SIXWENSKI
VESTNIK
CELOVEC SREDA 29. SEPT. 1993
Letnik XLVIII. Štev. 39 (2723)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev
P.b.b.
Dve muslimanski državi
Vojna v Bosni in Hercegovini je med seboj sprla tudi Muslimane. Na zahodu Bosne ob sami hrvaški meji, v t. im. Cazinski krajini so v ponedeljek razglasili Avtonomno pokrajino Zahodno Bosno. 400 članov ustavodajne skupščine se je sestalo v Veliki Kladuši in soglasno sprejelo to zgodovinsko odločitev. Za predsednika so izvolili Fikreta Abdiča.
Zahodna Bosna, kjer večinsko živijo Muslimani, je bila v tej vojni še najmanj prizadeta.
Od vsega začetka se je ljudstvo kar dobro organiziralo, izvolilo je vodstva krajevne samouprave, vanja so vključili tudi srbsko in hrvaško prebivalstvo. S tem jim je uspelo preprečiti hujše spopade. Cazinska krajina bi bila muslimanska enklava oz. zelo oddaljen in ločen privesek muslimanske Bosne, ki bo nedvomno nastala v osrednji in vzhodni Bosni.
Fikret Abdič je kot nesporni voditelj muslimanskega prebi-
valstva v okolici Bihača že doslej kot član predsedstva BiH delal precejšnje težave predsedniku Izetbegoviču. Očital mu je, da je naivno čakal z odporom, da svoje vojske ni pravočasno oborožil in da so zato Srbi in Hrvati Muslimane klali kot ovce.
Fikret Abdič ima v nasprotju z Izetbegovičem precej boljše odnose s Hrvati. V tem smislu je že napovedal razgovore o koridorju do Reke in uporabo te lutke za povezavo s svetom.
V soboto in nedeljo so mladi Šentjanščani premierno uprizorili Puntarjevo igro „Drezanje v kamen“ v priredbi in režiji Petra Militarova. Posebej doživeto je vlogo deklice odigrala Eva Mo-schitz. Več na 4. strani.
Slovenski izseljenci ždijo spominsko ploščo v Celovcu
V nedeljo je Zveza slovenskih izseljencev pri Pušniku v Ločah opravila svoj redni občni zbor, na katerem se je zbralo mnogo pregnancev, ki so morali pod nacistično oblastjo zapustiti svoje domove in katere so nasilno odpeljali v uničevalna ali t. im. „delovna“ taborišča daleč od domovine.
Po več kot pol stoletja se še vedno utrne solza ob spominu na prestano trpljenje in poniževanje. In glavna misel nedeljske prireditve je izzvenela v besedah: današnja naloga bivših pregnancev je predvsem ta, da
posredujejo mladi generaciji, ki le malo ve o tedanjih strahotah, svoje spomine, da bi živela in ravnala tako, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo. (F. Černut).
Po pozdravnih besedah Anice Rehsmann, predsednice SPD „Jepa“ Baško jezero“, je moški pevski zbor iz Loč izseljencem zapel, njegov zborovodja Aleš Šuster pa je poudaril pomen te organizacije še posebej za mlade, „da človeški duh ne bo več sovražil, preganjal, posiljeval in moril.“
Matevž Wieser, podpred-
sednik ZSI, je spomnil navzoče na lani umrle člane, katere so počastili z enominutnim molkom. To so bili: Kati Weiss iz Šentjanža, Karel Kaiser iz Šmihela, Gustl Lepuschitz iz Raven pri Žopračah, Janez Hribernik iz Tue ter Robert Sitter iz Hodiš. Zavrnil pa je tudi pripombe, da obujanje spominov nič ne koristi.
