenističnih dnevih, redem letnem strokovnem seminarju, ki ga izmenično prirejajo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, SD Koper v sodelovanju s tamkajšnjim Zavodom za šolstvo ter SD Nova Gorica z novogoriškim Zavodom za šolstvo. Letošnji organizatorji zborovanja so novogoriški slavisti, kraj prireditve pa Dom učencev v Novi Gorici.
Tudi sedmi primorski slovenistični dnevi ostajajo zvesti prvotni zamisli, da naj bi odkrivali in ozaveščali kulturo slovenskega zahoda: tema posveta je namreč primorska ljudska književnost in njeno mesto v
CELOVEC / NA CVETNO NEDELJO____________________
Napad na škofa Kapellarija
Neprištevnega moškega so aretirali in odpeljali v umobolnico
ku uvedel informacijsko blokado, ki pa je zdržala le do torka. Tedaj je nekdo o napadu na škofa obvestil tisk. Sporočil je, da je do incidenta prišlo med procesijo okrog stolnice in da je bil tedaj škof Kapellari prav na koncu sprevoda. Moški ga je hotel z rokami zadušiti, toda cerkvenemu dostojanstveniku je uspelo dvakrat odbiti njegov. Nato sta mu priskočila na pomoč njegov tajnik in nek zdravnik, ki sta napadalca tudi zadržala do prihoda policistov.
Škof Kapellari včeraj v pogovoru s koroškimi mediji ni hotel govoriti o samem incidentu, sporočil pa je, da je medtem že obiskal napadalca v bolnišnici. »Nisem ga videl nikdar prej«, je dejal krški škof in poudaril, da gre pri napadalcu za »osebo, ki osebno nima nič proti meni«. Atentat si zato razlaga s tem, da se je pri napadalcu nabralo veliko agresivnosti in nezadovoljstva do družbe, ki je izbruhnila prav v tem trenutku, ko je procesija šla mimo njega.
»Dogodek naj bi bil nam vsem dodatno opozorilo, da je treba krepiti zavezništvo proti na-slilju in nezadovoljstvu v naši družbi«, je ob tem poudaril krški škof. Informacijsko blokado škofijskega urada pa opravičil s tem, da je hotel preprečiti napihnjeno poročanje v medijih. Vrhu tega se je napadalec ob njegovem obisku v bolnišnici že opravičil za svoje dejanje, je še dodal škof Egon Kapellari, ki velja za zmernega in izredno spoštovanega zastopnika katoliške Cerkve v Avstriji.
Ivan Lukan
Primorski slovenistični dnevi
Govor bo o primorski ljudski književnosti in njenem mestu v šoli
šoli. V dopoldanskem delu od 9.00 do 13.00 bodo nastopili z referati Luciano Chabudini, Franc Černigoj, Janez Dolenc, 2iva Gruden, Lidija Kleindienst, Danila Kocjan in Jelka Hadalin, Rožana Koštial, Pavel Medvešček, Boris Pangerc, Marjan Tomšič, Andreja Žele. V popoldanskem sklopu, ki se začenja ob 15.00, ob uvodno predavanje Silva Faturja posvečeno primorskemu duhovniku in slavistu Tonetu Požarju, osrednje predavanje dr. Marije Stanonik (SAZU Ljubljana) pa pokrajinskim vidikom slovstvene folklore. Posvet bo sklenjen s pogovorom o mestu ljudske književnosti v šolskem delu.
Slovenistični dnevi pa niso le strokovni dogodek, so tudi institucionalizirana oblika strokovnega in človeškega po-
vezovanja slovenistov z obeh strani meje. Priznani so namreč kot strokovno izpopolnjevanje profesorjev slovenščine tako pri Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije kot pri šolskih oblasteh v Italiji in so zaradi tega edinstvena oblika uresničevanja slovenskega kultunega prostora. V Sloveniji so vključeni v Katalog stalnega strokovnega spo-polnjevanja pedagoških delavcev že od vsega začetka, v Italiji pa veljajo za polnopravno izpopolnjevanje profesorjev slovenskih šol šele zadnji dve leti, odkar jim je Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm (letos tudi s posredovanjem Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije) priborilo priznanje italijanskega zavoda za pedagoško izpopolnjevanje IRRSAE.
Majda Kaučič-Baša
VOLILNA KAMPANJA / KANDIDAT CANCIANI V BOLJUNCU
SKR: Poraziti nevarno in agresivno desnico
Komunisti so do volitev politični sopotniki Oljke
Darij Brajnik in Jure Canciani na predsinočnjem shodu SKR v Boljuncu (foto KROMA)
Poraziti vse bolj nevarno in napadalno desnico. To je glavno volilno geslo Stranke komunistične prenove, ki vabi svoje člane in somišljenike, da na večinskih volitvah podprejo kandidate Oljke (Camerinija za senat ter Bobbia oziroma Rumiza za zbornico), za proporčno izvolitev poslanske zbornice pa svojega tržaškega tajnika Giorgia (Jureta) Cancia-nija. Slednji je svoj volilni program predstavil na predsinočnjem zborovanju v domu France Prešeren Boljuncu, ki ga je uvedel domačin Darij Brajnik.
Canciani je bil kritičen do tako imenovane zmerne levice, do Oljke in predvsem do Lamber-ta Dinija, čigar vlada je vse prej kot na strani delavcev in upokojencev. V Italiji kjer se iz dneva
Srečanje Oljke o Trstu in Evropi
V	konferenčni dvorani (Disco verde) železniške postaje bo danes ob 18.uri posvet levosredinske koalicije Oljke na temo "Trst v Evropi". V razpravi, ki jo bo vodil predsednik Združenja tržaških kronistov Giorgio Cesare, bodo sodelovali kandidati Oljke Orazio Bobbio, Fulvio Camerini in Paolo Rumiz ter Sergio Coloni, Miloš Budin, Giuseppe Dell’Acqua, Giorgio Rossetti, Tito Favaretto in Domenico Romeo.
V	soboto pa bo tudi v Trstu "Labour Day“ (Dan posvečen delu), ki ga Prodijevo gibanje priredi po vsej državi. Pobudo bodo predstavili danes ob 11.uri na sedežu tiskovne agencije ANSA.
ANED podpira levo sredino
Združenje nekdanjih deportirancev v nacističnih taboriščih poziva svoje člane in prijatelje, da na volitvah 21.aprila podprejo kandidate, ki se zavzemajo za strpnost, za mir in za sožitje med narodi. Združenje ANED opozarja na nevarnost volilne abstinence in volilne zmage sil, ki nimajo nobenega spoštovanja do republiške ustave in ki jim je tukaj vsakršna demokratična tradicija. Državna ustava je še kako aktualna, zato jo je treba zaščititi tudi s koristno volilno izbiro.
Predstavitev Zelene liste
Evropski poslanec Gianni Tamino je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil Renata Fiorellija, kandidata zelenih za proporčno izvolitev poslanske zbornice. Zelena lista, ki je sestavni del Oljke, je opozorila predvsem na vprašanja zaščite okolja in prevoznega sektorja. S tem v zvezi sta tako Tamino kot Fiorelli, ki je goriški občinski svetovalec, izpostavila velik pomen tako imenovanega Jadranskega koridorja, ki nudi velike in nove možnosti za razvoj in uveljavitev železnic.
Zelena lista nasprotuje uvedbi hitrih železniških povezav, ki bi služile le omejenemu številu potnikov, ampak se zavzema za globalno posodobitev celotnega železniškega ombrežja v Furlaniji-Julijski krajini.
Lista Dini na strani Oljke
Roberto De Gioia, deželni koordinator Liste Dini in predstavnik socialistične stranke SI (Socialisti Italiani), je na včerajšnji novinarski konferenci pozval somišljenike ministrskega predsednika, da podprejo kandidate Oljke. Za proporčno izvolitev zbornice je Lista Dini na strani kandidata Ljudske stranke in Prodijevega gibanja Francesca Russa. De Gioia je bil polemičen do kandidata Kartela svoboščin Roberta Meni e, čigar skrajna stališča prevladujejo v desničarskem zavezništvu.
Drevi shod SKR v Trebčah
Stranka komunistične prenove prireja drevi ob 20.uri v Ljudskem domu v Trebčah srečanje s kandidatom Juretom Cancianijem. Ob 12.45 se bo Canciani srečal z delavci škedenjske železarne, ob 16.40 pa z delavci tovarne Alcatel pred vhodom v obrat v Ul.Montedoro.
v dan veča število milijarderjev in hkrati tudi revežev, je SKP po njegovem edina, ki ščiti interese manj premožnih in družbeno ogroženih slojev. Ne smemo pa pozabiti na vse bolj nevarno Finijevo in Berlusconijevo desnico, za poraziti katero so komunisti sklenili vsedržavni volilni dogovor z levo sredino.
V primeru zmage bi desnica praktično uničila pridobitve socialne države, zato SKP odločno vabi svoje pristaše, da v enomandatnih okrožjih lojalno podprejo kandidate Oljke, saj bi morebitna volilna abstinenca le pomagala Kartelu svoboščin. SKP je torej volilni, ne pa politični sopotnik Oljke in že sedaj napoveduje, da njeni predstavniki ne bodo vstopili v morebitno Prodijevo vlado. V primeru potrebe bodo sicer podprli zaupnico vlado levosredinske koalicije, njeno delo pa bodo ocenjevali na osnovi konkretnih ukrepov in dejanj.
Canciani pričakuje, da bo Oljka v teh dneh, ki nas še ločijo od volitev, opozorila tudi na družbena in gospodarska vprašanja, na katere se, poleg komunistov, od časa do časa spomni le papež. Zavzel se je za dobrosedske odnose in za tvorno sodelovanje s sosednjimi državami, opozoril pa je tudi na številna nerešena vprašanja slovenske manjšine in na pritiske, ki jih je le-ta v zadnjem času deležna predvsem na gospodarskem področju.
JANEZ KOCIJANČIČ V SLOVENSKEM KLUBU
Za korekten odnos matice do manjšine
Predsednik Združene liste socialnih demokratov o trenutnem položaju v Sloveniji
ostali dve stranki koalicije odločili za boleč poseg v strukturo pokojnin, ne da bi za to iskali dogovor z organizacijami upokojencev, kot je zahtevala ZLSD. Kocijančič je podčrtal, da so ceno slovenske tranzicije plačali slovenski delavci, med katerimi so se mnogi znašli na robu socialnih stisk.
Predsednik Združene liste je ocenil, da se bo - stranka na jesenskih volitvah okrepila, obenem pa je izrazil željo, da bi se koalicija levega centra uveljavila tudi na bližnjih parlamentarnih volitvah v Italiji. Janševe socialdemokrate je označil kot stranko skrajne desnice, ki skuša z levimi parolami združiti sile desnice za korenit politični zasuk desno. Da se imenujejo »stranke pomladi«, pa je po Kocijančičevi oceni že kar groteska, saj nimajo nič takega, kar nosi v sebi ta lepi letni čas.
Manjšine je Kocijančič opredelil kot bistven del narodnega telesa, ki se v evropskih procesih postopnega odpravljanja meja nahajajo v posebno občutljivem položaju. Predsednik Združene liste se je zavzel za korekten in konkreten odnos matice, ki ima do manjšine ustavne obveznosti. Nihče iz matice se nima pravice vmešavati v to, kako naj bo manjšina organizirana. Taki koncepti, ki iz matice poskušajo vnašati politične delitve v zamejstvo, pa so škodljivi, sebični in razdiralni, kar z eno besedo pomeni: protiustavni.
Predsednik ZLSD Janez Kocijančič med predavanjem v Slovenskem klubu (KROMA)
Predsednik Združene liste socialnih demokratov Slovenije Janez Kocijančič je v torek zvečer, po srečanju z delegacijo SKGZ in novinarji, predaval v Slovenskem klubu.
Kocijančič je ocenil trenutni položaj Slovenije, orisal je vlogo Združene liste na slovenskem političnem scenariju in govoril tudi o tem, kako bi se morala matica obnašati do manjšine. Po petih letih od osamosvojitve je Slovenija doživela velike in
nagle spremembe, pri čemer je še vedno v teku dograjevanje gospodarskega in družbenega sistema, ki je sposoben integracije s sodobno Evropo. Združena lista je po oceni Kocijančiča dejavno sodelovala pri tem prehodu in bila v duhu vrednot socialne pravičnosti in solidarnosti predvsem pozorna na to, da se ne bi zmanjšala že dosežena raven socialnih pravic. Združena lista je zato januarja letos odpovedala svoje sodelovanje v vladi, ko sta se
Nova terapevtska skupnost za narkomane
V torek, 16. aprila, bodo v Ul. Pindemonte 13, in sicer v poslopju, ki je last Občine Trst, odprli glavni sedež terapevtske skupnosti za narkomane - Fi-nisterre. V njej bo prostora za največ štirinajst zasvojenih z mamili, ki jih bodo skušali spet vključiti v družbeno in delovno življenje s kulturnim izobraževanjem, pa tudi s pomočjo športno-rekreacij-skih dejavnosti.
NA POMORSKI POSTAJI
Odkrili kip Fiorella La Guardia
Bivši dolgoletni newyorški župan je bil po rodu Tržačan
V veži pomorske postaje so včeraj odkrili doprsni bronasti kip nekdanjega newyorškega župana, Fiorella La Guardie. Bil je doma iz Trsta, njegova mati je bila namreč Tržačanka, Irene Luzzato Coen. Slovesnosti se je poleg župana Illyja udeležil tudi italijanski glavni konzul v New Yorku, Franco Mistretta.
Kip so postavili pred pomorsko postajo, od koder so v daljnje dežele s trebuhom za kruhom odšle cele generacije, ne samo Tržačanov. Tudi družina La Guardie je zapustila naše mesto v upanju na boljše življenje. Fiorello je svoje otroštvo preživel v Trstu, župan v New Yorku pa je bil od leta 1933 do 1945 in pravijo, da je bil zelo priljubljen. Kot je povedal konzul Mistretta, je kip darovala družina La Guardie. Ze pred letom dni se je pri njem oglasin Fiorellov sin, veliko mu je bilo do
tega, da bi kip prenesli v Trst, kamor se je oče kot vojak vrnil v prvi svetovni vojni.
Mistretta je še dejal, da je Fiorello imel široko vizijo, Manhattan je s kopnim povezal s 4 predori ter 7 mostovi. S tem je omogočil delo milijonom brezposelnih v New Yorku, saj so bila tedaj leta krize.
Med srečanjem na županstvu je Illy konzulu Mistretti orisal glavne značinosti Trsta (ugoden geo-politični položaj glede na nova tržišča v Vzhodni Evropi, znanstvene ustanove ter kulturno bogastvo, ki bi znalo privabiti turiste). Prav o turizmu je govoril tudi Mistretta, ki je dejal, da se je število ameriških turistov v Italiji zadnja leta podvojilo, tudi zaradi ameriške prisotnosti na Jadranskem morju in na Balkanu: od tega bi lahko imel korist tudi Trst. Srečanja na županstvu so se med drugimi udeležili tudi predsednik ustanove za turistično promocijo Elio Tafaro in člani odbora za »nagrado Barkovlje« (Premio Barcola), ki je zelo aktiven za razvoj odnosov Trst - ZDA (skupaj s predsednikom sta bila tudi Marcella Škabar in Pie-ro Trebiciani).
Na sliki KROMA odkritje doprsnega kipa.
VČERAJ / SPREJEM PRI ILLVJU
Taviani obiskal Rižarno in počastil Paola Retlja
Na pobudo Ljudske stranke je bila sinoči v Palači Diana svečanost v počastitev Paola Retlja, ki je padel v odporniškem gibanju in bil odlikovan z zlato medaljo za vojaško hrabrost. Položitvi venca k spominskemu obeležju je prisostvoval bivši partizan in dosmrtni senator Paolo Emilio Taviani.
Ugledni gost je dopoldne obiskal Zavod združenega sveta v Devinu, kjer je študentom predaval o
Krištofu Kolumbu, in si ogledal muzej odporniškega gibanja v Primčevi vili na Greti, zatem pa se je v tržaški občinski palači sešel z županom Ric-cardom Illyjem, ki mu je izročil zgodovinski pečat mesta (na sliki: foto KROMA). Pred slovesnostjo na Trgu San Giovanni se je poklonil žrtvam Rižarne, po njej pa se je sestal še s predstavniki združenj bivših deportirancev v koncentracijska taborišča.
KRIZA / V PODJETJIH SALDA CAFFE', SALDA CARPENTER1A IN SERMET
GLEDALIŠČE / OD 26. APRILA DO 22. MAJA
Zdaj so brez plače, grozi pa jim odpust
Zahtevajo nujen sestanek z deželnim odbornikom
Tako je bilo med včerajšnjim protestom delavcev podjetij Salda in Sermet (KROMA)
POMOČ DEŽELE
Milijarda lir za Oualicaf
Deželna uprava je odobrila včeraj sklep, da se podjetniškemu konzorciju Qualicaf dodeli nakazilo ene milijarde lir, in to v obliki prispevka za delno finansiranje njegovega razvojnega programa, ki bo terjal investicijo nekaj veC kot dveh milijard. Konzorcij deluje na kavnem področju.
Denar za prispevek bodo črpali iz sklada, ki ga je ministrstvo za industrijo namenilo deželni vladi po zakonu 317/91 o podpiranju tehnoloških inovacij v podjetjih z mešanim (javnim in zasebnim) kapitalom.
VELIKO BESED, MALO DEJANJ h
Deželna vlada za nov polet Tržaškega Uoyda
Deželna vlada je na zadnjem zasedanju obravnavala žgoče vprašanje Tržaškega Lloyda, ki je tesno povezano z usodo drugih plovnih družb pod okriljem državne uprave. Kakor je znano, se že dolgo govori o privatizaciji, a tudi o možnosti njegove spojitve z genovsko družbo Italia. Skratka, veliko besed in premalo dejanj, to pa stopnjuje napetost med uslužbenci.
Deželni upravitelji so zaradi tega izrazili hudo zaskrbljenost in vnovič poudarili pripravljeno-
st, da po svojih močeh in v skladu z lastnimi pristojnostmi dejavno pripomorejo k ponovnemu zagonu nekdaj tako cvetočega podjetja. To seveda pomeni, da je Dežela pripravljena pristopiti k njegovi glavnici preko finančne družbe Friulia.
Problem Tržaškega Lloyda se uokvirja v širši program za preureditev vsega javnega trgovskega ladjevja, ki ga je svojega dne predložil holding Finmare, a ga je oktobra lansko leto senatna komisija za javna dela zavrnila.
Ker že dalj Časa zaman Čakajo na plačo, so ostali včeraj križem rok in se zbrali pred deželnim od-borništvom za industrijo v Ul. Trento. Protest so uprizorili uslužbenci podjetij Salda Caffe (ekspresni aparati za kavo), Salda Carpenteria (tesarstvo) in Sermet (ključavničarstvo); prvi dve sta v Trstu, tretje v TolmeCu, vsa tri pa nadzoruje ena in ista matična družba in zaposlujejo vsega 130 delovnih moCi.
Stavka je odraz šestmesečne finančne krize, v katero so podjetja zašla menda tudi zaradi tega, ker niso prejela obljubljenih kreditov.Pomanjkanj e sredstev onemogoča nabavo surovin, brez katerih ni mogoCe proizvajati, obenem pa neredno plačevanje nameščencev, ki so se teh razmer očitno naveličali.
Pokrajinska tajnika kovinarskih sindikatov FIOM-CGIL Bruno Ga-lante in FIM-CISL Um-berto Miniussi sta to jasno povedala direktorju omenjenega odborništva dr. Calandri, ki ju je sprejel skupaj z nekaterimi predstavniki tovarniških svetov med demonstracijo. Hkrati sta zahtevala Čimprejšnji sestanek z vodjo resorja, vsekakor najpozneje v ponedeljek. »Gez deset dni bo namreč že prepozno,« je poudaril Ga-lante novinarjem, »kajti brez takojšnje pomoCi bodo ostali delavci na cesti.« »Kovinsko-mehanska industrija na Tržaškem ni bila še nikoli na tako nizki ravni kot zdaj,« je pribil Miniussi.
Kvaliteten spored prvega festivala sodobne dramatike
Za obdobje od 26. aprila do 22. maja je deželno Stalno gledališče pripravilo prvi festival sodobne dramatike, za katerega si pnreditelji nadejajo, da bo postal tradicionalni odmevni dogodek v Trstu, ki velja za najbolj »gledališko« italijansko mesto. Kot sta na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci poudarila predsednik in umetniški vodja Roberto Damiani in Antonia Calenda, je uresničitev zajetne pobude omogočil prispevek Trgovinske zbornice in Fundacije Tržaške hranilnice, saj se festival vključuje med alternativne gospodarske možnosti, ki jih nudi takoimenovani kulturni turizem s ponudbo, ki naj bi pritegnila tudi občinstvo bližnjih srednjeevropskih dežel, pa čeprav je ponudba izključno v ita-lijanskem jeziku.
Spored predvideva izredno veliko prireditev, ki bodo v različnih tržaških dvoranah, tudi v Kulturnem domu. Veliko prostora bo odmerjenega zlasti mladim, bolj ali manj uveljavljenim avtorjem: omenimo naj le dela Stanca di guerra Alessandra Banica s priljubljeno Leih Costa, 11 maresciallo But-terfly Roberta Cavosija, Maria Stuarda Dacie Ma-raini v postavitvi Italijanske drame z Reke. Precej pozornosti bo posvečeno tudi tržaškim avtorjem, kot so, denimo, Claudio Ma-gris z Illazioni di una scia-bola, a tudi mladi, še neznani pisci: Enrico Lutt-man, Enrico Protti, Ro-dolfo Fellini. V pobudi sodeluje tudi Slovensko stalno gledališče s predstavo Izpraznjeno vrni! Maurizia Costama.
Gledališko ponudbo dopolnjujeta letni posvet Inš-
tituta za italijansko dramatiko in režijskemu delu posvečen posvet.
Med najbolj odmevnimi predstavami bodo vsekakor Rabelais s Paolom Rossijem, Vajont z Marcom Paolinijem o trgediji, ki je ponoči 9. oktobra 1963 v petih minutah izbrisala s površja zemlje pet vasi, in seveda Pasolinijeva I Turcs tal Friul v režiji Elia De Ca-pitanija, poleg prestižne Donna di dolori v režiji Lu-ca Ronconija, ki pa bo na sporedu teden pred začetkom festivala samega.
Spored prireditve je izčrpno predstavil umetniški vodja deželenga Stalnega gledališča Antonio Calenda, ki je na koncu posega za hip opustil diplomatsko uglajenost in polemično odgovoril na kritike dnevnika II Piccolo, saj po Calendovem mnenju ni v oporo mestnemu gledališču, (hov)
NOVICE
VČERAJ ZJUTRAJ SO STEKLA DELA
S SILO TRGALA TORBICE
Jutri redni občni zbor Društvene gostilne Prosek
Jutri se bodo na rednem občnem zboru zbrali Člani Društvene gostilne Prosek, katerim bo upravni odbor podal letno poročilo in predložil bilanco za poslovno leto 1995. Po poročilu nadzornega odbora bodo elani izvolili sedemčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor, ki bosta za dva, oziroma tri leta skrbela za redno delovanje tega pomembnega proseškega gostinskega obrata, ki je lani slavil 90-letnico delovanja, (b-r.)
V	Aristonu »Jack Frusciante«
V	kinu Ariston bodo jutri predvajali film Enze Negroni »Jack Frusciante e uscito dal gruppo«, za to priložnost pa bodo študentom in najstnikom za petkove in sobotne predstave nudili posebne popuste, ki bodo na razpolago pri blagajni kinodvorane.
Zažgali motorno kolo
Neznanci so predsinoCnjim nekaj pred 23. uro na Trgu Tor Cucherna zažgali motorno kolo znamke kimko, last 32-letne Manuele Esposito, ki prebiva na trgu. Policija ne izključuje možnosti, da je šlo za ustrahovanje ali maščevanje tamkajšnjega mikrokriminala. Espositova naj bi bila namreč tudi vpletena v tamkajšnje okolje.
Kradla v kamperju
Policijska izvidnica je zalotila 33-letno Manuelo Millo prav v trenutku, ko je kradla v nekem kamperju z nemško registrsko tablico. Kamper je bil parkiran v Istrski ulici, Manuelova pa je s silo odprla vrata in vdrla vanj.
Razširitev pokopališča v Mačkoljah
De/a bi se morala zaključiti v roku petih mesecev
Dela za razširitev pokopališča v rajšnjemu uradnemu začetku del (na Mačkoljah so končno stekla. Zaključe- sliki KROMA) so prisostvovali župan na naj bi bila že v roku petih mesecev, prof. Boris Pengerc, glavni občinski predvidena skupna investicija pa tajnik dr. Casomiro Gibi, načrtovalec znaša 555 milijonov lir. Dela bo opra- in vodja del inž. Iztok Smotlak in vilo podjetje geom. Idle Tul. VCe- vodja podjetja.
Mladeniča osumljena kar 117 napadov na ženske
Od julija do novembra lani naj bi bila zakrivila kar 117(!) nasilnih tatvin (tako imenovani »scippi«). Številka zbuja začudenje, saj je izredno visoka, vendar so jo preiskovalci dobro preverili. Vse se je dogajalo okrog področja San Vita in Carbole, kjer je bil očitno »delokrog« 21-letnih Robyja Indelicata iz Ul. Čampi Elisi 4 in prav toliko starega Floriana Pi-scionerija iz Ul. Grego 46. Oba sta sedaj za zapahi, prijeli so ju policaji in karabinjerji, potem ko je nalog za njuno aretacijo izdala sodnica za predhodne preiskave pri preturi Anna Fa-nelli na zahtevo javnega tožilca Santacatterine.
Preiskovalci so sestavili zelo podrobno poročilo, iz katerega je izhajala omenjena številka, žrtve pa so bUe osamljene ženske, katerim so torbice s silo iztrgali iz rok, tako da so se nekatere tudi poškodovale. Sodnim oblastem so mladeniča prijavih že decembra: takoj v začetku je Indelicato priz-
nal 35 primerov, Piscioneri nadaljnjih 15, za druge naj bi bil kriv mladoletni Mi-chele V.
Dejansko je šlo za manjšo tolpo mladih, ki so do denarja prihajali s tatvinami, v glavnem jim je služil za nakupovanje mamil: v skupini sta izstopala prav Indelicato in Piscioneri, ki sta se pri svoji »dejavnosti« posluževala lastnih kot tudi ukradenih motornih koles.
Med hišnimi preiskavami je policija zaplenila nekaj oblek in motornih koles. Preiskovalci so si pomagali tudi z računalnikom, v katerem imajo .zbrane vse podatke o kaznivih dejanjih: pri nasilnih tatvinah od julija do novembra so ugotovili nekatere podobnosti in druge elemente, iz katerih so prišli do zaključka, da so za 117 od skupno 130 primerov, ki so MU v tistem obdobju prijavljeni, krive iste osebe. Velja povedati, da je bilo podobnih primerov pred in po omenjenem obdobju v Trstu izredno malo.

