Leto IIL, šiev. 68. CaijM» soboia due it, juniia 1921. PavSain! franko. Siane cenji^;¦.<.> i^-u ^ .„^..^^ ;~ ... ^yiasi za vsak mm vl&lne stolpc". 1 'K 20 v. Reklama med tekstoni, osmrtnice in «ahvaie K 1 50 — PofBuiezasa šievtlfca stane K 1*20 Izhafa vsak iorek, četrtek in sobolo. UrecmiMvo Sirossmajerjeva ul. št. 1,1/nadstr. Tdefon St. 53. UpravnSšlvo Strossmajcrjeva ul. St. i/pritiiCje. Telefon št. 65 Račun kr. poštnega Cckovnega urada št. 10.066. V sraecieijo v CeŠjel V nedelio 12. tm vsi »a vcseüco na- še podružiiicc »JiigosIovciisKe matlce«! Ob 10-45 dopoldne godba po incstu, ob 11. koncert v parkn. Ob 3. popoldne zopet sodba po nic- s(u, potem pa velikanska znbava n« »(ilaziji«, «.estoječa iz godbe na piliala, vcč tainburaškili iti pevskih zborov, pru morskcga piesa ter iiuiogo drugih veie- zabavnih zanimivosti! Vstopnina samo I dinar, dijaki wi vo- iaW O'SO din. V slučaju slabega vrcmeiia okuplra- n»o telo I. nadstropje »Naroduesa doins«. ^» na noge, da po svoii moči odpo- WJorcitto svojiin zasiiziijcrtini braiom!!! IV. PRF.KORŠEK: Narodn«. pbntmba. Vpraša-njc nasc narndno ohrambe Je postalo od casa našega osvobojenja po- VSCM1 Uriigo, ko JC bilo ;)Gprej. Ako ome- li-jarn najvažnejšo slovensko ohrambn« organbacijo — šolsko tlružbo sv. CiriTa in Mctoda — je raztc/.ala ta do prevrata svoj dclokrog po pokrajinali. ki so pripa- dale cii.i državi. Ciril-Metodova.dnižba ie ¦vzdrževala in podpirala sole in otroške vj/ice v Trstu. Gorici, Mariboru na Ko- roškcm, v Celju, Omiožu, Mrastniku, na Savi. v Jcsenicah itd. Z nastankom sa- moslojnc nacijonalne dmve jc na terito- «iu^ iste odpadla dnižbina Jolinust Kci Pa jc nase si,We,nsk0 i>svdb',;.t:nie ic dcl- *<•< saj sin« po rajiallski poffödbi in koro- sKCii» plebiscitu i/^nbili cU.l-.ro lrctjinc nase^a naroda, nastajnjo za nas nove, vslikc nalo^c. kak« hooonn oliraniti na- cijonaliu) žive one stotisuč.? Siovencov, ki so krivično zasiižnjcni pod tujo oblast. Olodc scvera üiiamo v zadnjern casu ne- kaj več lipanja, cla se krivica vsaj delno še po|ii-avi, na juftu pa fiioraino /a^ikrat računaH z dojstvom, da imamo blizii pol miljoiui Jugoslovcnov, ki su proti lastni volji dares podaniki kraljevinc Italijc. Ni še sicc'1" rešcao vptašauje raTr- nicfja nicd Ciril-Mctodovu družbo in no- vor.astalo Jugoslovensk:> matico. izgleda pa zncnkrat, da se strciri za (em, da se °kc oi^anizaciji zlijete v cue in da se da pri tciii prednost mlajSi. ki ii* postavljena na širšo ju^oslovensko bazo. Orsanizaci- ja Jt.'jL;o^iovenske matice je nepopolna na ziniaj It; na znotraj: nima sc omrežjn idejiio in jjjinolno delujoCih podnižnic, iiu ve pa fucii dancs, kjc in c^sa bo HPjbolj treba zasužnjcnim bratoin tarn preko ; eno vcino .Qfotovo, da bo treb? nnio.^o. Najvažnejše vprašauje bo sotovc Solsko, ka'ke bodo tarn (!vžavne sole in DR. MILKO HRAŠOVEC: Iz Celja na vrhove jugo- V2hodnih albanskih Alp. (öalje.) Frilike na nascn poioxaju se diicvno menjajo. lJ0 10 dnevib prebivanj;l v ,rinio o obranibnem dein v u\\ pokrajinah, ee govorimo o vzvišenih ualogali Jugoslovenske matice, si ne sinemo prikrivati, da bo vsako inesto, ki smo ga izpraznili mi na Priinorskeni, zn- čisia kot krislai. Celo obrežno prebival- stvo tf> vodo rabi za pitje-in knlio. Na dim ob obrežju je polno sledov vojske. Granate, šrapneli in drugo vojno orod.it;. ki jo jc bežcča bolgarsko-nemsTcä vojska v paniki pometala v vodo, da se ž iijiui no okoristijo zmagovalci- Naši vojaki so vode ravno tako vc- seii kot mi. Prav blagoslov je za zdravjc v tei NL-znosni vroeini. Zanimivo je opa- zovati erne bivole, ko se kopajo- Ziyal gre zelo rada v vodo ter tarn po cele me eepi in plava. Iz vode je videti samo del glave z gobceni. Krog bivolov je polno rac in goai, v bližnji daljavi pa divjih rac cele jatc. Zde sc mi kot male cine barci- ce, ki plavajo po vodi. Nad nami krožijo beli galebi. Marsikatero uro sem tako presanjal ob obrežjn Ohridskcga iezera. Žal, lepe ure vedno prekratko trajajo. Upanje, cfä se tu odpoeijciino od prcstanih gorskili strapac, je knialn splavalo po vodi. Na- padi Arnavtov na naše postojanke ob Skr.drskem jezern napotili so komando, da tudi v nasem odsckn potrebne napra- sedel Lah-'-ln en eel inož na svojein me- stu pomcnl vec, ko denari Da pa narodni delavci na jiign ne bodo omagali, to bodi skrb obrambnih naših organizacij, v prvi vrsti .Jngoslovenske matice in morda tu- di Dnižbc sv- Cirila in Mcloda Veliki prevrati ne pridejo vsak dan, vsak rod jih nc doživi, vsak rod pa jih mora pripravljati v malern odporncm de- lu.: (jloboko umeivam vse velike bes-^Te o jredenci. mislim pa j)ri vsem tern, da »lain treba do najveeje podrobnosti'gle- dati na to, da bo vsak, ki ima po rojstvu privico in možnost, da se vrne v svojo o'/jo domovino, to storil in zasedel aii v prostcm aii javnsm poklieu svsje mesio in na njem vztrajal. Naloga svobodue doHiovinc pa bo. da bomo uase ljudi pod- pirali moralno in gmotno, da bodo vzdr- Zyli, četudi zaenkrat v težkih pozicijah in da bodo zmožni, da svoje delo meü i?arodom potrojijo. Vein, da so posamezniki, ki ne nin- rejo tiazaj, ne zapirajmo si pa oči pretf resuico, če bomo danes na stežai od])iraH vratu Liihoin, kako težko bo pozneje so popravljati. Mncnja sem, da jc to vpraša- njj danes najvažnejše; ako jrremo prcko njega kot narod in . država, grcSiniQ v meseeih' vee, ko bomo naravnim potem sploh kedaj mogli popraviti. Dogodki v Beogradu, Xl ustavnega odseka. - lie« j, r J d b. juniji;. V dfiiiaSiiJ! syi nstavnega odseka se je sprejel predlog poslanea Ojonoviea, da se v L\cn 7.3. u- stave uvrsti še stavek; ^Državna ozem- Ija se ne morejo oddati aii zarnenjati brez odobrenja skupščine.< — Predlog kierikalcev, da naj ostane porota, je bil odbit --¦ Sprcjme se predlog demokrata dr. Vt'ljkoiviea, da se uvrsti v 10. del u- stavc (udi stavek: «Ako je narodna skup- ščina vuzpiišCana., ])reden je bil reset* proračmi, sc račun proš!e«:a račiinskcRu leta podaljša z ukazoin najdalje za 4 nrc-- sece.« B e o g r a d 9. junija. V dauaSnJi scjl ustavnega odseka je bil predlog kierikal- cev, da se namesto stalne uvede narodna vojska (milica), odklonjen. — Člen 121. itstiive se je na predlog vojnega ministra Madžiča sprejel v sledecem bcsedilu: •>Krivice, ki jih narede državljani v tTrn- žbi z vojaki, sodi eivilno sodišče « Kako hoče SKS upravno razdclltcv države? lieograd 9. jimija. Klub SKS je \ ložil predlog, naj se glasi clen 95 ustave sledece: Uprava v kraljevini se vrši po obiasteh, srezih in občinah. Razdelitev V2 za obrainbo izpopolninio. Kot vodn- cficir dobim povelje, da utrdim s svojiin oddelkom del fronte med dvenia karau- larna, ki teče po in pod vrhovi Alp v naj- bc!j divji gorski pokrajini. Delo smo raz- deliii ter z obeli strani priceli tako, da st v sredini snidemo. Krasno jutro me je pozdravilo vrn gore, katere ime rnoram zamoleati, ker tvoii so danes važno obrambno toeko. Ko sem se spušeal po sočncm gorskein travniku k obmejni karauli, bi bil za las prišel v arnavtsJco ujetni^tvo. Ker vodni- ka in kart nismo imeli, vavnati smo sc morali le po kompasu in označeni nain smeri. V daljavi smo zagledali kup ka- nicnja, na katerem sem razločil človesko postavo. Misleč, da so naši, smo se točki precej nepremišljeno približevali, kar bi bila lahko naša pogiiba- Cim bližje smo prihajali, tern bolj se mi je zdela stvar stnnljiva: vetdno vec postav jc prihajalo na površje. ki so nepremicno stale ter nas pazno inotrile. Mejo smo bili, kot sem pozneje videl, že davno prekoračili. Nasprotniki so očividno pričakovali ' na obiasti se izvrši z zakonom na podlagi prirodnili, socijalnih in ekoni>inskih raz- mer. Izven ozemlja Srbije se naj obraxu- jejo sledeče obiasti: mariborska, Ijubljan-. ska, zagrebska, sušaška, osješka. split- ska, uubrovaško-mostarska, banjaluško- sarajevska. novosadska in banatska. Na celu obiasti je veliM župan, ki ga iinenu- je kralj. Veliki župan npravlja preko är- žavnih organov posle drzavne upravne oMasti. Clen \J5. se naj tflasi: l»okies se ne izvrši razdelitev na obiasti, veljajo 0- krožja v Srbiji in Crnigori kot obiasti in vrše funkcijc po tej nstavi. Oba predloga prideta v razpravo v usiavnem odscku- Peiiticne vesfi« Kumunsko-jagoslovcuska obratuboa zvcya, V pondeljek, due 6. junija se je med r.asc državo in med Rumunijo pod- pisaia obriimbna .pogodba, ki jc bistveno isle vsebine, kakor pogodba, ki jo jc na- ša država lani s-klenila s ocskoslovasko repnbliko. Jugoslovenso-rumuns'ka po- godba vsebujc sledece tri vaziie klavzu- •e- I. (^'drcja trajno dobo mini v ozemlju Sreduiy Mvrope in nndi ga'aacije velikHnyi zavcznikom za življensko silo držav, ua- staiiii ua ozemlju bivšc avstra-o^rske monarhije 2. Jamči za neodložno in pra- vj.lno izvisitev trianönskc, senzermensKe in versajlske mirovne po^odne. Obvcz- ))0>li vtljajo tndi za sevroški mil, v koTI- kor se sevreška pogodba tiče Rnmunije in Jngoslavije." 