„Kakor je po eni strani res, da je treba gledati v prihodnost, tako nam po drugi strani mora biti jasno, da pozabiti preteklost pomeni odpovedati se nečemu, kar najbolj bogati
in osvetljuje človekovo pot: namreč nepodkupljivi nauk, ki ga daje spomin. Zato se je treba učiti iz zgodovine. Za nas sta to pregnanstvo in vključitev naših ljudi v protifašistični boj. Večnovčerajšnji skrajneži nam skušajo oboje oblatiti in izmaličiti, ko pravijo, da je bilo izseljenstvo pravzaprav le oddih, partizanom pa očitajo, da so se borili za komunizem. Zgodovinsko je izpričano, da se naši borci niso borili za kako ideologijo, temveč proti nasilnemu fašizmu in za osvoboditev domovine.“ (Dalje na 2. strani)
Zmanjšanje
socialnih
storitev
Avstrijski minister za gospodarstvo Schüssel je napovedal zmanjšanje socialnih storitev, da bi na ta način nekoliko izravnal primanjkljaj v državnem proračunu.
Schüssel namerava zamrzniti otroške doklade za dve leti. Isto velja za odškodnino v karenčnem dopustu in za podpore brezposelnim.
Ministrica za ženska vprašanja Dohnalova je ostro protestirala proti takim ukrepom, podprla pa jo je tudi ministrica za družine Rauch-Kallat.
-A.
Tone Partljič:
SLIKAR V ZAMEJSTVU
(komedija)
Režija: Jaša Jamnik
Felsentheater
Celovec
Petek, 1. 10.» 20.00 Nedelja, 3. 10. • 20.00
Rezervacija vstopnic: SPZ tel. 0 46 3/51 43 00-20
Na tem čudovitem koščku slovenske obale bomo letos udeleženci Vestnikovega izleta preživeli skoraj tri dni in dve noči.
Še do konca tedna se lahko prijavite
za
Vestnikov izlet
ki bo od petka, 8., do nedelje,
10. oktobra, 1993 tokrat prvič
na slovensko obalo
Izlet stane 1.500 šilingov, v ceno pa je vključeno:
-	dve nočitvi v hotelu Emona v Bernadinu A-kategorije
-	polni penzion za ves čas bivanja
-	gala večerja
-	vsak večer zabava, ples in še kaj
-	po želji obisk vinske kleti Vina Koper (dodatno 100 šil.)
-	po želji vožnja z ladjo (dodatno 100 šil.)
Dodatek za enoposteljno sobo (dve nočitvi) 300 šil. Prijavite se lahko na upravi SV (Milka Kokot) ali v tajništvu ZSO (Urška Brumnik), 9020 Celovec, Tarviser Str. 16, tel.: 0463/514300-40 ali 14.
Udeležite se izleta, ne bom vam žal. Na Vestnikovem izletu je bilo še vedno veselo!
Zveza slovenskih izseljencev je imela v nedeljo svoj redni letni občni zbor. Bivši pregnanci oziroma izseljenci iz vseh južnokoroških dolin so se zbrali, da bi obnovili spomin na težke čase in srečali stare prijatelje.
Rad hodim na občne zbore Zveze slovenskih izseljencev, ne samo zaradi tega, ker izhajam iz izseljenske družine, temveč tudi zato, ker je Zveza slovenskih izseljencev
dr. Marjana Sturma
Občni zbor izseljencev
ena izmed tistih (redkih) izseljenskih organizacij, ki ne zahteva poprave krivice z novo krivico, temveč nam mlajšim svoje izkušnje posreduje v globokem humanističnem prepričanju, da je treba prihodnost graditi na demokratičnih načelih sožitja. To se mi zdi toliko bolj pomembno, ko spremljam jugoslovansko tragedijo, kjer eni in drugi utemeljujejo svoj osvajalni pohod z zgodovinskimi krivicami, ki so jih menda utrpeli. Pri nekaterih gre „fantazija“ zgodovinske zavesti celo tako daleč, da jim 600 let odmaknjena bitka na Kosovem polju služi za utemeljitev današnjega „maščevanja“.
Ko so se moji starši vrnili iz izseljenstva, je bila kmetija izropana in prazna. Prve dni so prespali kar na slami. Vedeli so, kdo iz „vaške trojke“ je bil odgovoren za njihovo izselitev, vedeli so, kdo je odgnal vso živino, odpeljal traktor, pohištvo ipd. Toda kljub temu si niso želeli maščevanja. Oče mi je pozneje to razlagal tako, da so pač želeli živeti v miru. Ko sem se v 70 letih začel vključevati v slovensko manjšinsko politiko na Koroškem, tega očetovega stališča nisem razumel.