r-jOPČINE / JUTRI ODPRTJE RAZSTAVEh
Akvarelist Marjan Miklavec razstavlja v Prosvetnem domu
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi na prikaz znamenitosti ledene celine
MED PINGVINI ANTARTIKE
Svoje d/ase in videofilme bo pokazal
Franco Bersan
danes, 11. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani,Ul. sv. Frančiška 20.
Jutri bo v Prosvetnem domu na Opčinah na pobudo domačega KD Tabor odprtje razstave sežanskega slikarja akvare-lista Marjana Miklavca. Ce povzamemo nekaj misli iz predstavitve Polone Skodič, lahko govorimo o strnjenem in plodnejšem slikarskem opusu Marjana Miklavca za obdobje zadnjih desetih let, čeravno je z likovno umetnostjo in slikarstvom povezan že zelo dolgo. Svojo ustvarjalno pot je sicer začel kot samorastnik, a je vselej posvečal veliko pozornosti tudi Studijskemu in raziskovalnemu delu na tem področju. Velika navezanost na rodno kraSko pokrajino se v njegovih delih zrcali že od samega začetka. Ta slikovita pokrajina je gotovo pogojevala tudi vedno navzočo in izzivalno slikarsko ustvarjalnost, saj je Marjan Miklavec eden izmed mnogih likovnikov, ki živijo in delujejo na Krasu. V njegovi občutljivi slikarski duši Kras živi kot lep in ne zapuščen spomin, Kot dežela spreminjajočih se motivov, kot paleta, ki vedno znova pričara svojsko, poetično razpoloženje. Za svojo pripoved je načeloma izbral akvarelne barve, ker odgovarjajo njegovim doživetjem in te-
matiki pokrajine. Ta slikarska tehnika nudi veliko izraznih možnosti:	prosojnost,
svežino, itiehkobo, jasnost barv in spontanost, ki se prelijejo v vznemirljivo in živahno pripoved. To je izziv, kajti prav tisto, kar je videti tako preprosto - lahkotnost, prelivanje - prav to zahteva veliko truda, znanja in vaje, pa naj gre za hitro slikanje na prostem, s skicirko ali bolj poglobljeno in dovršeno v domačem ateljeju. Miklavec v svojih izbranih krajinah odgovarja občutkom in impresijam. Vsak izbrani motiv ima v neprestani izmenjavi svetlobe in sence lahko na stotine podob in Miklavec jih je uspel ujeti že veliko v svojih akvarelih. Slogovno bi ga lahko umestili v okvire poetičnega realizma, včasih v nostalgični a neposredno občuteni barvitosti, ki jo poudarja pomirjujoča svetloba. Slikar je imel več samostojnih razstav in je sodeloval na Številnih skupinskih razstavah. Prejel je mnogo nagrad in priznanj Sirom Slovenije. Večer bo popestrila s svojim petjem moška pevska skupina mešanega zbora Primorsko iz Mačkolj pod vodstvom zborovodje Toneta Baloha. Prisrčno vabljeni. (-h-)
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
11.	aprila 1996
STANE
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.46 - Dolžina dneva 13.19 - Luna vzide ob 2.29 in zatone ob 12.35.
Jutri, PETEK,
12.	aprila 1996
ŽENO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,2 stopinje, zračni tlak 1019,9 mb, ustaljen, veter 16 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 34-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lorenzo Velišček, Daniel Bubnich, Valeria carere, Isabella Mor-gera.
UMRLI SO:67-letni Luigi Brucoli, 86-letna Maria Ca-rone, 86-letna Elisabetta Co-nelli, 86-letni Ambrogio Ri-gamonti, 91-letna Giuseppi-na Leghissa, 87-letna Fortu-nata Carosio, 61-letni Setti-mio Luconi, 91-letna Maria Succi, 81-letna Francesca Ceglar, 75-letni Silvano Detela, 86-letni Pasquale Ster-nar, 80-letna Valeria Persi-novic.
□ LEKARNE
Od TORKA, 9., do SOBOTE,
13.	aprila 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije.
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14 (tel. 631661).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Danes in jutri dvorana rezervirana. V soboto, 13. t.m., 15.00, 18.20, 21.45 »Casino«, r. Martin Scorsese, i. Sharon Stone, Robert De Niro, Joe Pešci, porepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Toy Story«, prod. Walt Disney.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La triade di Shangai«, r. Zhang Yimou.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.50, 21.45 »Brave Heart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson.
NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »City Hall«, i. Al Pacino, Bridget Fonda.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Dead man vvalking - Condannato a morte«, r. Tim Robbins, i. Susan Sarandon, Sean Penn.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »II po-stino«, i. Massimo Troisi, Maria Grazia Cucinotta.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Von Masoch e la terza donna«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 19.45, 22.10 »Ragione e sentimen-to«, i. Emma Thompsom, Hugh Grant. Zadnji dan.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Via da Las Vegas«, r. Mike Figgis, i. Nicholas Gage, Elisabeth Shue.
LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Guantalamera«.
a PRIREDITVE
Otroški pevski zbor Slovenski šopek iz Mačkolj vabi, ob 25-letnici delovanja, na slovesnost , ki bo v nedeljo, 14. aprila t.L, ob
18.00	uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 priredi v soboto, 13. t.m., ob 20.30, veseloigro v dveh dejanjih "Ta preljepa spomladanska ljubezen” gostovanje dramske skupine KD Slovenec iz Boršta in nastop pevskega zbora Slovenec-Slavec iz Boršta in Ricmanj.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Od 12. do 22. t. m. razstavlja akvarele MARJAN MIKLAVEC. Otvoritev razstave jutri, 12. t. m., ob 20.30. Predstavitev Polona Skodič. Sodeluje: MPZ, MePZ Primorsko - Mačkolje, dirigent Tone Baloh. Vabljeni! Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure.
SKD PRIMOREC -Trebče gostuje jutri, 12. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu gledališko skupino SKD Tabor - Opčine z de-' lom VAJE V SLOGU. Režija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklaučič. Vabljeni!
V PIVNICI III. Genera-zione v Boljuncu bojutri in 26 t. m. koncert s skupino Bakala Blues Band ter v petek, 26. t. m. s kupino Sun Rise.
ŽUPNIJA SVETEGA JERNEJA AP. - Opčine in Slovenska prosveta - Trst prirejata na Belo nedeljo,
14.	t. m., ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT velikonočnih pesmi akademskega pevskega zbora sv. Cecilija iz Ljubljane. Zborovodja: Barbara Vodnik, orgle: Edvard Popit. Prisrčno vabljeni!
M_____________IZLETI
SK BRDINA organizira v nedeljo, 14. t. m. avtobusni izlet in društveno tekmo na Voglu. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul.131 na Opčinah danes, od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859, 299573.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Begunje 17. aprila. Informacije vsak dan na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360324.
□ OBVESTILA
DANES, četrtek, 11. aprila, od 15. do 16.30 se prične v Centru za mental-
no zdravje pri Domju tečaj o vlogi in uporabi zdravilnih Zelišč. Tečaj bo vodila Christel Garassich, diplomirana na univerzi v Urbi-nu. Informacije v Centru, Ul. Morpurgo 7, tel. 281402, 281274.
SEKCIJA VZPI - ANPI Prosek - Kontovel vabi svoje člane na sekcijski kongres, ki bo v soboto, 13. t.m., ob 15. uri v SosCevi hiši. Zaradi važnosti sreča-na pričakujemo gotovo udeležbo.
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKE-GA PREMOŽENJA - Prosek vabi vse domače orgnizacije, društva in vaščane na sestanek, ki bo v ponedeljek, 15. t.m., ob 20. uri, v kulturnem domu na Proseku. Na sestanku bo odbor poročal o opravljenem delu in o volitvah za obnovitev jusarskih odborov, ki bodo v nedeljo, 26. maja 1996.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 15. aprila, na podelitev literarne nagrade Vstajenje nagrajencema dr. Jožetu Velikonji in dr. Radu Lenčku. Podelitev bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PODARIM ljubitelju živali psa križane pasme. Tel. št. 54397.
DVE rabljeni knjižni polici bele barve mer 180x270x38 prodam po ugodni ceni. Tel. št. 54390-575145.
PRODAM jahalno sedlo primerno za hipoterapijo prizadetih. Tel. št. 040/225468 ob uri kosila.
15.000	lir kv. m za vedno tvoja zemlja na Krasu. Tel. št. 0336/526389.
V	PODZEMNEM PARKIRIŠČU pred sodno palačo v Trstu dajem v najem parkirni prostor za dva avtomobila. Telefon 213420.
PRODAM nezazidljivo zemljišče približno 1.600 kv. m na Repentabru pri cesti. Tel. št. 040/327323 po 19. uri.
PRODAM kosilnico Olimpia dizel z vozičkom, v dobrem stanju. Tel. št. 040/216940.
PRODAM land rover Diskoven letnik 1990 v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 0481/419946.
PRODAM čoln znamke Elan Fischer dolžina 4,50, motor Johnon 25 k.s.s prikolico. Tel. v večernih urah na št. 0481/419946.
OPEL CORSA 1:4 Svving, črne barve, letnik 1993, s katalizatorjem prodam. Telefon 229283.
DAJEMO v najem opremljeno stanovanje ne-rezidentom v Dolini. Tel. št. 228390.
PALAČE HOTEL najame vilo v okolici Vrha - Doberdoba ali Steverjana. Ponudbe poslati na Palače Hotel, Corso Italia 63, Gorica.
V	NAJEM oddam trosob-no stanovanje v Gorici. Interesenti naj ponudbe in naslov pošljejo v zaprti ovojnici v upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica s pripisom “Trosobno stanovanje".
22-LETNA - knjigo-vodkinja z izkušnjo v uradniškem delu išče zaposlitev. Dobro znanje tujih jezikov, vešča rabe računalnika. Tel. št. 040/220423.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-Ul. Voldirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
UNIVERZITETNA študentka nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. St. 231864.
OSMICO ima Stubelj v Sempolaju.
OSMICO je odprl Boris Škrk, Praprot 20.
OSMICO ima odprto v Slivnem Frandoli. Toči odlično belo in črno vino.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto v sredo in četrtek.
OSMICO je odprl Alojz Milič, Repen 49
MILIC v Zagradcu ima odprt agriturizem do nedelje, 14. t. m .Tel. št. 229383 - zaprto ob četrtkih.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
PRISPEVKI
Ob priliki velikonočnih praznikov se starši Davida Battigellija spomnijo na predragega sina in darujejo
50.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. sestrično Maro Blažina daruje Marija Blazina - Cibic 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob prili obiska daruje N.N. 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Tov. Dušan Košuta in družina daruje 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na pok. borce in prijatelje Ljubota Grilanca in Stojana-Ernesta Mahniča daruje soborec Alojz
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Za združenje »Starši skupaj » daruje Marina Merlak
90.000	lir.
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Zorko Tavčar
kapetan dolge plovbe
Od pokojnika se bomo poslovili v Trstu, v soboto, 13. t.m., ob 10.30 v cerkvi v Rossettijevi ulici. Pogreb bo istega dne ob 15. uri na pokopališču v Piranu.
Ostal bo v našem trajnem spominu.
Za njim žalujejo žena Ana, otroka Jadranka in Goran ter vnuki Devan,
Dagmar in Barbara.
Trst, Piran, Dutovlje, 11. 4. 1996
Ob bridki izgubi dragega brata Zorota žalujejo
sestra in nečaki z družinami.
Uslužbenci Pomorske Agencije Mediterranea Srl, se klanjanje spominu Kapt.
ZORKA TAVČARJA, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika agencije ter izrekajo svojcem iskreno sožalje.
Ob izgubi dragega očeta izrekamo Jadranki Tavčar in družini občuteno sožalje
direkcija in delovni kolegi Tržaške kreditne banke.
Ob izgubi dragega očeta izrekata Jadranki in svojcem občuteno sožalje
Sandra in Vanja z družinama
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša ljubljena žena in mama
Valeria Persinovic por. Zuccoli
Pogreb bo v soboto, 13. aprila, ob 12. uri iz mrtvašnice v ulici Costalun-ga v cerkev na Prosek.
Žalujoči: mož Pepi, hčerki, sestra, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo.
Prosek, 11. aprila 1996
(Pogrebno podjetje Ul. Torrebianca 34)
t
Zapustil nas je naš dragi
Giovanni
Pecikar
Pogreb bo jutri, 12. aprila, ob 11. uri v devinski cerkvi.
Žalostno vest sporočajo sin Silvio z ženo Paolo, vnukinji Sabrina in Vera, svak Bruno in svakina Silvana.
Trst, 11. aprila 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi drage gospe Jožice Susič izreka gospe Lučki Peterlin in družini Susič ter svojcem
iskreno sožalje Cerkveni pevski zbor sv. Jernej - Opčine.
Ob težki izgubi drage mame izreka občuteno sožalje svojemu članu Emidiju Susiču
Zadruga Slovenski dom.
Družini Susič ob izgubi drage mame in none izrekajo iskreno sožalje
člani Slovenskega kulturnega kluba
Uprava, uredništvo in uslužbenci Primorskega dnevnika izrekajo iskreno sožalje svojcem ob prerani izgubi Nade Tavčar, dolgoletne raz-našalke.
Doberdobska sekcija DSL Jože Srebrnič se klanja preminuli tov. Jelki Grbec. Spomin nate in na tvoje delo v korist levici in manjšini bo vedno ostal živ med nami kot neizbrisen zgled požrtvovalnosti in prizadevnosti.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
Vaje v slogu jutri v Trebčah
Jutri se ponovno ponuja priložnost, da si ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah na povabilo SKD Primorec ogledamo predstavo gledališke skupine SKD Tabor z Opčin Vaje v slogu. Svetovno znano delo francoskega pisatelja Ray-monda Queneauja je režiserka Edita Frančeškin postavila v domišljen dramaturški okvir političnega kabareta s sočno preprosto a duhovitostjo, v katerem je prišla do izraza vsa kreativnost in neobremenjenost mladih igralcev. Neobičajnost vsebine primerno poudarja izvirna glasba Nevia Miklavčiča s songi Edite Frančeškin, ki odrsko dogajanje povezuje v homogeno celoto. V nedeljo, 14. aprila, bo skupina gost PD Standrež, naslednji teden pa se bo predstavila v Ilirski Bistrici in nato že tretjič v Izoli.
Glede na dejstvo, da je delo povsod sprejeto z odobravanjem in da se ga skupina še vedno ni naveličala, predvidevamo, da se bodo replike vrstile vse do jeseni, ko se bo skupina predstavila z novim delom, (-h-)
V	nedeljo v okviru Odprte meje tudi predstavitev knjige o parkih in degustacija olivnega olja
V	okviru tradicionalne Odprte meje bo v nedeljo ob 10.30 v gledališču Prešeren na pobudo Krožka istro-beneške kulture Istria in pod pokroviteljstvom Občine Dolina bivši predsednik krožka Marino Vocci predstavil knjigo Kivija Doriga z naslovom »Od Cresa do Krasa« in s podnaslovom »park mita, zgodovine, tradicij, stvarnosti in razmišljanj o bodočnosti«. Po predstavitvi bo izvedenec in pridelovalec olja inž. Francesco Rosati, član Mednarodnega gibanja za kulturo olivnega olja, predstavil in vodil degustacijo olja, ki ga pridelujejo na Cresu, v Vodnjanu, Brtonigli, Bujah in Dolini. Pa Se pomembno opozorilo prirediteljev: udeleženci degustacije vsaj eno uro prej ne bodo smeli kaditi, užiti hrano ali kavo, uporabljati rdečila in parfume ter žvečiti gumij ali jesti bonbone, pa tudi prehlajeni ne bodo smeli biti. Sledila bo zakuska z namazi polenovk, ki jih bodo pripravili z različnimi olivnimi olji.
Jure Canciani (SKP) nocoj v Gradišču
Kandidat SKP za poslansko zbornico (proporCna glasovnica) Jure Canciani bo nocoj ob 20.30 obrazložil svoj program v Ljudskem domu v Gradišču ob SoCi. Med temeljnimi točkami Cancianijevega programa so boj proti brezposelnosti, pomoč manj premožnim slojem, zdravstvo, decentralizacija oblasti od države na dežele, obramba javnega šosltva, obdavčenje finančnih rent in fiskalna razbremenitev dohodkov od dela, obramba temeljnih načel ustave.
Koglot o poštnih pošiljkah
Kandidat Severne fige za senat Milan Koglot je včeraj obtožil postno upravo, da ravna nekorektno v odnosu do uporabnikov. Razlog je podražitev poštnin za nekatere tiskovine od 90 na 425 lir. Ukrep, ugotavlja kandidat, ne bo veliko koristil poštni upravi, pač pa bo občutno oškodoval periodična glasila in društva, ki se poslužujejo teh storitev.
Prestamburgo: bočnost Goriške je v mednarodnem odpiranju
Kandidat Oljke za poslansko zbornico prof. Mario Prestamburgo je na srečanju z volilci v Tržiču govoril o mednarodni vlogi goriške pokrajine s posebnim ozirom na prometne infrastrukture. Pristanišče, letališče v Ronkah in goriški avtoporto so jedro zanimive ponudbe, s katero lahko to področje postane pomembno vozlišče na oseh sever-jug in vzhod-zahod. A to še ni dovolj: potrebna je realizacija sodobnih avtocestnih zvez, povezava z železniškim vozlom v Cervinjanu in nova politika odprtosti do sosedov.
Bratina na deželni televiziji
Deželni TV dnevnik na 3. mreži RAI bo danes ob 14. uri oddajal prispevek o volilni kampanji senatorja Darka Bratine, ki ponovno kandidira na listi Oljke. Bratina bo predstavil programe zavezništva in nekatere specifične točke o goriški in deželni stvarnosti.
Kandidata Oljke v Števerjanu
Kampanja kandidatov Oljke ne pozna premora. Sen. Darko Bratina in prof. Mario Prestamburgo se bosta danes ob 18. uri udeležila tribune s kandidati, ki jo v For-mentinijevem gradu v Števerjanu prireja združenje vo-lilk Ande. Kandidata Oljke bosta ob 20. uri srečala vo-lilce v Slovrencu, ob 21. pav Koprivnem.
Volilna srečanja Pola svoboščin
Dokaj aktivna sta tudi kandidata Pola svoboščin Mi-chele Luise in Ettore Romoh. Slednji bo nocoj ob 20.30 srečal trgovce in obrtnike v Tržiču, Luise pa bo jutri ob 11. uri v tržiškem Palavenetu skupaj z drugimi kandidati za poslansko zbornico sodeloval na srečanju s predstavniki odbora “No terminal”.
Sen. Dujany jutri v Gorici na povabilo Slovenske skupnosti
Volilno srečanje prireja jutri tudi Slovenska skupnost, ki bo imela v gosteh manjšinskega senatorja iz Doline Aoste Cesareja Dujanyja. Ob 17.15 se bo Dujany na sedežu SSk v Gorici srečal s senatorjem Darkom Bratino.
NOVICE
V	rajonskem svetu v Štandrežu razprava o širjenju avtoporta
V	Štandrežu bo nocoj ob 20.30 na sedežu v Ul. sv. Mihaela 153 seja rajonskega sveta. Med drugimi točkami na dnevnem redu je tudi pomembna razprava o mnenju glede načrta o širjenju avtoporta na območju Jeremitišča, kjer naj bi v kratkem stekel postopek za realizacijo tretjega sklopa tovornega postajališča in povezanih infrastruktur.
Knjiga o msgr. L Fogarju
V	predavalnici Univerze v Ul. Alviano bodo jutri ob 17.30 predstavili monografijo Guida Botterija o liku msgr. Luigija Fogarja. Poleg avtorja bodo knjigo o nekdanjem goriškem škofu, ki se je zoperstavil fašistični raznarodovalni politiki, predstavili msgr. Eugenio Ravegnani, škof v Vittorio Venetu, prof. Luigi Tavano in prof. Tomaž Simčič.
Diapozitivi o slovenski odpravi
Na sedežu planinskega društva CAI v Ul. Rossini 13 v Gorici bo nocoj ob 20.30 predvajanje približno 200 diapozitivov o slovenski odpravi na Kitajskem lansko pomlad. Komentiral jih bo geolog dr. Franc Malekar, ki se je udeležil odprave po predelih Kitajske ob meji z Vietnamom.
Otvoritev grajskega parka
Danes ob 17. uri bodo v Gorici otvorili park na vzhodnem pobočju grajskega griča in pešpot, ki iz Ul. Giustiniani pelje do grajskega obzidja. Občinska uprava upa, da bo s tem še bolj ovrednotila grad kot kulturno in izletniško točko. Grad in razstavo Gorica skozi čas si je v tednu ob veliki noči ogledalo 4.500 obiskovalcev (večinoma iz goriške in videmske pokrajine). Skupno število obiskovalcev zanimive zgodovinske razstave je tako preseglo 10 tisoč.
ZDRAVSTVO / ŽUPAN IN SINDIKATI
Barotti naj umakne svoj enoletni načrt
Sindikati zahtevajo nov načrt, kjer naj razporejanje oddelkov ne bo v škodo Gorice
Zaskrbljenost zaradi nevarnosti novega kle-stenja in zapiranja oddelkov v goriški splošni bolnišnici je bila včeraj povod za srečanje med goriškim Zupanom Va-lentijem in sindikati zdravnikov ter osebja v zdravstvu. Navzoča sta bila Giuliano Bon in Vittorio Brancati za zveze Cgil, Cisl in Uil ter predstavniki sindikatov zdravnikov Anaao, Anpo in Cimo.
Najnovejši razlogi za zaskrbljenost izvirajo iz predvidevanj, ki jih vsebuje enoletni načrt vodstva Goriškega zdravstvenega podjetja, po katerih preti Gorici ukinitev patološke službe in njena preselitev v Tržič. Zdravniki nadalje opozarjajo na nevarnost krčenja medicinskih oddelkov in izgube diabetoloških in nefro-loških storitev v Gorici.
Na včerajšnjem sestanku so vsi sodelujoči soglašali v oceni, da so opredelitve vodstva javnega zdravstvenega podjetja zelo nevarne za obstoj goriške bolnišnice. Razdeljevanje posameznih oddelkov in služb med goriškim in trziškim delom “enotne pokrajinske bolnišnice” je namreč dokaj zmedeno, neutemeljeno in nefunkcionalno. Namesto potrebne reorganizacije obetajo te izbire še večjo zmešnjavo, katere neizbežna posledica bo dodatna okrnitev javnih zdravstvenih struktur v Gorici in najbrž tudi v Tržiču.
S sestanka je izšla skupna ugotovitev, da je
enotna bolnišnica z ločenima enotama v Gorici in Tržiču sicer pravilna izbira, da pa je treba pri reorganizaciji težiti po tem, da bi z usklajevanjem in reorganizacijo izboljšali raven storitev. Sedanje enostranske izbire vodstva podjetja gredo v nasprotno smer. Zato bodo sindikati zahtevali čimprejšnje pogajanje z upraviteljem dr. Barattijem za temeljito revizijo sedanjega načrta.
Poleg navedenih vsebinskih aspektov zdravstvene oskrbe so se na sestanku- dotaknili tudi vprašanja sedeža goriške splošne bolnišnice, saj večja ali manjša primernost strukture neizbežno
pogojuje kakovost zdravstvenih služb. Vsi so soglašali, da je selitev v bolnico Janeza od Boga odpisana, ker bi ta rešitev bila anahronistična, prav tako pa so zavrnili tudi logiko zasilnega krpanja sedanjega poslopja v Ul. Veneto. Gorica potrebuje sodobno in funkcionalno urejeno, dasi-ravno nekoliko manjšo bolnišnico. Ravnatelju Zdravstvenega podjetja bodo zato predlagali, naj se odločneje zavzame v tej smeri in naj naredi čimprej vse potrebne korake, da se Gorici zagotovi novo bolnišnično poslopje na območju sedanjega kompleksa splošne bolnišnice.
PRIMORSKA POJE
Koncert v Sovodnjah
Nastopilo bo šest pevskih zborov
Zveza slovenskih kulturnih društev, v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov Primorske in s kulturnim društvom Sovodnje, priredi jutri, 12. aprila, v Kulturnem domu v Sovodnjah, s pričetkom ob 20.30, koncert v sklopu revije "Primorska poje”.
Letošnja že sedemindvajseta izvedba priljubljene in množične pevske revije se z naglimi koraki bliža k svojemu zaključku, saj se je od 9. marca do danes zvrstilo na primorskih tleh že osemnajst koncertov, na katerih je skupno nastopilo 105 pevskih zborov z obeh strani meje.
Na jutrišnjem koncertu v Sovodnjah bo sodelovalo šest zborov in sicer: mešani pevski zbor društva upokojencev iz Kopra, dekliški zbor Grlica iz Budanj, moški zbor Pergula iz Svetega Petra, moški zbor Kazimir Nanut iz Kanala, moški zbor Igo Gruden iz Nabrežine in mešani pevski zbor Maestral iz Kopra. Ljubitelji slovenske pesmi in zborovske glasbe so še posebej vabljeni, da prisluhnejo koncertu.
NORE KRAVE
Nov odnos do živali je v interesu človeka
Tako evroposlanec Zelenih G. Temino
Nore krave, polemike o cirkusu brez živali, zdravje človeka. Kaj povezuje te aktualne probleme, ki polnijo časopisne kronike? O tem je včeraj v Gorici govoril evropski poslanec Zelenih sicer pa biolog na Univerzi v Padovi Gianni Tamino. Gosta je predstavil kandidat na listi smejočega se sonca za poslansko zbornico Renato Fiorelli.
Tamino je problem uokviril v evropsko dimenzijo, kjer so živali po 43. členu ustanovnega sporazuma EGS obravnavane kot proizvodna sredstva in torej kot blago. To dopušča špekulacije, ki so z intenzivno rejo goveda privedle do nove, prej skoraj neznane bolezni norih krav, ki danes ogroža tudi človeka. Problem je nastal, ker se zaradi dobička ne spoštujejo naravni biološki procesi: krave so obolele, ker so jih namesto s krmo hranili z moko živalskega izvora in jih tako okužili. Danes se je pojavila panika glede govedine, toda podobno velja za pe-rutninio in druge živali. Zeleni zato predlagajo, naj se živali obravnavajo kot živa bitja in to na vseh področjih, od živinoreje do cirkusov. Za tak odnos se je soglasno zavzel evropski parlament, vnesli pa naj bi ga v novi sporazum med članicami Evropske unije. Navsezadnje je to v interesu človeka, ki je tudi sam eno od živih bitij in se mu posiljevanje bioloških ritmov prej ali slej maščuje, kot žal dokazuje dogajanje današnjih dni.
GLASBA / NATEČAJ MARCOSIG
Čelisti opravili svoje
Še eno prvo mesto Sloveniji, eno pa Hrvaški
Na mednarodnem glasbenem natečaju A. Marco-sig, ki se nadaljuje v Fogarjevem avditoriju z nastopi mladih violinistov iz glasbenih šol z območja Alpe Jadran, so predsinoči razglasili zmagovalce v zadnjih dveh starostnih skupinah tekmovcanja za violončeliste. Med gojenci do 18. leta starosti je prvo nagrado prejel 16-letni Gal Faganel, ki je s tem priboril Sloveniji že tretjo prvo nagrado na letošnjem tekmovanju. Druge nagrade žirija ni podelila, tretje mesto pa si delita 18-letni Maiken Beer iz Štajerske (Avstrija) in 16-letni Jasen Chelfi iz Hrvaške.
V zadnji starostni skupini (do 24. leta) je prvo nagrado prejeli 22-letni Krešimir Lazar (Hrvaška), drugo in tretjo pa 20-letna Maramo Sasaki in Simone Tieppo, oba kot predstavnika Veneta.
V	Štandrežu v soboto izbira najboljše domače salame
V	Štandrežu prirejajo v soboto, 13. t.m., tekmovanje za izbiro najboljše domače salame. Na razliko od prejšnjih let bo tokrat tekmovanje v soboto, ker pričakujejo na tak način še večjo udeležbo iz vseh bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev na obeh straneh meje. Tekmovanje, ki je letos prišlo že do 11. izvedbe, se bo začelo ob 17. uri v domu Andreja Budala, ko bo strokovna žirija začela z ocenjevanjem videza, vonja in okusa salam. Ob 19. uri napovedujejo nagrajevanje in množično pokušnjo salam, ki jih bodo ponujali vsem navzočim. Za zmagovalce so predvideni pokali in druga priznanja. Kdor želi sodelovati, naj se javi in do 12. ure v soboto pri Lojzku Pašku-linu ali Davorinu Marvinu v Štandrežu.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
Lojzka Bratuž
Gorica v slovenski književnosti
Knjiga se uvršča med pobude ob tisočletnici prve omembe Gorice v pisnih virih.
PREDSTAVITEV bo danes, 11. aprila 1996, ob 17.30 v dvorani Pokrajinskega muzeja na Goriškem gradu.
Delo bosta predstavila prof. Marija Ceščut in dr. Branko Marušič.
Sodelujeta: Fanika Klanjšček in Jan Leopoli.
Vabljeni.
S. K. D. HRAST - DOBERDOB vabi na tradicionalni
Praznik Pomladi
Petek 12. aprila 1996 ob 21. uri: tekmovanje v BR1ŠKOU gastronomske nagrade ob 21. uri: ples z ansamblom JUKE BON
Sobota 13. aprila 1996 ob 21. uri: ples z ansamblom HAPPV DAY
Nedelja 14. aprila 1996 ob 15. uri: start tekme »II. POKAL POMLADI«
kross tekma z gorskimi kolesi odprta vsem amaterjem; ob 14. uri podelitev štartnih številk in ogled proge ob 18.30:	nagrajevanje najboljših
kolesarjev »11 POKALA POMLADI« ob 19.30:	ples z ansamblom
»KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN« ob 20.30:	modna revija
»ANNl VERDI Dl SELECTIVE TEAM«
Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in domačo kapljico.
VEČJI DEL PROGRAMA BO POTEKAL V POKRITEM ŠOTORU
VSTOP PROST
________________KINO
GORICA
KULTURNI DOM (Gorica kinema) 20.45 »Guantaname-ra«. Rež. Tomas Alea.
CORSO 16.45-18.30-20.10-22.00 »T6y story». W. Di-sney.
M PRIREDITVE
SKGZ PRIREJA JAVNO PREDVOLILNO SREČANJE s
senatorjem Darkom Bratino, kandidatom na listi Oljke za senat. Srečanje bo jutri, 12. t.m., ob 20.30 v domu Andreja Budala v Štandrežu. Vabljeni so volilci iz cele goriške občine.
SKD KREMENJAK vabi na predvajanje diapozitivov o kraškem podzemlju nocoj ob 20.30 v društevnih prostorih v Jamljah. Sodeloval bo izvedenec Dano Legiša.
V	KNJIŽNICI F. BEVKA v Novi Gorici, Ul. Gradnikove brig. 25, bodo danes ob 19. uri predstavili pesniško zbirko Nevina Birse Skat širokega jutra. Sodelujejo pesnik in akademik Ciril Zlobec, predsednik Literarnega kluba v Novi Gorici Bojan Bratina in gledališki igralec Janez Starina.
V	KULTURNEM DOMU
V GORICI bo jutri ob 18.30 predstavitev knjige Slovensko pesništvo upora (Partizanska poezija s Primorske). Sodelovali bodo: urednik Boris Paternu, dr. Irena Novak-Popov, Franc Šali, Barbara Rusija in Aleksander Vodopivec.
s________________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV na Goriškem sporoča, da bo avtobus v nedeljo, 14. t.m., odpeljal po sledečem redu: ob 7.30 iz Podgore mimo gostilne Primožič, v Standrež in Sovodnje.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja od
27.	maja do 1. junija pomladanski izlet z ogledom treh italijanskih jezer (Como, Mag-giore in Garda) ter znamenitosti v okolici. Prijave na sedežu ob sredah do 17. aprila.
SPDG obvešča, da je še nekaj mest za družinski avtobusni izlet v Polhov Gradec, z vzponom na Grmado, ki bo
28.	aprila. Prijave še danes ob 19. do 20. ure na sedežu.
UPOKOJENO iz Doberdoba organizirajo izlet v Cinque Terre pri La Spezi in San Marino, od 15. do 18. maja. Informacije in vpisovanje pri Mili v Doberdobu do 4. maja.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINT, C. Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosu-lich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici: 9.30, Anna Semprini, vd. Frascarolo iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; 9.30, Margherita Ver-la na glavnem pokopališču; 12.00, Francesca Venier v cerkvi v Lečniku in na tamkajšnje pokopališče; 12.00, Angela Konic, vd. Zotti na glavnem pokopališču.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI
obvešča, da zaradi nepričakovanih težav danes napovedanega predavanja Lojzeta Abrama o ameriškem jugozahodu ne bo. Predavanje bo predvidoma v jeseni.
■FARGO.
F1IME CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA*
COSMETICSITALY	1
•FARCO..
FIIME CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA'
COSMETICS ITALV
____BANKE / V TOREK SE JE KONČAL POSTOPEK ZA DOKAPITALIZACIJO_
Izredno zaupanje delničarjev v goriško Kmečko banko
Komisarsko uprava se bo končala z občnim zborom 27. aprila
ČET PET PON TOR SRE
15620 15620	15620	15680 15720
10540	10540	1O!i40	1Q>20 10480
GORICA - Dosedanji slovenski delničarji Kmečke banke, okrog 400 jih je, so se polnoštevilno odzvali vabilu, da s svojim denarjem dokapitalizirajo Kmečko banko in tako omogočijo končanje poldrugo leto trajajoče komisarske uprave. V torek, 9. aprila je namreč zapadel rok, do katerega so delničarji imeli možnost dokapitalizirati glavnico banke. To so tudi storili, tako da je bilo ponudb celo več od razpoložljivih dodatnih delnic. Čeprav s točnimi podatki ne razpolagamo, je teh dodatnih ponudb bilo menda kar za eno milijardo lir več. Upoštevajoč sklepe, sprejete na zadnjem izrednem občnem zboru v februarju letos, je vsak delničar za vsako svojo delnico brezplačno prejel še drugi dve in pol. Na podlagi te številke je imel možnost z doplačilom, po nominalni ceni 1.000 lir, kupiti še vnaprej določeno število delnic. Ker se po novem delnice lahko prodajajo, se je marsikdo odpovedal dodatnemu nakupu delnic, svojo pravico pa je prepustil drugemu delničarju. Akcija je vsekakor imela izjemen uspeh, v osnovni kapital Kmečke banke so naši ljudje doplačali več kot štiri milijarde lir. To je dokaz, da denar v naši skupnosti premoremo,
hkrati pa tudi, in to je še posebej zelo važno, da slovenski ljudje zaupajo v Kmečko banko in v njeno prihodnost. Drugače ne bi potegnili iz svojega žepa toliko denarja.
Z doplačilom glavnice se zaključuje tudi poldrugo leto trajajoča komisarska uprava, ki jo je v goriško Kmečko banko v prvih dneh oktobra 1994 poslala Banka Italije. Poslovanje slovenskega zavoda je bilo v tem času sicer prizadeto, marsikateri klient je šel drugam, komisarji so od dolžnikov zahtevali, naj poravnajo svoje dolgove in vrnejo denar, ki jim ga je banka dala na posodo. V veliki meri se je to tudi zgodilo. Težje je bilo z dajanjem novih kreditov ali z obnavljanjem starih. Zaradi tega je marsikateri klient šel v drugo banko. Prizadete so bile seveda nekatere gospodarske pobude tukajšnjih poslovnih ljudi, tako kot tudi delo nekaterih slovenskih kulturnih institucij.
Delničarji so takoj po uvedbi komisarske uprave na izrednem sestanku izvolili petčlansko zastopstvo, na čelo katerega je bil izvoljen odv. Peter Sanzin. To zastopstvo je imelo nalogo najti stik s komisarjem in z Banko Italije ter najti tudi rešitev za izhod iz zagate. Treba je bilo poiskati močnega
partnerja, kajti Kmečka banka je potrebovala izdatno dokapitalizacijo. V prejšnjih letih je namreč izredno razširila svoje poslovanje, zato je potrebovala svež kapital. Možnih kandidatov za vstop med delničarje Kmečke banke je bilo več. To so bile znane italijanske banke, ki jih je zanimala predvsem vloga, ki jo je Kmečka banka imela v finančnem poslovanju med Italijo in Slovenijo. Tik pred prihodom komisarjev je bila po uradnih podatkih v tej menjavi udeležena s kar 38 odstotki. Končno se je našla rešitev. Med delničarje je stopila bančna družba, ki upravlja hranilnico v Bo-lognji in še nekatere druge v deželi Emilija-Roma-gna. Prispevala je denar za nakup 35-odstotnega deleža v Kmečki banki. Po tem sporazumu je Banka Italije prižgala zeleno luč za ukinitev komisarske uprave in za vrnitev Kmečke banke njenim lastnikom.
Komisarja bosta svoje delo zaključila v soboto, 27. aprila. Tega dne bodo namreč delničarji Kmečke banke povabljeni na občni zbor. Komisarja jim bosta podala poročilo o opravljenem delu. Sledila bo izvolitev devetčlanskega odbora. V njem trije člani pripadajo večinskemu delničarju, torej hra-
Dini: Korekcija javnih računov ne bo zasnovana na novih davkih
RIM - Korektivni jav-nobilančni manever, v katerega zdaj praktično nihče več ne dvomi, ne bo zahteval »krvi in solza«, saj bo slonel v prvi vrsti na omejevanju izdatkov in ne na novih dohodkih. Tako vsaj zagotavlja predsednik vlade Dini, ki pa dodaja,
da tekočih izdatkov, kot so tisti za plače, za zdravstvo in za dežele, ne bo mogoče krčiti. Dini tudi meni, da bo morala manever pripraviti nova vlada, in to pred predstavitvijo ekonom-sko-finančnega programskega dokumenta, ki je predvidena za 15.
maj. Da manever ne bo uvedel novih davkov, je včeraj potrdil tudi finančni minister Augu-sto Fantozzi, ki je napovedal, da bo trimesečno blagajniško poročilo morda nared že danes, kar pomeni, da bo tudi znano, ali bo manever resnično potreben.
nilnici iz Bologne. Sest članov pa bodo izvolili slovenski delničarji. Omenjajo se že nekatera imena bodočih upraviteljev Kmečke banke, vendar bi bih bilo prezgodaj omenjati, kajti v marsikaterem primeru predlog ni še bil sprejet.
Goriški slovenski del-
ničarji bomo 27. aprila Kmečko banko ponovno dobili v svoje roke. Brez dvoma bo ta naša banka, ustanovljena v davnem letu 1909, tudi v bodoče poslovala z uspehom v dobrobit vse goriške, predvsem pa slovenske skupnosti.
Marko VValtritsch
Odličen sestanek na milanski borzi
MILAN - Napredovanje dolarja na mednarodnih trgih je tudi včeraj pomagalo liri k okrepitvi do vseh glavnih valut, medtem ko je milanska borza doživela pravi razcvet V središču pozornosti so bile po zaslugi zajetnega dividenda delnice ENI, ki so pridobile 4, 15%, največ od svojega debuta na borzi. To je indeksu Mib-30 omogočilo napredovanje za 2,91 odstotka, medtem ko je zadnji Mibtel pridobil 2,48 odstotka. Po daljšem premora so se včeraj spet pojavih tuji investitorji.
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. aprila 1996 in zapadlostjo 1. oktobra 2003.
■	Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. oktobra in 1. aprila za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 9,22%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 15. aprila.
■	Obresti obveznic CCT se koristijo od 1. aprila; ob vplačilu (18. aprila) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznic bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
		m. APRILI 996	v LIRAH	
	2 1 s	valuta	nakupni	prodajni
		ameriški dolar nemška marka	1553.00 1038.00	1593.00 1065.00
	I	francoski frank	304,00	313,00
	p ‘E -2.	holandski gulden	925,00	953,00
		belgijski frank	50,00	52,00
	! E	funt šterling	2360,00	2432,00
	ol?	irski šterling	2434,00	2508,00
	1.2	danska krona grška drahma	268,00 6,36	276,00 6,70
		kanadski dolar	1141,00	1176,00
	1^	japonski jen	14,20	14,80
	|a	švicarski frank	1274,00	1313,00
	^■1	avstrijski šiling	146,90	151,30
	115 S ||	norveška krona švedska krona	239.00 230.00	246.00 237.00
		portugalski escudo	10,00	10,40
	. 1	španska pezeta avstralski dolar	12,30 1225,00	12,90 1262,00
	9	madžarski florint	11,00	14,00
	s	slovenski tolar hrvaška kuna	11,30 265,00	11,85 290,00
		
