fcfceje rak dan opoldne, Itvzemžl nedelje in praznike. ■Moda* naročnina: V Ljubljani in po poiti: Dim 20"—. Inozemstvo Din 80-—,
»Naj gre k črnogorskim princem ... Ko bo delavci v železniških delavnicah (v Mariboru) včeraj izvedeli, da se mudi tam neki klerikalni poslanec, so začeli vpiti: »Naj gre k črnogorskim princem, ne pa k nam.
(Slov. Narod«, dne 8. julija 1927.)
Nič se ni čuditi, če bi čitali to notico v ^Delavski poldtki« ali pa v kakem dru-listu, ki je na svoje mogočne be-Se<te ponosen, da pa jih je objavil včasih ‘ako vzorno lojalen »Slovenski Narod« Pa ]e le pikantnost posebne vrste.
Razumemo sicer, če se »Slov. Narod« kot zagrizen nasprotnik klerikalcev ni mogel premagati, da pokaže svojo zidano se Je deniagoško geslo proti se smplC6m obnes*°> toda brez škode bi geslo>S' N‘«> ^ se je to iih ie vfi S) ° na ®kodo nazorov, ki
iostUf razviiaI ^N-«- škodoželj-
P* g torej tudi na lasten račun, cta ™ 'Se Je nazadnje le stranske-niPT^01^6118’ Pa ni postranskega po-
pričetkomSpr?vaei0vŠe t1 ^ ** Pred
prave volilne borbe uganiatl demagogijo najgrše vrste. In demagogija in nič drugega, je kričanjfe, da je imela vlada pač 43 milijonov za lene črnogorske prince, ni pa imela revnih treh milijonov za delavce. Kajti tudi če bi vlada ustregla delavcem, bi morala vseeno plačati onih 43 milijonov, ker je v to bila obvezana.
daTi^lseže poHtik P° demagogiji, te-
nega drugega idejnega arguSent^ta' kor je demagogija s 43 milijoni, pot“' SDS tudi črnogorski princi ne bodo rešili.
Pač pa se more SDS pripetiti, da se
o	o astni pristaši pričeli zgražati nad
to demagogijo in oni, ki so natrioti bi se morali. Ni takn tQ’i patrioti, Dl
štimungi kakoršn« »ganiti, da pri
borsii-;	]e za mnoge v mari-
umetno«! aJni?' navadna, ni bila nobena
skih nr' “ugS* 2 dema?ogii° 0 črnogor-
ie v terrfCH	Posebnost demagogije
je tem, da se ne ustavi na enem predmetu, temveč da preskoči takoj na druge predmete in da ima tem večji tek, čim več pospravi. In da zbuja take instinkte ravno glasilo včasih tako na širo-v; ^ojalne SDS, pa je posebnost svoje
ta posebnost dokazuje, da pozna *l>S samo pogojen patriotizem. Naj bi “ila danes SDS na vladi in naj bi delavci nagnali poslanca, da naj gre k črnogorskim princem, pa bi hitro spoznali, kako kruto bi jih prijela roka vlade. In bi >Slovenec« objavil tak triumf, kakor ga je »Slov. Narod«, potem bi tisku prime£favn?st zmanjkalo besedi, da bi triotizem° ^žigosa!o klerikalni brezpa-ziciji in ker , Pa je danes SDS v’ °P°' ostane fe	V'1"'	"»
— v«
se ne sramuje seči po tako nizki demagogiji, kakor je ona o črnogorskih princih.
Smo šele v začetku volilnega boja in če se nam servirajo že sedaj take dema-goške fraze, potem moramo biti pripravljeni, da slišimo v največji vročini boja naravnost nezaslišane.
Da pa to vsaj deloma preprečimo, zato smatramo za potrebno, da ožigosamo vsako demagogijo in da ne prizanašamo pri tem niti eni stranki.
Kandidati in stranke, ki si ne upajo piidobiti zaupanja volilcev s svojim progi amom in s svojim delom, taki kandidati dn take stranke tudi nimajo pravice nastopati v javnosti. Volilni boj mora pomeniti razčiščenje pojmov, ne pa izigravanje instinktov, če hočemo, da narod napreduje.
Vukčevič nepopustljiv proti pašifevcem.
Beograd, 8. julija. Na vse vesti, ki se zadnje dni širijo o tem, da si Velja Vu-kičevič v volilni borbi prizadeva, da eliminira iz radikalnega kluba nekoliko narodnih poslancev, ki mu niso pogodu, je izjavil včeraj eden od pristašev Velje Vukičeviča to-le: Te vesti so točne v toliko, da se zares zahtevajo glave nekaterih ljudi, a nikakor ne onih, ki so s svojim dosedanjim delom branili in varovali ugled in interese stranke, pač pa onih, ki so s svojim sebičnim in nečistim delom privedli stranko v stanje, v katerem se nahaja danes.
Kar ,se tiče Marka Trifkovica, mu je bilo na poseben način sporočeno, da se proti njemu osebno ne deluje in da nima nihče nič proti njemu, a on mora vedeti, da ni zaželjeria družba velike večine onih, ki so okrog njega in ki se jim on stavlja na čelo kot voditelj. Ako Trifkovič misli, da mora dati za te ljudi svojo glavo, potem mu ne more nihče pomagati. Mi mislimo, da je glava Marka Trifkoviča, ako se žrtvuje, vredna žrtve za drugačne, veliko važnejše ci-je, kakor so ti, ki jih zasleduje njegova okolica.
Beograd, 8. julija. Po predvčerajšnji konferenci radikalnih ministrov in seji ožjega glavnega odbora radikalne stranke se konstatira, da so v vrstah pašičev-cev zelo v skrbeh, ker je nastop Velje Vukičeviča tako močan in odločen, da so vsi izgledi za pomirjenje prav slabi. Pašičevci sami čim dalje bolj uvidevajo, da se je Velja Vukičevič odločil, da tokrat popolnoma obračuna s pašičevci in da izvrši vse ono, kar je potrebno, da do_popolnega obračunanja res pride.
^ Skrbi pašičevcev so prav velike, posebno zaradi tega, ker so se odnošaji med njimi in Veljo Vukičevičem tako poslabšali, da tolče Velja Vukičevič s svojo politiko in s svojim delom ne samo po glavah onih, ki so v vrstah pašičevcev manj pomembni, ampak tudi po glavah prvakov, tako da je sploh vprašanje, ali je rehabilitacija pašičevcev še mogoča. Pašičevci so se nadejali, da bodo mogli četudi zmaga Vukičevič na teh volitvah, preko svojih ljudi, zlasti pa vodilnih osebnosti, v teku prihodnjega zasedanja narodne skupščine, ki bo po njih mnenju prav kratko, vendarle zbrati narodne sile in si pridobiti v narodu vsaj ono moč, ki jo smatrajo kot^ minimum svoje stranke.
Velja Vukičevič, ki dobro pozna namere pašičevcev, dela na tem, da dokaze pašičevcem o priliki volitev, da je vsako njihovo delo med narodom brezuspešno. Zato si prizadeva Velja Vuki-
čevič z vsemi silami, da onemogoči kandidature vseh uglednejših oseb iz paši-čevskih vrst in da privede radikalno stranko na svoj politični teren. Ko bo ta operacija izvršena, namerava Velja Vukičevič po volitvah v narodno skupščino sklicati kongres stranke, ki naj bi se vršil v duhu njegove politike in ki naj bi ustvaril, popolnoma novo, a čvrsto situacijo.
Vse te vedno bolj jasne namere Vu-kičeviča vzbujajo med pašičevci posebne vrste paniko, ker so uverjeni, da se bodo težko uveljavili proti Velji Vukiče-vicu in da si bodo morali dati izpuliti iz rok vse one politične pozicije, ki jih danes še imajo.
Silno dobro je prevdaril Vukičevič tudi svojo taktiko. Stalno zavlačuje rešitev ter s tem onemogoča pašičevcem vsako aktivnost. Ta zavlačevalna taktika se zlasti vidi v njegovi želji, da se še naprej pogaja z Aco Stanojevičem. Zaradi tega so pašičevci zelo v skrbeh, ker bi morali oni s svoje strani na to zavlačevanje Velje Vukičeviča odgovoriti s tein odločnejšo protiakcijo med narodom. Ker pa tega ne store, zavlačuje Vukičevič boj v glavnem odboru, medtem pa neovirano dokončuje vse volilne priprave proti pašičevcem, ki jih bo mogel tako postaviti pred gotovo dejstvo.
Pašičevci so sedaj na razpotju in se morajo v najkrajšem času končno odlo-čiti. Imajo tri izhode iz današnje situa-i cije: borbo, umik ali pomirjenje. Kar se tiče pomirjenja, je o tem sploh težko govoriti, ker je pokazal Vukičevič tako malo nagnjenja za pomirjenje, da so pašičevci popolnoma resignirani. Preostaja jim samo, da sprejmejo borbo ali pa da sprejmejo ono stališče, ki ga je zavzel dr. Velizar Jankovič in da se umaknejo s politične arerie in da čakajo v pasivnosti, dokler se situacija ne razbistri.
Za zelo simptomatično se smatra trditev političnih krogov, da so izgledi pogajanj med Aco Stanojevičem in Veljo Vukičevičem zelo mali, tako, da sploh ni verjetno, da bi prišlo do kakega sporazuma. Velja Vukičevič je v razgovoru z Aco Stanojevičem zahteval od ožjega odbora, da sprejme njegovo stališče, nakar mu je Aca Stanojevič odgovoril, da
o	vobče ni nikaka forma za pogajanja.
ni,ia?Sr ?1S0 nie definitivnega skle-mh. Edino, kar so napravili, je, da so
določili 13. t. m. kot odločilni dan Na la dan se bodo morali pašičevci končno opredeliti, ali da se umaknejo ali pa da stopijo v odkrito borbo proti vladi Velje Vukičeviča.
Miren potek romunskih volitev.
Bukarešta, 8. julija. Po službenih informacijah so potekle volitve v romunski parlament po vsej državi v popolnem redu in miru. Rezultati bodo znani šele. danes. Po vsej priliki pa je izšla kot zmagovalka iz volilnega boja vladna liberalna stranka.
Bukarešt, 8. julija. Včeraj do 8. ure zvečer še niso bili znani rezultati volitev v Bukarešti; Volitve so se vršile precej mirno in v redu. Samo nekaj manjših incidentov je bilo med strankarskimi agitatorji. Volilna abstinenca pa je bila po vsej Rumuniji velika, h čemur je znatno pripomogla silna vročina, ki vlada že ves teden v Rumuniji in ki dosega opoldne do 45°.