Danes ga razumem tako,
da z maščevanjem pač ni moč graditi prihodnosti. To pa ne pomeni, da je treba pozabiti, temveč le to, da je treba imeti osveščen odnos do zgodovine, predvsem pa je treba razvijati sožitje. Kdor povsod vidi le sovražnika, ta tudi ne bo videl prijatelja.
Narodnostna konfrontacija na Koroškem je po letu 1945 delila ljudi na Slovence in Nemce, za „vmesne“ ni bilo prostora. Zaradi tega se je tudi veliko prijateljev moralo odločiti za „nemško stran“. Če danes govorimo o konstruktivnem sožitju in sodelovanju, mislimo predvsem na to, da bo sožitje v deželi tem bolj konstruktivno, kolikor bomo znali sodelovati z vsemi, ki jim je do sožitja, ne glede na narodnostno pripadnost. Prepričan sem, da tako misli veliko ljudi na Koroškem. Takšno sodelovanje pa ne more temeljiti na maščevanju in od-rinjanju.
Zveza slovenskih izseljencev vodi pravo politiko. Svoje krute zgodovinske izkušnje izseljenci posredujejo mlajšim rodovom, hkrati pa pozivajo k demokratičnemu sožitju v deželi. Vesel sem, da je tako. Kajti revanšizem in maščevanje vodi vsaj v slepo ulico.
V Minimundusu že dva milijona obiskovalcev
Daleč po svetu znani Mali Minimundus vsako leto prese-svet ob Vrbskem jezeru je v le- neti s številnimi znamenitostmi tošnji turistični sezoni dosegel iz sveta, ki jih predstavi v mi-nov rekord. Po spomladanskih niaturi obliki. Letošnja novost težavah, ko je bilo potrebno je med drugim tudi novi du-popraviti precej škode, ki jo je najski kongresni center, povzročila zimska zmrzal, je „Mali svet“ bo odprt še do spet stekel množični obisk in 17. oktobra, v tem času pa je tako so v avgustu zabeležili vstopnina posezonsko močno dvomilijontega obiskovalca, znižana.
Model skalne palače v Jemenu
Slovenski izseljenci želijo...
Na občnem zboru tudi kritika organizacijama
Predsednik ZSI Jože Partl se je najprej zahvalil vsem, ki so prispevali k temu, da je lahko izšla knjiga o izseljenstvu „Narodu in državi sovražni“. Opozoril pa je tudi na ideološke razprtije med strešnima narodnima organizacijama in na „nepremišljene korake s strani koroških (slovenskih) politikov.“ Povedal je, da je precej ljudi zabolel komentar v Nedelji po proslavi v čast Foltija Hartmana (ki je preživel strašna leta v koncentracijskih taboriščih), prav tako pa destruktivni odgovor mladega funkcionarja NSKS na komentar dr. Inzka (Ta je v njem pozival k razumevanju in skupni borbi za pravice).
Graja je bila namenjena tudi Zvezi slovenskih organizacij. Partl je dejal, da ima vtis, da so tisti, ki niso vključeni v katero od strank, drugorazrednega pomena. „Če bi bilo več ljubezni, bi med nami tudi ne bilo toliko zdrah,“ je rekel Jože Partl in zaključil s Cankarjevimi besedami: Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar. Posebej pa je še omenil prošnjo županu mesta Celovec, da bi sprejel odbornike. ZSI želi, da bi v spomin na izseljenstvo bila na vidnem mestu v Celovcu spominska plošča - do danes pa se županu ni zdelo vredno niti odgovoriti.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan
Predsedstvo občnega zbora Zveze slovenskih izseljencev
Številne udeležence povezuje trdna vez iz najtežjih časov
Ö-JG odslej Avstrijsko-slovensko društvo za Koroško
Nekoč zelo dejavno Društvo avstrijsko-jugoslovanskega prijateljstva je z začetkom vojne in razpadom Jugoslavije izgubilo svoj smisel in zašlo v resno krizo. Po dveh letih mirovanja se je odbor odločil sklicati občni zbor in društvo zaradi na novo nastale samostojne Slovenije preimenovati v Av-strijsko-slovensko društvo za Koroško. Na zboru pretekli četrtek so sprejeli tudi nov statut, izvolili odbor in predstavili obširen program, ki obsega razna predavanja, ekskurzije in potovanja po Sloveniji, letovanja', v močni meri pa se bo društvo angažiralo tudi pri promociji mlade države Slovenije v Avstriji. Od gostov sta se zbora udeležila poslanec Peter Kaiser i-n Karl Anderwald, vodja deželne uprave. Pred-
sednik društva je postal že prejšnji predsednik Williem Sereinig, podpredsednika sta Leopold Guggenberger in Josef Sahantl, tajnik pa je Werner Pressl.