10. APRIL 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1559,00	1589,00
nemška marka	1041,00	1059,00
francoski frank	303,00	313,00
holandski gulden	923,00	948,00
belgijski frank	50,16	51,96
funt šterling	2354,00	2434,00
irski šterling	2430,00	2525,00
danska krona	267,00	277,00
grška drahma	6,29	6,89
kanadski dolar	1139,00	1174,00
švicarski frank	1279,00	1304,00
avstrijski šiling	146,60	151,10
slovenski tolar	11,55	11,90
			
10. APRIL 1996		V LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1572,510	—
ECU	—	1959,500	—
nemška marka	—	1048,830	—
francoski frank	— .	308,520	—
funt šterling	—	2388,960	—
holandski gulden	—	938,920	—
belgijski frank	—	51,060	—
španska pezeta	—	12,542	—
danska krona	—	271,780	—
irski funt	—	2464,120	—
grška drahma	—	6,497	—
portugalski escudo	—	10,200	—
kanadski dolar	—	1157,530	—
japonski jen	—	14,509	—
švicarski frank	—	1294,250	—
avstrijski šiling	—	149,170	—
norveška krona	—	242,690	—
švedska krona	—	234,510	—
finska marka	—	336,150	—
avstralski dolar		1240,710	
			
23. FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4533	1.4573	1.4613
funt šterling	2.2344	2.2414	2.2484
irski funt	2.3005	2.3075	2.3145
kanadski dolar	1.056	1.06	1.064
nizozemski gulden	89.194	89.304	89.414
švicarski frank	122.96	123.06	123.16
belgijski frank	4.8513	4.8613	4.8713
francoski frank	28.063	29.123	29.183
danska krona	25.802	25.862	25.922
norveška krona	22.843	22.903	22.963
švedska krona	21.498	21.558	21.618
italijanska lira	0.924	0.928	0.932
avstrijski šiling	14.197	14.217	14.237
španska peseta	1.1838	1.1878	1.1918
portugalski escudo	0.9595	0.9625	0.9655
japonski jen	1.3838	1.3853	1.3868
tinska marka	31,115	32.195	32.275
LJUDSKA KULTURA / RAZSTAVA V VIDMU
ZBOROVSKO PETJE / »CAPELLA M. I. GLINKA«
Diskretna pestrost noš naše dežele
V bivši cerkvi sv. Frančiška do konca maja
Ze bežen pogled na skupino noš, ki so razpostavljene (slabo) na nekakšnem odru, tudi nepoznavalcu oblačilne kulture v Furlaniji-Julijski krajini takoj razkrije, da je za razmeroma malo obsežen teritorij raznolikost noš velika. Takšen učinek n^ obiskovalca je bil sicer tudi med poglavitnimi nameni pobudnikov razstave Umetnost diskretnosti - Obleke in dodatki v tradiciji Furlanije-Julij ske krajine, ki bo do konca maja odprta v bivši cerkvi sv. Frančiška v Vidmu. Do razstave, na kateri so dani na ogled nekateri zelo dragoceni kosi noš (žal so navadno pod ključem), je prišlo predvsem na pobudo videmskim mestnih muzejev oz. oddelka za furlansko umetnost in ljudsko tradicijo, s tem, da so posodili noše z njihovega območja pa so sodelovali še Karnijski muzej iz Tolmeča, mestni Umetnostni in zgodovinski muzeji iz Trsta in Goriški pokrajinski muzeji.
Kot prireditelji tudi poudarjajo v predstavitvi, so tokrat prvič v istem prostoru razstavljene noše
s celotnega deželnega območja. S tega vidika je torej razstava izredno zanimiva, saj lahko obiskovalec prijetnemu začudenju nad raznolikostjo razstavljenih noš in posameznih kosov doda tudi hitro primerjavo med posameznimi predeli. V tem ga sicer ovirata predvsem dve pomanjkljivosti: prvič so prireditelji premalo pozornosti namenili izčrpni in dostopni informaciji o razstavljenem in drugič si ni mogoče dobro ogledati nekateri naj zanimivejših artiklov, posebno skupine noš ob vhodu. Pri tem pa je treba opozoriti še na nekakšno »posebnost« razstave: pri opisih razstavljenih noš in raznih kosov se stalno naglasa, da gre za tradicionalna oblačila prebivalcev določenih krajev, brez drugih opomb. Tako npr. za tržaški del nastopajo »škedenjske noše iz okolice Trsta«, za Gorico »go-riške«, mislim, da v por-denonsko pokrajino sodijo samo avianske, najpestrejši pa je izbor videmske pokrajine, med katerimi so ob številnih karnijskih in iz raznih fur-
lanskih krajev tudi rezijanske, špetrske in žab-niške. Pri nobenih od navedenih ni omenjena narodnostna pripadnost tistih, ki naj bi posamično nošo nosili, s tem so se prireditelji nedvomno želeli izogniti polemikam
(najostrejša bi se tokrat verjetno vnela ob furlanskem in ne ob slovenskem vprašanju), vendar je zaradi te zadrege izostala razlaga, od kod tolikšna pestrost noš na tako majhnem teritoriju.
Med odlikami razstave -ob splošni zanimivosti -pa gre omeniti še pozornost, ki so jo prireditelji namenili posamičnim kosom in dodatkom (pokrivala oz. rute, obuvala, nogavice, poročni dodatki in okrasi, ipd.). Lepe so tudi številne slike in fotografije, ki dopolnjujejo razstavljene dele noš. Razstava, ki je vredna ogleda, je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure. (bip)
Na slikah: zgoraj rezijanske pustne noše (»ta bile«), spodaj detajl ženske goriške noše (fotografiji iz knjige Deklica podaj roko).
Veličastnost ruske velikonočne liturgije v odlični izvedbi
V teh dneh, točneje do 20. aprila gostuje po Sloveniji (s tremi koncerti na Koroškem v Avstriji) znameniti zbor »Capella M.I. Glinka« iz Sankt-Peterburga ( bivšega Leningrada). Njegova zgodovina sega v petnajsto stoletje z največjim razvojem v 18. stoletju, ko je prišlo do povezovanja zahodnih in vzhodnih glasbenih tokov. Od leta 1974 vodi ena najpomembnejših osebnosti na sedanjem glasbenem prizorišču v Rusiji, operni, simfonični in zborovski dirigent Vladislav Cernušenko. Organizator turneje je Društvo prijateljev umetnosti Lumen iz Tržiča (v Sloveniji), generalni pokrovitelj je Termoelektrarna Šoštanj z vrsto drugih pokroviteljev, med katerimi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Krščanska kulturna zveza ter z vrsto donatorjev, saj gre za organizacijski podvig, ki je zahteval veliko denarnih sredstev. Mešani zbor sestavlja okrog 45 pevcev in pevk, s tehničnim osebjem in spremljevalci pa še nekaj več. Predvidenih koncertov v dvoranah in cerkvah je šestnajst od Gornje Radgone do Nove Gorice, kar pomeni, da čas med koncerti prebijejo praktično na potovanju.
Z dirigentom Cernušenkom, ki je od leta 1982 tudi direktor najstarejšega ruskega konservatorija v Sankt-Peterburgu, je zbor dosegel izjemno visoko umetniško raven in gostoval v mnogih državah. Od leta 1982 dalje, ko je po desetletjih spet izvajal slovite Večernice Sergeja Rahmaninova, se je posvetil skoraj izključno delom iz bogate pravoslavne liturgične zakladnice, in ruski narodni pesmi. Obe goji s spoštljivim odnosom do tradicije, upoštevajoč tudi sodobnejši interpretacijski pristop, pa čeprav vedno in dosledno ob spoštovanju pristnosti in širine ljudske duše.
Kratko velikonočno bivanje na Bledu mi je ponudilo priložnost prisostvovati njegovemu koncertu v Festivalski dvorani, ki lahko sprejme nekaj več kot 500 ljudi in je bila za to priložnost kar dobro zasedena, v glavnem z nedeljskimi domačimi in tujimi gosti.
V prvem delu koncerta je zbor izvajal spored pesmi ruske velikonočne liturgije bizantinsko-slovanskega obreda, na dirigentovo prošnjo brez vmesnega ploskanja, v drugem delu
pa ruske narodne pesmi s samo štirimi na programu, zato pa z večjim številom dodatkov.
Tako smo v prvem delu poslušali v povezanem sosledju trinajst skladb mojstrov ruske nabožne glasbe pretežno iz 18. do 20. stoletja od Greča-ninova do Sviridova, od Cesnokova do Bortnjanskija, od Mokranjca (ta je sicer Srb) do Rahmaninova in drugih. Bilo je to eno samo prelivanje veCglasovne blagozvočnosti ob močno doživljanem vsebinskem podajanju od veličastnih fortissimov z mojstrsko izpeljanimi prehodi v pia-nissime, z vmesnimi solističnimi izstopi posameznikov, duov, kvartetov in okteta (s prižganimi svečami v rokah na obhodu po dvorani). Ca naj dodam značilno zvočno barvitost ruskih glasov, tako moških kot zenskih, in lepotnost zvočnega oblikovanja fraz v nazornem in nevsiljivem včasih tudi samo s prsti, dirigentovem nakazovanju, potem si ni težko predstavljati kakšnim vrhunskim zvočnim učinkom smo lahko prisluhnili.
V drugem delu je v akustično sprejemljivo Festivalsko dvorano zaplavala vsa širina ljudske duše ruskega človeka v najrazličnejših duševnih razpoloženjih, od nežne zasanjanosti prostranih daljav do poplesujoče igrivosti. In kako so iz mogočne, pa vendar do potankosti obvladane, zvočne mase izstopali solisti? Bilo je resnično doživetje poslušati tenor solo v nam tako dobro znanih Kraguljčkih (Monotono zvoni kraguljček) pa čeprav v malce drugačni harmonizaciji, ali pa v nedopovedljivo mili Večerni zvon, zapeti izven programa na željo občinstva ob tenkočutnem zvonenju zbora, ki se je izteklo v še vedno odmevajoči molk. In glasovno skrivnostno globino basov v pesmih »V temnem gozdu«, Kanava (Jarek) in drugih, ki so jih zbor, dirigent in solisti, moški in ženski, radodarno natresli občinstvu.
Presenetljiva je bila tudi svežina glasov ob upoštevanju, da so pevci, pa čeprav profesionalci, na utrudljivi turneji in da jih čaka še štirinajstdnevno križarjenje po Sloveniji. Drevi (ob 20. uri) koncertirajo v Kulturnem domu v Novi Gorici. Skoda bi bilo ne izkoristiti morda enkratne priložnosti.
Jože Koren
Ljudski zvoki s skupino Modena City Ramblers
Combat folk: tako so nekateri kritiki označili glasbo mlade emi-lijanske skupine Modena City Ramblers. Ze samo ime nas spominja na ulične pesmi, »revno« ljudsko glasbo, ki jo vsi poznajo in pojejo, na kriCeCe motive odporništva in svobode, in, zakaj ne, tudi na nase korenine. Vse to v službi poslušalca, ki se na njihovem koncertu poCuti kot na domači Sagri. In »vaški« bend je kaj kmalu presegel meje emi-lijanske nižine. Zaljubljeni v Irsko, kjer so tudi našli ime za skupino, so prenesli tamkajšnjo ljudsko tradicijo v Modeno in jo prepletli s krajevnim bogatim glasbenim humusom.
V prvih tednih lanskega leta je izšla njihova prva ploSCa Ripor-tando tutto a časa, ki je bila med najzanimivejSimi proizvodi italijanske glasbene produkcije. Na njihovih koncertih (bilo jih je veC kot sto) so zbrali preko 100.000 poslušalcev, ki so se zabavali ob
igranju te »velike družine«, ki jo sestavlja kar devet glasbenikov. In prav »La grande famiglia« je naslov njihovega drugega cd-eja, ki je v teh tednih prišel na police glasbenih trgovin. Kdor je spoznal velikodušnost in prijaznost ljudi iz Emilije ve, da je zanj navezanost na skupino oz. na družbo izrednega pomena. To lahko spoznamo kar z ovojnice plošče, na kateri dobimo elane ansambla, prijatelje in kolege, ki so jim za pripravo te plošCe priskočili na pomoč. Teh je veC kot trideset, in med temi sta poleg nekaterih elanov skupin Gang in Ust-mamd tudi krajevni zbor in Paolo Rossi.
Tematike, ki jih elani ansambla Modena City Ramblers ponujajo na tej ploSCi, so sad emi-lijanske tradicije: partizanske in anarhične pesmi, motivi »ostenj« in »mondin« (pobiralk riža), skratka preprosti motivi, ki so tesno vezani na kmečko kulturo in
tradicijo njihovih krajev. PlošCo otvarja socialno obarvana Član Banlleue, med šsetnajstmi skladbami pa je tudi ironična La fola dal magalas, partizanska L’unica superstite, kmečka La mondina, dokaj tradicionalna, Le lucertole del folk, avtobiografske La strada, II fabbricante dei sogni in Grande famiglia, kratka a izredno pretresljiva L’aquilone dei Balcani in zelo dobra priredba Guccinijeve La locomotiva.
Skupina Modena City Ramblers bo s to ploSCo prav gotovo presegla uspeh prve. Pred nekaj dnevi je zaCela tudi dolgo turnejo, v okviru katere ni, vsaj do poletja se predviden koncert v naši deželi. Za tiste, ki bi jih radi poslušali, pa naj povemo, da bo danes in jutri zvečer igralo v lokalu Sonny Boy v kaju San Fior pri Trevisu (nocojšnji koncert je razprodan), v soboto pa v klubu Banale v Padovi.
Aleš Waltritsch
neOVEJA ENCEFALOFATUA}
EU ni omilila embarga na izvoz govedine
Kravam grozi nov virus
________ZDA / SPOLNO NASILJE?__
Tyson znova na zatožni klopi
Obstaja sum, da si je ženska vse izmislila
BRUSELJ - Živinozdravniski znastveni odbor Evropske unije je včeraj v Bruslju potrdil marčni sklep o popolni zapori za izvoz britanskega goveda, govedine in vseh drugih proizvodov iz govedine. London je upal, da bodo preklicali vsaj prepoved na izvoz želatin, tako da bi lahko britanska vlada do 30. aprila predstavila načrt za postopen in sistematičen zakol vsega zaradi bolezni »norih krav« rizičnega goveda. Kaj se bo sedaj zgodilo, ni povsem jasno. Številni britanski živinorejci so menda že začeli z zakolom, ker se zavedajo, da je neizbežen.
Morda pa britanskih krav ne bo treba zaklati, če so pravilne ocene, ki so jih dali na nekem znanstvenem simpoziju v Edinburghu. Raziskovalka z univerze v Abetrdeenu Vvonne Lipton je namreč sporočila, da bo letos Veliko Britanijo prizadela neozdravljiva goveja virusna bolezen »plavega jezika«, ki jo prenaša mušica culicoides imicola. Ta izvira iz Južne Afrike in je bila do sedaj neodporna na nizke temperature, kot kaže pa so letos bube prestale ostro britansko zimo, tako da bi lahko poleti poginilo kar 95 odstotkov britanskega goveda. Položaj je torej dramatičen, za britanske mesarje pa je spodbudna le vest, da so v konje zaljubljeni Britanci začeli ponovno uživati konjsko meso.
VVASHINGTON - Boksarski prvak težke kategorije verzije WBC Mike Ty-son (na sliki AP) je spet v ospredju zanimanja svetovnih medijev, potem ko ga je neka 25-letnica obtožila, da jo je spolno nadlegoval in pretepel.
»Jekleni Mike«, ki je na nadzorovani svobodi po prestani kazni zaradi posilstva, ni dal nobene izjave. Glasnejši so bili Tysonovi sodelavci in lastnik čikaškega nočnega lokala The Clique, kjer naj bi prišlo do nasilnega dejanja. Ta je povedal, da je ženska prosila za snidenje s Tysonom, a se ni oddaljila z njim, temveč je ostala na plesišču pod budnim očesom dveh Ty-sonovih telesnih stražarjev, kar pomeni, da si je nasilje izmislila.
NOVICE
Otroci glavne žrtve črnobilske katastrofe
DUNAJ - Drugi dan dunajske konference o zdravstvenih, psiholoških, družbenih in gospodarskih posledicah černobilske jedrske katastrofe je prišlo jasno do izraza, da so glavne žrtve še vedno predvsem otroci. Britanski univerzitetni profesor Dilluyn VVilliam je namreč povedal, da je ogromno število otroških rakastih obolenj ščitnice tesno povezano s čmobilsko katastrofo in da bo ta bolezen razsajala še v prihodnjih desetletjih. Na jedrsko kontaminiranem ozemlju namreč še vedno živi 3,1 milijona ljudi, radioaktivnost pa je najnevarnejša prav za otroške organizme. V teh desetih letih po Černobilu pa so zabeležili ogromen porast rakastih obolenj, levkemij in bolezni ožilja tudi pri odraslih. Točno število žrtev bržkone ne bo nikoli znano. Pred časom je ukrajinska vlada navedla, da je zaradi posledic radioaktivnega sevanja samo v Ukrajini umrlo 125 tisoč oseb. Po nesreči je na černobilskem območju delovalo kar 700 tisoč »likvidatorjev«, delavcev in vojakov, ki so po mnenju zdravnikov obsojeni na prezgodnjo smrt.
Afrika nejedrsko območje
KAIRO - Afriške države bodo danes v Kairu podpisale sporazum, ki bo črno celino spremenil v nejedrsko območje. Triinpetdeset držav se bo odpovedalo jedrskemu orožju in jedrskim poskusom, ustanovile bodo Afriško komisijo za jedrsko energijo, ki se bo v sodelovanju z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo zavzemala za izkoriščanje jedrske energije v miroljubne namene. Pet jedrskih velesil (ZDA, Francija, Velika Britanija, Kitajska in Rusija) pa bi moralo podpisati dodatni protokol, s katerim se bodo obvezale, da afriškim državam ne bodo grozile z jedrskim orožjem.
T E L S K I H ZMOGLJIVOSTI
Odkar so lani Hrvati z bliskovito vojaško akcijo osvobodili Plitvice, sem si vseskozi želel, da bi čimprej ponovno obiskal ta edinstveni naravni fenomen, ki ga predstavljajo Plitviška jezera. Plitvice s širšo okolico so bile namreč pet let v sklopu Srbske krajine in dostop je bil v vseh teh letih praktično onemogočen. V tem času so o usodi Plitviških jezer krožile najrazličnejše govorice, češ da je vse porušeno, da so bila jezera minirana, da hotelov ni več in podobno. Tako me je pet let mučilo vprašanje, kaj se je zgodilo s Plit-viškimi jezeri in kot nejeverni Tomaž sem izkoristil velikonočne praznike, da pogledam resnici v oči.
Na Plitvice sem potoval prek Kar-lobaga, nazaj pa čez Senj. Planota nad Velebtom je bila pokrita s snežno odejo, na Plitvicah sem izmeril 40 cm snega. Ob cesti je videti veliko požganih in razrušenih hiš - posledica vojne in etničnega čiščenja. Zato me je toliko bolj presenetil še pred deset in več leti postavljen in nedotaknjen slavolok z napisom »Plitvice - 10 km« in »Dobrodošli« v štirih jezikih. Ustavil sem se pred vhodom št.
1, kjer sem v baru popil šilce plitviške slivovke, stopil v kiosk s spominki in se potem odpravil do razgledne točke, od koder se nudi .prekrasen razlged na največji plitviški slap in jezero Kaludjerci, ki se potem prav tako v slapu prevrača v reko Korano. Na parkirni prostor je prav tedaj pripeljal avtobus z avstrijskimi turisti, nekaj minut pozneje avtobus z madžarsko registracijo, za njima pa še en slovenski in en hrvaški. Zaradi snega oziroma premalo očiščenega prostora je razgledna točka na mah
postala premajhna, tako da sem spet sedel v avto in se odpeljal do bližnjega hotela Jezero. Na vratih me je pozdravil nagačeni meded (ki je začuda
prestal vsa ta leta na svojem mestu!), v preddverju pa hotelski uslužbenec, ki mi je zaželel dobrodošlico. Na moja vprašanja je odgovoril, da hotel normalno posluje, kot tudi bar in restavracija, sobe, v katerih so stanova-
li vojaki Unproforja, pa so nujno potrebne popravil in jih bodo vsaj delno obnovili tja do prvega maja. Za prenočitev mi je svetoval hotel Bel-
levue, kjer sem pozneje z nekaj sreče dobil še edino prosto sobo.
Naslednje jutro sem gazil sneg do jezera Kozjak, ki se je bleščalo v belo