IZZIVANJE FAŠISTOV PO DALr MACIJ1.
Split, 8. julija. V Šibenik je dospelo te dni večje šjevilo oficirjev italijanske fašistične milice. V šibeniški italijanski koloniji so imeli več sestankov in z bombastičnimi govori hujskali tukajšnje Italijane. Eden izmed fašističnih oficirjev je dejal, da Italija nikdar ne bo pozabila na neosvobojeno Jadransko morje in da bodo italijanski topovi italijanske vojaške mornarice že skoro realizirali težnjo Italije za italijanski Jadran.
Radi teh nastopov fašističnih častnikov je med prebivalstvom zavladalo ‘silno ogorčenje. Zato so" ti izzivalni oficirji takoj odpotovali v Split, kjer se nahajajo še danes. V Splitu pa so poskušali utihotapiti en motor, ali se jim to ni posrečilo, ker so ga jim naše carinske oblasti zaplenile.
40 NOVIH SMRTNIH OBSODB IZVRŠENIH V GRUZIJI.
^ Moskva, 8. julija. Iz službenih poročil se doznava, da je bilo te dni obsojenih zopet 40 oseb na smrt, ker so bili obtoženi špijonaže. Včeraj so bili vsi ustreljeni. Med njimi se nahaja tudi bivši carski polkovnik, ki je bil v službi komunistične stranke, ali je bil zadnje čase v opoziciji proti strankinemu vodstvu in sovjetskemu režimu.
KRALJICA MARIJA. ODPOTOVALA V SPLIT.
Zagreb, 8. julija. Kraljica Marija se je vozila sinoči ob 6. in poi si{OZ Zagreb, odkoder krene v Split, v Zagrebu so jo pričakali šef policije dr. Vragovič namestnik mestnega župana, direktor zagrebške železniške direkcije in predstavniki zagrebških vojaških oblasti.
Dvorni vlak je prispel točno ob določenem času. Ob 6.50 je dvorni vlak nadaljeval svojo pot proti Splitu. Kraljica
Ce pa je gotovim ljudem napredek naroda brezpomemben in važen samo boj za mandatom, potem naj to priznajo in se ne šemijo z lažnjivimi gesli.
Treba je zatreti demagogijo in obračunati z lažnivimi gesli, a treba je tudi stopiti na prste vsem pogojnim patriotom, in zato se mora klavrna pesem o črnogorskih princih nehati — ali pa naj instinkti zavladajo v politiki.
še bo iz Splita odpeljala z jahto vojne mornarice v Dubrovnik, kjer je sedaj prestolonaslednik na letovišču. Kraljico spremlja dvorna dama gospa Hadžič.
Ves čas, ko je stal dvorni vlak na zagrebškem kolodvoru, je ostala kraljica ^ malem salonu svojega voza. Kraljica bo bivala v Dalmaciji dalje časa.
LISTE HSS POSTAVLJENE.
Zagreb, 8. julija. Včeraj': dopoldne in
popoldne se je vršila seja izvrševalnega odbora hrvatske sel jaške stranke, na kateri so se potrdile skoro vse strankine kandidatne liste. Le v nekaterih volilnih okrožjih v južni Srbiji vodstvo stranke še ni potrdilo list, ker čakajo radičevci še na točne podatke o razpoloženju volilcev in pa, kako stališče bo zavzela zemljoradniška stranka napram radičevcem glede skupnega nastopa pri volitvah.
SPORAZUM MED SUBOTIŠKIMI RADIKALI - DOSEŽEN.
Beograd, 8. julija. Včeraj se je dosegel med subotiškimi radikali popolen sporazum na ta način, da se je zasigu-ral mandat Beli Striliču, nosilcu skupne radikalne liste. Govori se» da se bodo sporazumeli -(udi radikali jn MadjanL ludi se sedaj dela na tem, da pristopijo k temu sporazumu i demokrati. Vendar pa je za tak sporazum zelo malo upanja, ker se vlada ne strinja s poslancem Milanom Grolom in ne želi njegove kandidature. Milan Grol hoče na vsak način imeti svojo listo in braniti svoi mandat.
RAZKOL SDS V SLAVONIJI.
Osijek, 7. julija. Med samostojnimi demokrati v virovitiški županiji je prišlo do prepirov. V Slatinskem okraju so na-, stopili dobrovoljci proti okrajnemu kandidatu dr. Hajdukoviču in- sklenili, da vlože svojo lastno dobroveljsko listo, če pa ne bi imela ta lista prav nobenega upanja na uspeh, potem bodo dobrovoljci z vso silo agitirali za listo Milana Pri-bičeviea, znanega dobrovoljskega borca in sedaj kandidata zemljoradniSke^ stranke.
V Osijek je dospel dr. Juraj Demetro-vič, da pomiri slatinske dobrovoljce. £e mu bo pa misija uspela, je drugo vprašanje, ker so dobrovoljci silno ogorčeni-
■H!
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. ft. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif«.
Pismenim vprašanjem naj se priloil mamka za odgovor.
Račun pri poStnem ček. uradu itev. 18.CS&
Poštnina plačana v gotovini.
STE V. 151.
V LJUBLJANI, petek. 8. julija 1927.
Posamezna številka Din 1,-LETO IV.
Zborovanje učiteljstva v Kranju.
Važni sklepi.
Na delegacijskem zborovanja učiteljstva in na sejah posameznih odsekov v Kranju, o Čemer smo poročali že včeraj, je prišlo v torek do več važnih sklepov, od katerih omenjamo le nekatere. Na podlagi vsebinsko •in idejno bogatih referatov gg. Pahorja. Hreščaka in Ribičiča je učiteljsrtvo sprejelo več predlogov, od katerih so najvažnejši oni, ki se nanašajo na organizacijo učiteljske samoizobrazbe in na reformne šole v smeri zbližanja s potrebami kmečkega ljudstva. V odsekih je bil sprejet predlog, ki se obrača z vso odločnostjo proti zunanji, mehanični unifikaciji šolstva, ki bi znala ogrožati slovensko šolstvo v njegovem razvoju in obeta skrajšanje roka šolske obveznosti, kar bi pomenilo naravnost katastrofalen udarec slovenskemu šolstvu.
Sprejeti so bili dalje vsi predlogi, ki se nanašajo na reformo učiteljskega liska (Učiteljski Tovariš, Popotnik in Zvonček), ki ga hoče postaviti učiteljstvo v službo onih stremljenj, ki 'jih je utemeljilo 8 'svojim programom. Važen je tudi sklep glede ustanovitve »Mladinske Matice«. Ta naj ima nalogo pospeševati dobro mladinsko slovstvo. Po daljšem razmotrivanju so bili vsi sklepi soglasno sprejeti.
Manifestacijsko zborovanje učiteljstva.
Pri udeležbi preko 300 članov se ije vršilo včeraj ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani »Narodnega doma« v Kranju manifestacij-sko zborovanje UJU. Zborovanje je otvoril poverjenik UJU v Ljubljani,
g. Andrej Škulj,
ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, posebej pa še navzoče zastopnike, tako okrajnega glavarja v Kranju, vladnega svetnika g. Žnidaršiča, župana mesta Kranja g. Cirila Pirca, referenta za Slovenijo v prosvetnem ministrstvu g. Pavla Flereta ter zastopnika srednjeošlskega učiteljstva in splošne uradniške organizacije, gimnazijskega ravnatelja v Kranju g. Košnika. Ko je govornik pozdravil tudi oblastnega poslanca, mežiškega <učitelja Moderndorferja, je izbruhnila vsa dvorana v viharen aplavz, s katerim je dalo slovensko učiteljstvo svojemu preganjanemu tovarišu najsijajnejše zadoščenje. G. Modern-dorfer je bil izpuščen žele v torek iz preiskovalnega zapora v Mariboru, tako, da se je še mogel udeležiti zborovanja UJU v Kranju.
Oovor g .Škulja.
Nato je imel g. Škulj lepo zasnovan govor, v katerem je izvajal med drugim: Nihče ne more zanikati, da ne bi slovensko učiteljstvo od nekdaj delovalo na kulturnem in gospodarskem polju. iDelovalo v 6oIi in izvem šole. Mogoče je prejšnja učiteljska generacija v tem pogledu več storila kot sedanja. Imamo med slovenskim učiteljstvom sijajne vzglede kulturnih in gospodarskih delavcev in narodnih vzgojiteljev.
Dvoje je potrebno, da najdemo pot nazaj St narodu, iz katerega smo izšli, in da postane naše delo uspešno.
Zavedati se moramo, da mestna kultura in civilizacija ne more biti merilo in kompas za naše delo med preprostim narodom, da ne gre slepo prenašati mestnih navad, razvad in naprav na kmete, da ima kmetska kultura svoje lastne temelje in samosvoje pogoje rasti, da moramo graditi na danem temelju in se z Jjubeznijo poglobiti v dušo naroda, ne pa z domišljavostjo gledati nanj od zgoraj.
Spoznati pa moramo tudi njegove gospodarske in socijalne prilike, realne pogoje njegovega obstoja, vse one sile, od katerih je gospodarsko odvisen. Naša ljubezen do naroda mora biti stalna. Naš Ikmet preživlja težko gospodarsko krizo. Ob sedanjih gospodarskih pogojih in pri sedanjem načinu gospodarstva je njegov obstoj ogrožen. Ni dovolj, da ga razumemo, moramo mu tudi pomagati. Treba mu je temeljitejše strokovne izobrazbe in organizacije samopomoči. Tu mora najti v učitelju oporo in vodnika. Tudi učiteljico čaka mnogo hvaležnega in nujnega dela na polju gospodinjstva, soci-jalnega skrbstva in ljudske higijene.
Za vse to delo je treba učitelju resne priprave in temeljite samoizobrazbe, treba mu je zanesljive opore. Kje drugod naj jo išče kot v svoji organizaciji. Od organizacije pričakujemo, da bo vodila in organizirala naše samoizabraževalno delo in nas usposabljala, da kot celota in kot posamezniki vršimo veliko in odgovorno svojo nalogo.
Vedno večje, naravnost ogromne so naloge, ki čakajo našo organizacijo. Ako naj jih reši, moramo podvojiti, potrojiti svojo delavnost in požrtvovalnost. Nihče ne sme stati ob strani. Vsak posamezni Slan se mora xavedati svoje odgovornosti do organizacije. Brez žrtev ni uspehov.