Po končanem občnem zboru je slovenski generalni konzul v Celovcu dipl. inž. Jože Jeraj v predavanju „Slovenija - nova pot“ udeležencem predstavil gospodarsko, politično in družbeno podobo Slovenije, pri tem pa je nakazal potrebo po intenzivnejšem sodelovanju z Avstrijo in še posebej s Koroško. Opozoril pa je tudi na nujnost uresničitve manjšinskih pravic, še posebej tistih, ki so bile že izglasovane v narodnostnem sosvetu pri Uradu zveznega kanclerja, in vseh tistih, ki so v skladu z evropskimi kulturnimi normami.
Sturm je kot gost na očitke tudi odgovoril (od Narodnega sveta ni bilo na občnem zboru nikogar), rekoč: „Vem, kaj pomeni izseljenstvo, saj je bila izseljena tudi moja družina. Ponosen sem na ZSI, saj nikoli ni zahtevala popravo krivice z drugo krivico, pač pa se je vselej zavzemala za sožitje s sosedi. Treba je imeti osveščen, pošten odnos do zgodovine in ZSI je v 50 letih veliko storila za to. Kar zadeva aktualno koroško-slo-vensko politiko, bi rad poudaril predvsem to, da smo si v več kot 90 odstokih vprašanj enotni. Enotni smo si glede otroških vrtcev, šolstva, slovenščine v javnosti, dvojezičnih tabel, radijskega in TV sporeda itd.
Neenotnost pa nastane tam, kjer kdo poskuša, naj bi vsi Slovenci volili eno samo stranko. Upoštevati moramo dejstvo, da so člani naše narodne skupnosti tudi pripadniki večinskih strank - iz kakršnih koli razlogov - in da je treba podpreti njihove težnje, da bi v teh strankah pozitivno delovali tudi v narodnem smislu. Če bomo akcepitrali in spoštovali pluralizem, bo bolje za vse nas. Če npr. Ani Blatnikova deluje znotraj SPÖ, Terezija Stoisič pri Zelenih, ju zato nima nihče pravico imenovati izdajalki; prav tako so spoštovanja vredni odborniki Enotne liste, ki se prizadevajo za naše pravice. Za tak koncept pluralizma in diferenciacije se zavzemamo pri ZSO. Upam, da se bodo pretirani apetiti tistih, ki so ob spremenjeni situaciji v Sloveniji upali na ekskluzivnost svoje organizacije, polegli. Mi se bomo prizadevali za toleranco in sožitje v interesu narodne skupnosti, kajti nacionalni geto ne more biti naša perspektiva.“
Dr. Sturm se je ZSI tudi zahvalil za vse, kar je storila za obveščanje mladih in za svoje člane.
Ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Avguštin Malle pa je navzočim predstavil knjigo o izseljenstvu „Narodu in državi sovražni“, kije izšla januarja letos, in opisal delo ob njenem nastajanju. Dodal pa je še: „Ostaja še veliko dela, posebej kar zadeva vrnitve pregnancev, poravnave škode in ponovnega vključevanja v narodnopolitično delo in v avstrijsko družbo. Seveda bomo mogli taka in podobna vprašanja temeljiteje obdelati šele, ko bodo na voljo dokumenti, ko se bodo odprli arhivi.“
Knjiga je na voljo v obeh slo-venksih knjigarnah v Celovcu, člani ZSI pa jo lahko dobijo po precej znižani ceni.