3. Organizira s: jaka vojiftl moč za slučaj vsak eg a grozilnega pf»- sknsa. ki bi bil naperjen proti kalercnm- koii claim zveze, pa naj bi ta poskns iz~ Sei xl one aii vec premaganih dr?av, ku- toro bi se morebiti ojacile $e z novimi so- vražniki. Take Jonescu, rumimski minister za zunanje zadeve, jc 7. tin. zveeer odpoto- val s panrikoim iz Beo^rada. Pred odho- doui jc bil odlikovau z rcdom zvezde Kaiagjorgjevičev prvega razreda. Sefa bcograjskega tiskovnega urada je pred odhodom zaprosil, naj izrazi beograjske- nni casopisju njcgovo zadovolinost, ker je spoznalo dolžnosti in pomen zveze mod državama. Vesti o sporazuimi v vprasaiiju hike Baroš, ki jih objavljajo italijanski listi, so neresnične. Glasom tega dozdevnega sporaznma bi bila delta in luka 90 let pod »pravo mešancga italijansko-reško-jiigo- slovcnskega konzorcija in reSka ter ba- voška lnka bi se smatrali z vsemi prista- niškimi napravami vred kot ena celota. ^t^s pa je. da se vodijo pregovori o skup- napada, ker so izginili. ,la.z pa sem del oddelka poslal na levo z i'arocilom, da pregleda teren, z ostankom ])a sen; se razvrsUI za vsak slueaj v strelsko črto. Zveza z leve mi je kmaln sporočila. Ja stojimo tik pred albansko trdnjavico, na- sa karaula pa je v levi smeri skrita v ne- kem gozdiču. Tja smo tudi čcz pol urc došli ter zvedeli podrobnosti o kritični i-ituaciji, v kateri srno se nahajali. Pod vodstvom vodnikov, ki so kaza- li smur meje, so dela hitro napredovala. Kamenja je povsod obilo in Srbi, posebno pa par Cmogorcev, ki sem jih inrel v četi, so pravi mojstri y zidanju obrambnih kamenitih napratv. V par nrah so bile važne prchodne točke spremenjene v varnc in težko dostopne rrdnjave, v ka- terili bi se malo število laliko dolgo so- vražni premoči upiralo. Po končanem delu in potrebnih var- nostnih odredbah sprejel nas je lep gozd pod gostoljubno streho. Hrast in bukev, prav gosto zaraščena. tvorila sta proti žgoevvmu solncn prijetno streho in zave- tiščc. Še bolj pa smo bili vcscli druglh Jutri 12. tm.Vs! na velikansko prireditev „Jugoslov. matice"! Strajs 'L iNQVA V V ö \ * Stev. 6S ill i.U.nibiistraciji reške iit ba.rosk:j hike za kratko dobo 12 let. Oze.nljj baroške hi- ke ostanc pod našo suvereniteto. Var- | nostno siužbo hi vrsili ikivi polieija in I orožništvo. VolHve v koiistitiiuuto iia Keki, iz- vr&ene -?4. aprila, je apelacijsko sodisče v Reki priznalo za pravomočne. Tucli italijanska vlada je priznala veljavnost volitev. Pričakuje se še izjava naSe vla- de. Cim sc od'stnmiio z Rcke teroristi, se skliee usta>votvorna skupšeina, v kateri imajü — kakor že poroeano — Zanellisti 59, fašisti 16 poslancev. Koniunistlčue grožnjc — kiorikaiui upi. Ker vlada ni ugodila pretiranim za- btevam komunistov, naincravaj'.> baje (i zapustiti konstituanto v nadi, da s tem »- sovejo krizo v vladi. Klerikahio časo-pis- js\ ki se zadnje mesece preživlia od s»- n.ih i/mištjenlh kriz v vladi, se toga sc- veda iskreno vescli. Pogodba z Rumunijo odobrcna. S\\I- iiistrski svet v Beogradu jc v svoii seji 8, tin- od Pašiea predložetio pogodbo z Rtt- munijd odobvil. Konierciica nasleklstvcnih držav v Portorose jc od 15. junija odgodena nn 2 inii.i. Nemške čete v Gor. Sleziji. NeinSki državui kancclar dr. Wirth je glasom po. roeüa iz Londona po prizadevanju aiijuc- škega poslamika v Berlinu pozval iicth- ?kegu generala Höferja, da se umaknc s svöjimi čotaimi iz Oor. Slezijc. Iz Korotana. Avstrijski predsednik inspietra Ka- ravar.ke. Puvodom svojega obiska pri Cetovci: sc ie podal zvezni predsednik avstriiski dr. Hainbch v razne kn\]c Sp. Koroške ter sc je z aVtomobUom peljal celo iia .lezcrsiki vrh, da si na tem mestu ogleda prehad iz Jugoslavije na Koroško. Naslednji dan se je podal na Jezcrski vrh ludi dr. Artur Leinisch, drž. iipravitelj koroški. Jugoslovetiskc finanene sfraZul- ke je. vprašai če so vojaiki, karso scveda zanikalL Kalkor so nam poroča. ie imel dr. Hainisch v raznili krajih tudi nagovn- re in je v Zelezni Kapl.ii zagotavljal, cfci nikdar ne bexdo Jugosloveni stoipili na Železnokapeljska tla. Zvezni predsednik Nem. Avstrijc se euti tore'] silno nioCne- ija in brije norce iz Jugoslavia. Slovenski kandidati na h'iroskeni. Za volitve v avstrijsko zvczno skupSelno na Dunaju iin v koroški dsželni zbor, ki še oboie vrše na KoroŠkem 1°. tm., Je »Koroška slövenska straiikfi < postavHa sledece kandidate: 1. za zvezno skiipščl- hn- Janez Vo&perntk, posestnlk v T'o- diavljah in Franc Aichholzcr, učitelj v l.očah; 2. za koroški deželni ybor v CTe- lovcii: v spodnje-koroškein volilnem j okrožju: Fcrdo Kraiger, pos. v Podjiini. dr. Mischitz. prof, v Borovliali, Vinlco Poliant, žiipnik v ^kocjanii, \nton OriU, pos. na Bell .surd Sarf, kolarski niojstcr v"Vtlikovcu; za gornjekoroško volilno bkrožje: Janez Vošpernik, posestnik v Podrav'.jah; Anton Oastl, poc., Steben pri Beljaku; Vinko (jröbla:Iter, posestnik V'Descicah; Fr. Kriegl, pos., Zaliomc na Kiii. Mariborske novice. Aretiran jurist. Dne 7. tm. so pripe- Ijali v zaporc mariborske okrožne «odm- ie Kud. Fohna, bivšega dr. juris i/ Ce- Ija, ki ju'bil meld vojno pruATii prakrikant dobröt, ki'nam jih ie ta gozd rmdil: rnalin in jagod- Tega božjega sadu je toliko, ta- ko bujnega in sladkega, da niseni nikjer doscdaj videl kaj takega. Lačni in žejni od naporne poti smo se veselo zapodili v ta sad ter se ga dodobrega nazobali. Po poSteiiem odmoru sem se moriH vrniti v taborišče. Iz goz-da smo prisli na divje skalovje mcjuili gora, Tu se je od- prl diven in obsežen pregled v krsno Al- banijo. Globoke, zelene in dobro obdela- ne doVinc, velike bele vasi, večino-ma P^ divje gorovjc in skalovje v najgrotcsk- nejSih fovniah. Qorski grebem se vrste drug za drugim, dokler zadnji razmazani v megli ne izginejo. Tam je morjc — naS Jadran, ki ga od tu Ie slutimo, pa nc vi- dimo. üranicarjii trde, da se iz posamez- nih vrh'ov po nevihtah in ob čisteui zva- ku dobro razločuje gladka morska po- vrSuia Meja. ki je po naših četah zase- sedena, gre tik na grebenu vrhov. Poti ni Ie telcfon, W ve«e obmcjne strafc, nam kale swer, po kateri hodirno. la tc- lefon je za straže ogromnega pomeiia in ie Lč v mnogih slucajih rešil cele po?aa Sio mein Malinsdiieiben . . „welches ich im Na- meu eines deutschen Klienten (ta kli.ioni je bil notabene dalje časa pri dotični tvrdki kot slovensiki uradnik uslužben!). an Sie richtete, nicht angenommen ha- ben, obwohl Sie einen Orosstoü Ihrer Korrespondenz bekanntermasseu deutsch erledigen, muss ich Ihr Vorgehen als eine »Verhöhnung ansehen.« Oüvetnik iT. Zangger ima oeividno sarno uemsko kh- ientclo.ali pa tivko slwvensko, kiviz k^- lane.; qb-üje saino ricmSko. Kvsenin iir- mamo ničesar več dostaviti uego' to, «'Ja se sicer dr. Zangger naprain mnogim na- Sim liudeni dela s.ila loja'.ncga in miro- liubnega, da je pa pri vsem zagrizön nenisko-nacijonalni hujskač. Visek drz- nosti nemškega naduteža je, imenovati zahlevo slovenske tvrdke ro slovenskenr dsj#iisovaniu — »Verhöhhimg«-. rofOÜbica v Celju je iz dobička ?