Zato se oklenimo svoje organizacije — našega Udruienja. Njegova usoda je naša usoda. Delujmo za njegovo rast in moč, do uresničenja našega ideala, t. j. «a združitev vsega učiteljstva brez izjeme v njenem okrilju.
Storili smo vse, o čemer smo bili prepri-
čani, da more koristiti našemu stanju. Borili smo se dosledno, proti vsem, ki so hoteli razbiti za vsako ceno našo organizacijo. Ščitili smo svobodo mišljenja našega članstva, ker je to temelj našega boja, a tudi temelj lepše, naprednejše in svobodnejše bodočnosti našega stanu. Priznati moram, da smo večji del svojih sil porabili za reparacijo starih grehov, za utrjevanje novih smeri in stanovsko utrjevanje discipline. Pravo programatično delo leži še skoro vse .pred nami. Da ga izvršimo, bo treba pritegniti mnogo svežih mladih sil k delu. Naj bi ■postala današnja skupščina mejnik na tej poti, kakor je bila lanska mejnik glede načelne smeri.«
Oovor g. Škulja je bil sprejet z živahnim odobravanjem.
Zborovalci so nato z aplavzom sprejeli udanostno 'brzojavko kralju Aleksandru na Bledu in brzojavni pozdrav predsedniku UJU Vladu Petrinoviču v Beogradu.
Po govoru g. Škulja so' pozdravili zborovanje okrajni glavar g. Žnidaršič, mestni župan g. Ciril Pirc (njegov govor je zbrano učiteljstvo prav hladno sprejelo in s tem kvitiralo razne neprijetnosti, ki so jih UJU pripravili v Kranju esdeesarji), dalje je zborovanje pozdravil g. Pavel Flere in kot zastopnik organizacije državnih uradnikov g. Košnik, ki je povdarjal važnost najožjega sodelovanja vseh državnih nameščencev v borbi za svoje pravice.
Nato je imel g. Josip Dolgan široko zasnovano predavanje o vzgoji kmetske mladine po šolski dobi. Predavatelj je opozarjal na krasne uspehe danske ljudske visoke šole in na delo danskega učiteljstva. Govornik se je zavzemal za nadaljevanje izobrazbe kmetske mladine s pomočjo nadaljevalnih šol ter dekliških in mladeniških krožkov, v smeri dviga etične, strokovne, kulturne, srčne in socialne izobrazbe naše mladine.
Gosp. Josipina Ahtikova je imela nato krasen, pesniško zasnovan govor o temi »Naša matic. Primerjala je vzgojno delo matere kmetice, delavske in meščanske matere ter zaključila to paralelo s spoznanjem, da ima ravno kmetska mati gotove vrline in sposobnosti, ki so potrebni vsakemu narodu, da tvorijo njegovo jedro in hrbtenico. Govornica je razkrila tudi rakrane našega socialnega življenja. Te rane se globoko zajedajo v naš narod, ker razkrajajo družino in onemogočajo materi, da bi vršila vzgojno delo v istem obsegu in tako, kot je tega mladina potrebna. Predavateljica je pozvala učiteljstvo, da posveča mnogo več pažnje kot doslej srčni izobrazbi mladine.
Za svoja temeljita in doživljena izvajanja je žela govornica Jrenctif.no odobravanje.
Tretji je poročal g. Ivan M&Inarie o »Rdečem križu«. V svojem informativnem predavanju je predavatelj vzpodbujal učiteljstvo k živahnejšemu udejstvovanju v tej človekoljubni organizaciji.
K tem izvajanjem se je pridružil tudi poverjenik g. Škulj, ki je med drugim omenjal, da <je učiteljstvo prav vneto sodelovalo pri akciji »Rdečega križa« v korist poplav-ljencem, prizadetim po lanskih povodnjih.
Poverjenik je nato zaključil krasno uspelo zborovanje z apelom, naj se učiteljstvo, vse brez izjeme, oklene organizacije UJU in trdno vztraja na braniku svoje stanovske neodvisnosti.
Polaganje vencev.
Zborovalci so nato odšli pred spomenik kralja Petra, kjer je poverjenik Škulj z lepim govorom položil krasen šopek rož, nakar je učiteljski zbor zapel »Bože pravde«.
Na grobu Prešerna na kranjskem pokopališču je imel globok govor g. Ivan Mervič. Zborovalci so položili na Prešernov grob lep venec.
*
Malo konstatacije.
Ker je poročalo časopisje SDS, da je bil na zborovanju v Kranju sprejet sklep, ki se : nanaša na vstop »Edinstva« (v katerem se • zbirajo razni sam. demokratski nezadovolj- ' neži) v UJU, se omejimo tu na konstatacijo, da so vse take in slične vesti popolnoma neresnične. O vstopu »Edinstva« v UJU v Kranju sploh ni nihče govoril. Kakor je bilo razvidno iz govorov poverjenika Škulja in tajniškega poročila g. Kobala, vodstvo UJU gotovo ne brani povratka v matično organizacijo nobenemu učitelju, ki je kdaj iz nje ’ izstopil, toda o točki vstopa društva »Edin-i siva« v UJU ne more biti niti govora. Vsi, ki so kdaj izstopili iz UJU, se morejo sicer povrniti, toda le potom okrajnih učiteljskih društev UJU.
Z druge strani pa nam poročajo, da so oni učitelji, ki so pristaši SDS ter obenem zvesti člani UJU, poslali vodstvu SDS energičen protest, s katerim ugovarjajo proti napadom na UJU v sam. demokratskem časopisju ter zahtevajo zadoščenje in jamstvo, da se vsi taki napadi nehajo, sicer eo učitelji — pristaši SDS — pripravljeni na najskrajnejše konsekvence.
Kranjska hranilnica preide v last ljubljanske oblasti.
Včeraj je bil izredni občni zbor Kranjske hranilnice, ki je sklenil da se društvo razpusti in likvidira ter da preide njegovo imet-Ib notem ko je bil sklep o razpustu dobil Najv^šje odobrenje v last ljubljanske oblasti odnosno oblastnega odbora.
Ta sklep je podprt s tehtnimi razlogi. Napačno pa bi bilo misliti, da je razlog.tako dalekosežnemu Bklepu podan v notranj stanju ali položaju Kranjske hr®n1*" g Kranjska hranilnica je bil in je še dane soliden in dobro fundiran zavod. Ni se mu bilo treba bati za obstoj ne v sedanjosti, ne v bodočnosti. Njen položaj je trden in njej m treba iskati pomoči kakega drugega zavoda.
Njeno solidnost podčrtava dejstvo, da je brez težav prebredla navlako dokaj visokih vojnih posojil in da je ravno tako brez težav prenesla težo svojih nepremičnin, v katerih je kolikortoliko imobilizirana.
Toda je na drugi strani gotovo, da konser vativna načela, na katerih je zgrajena Kranj j ska hranilnica — saj je osnovana na podlagi regulativa za hranilnice iz leta 1844 — niso več prikladna duhu časa. Kranjska hranilnica bi morala, tudi ako ne pride do kake transakcije, sama stremeti za tem, da se modernizira ter postane zavod s širšim delokrogom in večjo gibčnostjo. V nasprotnem slučaju bi. se njen delokrog spričo veliki
konkurenci na denarnem trgu vedno bolj krčil in ožil, zlasti ko dobimo v njenem se- j danjem območju državno hipotekarno ban- ! ko kakor tudi v vsakem slučaju oblastni hi- j jiotekarni zavod. Delokrog Kranjske hranilnice bi bil omejen na minimum.
Ako že tu leži razlog, da je občni zbor sprejel ponudbo oblastnega odbora, so pa še drugi nagibi, ki so vedli do storjenega sklepa.
Kranjska hranilnica je bila ustanovljen'' iz popolnoma nesebičnih namenov kot do-brotvoren zavod. Glasom prve točke pravil naj nudi vsakomur, zlasti pa manj imovitim ljudskim slojem priliko, da nalagajo denar na obresti in polagoma množe svoje prihranke. S tem vzbuja-in oživlja čut delavnosti in štedljivosti. Po drugi strani naj nudi, posojila 'potrebnim lastnikom nepremičnin conen hipotekarni kredit, čisti dobiček pa naj vporabi za svihe dobrodelnosti, za krajevne in deželne namene obče koristi. Plemenitim sooialnim nalogam je bilo torej posvečeno delovanje Kranjske hranilnice.
Ni nobenega dvoma, da bodo te naloge v mnogo višji meri našle svojo izpolnitev, ako prevzame zavod s tako dalekosežnimi pravicami opremljena korporacija, kakor je oblastni odbor, odnosno ljubljanska oblast. Ljubljanska oblast s svojo davčno silo more nuditi zavodu mnogo izdatnejše jamstvo, kakor mu je moglo nuditi dosedanje društvo, ki je sestojalo le iz gotovega števila članov zasebnikov. Vlagatelji dobe za svoje vloge trdnejšo garancijo, kar bo zopet vplivalo na pritok novih dohodkov. Nova izdatnejša sredstva po bodo dala zavodu možnost, da šin svoj delokrog in da še v izdatnejši meri vrši dane mu naloge kakor doslej.
To so v bistvu razlogi, ki so se na izrednem občnem zboru Kranjske hranilnice povdar-jali v utemeljevanju predloga, da se društvo razpusti in da vse njegovo imetje z vsemi obveznostmi vred preide v last oblastnega odbora, odnosno ljubljanske oblasti.
Rezervni zaklad v znesku 2,850.000 Din se v smislu, pravil in v smislu sklepov občnega zbora razdeli za humanitarne, karita-—vne in kulturne namene, kakor jih določijo poedine politične skupine dosedanjega članstva. Razdelitveni ključ je določil občni zbor z veliko večino glasov.
Politične vesti.