Brez problemov je odbor ZSI dobil razrešnico in bil v celoti ponovno potrjen: predsednik je Jože Partl, L podpredsednik Matevž Wieser, 2. podpredsednik Franc Černut, tajnik Rado Janežič in blagajnik Gregor Krištof, odborniki pa so Erih Čimžar, Andrej Kokot, Hanzi Ogris, Vladimir Prušnik, Franc Rehsmann, Katja Sturm-Schnabl, Jože Urank in Stanko Zwitter.
S.W.
Turneja, ,Danke' ‘ v Zakarpatju
Šentprimški pevci zgradili most sožitja
2. nadaljevanje
Od jeseni 1991, po razpadu Sovjetske zveze, je Ukrajina spet samostojna država. A le malo ljudi ve, da je že vse od ustanovitve Združenih narodov bila članica tega svetovnega foruma. Zato ji po razpadu ,jojuza“ ni bilo treba trepetati za mednarodno priznanje, kot na primer Sloveniji ali Hrvaški. Seveda je bila vselej priden privesek moskovske zunanje politike.
Piše Franc Wakounig
Težko pa je reči, ali bo Ukrajini dolgoročno uspelo obdržati samostojnost ali pa se bo spet, kot doslej vedno v zgodovini v taki ali drugačni obliki, povezala z močno sosedo Rusijo. Kljub temu, da sodi med največje evropske države, je Ukrajina gospodarsko, pro-
svoj del črnomorske vojne mornarice. Ta bo odslej kot ruska vojna mornarica zasidrana v glavnem ukrajinskem pristanišču Sevastopolu na Krimu...
V Ukrajini je zaradi te kravje kupčije nastal vik in krik, a večina ljudi se ni preveč raz-
Ni Ukrajine brez Rusije in ne Rusije brez Ukrajine.
Posebno pozornost bo Ukrajina v taki federaciji zagotovo posvetila enakopravnosti jezika. Pri vseh dosedanjih „združenjih“ z Rusijo (tri po številu) je Ukrjaina vselej prišla na slabše in morala tudi jezikovno priznati nadvlado Moskve, bila je samo njena (čeprav bogata) provinca. Tako je bilo pod carji in slednjič od leta 1920 pod sovjeti. Po februarski revoluciji 1. 1917 se je Ukrajina osamosvojila, a senj samostojnosti je trajal samo tri leta, ko je rdeča armada pod komando nekega Josifa Džu-gašvilija-Stalina nad Kijevom razvila zastavo z rdečo zvezdo.
Kulturno društvo v Nižnjem Selišču je pripravilo za Daničane veselico, kjer se je plesalo in pelo do pozne noči
metno, politično in po novem tudi vojaško najtesneje povezana z Moskvo. Prav v dneh našega bivanja v Zakarpatju sta predsednika Ukrajine in Rusije, Kravčuk in Jelcin, sklenila nenavadno kupčijo in tako rešila tleč problem: Ukrajina je za ceno svojih dolgov za plin, nafto in živila prodala Rusiji
burjala. V bistvu že vsi računajo s tem, da bo prej ali slej zaradi gospodarske prepletenosti moralo priti do neke oblike politične in gospodarske zveze z Rusijo, seveda samo pod pogojem, da je in ostane Ukrajina popolnoma enakovreden suveren partner v tej federaciji. Kakor je dejal neki Užgorodčan:
Ob ogledu kmečkih hiš v muzeju na prostem
Leta pozneje so Stalinova ekonomska politika in grozne čistke v Ukrajini sprožile veliko lakoto, več milijonov Ukrajincev je zaradi nje pomrlo.
Ukrajina ima na svojem vzhodu okoli Harkova in ob Donecu ogromne zaloge premoga. In prav tam živi večina od 15 milijonov ukrajinskih Rusov, ki, in tega se seveda zavedajo, predstavljajo pomemben nacionalni in demografski potencial, tudi v primeru zaostritve odnosov med Moskvo in Kijevom.