*i \čio 1920 podelila sledeče podpore: P'- dnrznici C. M. l). v (labe-ji: 300 K, !>vh- niatičneinu društvu Celje 1000 K, Tslo- vadnervu društvu Sokol Celje 1000 K, Oasilski župi v Zalcu 100 K. Možki po- dni/.nici C. M. D. v Celju 500 K, OlepSe- valuenm društvu v Celju 500 K, (ilasborn matici v Celju 1000 K, Vošnjikov sklad 100i> K. Savinjski podružnici S. P. 1>. v Qornjemgradu 1000 K, Celjskeinu odsc- ku Saviüjske podr. S- P. 1). Celje »000 K, Zgodovins'kemu društvii v Mariboru-3C0 krön. Kolu jugoslov. ses-er v Celju $W) krön," Düaski kuhlnji v Celju 1000 K, !'»od- pornemu društvu za uboge učence drz. real. gini 1000 K, Jugoslovenski matici v Ceiju 600 K, Slovenski dijaski zadrugi na Dv.na.ii! 1000 K; skupaj 11.600 K. ke pogina. Oc-rindol po neiismiljeno ostriii ska- lah gre naša pot. Na vrhu »Tri šiljko«, kjer karaula graničarjev še ni zgrajena, uajderno cksponirano stra?.o. Kar pod vr- hom čepe v šotorih ter prenašaio vse do- bre fn slabe strani gorskega podnebja. Do stiidenca je skoraj eno uro hoda, hra- no dobivajo 1c po dvakrat na teden. ker si jo sami k'upujejo- Dnevna hrana je iizol in konserve — svcžc meso le redko pri- haja. Služba je naporna — po dneyi pa- truliranje, po noči straža. V vednih nc- variiostih treba železnih živcev in jiina- skega srea, da ne omagajo. Place iniajo gianičarji dobre — posebno pa izvrsten albanski duhan, ki ga dobivajo po skriv- nih potili in svojih zauip-nikili iz Albanije. Na povratku najdemo pod sočnlm pasiiikom dober studencek, ki ga hlastno siebamo. ZveCea- — bil je žc mrak — vrnil sein se truden in zbit v taborišče, ter pod šotorom na kinpu slarne prav sladko za- spa!. (Dalie prih.) Poroči se dauos II tni. v Prijedoni j v Bosni g. Fr. Logar, ravuatclj policijskih ! uradov v Celju, z gospo Dragico Kvajrič i notarjevo vdovo iz Pnjedora. ßilo sroč- i r.o! Noy zdravnik. Nastanil se jc v Celju g. dr. Mano Dereani. Prevzel je zdravnt- j ške posle pri okrajni bolniški blagajni. «Vojska kralja Alatjaža se imenuje izvirna stiridejamka, katero je po narod- uili pripovedkah spisala gospa Marica dr. Sernečeva. Igro pripravlja z ueenci in uceukami mestne osno>vne sole pri/uani režiser, ueitelj g. Stanko Oradisnik. - ¦ Ulasbcne tooke je konipouiral učitelj g. Ciril Pregelj. T*reds-ta.va sc bo vr.šila na letostije Vid'ovo. due 28. tm. ob 20. uri v mes'tnem gledališču, ker je po vsebini po- meiHi tega državnega praznika zelo pri- merna. Ponovila se bo še naslednjega dne, t- j. na praznik sv. Putra in Pavla, zlasti, ker ie čisti dofoxek öbeh predstav namencjn za pomnoženje zvczkoy SolaT- skih knjižnic na deški in dekliški osnovm šoli. Za igro je veliko zaniinaujc že danes ne le v Celju. niarveč tudi po deželi. Dame in gospodje! Kdor lc ntert, naj pride na našo veli'ko prireditev »Ju- goslov. imitier, ki bode jutri, dne 12. tm v narodtil noši, domači ali sploh KaKi drugi slovanski! V.slučaju slabega vre niena vsi v »Nar. dorn«!!! Poziv! Vse daiiie in ^ospode, ki inia- jo posla s priroditvijo podr. »Jugoslov, matiec« 12- tm., Itpo proximo, da se prav gotovo udeileže zborovanja, ki bode da- nes. jI. tm., ob 8. uri zvecc: v Nar. do- 11111. ¦-¦ Podr. »Jirgosl'ov- inatice«. Na državni realni simna iji v Celju s:c vršijo sprejemni izpiti za I. razrod dne 1. julija tl. ob 9. uri dopolJnc, vpisovanje istega dne od 8. do 9. ure dopoldue. -- Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namcstiwkoiv iji prinesejo s seboj krstni list in sols'ko izpričevalo 0 sposob- \ nosti. Izprašujejo se preJit.eti: verouk (samo. ako je \- izpriecvalu slabsi red ka- kor »dobro«), slovenšein?. in raeimstvo — i^avnatelj'Stvo. Kopališče. Naznamja sc slav. v.bcin- stvu. da je parno in kadno kopališče od sedaj odprto samo v sred(.\ četrtek. pe- tek in soboto. OblsHovalec mestueg« kopallsča v Cel.iu naiii pise: Ne vein, zakai naj bi mo- ral jaz vedno vzeti pri bhigajni listek, da se smem iti kopat, če se na nasprotnem bregu Saviiuje laliko nairazHčnejši ele- inenti slacijo kar na prostem in se k'Cip- «jejo brez listkov. lJojid:ite nogledat zlasti ob nedeljah popoldne in videli bosts na levem bregu Savinje visa vis mestnemu kopališču polno oblek Ijudi. ki se kopajo zastonj. Mkslim, da jc za t<: Joiočeno pač kako drugo mesto v Savin ji \ društveui sobi hotcla Union vise — kakor nam poročajo — bajc se vcdno slike Bismarka, Hindenburjia itd. Samo ekscesarja Karla so vzeli h okvirja in sedaj prazen okvir čaka morda na Vilija. »Hotel Union, Cilli, Krekplatz.« V rokd nam je došla tisfcovir.a. na kateri se blisči odlis štainpilje z gornjim beseJilom in s podpisorn dr. Riebla. Smc radovedni. če bo naša oMast nadutenai pangcnuanu Rieblu dopo-vedala, da ie poraba taW; štampiljc drzno izzivanjo, ki si R» kratko- malo no bomo pustili dopasti. v Stavka v tvornici C>»al ic koncala in so se delavci 8. tm. vrni'i na delo. - Skiinila se je nova pogodba / znatnnm priboljški za delavstvo. Hotel »Union«. Od danes naprej vsak dan domače črno in svetlo pivo. — Vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne zjutranji koncert. ^53. Diako v jajcu ie že zopet nasel celj- ski dopisnik »Straže«. Pomislite, v št. oü 8. tm. piše iz Celja, da je V'Z liberalci vsa- ka skupna prireditev izkljueena«-, ker Je -— cujte in strmite! — sokolski orkester «a veeerni prireditvi dečjega dne zaigral tudi — sokolsko koračnico. Ce so vsi »Stražini« pristaši ta'ksni otroČaji. potem seveda! Nova trafika ie otvorjena v pritličiu hišc v Vodnikovi ulici št- 9. DramatiČno društvo v Ce!ju je pre- jelo za me&tno gledališče wl LJublia"^ kreditne bamke, podružnice v Celju 5((. kron. od tvrdke Robert Diehl v tLiju 1500 K in od Posoji'lnice v Ccljn 000^- Zn velikodiiSnc darovc se odbor iiticnom gledaliSca ,,aj^jej^^_______ "siovenei! Prispevajte za Ciril -Metodovo družbo! Prosveta. Za danes p&tek 10. t. m« napovedane gledaliska predstava izostane. J*). tiinetniška razstava je otvorjena to dni v .lakopičevem urrutniSkein pavl- Ijoiui v Ljubljani. Izpred celjske porote. Celje, dne 9. junija. (Predsednik: dr. StepanČič; votanta: Tiller in dr. Muha; drž. pravdn.: dr. Rus1*, z.'.govornik: dr. .luro Hrašovec.) Za par veseiih dni — eno leto ieče. Leopold Bricman iz Legna pri Slov. gradcu je okt. 1920 natakarici Roxi Dru- žuvec v Osetovem hotelu v Slov. gradcu ukradcl torbieo z 6600 K. ^HerduS, tu je dnar!« jc dejal, si kii-pil liarmoniko za vff- selo urice, ostalo pa zapil, zajedel in za- kauil ter jo popihal v Avstrijo. Toda nai>e oblasti so ga dobile odtam nazaj in danes ie bil obsojeu ua eno leto težke ječe, Prijateija koni. Ladislav Knez u St. llju pod Turia- kom in Lenart Svetina iz Kotelj na Koro- škem ^ta v Le'obnu sklenila. da bi izvrSila v Jiigoslaviji tatvino živine. Podala sta se na pot v Slo'v- gradec in tarn Ivanu Kramerju, kjer je Knez služil svoj čas za hlapca, ukradla ene^a konja Ker pa je drugi konj v hlevu razgctal, sta ukradla tudi tega in odgnala oba v P.ibiswald. -- Tarn pa so ju orožniki aretiraii in oba kor.ja vrn-ili. Obdolženca pa je visjc de- želno sotlišče izročilo naši oblasti. (Ka- kor vidcti. naši zločinci v AvstrijJ ne pri- dejo na varno! Op. ur.) Dobila sta pri današn.ii razpravi vsak 18 uiesccev težke jece- Posilstvo.____ 20-letni Al. (ioročan iz Okoške va- si pri Konjicah je v mra'ku 28. febr. 1921 v Straži (obč. Ugovec) izvršil dvakratno posilstvo na 25-letni Mariii Leva- Po enoglasnem krivdoreku porolnikov je bil z ozirom na mnoge olajševalne okolnosti obsojen v najmiicjšo kazen, ki je ;>o za- konu üopustna: eno leto (e/.ke ječe. Celje. dne 10. jun. Predsednik sodnega dvora: dr. V. Levieniik; votanta: dr. Kranči.: in dr. Vi- car. Uboj na cesti. 