=Poraz pasicevcev. S tako senzacionalnostjo od pašičevcev napovedana seja glavnega odbora radikalne stranke je končala s popolno zmago Vukičeviča in težkim porazom pašičevcev. Da so namreč pašičevci, kljub vsem pritožbam o nasilju vlade proti njihovim kandidatom, pristali na zopetna pogajanja z vlado, je dokaz njih popolne slabosti in zmage vlade. To dokazuje tudi znano pismo dr. Velizarja Jankoviča, ki se umika iz političnega življenja, ker je »disgu-sliran« nad sedanjimi razmerami. Ta »dis-
g usti rane pa je dejansko samo iep&i izraz za »obupane, ker je Velizar Jankovič dejan-
sko obupal, da bi si mogel pridobiti mandat. Nove volitve so prinesle torej že v predvolilni dobi poraz pašičevcev in v tem je brez dvoma njih pozitivna pridobitev. — Seja glavnega odbora je sedaj odložena do 13. t. m. in če se bo ta res vršila, potem bo pomenila novo zmago vlade. Vsled tega ni pričakovati da bi radikalna stranka izgubila poebno mnogo mandatov, ker so se skoraj že vsi radikali pridružili Vukičevičevi skupini.	_
= Konec črnogorske federalistične straT ke. Kakor znano so črnogorski federalistični poslanci že pred meseci vstopili v Radičev Narodni seljački klub. Na državni konferenci v Cetinjah je bil ta korak poslancev odobren, kljub temu pa ni bila sklenjena fuzija črnogorske federalistične stranke s HSS. Zato je vladalo splošno zanimanje, kako bo nastopila črnogorska federalistična stranka pri volitvah. Sedaj pa je tudi v tem oziru dosežena jasnost in črnogorski federalisti so sklenili, da pri septemberskih volitvah ne nastopijo samostojno, temveč da nastopijo kot sestaven del Narodne seljačke stranke. Pod tem imenom ne bodo Črnogorci kandidirali samo v Črni gori, temveč tudi v drugih krajih, zlasti pa v Šumadiji. Federalisti izjavljajo, da so zavedno vstopili v Narodno seljačko stranko in je s tem njih črnogorska federalistična stranka likvidirana.
—	Kaj zahteva Italija. Po beograjskih informacijah napredujejo jugoslovansko-itali-janska pogajanja ugodno. Fašistovski tisk pa je rezerviran in dogodke brez vseh komentarjev registrira. Le fašistovski »Lavoro d’ Italia« se bavi z jugoslovansko-italijanskimi pogajanji in pravi, da je treba obnoviti staro prijateljstvo in sicer s tem, da se vse vrne na prejšnje položaje. Da pokaže Jugoslavija svojo dobro voljo mora ratificirati nettun-ske konvencije. To je dolžna storiti tudi za to, da dokaže svojo diplomatsko korektnost. Nadalje mora Jugoslavija popolnoma opustiti vsak boj proti Tiranskemu paktu, ker je ta sklenjen med dvema državama in se zato Jugoslavije ne tiče. Na vse zadnje pa mora Jugoslavija tudi dokazati, da spoštuje neodvisnost Albanije. — Drugih želj zaenkrat fašistovski list ne navaja, prepričani pa smo, da se ne bi branil še zlate ure.
= Cena beg se ne vrne v Beograd. Cena beg je bil od Ahmeda zelo dobro spr i y Ahmed Zogu je hotel, da se	ker
Beograd Ta pa je to ponu^ ^ teiaven po-noče več Prll'rjJa*l bil po aretaciji Gjura-
ložaj, v kakržn	Cene bega dokazuje,
da°še ni naš spor z Albanijo čisto razčiščen
Cia do	V*?n nrinrnvlion! na
in da moramo biti vsak hip pripravljeni na nova presenečenja, ki jih na italijansko povelje pripravlja Ahmed beg.
_ Debata o nameravani reformi gornje ibornice v angleškem parlamentu. Vodja delavske stranke Macdonald je predlagal spodnji zbornici, da izreče vladi nezaupnico vsled nameravane reforme gornje zbornice. Svoj predlog je utemeljeval Macdonald s sijajnim govorom. Dejal je, da bo moral prihodnji parlament skleniti celo vrsto novih reform,
z nameravano reformo gornje zbornice pa bi bila spodnja zbornica brez moči. Ni politika, ki bi mogel prevzeti mesto predsednika vlade, kadar je čisto odvisen od milosti hiše lordov. Angleška ustava je zgrajena na izravnavi sil med spodnjo, zgornjo zbornico in krono. Z nameravano reformo pa bi lordi postali močnejši ko spodnja zbornica in krona skupaj. Parlamentarne akcije bi postale nemogoče in to bi nujno povzročilo, da bi si ljudje pomagali tudi na drug način, potom revolucije. In te bi bili krivi konservativci. — Baldwin je nato izjavil, da ni nikakor smatrati vladnega predloga kot definitivnega, temveč le kot diskusijsko podlago, kako se naj gornja zbornica reformira. — Nato je govoril konservativni poslanec Bu-chan, ki so ga izvolile škotske univerie. Govoril je proti vladni predlogi, ker je 9>r' nja zbornica že davno historičen nezmis^-
—	V imenu liberalcev je nato govoril Lloj^ George, ki je najprej čestital Buehanu ^ njegovemu govoru, nato pa podal kratko zg0" dovino, kako je prišlo do v letu 1911 sklenjenega zakona, ki je vzel gosposki zbornici njene predpravice. Koncem svojega govora je dejal Lloyd George, da naj vlada samo izvede svoj načrt, toda potem se ne bo razpravljalo več samo o reformi hiše lordov, temveč o njeni popolni odpravi. Ko je pojasnjeval še Churrchill, da je hotela vlada s svojim predlogom otvoriti diskusijo o reformi zbornice, je bila nezaupnica vladi s 862 proti 167 glasovi odklonjena. 80 konservativnih poslancev se je glasovanja vzdržalo.
= Ukrajinski nacionalizem postaja sovjetom neprijeten. Vodstvo ruske komunistične stranke je izdalo poročilo o nekomunističnem delovanju sovjetske ukrajinske stranke. Ta da je že skoraj čisto zaplavala v nacionalistične vode. S silo hočejo ti ukrajinski nacionalisti vse poukrajiniti in ruski delavci so vsled tega že silno ogroženi. Ukrajinski komunisti pa imajo tudi nedovoljene vezi s poljskimi komunisti in skušajo doseči odcepitev Ukrajine od Moskve. Sploh postaja* razvoj v ukrajinski komunistični stranki ved• no bolj nevaren za proletarsko revolucijo vsled nacionalističnih motivov so se jeli približevati ukrajinski komunisti celo kapitalistom. — To poročilo ruske komunistične stranke potrjuje, da se je v resnici zzfe} v Rusiji nacionalizem močno širiti. P?.r°čil° samo pa ima ta namen, da bo prihodnji zbor komunistične stranke obračunal nele z opozicijo, ki jo vodita Tr.ockij in Zinovjev, temveč tudi z ukrajinskimi nacionalisti.
PRIMORJE.
Kneginja D’Aosta in naučni minister F*‘ dele na Goriškem. Kneginja D’Aosta, predsednica proslulega raznarodovalnega drusi* »Italia Redenta«, je v spremstvo naiicneg ministra Fedele-a, znanega po nesramnin lažnivih odgovorih na interpelacije gl slovenskega pouka in slovenskih učiteljev na Goriškem, obiskala te dni tudi GoriSKO pO-krajino. "V čo ti-tole, dno 20. junija je minister
Fedele obiskal italijansko šolo za slovenske kaznjence v Gorici, kjer se kaznjenci v zaporu učijo italijanski. V petek so obiskali Brdo, kjer se je v Kojskem vršila na slovesen način blagoslovitev otroškega vrtca in kjer je bila zbrana poleg raznih oficielnih zastopnikov tudi šolska mladina. Zvečer se je minister Fedele udeležil v prostorih gori-škega fašja svečanosti, pri kateri se je govorilo tudi o obmejni šoli. V soboto so se vršili obiski v Mirnu, Biljah in v Vrtojbi pri Gorici. Pred obiskom pa so se dali s silo odstraniti slovenski napisi na šolskih poslopjih povsod, kjer so še bili. Tako v Vrtojbi in Mirnu. Obisk je trajal po pol ali tudi celo \:ro. Kjer so 2e prej z EvijaCo ali silo vpisali otroke v Balille, bo kratkomalo pokli‘3^,i otroke v šolo in oblekli v črne srajce in predstavili vojvodinji in naučnemu ministru.
V	Mirnu so se otroci temu uprli. Učitelji so jih radi tega kar na debelo oklofutali. V Pi racini so otroke, ki so prišli iz otroške radovednosti gledat, oblekli s eilo v črne srajce in jih vpisali v Balille. V splošnem pa je bil sprejem s strani domačega prebivalstva silno hladen kljub vsemu fašistovskemu aparatu in grožnjam ter pritisku. Zanimiv je pogovor, ki ga je imel naučni minister z nekim župnikom, čigar ime iz umljivih vzrokov moramo zamolčati. -
»V katerem jeziku učite veronauk?« »V slovenskem.< »Ali Vas ljudje razumejo? Saj so Furlani.« »Furlanov ni tu, oni so tam za Sočo.« »Na podlagi kakšne knjige pa učite?« »Imamo slovenski katekizem.« »Slovenski, čisto slovenski?« vpraša Fedele, »moral bi biti vsaj dvojezičen. To se mora spremeniti. Kako pa pridigujete?« »Slovenski«. »Ali Vas stari ljudje razumejo?« »Saj drugega jezika sploh ne znajo.« »To se mora spremeniti.«
Sploh so vsi, ki so imeli stike z naučnim ministrom Fedelejem, dobili vtis, da je simo ignoranten glede tamkajšnjih razmer in* pripravlja še hujši pritisk na
Omenimo naj le, da je ravno	y
jelo slovensko učiteljstvo.^ kar m tfi m. službi, poziv, nfi "85a jih bodo lažje pre-
! lične kraje proinj«. a	i^je	y
I m Voivodinj® D’ Aosta in naučni minister sla nadaljevala svoje potovanje po trbižkern okraju. Včeraj pa se je pripeljala s posebnim vlakom v Matulje, kjer si bo ogledala razna-rodovalnico ob Libumiškem obrežju.
»SLOVENČEV« UMIK.
Že v četrtek je zatrobil »Slovenec« umik in v današnji njegovi številki je ta umik ž® splošen. Seveda pa hoče »Slovenec« unuK olepšati in zato obupno poskuša dokazati, aa je imel »Narodni Dnevnik« le nesrečne dni. Ampak ni imel nesrečnih dni »N. D.«, pac pa »Slovenec« in tega mu niso povedali samo naši pristaši, temveč tudi uvidevni ljudje od SLS.
Na netočnosti, ki spreminjajo »Slovenčev« umik v popolen poraz, pa odgovorimo pr hodnjič.
Dnevne -vesti,
—	Odlikovanje. Z zlato kolajno za državljanske zasluge je bil odlikovan višji pisarniški oficijal v Brežicah Friderik Negovetič.