modri barvi. Naprej nisem šel, saj so bile stopnice in mostišča le deloma očiščena snega, moja obutev pa ni bila primerna za tovrstni podvig. Tako sem se vrnil v hotel, kjer sem v razgovoru z g. Bartolcem dobil informacije, ki jih na kratko povzemam.
Večina objektov v nacionalnem parku Plitviška jezera bo nared do prvega maja. Dolgotrajna zima je namreč preprečila popolno obnovo, saj je bilo pet let vse zapuščeno. Doslej so usposobili predvsem vse poti, tako da bo omogočen normalni ogled Zgornjih in Spodnjih jezer, bodisi z vlakcem kot s čolni in seveda peš. Vstopnina za ogled jezer znaša 17.000 lir oziroma 16 DM. Vsa jezera so bila že lani pregledana, prav tako bližnja in daljna okolica, vendar o kakih minah in dinamitu ni bilo ne duha ne sluha. To pripisujejo dejstvu, da so bili na Plitvicah vojaki in častniki Unproforja in da je bilo tu tudi njihovo poveljstvo.
Za letošnjo sezono bosta odprta hotela Bellevue in Jezero, tako da bodo lahko dnevno prenočili kakih 500 gostov. Zaprt pa bo naj starejši hotel Plitvice, ki ga bodo morali predvsem zaradi zastarelosti popolnoma prenoviti. V ta namen in za druga manjša popravila je hrvaška vlada že namenila 15 milijonov nemških mark.
Od prvega maja dalje se bodo Plitviška jezera spet predstavila v vsem svojem čaru. Kot zanimivost naj omenim, da je bilo za velikonočne praznike tam mnogo tujih turistov, ki so pripotovali z osebnimi avtomobili, med katerimi jih je bilo kar pre-
cej z evidenčnimi tablicami PD, TV, BO, VE - le tablice TS nisem videl nobene! In sem si mislil: pa ne, da sem po petih letih prvi Tržačan na Plitviških jezerih?
No, na Plitvicah sedaj vsi nestrpno čakajo, da bo sneg skopnel in bodo lahko nadaljevali z obnovitvenimi deli. Toda kot pravi g. Bartolac, bodo od prvega maja naprej goste spet pričakali s svojo tradicionalno ljubeznivostjo in jim poleg lepot jezer ponudili tudi svojo gostoljubnost.
ERK
Na posnetkih zimski in poletni pogled na Plitviška jezera.
Osebna izkaznica Nacionalnega parka
Park se razprostira na površini 19.462 hektarjev, od česar odpade na gozdove 15.715, na vodne površine 217, preostalih 3.530 hektarjev pa so travniki in naseljena območja. Najvišje ležeče od skupaj 16 jezer je Proščansko jezero s 639 metri nadmorske višine, najnižje pa Novakoviča brod na 503 metrih nadmorske višine. Najvišji je Plitviški slap (76 m), ostale slapove tvorijo izlivi vode iz enega jezera v drugo. Za ogled jezer je potreben ves dan (dopoldne Zgornja, popoldne Spodnja jezera), pri čemer se izletniki lahko poslužijo vlakca in čolnov. Najkrajša pot iz Trsta: Trst - Reka - Senj - Vratnik - Vrhovine - Plitviška jezera (skupaj približno 235 kilometrov).
NOVICE
Duma omilila mnenje o razpustitvi SZ
MOSKVA (STA) - Ruska duma je vCeraj na zahtevo predsednika Borisa Jelcina in sveta federacije znova razpravljala o ustanovitvi Skupnosti neodvisnih držav in razpustitvi SZ. Izjava, ki so jo sprejeli poslanci, kaže na omihtev njihovih stališč, saj v njej poudarjajo, da je odločitev z dne 15. marca, ko so razpustitev SZ razglasili za nično in neveljavo, izključno »politično stališče«. Iz Čečenije pa je prišla nepreverjena novica o neuspešnem atentatu na poveljnika enot uporniških Čečenov Aslana Ma-škadova. Tiskovni predstavnik upornikov Movladi Udugov je povedal, da je bilo v Cocin-Jurtu na vzhodu Čečenije med poskusom atentata na Ma-škadova ubitih deset oseb. Maškadov menda ni ranjen, drugih podrobnosti pa Udugov ni sporočil.
Li Peng začel
uradne pogovore v Parizu
PARIZ (dpa) - Kitajski premier Li Peng je včeraj začel uradne pogovore v Parizu, ki se bodo končali s podpisom številnih gospodarskih sporazumov. Francoski vladni krogi so potrdili, da bo Kitajska kupila letala tipa Airbus v vrednosti poldruge milijarde dolarjev. Sporočili so, da se v pogovorih ne bodo izognili temi kršenja človekovih pravic na Kitajskem. Francoski zunanji minister Herve de Cha-rette je v pogovoru za francoski radio v zvezi s tem dejal, da se je začel »koristen dialog« s Pekingom. Človekoljubna organizacija Amnesty International pa je skušala na Elizejskih poljanah razprostreti velik plakat z napisom: »li Peng se ne zmeni za človekove pravice: mi se.« Policija je priprla približno sto ljudi, ki so protestirali proti kršenju človekovih pravic na Kitajskem. Francoske banke naj bi zagotovile posojilo v višini 2, 3 milijarde francoskih frankov za Citroenovo avtomobilsko tovarno v osrednjekitajskem Vuhanu. Danes se bo kitajski premier Li Peng sestal s francoskim predsednikom Chiracom in zunanjim ministrom Charettom.
Romala zaprta za Izraelce
RAMALA (STA, dpa) - Izraelska vojska je zaradi zasedanja Palestinskega sveta za Izraelce do nadaljnjega zaprla mesto Ramala. Palestinski časnik Al Hajat Al Džadida je zapisal, da naj bi na zasedanju, ki se ga udeležuje tudi predsednik sveta Jaser. Arafat, obravnavali posledice izraelskih zapor palestinskih območij. Izraelski radio pa je poročal, da naj bi se Palestinski svet ukvarjal tudi s pritožbami prebi- I valcev zahodne Jordanije zaradi najnovejših akcij palestinske policije.
SNS ne sprejema španske pobude
LJUBLJANA - Na včerajšnji novinarski konferenci Slovenske nacionalne stranke je Zmago Jelinčič dejal, da so v španskem predlogu vključevanja Slovenije v EU nesprejemljivi pogoji, ki jih doslej ni podpisala še nobena pridružena članica. Po njegovem mnenju si želi vlada v predvolilnem obdobju s pritiski na parlament, ki naj bi predlog čim prej potrdil, le »oprati roke«. Kot je povedala Polonca Dobrajc, poslanci državnega zbora namreč še niso dobili uradnega dokumenta, ki bi potrdil, da je vlada špansko pobudo že sprejela. Največja napaka tega predloga pa je po mnenju SNS ta, da Slovenija še nima zaščitne zakonodaje, ki bi tujcem omejevala nakup nepremičnin. Po besedah Dobrajčeve je vse skupaj še bolj zapleteno, ker je ob španskem predlogu v parlamentarni proceduri (prvo branje) tudi zakon o lastninskih in drugih stvarnih pravicah, ki v sedmem poglavju dovoljuje nakup nepremičnin tudi tujim fizičnim in pravnim osebam. Namesto da bi Slovenija po morebitnem sprejetju španskega predloga kot pridružena članica unije čas, ki bi ga imela na voljo za priprave na polnopravno članstvo, izkoristila za postopno uskladitev svoje zakonodaje z evropsko, že danes uzakonjuje ostre pogoje v zvezi z lastništvom nepremičnin za tujce, je menila Dobrajčeva. (T. U.)
Kučan: Razkrinkati absurdnost italijanskega vedenja
MUNCHEN (STA) - Nemški dnevnik Siiddeutsche . Zeitung je pred obiskom Milana Kučana na Bavarskem objavil daljši pogovor s slovenskim predsednikom. Kučan je poudaril, da se Slovenci na referendumu o samostojnosti niso odločili za življenje v izolaciji, marveč tudi za integracijo v Evropo. »Dvom pri Slovencih temelji na solidarnosti EU z Italijo, ki jo ocenjujejo kot solidarnost s krivičnimi zahtevami,« je dejal Kučan in dodal, da bi morala Slovenija v Bruslju »razbliniti vse dvome 6 svojih namerah«, svoje zakone, predvsem kar zadeva lastninske pravice, pa brž prilagoditi evropskim. Po Kučanovem mnenju bi tako postalo očitno, »kako absurdno je italijansko obnašanje«.
Prodi za dobre odnose z Ljubljano
RIM (STA) - Vodja italijanskega levega centra (Oljka) in kandidat za premiera Romano Prodi je v predvolilnem govoru v Rovigu poudaril potrebo po ohranjanju dobrih odnosov s Slovenijo. Pojasnil je, da je med nedavnim bivanjem v ZDA dobil od vladajočih ameriških krogov »informacije, ki se nanašajo na ohranjanje dobrih odnosov z evropskim vzhodom in nekdanjo Jugoslavijo na čelu s Slovenijo, s katero je treba najti rešitev vprašanja zapuščenih hiš istrskih beguncev«.
KONFERENCA O OBNOVI BIH
Sodelovali bodo tudi bosanski Šibi
SARAJEVO (Reuter) - Mednarodni posrednik-Carl Bildt je včeraj sporočil, da bodo predstavniki bosanskih Srbov sodelovali na konferenci o pomoči pri obnovi BiH - potekala bo jutri in v soboto v Bruslju - potem ko so ugodili zahtevi mednarodne skupnosti o izpustitvi vseh vojnih ujetnikov.
»Bosanski Srbi (od predvčerajšnjim popoldne) spoštujejo naše zahteve, tako kot muslimansko-hrvaška federacija,« je včeraj ugotovil Bildt, ki je zadolžen za uresničevanje civilnega dela dayton-ske-ga mirovnega sporazuma, v okvir katerega sodi tudi obnova povojne BiH. Bildt je vodstvu na Palah predvčerajšnjim prepovedal sodelovanje na bruseljski konferenci, ker so bosanski Srbi še vedno zadrževali vojne ujetnike; mednarodni posrednik je zagrozil, da predstavniki sprtih strani ne bodo dobili denarja za obnovo, dokler ne bodo na svobodi vsi vojni ujetniki. Predstavni-
ki Bildtovega urada trdijo, da bosanski Srbi in predstavniki muslimansko-hr-vaške federacije še vedno zadržujejo 29 vojnih ujetnikov, za katere trdijo, da so vojni zločinci, čeprav bi morali po določilih mirovnega sporazuma sodišču za vojne zločine v Haagu izročiti dokumentacijo osumljencev oziroma jih -če nimajo dovolj trdnih dokazov o njihovi krivdi -izpustiti.
Carl Bildt je včeraj zadovoljno izjavil, da je sodelovanje bosanskih Srbov, ki so izpustili vojne ujetnike, dokaz, da je včasih dobro biti oster, saj je vprašanje vojnih ujetnikov v glavnem rešeno. Medna-
Obnova porušene Bosne bo zahtevala še veliko krvi, znoja, solz in - denarja (Reuter)
rodni posrednik je tudi povedal, da je vodstvo bosanskih Srbov »izgledalo izjemno vznemirjeno«-med pogajanji o vojnih ujetnikih. »Prepričan sem, da vznemirjenje po pogajanjih ni izginilo,« je še dodal Carl Bildt, ki je pri-tem zatrdil, da je vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič - s katerim se-Bildt tako kot vsi drugi odposlanci mednarodne skupnosti noče pogajati - med pogajanji o vojnih ujetnikih poskušal ohraniti svoj vpliv. »Karadžič si na vso
moč prizadeva, da zaradi znanih razlogov ne bi bil izrinjen na stranski tir. Mi pa si seveda na vso moč prizadevamo, da bi se to zgodilo. To je bistvo politične bitke, ki se odvija,« je še zatrdil mednarodni posrednik Bildt.
Omenjene Bildtove besede nedvomno potrjujejo trditve nekaterih zahodnih diplomatov, ki menijo, da je skupina bosanskih Srbov, zbrana okrog Karadži-ča, uspešno »povrnila svoj vpliv«, kar utegne ogroziti mirovni proces v BiH. Tuji
diplomati menijo, da je za zavlačevanje izpusitve vojnih ujetnikov nedvomno odgovorna prav Karadžiču vdana skupina bosanskih Srbov, ki je zmernežem v srbskih vrstah v Banjaluki uspešno preprečila prevzem oblasti. Neusmiljeni apetiti po oblasti so toliko bolj zapleteni zaradi generala Mladiča, ki je sicer še vedno poveljnik vojske bosanskih Srbov, hkrati pa zagovornik »oblasti« v Banjaluki in zagrizen nasprotnik kompromisne politike.
PREDSTAVNIKI ZLSD NA KONGRESU UNIJE SOCIALDEMOKRATOV BOSNE IN HERCEGOVINE
Slovenija in njena podjetja uživajo izjemen ugled
Evropa na stranski tir odriva vse bosanske stranke, ki so tudi med vojno ohranile večetnično sestavo
LJUBLJANA - Mednarodni sekretar ZLSD Vojko Venišnik je po vrnitvi z obiska sestrskih strank v Bosni na tiskovni konferenci predstavil razmere v tej državi po sklenitvi miru in priprave na volitve.
Venišnik in član predsedstva ZLSD Janez Slapar sta se udeležila kongresa Unije socialdemokratov Bosne in Hercegovine, ki je minuli konec tedna potekal v Tuzli, srečala pa sta se tudi s predstavniki Socialdemokratske stranke Bosne. ZLSD vzdržuje stike z bosanskimi strankami levice že vse od uvedbe političnega pluralizma v nekda-
nji Jugoslaviji in se je pogosto sestajala s predstavniki teh strank v Sloveniji ali po svetu. Tokrat pa se je kot prva od slovenskih političnih strank odločila za uradni obisk Bosne.
Unija socialdemokratov Bosne in Hercegovine je organizirala kongres v Tuzli, ker je stranka najmočnejša-prav v tuzelski regiji, kjer je med vojno sodelovala z
oblastjo in pomembno prispevala k temu, da je mesto ostalo večetnično in da ga še vedno označuje sožitje. Poudarjanje nujnosti sožitja in večetničnosti Bosne je bilo tudi osnovno sporočilo kongresa. Udeleženci so izrazili željo, da bi bila mesto in celotna Bosna odprta v svet, saj je v regiji precej industrijskih obratov, ki zaradi vojne niso delovali in so precej zanemarjeni. Za industrijsko oživitev regije je zato nujno tudi vlaganje tujine. Pri tem je pomembno, da imajo Slo-
venija in njena podjetja v Bosni izjemen ugled in da si prebivalci Bosne želijo obnoviti vezi s slovenskim gospodarstvom.
Eno glavnih notranjepolitičnih vprašanj v Bosni so trenutno priprave na volitve, ki jih pripravlja posebna komisija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi s pomočjo-treh velikih nacionalnih-strank. Druge bosanske stranke so pri pripravah volilne zakonodaje potisnjene na obrobje, kar je svojevrsten paradoks.
Evropa, ki poudarja pomen obnavljanja medetni-čnih vezi in sožitja, tako na rob političnega življenja odrinja prav stranke, ki so tudi med vojno ohranile večetnično sestavo in skušale ohranjati sožitje. Stranke levice bodo na volitvah najverjetneje nastopile skupaj, pogajajo pa se tudi o širši koaliciji političnih sil, ki bi se zbrale-okrog nove stranke nekdanjega predsednika vlade Harisa Silajdiča, ki naj bi zavzela politično sredino.
Sebastjan Jeretič
TRAGIČNA SARAJEVSKA ZALJUBLJENCA STA VENDARLE POKOPANA DOMA
Konec zgodbe o Romeu in Juliji
SARAJEVO (Reuter) - Tri leta po tragični smrti- obredov, saj Admira in srbske strani. Nera Ismič- rem spremeniti - ne mosta Admira Ismič in Boško Brkič spet skupaj v ro- Boško tega ne bi hotela. kljub temu ne obtožuje rem ju obuditi v življe-dnem mestu. Posmrtni ostanki zaljubljencev so zdaj	Obdukcija, ki sta jo na- nikogar: »Pomembneje- nje.« Zijah in Nera bosta
pokopani v skupnem grobu na mestnem pokopali- rotila Admirina starša, je kot to, da vem, kdo ju je- svoji hčerki in njenemu Sču, kamor so jih prenesli iz neoznačenega groba pokazala, da so ubijalski ubil, je to, da sta pokopa- izvoljencu postavila na-na srbskem vojaškem pokopališču.	streli najverjetneje prišli s na tukaj. Ničesar ne mo- grobnik v obliki srca.
Admira in Boško sta hotela maja 1993 iz muslimanskega dela Sarajeva pobegniti na srbsko Grba-vico in potem v Beograd-ter naprej v tujino, kjer naj bi začela novo življenje. Po zagotovilih, da bosta imela neoviran prehod, sta se napotila prek nikogaršnjega ozemlja med frontnimi črtami, ko so ju pokosile krogle ostrostrelcev. Hudo ranjena Admira se je še priplazila do umirajočega Boška, ga objela in umrla skupaj z njim. Njuni trupli sta še osem dni ležali na asfaltu, ker so se strelci na obeh straneh prerekati, kdo ju je ustrelil in kdo bi ju moral pokopati. Krivec še vedno ni znan, pa tudi način, kako so posmrtne ostanke odnesli na srbsko stran, je zavit v skrivnost. Nekdanji
muslimanski ujetniki trdijo, da so jih srbski vojaki neke noči privezati in nato poslati na nikogaršnje ozemlje, kjer so morati pobrati razpadajoči trupli.
Admirina starša, Nera in Zijah Ismič, sta si s pomočjo prijateljev v srbskem delu mesta dolgo prizadevala za prekop trupel. »Nekateri ljudje še vedno ne razumejo veličine njune smrti,« je pripovedoval Zijah. »On je ostal v Sarajevu zaradi nje, ona pa mu je hotela izkazati svojo ljubezen tako, da je z njim odšla na srbsko-stran. Nisem hotel oskruniti njunega groba, toda moja mati in žena sta želeti, da bi ju pokopali v mestu, kjer ju lahko obiskujejo prijatelji.« Pogreb je bil opravljen brez verskih
Prijatelji upajo, da sta Admira in Boško zdaj le dočakala večni mir (Reuter)
JUŽNOKOREJSKE PARLAMENTARNE VOLITVE
Severni sosedje vznemirjajo volilce
Stranko nove Koreje v hudih težavah
SEUL (Reuter) - Državljani Južne Koreje danes volijo 299 poslancev v parlament. Analitiki napovedujejo, da bo vladajoča Stranka nove Koreje, ki jo vodi predsednik Kim Jong Sam, izgubila večinski parlamentarni delež. Najbolj naj bi se ji približala najpomembnejša opozicijska stranka Narodni kongres za novo pobtiko, ki naj bi svoj delež podvojila.
Vladajoča Stranka nove Koreje je včeraj doživela dva nova udarca. Eden od opozicijskih voditeljev predvolilne kampanje Cjung Daj Cu je izjavil, da gre del krivde za vdore severno-
VOLITVE V
JUŽNI KOREJI
Južni Korejci danes volijo nov parlament. Za sedeže se poteguje osem od enajstih političnih strank, v sedanjem parlamentu pa imajo svoje poslance samo štiri stranke.
Prebivalstvo: 44,8 milijona Velikost:	99.391 km2
Gospodarstvo:
BDP:	379,6 milijarde dolarjev
11 tisoč dolarjev na prebivalca Letna rast: 8,6 odstotka Inflacija: 6,2 odstotka Dolg:	34,3 milijarde dolarjev
Proračun: 13,3 milijarde dolarjev primanjkljaja
Vojska:	633 tisoč pripadnikov oboroženih sil
Tuje sile: 36.400 ameriških vojakov
ZGODOVINA
1910-1945:
Japonska okupacija.
1945:
Koreja je razdeljena na dve zasedbeni območji.
1948:
Na jugu polotoka je ustanovljena Republika Koreja, na severu pa Demokratična ljudska republika Koreja
1950:
Severna Koreja napade južno sosedo - začetek korejske vojne. Na napad odgovorijo sile Združenih narodov pod vodstvom ZDA.
1953:
Sklenitev premirja; Koreja ostane razdeljena.
12. december 1991:
Severna in Južna Koreja skleneta načelni dogovor o nenapadanju.________________
1992:
Južna Koreja vzpostavi diplomatske stike s Kitajsko in ohladi odnose s Tajvanom.
24. marec 1992:
Parlamentarne volitve (izidi):
Stranka nove Koreje: 38,5 odstotka (149 sedežev) Demokratska stranka: 29,2 odstotka (97 sedežev) Narodna stranka združitve: 17,4 odstotka (31 sedežev) neodvisni kandidati: 11,5 odstotka (21 sedežev) Stranka za politično reformo: 1,8 odstotka (1 sedež) druge stranke: 1,6 odstotka (brez poslancev)
25. februar 1993:
Predsednik države postane Kim Jong Sam. 1995:
Nekdanji oporečnik Kim Daj Džung izstopi iz Demokratske stranke in ustanovi Narodni kongres za novo politiko. Vplivni politik Kim Džong Pil zapusti vladajočo stranko in ustanovi Združeno liberalnodemokratsko stranko.