19-letni Peter Slivšek, pos. sin iz Raztcza pri Rajhonburgu je 17. niarca 1921 ua povratku z dela v vinogradu ob 10. mi ponoči na križpotu pri Zdolali pos- sina Al. Čcrnelča iz Zdol / nože.ii sunil, da je ta na poslcdicah rane nmrl. Poro-t- niki niso verjelt njegovenui zagovoru na silobran in so potrdili vprasauje krivde z 8 proti 4 glasovom. Obsojon je na 3 leta težke 3eče. Tat iz uavade. 2l-letni brozposelni delavcc Almnz Plahuta iz Pobja pri Plauini, zaradi tat- vin že petkrat predkaiznovan (zadnjiC z 18 nieseci) je izvršil v easu od 30. jan. tl. pa do aretacije, 10 raznih tatvin mesa, slanine in drugih predmetov v Jurklo- štni in drugod. Tokrat si je prulužil s svojimi tatvinaimi 5 let težke ječe. Sokolstvo. Iz Celjskega SokoSa. Cel.iski Sokol je uredil pobiranje čla- narine za vos naraščaj, ki znaša inesečno 2 kroni. na ta način, da bode vršil \sako nedeljo od 10. do 11. ure dopoldn; v tc- iüvadnici po en odbornik oziroma odbor- nica službo. Prosimo stariše. ki imajo de- •jo i?ri naraSčaju, da se tej prošnji če mo- g'jee še to nedeljo odzovejo in poSH^° deco v telovadnico. Odslei se vtšc vsak eetrtek ob pol S. uri zvečer redovnc vaje. Clanstvo ki se namerava i.deležlti ie*o5iMli prireditev v k-oln' pozivaiiu) k zanesljivi udclezbi- - p0l ürc na teden se lahko vsakdo žrt- viije. V nedeljo, due 12. junija kakor že objavlieno, pc-Sizle* za članslvo in ves r.arasčaj v Bukovžlak rnimo Skalnc kleti Oez Teharje. Zbirališče ob 13 uri pri *c- lcvadnici Rok za priglasitev v Osijek se ie po- daljšal do 12. tin. Kdoi- namerava na zlet, ie skrajni čas, da se, priglasi. PodrobnosTi so bile že objavljene. Stev, 6S. iNOVI DOBIi STrtfl I, II. POKRAJINSKl SOKOI.SKI ZLET JlKiOSF OV. SOKOL. SAVfcZA V OSI- JEKU. Na Vidov cia.ii priredl .higosluv. So- kui. Save/ II. pokrajinski zlet v Osijsku. Na tern zleiu sodelujejo 7.upe Zagreb, Uidovar, Baiijalu'ka, Tuzla, Heograd, No- vi Sad, Maribor in Osije-k, oktale žiioe sc uddeže zjeta po inožnostJ. Pri.iave za zlet-so velikc, prklejo bratje od Dririe in M.oravc, iz ponowaie Bosne in Hercc^ovi- ne, iz Vojivodinc, v vclikem številu pri- dejo i/ Ualuiavije, Hrvatskc in Stovonije iji iz Slovonije. Zleta se uUciexi up velTki deputaciji češko Sokolstvo. Id nastopi a vrsto zniagovalcev v Lillu z islimi vaja- mi kit:upTU-; prehrane; c) prost vstop. na tc!o- vadisc«e za vsc dni in za vse prireditvc; . d/ prost VÄtop k v-seni l}udskiin /abavam in za vse druse prireditvc .ifoiov popust pri vstopnini. LeffHwnadjc movajo žiip? naročiti pri zldni kancelariü v Osijeku najmanj do 15. junija. Po tern roku sc .. /leine legitimacijc ne bodo več pošiljak ¦ naročnikom, ternveč se j-ili dübi pc niož- nosri samo- Se v zletni kaaoelariii v Osir |cku. Ua bodc cwna«o耫a prehrana So- knlstva. je določeno v sporozunm /. /Jvc- zo gostilničarjev v Osijeikti, da dr^be vsi micltiienci zleta enotno oskrl)o. ki sesto- . ji \7. zajtika: čaj z žeuiljo, iz kosila, ki l>o düvolj izdatno in ravno ta>ko iz dovolj '•>/.- f dAtne večerje. NaeeliiLki dobe glede prc- hrane pri prih'cxlu v Osijek točne infor- iriacije. zaradi česar je nujno potrubno. .da se zglasijo takoj v zletni kancelariji. K4br reflektira na skupm oskrb», mu ftfipor.očamo, da yzanie s seboi skodelicb (voiaJko) in pribor. Vsednevna prehrann stane 40 kron ter sc mora plačati vn^- prcj. Prijave sc morajo poslati do 15. ]\i- nrjvi. Z Zvezo gostilničarjev so v ostalem . doiočene. eene za ostalo prehrano v ^o- ¦¦• s.ü]nah,. Ja bodo razvidne v vseh gostil- ' nižkih prostorib. Odhod iz Osijeka je da- ločen za 29. jnnij zvečer. Da se izvrSi ves zletni program v popolneni redu in v za- dovoljstvo vseh uidcležnikov, ic nujno potretmo, da vlada pri vseh druStviJi vzorna disciplina in da se vsak drži s(ro- go danih.mu navo-dil. Nujrrn jc pulrebno. da vse župe prlja-vijo stuvllo ndeležnikov dc 15. junua zletm kai.cclari.ii ter poSUcio tudi deiiar za legittmacijc in prehrano. Zletne legitnnncije sc bodo izdajaie v " Osijekn proti potrdihi. da ie bll denar pa. slan. Raznntcga opozarjamo še, da bo za Sokolstvo pri glcdališču rezerviraiio i?o> tovo število prostoroy. ' Sfx red If. pokrajiuskega /lötn v Osi|eksl. 1. Nedelja, dne 26. junija: Prihoci gostov ob 4. nri popoldne. V pukovskem vrtn gletlaHäka predstava pt>d vedrint ne- boin: Giuidultc >'Dubravkav. Ob S. un ¦zvečer predstava v Kledaliscn: Cajkov- ' sky *Eutf.en«j Onjcsm^. Ob **.. un zvečer seja sodirikw v niestni dvoraui. 2. Pondeljek, due 27. jnnija: »OraZ- n.-n* dan«. Ob 6. uri ziutraj zacetek tek- it.e nn telovadiseti, Ob S. nri zjuiraj ia- kuÄn.ie dece in natraščaja nu telovadiščn; ob 11. nri žalno zborovanje Sokolstva r ^poniin br. b pol 4. uri pojj. javna tclovatS- brr, ob 8. uri zv^cer predstava v Kk'chi- li.šcu, konce,rti itd. 5. Cetrtek, dne 30. junija: OLwna sknpščina Save^a; izleti v Ojakovo, AT- »nas. Fklišče ((.iiitmanovc tvprnice). Med zletoin so otvorjene indnstrial- na, obrtni^ka, go&podarska in umetniSka razsiava. Obrtni vestnik. Uložba vajenlških izdeikov v ZaSre- bu, ki jc bila določena ua 12. juuija, je pr<;l(;žena na 3. julija tl. To je uKodno za vse one vajunce, ki .se zaradi prekratke- ^a časa prvotno niso nioirü odloeiii za udeložbo. Ker je s tem pridobljeno dovolj easa. se namerava predvsern prlrediti poskifsna razstava vseh za Zagreb na- rueiiienih vajeaiiSkih izdeikov v celjskcin Narodiuvm doinu dne 26- junija. kjer se bodo izločila za zagr&bško razstavo le iiajboljša de'la. Razstave .^c lahko irdele- žijo vajenci vseh strok in vsakeg:^ u^nc- ga lota, morajo pa svoj izdclek prijaviti gospodu Milošu Holinjecu, kfparju v Ce- lju. A' to svrfio se sklicuje /a :ied«;lio, dne *'-. innija dopoldue ob 10. nri sfcstanek niojstrov in vajeiicev v ccli>ki Narodui don:, da &e poKovoriurio o podrobnostili. Ciospodjc mojstri se prijazno vabijo, da se za zadevo zanimajo in se tcga sestan- ka udeležijo v kar največjjm Slevilu in tudi svoic vajence naipotijo, da pridejo k sestauku. Tudi glede s'troSkov /agrebSk« razstavQ se bo dal napräviii takšen aranžma, da vaienci m bodo prtveč obrcnienjeni s plačili Izrecno tudi po* . vdarjarno, da velja to tudi za ženske va-* ienke. Dobava gorivncKa špiVHa. Uratf r.n po-pcšcvanje obrti nainerriva prcv/eti večip množino denatnriranega (gorivne- ga) špirita, katerega bo oddajal na delict iz skJadišča izven mitnice in na drobno pri tr^o'veu v mestu. Inlercsenii-obrtnikl naj takoj prijrla.sijo svoje porrehščine r;a Ui'ad za pospesevaujc obrti v Ljuhf.fauf naikasneje do \&. tm. Turistika in sport. SK Maribor : Varuždinski športn) klub. Nogometna tcknia v nedeiio 5- Ini. v Viiraždiiiu je končala v razm^rju 3 :2 v kori.st Maribora- Spfin. $123. Spisi: M'adini sporta! - - Oivoiitev igrišča S. S. K Sparta — S K. Primorje. — Kolesarska pania dirkn - Slavia (Praga) — Ilirija. — Nogomet- no tekrrie v Mariboru. — I5oj za prihotl- njo olirnpijado. — Afera Hajdnk -Orad- janski — Pravilnik Saveznih pr.vensivc- ailj tekem. — Beležke. — Slik'i: Kolesa;- ska ditka Ljubljana— Logatec. -~ SlaN'ita gorska diika na Turcliini: v haliji- — Nazziro. zniagavalec v najtezi; molorni di'ki v italiji. Dopisi. Imeno. Dne 27. maja smo micYi frneli žnpanskc volrtve. Tudi tokmt so klerikal- ci grdo ]K)goreli, dasi so sknšaircelo s p-jmoCjo ugledncga svojega smnisljenika iz siiSednje župnije — v svoji itnk niina- jo r obeneffa več — obrniti izid v svoj Pr»d. Take župan g. Franc Pračko, kakor tiivü ()!ia svetovalea c:g. ivan Prebil nil. jn I. Kostajnšok so odloem naprcdnjaki- tdc:i ktorlkalnih odl)ornikoy jc napisal pri volitvi mx lLstie »Amen<. Ceravni^ Kie- rikalcc zelo, zelo težko pogodi kaj pa- menega, jo je ta pa vsceuo >pihni!s Ker bil je les »Amen«, a ne za nas, aiupak zn klenkaino gospcnlar^tvo in niihovo bre*- in23iis-» politično napihnjenost v na.si občl- iil Zato jim tudi mi x ve.