Francosko odlikoranje generala Kalafa-tovica. Predsednik francoske republike je odlikoval komandanta Dravske divizije generala Darvila Kalafatoviča, ki se je vrnil predvčerajšnjem po daljšem bivanju v inozemstva v Ljubljano, za njegovo sodelovanje na razorožitveni konferenci z redom častne legije II. stopnje. (Grand Offieier). Red je izročil g. generalu francoski poslanik v Beogradu g. Emil Dard, ki se je mudil predvčerajšnjim v Ljubljani. Odlikovanec, ki je man iz junaških bojev na solunski fronti, se je izkazal tndi že opetovano, ko je zastopal aav mednarodnih konferencah interese naše ‘rrTaTe, kot dober diplomat. Iskreno časti-
" Bodict generalne direkcije carin. Generalna direkcija carin je pričela zbirati material ea načrt proračuna za leto 1928*29. Načrt 66 gotov dne 10. avgusta, nakar se pred-,0“ takoj finančnemu ministru.
Revizija pravilnika o kaldrmini. Generalna direkcija carin je revidirala pravilnik
0	kaldrmini. Kot poročajo iz Beograda, so ^ upoštevale pri reviziji vse želje trgovskih Gornic.
~~ Redukcija šumarjev. Ministrstvo za šu-in rude je izvedlo redukcijo uradništva resora. Tem povodom je predložilo J^goslovenskcj šumarsko udruženje ministru in rudnikov predstavko, v kateri oporja n* vse nevarnosti, ki bi utegnile na-
*l Vsled te redukcije.
v " Uenačenje učnega načrta za trgovske *°1«. V ministrstvu trgovine in industrije se na izenačenje učnega načrta za trgovske šole. V to svrho že obstoječi pravilnik Spremeni in izpopolni.
— P«lovitna vožnja za posetnike kopališč. Prometni minister je dovolil vsem posetni-
polovično vožnjo po državnih ostane	velia	samo	za	slučaj, da
notrditi^ir j4 v kopališču, kar mora _	L?™? do^nega kopališča.
»rinif2,a ^r*aTn« uradnike za obisk iesencV k°Pališč. V cilju, da se poletna in Lm ■ sezona v primorskih kopališčih in	Je	podvzel	minister	trgovine
, Je,Potre*)ne korake, da bi dovolile v.‘n Penz‘j državnim uradnikom čim največje ugodnosti.
— Otvoritev nove pogodbene poSte Krška ▼as. Dne 1. julija 1927 se je otvorila nova pogodbena pošta Krška vas, ki ima vsak dan zvezo z pošto Brežice, vsak teden pa bo Po šestkrat dostavljala v vasi Gornje in Zdoljne Skopice, Malence in in Mrzla vas.
— Gasilski kongres se vrši 16. in 17. julija 1927 v -Ljubljani (Mestni dom). Dovoljena polovična železniška vožnja za vse vlake, ra-
S. O. E. v dneh od 15. do 19. julija 1927 Pjoji^društveni izkaznici, potrjeni na kongre-hodne poa?a/Ski karti * mokrim žigom od-
a r Z3,eZ® planinskih drnSter T Ural ip vi ni
•Srbov, Hrvatov in vSlovencev opozarja turiste
ako gredo na ture ob obmejnem pogorju da naj ne hodijo brez potnih listov po italijanskem ozemlju, ker se je dogodilo, da so italijanske obmejne straže turiste, ki so prekoračili mejo aretirale in jim povzročile občutno škodo. Zveza je sicer storila na merodajnih mestih primerne korake, vendar do danes nima ugodne rešitve.
dr^no7n*debefoČUPrr alkoho,"ih P‘iač na
točilne ^ ; PriJavo radi nove odmere zakona ™	ta5jS?i	Postavki 62 taksnega
« Ki- 8tje 19287-1»30 (člen 18, točka 260-RS t a Prav*^nlka, Uradni list štev. nh v. ,.le 3. septembra 1925) je opraviti v
v T inhliiiTi1!1 xega °krajnega ravnateljstva v Ljubljani v 6asu od 1. do 20 septembra 1927 pri pristojnem oddelku finance kontrole.
— Slovensko planinsko društvo opozarja planince, ki mislijo posetiti Gorski Kotor,
ie planinska koča ispod Obruča (okoli ■c>uo in), ]a9t podružnice »Velebit« hrvatske-Planinskega društva na Sušaku, oskrbo-zni ^ dobro založena z jedjo in pijačo po mernih cenah, tako da turistom ni treba ničesar s seboj nositi. Gorski Kotar meji na zapadu na Istro in Kranjsko in se spušča do Kvarnerja z ene, a do spodnjega Pokup-Ua z druge strani. Ta planinski kraj je poln PJH°dnih lepot in gorskih vrhuncev nad :rr“ m> samo 8 vrhovi dosežejo nekaj nad loou m. Pripravna izhodišča za lej>e ture nu-
roi°acrame P°staie na ^e'ezn*^i progi Kar-
r«*pro5u^W‘«>;- jezero. Bohinjsko jezero se slikovitim KoLil?nem P°bogj“ Triglava med griči. Jezero se rSivi in temnimi gozdnatimi ni barvi; je 4 in^i ££ po svoji temnozele-ko. Kljub temu, da jo ? 1ol«P ,lr! 1 km širo-
strani Ljubljančanov pravega^obiska; vselili samo na Hled, ki po lepoti gotovo zaostaja za Bohinjskim jezerom. Letošnjo sezijo je hotel Sv. Janez, kakor tudi Zlatorog močno zasedein po Nemcih iz Nemčije, ki znajo oči-vidno bolj ceniti to prirodno krasoto kakor naši domačini. Nemci so tako navdušeni za Bohinjsko jezero, da delajo v Nemčiji veliko propagando, in poseča Bohinj vedno več Nemcev. V nedeljo zvečer, dne 10. t. m. se bo vršila otvoritev sezije v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru s koncertom. Otvoritev se bo zaključila z vožnjo in razsvetljavo po Bohinjskem jezeru; brez dvoma bo to eden prvih večerov, tako lepih večerov na Bohinjskem jezeru. Polovično vožnjo uživa vsak, ki se popelje v Bohinj z izletniškim vlakom v soboto ali pa nedeljo.
— Zgodovina Splita. V Split je prispel dr. Grga Novak, ki bo napisal skupno z dr. Ga-branom in Karamanom zgodovino Splita. Materijal je izbran, knjiga izide prihodnje leto.
— Raipisana mesta. Pri okrožnem sodišču
v Celju je razpisano mesto višjega pisarniškega predstojnika. Prošnje je vložiti najkas-
neje do dne 10. avgusta. Pri okrajnem sodišču v Ptuju se odda sodniško mesto. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 21. avgusta. Pri moški kaznilnici v Mariboru se odda mesto višjega paznika - zvaničnika in eventuelno služba paznika - dnevničarja. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 20. julija.
— Promocija. Prošli mesec je bil na praški univerzi promoviran za doktorja filozofije g. Božo Škerlj iz Ljubljane.
— Iz sodniške službe. Deželnosodni svetnik dr. Fran Pichler je imenovan za podpredsednika okrožnega sodišča v Mariboru.
V	višjo skupino so bili pomaknjeni: dež. sod. svetnik Anton Lajovic, okrajni sodnik dr. Gašper Stojkovič, sodnik Ferdinand Merala, vsi pri deželnem sodišču v Ljubljani in predstojnik okrajnega sodišča v Cerknici dr. Josip Bavdek.	;
— Iz policijske službe. Osrednji nadzornik državne varnostne straže v Ljubljani Peter Gerzimič je upokojen.
— Diplomatki izpit za gradbenega inžo-njerja je položil te dni na tehnični fakulteti ljubljanske univerze abs. tehnik Karel Bar-borič iz Novega mesta.
— Reorganizacija generalnega štaba. Kralj je podpisal novo naredbo o generalnem štabu. Uredba iz leta 1924 je stopila iz veljave. . — Pobijanje navijanja cen v Primorju. Minister trgovine in industrije je razposlal vsem uradom za pospeševanje tujskega prometa ter vsem policijskim in občinskim oblastim v Primorju okrožnico, v kateri na-glaša da je prejel zadnje dni več pritožb radi navijanja cen v Primorju. Minister poziva vse kompetentne faktorje, da naj posvečajo takim pojavom čim največjo pažnjo ter da vsakega poedinca, ki se v tem oziru pregreši, bodisi hotelir, gostilničar, nosač ali šofer, najstrožje kaznujejo. Minister trgovine in industrije apelira dalje na tisk, na šole, na vse javne institucije, ki pridejo pri tem v poštev in na privatne osebe, da naj poučujejo ljudstvo, kako velike važnosti je tujski promet za Primorje in da se zato cene ne smejo navijati ter da naj prijavijo vsak slučaj navijanja cen oblasti.
— Nepretrgan polet Genova — Rio de Ja-nciro. Posrečil se je nov transoceanski polet. Italijanski letalec Barros je preletel progo Genova — Rio de Janeiro, ne da bi med potjo pristal. To je najdaljša proga, ki jo je doslej kak letalec nepretrgano preletel; zračna daljava med Genovo in Rio de Janeirom meri namreč 9000 km, dočim so preleteli doslej letalci z Lindbergom in Byrdom vred, maksimalno distance od 5000 do 6000 km. Ravno radi te velikanske distance prekooceanskega poleta doslej še nihče ni mogel absolvirati, ne da bi med potjo pristal. Eno pa je gotovo: da gre za senzacijo prve vrste, zakaj distanca, ki jo je preletel Barros, je enaka eni petini zemeljskega obsega.
— Zvišanje pokojnin na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem so zvišali z veljavnostjo od 1. januarja dalje vsem državnim upokojencem pokojnine za 20 odstotkov.
— Husova proslava in Delavska olimpijada v Pragi. Predvčerajšnjim je bila zaključena v Pragi Delavska olimpijada. Zaključni dan je bil fiksiran namenoma tako, da ja koincidiral s Husovo proslavo. Aranžirana je bila povorka 60.000 telovadcev, ki je korakala skoraj tri ure po praških ulicah. Najbolj efektno so učinkovali s strumno discipliniranostjo gostje iz Reicha. Posebno pozornost je vzbujala njihova godba, obstoječa iz bobnov in pohodnih flavt. Češko občinstvo je godbo veselo pozdravljalo. Skoraj pravtako številno kot Nemci so bili zastopani Dunajčanje. Nemškočeških telovadcev je bilo ogromno število. Ko so korakali nemški oddelki po praških ulicah, so odmevali vsepovsod »Heik-klici in nemške pesmi. Ameriška, angleška, francoska, belgijska, poljska, latiška, ukrajinska, rumunska in madjaraka delegacija so bile manj viharno
'°rn7fe .G.ornježlezijski delavski telo-
in športni zvezi ukrajinski športni /vezi in židovski športni zvezi »Morgenstern« Poljaki niso hoteli izstaviti potnih listov xa potovanje na Češkoslovaško. Pred Husovim spomenikom je govoril načelnik zveze čeških delavskih telovadnih društev Hummel-baus o pomenu Husa. Na koncu svojega govora je zagotovil predsednika Masaryka uda-r.osti prebivalstva.