Rusini - ukrajinski vindišarji
Zakarpatje je nacionalno zelo pestro območje. Posamezne narodne skupnosti ponavadi živijo zelo strnjeno, mešanih naselij, z izjemo mest, skorajda ni.' Nič presenetljivo ni, da mladi Madžari, Romuni, Slovaki le slabo govorijo ukrajinsko, kajti vse njihovo narodnostno življenje poteka v materinščini - od šol do cerkvenih obredov in uradnih formalnosti. Ukrajina (pod Sovjetsko zvezo je bila ruščina glavni uradni jezik) je po osamosvojitvi narodnostim priznala precej pravic.
V paleti narodnosti, če jih kot take sploh moremo in sme-
mo imenovati, imajo Rusini najbolj nenavadno vlogo. Kdo so Rusini? Na to vprašanje sem prav v Zakarpatju, njihovi domovini, pričakoval jasen in zadovoljujoč odgovor, a ga nisem dobil. V bistvu ni bilo nobenega odgovora. Namesto tega sem naletel na dobesedno deset hipotez, ki segajo od verske definicije do praukrajinskega ljudstva.
Po verski plati je Rusine definiral užgorodski stolni župnik Aleksander Legaza: to so tisti Ukrajinci, ki so člani grško-ka-toliške cerkve. To je cerkev pravoslavnega (vzhodnega) obreda, ki pa v nasprotju z drugimi pravoslavnimi cerkvami papeža v Rimu priznava za svojega poglavarja. Zato ji tudi pravijo uniatska cerkev. Če naj bi držala verska definicija, potem je več kot 80 % Zakar-patčanov in več milijonov ljudi po ostali Ukrajini pripadnikov rusinskega naroda. Staroukra-jinsko definicijo je zagovarjal (poleg nekaj drugih razlag) univerzitetni profesor Valodi-mir Zadorožnij.
Najbolj verjetna je definicija, da je rusinska narodnost zgolj neka povsem politično-umetna tvorba, podobna kot koroški „vindišarji“. Rusini so Ukrajinci. V avstro-ogrski monarhiji so jih imenovali Rute-ne. Ker pa sta tako Avstro-Ogrska kot tudi carska Rusija preganjali narodno prebujanje Ukrajincev, sta skušali to gibanje oslabiti, ga razbiti. Strategi denacionalizacije na obeh straneh so segli po starem zgodovinskem pojmu „Rusini“ in ga začeli uporabljati za Ukrajince pod Avstro-Ogrsko. Utemeljiti ga niso mogli, ne jezikovno ne nacionalno. Zato je morala priskočiti na pomoč veroizpoved. Tako imenovana „rusinščina“ ni nič drugega kot zakarpatsko narečje ukrajin-ščine. V rusinščini niti očenaša ni, v grško-katoliških cerkvah Rusini molijo v ukrajinščini, v svoji materinščini.
Grško-katoliško cerkev je leta 1946 Stalin nasilno ukinil in jo priključil rusko-pravo-slavni cerkvi. Kdor tega ni sprejel, je bil obsojem na smrt ali gulag. Uniati so na tihem ohranjali svojo versko tradicijo in po osamosvojitvi je Ukrajina stalinistične krivice popravila in jim vrnila nekdanjo versko samostojnost in tudi cerkveno premoženje. Slednje je krepko zabolelo predvsem ukrajinsko pravoslavje.
O naših doživetjih in izkušnjah v Ukrajini bi se dalo še veliko napisati. Tako na primer o dokaj pestri medijski ponudbi,
Novogradnje rastejo ponekod I
o dekletih, ki so pod pretvezo fotomodelske kariere zapustile domovino in padle v roke brezvestnih zapadnih izžemalcev, o vsakoletnem sezonskem zaposlovanju pri žetvi, o tem, da so iz ekoloških razlogov prepovedali sečnjo gozdov, da pa kljub temu vsak dan z dragocenim lesom visoko naloženi kamioni zapuščajo Zakarpatje in vozijo proti Italiji, in predvsem o volji ter naporih domačinov, da bi sebi in svoji domovini priborili mesto na soncu. Za kratek čas jih je „Danica“ spremljala na tej poti.