-;eijcni kličemo ^Amen.v. Vt'rsiie. Za župaua smo izvolili vj- lega pristasa SKS g. Anton Rovha. Ollnijc pri PodčetrNku. V eui zaJiijlh številk mariborske »Straže-". v dopisu «Ounije pri iDodeetrtku<- h biebctal 0u- pismk rned drugim hidi o k'on-pciji tiraä-' ' iuštva Po^ivanto Kospoda do-pisnifca, da y: prebtre uvodni Claiick glavue^a giasi- ia svoju klerikalne strairke -»SlovciKa« st. 12A z tine 7. jmiija tl. Ker nimaaio pri m\š v Oihnju ray.ven g. žui)nikii in nCite- Ija - ki pa s-ta oba klerikalca — sploö noiujric-na urad'nistva, jo dopisun »lisüi na saiiio.^a sebe, k.o je corgul svo.; dojjis za ^>StrAŽote nas vtdno, da smo stranka miljonarjev. ki hoCcnio tem pomagait na >.-stoloe^r. To krath'ko in odločno zavraeamo kot pcidlo laž. Mi hočemo imeti kontrolo, ka- ko sc bo naše premožeiije upravl,alo in vzeli smo vs pridobili naše glaso^'c, da s.mo jilt upijanili in ne- vem 5e kaj vse. Sklieali smo shod v go- stilni, kjer je vsa-k pil, kolikor je hotel: če sc jc pa dveina, ki sta res reve/a, piaea- lo Cetrt vina, da nista sede'.a pri prazni mi;'/», zaio pa še teh tudi msnio zusc pri- dobili- Pae pa venio mi za dru^ slueaj. katerega nočemo danes irnenovati, ko se jt- od popo-lnoma pijanega Cloveka do- bil podpLs. In pa na dan volitev? Kako pa je bilo tistokrat s »šno.ps<;rrh-? -~ (Jo- spodjc NSS-arji octtatc gosp. »Korcl- mi«-, da je bil ara,nžcr patriiotskih vesc* lie. To so beduste trditve. Vi sami najbolj ' vfiste; da smo imeli vsi älovenci štrik okoii vra>tu, ki bi se na-m bil pri najmanjsi prifiki 2,'Kir.irnH. Zaknj pa vi. Ki ste danes med' voditelji NSS-arjev, n/'^ro prlJi^iti proti vojnermi posojilu, reinvcč ste Oslo zanj ngitirali? To pa zato Se bolj, ker jc ncMa ta ag.Haoija lepe denarce. Kako pa ie bilo s tisthni jajci, ki so sc prodala v easu, ko sploh izlcpa ni bilo jajc dobiti"? Ali ste morda že pozaibili tisto JJßanko o ruzloeku med kokošjo in /.eno. ki dobiva poiiporo? Da je kl-ika milijouarjev spra- vi!a narodne nčiteije iz Sevnice, ie tudi navadna izmiSljotina, na katero sploh nc odgovarjainro. Konečno bi pa vprašali ?e nekejra gospoda, če tvi bilo na njegm-i hi- ži uikoli nic napisano, ko jc bil $e vn^i klcrlkalec in ne vodja NSS-arjev? Smešno je podtikati stvari, ki jili dekijo nerazsodni otroci. strankam, ki so na- sprotne NSS. Nekega NSS-:.irja. je zbocta tuJi pot, ki se je popravila k cerkvi. Ce so to tržani, ki so sicer napredni, a tudi vem», popravili iz svojih sredstev, na] vas so prav niC ne skrbi. Oietk petja pa sami sebi v skledo pljujete. ker edon va- ših najbolj vnetih pristaše-v jc pomagäl peti, da bi g. Sko-fbil na Sevnico »resnii- no razoeara-iu. To je za(dnji odgovor na brezimne dopise »Nove pravdc^ in »Ju- goji'lavijc*. Ako hočc kdo kaj od nas ime- ti, podpiši se s celkn imenom. Za brez- imne dopise, katere sčiti nr^dniStvo, i»n sc bo-mo odslej zmeniii toliko — kakor se zmeni luna za psa, ki jo oblaja. h. Brežic. Citalnioa- v Hrezicali oT>- haia dne 19. junija ob 16. nri spomin svo- »e ustanovitiVL" pred 30 leti. V to svrlio priredi istega dne vdiko slavnosi na vr- t« in v vseh prostorih Narodnega doma z raznovrstnim vsporedom, da dostojno slavi spomin ustanovitve in svojega de- lovanja. Ra^doshio obhajajo pocdinci, rodbii'o in narodi sT'ornme na veselo nrc- teklost. Po tem v;:Liedu se je odloclla tudi naxa Citalnica, da obhaja spotinn svoje jstanovitve ter ulindno vabi naroa- na drnslva in narodno misleee rojake k fej slavnosti, da do$!ojno v Hrafski iju- lv/;.\ i.*ri>slavkiio tridcsjti-Jtm obstancK. Jz priiatti.'stva obljubUo ie akadeinsko drustvo 'Iriglav iz Zagreba sodelovanje s svojim iznornim pevskan zborom. 1st ;- tako sodcliijc vojaska «oi-vi savske ui- vizije iz 7ugreba. Pro.siic, se torai naroa- na društva. >M se ozirajo s svojimi prirc- ditvujiii ti;i *a ilan, da .b-j tidelcf'ba. sijaj. r,.?j$a, izvo'ijo pa naj blagohotno javiti Odburu, ce želijo s svojin» sodelovanjtin povcčaii lo slavje. — Odlv: Citalnlce v 'irezicah- Dobova. V naših obciuab so izvolje- ni skoro sami napredtii župani: v üaber- in samostojnež, naroden in napreden niQi, v Mostecu saniostojnež, v A\iha- loveu }y Selah soc. dem-okrata. v Veh- kem Obrezu, Rigoncih in Ločah samo« stojneži, döbri, trczni, narodni in napred- v.i možje. Vransko. V sonvot okrajnega žasto- pa je invenovaii poieg dozt'alnih sosvet- nikov še g. Lavoslav ApaT, posestnik f Pondorju. Dnevna kronika* Kr«ijJ Peter je obolcl na lahki pljij?- ;iL't in i;i za njegovo življt-nje nikake nC- vantosli. Pri zupanski volitvi v Ljubiiani dne S. tin je bil izvoljen županoru uarodüi 30- cijalcc Anton Pesek, podžupaaom soc dJmokrat dr. Perič. Iz glasovanja je bilo razvidno, da je bil med narodninn ioci- jaUi. klerikalei, socijalnin\i demok;ati in komunisti sklenjen pakt proti demokra- t'.;Tn. Demokraiski kandidat dr. Triller fr dobil pri ožii volitvi 19 (IS deui. ¦*¦' 1 $«- iviostnjnež), PoscJk 28 glasuv (10 kler.» 5 soc. dcin., 6 kom- in 7 nar. soc.) Klerikat- ci so žc tudi pri prvi in drugi volitvi ocT- dali .svojih 10 glasov takoj Pesku. Kdor želi igratl državno Iö;crlio, naj .si niiroči s re eke cd blagajne glavne poSte v Maiiboru. Kadi enostavnosti in man]- ših stroškov je želeti, da si več oseb v; is tem kraju naroči srečke na eft sam aa- slov. Koncc Šolskega Ma. Pci naredbl ini- •niiitrstva za prosveto in poverjeništva za uk in bosočastje za Sloveniio je sklep le- tošnjcga solskega leta tia vseh srt-dnjih šolah due 28, junija, pemk se vrši do 27. junija Kc'iiference se vrse od 30. junija do .3. julija, a spriecvala datirana s 4. ju- lijem, se razposljejo po posti. Novo ^ol- sko leto se zaene 10. scptembra, in sicer se vrši v.pisovanje od ll.~-M.. cerkvena otvovitev ie 14. septenibra, a 15. scptem- bra se zacne reden pouik. Isto velia ludl za l.iudske in mešoanske Sole, ki se nalia- jctju v me.'Stih s srednjesobkirm" zavodi. Ziinuniva sllka razmer. »Jutro< po- rcija o te dni izvrSeni porotni razpravl v zadovi tatvine pri Szantucrju v Ljublja- ni. Kot priča je nastopil ljubljanski trgo vec s cevlji Fame Szantner, ki je na v- prašanje predsednika senata odgovoril, da ne zna slovensko in zahteval, da sc ga zasliii v nemščini. Predsednik ga je v- prasal, koliko let je v Ljubljani, da še ne zna b'üvetisko. nakar je; Szantiicr odgo- voril, da je že 47 let v Ljubljani- Torej skoraj pol stoletja je žiVel ta ^ospod v Ljubljani. od Slovencev je obo^aiel, a ni smatral vrodno, da bi se nunčil slo- veissko; svojo družino je vzgajal v stro- jio nemSkera duhu, njegotv zet in solast- nik jc ogrski Nemec, ki ne zna niti ene besede slovensko. Dokazano pn je bilo tckoni razprave, da je ta tvrdka delala z ogroninrni dobiokoni, s 30, 50, 100 in tudi več yrocenti! Tipičcn primer tujitfa Iz- korisčanja. Iz Hsteodvetnlkov je ljnbllanslca 6(f- vemiska zbornica črtala dr. Pa via Va- Ijavca, ker je bit zaradi osknimbe 6-leine deklicü od deželnega sodišča v Ljubljani ob.soj.eu na sest tednov ječe. Valjavcu Je bil podpredsednik lzvr§evaJnc«;a odhora klerikalne stranke. Razplsana je tobačna zalopja v Mo- zirju, spojena z založno trafiko. Od 1. maja 1920 do 30. aprila 1921 je znescl trx iikantskt dobiCek 19.140 K 68 v. NatanCni podafki so razvidni iz razglasa, ki bo Ä> 1. jul. 1921 nabit na uTadni deski pri fin. okr. Tavnaieljst\'u v Maribom ter pri oti- einskeni nradu v Moziriu. Vosjno minlstrstvo jc skrčilo svoj proraeuji, ki jc znašal prvotno 2 in pol inilijardc dinarjev, žc za 450 milijomov J!- nar.iev. Spointnsko ploščo Jartezu Trdlnl, znanemi! slovenskemu pisateljn, je odkrl- la novome^ka podrnžnica SPD dne 5. tm. v Corjancih na Dolenjskem, katerc je Tr- 3ufri 12.tm.naj nebo noben doma! Dsi na prirecfitew 9liigo$l. mafice*! Sfrtfl 1. • NÖV'Ä OÖBÄ« Stev. 68. dina v svojih «ßaj'kah in prvvesMh« triko lepo proslavil- Najvišji vrh v (Jorjaneih se tmcnuje odslej Trdinov v»'h. Pri pošinem uradu Pragmko se je uvedlo dostavljanjc poiUnih pošiljk po selskern pismonosi v sbdečih krajili: Trajštain-Pra.gersko, Sp. Poljskava, $trasgonjci iii Šikole. Dostavlja se vsafc 'dan razun neclelj. Poštni nabiralnici v Sp. Poliskavi in Strasseonjcih ste 31. mata prenehali poslovati. Načrt za zgradbo kaiiaia Donava— Solun je prodložila na.