— Hudo rad bi se raiporočil. Neki Ružič v Tarnovu je vložil zoper svojo ženo tožbo na razporoko. Te dni je bila obravnava. Ker'je Ružič s svojim tožbenim zahtevkom propadel, se je tako razljutil, da je potegnil revolver ter hotel sodnika ustreliti. Sodnik mu je komaj ušel. Ružič je bil na mestu aretiran in odveden v zapor.
— Župan odstavljen, ker je pijanec. Veliki župan osiješke oblasti je župana občine Retfala obstavil z motivacijo, da je vdan pijači ter nadleguje prebivalstvo.
■n	16-letne zakonske žene. V selu
PribišiCu je bila te dni aretirana 16‘-letna fena posestnika Muje Pribišiča, Fatima radi poizkušenega umora svojega starikavega moža. Fatima je zvabila svojega moža v gozd, kjer ga je zahrbtno napadla s sekiro ter ga težko poškodovala na glavi. Po dejanju je odšla, misleč, da je moža umorila, mirno domov. Mujo so našli šele čez dva dni. Prepeljali so ga v bolnico. Fatima je dejanje prignala ter izpovedala, da jo ie k zločinu nagovorila njena svakinja, češ, da pripade po Mujini smrti njegovo premoženje njagovemu bratu, njenemu možu, ki je obljubil, da bo izplačal Fatimi, če spravi svojega moža ? sveta, večjo vsoto denarja.
— Sarajevski aeroklub si nabavi acroplan. Sarajevski aeroklub je sklenil, da si nabavi v društvene svrhe lasten rroplan. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj stvar v najkrajšem času realizira. V to svrho priredi auo-klub v Sarajevu dne 4. septembra azijati-čen dan.
— Katastrofalen požar v Velikem Bukovcu je povzročila, kot se zatrjuje, iskra iz lo-
komotive. Škoda se ceni na 2 mliijona dinarjev. 127 oseb je brez strehe. Oblast je posla-I la na kraj nesreče komisijo, ki naj ugotovi,
| kakor je požar nastal in preceni škodo, j — Morski volkovi v primorskih lukah.
Pred splitsko luko se je pojavil te dni ogro-! men morski volk. Ko so se podali mornarji I ra morje, da bi ga ujeli, je izginil brez sledu. — Sušaško pristaniško poveljstvo je ob-i vestilo mestno policijo, da so videli tudi tam
• te dni velikega morskega volka. Vsled tega Š je policija kopanje zunaj kopališke mreže ‘ prepovedala.
\	—	Samomor brezposelne privatne uradni-
> <e. Iz Beograda poročajo: Te dni se je vrgla na Topčideru brezposelna privatna uradnica Milena Janjič pod vlak ter obležala na mestu mrtva. Motiv je brezposelnost in ne-
: srečna ljubezen. Prizor se je odigral vpričo
I	kakih 200 izprehajalcev v parku.
!	—	Diplomati, ki se klofutajo. Kot poroča
•! pariški »Journal«, je prišlo te dni v Beo-| gradu med italijanskih trgovinskim atašejem grofom della Stappa in francoskim vojaškim atašejem Servonijem do hude kontroverze, ki je končala s klofuto. Francoski vojaški
• ataše je očital italijanskemu trgovinskemu j atašeju, da se bavi s špijonažo. Na to očitanje je odgovoril grof della Stappa s klofuto.
1	Radi tega incidenta je bil grof della Stappa baje naprošen, da Jugoslavijo zapusti. Odgovornost za to vest prepuščamo »Journalu«.'
— Nelly Grosavescu in njena nesramnost.
> Nelly Grossavescu, oproščena morilka svojega soproga, opernega pevca, je podala pred preiskovalnim sodnikom in pozneje ponovno pri glavni obravnavi izjavo, s katero se odpoveduje v prilog svoje dveletne hčerke ded-ščini po svojem možu. Sedaj pa je nastopila z zahtevo, vsled katere bo izgubila še zadnje simpatije, ki jih je uživala itak malo. Morilka svojega moža zahteva od njegove matere in njegove sestre, da naj ji odstopita stanovanje na »Lerchenfelderici«, obstoječe iz petih sob, dasi je najel in opremil to stanovanje svoječasno umorjeni pevec za svojo mater in sestro. To postopanje gospe Grossavescu po oprostitvi se označuje splošno kot neverjetno umazano in nesramno.
— Plinska eksplozija ob priliki samomora. Neki trgovec v Kassel-u je zašpekuliral te dni 16.000 mark. Vsled tega je zabredel v plačilne težkoče. Ker si ni vedel pomagati’, je sklenil, da izvrši samomor. Odprl je v svoji kopalni sobi plin, napisal par poslovilnih pisem, nakar si je hotel prižgati za zadnji užitek smodko. Sledila je seveda silna eksplozija, ki ni razdejala samo kopalnice, temveč tudi vse sosednje prostore. Trgovec je zadobil tako težke opekline, da je umrl takoj po transportu v bolnictf. Zanimivo je, da so ostala poslovilna pisma, ki jih je bil napisal, in ki so ležala na oknu popolnoma nepoškodovana, dočim je zgorel v sobi ves mobilijar.
— Baron — goljuf. Grofica Emilija Ostrovska na Dunaju je izročila pred letom dni, predno je nastopila daljše potovanje, svojemu znancu, baronu Adolfu Rohnu, sinu bivšega avstrijskega generala, v, varstvo 5000 dolarjev. Ni si namreč upala nositi sama tako velike vsote pri sebi. Ko se je vrnila, ni bilo kavalirja več na spregled. Nekoč ga je srečala slučajno na ulici. Izjavil je, da je naložil denar v dobro prospevajočem podjetju. Lahkoverna dama mu je verjela ter mu izročila še 50.000 šilingov. Nato je izginil brez sledu. Sedaj ga je ovadila oblastim, ki so izdale zoper njega tiralico.
— Nečak čehoslovaškega zunanjega ministra Beneša obtožen, da je zapeljal žensko pod obljubo zakona. Neka trgovska uslužbenka je ovadila čehoslovaškega komponista Jaroslava Beneša, nečaka čehoslovaškega zunanjega ministra, da jo je zapeljal pod obljubo zakona. Dekle zahteva zato — 50 milijonov avstrijskih kron odškodnine.
MmM
Praiek za pecivo
vanlinl sladkor 1
—	19-leten roparski morilec. V Subotici se je pripetil te dni roparski umor, ki spominja na Paskijevičev slučaj. 19-letni Štefan Keller in 16-letni Dušan Grbič sta nameravala brcati na nekem travniku izven mesta žogo. Med potjo je povedal Dušan Grbič svojemu tovarišu, da ima pri sebi 1700 Din, ki Jik je izročil oče v svrho nekega plačila. \ Stefanu Kellerju se je vzbudil pohlep po efarju. Zvabil je. Grbiča k nekemu plitve-mu, skoraj popolnoma izsušonemu vodnjaku. Mecitem, ko se je Grbič sklonil, ga je pahnil ™r Y vodnjak. Nato je skočil za njim ter rf njegovo glavo toliko časa v blatu, do-ga ni zadušil, nakar ga je oropal. Grbi-cevi stariši so prijavili, da je deček izginil, roncija je morilca spričo dejstva, da je bil j3] Vs 8v°j° žrtvijo v družbi, takoj izsledila. Zaslišan, je nastopil Keller skrajno d-iiiciio.. Priznal je svoj zločin smeje ter peljal orožnike prostovoljno na kraj Umora. Seveda je bil fant takoj aretiran.
Slovensko planinsko društvo naznanja, da priredi Srpsko planinsko društvo v Beo-
fradu začetkom avgusta 10-dnevni izlet na ar-planino in Korab. To je najbolj interesantna, pa tudi najtežja partija na področju Srp. plan. dr. in priporočljiva le izvežbanim turistom. Odhod iz Beograda 90. julija. Vabimo turiste, ki se za to partijo zanimajo, da se radi podrobnosti obrnejo sami na Se-kretarijat Srpskega planinskega društva, Beograd, DobraČina, br. 3.
—	Za Jugoslovensko Matico. Tvrdka Franc Kovač v Ljubljani, Turjafiki trg 1, prodaja čaj xn dišave na korist Jugoslovenske Matice in je na procentih za prvo polletje izročila Ju-
goslovenski Matici Din 690.50. Tvrdko priporočamo vsem trgovcem in odjemalcem, ker ima tudi prvovrstno blago.
— Prvi Slavonski prosvetitelji sv. Ciril in Mctodije. V založbi Jugoslovenske Malice v Splitu je izšla izpod peresa dr. Mirka Perkoviča brošura »Prvi slavenski prosvjetitelji sv. Ciril i Metodije«. Brošura je lepo opremljena, obsega 24 strani s sliko sv. bratov na naslovni strani in vsebuje sledeča poglavja: Življenje in delo sv. bratov. Pomen dela sv. bratov. Borba za slovansko bogoslužje na Jadranu. Nadaljevanje - borbe za slovansko bogoslužje iz najnovejše dobe, zlasti v Splitu. — Brošura je pisana jx)ljudno in namenjena najširšim slojem. Stane Din 6.— in se jo naroča pri Pokrajinskem odboru Jugoslovenske Matice v Splitu, Botičeva poljana 2-II.
Ljubljana.
1— Njj. Vel. kral v Ljubljani. Včeraj je bil v Ljubljani Nj. Vel. kralj Aleksander. Kralj se je vozil po najbolj frekventiranih ulicah. Ljudstvo ga je povsod navdušeno pozdravljalo.
1— Predavanje v razstavi grškega in rimskega kiparstva priredi Narodna galerija v nedeljo, dne 10. t. m. ob 11. uri dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Predava gospod profesor Anton Sovre. Kdor se želi natančno poučiti o življenju in umetnosti antičnih narodov, naj ne zamudi tega strokovnega predavanja.