REUTER
korejskih sil na demihtarizirano območje pripisati tudi južnokorejski vladi. »Za severnokorejske incidente je odgovoren predvsem sever, delno pa tudi naša vlada, ki je v zadnjih treh letih kar šestnajstkrat spremenila politiko do Severne Koreje,« je dejal Cjung in dodal, da je Narodni kongres za novo politiko vedno pripravljen sodelovati z vladajočo stranko, kar zadeva vprašanje odnosov s severno sosedo. Po Cjungovem mnenju napetosti na meji med Korejama ne bodo vplivale na volitve. »Menimo, da incidenti z volitvami nimajo ničesar skupnega. Upamo, da bodo volilci ti dve vprašanji obravnavali ločeno,« je dejal Cjung. Toda analitiki so nekoliko drugačnega mnenja. Trdijo namreč, da bodo severnokorejska izzivanja kljub vsemu le pomagala Stranki nove Koreje. Drugi udarec pa so vladajoči stranki predsednika Kim Jong Sama na predvečer volitev prizadejali študenti. Ti so v spomin na kolega Ro Su Soka, ki je prejšnji mesec umrl med pouličnimi nemiri, organizirali pohod skozi središče ju-žnokorejske prestolnice. Obdukcija je sicer pokazala, da je Ro umrl zaradi srčnega napada, vendar študentje za smrt krivijo policijo. Več kot sedem tisoč protestnikov je od korejskega predsednika zahtevalo, da prevzame odgovornost in se jim v imenu vlade opraviči, hkrati pa so vzklikali tudi protivladna gesla. »Nikar ne volite Stranke nove Koreje, saj bomo lahko le tako osnovali novo demokratično družbo,« so vpili razburjeni študenti.
Da položaj ni rožnat, se zavedajo tudi člani vladajoče stranke. Podpredsednik sedanjega parlamenta Li Han Dong je povedal, da nekateri kandidati Stranke nove Koreje v svojem propagandnem gradivu nočejo uporabljati slike Kim Jong Sama. »Naša stranka ni priljubljena. Toda volilnem vselej govorim, da so hitre reforme vedno boleče, tako kot je dobro zdravilo vedno grenko,« je dejal neki višji predstavnik stranke. Li Han Dong pa je dejal, da je njegova stranka pripravljena na najslabše. »Ce bomo izgubili večino, bomo začeli takoj navezovati stike z neodvisnimi poslanci in poslanci manjših strank,« je dejal. Toda če bo poraz prevelik, se bo treba po Lijevem mnenju odločiti za korenite spremembe in začeti navezovati stike z eno od dveh velikih opozicijskih strank - z Narodnim kongresom za novo politiko, ki ga vodi Kim Jong Samov tradicionalni nasprotnik Kim Daj Džung, ali z Združenimi liberalnimi demokrati, ki jih vodi Kim Džong Pil, ki je lani izstopil iz vladajoče stranke.
KVANGDŽU - Granitna obeležja, ki opominjajo na žrtve pokola v Kvangdžuju, in brazgotine tistih, ki so preživeli, so za zdaj najoči-tnejsi simboli opozicijskega boja v Južni Koreji. Toda dnevi vojaške diktature so mimo, in medtem ko danes v Južni Koreji potekajo volitve, Kvangdžu počasi okreva.
V predvolilni kampanji je pokol v Kvangdžuju počasi zdrsel v ozadje. »Cas je že, da zagrnemo zaveso,« je dejal univerzitetni profesor Park Ha II. Z njim se strinjajo tudi vsi prebivalci Kvangdžuja, ki menijo, da je treba mrtvim končno omogočiti, da bodo počivali v miru. Po uradnih podatkih so paravojaške enote, ki so jih oblasti poslale v Kvangdžu, da bi zatrle upor prebivalcev, ki so protestirali proti uredbi o vojnih sodiščih -izdala sta jo Cun Du Hvan in Ro Taj Vu, vojaška generala, ki sta bila pozneje tudi predsednika države -, ubile dvesto ljudi. Toda očividci trdijo, da je umrlo vsaj dva tisoč protestnikov.
Zdaj ko v Južni Koreji potekajo volitve, sta Cun in Ro pred sodiščem. Obtožili so ju izdaje ukaza za poboj civilistov, ki so protestirali v Kvangdžuju. Toda spomini na ta dogodek so še vedno živi. »Videl sem mlada ženska trupla z odrezanimi prsmi, do smrti pretepene nosečnice in veliko število trupel z zmaličenimi obrazi,« se spominja katoliški duhovnik Co Bi Ho. Zaradi strelov so mnogi pohabljeni, slepi ali paralizirani.
Najsibo dež ali sneg, se proti pokopališču Mangvol Dong, kjer počivajo žrtve pokola, še vedno vijejo dolge vrste obiskovalcev, ki izražajo spoštovanje do umrlih. Ena grobnica je deležna še prav posebne pozornosti. V njej počiva Coj Mi Aj, ki so jo vojaki ustrelili, medtem ko je čakala na moža. Takrat je bila v osmem mesecu nosečnosti. Pokol zdaj uprizarjajo v televizijskih nadaljevankah, kot so Peščena ura, Korejska vrata in Četrta republika, tako da tragedija
prihaja tudi v dnevne sobe navadnih državljanov, ki si nekoč o tem v javnosti niso upali govoriti. Prebivalce Kvangdžuja in drugih mest je vznemirila vest, da sta si zloglasna generala med vladanjem nagrabila ogromno bogastvo. »Obesite ju, barabi,« je vpil pobesneli upokojeni podjetnik Kim Jun Hvan.
Le malo Južnih Korejcev verjame, da bodo nekdanja predsednika zaradi njunih podlosti usmrtili. Mnogi tudi dvomijo, da bo preiskava privedla do razkritja celotne resnice. Po mnenju velikega števila prebivalcev je sodni proces zgolj politična predstava. Predsednik Kim Jong Sam je izdal poseben zakon o kaznovanju Cuna in Roja. »Predsednik Kim je bil zakon prisiljen izdati zaradi bližajočih se volitev. Ne morem verjeti nobenemu politiku več,« je bil kritičen podpredsednik združenja poškodovanih v Kvangdžuju Kim Džong Su.
Jom Jun Džong / Reuter
Ameriška stenica je najbolj osamljena na svetu
Scott McDonald / Reuter
PANMUNDZOM - Z videokamerami ovešeni turisti se še vedno zgrinjajo na varnostno območje med Severno in Južno Korejo. Ogledujejo si Most brez vrnitve, »znamenje sekire« in »najbolj osamljeno stražnico na svetu«. Ernest VVakehouse je eden od njih. Za zdaj ga, kot pravi, morebiten izbruh vojne med Korejama še ne skrbi, čeprav so severnokorejski vojaki v zadnjih dneh kar trikrat vdrli na demilitarizirano območje.
VVakehouse je prostranosti skalnate pokrajine, prek katere poteka demilitarizirano območje, zadnjič opazoval iz pilotske kabine mustanga, ko se je vračal s »kazenskega pohoda« nad komunistično Severno Korejo. Zdaj se je ta ameriški veteran korejske vojne, ki je potekala med letoma 1950 in 1953, vrnil v Južno Korejo, kjer se sprehaja po spominskih podeželskih poteh. Vdori severnokorejskih vojakov tega
upokojenega preprodajalca avtomobilov še ne skrbijo.
VVakehouse je prišel, da bi si še enkrat ogledal dva majhna vrhova na severni strani meje, označene z bodečo žico, ki sta bila za mladega ameriškega pilota nekaj najlepšega, kar je kdajkoli videl. »Vodila sta me proti domu,« se spominja triinsedemdesetletni VVakehouse. »Nisem si mislil, da ju bom še kdaj uzrl.«
Stotnik John Toth, predstavnik poveljstva Združenih narodov, ki ga vodijo Američani, v naramnem toku nosi pištolo, medtem ko obiskovalce vodi skozi eno najbolj priljubljenih turističnih točk. »Lani je Panmundžom obiskalo 127 tisoč ljudi,« je Toth dejal poročevalcem na potovanju, ki ga je organiziralo poveljstvo Združenih narodov. Svoje delo je označil kot popolnoma navaden posel turističnega vodiča. »Menim, da sem pripravljen za Disneyland,« je dejal Toth. Predstavnik poveljstva
Združenih narodov Jim Coles pa je dejal: »To je nenavaden posel, vendar posel kot posel.«
Edina napetost, ki smo jo opazili na popotovanju, je bila okorela drža južnokorejskih stražarjev. Ti ob prihodu turistov v Panmundžom zelo poostrijo svojo pozornost, ko pa obiskovalci odidejo, si vsakič znova oddahnejo. Približno deset odstotkov obiskovalcev je vojnih veteranov, druge pa privlači nasilna zgodovina Panmundžoma in prihajajo zgolj zato, da opazujejo severnokorejske vojake. Obiskovalci si ogledajo tako imenovano nadzorno točko tri, kjer je »znamenje sekire«, spomin na dogodek, ko so severnokorejski vojaki leta 1976 dvema ameriškima častnikoma odsekali glavi. Most brez vrnitve je mesto, kjer so ob koncu vojne izmenjali vojne ujetnike. Najbolj osamljena stražnica na svetu pa je ameriška stražnica, ki stoji na koncu mostu in je zdaj prazna.
V vasi Panmundžom so podpisali sporazum, s katerim so končali triletno korejsko vojno. Vrsta stavb - modre so pod nadzorom poveljstva Združenih narodov, v srebrnih pa so Severni Korejci - predstavljajo črto, ki poteka po sredini demilitariziranega območja. Vas, ki leži kakšnih 50 kilometrov severno od Seula, je namreč del varnostnega območja, ki deli Korejski polotok na dva dela. Na neki točki si na primer severno- in južnokorejski vojaki zrejo v oči z razdalje pičlih petih metrov. Turisti snemajo severnokorejske vojake, ti pa jim ne ostajajo dolžni in jih snemajo nazaj.
Poveljstvo Združenih narodov trdi, da so vdori severnokorejskih vojakov na demilitarizirano območje sicer huda kršitev premirja, ki je končalo vojno, vendar razlogov za preplah ni. Poveljstvo se je odločilo, da turističnih potovanj ne bo opustilo, Južni Korejci pa so sprejeli sklep, da svojim državljanom potovanja v Panmundžom prepovejo.
SLOVENIJA
14
Četrtek, 11. aprila 1996
Greenpeace o katastrofalnih posledicah černobilske nesreče
LJUBLJANA - Okoljevarstveno gibanje Greenpeace poziva vse državljanke in državljane Slovenije, naj podpišejo zahtevo za izvedbo referenduma o JE Krško, je na današnji novinarski konferenci dejal koordinator te organizacije v Sloveniji Albin Keuc. »Preprečiti moramo, da bi sev Sloveniji pripetila katastrofa, podobna černobilski. Uprava za jedrsko varnost RS ne more jamčiti, da je JE Krško vama pred potresi, zato jo je treba čimprej zapreti,« je poudaril Keuc. Danes in jutri bo na ploščadi pri Figovcu v Ljubljani na ogled Green-peaceov avtobus, v katerem bo razstava na temo jedrske nevarnosti. (Foto: Uroš Potočnik)
MEPA v Sloveniji
LJUBLJANA - Uprava kriminalistične službe slovenskega ministrstva za notranje zadeve gosti petindvajset udeležencev izobraževanja na Srednjeevropski policijski akademiji MEPA, ki se je začelo danes in bo potekalo do 19. aprila. Izobraževanja, ki ga po strokovni plati vodi kuratorij mednarodnih izvedencev s področja notranjih zadev, kriminalistike in kazenskega prava, se udeležujejo predstavniki iz Nemčije, Avstrije, Poljske, Slovaške, Češke, Madžarske in Slovenije. Zanje bodo pripravih tudi seminar FBI, predstavih jim bodo naloge in organizacijo slovenske poUdje ter kriminalistične službe in značilnosti kriminahtete v Sloveniji. (Foto: Uroš Potočnik)
STAVKA ŽELEZNIČARJEV / POGAJALSKI STRANI STA PREDSTAVILI SVOJO PLAT RESNICE
Prevladal je razum
Pogajalci niso našli skupnega jezika glede dodatka na sobotno delo
LJUBLJANA - Po treh tednih stavke sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides smo v Sloveniji priča novi stavki. Včeraj je namreč začelo s stavko več kot osem tisoč zaposlenih v poslovnem sistemu Slovenskih železnic (SZ).
Svoja stališča do stavke in pogajanj je včeraj zjutraj pojasnil direktor SZ Marjan Rekar, ki je med drugim dejal, da so se z Železniškimi sindikati, ki jih zastopa Slavko Kmetič, dogovorili o izhodiščni plači in regresu, niso pa uskladili višine sobotnega dodatka; delodajalska stran je ponujala dodatek v višini 15 odstotkov, nasprotna stran pa je zahtevala dodatek v višini 20 odstotkov. Sindikati so zahtevali tudi akt o na-
predovanju, ki naj bi ga vodstvo pripravilo v 30 dneh. Po Rekarjevih besedah je vodstvo zahtevo tudi sprejelo, vendar pa je sindikate opozorilo, da mora biti v aktu limitirana masa sredstev za napredovanje.
Skupen jezik so pogajalci našli glede višine izhodiščne plače. Delodajalci so s 34.985 tolarjev prešli na 37 tisoč tolarjev bmto in regres, ki so ga sindikati zahtevali v višini dveh izhodiščnih plač ali v znesku
Železničarji $o stavkali le nekaj ur
LJUBLJANA - Čeprav je včeraj kazalo, da bo stavka železničarjev trajala dlje, se je ta včeraj po približno šestih urah končala.
Predsednik stavkovnega odbora Slavko Kmetič je po koncu stavke dejal, da so ob 13. uri od uprave Slovenskih železnic prejeli sporočilo, v katerem je pisalo, da SZ sprejemajo vse stavkovne zahteve, po kratkotrajnem usklajevanju pa je bila stavka ob 14. uri odpovedana.
V vodstvu SZ so po koncu stavke ocenili, da gre za zmago razuma. Delodajalci so privolili v dvajsetodstotni dodatek za sobotno delo, sindikati pa so sprejeli obljubo, da bo akt o napredovanju izdelan v 45 dneh. Obe strani sta ugotovili, da končni dogovor zagotavlja veljavnost kolektivne pogodbe za štiri leta. Med nekajurno stavko v potniškem prometu ni prišlo do večjih zapletov. Zjutraj so vozili tako imenovani delavski in dijaški vlaki, enako je bilo tudi v opoldanskem terminu. Od 14.15 so vsi vlaki začeli voziti po veljavnih voznih redih.
Direktor SZ Marjan Rekar je na jutranji novinarski konferenci napovedal, da bo vodstvo SZ vladi, ki je lastnica osnovne železniške infrastrukture, predlagalo nekaj ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče racionalizirati poslovanje. Slovenske železnice naj bi spremenile organiziranost, tako da bi jo sestavljale tri družbe - družba za infrastrukturo, družba za tovorni promet in družba za potniške promet. Vse naj bi - bolj ali manj - poslovale v tržnih razmerah.	(V. V.)
lanske ravni izplačila, povečanega za inflacijo ob upoštevanju sistema usklajevanja rasti plač v skladu z rastjo drobnoprodajnih cen. Zal, kot je dejal Rekar, so se zaradi petih odstotkov sobotnega dodatka za strojevodje z napovedjo stavke
tku pogajanj (takrat so bile stavkovne zahteve namreč »težke« 11, 5 milijarde tolarjev). Direktor Rekar je med drugim še dejal, da je vodstvo SZ v pogajanjih tudi zahtevalo, da se stavka ne preloži, kot so želeli sindikati, ampak se prekine in
ben, saj predstavlja skoraj polovico sredstev od v začetku zahtevanih 11,5 milijarde tolarjev. »Temu smo se med pogajanji skoraj v celoti odpovedali, zato še iščemo ustrezne rešitve,« je pojasnil predsednik Železniških sindikatov.
Slovenski tiri včeraj niso dolgo samevali (Foto: Boban Plavevski)
vrnili na izhodiščno stanje. To pomeni, da so pogajalci ostali na istih pogajalskih pozicijah kot na začetku stavke.
Pet odstotkov sobotnega dodatka - izkazalo se je, da je bil na koncu to glavni razlog za začetek stavke - zadeva približno štiri tisoč zaposlenih na SZ, kar v denarju pomeni od 80 do 100 milijonov tolarjev oziroma približno 25 tisoč tolarjev na zaposlenega. Izpolnitev sedanjih stavkovnih zahtev železniških sidnikatov bi SZ stala približno 1, 5 milijarde tolarjev, kar je bistveno manj od tistega, kar so sindikati zahtevali na zače-
odpove, vendar pa je nasprotna stran vztrajala pri stavki.
Svoja stališča so predstavili tudi Železniški sindikati. Slavko Kmetič je poleg že omenjenih rezultatov pogajanj pojasnil tudi sam potek pogajanj in med drugim dejal, da so z nasprotno stranjo precej približali stališča, vendar pa se je zaradi neuspešnega dogovora glede sobotnega dodatka stavka včeraj začela. Glede akta o napredovanju je Kmetič dejal, da je bil ta sprejet že leta 1992, vendar pa ni bil nikoli dosledno spoštovan. Po njegovem mnenju je leta za delavce zelo pomem-
Ker stavka ne bo plačana, kot je že prejšnji teden napovedal direktor SZ Marjan Rekar, bodo sindikati v skrajnem primero le-to plačali sami, in sicer iz stavkovnega fonda, ki so ga ustanovili že pred leti. Zdi se jim nerazumljivo, da vodstvo trdi, da ni prišlo do kršenja kolektivne pogodbe, saj imajo, po besedah Kmetiča, v rokah papirje, ki dokazujejo ravno nasprotno. Na vprašanje, kako poteka stavka, je Kmetič dejal, da so s terena dopoldne že dobili prve podatke, da nekateri delavci delajo »pod prisilo šefov«.
Vesna Vukovič

Bernard Pesjak
Referendumski
ognjemet
Konec leta 1990 smo prebivalci Slovenije izrazili svojo voljo na plebiscitu, na katerem smo se odločali, ali želimo svobodno in neodvisno državo ali ne. Prvi in doslej edini referendum, izveden v svobodni, neodvisni in mednarodno priznani državi Sloveniji, je odločal o vprašanju lokalne samouprave. Nato dolgo ni bilo ničesar. Pojavljale so se sicer posamezne težnje za razpis referendumov o določenih vprašanjih, vendar nikoli ni prišlo do poskusa uresničitve predloga. Lani je poslanec v državnem zboru in pobudnik za razpis referenduma za odvzem državljanstva državljanom, ki so ga dobili po 40. členu zakona o državljanstvu, moral zbiranje podpisov končati predčasno, ker je ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost pobude.
Ob izteku šestega leta demokratične vladavine v državi se obetajo kar trije referendumi. Glede vseh prihaja do zapletov. Tako imenovana Šešerkova pobuda za razpis referenduma, na katerem bi se državljani odločili za ali proti zaprtju JE Krško, postaja vprašljiva zaradi vsaj dveh razlogov. Tistih dvesto podpisov, ki jih je bilo treba zbmti v podporo pobudi za razpis referenduma, je po mnenju nekaterih politikov vprašljivih, saj naj bi bili podatki o podpisnikih pomanjkljivi, nekateri celo trdijo, da so delno ponarejeni. Drugi razlog za dvom so javna nagradna žrebanja, ki jih je objavil pobudnik referenduma - sto podpisnikov naj bi izžrebali, nagradili pa bi jih z draguni potovanji. Nato je tu Janševa oziroma pobuda za razpis referenduma o spremembi volilne zakonodaje. Tu se je zataknilo že prej. Po Janševem mnenju predsednik državnega zbora nalašč ni določil roka za zbiranje podpisov in ni obvestil pristojnega ministra. Zdaj je zadeva na ustavnem sodišču, ki naj bi o njej odločilo danes. Včemj pa seje še državni svet odločil, da bo izkoristil eno od petih pravic, ki jih omogoča ustava. SprejeU so namreč načelno odločitev za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, na katerem naj bi se odločali o spremembi zakona o volitvah v državni zbor. Ko bodo svetniki določili Se referendumsko vprašanje, bodo od državnega zbora zahtevali razpis referenduma o tem vpmšanju. Tu se spet pojavi Janša, ki trdi, da državni svet želi blokirati njihovo pobudo in tako onemogočiti odločanje državljanov o predlogu SDS.
Evforije za reševanje vprašanj s pomočjo referendumov, ki v zadnjem času vlada v Sloveniji, ne gre podcenjevati. Pmvzapmv sedanje stanje utegne biti zelo nevarno za morebitne prihodnje referendume. Z degradacijo enega najpomembnejših institutov demokratične družbe na raven komercialnega spektakla in uporabo instrumenta za ugotavljanja demokratične volje državljanov v ozke strankarske ali druge namene in za pridobivanje političnih točk se zmanjšuje zaupanje ljudi v takšen način odločanja, ki tako zgublja pomen. Le kako resno bi državljani Slovenije gledali na referendum, na katerem bi se odločali o, denimo, včlanitvi Slovenije v Evropsko unijo?
PROTI