ši vladi neka cUi- gleSka družba. Za ravnatelja v Rogaški Slalini je hnenovala deželna vlada clr. Fr. Stera, uraclnika mdustnijsike tvrdke liartij^ v Dunaiskem Novem inestu. -•• Zdravniku Siinonitschu v Rog. Slatini je dež. vlada zaradi njegovega protinarodnega in pro- tidržavnega deloyanja odvzela nasiov »zdraviliškega zdiaviiika«, V Tržiču (na Goivnj.skem) ju i/.vo- ljcn župa-nom democrat Ivan LonCar. STORITE SVOJO DOLŽNOST! V nedeljo, dne 29. maia je položila Jugoslovenska matica na svojem občnem zboru račun o svojem dosedajnem delu. " Jasroo in prepTiöujoee govori ta račnn, da ie storila Jugoslovonska inatica svojo dolžnost v polni meri in. da se je z delom uvaljavila kot naša najpomembnejša obrambna organizadja. Občni zbor pa je tudi pokazal v vsej jasroosti ogronme naloge. ki še čakajo Ju- goslovensko matico in ki jih more izvršiti Je, če jo podpre ves jugoslovenski narod, če ta stori svojo dolžnost. Zato stori-te svojo dolžnost, kakor je storila .Jugoslovenska inatica svojo. Po- sebno vam, vrlitm delegatinjam in debga- ' torn, kličemo to, ki ste se na občnem zbo- ru Jugoslovenske matice prepričali, da brez nje omaga naš zatirani zivelj. Venio dobro, da je premnogi od vas že storil v polni meri svojo dolžnost. — Enako dobro pa veste tudi vi, da ie danes še le mal del jugoslovenskcga naroda völanjen v Jugoslovenski matici. Toda mi rabiiri'O nujno vseh in zato idite med narod in kakor apostoli zatiranih pridobi- vaite njim podparnikov, članov Jugoslo- venske matice. Vse pod-niznice morajo doseči, da iii hiše na deželi in v inestu, katere ffospodar ne bi bil clan Jngoslo- veuske matice. Ne sme pa biti tudi večje vasi, da ne bi bilo v njej podružnice Ju- goslovenske matice • Po gostilnah in na križiščih cest na- birayte člane. po dnevi in po noči širite lj'U'bezen do Primorcev in Korošcev. Pri- rejajte shode in sestanlke. da seznariifcs vse z delom Jugoslovenske matice, da bodo v&i, ki se zavedajo, da so Jugoslove ni, storili tudi svojo jugoslovcnsko dolž- nost. Prirejajte tedne Jugoslovenske ma- lice, ki bodo združili ves vaš kraj v član- stvu JugosJovenske matice. Trdaio verujemo, da bodo storili de- legati in delegatinje podružnic svoio doJžnost. Prav tako trdno pa tudi upamo, da stori ostala javnost to, kar priOakuje •od nje naxod. Ne moremo verjeti, da bi Ljubljana, tako po^osna nositeljica slo- venske misli, ostala pri dosedajnem niz- kern številu članov Jugoslovenske mati- ce. In enako upamo, da podvoji Maribor in Celje ätevilo clanov Jugoslovenske maitice, da tako omogoči njegovo potro!*- tev. Kakor mesta, tako pa mora storiti ¦SVOJO dolžiiost tudi podeželie in kakor meščan, tako tudi dclavec in kmet- Ni etrankarska organizacija Jugoslovenska matica in tudi ne stanovska, ampak na- rodna, ki poniaga vscm zatiranim, pa naj bodo ti v selih Istre all pa v Trstu m tio- rici in nai pripadajo kateremukoli razredu. Narodu otira solze Jugoslovenska mati- ca, zato pa ji mora dati tudi ves narod stedstva. Zato kličemo vsem vam. ki ste vas zniožnost in sreča po'&tavile na odlična tnesta. Bodite vredni svojih časti, bodite pravi vodniki naroda in kažite mu pot, ki vodi k njegovi popohii svobodi, k ujedi- njenju vsega naroda. Jasna je ta vaša dolžnost in veena sramota vam, če bo morala zgodovina ugotoviti, da je bilo on^nogoCeno odre- šenje zatiranih, kcr jc nialodušje, ker Te nezavednost voditeljev to proprečila. Ne razredni boj in ne politična strast ne dasta izgovora, ker je nedolžno preli- ta kri zatiranih najmočnejsi argument, ki razgali ničevost vsakega izgovora. ^ Naše ljudi bijejo in Jim unicujejo imetje %amo zato, kejj so naši, mi jim, pa ¦pomagamo tudi ravno zato, ker so naši. To enostavno pravilo je neizpodbitno in raviio tako neovrg^ivo nalaga vsem dolžnost, kateri se more odtegniti Jngo- sloven le s sramoto. Zato storitc svoio dolžnost, zato po- stanite clan Jugoslovenske Matice in pri- dobite potem še deset n'ovih. Kri junakov zahiteva to in svojo svobodo ste s tern blaffosloviii. Narodno gospodarstvo, JAKOB ZADRAVKC: O zvišanju teldfonskih pristojbin. ) Povišanje telcfonsk.ih pristojbin je zaidelo naše trgovstvo in obrtništvo kot strela z iasnega neba. Urn zastaja člove- ku, ko čita ta neznosna nova brernena. če premišljnje neopravičcnost posamez- iii-li postavk. Za državo, katcrc skrb bi naj bila, da pospešuje razvoi trgovstva In obrtništva na vseh koncih in krajili, pa- menja to zvišanje eksperirnent, ki se bo- de bridko maščeval, 5e se stvar še pia- vočasno ne popravi odnos.iiio pravično nc ihredi. V naslednjcim hočem rjodali razmer- je telefonskih pristojbin zadnjih 4 let s posebnim ozirom na slov. štajcrske rar- niere. V to svrho mi bodi dovoljeno, c!a citiiram predvsem naredbo bivšega av- strijskega poštnega ministrstva po slu2- be-neni listn §t. 88 od 13. okt. 1916. — Po takratnein apredeljenju obstojalo je 8 ka- tegorij in 3 razredi. Kategorije so bile nvirščene po številu abon^ntov dotičneffa tokalnega Oimirežja, razredi pa opredelje- ni po stevilu kliccv — vendar sledn.il sa- mo za prve tri kategorije. Pirve tri kategorije obsegale so Io- kalna omrežja z nad 2000 broječim Stcvi- lom aboncntiov ter ne pridelo za nas viioštev. Katcgorija 4 obsegala je omrežja od 500 do 2000 abouentov, katagorija 5 omrežja cd 201 do 500, kategorija 6 omrežja od 51 do 200, kategorija 7 ornrežja od 21 do 50, ter kategorija 8 dnirezja od — do 20 alwnentov. Po tcj razvrst'rtvi je spadal Maribor v 5. kategiorijo, Celje v 6., Ptuj v 7., a vsi druffi trgi na Sl'ov. Stajrjskcm v 8. kate- gorijo. V Mariboru sc j.e placevalo 160 k.ron, v Celju 140 krön, v r*tujii 120 krön. dru- god pa 100 krön leine pristojbine. Po izza 1. jaii. 1920 doseciaj veljajo5i boogradski naredbi zvišale so se te pri- S'tojbine na 960 K, odnosno na 720 K (er pri tej priliiki upeljale 2 kattgorije. ena za omrežja nad 100 predplatnikov, druga pa za take z mani kot 100 abon^nti. To bi pomenilo približno 600 odnosno 700°«-no povisanje, kar pa bi bilo z ozirom na oft- stoječe razmere premagljivo. Naravnost neznosna in krivična je pa zadnja narefl- ba o povišaniu teleionskih laks, ki bi na] stop Ha s 1- julijom tl. v veljavo. Ta na- redba obsega, kaicor znano, 2 kategorij!. eiiO' za omrežia z nad 500 predplatniki in drugo, kar je po m'ojcrn mnenjn najbolj krivičiio, za vsa druga omrežja z man] k'ot 500 predp-latniki. Naredba opredeljuje .'? razrede meH katere spadajo: Pod A vse faibritke, pod B vse trgovine, naj si bodo ^e tako male, in pod C vse radionice, c katerih pase Se ne ve, ali pomenijo obrtne obrate. Razred A plačuje v naših razmerah 8000 K, trffovci 6000 K, radionice 4800 K, ireL'vantno ali sc iste nahajajo v Mariboru ali v Celju od- ¦no'smio v kaikem gorskem kraju z samo eniin ali d'vemi abonenti. Ce kot trffovci primerjamo razmerje med letom 1917 in letom 1921, vidiino na prvi poglcd, da z-naša to poviSanje v raz- redu A 45-kratiii'O mödvojno pristojbino ali 4500%, v razr.edu B 38-kratno mefl- vojno pristojbino ali 3800% ter v razredu C 60-kratno medvojno pristojbino ali 6000%. Gospoda, vprašain vas, kaj bl se zgiodiilo z vami, ako bi se vam le enkrat sanjalo o taiko strašnein navijanju ceni' Brezidvomno bi vse vihrelo proti vam In javnosti ne bi bila niti najhujša kazen za vas dovolj izdatna. A mi s'lovcnski obrx- niiki in trgovci si naj tako izžernanje m^ no damo dop a st i. *) Poročilio namenjeno za zborova- nje trg, grem^ija v Celju. Telefonski naroörik v krajih. ki ill- majo niti 10 predplatnikov, n:\\ piaCuje isto pristojbino kot predplatnik v Mari- boru ali v Celju z vecstotitn številom abonentov, mali trgovci in niali obrtnlki naj placujej'O toliko kot velike trgovine in večja podjetja z nirrogostevilnimi dnevut- mi pogovoril To je absolutno krivično in potrebno je, da se poleg ziiižanja tekiou- skih pristojbin doseže tudi j>ravična oprc- de'l'ba posaniezniih razredov na temelju «vtevila naroenikov posaniezmh telefon- sJxih onwüzij, kaikor &em to kot prrmero uvod'oma navedel iz tozadcvuih bcležk, ki so veljale v bivsi Avsitriji. Nc sine se jii'kakor vreci 500 abonentov v en koS in jüii predpi'Sati ena>kc pristoibinc, ampak treba pravično oztirati se na nianjša teie- fonska omrežja z 10 do 50, s 50 do ion itd. abonenti. Pri tej priliki mi dovolite, da se do- taknem tudi telefojiskih napravnih stro- škov. Za primer navedem kratko, da se v 1. 