1— Kongres maturantskega društva poštnih uradnikov. V nedeljo, 26. junija se je vršil v Ljubljani v mestni posvetovalnici kongres maturantskega društva poštnih uradnikov. Zborovanje je bilo impozantno. Pod vodstvom glavnega odbora, ki ima svoj sedež v Zagrebu, so v velikem številu zbrani zborovalci iz vseh pokrajin naše kraljevine razpravljali o raznih aktualnih vprašanjih poštnega resorta. Mirne in objektivne debate so pokazale, da stremi to uradništvo v resnici za tem, da se ne izboljša samo njegov gmotni položaj, ampak da se dvigne predvsem strokovni in moralni nivo le važne institucije. Sigurna pot do tega cilja bi pa bila, kakor se je povdarjalo, edino ta, ako bi se vodilna mesta poverila vselej samo ljudem s čem večjo šolsko izobrazbo in z dobro strokovno kvalifikacijo. — Večer tega dne so preživeli zborovalci v najlepšem prijateljskem razpoloženju na komerzu v hotelu g. Mikliča. Preden so se gostje vrnili na svoje oddaljene domove, so si še v spremstvu domačinov ogledali našo lepo gorenjsko stran.
1— Predavanje o Mehiki. Trgovski ataše pri mehikanskem poslanstvu v Rimu g. Salvador Prieto, v Čigar delokrog spada tudi naša država, bo imel v petek, dne 8. julija t. l.'ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici podpisane zbornice predavanje o mogočnosti poglobitve gospodarskih odnošajev med našo državo in Mehiko. Predavatelj bo med predavanjem pokazal tudi večjo zbirko vzorcev surovin i. dr., ki bi se mogle uvoziti v našo državo. Na predavanje so vabljeni vsi interesenti. — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
1— Vstop na veselični prostor velesejma je že od 8. ure zvečer prost, ne pa šele od 11. kot je bilo listom pomotoma javljeno in so vsled tega tudi napačno poročali.
— Ali veste kje dobite bučno olje? Po solidni ceni in najfinejši kvaliteti pri Franc-u PAVLIN-U, Gradišče 3.
1— Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani opozarja stranke, naj za časa velesejma ne oddajajo sob oziroma prenočišč nikomur, ki se ne more izkazati z nakaznico stanovanjskega odseka velesejma. V zadnjem času se je dogodilo več slučajev, da so lahkoverne gospodinje nasedle lopovom, ki so pri ogle-dovanju sob izvršili tatvine.
KRATKE VESTI.
Na pomorski razoroiitveni konferenci v
Ženevi je prišlo do soglasja glede podmornic.
Eno brigado je odpoklicala s Kitajske ve-likobritanska vlada, ker so druge velesile poslale več čet, kakor se je pričakovalo.
Za šupana Varšave je bil izvoljen inž. Slomiuski s 107 proti 55 glasovi Novo zaroto je odkrila na Portugalskem poJicija in aretiral 13 oseb.
Angleško-nemška gospodarska pogajanja v svrho čim intenzivnejšega sodelovanja Nemcev in Angležev so bila ugodno zaključena.
Poljska vlada je dobila od neke ameriške skupine posojilo v znesku 15 milijonov do-laijev.
Konferenca nemSkih, angleških, francoskih in ameriških bank s pravico izdajanja bankovcev je bila v Newyorku. Predvsem so ee skušali delegati bank dogovoriti glede kontrole in manipulacije zlatih zalog, ker bi drugače bilo nemogoče obvarovati Evropo prad težkimi gospodarskimi atrosljajl.
Gospodarstvo.
PETI IN ŠESTI DAN LJUBLJANSKEGA VELESEJMA.
Splošen vtis, ki ga nudi dosedanji potek velesejma, je ta, da ljubljansko prebivatetyo dosedaj še mi obiskalo velesejma v oni meri, kot prejšnja leta, deloma zato, ker se pričakuje zglavni naval za v .nedeljo, deloma Pa tudi zato, ker manjka velesejmu raznih .»privlačnih« atrakcij, kakor hipodroma? to-bogona etc. Šibek poset s strani ljubljanskega prebivalstva seveda prav »ič ne ovira kupčij, ki se razvijajo kar najlepfie. Kupci in resni interesenti so med posetniki velesejma v večini.
Posetniki se rekrutirajo predvsem iz Slovenije, tudi iz še tako oddaljenih krajev, kakor iz Podravske doline dn Prekmurja. Zelo Številni so posetniki iz južnih krajev države, zlasti iz bogatih slavonskih, vojvodinskih In srbijanskih sel, pa tudi iz Bosne in Dalmacije. Večje skupine posetnikov so poslala mesta Zagreb, Beograd, Sombor, Subotica, Split, Šibenik, Sarajevo, Osijek, Novi
Sad, Pančevo, Vel. Kikinda, Vel. Bečkerek, Knjaževac in celo Prizren, Podgorica, Skoplje, Bitolj in Ohrid ter druga mesta. Znaten je obisk tudJ- iz drugih držav, zlasti iz Avstrije, Češkoslovaške, Bavarske Ln zasedenega ozemlja v Italiji. Med častnimi posetniiki naj omenimo župana v Bordeauxu ter predsednika graškega velesejma g. A. Gracona. Včeraj je posetilo velesejem več visokih vojaških dostojanstvenikov, kakor generali Belič, Mitič, Stankovič in drugi.
Kupčije.
■Prav sijajne kupčije dela letos v nasprotju z lanskim letom čevljarska industrija, enako tudi pohištvo. Kljub temu, da razstavlja lci iz gotovih vzrokov radi zamolčijo dosežene uspehe, je vendar- gotovo, da je le malo branš, ki ne bi bile z uspehi na velesejmu zadovoljne. Večji zaključki so bili napravljeni v papirni stroki in pisarniških potrebščinah, preprogah, tapetniških izdelkih, živilih, pohištvu, ogledalih, lesnih in železnih izdelkih, strojih za obdelovanje lesa, kovčkih, aktovkah, harmonikah, pleteninah, klobukih, kožuhovini, radio-aparaitiii, avtomobilih, motornih kolesih, gramofonih, dalje dobre kupčije dela tudi vsa kovinska industrija. Kmetski obiskovalci mnogo kupujejo razne poljedelske in mlekarske stroje.
Lep obisk 'beleži higijenska razstava. Na umetniški razstavi je šlo nekaj umetnin v denar. Tako tudi. nekaj razstavljenih kanarčkov.
Včerajšnji in predvčerajšnji dan cenijo, da je veJesejem obiskalo približno 10.000 oseb.
BORZE.
7. julija.
Do?ize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.82—0, Berlin 13.485—13.515 (zaklj. 13.495), 'Curih 1093.5 do 1096.5	(1095), Dunaj 7.9975—8.0275
(8.0125), London'275.92—276.72 (276.3), New-vork 56.7—56.9	(56.8), Praga 168.2—169
(168.6), Italija 310.5-311.5 (311.5), italijansko lire 306—308.
Zagreb. Dunaj 8—8.03, Berlin 13.485 do 13.515, Italija 309.22—311.22, London 275.9 do 276.7, Newyork 56.7—56.9. Praga 168.2 do 169. Curih 1093.5-1096.5.
Cnrih, Beograd 9.135, Berlin 123.10, Lon-
don 25.225, Ne\vyork 519.50, Pariz 20.3425, ; Milan 28.39, Praga 15.40, Budimpešta 90.60, 5 Bukarešta 3.22, Sofija 3.755, Varšava 58, Du- j naj 73.10.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 341—0, Celjska j 195—197, Ljubljanska kreditna 0—150, Mer- j kantilna 0—90, Kreditni zavod 160—0, Vev- j če 138—0, Stavbna 55—0.	j
Šport
Kako naj plavač ščiti svoje uho? Zdaj, ko | je kopalna sezona na višku, ne bo odveč, če ! spregovorimo nekoliko o ušesnih boleznih, 1 ki jih plavači lahko dobe pri kopanju. Vsak kopalec je že opetovano dobil vodo v ušesa, ki pa navadno kmalu odteče in ne povzroči nikakih (bolečin. Ljudem pa, ki Imajo precej ušesnega masla, napravi voda v ušesih lahko ■velike .Sitnosti; ušesno maslo se namreč vsled vode napne, ki ostane radi tega dalj časa v ušesu in povzroča neprijetno draženje. Dotični plavači torej, ki imajo veliko ušesnega masla, si ga morajo od časa do časa pustiti odstraniti. Veliko hujša ipa .je stvar, če vdre voda v srednje uho skozi luknjico v ušesni mreni. Ljudje, ki jim je ostala taka poškodba po vme<tju srednjega ušesa, ne smejo v vodo, doklej' si niso uho dobro zamašili. Vata za to ni pripravna, boljša je še neočiščena, torej mastna ovčja votaa. Tudi kavčukast zamašek se lahko vporaibi, če ga poprej namažemo z vazelinom. Najboljši pa je zamašek iz plasticin-voska, kakor jih uporabljajo z velikim uspehom na Angleškem, Čez ta zamašek J ah k o še potegnemo pokrovko iz gumija. To je tudi priporočljivo za one, ki imajo v zunanjem sluhovodu kak ekcem. Toda voda pride še lahko na drug način v srednje uho, in sicer na ta način, če jo požremo in potisnemo v srednje uho. To se zgodi najlažje takrat, 'če si hoče plavač krepko oprati svoj nos ali pa če pri plavanju pod vodo požre vodo.. Oboje moramo opustiti, če nočemo, da dobimo vnetje srednjega ušesa. Obstoji pa še tretja možnost, namreč če je voda pokvarjena (kar se pri nas večkrat zgodi v »Malem grabnu« ali pa v Gradaščici) in vsebuje slučajno /virulentne bacile, ki lahko dospejo skozi grlo v uho. Temu se seveda izognemo samo na ta način, da se (kopljemo v čisti, tekoči vodi, ki je
kolikor mogoče izpostavljena solnčnim žarkom. V .tem .pogledu je pač najbolj priporočljiva SaVa in Sora.
Nov damski svetovni rekord v teku na 100 111 je dosegla gdč Gladitz iz Karlsruhe, ki je pri tekmah za južnonemško prvenstvo pretekla -to progo v 12 sek Tudi v skoku v višino je dosegla gospa Elsez iz Monako-vega lep uspeh, namreč 1.50 m. V skoku v daljavo je dosegel Ebner 6.97 m.
Dva nova svetovna rekorda v dviganju roč-kov je dosegel Karl Ilipfinger, član A. K. Hercules na Dunaju. Z levico je potegnil 85.30 kg, enoročno pa je sunil 106.50 kg in prekosil dosedanji rekord za 4 kg. Hipfinger spada v kategorijo srednje teže in veljata torej tudi njegova rekorda za to kategorijo.