Konec marca je bilo 120 članov posebne policijske enote na usposabljanju v Gotenici, menda je šlo za priprave na zagotavljanje varnosti ob papeževem obisku v Sloveniji. Ze med izobraževanjem je prišlo do zapleta, ker naj bi ministrstvo za notranje zadeve kršilo pravice policistov posebne enote v zvezi s plačevanjem terenskega dela in ur med usposabljanjem ter ureditvijo njihovega statusa. Skupina policistov se 28. marca ni udeležila predavanj, saj je podala kolektivno odpoved in pristojnemu ministrstvu poslala zahtevo za natančno opredelitev njenega dela. Odločitev pripadnikov posebne policijske enote je podprl Policijski sindikat Slovenije na skupščini, ki je
Posebna enota zahteva ureditev statusa
bila 30. marca v Novi Gorici. Po izjavah vodstva sindikata je zaplet v Gotenici odgovor na številne omejitve pri izplačevanju dohodka delavcem ministrstva v zadnjem času. Tako naj bi jim precej znižali dodatek na delovno dobo, pa tudi dnevnic za službena potovanja ministrstvo menda ni izplačevalo. Policijski sindikat meni, da bi bilo treba urediti status posebne policijske enote, ki nima stalne se-
stave, njeni pripadniki pa imajo odločbe za delovna mesta, na katerih sicer delajo (policist, vodja policijskega okoliša, dežurni), ne pa za delo v posebni enoti. To pomeni, da njihova pripadnost v posebni enoti ni delovnopravno urejena, poleg tega ni določeno, kaj njihov sedanji status pomeni v smislu opravljanja delovnih obveznosti. Ce zadeva do jutri ne bo urejena, bo sindikat skupino policistov posebne enote pozval, naj odpove sodelovanje v posebni enoti. Ministrstvo bi moralo formalnopravno urediti tudi status posebne policijske enote, in sicer najpozneje do 19. aprila. Ce zahteve ne bodo izpolnjene, utegne biti ogrožena varnost papeževega obiska.
Na zahteve posebne pohcijske enote in policijskega sindikata je ministrstvo za notranje zadeve odgovorilo s sporočilom za javnost, kjer je zapisano, da so bile pripadnikom posebne policijske enote priznane vse ure nad delovno obveznostjo. O napotitvi na izobraževanje ministrstvo pojasnjuje, da to sodi v delovno obveznost zaposlenih, ki po pravilniku ministrstva niso upmvičeni do dodatnega plačila, četudi usposabljanje presega polni delovni čas. Do plačila terenskega dodatka naj bi bili zaposleni na ministrstvu za notranje zadeve upravičeni le v primem, če ne bi imeli organizirane brezplačne prehrane in prenočišča. Na usposabljanju v Gotenici je bilo za oboje poskrbljeno, piše v sporočilu. Po mnenju ministrstva
Kršitev ni bilo, papeževa varnost ni ogrožena
je do zapleta v Gotenici prišlo predvsem zaradi dveh obvestil, ki ju je izdal pristojni umd za načrtovanje dela posebne policijske enote, kjer je v nasprotju s pravilnikom o plačah delavcev MNZ določeno izplačilo terenskega dodatka za udeležence usposabljanja v Gotenici. Na osnovi teh dokumentov je bil dodatek izplačan sedemdesetim pripadnikom posebne enote, in sicer v skupni višini približno 70 tisoč tolarjev. Ministrstvo v
sporočilu zagotavlja, da bo proti odgovorni osebi in podpisniku spornih obvestil ustrezno ukrepalo.
Na zahteve po formalnopravni ureditvi položaja pripadnikov posebne policijske enote ministrstvo odgovarja, da je ustanovitev, delovno področje in organiziranost te skupine določena z ministrovo odločbo, ki določa, da ne gre za stalno organizacijsko enoto, marveč za skupino, ki je sestavljena in organizirana na sldic za opravljanje točno določenih nalog. O namigovanjih o vprašljivi varnosti papeževega obiska ministrstvo poudarja, da posebna policijska enota pri tem sploh ne bo sodelovala in da s tako pomembnim dogodkom, kot je papežev obisk, ni dopustno manipulirati. (T. U.j

GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: »Giovanna d'Arco al rogo« (Ivana Orleanska na grmadi) Arthurja Honeggerja v gledališču Rossetti.
Gledališče Rossetti
Danes, 11. aprila, ob 20.30 (red F) predstava v koprodukciji gledališča Verdi in Stalnega gledališča F-JK: »Giovanna D’Arco al rogo« (Ivana Orleanska na grmadi) Arthurja Honeggerja. Režija Antonio Calenda, dirigent Ju-lian Kovatchev. Predstava v abonmaju: odrezek St. 2 - red prost.
Danes, 11. t.m., ob 18.00 - srečanje z gledališko skupino. Vstop prost. Spazio Rossetti: ob 16.30 Internet in ob 17.00 Video. Ponovitve: jutri, v petek, 12.4., ob 20.30 (red H); sobota, 13.4., ob 20.30 (red L); nedelja,
14.4., ob 16. uri (red G).
Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063).
V	teku je tudi predprodaja vstopnic za naslednje predstave, ki so: G. Testori »Edipus» (16. in 17.t.m.), E. E. Schmidt »II visitatore* (od 18. do 28. t.m.), L. Archibugi »La notte della vigilia« (od 26.4. do 26.5) in P. Rossi »Rabelaise (29. in 30.4.)
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 13. t.m., ob 20.30 bo na sporedu predstava »Galina vecia« z Ariello Reggio in Oraziom Bobbio. Režija Mario Licalsi.
GORICA
Kulturni dom
V	nedeljo, 31. t.m., ob 16.30 - gledališka predstava v furlanšcini »Frut ... cori pai ciamps* v izvedbi skupine Compagnia Filo-drammatica di Borgo S. Rocco.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: Danes, 11. t. m., ob 19.30 ponovitev operete »Dolores«. Ponovitev operete bo v soboto, 13. t.m., ob 19.30.
V petek, 12. t.m., ob 19.30 ponovitev musi-cala »Anatevka»
Pri Joklnu - Društvo pisateljev in KD Pri Joklnu: v Četrtek, 18.4., ob 19.30 literarni veCer »Slovenska beseda današnjih dni«. Večer bo popestril kvartet bratov Smrtnik.
ŽELEZNA KAPLA
Na pokopališču: v nedeljo, 14.4., ob 11. uri spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta. Kulturni spored bodo oblikovali Lovski pevski zbor in recitatorji.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati: danes, 11. t. m., ob 20. uri informacijsko srečanje »Železnica skozi Rož«.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
V farni cerkvi: V soboto, 13. t.m., ob 20.00 -Koncert Akademskega pevskega zbora Glinka iz St.Petroburga (Rusija) s spevi ruske velikonočne liturgije.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Regionalni center KKD: V soboto, 13. t.m., ob 16.00 - Igra »Mala Carobnica, ki ni mogla biti zlobna« Nastopa otroška skupina iz Žva-beka.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
boljunec
Občinsko gledališče France Prešeren
V okviru »Odprle meje 1996«, ki bo v sobo-to> 13. in v nedeljo, 14. t. m. bodo v nedeljo, 14- t. m., ob 10.30 predstavili knjigo Livia Doriga »Od Cresa do Krasa«.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 12. t.m., ob 18.30 - Predstavitev knjige »Slovensko pesništvo upora« in srečanje z avtorjem Borisem Paternu.
V soboto, 13., 14., 15. in 16. t.m. - 11. Film Video Monitor. Prireditelj Konoatelje Gorica.
GLASBA
TRST
Stolnica Sv. Justa
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96
V	Četrtek, 18. aprila, bo ob 20.30 na sporedu zadnji koncert abonmajske sezone GM: M. Bizjak (orgle) in S. Slokar (Celo).
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 koncert Wurttembergisches Kammerorchester Heilbronn, solist M. Andre (trobenta).
Gledališče Miela
XXVII Koncertna sezona
Glasbene mladine Italije
Jutri, ll. aprila, ob 20.30 izredni dobrodelni
koncert za A.N.Fa.Mi.V v sodelovanju z
Lions Club. Nastopili bosta Giovanna Costa
(sopran) in Luca Sari (klavir). Na programu
Schubert, Strauss, Wolf, VVagner, Liszt, Verdi, Rossini, Donizetti, Zanettovich.
Univerza - Avla Magna (Trg Evropa)
V ponedeljek. 15. aprila, ob 18. uri koncert »Glasba v Avli Magni«. Nastopil bo »Trio lu-lius«.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 12. t.m., ob 20.30 - Koncert skupine »Camerata musicale« iz Padove. Prireditevlj je Združenje »M. R. Lipizer«
Avditorij L.Fogar - Korzo Verdi 4 Do 14. t.m., bo na vrsti Mednarodni glasbeni natečaj A. Marcosig za mlade violiniste in violonCeliste.V nedeljo, 14. t.m., ob 17.00 -nagrajevanje najboljših in slavnostni koncert. Od 16. do 25. t.m. pa bo na sporedu turneja nagrajencev v Padovo, Čedad, Benetke, Celovec, Salzburg in Zagreb.
RAZSTAVE
IRST
Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Občinska umetnostna galerija na Trgu Unita: Se danes, 11. t. m., je na ogled fotografska razstava »Mladi v Trstu«.
Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepsih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju.
Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo do 15. maja °d torka do sobote odprt od 9. do 18. ure; 25. t- m., l. maja ter ob nedeljah in praznikih od tk do 13. ure.
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do 30.4. je na ogled razstava slikarja Joana Mirbja. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure.
Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: V ponedeljek, 15. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave »Itine-rari» slikarke Nathalie Marilene Adams, ki ho trajala do 27. t.m. po običajnem urniku. Sedež letoviscarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 16.4. razstavlja slikar Carmelo Vrani-ch.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled Je razstava Josepha Stabilita.
Art Gallery: razstavlja Etko Tutta.
BiCMANJE
Baragov dom: do Velike noči je na ogled razstava »Nase stare fotografije«.
BOjLJUNEC
Y Pivnici III, generazione razstavlja Giusy Grisafy.
gorica
Katoliška knjigarna: jutri, 12. t.m.. ob 18. uri odprtje razstave slikarke Patrizie Devide.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
ŠPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Evropska hiša - Generalni konzulat R Slovenije, SPZ, KKZ: Jutri, 12. t. m., ob 19.30 otvoritev razstave Jerneja Strleja »Pod plaščem Baranske megle do večne skrivnosti«. Razstavo bo odprl minister za kulturo R Slovenije Janez Dular.
Deželna Galerija: do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«.
Galerija Pri Joklnu: jutri, 12. t. m., ob 19.30 odprtje razstave Draga Valentinija.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-roncoli.
Galerija Holzer: razstavlja Oswald Oberhu-ber.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno».
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Galerija »Anin«: do 15.4. razstava v spomin Valentinu Mišiču.
SPITAL OB DRAVI
Etnološki muzej v gradu Porcia: na ogled je razstava iz Čebelarskega muzeja v Radovljici.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511
Peter Handke:
URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM
Danes, 11. aprila, ob 20. uri, za abonma DIJAŠKI 4 VEČERNI. PREDPREMIERA.
Jutri, 12. aprila, ob 20. uri. PREMIERA.
A. P. Cehov: TRI SESTRE Sobota, 13, aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Mala drama
P. Ridley: DISNEV RAZPARAC
Danes, 11. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061 /331-950
Eugen d’Albert: MRTVE OCI Jutri, 12. aprila, ob 16.30, za red PETEK, IZVEN in KONTO. Sreda, 17. aprila, ob 19.30, za red SREDA, IZVEN in KONTO. Sobota, 20. aprila, ob 19.30, za red SOBOTA, IZVEN in KONTO. F. Mendelssohn-Bartholdy:
SEN KRESNE NOČI Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852
Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 11. aprila, ob 19.30, za abonma E in IZVEN.
A. Jarry: KRALJ UBU Jutri, 12. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Torek, 16. aprila, ob 19.30. PREMIERA.
Mala scena T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA
Jutri, 12. aprila, ob 21.30,
za IZVEN in KONTO.
Peter Shaffer: EQUUS Četrtek, 18. aprila, ob 21. uri. PREMIERA.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana tel: 061/332-288. 2HM91
Zijah A. Sokolovič: GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ
Jutri, 12. aprila, ob 20. uri.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 tel: 061/314-962
Veliki oder
A. Novak: STOTISOCNOGA Danes, 11. aprila, ob 17. uri.
Lojze Kovačič:
ZGODBE S PANJSKIH KONCNIC Jutri, 12. aprila, ob 19.30. Gostuje Lutkovno gledališče Jožeta Pengova. Ivo Svetina: ZARIKA IN SONCICA Sobota, 13. aprila, ob 11. in 17. uri. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12
A. Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA Jutri, 12. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860
D. Benfild:
TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI
Jutri, 12. aprila, ob 19.30, za IZVEN. A. T. Linhart - A. Rozman-Roza:
PUSTI OTOK
Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJIC V SEZONI!
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Mary Chase: HARVEY Jutri, 12. aprila, ob 20. uri, za abonma PETEK in IZVEN.
Sobota, 13. aprila, ob 20. uri, za abonma SOBOTA in IZVEN.
Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Sobota, 13. aprila, ob 20. uri. Gostovanje v Velenju.
Antoine de Saint-Exupery:
MALI PRINC
Danes, 11. aprila, ob 10. in 12. uri. Gostovanje v Zagorju ob Savi.
Amaterski mladinski oder:
BUTALCI
Sobota, 13. aprila, ob 10. uri. Gostovanje v Kranju.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Drama
Ivo Svetina: BABILON Danes, 11, aprila, ob 20. uri.
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332
Eugene Labiche:
FLORENTINSKI SLAMNIK Jutri, 12. aprila, ob 19.30. PREMIERA.
Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za abonma SOBOTA VEČERNI in IZVEN.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Danes, 11. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Torek, 16., sobota, 20., in petek,
26. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Jutri, 12. aprila, ob 19.30, za abonma PETEK 2., IZVEN in KONTO.
Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za abonma SOBOTA 1.,
IZVEN in KONTO.
AVDITORIJ PORTOROŽ Senčna pot 10 tel.: 066/747-230
Gledališče GLEJ iz Ljubljane:
ELVIS DE LUXE Sobota, 13. aprila, ob 20.30.
CANKARJEV DOM	RAZSTAVE
Gledališče B. Slade:
OB LETU OSOREJ
Jutri, 12., in torek,
23. aprila, ob 20.30.
Glasba
Danes, 11. aprila, ob 21. uri: ČAROBNO -MIA ŽNIDARIČ &
STE VE KLINK TRIO.
Danes, 11., in petek,
12. aprila, ob 19.30: MODRI ABONMA I in II: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE.
Dirigent Leo Kramer.
GALERIJA Ž.O.U KAPELICA
Kersnikova 4. Liubliana
KVARTET FLAVT PAN Torek, 16. aprila, ob 19.30. Zasedba: Spela Močilnik, Jasna Nadles, Nevenka Tr-San, Jernej Marinšek.
Solist Karoly Mocsari, klavir. Program:
A. Srebotnjak, B. Bartok, A. Bruckner.
Ples
Danes, 11. aprila, ob 20. uri: Matjaž Farič: ROMEO IN JULIJA. Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duSe. Razstava bo na ogled do 31. maja. •
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana
14. aprila, ob 11. uri: KOMORNI ANSAMBEL SLOVENICUM. Dirigent UroS Lajovic. Program:
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31 ■ Ljubljana
SODOBNA HRVAŠKA RISBA (18 avtorjev)
Razstava bo na ogled do 5. maja.
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 Joe Tilson Keramoskulpture Razstava bo na ogled do 2. maja.
GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper Hans Arp Pregledna razstava skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940-1956 (do 5. maja).
GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana
Irena Jeras-Dimovska in Boge Dimovski Grafike in skice Razstava bo na ogled do 5. maja. UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR Strossmaverievo 6 V spodnjih prostorih Umetnostne galerije Maribor je do 2. maja na ogled razstava akvarelov Ota Rimeleja Oko gleda predmete...
GALERIJA S.O.U. KAPELICA.
Kersnikova 4. Ljubljana
Stephen j Shanabrook Najnovejša dela Razstava bo na ogled, do 26. aprila.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana
NEURESNIČENI PROJEKTI ZA RAZDEJANO MESTO. Sarajevo.
Razstava bo na ogled do 26. aprila.
Tugo Sušnik Pregledna razstava 1972-1994 (do 28. aprila).
AVLA POSLOVNEGA CENTRA MERCATOR Dunajska 107. Liubliana
V	galeriji je do 25. aprila na ogled razstava slik akademskega slikarja Zdenka Huzjana.
AVDITORIJ Senčna pot 10, Portorož
Lado Jakša, Luciano Kleva SURREALISTRA Razstava bo na ogled do 20. aprila.
GALERIJA KOS Stefanova 5.
Ljubljana
V	galeriji je do
17. aprila na ogled razstava del Jasne Samarin.
Blagajna je odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA

DISKOTEKA DC-3 DAKOTA. BTC, dvorana E. Liubliana
ELEKTRIČNI ORGAZAM Danes, 11. aprila, ob 21. mri.
	RAZSTAVNI
	SALON
nHHft	g iBi	ROTOVŽ
mm	i *g|	Tra Borisa
' Jr »■A	j|j|j|||Ji|	j Kraiaheria 3. Ma-
. ■■	ribor
Mr.c	t: ■	Tone Demšar
> /4* j m	Kipi
	Odprtje razstave
■mil,,.... j?*	mm	bo danes,
	11. aprila,
	ob 19. uri.
16
Četrtek, 11. aprila 1996
ŠPORT
NOVICE
NOGOMET / SINOČI ZAOSTALE TEKME 29. KOLA
100 dni pred začetkom 01 Atlanta zamuja z deli
ATLANTA - Do začetka olimpijskih iger v Atlanti manjka točno še 100 dni, toda ameriško mesto še zaostaja z deli za to prireditev. Organizatorji OI v Atlanti pa so imeli le malo časa, da so postali in proslavili zgodovinsko obletnico, saj je pred njimi še veliko nalog. Opraviti morajo še zaključna dela na olimpijskih objektih, razposlati na milijone vz-topnic in najti še zadnjih 200 milijonov ameriških dolarjev, da bi pokrili račune v višini 1.7 milijarde. V naslednjih sto dneh bodo postopoma odstranjevali gradbene odre in dvigala, nadomestilo pa jih bo cvetje in zelenje ter številni plakati in druga olimpijska obeležja. Naslednji mesec bodo odprli tudi osrednji olimpijski štadion s 83.500 sedeži, na katerem bodo pripravili mednarodni atletski miting.
Gand-Wevelgen: Belgijec Teeels pred Italijanom Lombardijem
VVEVELGEN (BELGIJA) - Belgijski kolesar Tom Steels je v sprintu osvojil 1. mesto na mednarodni dirki Gand - VVevelgen (208 km). Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Italijana Giovanni Lombard in Fabio Baldato. Sledijo: 4. Lars Michaelsen (Danska), 5. Leon Van Bon (Nizozemska), 6. Bruno Bo-scardin, 7. Massimo Strazzer (oba Italija).
Nogomet: presenetljiv poraz Ljubljančanov
LJUBLJANA - Presenečenje 26. kola v prvi slovenski nogometni ligi nedvomno predstavlja poraz ljubljanske Olimpije doma proti Primorju. Novogoriški Hit je še vedno zanesljivo v vodstvu.
IZIDI 26. KOLA: Olimpija - Primorje 0:1, Branik Maribor - Izola 3:1, Beltinci - Mag Korotan 4:1, Hit Nova Gorica - Publikum 1:1, Rudar Velenje - Mura 1:0.
VRSTNI RED: Hit Nova Gorica 49, Mura 43, Olimpija 42, Rudar 37, Primorje 36, Branik Maribor 35, Biostart Publikum in Beltinci 34, Mag Korotan 31, Izola 8.
Muster še vedno na prvem mestu
MONTE CARLO - Avstrijec Thomas Muster je tudi na najnovejši teniški računalniški lestvici ATP na prvem mestu pred Američanoma Petom Sampra-som in Andrejem Agassijem. Naslednji Američan Michael Chang je četrti, Nemec Boris Becker je peti, Hrvat Goran Ivaniševič pa z odmevnimi izidi v tej sezoni počasi nabira točke, še vedno pa je na šestem mestu. Med prvo petnajsterico ni prišlo do večjih sprememb, le Cileanec Marcelo Rios in Ukrajinec Andrej Medvedjev sta zamenjala mesti. Rios je na petnajstem mestu s tremi točkami prednosti pred Medvedjevom.
Lestvica ATP: 1. (1.) Thomas Muster (Avt) 4.382, 2. (2.) Pete Sampras (ZDA) 4.310, 3. (3.) Andre Agassi (ZDA) 4.194, 4. (4.) Michael Chang (ZDA) 3.863, 5. (5.) Boris Becker (Nem) 3.698, 6. (6.) Goran Ivaniševič (Hrv) 3.444, 7. (7.) Jim Courier (ZDA) 2.525, 8. (8.) Jevgenij Kafeljnikov (Rus) 2.456, 9. (9.) Thomas Enqvist (Sve) 2.182, 10. (10.) Wayne Ferreira (JA) 2.122,11. (11.) Sergi Bruguera (Spa) 1.686,12. (12.) Marc Rosset (Svi) 1.683, 13. (13.) Amaud Boetsch (Fra) 1.603,14. (14.) Michael Stich (Nem) 1.560,15. (16.) Marcelo Rios (Cii) 1.427, 16. (15.) Andrej Medvedjev (Ukr) 1.423.
Tesen poraz Videmčanov Milan uspešen v Cagliariju
Udinese je izgubil v Turinu proti Juventusu - Bari je presenetljivo premagal Atalanto - Lazio dobil derbi kola v Rimu proti Fiorentini - Sampdoria uspešna
Juventus - Udinese 2:1
(1:1)
STRELCI: Stroppa v 15’, Ravanelli v 27’, Vier-chowod v 84’.
JUVENTUS: Rampulla, Torricelli, Porrini (od 32’ Sousa), Ferrara, Pessotto, Di Livio, Conte, Descham-ps, Vialli (od 66’ Padova-no), Del Piero (od 62’ Vierchovvod), Ravanelli.
UDINESE: Battistini, Helveg, Calori, Matrecano, Bertotto, Pellegrini (od 81’ Ametrano), Rossitto, Dei-sderi (od 63’ Salimov), Giannichedda, Bierhoff, Stroppa (od 85’ Poggi).
SODNIK: Bolognino iz Milana. IZKLJUČEN: Torricelli v 63’. RUMENI KARTONI: Helveg, Pell-grini, Deschamps, Rossitto. GLEDALCEV: 20.000.
TURIN - Videmskemu moštvu sinoči na zaostalem srečanju 29. kola A lige za las ni uspel podvig, da bi osvojil točko sredi Turina proti Juventusu. Udinese je namreč že v 15. minuti povedel s krasnim golom Stroppe. Stanje je nato izenačil Ravanelli, Juventus pa je že v 18. minuti drugega polčasa ostal s samo desetimi igralci, saj je bil izključen Torricelli. V drugem delu tekme so imeli Videmčani nekaj izredno ugodnih priložnosti za zadetek, predvsem z Bierhoffom, toda nemški reprezentant tokrat ni bil razpoložen. Ko je vse kazalo, da se bo tekma končala pri neodločenem izidu, je nekaj minut pred koncem Vierchovvod po kornerju z glavo poslal žogo v mrežo in tako je turinsko moštvo zmagalo ter tako ohranilo še upanje, da dohiti v boju za državni'naslov ekipo
Beppe Signori (v belem dresu) je včeraj proti Fiorentini dal dva zadetka (Foto AP)
Milana, ki pa je zmagal v Cagliariju.
Videmsko moštvo bo v nedeljo spet pred dokaj težko nalogo, saj bo igralo doma s Fiorentino, ki je pri vrhu lestvice.
Moštvo trenerja Capella je sinoči imelo v Cagliariju dokaj težko delo, saj je oba zadetka doseglo z avtogoloma Napolija in Silve. Častni gol za domačine pa je dosegel Villa. Tako ali drugače je Milan tudi po tem zelo neugodnem gostovanju ohranil šest točk prednosti pred drugouvrščenim Jvuentusom. V nedeljo ga sicer čaka še eno zelo nevarno gostovanje, v Neaplju. Ce bo tudi proti moštvu trenerja Boškova odnesel celo kožo, potem bo na zelo dobri poti, da osvoji letošnji državni naslov.
Sicer pa je to kolo navrglo nekaj presenetljivih rezultatov.
Bari je v Bergamu premagal Atalanto in tako osvojil zlata vredne točke v boju za obstanek v ligi. Preseneča tudi zanesljiva zmaga Sampdorie sredi Milana proti Interju. Junak srečanja je bil vsekakor Chiesa, ki je dal oba zadetka.
Tudi izid v Rimu na derbiju kola med Laziom in Fiorentino je dokaj presenetljiv. Sicer ne zaradi zmage domačinov, temveč zaradi pravega poloma, ki ga je doživelo florentinsko moštvo (0:4). Signori je dal dva gola, VVinter in Casiraghi pa po enega. Zelo dobro je igral hrvaški as Bokšič.
Črana serija Torinovih nastopov, kljub menjavi trenerja, se nadaljuje. Turinčani so tokrat izgubili v Neaplju, kjer jih je domače moštvo sicer s težavo premagalo. Za trenerja Boškova so
točke še kako dobrodošle. S tem uspehom se je Napoli dokončno oddaljili od nevarnega položaja na lestvici. V nedeljo pa bo imelo nea-plejsko moštvo lepo priložnost, da se oddolži navijačem za vse dosedanje neuspehe. Gostilo bo Milan.
Parma je po pričakovanju premagala Cremo-nese, ki je vedno bližji B ligi. Povedla je z Mus-sijem, nakar je Zola dosegel zares krasen zadetek. Slovenskega reprezentanta Florjančiča je v 8. minuti drugega polčasa zamenjal Cristiani.
Vicenza je potrdial, da je najugodnejše presenečenje tega prvenstva in je zmagala v Piacenzi z zadetkom, ki ga je v 29. minuti dosegel M. Rossi.
Izidi 29. kola: Atalanta -Bari 1:2, Cagliari - Milan 1:2, hiter - Sampdoria 1:2,
Juventus - Udinese 2:1, Lazio - Fiorentina 4:0, Napoli - Torino 1:0, Padova -Roma 1:2, Parma - Crmeo-nese 2:0, Piacenza - Vicenza 0:1.
Vrstni red: Milan 63, Juventus 57, Fiorentina 53, Parma 49, Roma 48, Intger 47, Lazio 46, Sampdoria in Vicenza 44, Napoli 35, Udinese in Cagliari 34, Atalanta 33, Piacenza 29, Bari, Cremonese in Torino 25, Padova 21.
Prihodnje kolo (14.4. ob 16.00): Atalanta - Cagliari, Bari - Cremoense, Inter -Padova, Lazio - Parma, Napoli - Milan, Piacenza -Torino, Udinese - Fiorentina, Vicenza - Roma; v soboto, 13.4.ob 16.00: Juventus - Sampdoria.
Strelci: 20 golov: Protti (Bari) in Signori (Lazio), 18: Batistu ta (Fiorentina) in Chiesa (Sampdoria); 15: Branca (hiter), 14: Oliveira (Caghar) in Bierhoff (Udinese); 13; Caccia (Piacenza); 12: Ravanelli (Fiorentina), Casiraghi (Lazio) in Vlaovič (Padova).
Disciplinski ukrepi
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v B ligi izključila igrišče Ce-sene za eno kolo. Prepoved igranja za eno kolo pa so dobili naslednji nogometaši: Brambati in Cozza (Lucchese), Melosi (Chievo), Valoti (Verona), Adani (Brescia), Di Somma in lachini (Palermo), Farris (Pescara), Ferrante (Salernita-na), La Spada (Reggia-na), Masolini (F. An-dria), Napolitano (Co-senza), Nappi (Genoa), Pavan (Venezia), Poli in Torbidoni (Reggina), Suppa (Perugia).
KOŠARKA / DREVI FINALE V PARIZU
Panathinaikos - Barcelona
Grki so v polfinalu premagali CSKA, »Barca« pa Real Madrid
PARIZ - Panathinaikos iz Aten in Barcelona se bosta drevi v Parizu pomerila v velikem finalu za evropski klubski naslov.
V torkovem polfinalu je namreč grško moštvo zasluženo premagalo moskovski CSKA z 81:71 (36:33). Daleč najboljši na igrišču je bil Panathi-naikosov Američan VVilkins, ki je dal kar 35 točk, pri Rusih pa Kara-sev (23). V drugem polfinalu pa je v španskem derbiju Barcelona nadoknadila 15 točk zaostanka in premagala Real Madrid s 76:66 (34:38). Kar-nišovas (24 točk) in God-fread (22) sta bila najboljša strelca pri »Barci«, pri poražencih sta bila najboljša Arlauckas (22) in Savič (15). na dre-višnjem velikem finalu favorita ni.
Današnji spored: 19.00, za 3. mesto: CSKA - Real Madrid; 21.00, za 1. mesto: Panathinaikos - Barcelona.
Savič (Real) skuša zaustaviti Hernandeza (Barcelona)
KOŠARKA / DREVI V Al LIGI
Tržaški lllycaffe zares pred zadnjo priložnostjo
TRST - Tržaški Illy-caffe bo drevi imel zares zadnjo priložnost, da še osvoji predzadnje mesto v Al ligi in s tem upanje, da se bo rešil najhujšega, saj vse kaže, da se bo društvo Viola iz Reggio Calabrie razpustilo. Ostalo bo tako v prihodnji sezoni prosto mesto v Al ligi.
Tržačani bodo namreč drevi doma ob 20.30 igrali proti milanski ekipi Teorema-tour. Za moštvo trenerja Steffeja bo drevi seveda imperativ le zmaga. Glede na igro na zadnjih nastopih je seveda zelo vprašljivo, če bodo Tržačani predvsem psihično zdržali tolikšno breme. Doslej so namreč vedno popuščali prav ob koncu tekme.
Za drevišnji verjetno odločilni boj je seveda pričakovati veliko število navijačev, ki so bi-
li sicer vedno v veliko pomoč svoji ekipi.
Poleg srečanja v Trstu bo danes na sporedu še nekaj dokaj zanimivih bojev. Derbi kola pa bo v Bologni, kjer bo domači Teamsy-stem igral proti Gagi vi iz Vareseja.
DREVIŠNJI SPORED (20.30): Teamsy-stem - Cagiva, Nuova Tirrena - Olitalia, Ste-fanel - Viola, Madigan - Scavolini, Mash -Buckler, Cx Siena - Be-netton, Illycaffe - Teo-rematour.
VRSTNI RED: Teamsystem Bologna in Buckler Bologna 42, Benetton Treviso in Cagiva-Varese 38, Ste-fanel Milan 36, Nuova Tirrena Rim 34, Scavolini Pesaro 32, Madigan Pištola in Viola Reggio Calabria 30, Olitalia Forli in Mash Verona 28, Cx Siena 24, Teorematour Milan 10, Illycaffe Trst 8.
NOGOMET / NARAŠČAJNIKI
Sovodnje bi lahko posegle po višji uvrstitvi na lestvici
Pred kratkim se je končalo naraščajniško nogometno prvenstvo za go-riško pokrajino, v katerem je nastopila tudi združena slovenska ekipa Sovodenj.
Naše moštvo, ki ga je vodil trener Fabjan Cev-dek, je v konkurenci 11 ekip osvojilo 9. mesto. Doseglo pa bi lahko višjo uvrstitev.
Kaj o tem meni trener Cevdek?
»Potencialno smo imeli takšno ekipo, ki bi se Mrko borila za mesta pod vrhom lestvice, toda v teku prvenstva nismo niti enkrat nastopih v popolni postavi. Poleg običajnih težav s poškodobami in z boleznimi je več naših igralcev nastopilo z mladinsko ekipo, nekateri pa celo s člansko. Mislim pa, da je zelo pozitivno, da so tako lahko precej igrali prav vsi razpoložljivi nogometaši.«
Cevdek je še dodal: »Ne smemo tudi pozabiti, da je
naša ekipa združena in da jo sestavljajo igralci iz Sovodenj in Doberdoba. Torej težave so bile tudi glede prevoza na treninge in tekme. Poleg tega naj še omenim, da se naši fantje poleg šolskih obveznosti ukvarjajo še z drugimi športi in dejavnostmi, kar pa je, glede razvoja posameznika, nedvomno koristno in spodbudno. Več naših fantov je še mladih in bo lahko nastopilo v naraščajniškem prvenstvu tudi v prihodnji sezoni. Sicer pa se je prvenstvo šele končalo, za prihodnjo sezono je torej preuranje-no govoriti, mislim pa, da je združevanje moči edina pot mogoča za sestavo ekip v raznih kategorijah.«
(bi)
KONČNI VRSTNI RED: Capriva 64, Mossa 52, Aris San Polo in Pro Ro-mans 43, Natisone 32, Real Isonzo 30, Staranza-no 29, Lucinico 28, Sovodnje in Gradese 17, Isonzo Turjak 10, Como_7.
JADRANJE / ZA OPTIMISTE
Križničeva se je odlično odrezala
Kratek premor za velikonočne praznike so tudi letos naši mladi jadralci izkoristili za vežbanje na regatnih poljih.
Yacht club Riva del Garda je kot običajno tudi letos organiziral mednarodni miting za optimiste. Izredno število vpisanih je preseglo številko 400. Poleg tekmovalcev iz držav cele Evrope pa je zanimivo zapisati tudi nastop ameriških regatan-tov. Mitinga so se udeležili tudi Cupini tekmovalci, in sicer Johana Križnic, Erik Masten ter Danijel Piculin, ki so se dokaj dobro izkazah.
V lepem vremenu ter izmenjavi tamkajšnjih značilnih vetrov »ora ter teler« (z jakostjo od 3 do 3 metrov na sekundo) so naši tekmovalci na trod-
nevnem mitingu od petka do nedelje opravili vse od petih predvidenih plo-vov.
Najbolje se je odrezala Johana Križnic, ki je pristala na končnem 50. mestu ter 7. v ženski konkurenci. Na 87. stopnički ji je sledil Erik Masten, solidno pa se je uvrstil tudi najmlajši Danijel Pikulin, ki je v kategoriji kadetov (do 10 let) zasedel odlično 2. mesto.
Cupin trener Maurizio Benčič je regato takole komentiral: »Tekmovalci so bili spočetka pod vplivom izjemne konkurence premalo odločni, tako da bi predvsem Johanina uvrstitev ob boljšem začetku regate lahko bila veliko boljša. Vsekakor sem z ekipo zadovoljen«. (Domeniš)
Mladi Jadranovi in Pole-tovi košarkarji'so se pred kratkim udeležih velikega mladinskega velikonočnega turnirja na Dunaju, kjer so preživeli nekaj dni, ki jim bodo gotovo še dolgo ostali v nepozabnem spominu.Tudi letos se je na tem turnirju v raznih kategorijah (od mladincev do »propagande«) zbralo veC kot 150 ekip iz sedmih evropskih držav:	iz
Nemčije, Italije, Švedske, Finske, Švice, Danske in seveda Avstrije.
Naši mladi košarkarji (13 igralcev ter trenerja Andrej Pavlica in Gordan Mi-ralem) so na Dunaj odpoto-vali z avtobusom skupno s številno odpravo Liberta-sovih ekip. Kot Jadran so nastopili na turnirju dečkov (letnika 1983/84), kot Polet pa z mešano eki-
po (z dvema igralcema Li-bertasa) na turnirju »propaganda« (letnik 1984 in mlajši).
Jaranovci so igrali štiri tekme (trije porazi in ena zmaga), poletovci pa so na vseh treh srečanjih izgubi-11 Jaeranovci bi lahko izborili še boljši izkupiček, Ce bi na vseh tekmah igral Andrej Guštin, ki pa se ja na zadnjih dveh tekmah poškodoval. Bolj kot igralska pa je bila za vse naše mlade košarkarje to izredno koristna življenjska izkušnja. Navezah so prijateljske stike s fantki in punčkami drugih držav, pa tudi samo bivanje je bilo nadvse zanimiva izkušnja. Glede same igre pa je zanimivo, da so največ pokaza-h košarkarji iz tistih držav, kjer ta panoga ni ravno najbolj popularna. Tu predv-
sem mislimo na Fince, Švede, Dance in Nemce.
Naši ekipi sta izpadli v izločilnem delu.
DEČKI
Tyrolia (Avstrija) - Jadran 40:38 (20:23); Jadran -Friedenauer (Nemčija) 58:39 (34:19); Sandsvrall
(Švedska) - Jadran 74:33 (35:19), Gtittingen - Jadran 53:42 (21:19).
JADRANOVA POSTAVA (skupne točke): A. Guštin 8 (2:3 prosti meti), Matjaž Suhadolc 28 (2:4), Mitja Suhadolc 25 (1:6), Piccini (na sliki) 25(1:6), Švab 37 (3:7), Ferfolja 39 (1:9), Jerman 14 (0:2), Be-liCiC 2, Danev 2, Gregori 2, Schillani.
PROPAGANDA
Vdw Minibulls (Avstrija) - Polet 35:25 (17:13); Spartak Moskva (Rusija) -Polet 33:12 (19:5), Uab/1 (Nemčija) - Polet 26:17 (6:8).
POLETOVA POSTAVA (skupne točke): Aloisio (Libertas) 11 (1:4), Gregori, P. Guštin 4, Schillani 5 (1:2), Danev 14 (2:4), Giur-co (Libertas) 6, Starec 14 (1:2,1 trojka).
Gorska kolesa: v nedeljo Pokal pomladi
V nedeljo, 14. t.m. bo v okviru Praznika Pomladi na programu tekma z gorskimi kolesi za 2. Pokal pomladi, turistično amaterska preizkušnja, v organizaciji športnega odseka društva Hrast. Tekmovalci, razporejeni po starostnih kategorijah, od baby sprint naprej, bodo morali progo prekolesariti v dveh spustih. Da bo tekma zanimivejša in zabavnejša, bodo na progi postavljene majhne ovire, kratki skoki, slalom med smučarskimi količki in podobno. Start tekme je predviden ob 15. uri, možnost vpisnine pa do 14. ure.
KOŠARKA / NA VELIKONOČNEM TURNIRJU NA DUNAJU
Nepozabna izkušnja za naše mlade igralce
Jadran in Polet nastopila vzelo ostri konkurenci
PRI ŠZ BOR / NA SESTANKU TRENERSKEGA AKTIVA
Pomembna vloga naših vaditeljev
Pred kratkim se je na društvenem sedežu v Trstu sestal pod vodstvom elanov izvršnega odbora Marka Kaka (odgovornega za strokovni sektor) in Davida Slobza, aktiv Borovih trenerjev in vaditeljev, da bi izoblikoval nov pristop k reševanju vloge, ki ga ima ta segment pri vsakem športnem društvu. Vedeti je namreč treba, da deluje trenutno v desetih Borovih odsekih kar 25 trenerjev in vaditeljev, od katerih so skoraj vsi strokovno usposobljeni za svoje delo, le nekaj pripravnikov se trenutno
še pripravlja, da v kratkem poloze odgovarjajoče izpite. Število trenerjev pri tem društvu, seveda, od leta do leta niha, saj jih je bilo v nekaterih preteklih obdobjih tudi skoraj štirideset.
Vloga trenerja pri manjšinskem športnem društvu se, kajpak, zelo razlikuje od one pri večinskem narodu, saj mora poleg svojega strokovnega dela opravljati tudi vlogo društvenega aktivista in vzgojitelja ter narodost-nega delavca. Vse to pa lahko opravlja le v pri-
meru, Ce je pripadnik manjšinske skupnosti, ker v drugem primeru o njegovi narodnoobrambni vlogi ne moremo govoriti.
V teh okvirih se je odvijala tudi razprava na sestanku Borovega trenerskega aktiva, v okviru katere so se prisohii dotaknili tudi vrste praktičnih vprašanj iz društvenega življenja in vadbe športnikov. Med temi je izstopalo tudi vprašanje pretoka otrok iz ene sekcije v druge, oziroma pridobivanja novih tekmovalcev za posamezne sekcije, saj
se zaradi padca natalitete in manjšega števila otrok v zadnjem Času pojavlja tudi določena oblika »notranje konkurence« med posameznimi sekcijami.
Eno najbolj bistvenih postavk sestanka pa je bilo vprašanje pridobivanja novih tekmovalcev v najzgodnejši mladosti, oblika dela z njimi ter naCin usmerjanja v posamezne sekcije, kar je bilo doslej dokaj stihijsko, oz. prepuščeno pobudam posameznih sekcij in trenerjev. Prisotni so se strinjali, da bi pri reševanju te problema-
tike treba upoštevati tudi izkušnje Športne šole, osnova tega pa bi morala biti predvsem in izključno strokovnost. Aktivistično nabiranje novih tekmovalcev, brez strokovne presoje o njihovih realnih sposobnostih za določeno panogo namreč kasneje še daleč ne daje zadovoljivih rezultatov, saj bi otrok ob pravilni, strokovno utemeljeni usmeritvi v to ali ono panogo dosegel mnogo večje uspehe, v svoje zadovoljstvo in društveno zadoščenje.
Olga Pavletič
Obvestila
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje v četrtek, 18. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah izredni občni zbor.
Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev organov občnega zbora in sprejetje novega Statuta.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 14. t.m., X. Pohod »Memorial Mirko Škabar* iz Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10.00.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 14. t.m., avtobusni izlet in društveno tekmo na Voglu.
Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131- Opčine, v torek, 9., sredo, 10. in četrtek, 11. t.m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 212859, 299573.
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET n
Velikonočni izlet SPDT
Tržaški planinci so se podali v Benečijo in tako obnovili tradicijo izleta na velikonočni ponedeljek. V primernem vremenu in v prijetnem spomladanskem ozračju se je 33 planincev pripeljalo do vasi Cepletisce, ob cesti, ki vodi na Matajur.
Po navodilih v zvezi z izletom, je vodja poklonil spominke vsem prisotnim planinkam. Iz CepletišCa, kjer se je pričel pohod, je dokaj strma pot, kot se spodobi za beneško pokrajino privedla planince na Sv. Martin (987 m), odkoder se je odprl lep razgled na zasneženi Matajur in Krn s svojimi sosedi, vsi Se v zimski preobleki.
Postanek na vrhu se je podaljšal, saj so si planinci privoščili obilno malico in zaslužen počitek. Ko so bili nahrbtniki že privezani za odhod, pa je nekje v bližini Matajurjevega vrha zagrmelo in kmalu zatem se je vlil dež, ki pa ni zmočil vrha Sv. Martina. Sonce, ki je osvetljevalo Krn in sosede, medtem ko je v območju Matajurja deževalo, je premagalo oblake v veliko zadovoljstvo planinske druščine. Se pogled na vrhove in doline naokrog, nato pa začetek sestopa proti izhodišču.
Pot v dolino je vodila planince, razen nekaterih nestrpnežev, ki so ubrali svoja pota, po drugi razgledni stezi in poti, kjer so
prisluhnili strokovnim pojasnilom prof. Marinke Pertotove. Poleg zanimivostih in razlagah, v prvi vrsti o flori, so si udeleženci ogledali tudi Polavo, tipično beneško vas in nato prišli do svojih vozil, ki so jih pripeljala iz lepe in Ciste narave v nezdrav mestni vrvež.
Na izletu je bilo lepo in vsi so se dobro počutili, tako da so v bližini Čedada prekinili vožnjo in se ustavih na turistični kmetiji, kjer ob prigrizku in rujnem vincu ni manjkalo dobre volje in petja (F.A.)
Antarktiški pingvini
Zgleda, da je vendarle pomlad zapodila dolgo in mrzlo zimo. Zasijalo je sonce in postalo je topleje. Kljub temu stalni obiskovalci predavanj SPDT ne bodo zamudili priložnosti in se zvečer potrudili na četrtkovo srečanje, Čeprav bo govor o mrazu in ledu velike celine Antarktike. Nedvomno jih bo pritegnila radovednost, da zvedo kaj več o tej hladni celini, kjer se prav dobro počutijo veliki pingvini imenovani cesarski. O teh prebivalcih ledene Antarktike ho govoril Franco Bersan, ki bo pokazal vrsto zanimivih diaposnetkov in celo videofilm. Tema predavanja je vsekakor zanimiva in bo zvečer privabila veliko število poslušalcev v Gregorčičevo dvorano, da se naužijejo naravnih lepot in značilnostih tega, za mar-
sikoga nedosegljivega, ledenega predela zemeljske oble. ZaCetek predavanja ob 20.30.
Občni zbor koprskih planincev Ze večkrat smo napisah, da je ta Cas najbolj primeren za polaganje obračunov opravljenega dela, ker se za planince končuje zimsko obdobje, ko je na višku smucarija in se začenja prava sezona izletništva v bližnje in daljne gore. Vrstijo se občni zbori planinskih društev in sklepajo se novi načrti za bodoče delo.
Jutri bodo obračun o doslej doseženih rezultatih podajali koprski planinci, ki se bodo zbrali na rednem 39. obenem zboru Obalnega planinskega društva Koper. Sestah se bodo v mah gledališki dvorani v Kopru, v Verdijevi ulici, in sicer že ob 18. uri. Dosedanji odbor pričakuje, da se bo občnega zbora udeležilo veliko število elanov in prijateljev Obalnega planinskega društva. Zavarovalnina SPDT In še beseda o zavarovanju proti nesrečam v gorah.
V tej rubriki smo že nekajkrat objavili poziv vsem elanom SPDT, ki se nameravajo zavarovati, ali mislijo zavarovanje obnoviti, naj to store Cimprej. Danes zapade rok za obnovo zavarovanja, ki je sicer fakultativno, vendar ga SPDT priporoča vsem, ki radi skupinsko ali posamič zahajajo v hribe ali na društvene izlete. Lema premija za zavaro-
vanje, ki predvideva dokajšnje maksimale, in velja tudi za more-bitne nezgode doma in v službi, je zelo ugodna: le 35.000 lir letno. SPDT je namreč z zavarovalnico Assimoco sklenilo dogovor in doseglo največ za najmanj, sedaj pa pričakuje, da bodo elani opravih svojo dolžnost in se zavarovali, ali zavarovanje obnovili. To velja predvsem za alpiniste, zlasti za tiste, ki se nameravajo v prihodnjih tednih udeležiti društvenega alpinističnega tečaja v Glinščici pod vodstvom društvenih vaditeljev.
SPDT opozarja vse interesente, da po zapadlosti roka za vplačilo zavarovanja in seveda tudi Članarine, ne bo vzelo v poštev zakasnelih prošenj in zahtev, kajti ne razpolaga z uredniškimi moCmi, ki bi te formalnosti opravljale.
Zavarovalnino in Članarino elani lahko vplačajo še danes v Tržaški knjigarni, na ZSSDI in zvečer na predavanju o Antarktiki. (L.A.)
Pohod na Sabotin
in družabnost v Stmavm
Prijeten izlet so na velikonočni ponedeljek pripravili goriski planinci. Dopoldne so se povzpeli na Sabotin, popoldne pa se zadržali na družabnosti pri nekdanji šoli v Stmavm. Na vrh Sabotina se je povzpelo nad petdeset planincev; zbrala se je zelo pestra druščina, kjer ni manjkalo
niti otrok. Pri ruševinah nekdanje cerkvice in samostana sv. Valentina je pohodnike, v imenu KD Sabotin, pozdravil Gabrijel Figelj, gospod Mario Muto, ki si že poldrugo desetletje prizadeva, da bi nekdanji romarski objekt ovrednotili in predvsem zaščitili pred nadalnjim propadanjem, je povedal, da bo prvi konkreten korak (utrditev ostankov zidov) predvidoma narejen do konca leta.
V prijetnem in razmeroma toplem vremenu so se pohodniki odpravili po grebenu na vrh Sabotina, potem pa spet v Stmaver. Pomlad na južnih in jugozahodnih pobočjih gore zamuja; redke velikonočnice so še v varnem zavetju trav; le pri razvalinah sv. Valentina je pohodnike pozdravil cvetoci visoki jeglič.
Da je bilo ponedeljkovo popoldne prijetno, ni treba posebej poudarjati. Pomemben delež sta prispevala harmonikarja Marko in Joško in drugi godci, ki so vztrajali do veCera.
Predavanje o ameriškem jugozahodu bo v jeseni Za danes napovedanega predavanja in predvajanja barvnih diapozitivov o ameriškem jugozahodu ne bo. Novinar in planinski popotnik Lojze Abram bo o naravnih parkih in drugih zanimivostih zahodnega dela ZDA govoril v jeseni.
Se se lahko prijavite
za izlet v Polhov Gradec
Zadnjo nedeljo aprila se go-riški planinci odpravljajo na Grmado (898m) nad Polhovim Gradcem. Na razpolago bo avtobus, ki bo odpeljal iz Rožne doline. Iz Polhovega Gradca na vrh zelo razgledne gore je slabi dve uri zmerne hoje. Območje Grmade je znano tudi kot nahajališče zelo redke in zato zanimive rastline, blagajevega volčina (rastlina je zaščitena že od leta 1898). V popoldanskem Času se bodo udeleženci ustavili tudi na Vrhniki in obiskali Cankarjevo rojstno hišo. Prijave na društvu, danes od 19. do 20. me.
Pohod Vivicitth
V	nedeljo, 14. t.m. bo na območju Gorice in Nove Gorice potekal pohod Vivicitta. Prireditev, ki bo sočasno potekala tudi v drugih krajih države, bo v našem mestu letos že drugič, prireja pa jo združenje UISP v sodelovanju z ZSSDI in društvom Marathon, na novogoriški strani pa je organizacijo prevzela Športna zveza. Start bo z oširka ob koncu Catte-rinijeve ulice. Naj povemo, da bo pri organizaciji sodelovalo tudi SPDG, ki bo skrbelo za eno od okrepčevalnic.
Po poti Valentina Staniča
V	Kanalu pripravljajo (letos že tretjič) planinski pohod po poteh Valentina Staniča. Prireditev bo 21. aprila, podrobnosti bomo objavili v prihodnjih dneh.
18
Četrtek, 11. aprila 1996
DOGODKI IN ZANIMIVOSTI
MODA IN NOTRANJA OPREMA SE NE IZKLJUČUJETA
Karl Lagerfeld ni le modni kreator
Všeč mu je francoski stil iz štiridesetih let
»Sem razočarani oblikovalec notranje opreme,« s svojim značilnim hitrim govorjenjem, ki mu sogovornik včasih komajda sledi, prizna Karl Lagerfeld. »Zabavno se je igrati z različnimi stili in obdobji, vendar pa je tovrstna igra draga.«
Eden vodilnih modnih ustvarjalcev, 54-letni Lagerfeld, je več desetletij opremljal hiSe v Parizu, Monacu, Rimu, Hamburgu in drugje. Izbiral je predmete iz 18. stoletja in tudi mnogih najpomembnejših sodobnih oblikovalcev. »Opremil sem toliko hiš, ker sem vedno imel vedno nenavadne vizije,« je povedal in dodal, da se trenutno navdušuje nad francoskim stilom iz štiridesetih let, s katerim je opremil svoje novo stanovanje v Monte Carlu.
Notranji opremi se posveča z enako gorečnostjo kot modi. Ker se je odlo-
čil za francoski stil 40. let, je z njim opremil vso hišo. »V štiridesetih letih je bil francoski dizajn na vrhu, veliko kosov pohištva iz tega obdobja je še danes lahko kupiti. Pravzaprav je to edino stilno obdobje, iz katerega je moC narediti bogato zbirko,« pravi Lagerfeld. V Monte Carlu si je zato kupil razkošno hišo, ki pa svojega bogastva po svoji zunanjosti ne kaže. Stoji na skali ob obali, zato je z nje Čudovit razgled na ves zaliv. »Vsa okna so obrnjena proti morju, tudi če ležite v kopalni kadi, imate občutek, da se
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20.4: Vaše pripombe bodo trezne in argumentirane, zato se nanje ne bodo odzivali le tisti, ki se jih usodno tičejo, ampak tudi tisti, ki so sicer pred vami, vendar so še vedno odprti za uk