1917 v/5-kilometcr.skcin okvirju cen- trale ni plačevala nobena uapravna pri- stojbina, dočim sc zahteva danes normal- no 2400 K ocl vsa'kc postajc, navadno pa. kator nas skušnja uči, oelotnc nabavne strošike. Tudi ta neoipravičena povišba gotovo ni v intcresu narodno-gospodar- skega razvoja. Povišba interurbauskih pogovorov jc istotako neop-raiviccna, a pogovorov z inozemstvom si navaden človčk privo- ^čiti ne sme. Gc se pomisli, kako slabo doslikrat funkeijonirajo posamezne cen- trade, če se uvažuje dejstvo, kako težko je dostikrat dobiti zvezo in v kako težav- nem položaju so o-ua omre/Ja, ki imajo napeljano vüjiio žclezno žico, po kateri sc na dailj.se daljave sploh govoriti ne cia, viirasani'O, zaikai nas država tako koreni- to obremenjuje. zakaj nam nasproti tako macelüovsko ravna? Dvajsetkratno povi- sanje pristojbin iz leta 1917 bilo je z ozi- Tom na sedanjo vrednost našcga denarla več kot dovoljno. Dvajsetkratno poviSa- nje odgovarja priblizno'irankaturi pis am in 10-bescdnih brzojavk; priporočena pi- swa stanpjo 25-kfat več kot med vojno. Poštni promet z inozemstvom je pre- draji, zlasti pošuro-paiketni promct. S tem zaključujeni »er stnvim sledeCl predluj*: Ureinij trgowev v Celju, Tr« govska zadruga okolica Ctlje in Obče- slov. obrtno drust'vo v Celju proteslirajo iiaJodloOiieje proti neopravicencinu in krivičncmu povišauju teletonskih tahs in oprcdcljcnju telcfoiiskih katesorij in raz- redov, nadalje proti zvsiaiiiu Jnterurbaii- skih taks ter brzojavnih iit poštnlh pri- stojbin. Inienovanc instltuciic prosijo svojega poslanca in minlstra dr. Vekoslava Ku- kovea s tozadevno dobro utcnicljcno vlo- go, da v interesu naroduo-Kospodarske- ga obstoja našega trgovstva in obrtništva takoi izposlujc potrebno reitteduro zad- n]e izdanc naredbe o povlšanju teleion- skih taks ter z vsem svoiim vpHvom de-. luje na znižanje teleiouskih pristojbli», zlasti pa na znlžanie lioreiidnlh lelnMi taks. Istotako se g. poslancc in minister naproša, da se zavzame za /iiižanic nc- znosnlli poštnih in brzojavnih pristolb:«. HMELJ. Zatec, dne 1. iu-nüa 19JI. V občc se lahko reče, da je stanie htncljskih nasa- dov dobro. Rastlina je do'spela do pol, de- loma do tričetrt visokosti drogov; le oni nasadi so slab-si, kateri so trpeli po bolhaču. Precej skrbi pa povzročuic apis-niuha, (¦ i. inati hmellske usice, ka- tera se je pokazala v nekalerili delih na- šega okoliša. Tega mrčesa ie dcloma ie toliko, da so sc hmeljarll začeli tjraiiHl zoper niega. Ncljub! škodljlvec se sicer ni prika/.al povsod, ventlar *c ie v teku 8 dni ziiatiio poinnožll in razširU. Razpoložcnje na trgn je inirno, Čvr- sto, cene od 1800—2000 č. K za 50 kg. hmeljarji ne silijo več k prodaji. POVISANJE UVOZNE CARÜVE ZA CEŠKOSLOVAŠKI LES. h: krogov lesnih producentov in les- nih trgovcev smo prejeli ter priobCu- ieino: »Jntro« z dne 2. junija javija, da se jc te dni zglasila pri trgovskc.n »» ™^!" ministrstvu depirtaeüa slovavkili ksi.rii induslriicev ter zahtevala, da ccskoslova §ka vhd-i napravl potrebne korake pri iiiC'oslovauski vladi,.da ta zopet zniza ca- Vino na iivoä lesa. S povišano uvozno ca- rino se je baje čcš'koslova§ki okrogel in i-ezan les tako podražil, da se morajo v^c kupčijskc pogodbe slova§kih lesnih m&u- strijcev v Jugoslaviji stornirati. Slovaš.ki lesTii industrijci hooejo, da ta jv)vi5ana carina ne velja vsaj za pred I. JunHüni sklcnjenc kuipčije, kcr je že rnnogo pred I. junijern knpljencga lesa na potn v Ju- M'osiavijo. Cudno se zdi nain lesnim li'^oveer?! i/. Savinjsike dolinc, da so. Cehi tako do- bro iuformirainj o novem jugoslovenskem carinskem zakonu, ker pri nas nobeöen lesiii trguvec do danes ni sliSal. v kaki meri se bo i^'ozna carina zvliala, ^r 'lradno se ni bilo nicesar razglaÄenc^r4. Svoje^asno prosili smo lesni trgov«i u Savinjske doline pri trgovskcin, ozir. tinuncnoni miuistrstvii za zvlfiante uvo/,- nc carine za inozemski les. Predložili smo to proŠTijo, ker je cela Srbija, Banat, BaOka in Srem preplaXijCii s slova^kim lesom, medtcni ko na naših skladiščili los gnijo, trgovci iz Celioslovaikc pa skkpa- jo iiobie, kmpčijc. Trgovci iz S-ivinJske, O7ironia Dravske doline po^iljalt so veči- no lesa v Srbijo, Banat, Bačko in Srem. po svojih rekah, ker je ta Transport po vodi eenejšfi od istega po Zeleznlcl, ra cincujene trge. Ko pa prides sedaj v Sr- biio, Hanat m Ba^ko. najdeS na vseTi po- stapii češki les. Ker so naši splavarji '.«Msiif od vre- nicna, med tem ko Cehi po Donavi vsaiv čas lahko transportirajo, trpd! so ictoR- njo pomlad ogromno škodo, ker je bila susii, ter je bil potem radi prcnlzke avoz- ne carine cel trg v Srbiji etc. krlt s Ce- <.kiin lesom. Hočeš pa transportlratl les od nn.s po želc/irici, slane vožn.i:v priMiž- no 650 do 700 K od meter-kvadrata, ker vse progc, po starem madžarskem siste- mii i/gradene:, peljejo v Pesto, zamorc naš les Se le po ovinkih closed svoje rne- sto, medtem ko stane transport po vodl 250 K (obrežje Beograd, PanCüevo, Ko- v iii>. Prosi-mo torej, če se res namevava carina s 1- jliniiern zvišati. da je tcj carin: podvržen ves les, kateri s tesn dnetn pr3- de na naLe ozemlje. Ta naša prošnja J2 popolnoma upravičena, ker drugače bi bili pac primorani. odpiKstiti deiavee, «>zi- ronta obrat ustaviti. Na^a država producira toliko lesa, da kriie trg celc Ju^oslavije, ter ga Sc lahko izvaža najiuanj 60%. Carina naj IjI bila tako odmerjena, da bi bil uvoz nc- niogoč. S to carino ne bi bilo samo poma^a- no lesnim iivdustrijcem, oziroma trgov- cein, pač pa tudi našemu kmetu, ki kupu- je drago bana&ko zit-o, kcr je Slovenija v žitu pasivna. Ce bo nai kmet prodal les, stojcč v go«.dii, za 50 do 100 K za mete»* kvadrat, mesto za 350 do 450 K, kakor sc jc dosedaj placevalo, si ne bo mogel ku- piti potreb'nega žita, še manj pa placati visoke davke. Sedemurni delavnik so naineravaii npeliati v rudnikih v Neinčiji. Soc. polit. odsek neinSkega drž. gosp. sveta je skle- nil, da se nameravani 7-urni delavnik v rudnikih za enkrat ne uvede z ozirom na težiivne gospodarske razmere. Borza ö. junija.. Curih: Berlin 877 in pol Ntwyork 591, London 2221, Periz 4660, M.fan ,'830, Praga 8.25, BudimpeSta 245, Zugrtb 4.20, Bukarešta 2.25, Varšava 0.55, Dunaj 1,30. Zagreb. Devize: Berlin 211-211.75. itulija 687-t>93, London 532-538, New- york kabel 141-142, Zek 139-140, Pariz 1125-1132, Praga 197-200. Svica 2415- 2-125, Dunaj 22 25-22.32'/3, BudimpeSta 58 ~S8 50, Sofija 160-161. Valute.: Dnlarjl 137 -139.25, Hvstr. krone 23-23.50, tuntl 560 -550, carski rublji 30—34, napoleondor 462—A65, nemšlce marke 216-218, leji 227 — 228, lire 685-6%. čeSke krone 195- 0, soü- veigii 530-550. Razne vesti. Krvava bitka z zamorcl. Po brzojav- ki Agcnce Havas iz Tnlse v državi Ok- lahoma je prišlo tamkaj do velikih pobo- jcv med bclimi in črnci- Noki črnec ]e posilil belo žensko, za kar so ga aretlra- li. pri tem so se sprejsii^bcli in Ornci. — UbiM so enetfa čmoa, tri pa ranili, tuen beli so imeü tri ranjence. OpolnoCi so Lv- li s 60 avtomobili vdrli v zainorsko pred- mestje, nakar se je začela bitka, v kateri su na s-trani belili sodelovali tudi acro- plnni. Vsega skupaj je bilo 35 oseb mrt- vih in več sto ranjenih. Se lc vojaštvo in polieija sta napravüa koiuc pobojn. Rtdek bla^oslov. Plodovitost itali- jan&kc rase je splošno znana. Sedaj se je v Rejoji pripctil slučaj, ki to mnenje vno- vič potrjuje. Tamkaj je namrcč 3J 1st stara žcna nekega postnegä uradnika presenetila svojega moža z obilnim pri- rastkorn- Porodila mu je nedavno petero otrok: 4 deklice in 1 fantka. Ena deklica Sie*. 