Ts la ©&©.
STVAR OKUSA.
Dijakinje v Denver-u so uvedle novo modo. Mesto doslej običajnih zaročnih prstanov nosijo pasje ovratnike. Pa ne mogoče okoli vratu, kar bi bilo za dame s tako bedastimi domisleki prav 'umestno', temveč na gležnjih. Če izroči taka dama svojemu zaročencu tudi pasjo verižico, ki spada k pasjemu ovratniku, tega .reporterju niso hotele povedati in to je .res prav obžalovati, zakaj, zdi se, da bi bilo prav koristno, če bi se priklenile take ekstravagantne dame že za časa, ko so zaročene, prav na kratko. Seveda, v Ameriki, kjer nimajo ubogi zakonski možje nobene besede več, bi se take metode pač najbrže ne dale uvesti. Den-verške dijakinje so svoje pasje ovratnike prav razkošno okrasile z dragulji mesto z okovi iz niklja, ki so običajni pri četvero-nožcih. Gospodje ženini se v finacielnem oziru pač nimajo prav nobenega vzroka smejati. Najbolj nesrečni pa so denverški ju-velirji, ki morajo prirejati razprodajo zaročnih prstanov za razprodajo. Kaj pa, če bi uvedle denverške dame pasje ovratnike iz zaročnih prstanov ali iz platine za psičke dam, ki nosijo pasje ovratnike na nogah.
SULTANICA IZ PIATRE-NEAMTZA.
Romantično .mestece Doma-Watra ob zlati Bistrici na Rumunskem bo te dni pozorišče senzacionalne obravnave. Pred tamkajšnjim
porotnim sodiščem se bodo zagovarjali tovariši znanega roparskega poglavarja Harlam-bi-a Nuculitz-e, ki je bil celih sedem let strah in trepet v okolici ondotnega gorovja in ki se je nazival ponosno sam >Kralja gora«. On, njegov brat Simeon in cela vrsta drugih njegovih roparskih tovarišev, je padel v boju z orožniki, tako da hodo sedeli sedaj na zatožni klopi le >podgenerali« rumunskega Rinalda Rinaldinija, ki so bili vjeti. Kar pa bo najbolj zanimivo, je dejstvo, da bo sedela poleg njih cela vrsta mladih, lepih žensk, ki .so sledile roparjem prostovoljno v gore ter delile ž njimi romantično življenje. Glavna senzacija je sultanica iz Piatre-Neamtza, mnogoobčudovana .vaška krasotica, ki se lahko ponaša s tem, da je bila zadnja Nicuiitzeva ljubica. iPrilbližo pred letam df-’ je pobegnila krasotica, katere sroe te P vnelo za roparskega poglavarja in od svojih premožnih starišev. Od tedaj le živela ob njegovi strani. Med prebivalstv® so krožile prave bajke o razkošju, s kateri® jo je obdal Haralambi Niculitza v svoji P°~' zemski palači. Ljudje so si pripovedovaU-da ima- iljubezniželjni roparski poglavar v. svoji podzemski palači harem, nad vseffl1 drugimi ženskami pa gospoduje in 'kraljuj® pobegla vaška krasotica sredi bajnega razkošja. Nazivljali so jo samo še >sul'tanioo-*-Ker se je nahajala bajna podzemska palača roparskega poglavarja po mnenju ljudstva v bližini mesta PiatranNeamtza, so imecovai njegovo ljubico kratkomalo »sultani« f Piatra-Neamtza.« Dolgo so iskali orožnih} '>a*' no podzemsko palačo zaman, dokler j« ® izdala končno iz maščevalnosti neka osvete-željna rivalinja >>9ultanice<. »Palača« je bila pa 'le podzemska jama, ter se je nahajal? pod neko razpadlo hišo ob .robu gozda, tu; la pa je res razkošno opremljena. Orožniki so našli notri jsultanico« s tremi drugun1 ženaimi in tremi »haremskimi čuvaji«. ‘Haralambi Niculdtza se je postavil, da bi reto1 »sultanico« in ostale, orožnikom z zanič6' (vanjam smrti v ibran. Piri tem je našel smrt-Sedaj se .bo »sultanica« zagovarjala p^" poroto in od vseh strani bodo prihiteli dje, da vidijo zadnjo ljubico glasovitega r°' parskega poglavarja.
Mareel Pr6vost:	.	o9
Don- Juanke.
Znova je imela občutek, da je zadela od nepre-doren zid. Besede so ji zastale na jeziku. Sovražila je črnega moža, ki jo je ločil od ljubljenega bitja, sovražila ga je, a ni mogla od njega proč, ker je tvoril sedaj edino zvez med njo in Jeanom. Samo potom tega duhovnika je mogla oficirja prepričati, da ga ni nevredna. In naenkrat jo je obšel strah in zobje so ji zašklepetali.
— Ne odslovite me, gospod abbe, je ihtela.
Abbe, ki jo je neprestano gledal, je odgovoril z
glasom, ki se je zdel Bertinemu izredno ostremu ušesu manj nespravljiv:
— Saj vas nikakor ne mislim odsloviti.
Pustil jo je jokati dolgo časa. Človek bi mislil, da je že vnaprej vedel, na kakšen način se bo končala kriza, in da je pričakoval rešitve s tako potrpežljivo gotovostjo, kot pričakuje kemik raztopino v epruveti.
Berta si je slednjič posušila oči. Vsa njena zgovornost, vse njeno zaupanje je bilo pri kraju: ta črno oblečeni možak, ki ni bil niti lep, niti zelo inteligenten in tudi ne iz najboljših krogov, je bil zlomil njeno odporno silo. Zajecljala je:
— Prosim, ali me hočete sedaj poslušati?
Ni si upala izustiti odločilne besede. Reči jo je moral abbč:
— Ali se hočete izpovedati?
— Da...
— Dobro, ker tako želite, lodaj poprej moram še odpraviti obisk.
Dvignil se je in Berta mu je sledila do vrat, kjer je poklical:
— Valerija! ... Valerija! ...
Pri drugem kliču se je prikazala suhljata mlada ženska, v sivi redovniški obleki, s črno avbo na glavi.
—Vedite to gospo v kapelo! . . . Potem pa je dejal Berti:
— V dobrih desetih minutah bom pri vas. Potrpite ta čas in si izprašajte vest.
Berta je sledila sivi postavi po hodniku, razsvetljenem od plinske svetilke. Duh po parketnem voščilu in rožmarinovem olju ji je zavel nasproti. Mislila si je: »Vse je končano, ujeta sem.c Nato si je pa dejala:
»Še se rešim, če hočem.« ’
A brez vsake volje je stopala za sivo sestro . ..
Ko jo je uro pozneje voz pripeljal domov, je bila silno žalostna. Kljub temu je skušala analizirati svoja čustva: »Čutim se popolnoma uničeno.«
Stara Klarisa jo je čakala nestrpno v predsobi. Ko io ie Berta zapazila se je zjokala. Klai sa j J prijela za roke in *> M obkladat, . najnemejs,,,..
Im,l_ Moja	moja	draga	nlilostiva	gospa!
Vendar niste bolni? Ali imate slabe novice?
— Ne, Klarisa, je odvrnila Berta in si otirala solze, nasprotno...
— Gospod Jean?
— Jean živi in gre niu dobro.
Zaman se je obvladovala, neprestano so ji sni' solze v oči. In sama ni vedela, zakaj pravzaprav joe , ali radi Jeana, ali radi sebe?	,
Klarisa jo je previdno vedla v spalnico in m tem, ko je Berta odlagala klobuk in plašč, ji je dejala-
V	salonu vas Sakfl daifia. Ni hotela oditi, čep sem rekla, da se morda ne vrnete h kosilu. Tudi ni
hotela povedati svojega imena, ioda vem, da jo poznale.
— Kdo je?
— Ne vem, ker nimam spomina za imena in obraze ...
— Pogledala bom.
Uredila si je lase in si dala nekoliko pudra na lica, čisto mehanično, brez vsake koketnosti, ter odšla v sa Ion. Bilo ji je čisto vse eno, kdo jo čaka, saj jo ni m® več na tem svetu zanimalo.
Ker je bila štedljiva Klarisa prižgala v salonu samo eno luč na kaminu, je v poltemi spoznala obisk šele, ko je bila tik pred njim.
— Joj, Jeanne!
Bila je gospa Saulnois. Berta je opazila, da Je
Jeanne zelo shujšala. — Pustila sem vas čakati, oprostite mi, je dodala. Kaj vas je privedlo k meni?
(Dalje.)
Kompletne • potrebščine
za ilvllje, krojaCe, Čevljarje in tapetnike, kakor tudi sukance, svilo za Šivanje v vseh barvah, vezenino, Čipke in razne porte kupite n a Je e-
nejie pri
Josip Petelinc-u
Ljubljana, »b
Na velike!
vodi blizu Praiarnovaga spomenika.
Na male!
Cariniko poiredniiki In ipedicijikl bureau
»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkami „OROM“.	Telalon 2454.
Podrufnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vsa v to stroko apadajola posle aajtiltreja In pod kulantnlml pogoji.
Zastopniki drulba spalnih vos S. O. ■. sa akapmsna poSIIJke.
MALI OGLASI.
Za rsako besed# te piki* BO par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—.
Prodajalka
dobra moč v mešanem blagu, želi premeniti ®e-9to. Cenj. dopise na upravo tega lista pod IMto »Zanesljiva«.
d. z o. z., Ljubljana
tovarna vinskega kisa,
nudi
naifinelii in naiokusneJJI namizni Kis ti vinskega kisav
Zahtevajta ponudbo. i—i	faleton ltev. 2311
Tehniino In hlgljeniino najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji.
° Pisarna: Ljubljana, Dunajska casta IL la, 11.
TISKARNA »MERKUR*
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 5™^
TELEFON ŠTEV. 2852.	»troko	spadajoča	dela
Se priporoma *a vse v tiakarako
Širite »Narodni Dnevnik"J
Premog - ®flbl»
lov* 1/11» ■ Telil, N-
Gospodični
iš8e posojilo do 8000 Dl® za dobo enega leta, k®' terega bi odplačevala sečno 260 Din 2 obrestmi-Ponudbe na upravo list* pod >Dobre obresti <
»Ullstein’8 *
WeltgescMchte«
(elegantno vezano) za Din 1000 naprodaj. Naslov v upravi.
Vdajat««: AMuaafer Seteaatkar. - Urejaj«! VMtatr
tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vd v Ljubij*»i