M

M
Dovolj vam bo služenja pohlepnim dušam, zato se boste zaceli nagibati k ideji o samostojni dejavnosti, kjer boste sami odločali o količini svojega dela, trpljenja in zaslužka.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nestrpnost vas bo potisnila v spor, ki pa na srečo bo imel večjih posledic, saj boste pravočasno spoznali, da nima smisla pogrevati postane juhe, ampak da je bolje skuhati novo.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Po neuspešnem poskusu vplivanja na tuje srce boste opustili svoj namen in poCakah na odločitev simpatije. Ne bo dolgo zdržala; v strahu, da ste jo črtali, ho biž potrkala na vaše srce.
IEV 23.7. - 23.8.: Odločali se boste med dvema stezama, M vodita k istemu cilju. Prva vam bo dopuščala preveč samostojnosti, druga vam bo omogočala, da se obesite na tuja ramena. Odtočite se raje za tretjo.
kopate v morju. Pogled skozi okno na Monte Car-lo je zagovoto takšen kot pred petdesetimi leti,« pravi Lagerfeld. Francoski oblikovalci pohištva so se zgledovali pri preteklih obdobjih, vendar jih niso le posnemali, svojim izdelkom so dodajali modeme elemente. »Nekoliko spominjajo na 18. stoletje, vendar pa je stil prirejen okusu Štiridesetih let, kvaliteta del pa je neverjetna,« je poudaril.
Starinar Yves Gastou, pri katerem je Lagerfeld kupil večino predmetov, pravi; »Francoski oblikovalci so bili v štiridesetih letih izredno kreativni. Zgledovali so se pri klasikih, izbirali so prave materiale in se posvečali detajlom.« Lagerfeld je kupil nekaj najlepših kosov pohištva iz tega obdobja. »Ima oko, ki zna izbirati in odkriti, kaj je vredno
V dnevni sobi kraljuje Arbusov kanape, katerega je hotel za stalno zbirko kupiti Louvre
imeti,« pravi Gastou.
Med najlepšimi predmeti v njegovem stanovanju so tisti, ki jih je oblikoval An dre Arbus, predmeti iz kovanega železa pa so nastali po načrtih Gilberta Poillerata. Prostore krasi tudi velika miza iz filma Sreča. Zdaj, ko je Lagerfeld uresničil svoje sanje o stanovanju v stilu Štiridesetih let, pa se že sprašuje: »Kaj naj zdaj delam z ljubeznijo?«
Karl Lagerfeld pred hišo v Monte Carlu
Med najlepšimi predmeti v njegovem stanovanju so tisti, ki jih je oblikoval Andre Arbus. Na sliki Lagerfeldov kabinet
NAJVEČJA PORABNICA IN PROIZVAJALKA TOBAKA
Na Kitajskem so kajenju napovedali pravo vojno
Manj kot deset tolarjev za zavojček najslabših cigaret
OBNAVLJANJE NARAVNIH PARKOV
Noetova barka v opustošenj Angoli
Živali bodo pripeljali iz Južne Afrike
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Komaj omembe vreden poraz bo v vasi notranjosti sprožil plaz spominov, ki vas bodo navdah z občutkom nepomembnosti in za-vrzenosti. Sijajna priložnost za dokončno očiščenje!
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Nekdo vas bo želel na vsak način pomiriti, Čeprav boste namenoma vztrajali na trnih. Končno se boste vendarle omehčali in spoznali, da vas marajo tudi brez pretiranega trpljenja.
ŠKORPIJON 23. TO. - 22.11.: Pred bližnjim vam bodo popustile zavore, zato boste zakuhah simpatično krizico. Končala jo bosta v nežnem objemu, hvaležna času, da tako hibo ceh nove razpoke starih ran.
STRELEC 23.11.-21.12.: Znašli se boste v okolju, ki bo za vas nekaj tako zelo novega, da se boste obnašati kakor slepa kura. Imeli boste sreCo;.naleteli boste na slepega petelina, izurjenega za hojo v temi.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ponosni boste na svoj uspeh, čeprav ga se vedno niste dovolj utrdili, da bi bili lahko prepričani o njegovi trajnosti. Potrudite se torej in tim prej zabetonirajte temelje.
VODNAR 21.1. -19. 2.: PredihaM boste svojo zamero in spoznah, da temelji na pretiranem zanašanju na tujo pomoč. Vsakdo nosi svoj križ, tujun se posveča le toliko, kolikor podpirajo njegovega.
RIBI 20. 2. - 20.3.: Cim boste dosegh cilj. se boste zaceli ozirati po novem. Ce nočete, da vas neskončna gonja po nebesih ne izCrpa, se brž posvetite peklu, ki vas preganja in slepi z obljubami.
PEKING (Reuter) - Kitajska, največja proizvajalka in porabnica tobaka na svetu, je kajenju napovedala vojno, saj na nekaterih šolah kadi že tretjina mladostnikov.
Več kot 16 odstotkov Solarjev je rednih kadilcev, 6,8 odstotka pa jih je že odvisnih od cigaret. Najmlajši kadilci imajo šele osem let. Na neki elitni srednji šoli je med fanti 30 odstotkov kadilcev, medtem ko kadijo le trije odstotki deklet.
Komunistična partija, ki je zgrožena nad visokimi številkami, poziva k osveščanju šolske mladine. Organizacija za boj proti kajenju Zhou je po vsej državi zaCela akcijo, v kateri poziva učitelje in vzgojitelje, naj opustijo kajenje in postanejo zgled mladini.
Na Kitajskem vsako leto 350 milijonov kadilcev pokadi 1,3 trilijona cigaret, kar je 30 odstotkov vseh pokajenih cigaret v svetu. Zhou se zaveda, da je pred njimi dolga in naporna pot, saj je kadilcev veliko, organizacijo pa pestijo finančne težave. Poleg tega prepričevanje o škodljivosti kajenja ne dosega svojega namena, saj se
na Kitajskem število kadilcev vsako leto poveča za dva odstotka, do leta 2025 pa naj bi zaradi kajenja in z njim povezanih bolezni umrlo skoraj šestdeset milijonov Kitajcev.
Čeprav država še vedno dobi največ davkov prav od tobačne industrije, nameravajo do leta 2000 na Kitajskem prepovedati oglaševanje cigaret in zajeziti naraščanje števila kadilcev, saj so stroski, ki nastanejo zaradi prezgodnjih smrti, manjše storilnosti in dragih zdravstvenih storitev, zelo visoki.
V 26 kitajskih mestih je kajenje v javnih prostorih prepovedano, takšna prepoved pa naj bi od sredine maja zaCela veljati tudi v Pekingu.
Protikadilsko kampanjo ovira dejstvo, da se prebivalstvo ne zmeni za škodljive učinke kajenja, zavojček najcenejših cigaret pa stane manj kot deset tolarjev. Poleg tega so na Kitajskem izmerili najhitrejso rast pridelovanja tobaka na svetu.
Da bi pri ljudeh dvignili zavest o nevarnosti cigaretnega dima, bo Peking gostitelj 10. svetovne konference o tobaku in zdravju, ki bo potekala v okviru Svetovne zdravstvene organizacije od 24. do 28. avgusta leta 1997.
QUICAMA, Angola (Reuter) - Dvajsetletna državljanska vojna v Angoli je opustosila naravne rezervate in lovske parke v državi, zato so okoljevarstveniki sklenili, da bodo skuSali obuditi vsaj enega od njih.
Član južnoafriške okoljevarstvene ekipe je povedal, da je projekt zasnovan podobno kot Noetova barka. Živali bodo z ladjo pripeljali do ustja reke Cuan-za, kjer jih bodo spustili na prostost. Do konca leta naj bi v rezervatu že pripravili prvi lov. Živali nameravajo pripeljati iz južnoafriškega Kriigerjevega nacionalnega parka in nekaterih zasebnih južnoafriških parkov.
Medtem ko je vojna uničila večino vasic in mest v okolici parka Chiicama, so ptice in rastlinstvo prestali pustošenje. Obnova cest med glavnim mestom in drugimi območji je spodbudila raziskavo, ki naj bi ugotovila, v kolikšni meri je vojna med vlado in uporniškimi silami zveze
UMITA opustošila park, ki obsega približno milijon hektarjev zemljišča med rekama Cuanza in Longa. Vnovič so odprli tudi obalno cesto, ki povezuje Lu-ando in pristaniško mesto Lobito, vodi pa tudi skozi Quicamo. Po ozkem in zarjavelem cevovodu ob robu ceste se pretaka nafta iz vrtin na jugu države. Domačini se pritožujejo zaradi pomanjkanja vode, medtem ko je nafte, ki na nekaterih mestih prodre tudi na površje, na pretek.
Ureditvena dela so začeli izvajati na nekdanjem posestvu angolskega prvega predsednika Agostinha Neta, ki leži nad reko Cuanza in močvirjem na severovzhodu. Zgraditi nameravajo dvajset koc in restavracije. V ustju reke Cuanza naj bi zgradili tudi penzion s 50 sobami, ki naj bi ga obiskovali prebivalci Luande.
Snovalci projekta bodo nekdanje vojake in domačine iz Quicame usposobili za paznike, ki bodo ščitili živali pred divjimi lovci.
Grobnice dinastije Jin
HARBIN - V kitajskem mestu Acheng so doslej odkrili dvanajst grobnic dinastije Jin. Acheg je bil nekaj Časa prestolnica in politično središCe omenjene dinastije. Štirje od skupno devetih vladarjev so živeli v Achengu, toda grobnic niso našli vse do leta 1990, v preteklih dveh letih pa so jih odkrili enajst Pred njimi stojijo kamniti kipi ljudi in Živah, nagrobniki, raziskovalci pa menijo, da je pod nekaterimi grobnicami še podzemni prostor, ki naj bi edini ostal nepoškodovan.
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
6.30
9.35
11.15
11.30 12.25
12.35
13.30 14.10
15.45
17.30 18.00 18.55
19.35
20.35
20.45 20.50
23.15 23.20
0.00
0.30
1.00
1.15
3.15 3.45
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Tre donne p er uno scapolo (kom., ZDA ’64, i. Glenn Ford, Geraldine Page, A. Lansbury) Aktualno: Verdemattina -Nasveti (vodita Luca Sar-della, Janira Majello) Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Jessica Fletcher kot priča (i. A. Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Volina tribuna
Film: I figli di Zanna Bianca (kom., It. ’74) Mladinski variete Solleti-go, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Dnevnik
Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La -zingara (0769/73921) Aktualno: II fatto Glasb, oddaja: Sanremo Top (vodi Pippo Baudo) Dnevnik
Aktualna odd.: Clichš (vodi Carmen Laorella) Dnevnik, zapiski, horoskop, noCni pogovori, vremenska napoved Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce -Potihoma
Film: Brancaleone alle crociate (kom., It. '69, i. V. Gassman, A. Celi) Glasba: Mi ritomi inmen-te (vodi Red Ronnie) Dokumenti
F RAI 2
7.00
8.15
9.30
9.40
9.45
11.30
12.00
13.00
14.15
14.40
16.00 16.05
17.15 18.00
18.15
18.45 19.35
19.50
20.30
20.50
22.30
23.30 0.10 0.20 1.25
Otroški variete Nan.: Tarzan, 8.35 Družina Drombush Potrebujem te Rubrika o dnevnih zanimivostih Fuori dai denti Sereno Variabile TG2 33,11.45 dnevnik Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, zdravjerubrika o knjigah
Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Sereno Variabile - O izletih in potovanjih Vreme, dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 ob 20.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea - Bogataš med nami Volilna tribuna Dnevnik in vreme Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte Nad.: Destini
Jk RAI 3
6.00
8.55
10.30
11.00
11.35
12.00
12.15
14.00 14.50
15.30
17.00
17.55 18.25
19.00
19.55
20.30
22.30
22.55
0.30
1.10
Jutranji dnevnik, Drobci Film: L’ isola che scotta (dram., Fr. ’59)
Odd. Videosapere: Vstop prost, Hic sunt leones, Zdravje, Media /Mente Volilna bibuna Vstop prost, Znanstveni dnevnik, Pozor na kritika
Dnevnik
Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Volilna bibuna Sporno popoldne Aktualne teme: Alle cin-que della sera - Ob 17-ih Dok. oddaja Geo Aktualno : La testata Dnevnik, deželne vesti Volilna bibuna Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Šport: boks, Usuni-Conte (IP v lahki kat), košarka Dnevnik, pregled tiska Fuori orario
gg RETE 4
ITALIA 1
ST Slovenija 1
@5 Koper
	Nan.: Moonlighting, 9.00		Oboški variete Ciao ciao
	nad. Un volto, dne don-		mattina, vmes risanke
	ne, 10.00 Zingara, 10.30		Aktualno: Secondo noi
	Renzo in Lucia, 11.45 La		Nan.: Super Vicky, 9.45
	forza deli’ amore, vmes		Genitori in blue jeans,
	(11.30) dnevnik		10.20 MacGvver
	Nan.: Hiša v preriji		Aktualno: Planet
	Dnevnik Tg 4		Nan.: T.J. Hooker
	Rubrika o lepoti		Odprti studio, Fatti e mi-
	Nad.: Sentieri		sfatti, 12.50 Šport studio
	Film: Nina (kom., ZDA		Variete za najmlajše,
	’76, i. L. Minnelli)		vmes risanke, 13.20 Fax
	Aktualna odd, Giorno		fans club
	per giorno - Dan za		Varieteja: Colpo di fulmi-
	dnem, vmes (19.25)		ne, 15,05 Generazione X
	dnevnik in vreme		Aktualno: Planet
	Variete: Game Boat		Nan.: Bayside School,
	Film: Amici miei (kom..		16.45 Beverly Hills
	It. 75, i. U, Tognazzi, G.		Nan.: Primi baci
	Moschin, P, Noiret)		Odprti studio, vreme, .
	Dnevnik		18.45 Secondo noi, 18.50
	Film: II mistero Von Bu-		Šport studio
	low (dram., ZDA ’90, i.		Nan.: Baywatch, 20.00
	Glenn Glose)		Mr. Cooper
	Ciak: Filmske novosti		Film: TV film: Attacco al
	Pregled tiska		college (pust., ZDA ’95, i.
			C. Maim, A. Thicke) Aktualno; Patti chiari
			
S CANALE 5			(vodi Paolo Liguori) Nan.: Adam 12
			Italija 1 šport
			Ciak: Filmske novosti
	Na prvi strani, vreme		Nanizanke: Super Vicky,
	Variete: Maurizio Costan-		2.10 Bronx Zoo, 3.10
	zo Show (ponovitev)		MacGyver
	Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Ri-		
	ta Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5	S TELE 4	
	Variete: Papi quotidiani		
	Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo)	H	17.45, 19.30, 22.00, 0.05
	Nan.: Robinsonovi (i. Bill		Dogodki in odmevi •
	Cosby, K. K. Pullman)		Nad.: Fiori d’ arancio
	Variete: Časa Castagna	*kI$	Film: Bounty (dram., ’35) Nan.: Divji West
IraEiii	Oboški variete Bim Bum	|Q|	
ss	Bam in risanke		Dokumentarec
	Nan.: Viaggio fantastico		Film: Collo d’ acciaio
	Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanič-	gg	(pust, ZDA 78) Gospodarstvo
	chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike		
			
	Bongiorno, A. Elia) Dnevnik TG 5	($) MONTECARLO	
	Variete: Striscia la noti-		
	zia (vodita Leli o Arena, Enzo lacchetti)		20.00, 22.50, 0.15 Dnev-
	TV film: Padre papa		nik, 13.30,19.50 Šport
	(dram., It. '95, r. S. Mart-		Nan.: Charlie’s Angels
	tino, i. M.G. Cucinotta,		Film: 11 13 non risponde
	A. Sabato jr., A. Kerst)		(krim., ZDA ’46)
	Dnevnik		Varieteja: Tappeto volan-
	Variete: Maurizio Costan-		te, 18.00 Zap Zap
	zo Show, vmes (0.30)		Nan.: Parker Lewis
	nočni dnevnik TG 5		Aktualno: Zona blu
	Variete: Papi quotidiani		Variete; Aria fresca
	Striscia la noti zia		Film: 11 dott. Sbanamore
	Pregeld tiska		(kom., VB, i. P. Sellers)
	Nan.: Cin Cin		Nan.: Hitckock
	Videosbani
	Račke - igračke
	Batman, 26. del
	Ribje poti, 3. del
	Po domače
	Poročila
	Kolo sreče, pon. tv igrice
	Letališče 21. stoletja, 1. del angl, dok. oddaje
	Gore in ljudje
	TV Dnevnik 1
	Oboški program: Živ žav
	Kate in Allie, 19. del angleške nanizanke
	Kolo sreče, tv igrica
	Včeraj, danes, jutri
	Risanka
	TV Dnevnik 2
	Norec v množici, 16., zadnji del ameriške nanizanke
	Tednik
	Moški ženske
	Nikar, oddaja o prometu
	Včeraj, danes, jutri
	TV Dnevnik 3
	Poslovna borza
	SeaQuest, 3. del ameriške nanizanke
	Igrajo:	Kent McCord, Kathryn Malchus, Neil Gi-untoli, Jesse Doran in drugi. Poročila
fr* Slovenija 2
Euronevvs
Po Tuniziji, 1. oddaja Znanje je moc Zgodile iz Amerike DP v košarki (M):
Satex - Idrija, posn.
Zveza za rope, kopr. film Norec v množici, 15. del Vera, 2. del angl. serije Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji
Svetovni poslovni utrip, am. poslovna oddaja Zlati petelin, 6. oddaja V žarišču
20.35
21.25
Doktor Finlay, 4. del
Svetloba in senca - portret Jožeta Spacala,
2. del
22.00
22.50
Podoba podobe Nastanek moderne,
5. del nemške dokumen-
23.20
tame nadaljevanke Finale PEP v košarki (M), posnetek iz Pariza
16.00
16.10
17.30 18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30 21.00
22.00
22.15
Euronevvs
Koncert posvečen Tartinijevem rojstnem dnevu Vesolje je...
Slovenski program Primorski forum Primorska kronika Vsedanes Vesolje je...
Slovenski magazin Cebtkova športna oddaja Košarka, Pariz - Euro-klub, Final Four, neposredni prenos finala Vsedanes Euronevvs
22.30
Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolja,
zabavno-glasbena oddaja
OtO Hrvaška 1
TV koledar
7.30
8.15
10.00
10.05
Santa Barbara, 1232. del Dobro jutro Poročila Fevdalizem
10.15
10.30
Gostje v studiu ZDA, 1. del dok. oddaje Otroški pro-
gram
Sflffl Poročila
M Ljubezen, 221. del serije a Kootenai Brovvn, film
1440
15.05
15.10 15.40
16.15
16.45
17.45
18.15 18.50
19.05 19.30
20.10
21.15
22.15 22.35
23.05 0.05
Oboški program Mladi Robin Hood Poročila ZDA
Zgodovinski arhiv v Pazinu
Oboški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo Kolo sreCe MoC denarja Klub D. D.
Dnevnik
Memo Machiavelli, angleški dok. film Željka Ogresta in gostje Dnevnik Slika na sliko Trilček Poročila
r
'A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
10.30	Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih;
19.30	Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Četrtkov večeri; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol;
19.30	Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.04 Zgodnja dela; 13.05 Mehurčki;
13.20	Ringaraja; 13.35 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni program; 14.45 O jeziku;
\^5.00 Evropska radijska zveza; 15.30 Do-
godki in odmevi; 16.05 Naši operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Orkester Slov. filharmonije; 21.30 Glasb, nokturno; 22.05 Lagos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,9.30,10.30,13.30,14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 10.40 Power play; 10.45 Zanimivosti;
11.15	Včeraj, danes, jutri - aktualnostit;
12.20	20 modrih; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...;
15.15	Hit dneva; 15.30 Dogodki In odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni program;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Onda su onda; 9.50 IE.
Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.30 Sanje o počitnicah; 16.00 Ob 16-ih;'18.45 Jazz; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz dežele mirnega jutra; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 12.50 Volilna tribuna; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: APZ Maribor, MPZ Slava KlavorA, MePZ Svoboda; 18.00 Dopisnice z naj-bližnjega vzhoda; 18.30 Made in ltaly;
19.20	Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12,15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož -Podjuna-Zila.
y
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Četrtek, 11. aprila 1996
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
6
ZMEREN MOČAN
66

666
r	cocn
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
X c
VREMENSKA SLIKA
Nad Skandinavijo je območje visokega zračnega pritiska, drugod nad Evropo pa je območje enakomernega zračnega pritiska. Nad vzhodno Evropo se Se zadržuje v višinah jedro hladnega in vlažnega zraka, M vpliva tudi na vreme pri nas. Z zmernimi severozahodnimi višinskimi vetrovi bo dotekal nad naše kraje kar vlažen
•66 a 6i-
1030
S
1020
ioio ^ ^	I;6
OSLP STOCKHOLM
'5/9	°	2/6 O
HELSINKI 0/4
KOBENHAVfi
mv
AMSTERDAM 9/14
ŽENEVA 3/14
° MILANO
° 8/19
DUNAJ 7/12
o
.LJUBLJANA 5/15
aLJUI
A,°(
n	SPLIT 9/16
BEOGRAD 7/14	'z$ I
C
Temperature -zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.23 in zašlo ob 19.44. Dan bo dolg 13 ur in 21 minut.
/lunine mene

Luna bo vzšla ob 02.27 in zašla ob 12.30. Zadnji krajec je danes, 11. aprila, ob 01. uri in 36 minut

PLIMOVANJE
lisB' .
I^S
Danes: ob 3.33 najvisje 13 cm, ob 11.04 najnižje -29 cm, ob 18.35 najvisje 24 cm, ob 24.44 najnižje -7 cm.
Jutri: ob 5.46 najvisje 13 cm, ob 12.31 najnižje -32 cm, ob 19.27 najvisje 33 cm.
J
BIOPROGNOZA ^
Vremenski vpliv na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in ob sončnem vremenu tudi spodbuden.
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 100 Iz smučarskih centrov poročajo o jasnem vre-Ribnisko Pohorje 130 menu, razen iz Rogle, kjer je oblačno. Na Cer-Golte	100	knem	ne bodo obratovali	predvidoma	do
Vogel	190	konca	tedna.	Tekaške	proge	so	urejene	na
Krvavec	160 Krvavcu, Veliki planini, Rogli, Golteh ter Ri-
Velika Planina 130 bniskem in Mariborskem Pohorju.
Kanin	240
Rogla	160
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
°C •
500 m	12
1000 m	7	80	cm
1500 m	1	190	cm
2000 m	-1
2500 m	-5	250	cm
2864 m	-7
Zaradi obilnega sneženja prejšnji teden se je tveganje pred snežnimi plazovi v gorah povečalo na 4. stopnjo po petstopenjski lestvici.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Brando se je opravičil židovski skupnosti v ZDA
VVASHINGTON - Ameriški filmski igralec Marlon Brando, ki je prejšnji petek v neki neposredni televizijski oddaji nepremišljeno kritiziral hollywoodske 2ide, je kot kaže dregnil v sršenje gnezdo, saj je sprožil pravi plaz polemike in žolčnih razprav na račun vloge ameriških Židov. Prav zato je telefoniral rabinu Marvinu Hieru, direktorju centra Simon VViesenthal v Los Angelesu, se mu opravičil in izrazil obžalovanje, da so nekateri njegovo nedolžne in iskrene izjave izkoristili za protisemitsko gonjo. Kot je povedal rabin Hi er, mu je Brando zagotovil, da njegove petkove izjave niso imele antisemitskega naboja in da bo jutri obiskal Muzej strpnosti, za katerega skrbi prav VViesenthalov center.
V ponedeljek je na Brandovo
zvezdo na Hollywood Boulevardu v Los Angelesu neznanec narisal kljukasti križ, s katerim je ameriškemu filmskemu zvezdniku jasno sporočil, da ga uvršča med nacistične antisemite.
»Hollywood je v rokah Židov,« je v petek med oddajo Larry King Live izjavil Marlon Brando. »Ti ljudje bi morali biti bolj občutljivi za probleme trpečih, ker so tudi sami tako dolgo na lastni kozi prenašali preganjanje,« je poudaril igralec. S tem je neposredno podprl črnskega voditelja Jesseja Jacksona, ki je na predvečer podelitve Oskarjev sprožil pravo kampanjo zaradi diskriminacije črncev v svetu filma. Brando pa je hollywoodske Žide obtožil tudi tega, da so škodili ameriškim in-dijancem. »Z vsemi tistimi filmi,
v katerih sta John Wayne in Charlton Heston na debelo pobijala Indijance, so rdečekožcem storili več gorja kot general Custer.« Po drugi strani pa je Brando novinarju Larryju Kingu, ki je Žid, tudi pošteno priznal, da so Židje naredili ogromno tako v umetnosti kot v glasbi in gledališču.
Rabin Hier je Brandu po opravičilu povedal, da so bile njegove izjave o židovskem nadzoru nad hollywoodsko filmsko industrijo prava glasba za rasiste vsega sveta, ki s podobno terminologijo širijo laž o židovski zaroti.
Marlon Brando se je torej opravičil in upa, da mu bo vplivna ameriška Zidovska skupnost oprostila spodrsljaj, ker je za hollywoodsko gnilobo obtožil samo Žide.
Ameriški pedofil zahteva kastracijo
VVASHINGTON - Larry McQuay (na sliki AP), ki trdi, da je spolno nadlegoval 240 otrok, je med premestitvijo iz teksaške kaznilnice Rusk v neki zapor odprtega tipa pri San Antoniu ponovno zahteval, naj ga kastrirajo.
McQuay je že večkrat izjavil, da bo še ubijal, če ga ne bodo pravočasno kastrirali. To je lani že sam poskusil, a so ga pazniki pravočasno onesposobili. V San Antoniu bo za McQuayja, ki je bil leta 1990 obsojen na osem let zapora, veljal poseben zaporniški režim, ker ga bodo stalno nadzorovali in ne bo smel priti v stik z mladoletnimi osebami.
Singapurski premier se je zavzel za straniščno in glasbeno kultura
SINGAPUR - Singapurski premier Gob Chok Tong je prepričan, da bodo Singapurci postali fini ljudje, Sele ko bodo pazili na čistočo javnih stranišč in bodo vzljubili glasbo. Njegove straniščno-glasbene misli je z velikim poudarkom objavil na prvi srani provladni dnevnik Straits Times. To pa ni prvič, da se Gob Chok Tong spušča v take pedagoške podvige iz skrbi, ker so kljub bogastvu in gospodarskemu razvoju Singapurci Se vedno neomikani grobijani. Po njegovem se omiko neke države oceni prav po čistoči v njenih javnih straniščih. Bržkone bodo sedaj poskrbeli za nadzorstvo stranišč, neomikan-cem pa bodo po singapurskem običaju zasolili visoke denarne kazni, ali morda še kaj hujšega. Glede glasbe pa je premier že ukazal ministrstvu za šolstvo, naj na šolah ustanavlja pevske zbore, tako da bo imel Singa-
pur čez kako leto bogato glasbeno kulturo.
Razkorak med bogastvom in omiko pa ne skrbi samo premierja, saj je pred kratkim tudi predsednik republike Lee Kwan Yew izjavil, da se številni Singapurci v svojih luksuznih stanovanjih z umetno klimo obnašajo, »kot da bi še vedno živeli v kolibah iz bičevja, ki so imele v zemlji luknjo za stranišče«.
Premier Gob pa se zaveda, da bo država potrebovala od 15 do 20 let preden bo bogate primitivce spremenila v fine in omikane ljudi. Vsekakor pa se Singapur lahko vseeno ponaša s svojimi doseški tako glede javne čistoče kot varnosti, tako da bi bil lahko za zgled marsikateri državi in to ne samo azijski. Seveda so to dosegli za ceno zelo strogih zakonov, tako da je bila država že večkrat deležna ostrih kritik, ker tu pojejo bambusove palice tudi za tujce, ki zagrešijo kako kaznivo dejanje.
Hrup ugonobil piščance
MANTOVA - Neznosen avtomobilski hrup je na neki kokošji farmi pri Volti Mantovi ugonobil 3.000 piščancev. Kot so ugotovili karabinjerji, so neznanci ponoči uprizorili ob obeh halah farme pravo avtomobilsko dirko, ki je preplašila 20 tisoč piščancev. Skoda znaša nekaj deset milijonov lir.
Prekršek šefa policije
LONDON - Ne zgodi se vsak dan, da bi prometniki kaznovali svojega šefa, ker ni spoštoval hitrostnih omejitev. To se je v Cambridgu pripetilo Ben-nu Gunnu, ki je s svojim roverjem vozil 135 km na uro tam, kjer je bila najvišja dovoljena hitrost 105 km.
Nosilni Nemec
BONN - Pijani 16-letnik je v Essnu z nožem težko ranil neko 53-letno turško priseljenko. Policistom je povedal, da se je nad žensko znesel, ker je tujka.