68 »NOVA D O ß A* Strand POSOJILNICA U CELJU Ustanovljena v Bastni MB A CK LH Hl 3U B VBsftHIR Rezerwni fondi in vrsdnost Ifetat 188O. pa|aöi IBS*!* W WiBI BJ&P IN lastiih h,6 če* K 7,000.000. fldßn nQictfliwiQlh QlflVPTKkih dPllflrTllh 7flVstristV 69636963 Sprejema hramlne vloge na vložne knjižice \n & MCll litt)DlttltiJbill biüVtlllDAlll UClldlUlIl ÄaiUUUY. G3ÖC3Ö tekoöi raöun ter jih obrestuje najugodneje. i Da ja posojila na menice, vknjižbe in v tekoöem računu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Financira industrij- iQuEbtQiiajtai ska podjetja. Obavija vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. OOiCbshiOi Stanje hranilnih vlog čez K 37,000.000. je kmalu j)ü rojstvu umrla, štirjc otroci i);re> zvezc narodov je dunes koneal svo- i.' tielo. Skle'nilo se je ustanoviti posebiio propagandno kumteijo. Naslednji kongres l-.o 1. 1922 na Veliki toden v Pragi. Pečal sc ho z ustanovitvo mednarotine vojske. Revolucijonarna Kiga na Svedttker»? S t o k li o I m 9. jtinij;i. ^ivedska \h>- .u:ija je aretirala v Cli'iiuni švcclskc^a i'r/.avljana Niemcja. ki je obdolžen po- skusa veleizdaje- V Stokliolinu je areti- ran Jakobsen radi zarote prati varnosti države. Domncvajo, da pride policija na sied revolucijonarni ligö, ker je bilo v Ja- ikobsenovem stanovanju naidenen'a mno- t;o obiežilirega maiterijala. Lastnica in izdajateii'iCa: Zvezna tlskarna v CeJju. Urednik: Vekoslav Spi.tdler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Del« krelw zh. je jedilno sob1), 1 divan in 4 fotelji, bela otročja mrežna postel;, navadna postelj iz rnehkega lesa in JJivalna mi- zica se ceno proda. Naslov v upravn. LlöXBii^ Ljubljana Ounajska cesta št. 15 priporoča svojo bogato zalogo šiufllnih strojev 1313 za rodbino In obrt. 12-9 Pisalni stroji Hdler za rodbino In obrt. Stroji za pletenje (Strickmaschinen) öozna holesa Sl/tla, Dürkopp. WaffoDriil. Ceniki zastonj in franko. IZ5EL JE ADRESAR zfl SLOU^NIJO 3921 ANONCNI IN INf-ORsAAČNI ZAUOD DRflQO BKftlflK in Druq LJUBLJANA, CANKARJEÜO HABR.5 CENfl PIN 75 Naznanja se cenjenemu občinstvu, da otvoriva 11. tm. mßsnrsho ohrt na siojnici na Glavnem trgu. Postrežba solidna in toCna. Za obilni obisk se priporočata üeskousek & Kores* *) Ne Knez, kakor je bilo v zadnji številki pomotoma objavljeno. Pohistuo Jetika! Specialist za pljuCne bo- lezni Dr. Pečnik zdravi in ozdravi pogosto jetiko. 20 let skušnje iz zdravilišča in iz prakse. Tačas Šentjur j. ž. pozneje Celje. 50-16 Proda se: 1 oprava in rnodonine, obsfojoča iz: 1 poste!je, noč. omarice in urnivalnika, oboje z marmornato p!o?čo, garnitura za umivaln-k iz sinega porcelana, kom- pletna salonska obleka 5t 48. Ponudbe pod »Msdenina« na upravn.j 2—2 Antors P. Af(zen»ek §tJ obJastv. konc. posrcdovalnfca za n-ikup SJ in ptodajo 148 50-21 5 I liiš fer posesfev i 'l Celje, Kralja Petra cesta št. 22. © SL ft* >T» JU tJ» aS iA A- >^. .¦, ¦¦ - .». 4 A«. b.Aa.a. a a a. a ^. ^. ^. . _ rMiir ffllKVffDI1 ^ si uuu /rUiiyytsi i CELJE, öpecerijska trgovina ¦ nadebeloin itrobno. 1286 52-37 J ¦ vsake vrstc, preprosto, kakor najfinejše vrste, spalne in jcdilnc sobe, saione ter kuhinje. — Sprejemam vsa mizar- ska dela, katera izde- lujem točno in 50% ce- nejše kakor v mestu. Fr. Wagner mizar, Sl.Durijob laboru. 5-2 Modra galica za Skropljenje trsja žveplo, slivovlnci;, r*um, konjak, naxnizno olje, kava, milo, 10—3 sveče, krema in vse drugo specerijsko \}lLL&€> se kupi najceneje pri tvrdki Zenilna ponudba. Mladenka, stara 25 let, z nekaj premoženja, se Želi v svrho mo- žitve seznaniti z mladeničem, ne ^ čez 35 let starim. Prednost imajo to rokodelci. Premoženje postranska stvar. Le resne ponudbe s sliko se sprejeniajo v upravništvu pod: »Dobra gospodinja« Stev. 2000. TpiHQ pohisfva MARIJA BAUMGÄRTNER CELJE GOSPOSKA UL. 25. CELJE ZaJoga lesc-neffa in lapetniSkega po- hiStva vseh slogov 156 50 -19 CENE ZMERNE! HitaQ in ita TRGOVINA KiDL Pfl]K Gelje, Kralja Petra c. : se priporoča za : I mnogobrojen obisk. I FPOSTREŽBA TOČNAf Ant. Močnik Celje, Gla»ni trg &t. 8 Celje. Stavbeno In gaian- 1 ferijsko kleparatvo am. joitn n»»l. Franio Dolžan mi I Celje. üralja Petra cesla 8 Be prlporoöa za lzdolnvo vankovrstnlh I atavbonlh in g-alanterljakih del. Krltja \ etroli, zvonikov, popravIUi iatlh, na- pruva strelovoflov ltd, Iz.vrSltcv točna. Oene zmerue. Za izvrsona delä so Jam&l. Zvezna liskapna v Celju] je na novo urejena in izpopol- njena z najmodernejšimi črkami in stroji ter je vsled tega v stanu vsako v stroko spadajoče delo najhitreje in strogo po strokovnih pravilih izgotoviti. Izdeluje vse tiskovine kakor; časopisje, trgovske, šolske in uradniške tiskovine, knjige, cenike itd. do najurnetnejšega barvnega tiska. Najbolje j/njirfAwmnipjl izvršuje hitro in solidno knjigoveška dela urejena Ml]\§\)\Kjh\\Y\)\x od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Stran 6. »NOVA DOBAi Stev. 68. Ustanouljena 1801. Hranilnica mestne občine Celje V lastixi palači pi?i kolodvopu (prej Sparkasse der Stadtgemeinde Cilli). 22 -23 Ustanouljena I8GII. Stanje hranälnih vlog K 22,000.000. Vrednost rezervnega zaklada K 8,000.000. HRANILNE vloge, ki se sprejemaio od usako- gar, užiuajo najpopoinejšo uarnost in ugodno obrestouanje. Poštne položnice strankam brez- plačno na razpolago. Rentnino plačuje iauod iz suojega. SPREJEMA ludi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednosine papirje, uložne knji- Žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojlh safeblagajnah, tako, da obdrži ključ slranka sama. OSKRBDJE suojim uloinikom prodajo in na- kup useh ursl urednostnih papirjeu itd. Izur- šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila najkulantneje. IZPLAČiLA u inozcmsiuu izredno ugodno in promptno. Posojfila vseh vrst pod naju godnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in strokounjaški nasueti u useh denarnili prašanjih. Registrov. kreditna in stavbcna mmmm *m> tfetr»» oesti. (2% Zaloga cigaretnega papirja in stroenic, 50-18 ^ Pristno bučno in namizno olje, bencin za avto in snaženje, špecerijsko in kolonijalno blago po zelo znižanih cenah pri tvrdki — — Celje « PETEK & DRUG * Celje SUKNO in kamgaHn za moške obleke, voSneno, cef»B in kambgik za ženske obleke, bla- čevino, mod|otJbso, belo in pisauo plat- no in Slfilene robce dobite v veilkanakl izbiri In zaradi dlrektnega Import» po čiido- vito nlzkih ceirah v veletrgovini 25 —22 9R. Stermeckl, Celje. Yelik cenik z veö tisoč siikaml se poSIje vsakemu zaston]. Najboljša črna, rdeča in bela dalmatinska Samo na debelo! ^^S^IhESh^b ^^^m »' * ajr^m^BB ^SBEjS mH^8& Zahtevajte cenik! se dobijo pri dalmatinski zaloyi I. P. IHafk&vic, ciavÄgs Bi*ez konkurence! 10—9 j oglejte si j | manuf akturne trgovino j jr. K:xjr>iszi Celje - Gaberje št. 16, nasproli YOjasnici prestolonaslednika Alexandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo. Dospela je velika množina inozemskega biaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifonin raznovrstno manufakturno blago. Jadranska banka I . „ . ., „ ^ „ ^** ~m _a ^^. Opatija, Sarajewo, Split, Sibenik, BeoB^ad, Oubnovrnk, Koto,, Kra«,, r)ellC Zadar, Zagreb, Ti^t, Wien. I Liubljana, Maribor, Metko«i6, ^*** ^m* '^mM ,- Ä I .¦•*-¦— knnniln^ kwjiÜce, &t*Q m Poslovne zveze«vsenil vecji-