Vtisi o turneji
Stanko Polzer: Poslušalcem v Zakarpatju smo predstavili svoj pevski zaklad in česa smo kot amaterski zbor zmožni. Spoznali smo ukrajinsko-za-karpatsko narodno pesem in jo vzljubili. Eno pesem smo ponesli seboj tja, zdaj bomo pa kar nekatere vzeli v svoj standardni repertoar. Za ukrajinsko pevsko kulturo je značilna velika razlika med amaterskimi in profesionalnimi zbori. Slednji so brezdvomno na evropskem nivoju, kot smo videli pri zboru „Cantus“, čigar člani na primer so se zelo čudili, da kot amaterski podeželski zbor segamo po zahtevni literaturi, s katero se v Ukrajini ukvarjajo samo profesionalne skupine. Turneja v Zakarpatje je za zbor bila pomembna še iz dveh vidikov: skupnost v zboru se je dodatno okrepila in poživila in spoznanli smo nove prijatelje.
Gustav Brumnik:	Turneja
SPD „Danica“ je v vsakem oziru uspela, skupine društva, mešani pevski zbor, trio Korotan in vokalni ansambel so se predstavile s kvalitetnim petjem. S takimi turnejami se utirajo nove poti spoznavanja in tudi možnosti raznolike pomoči za tamkajšnje prebivalstvo.
Krisitjan Sadnikar: Ponosen sem na Danico.
Hanzi Kežar: Ta turneja je bila skoraj edinstvena. Sli smo v za nas čisto neznane kraje in bili deležni neverjetne prisrčnosti in gostoljubnosti. Pevsko sem s turnejo zelo zadovoljen in lahko samo rečem, da bi spet šel na tako gostovanje. Navdušil pa me je zbor „Cantus“.
Stanko Wakounig: Turneja, ki je na začetku bila seveda za vse nekaj povsem novega, se je izkazala kot pravi korak. Sedaj bomo v društvu prerešetali vse možnosti nadaljevanja sodelovanja, kajti radi bi, da bi tudi ljudje pri nas spoznali kulturo Zakarpatja.
KULTURNI KOTIČEK
„Slikar v zamejstvu“
Gledališče je lahko ogledalo svojega časa v različnih oblikah in stilih, najprimernejše oz. najboljše pa je tisto, ki najučinkoviteje zadene v živo eksistenčno problematiko. Tokrat smo se odločili za komedijo, sicer ne posebne vrste, vendar pa, če smo že izbrali Toneta Partljiča, slovenskega komediografa, humorista, feljtonista in satirika, za avtorja tokratne gledališke predstave, smo to storili prav zato, ker gre pri „Slikarju v zamejstvu“ za satiro, ki upodablja nesmisle v medčloveških in družbenih odnosih v današnjem času. Posmehuje se iz nekaterih življenjskih situacij, ki opisujejo raznovrstne „stike“, „vezi“, „sodelovanje“, strokovno pomoč“ idr. med deželo matičnega naroda in zamejstvom. To je burka, ki smeši vaške, idilično-zlagane provincialne obsedenosti, vraščene v svet duhovne plitvine, ironizira hlepenje po pridobitništvu in smeši vse, kar smrdi po za-plotništvu in omejenem, folkloristično naravnanem kulturnem življenju.
Besedilo že več kot pol leta čaka na uprizoritev. Bilo je potrebnih kar nekaj „zaletov“, da bomo 1. oktobra končno videli premiero. Svojevrstno in zanimivo je predvsem to, da je precej potencialnih igralcev, katere smo vabili k sodelovanju, izrazilo pomisleke o besedilu. Mnogi so prav zaradi tega odklonili sodelovanje. Kritične opazke so bile različne: nekateri se preprosto niso
mogli otresti vtisa, da gre za plitko kmečko burko, drugi so v besedilu zaznali svinjarije in nesramnosti, tretji pa so bili mnenja, da je komič-no-farsna interpretacija ljudskih pesmi Janija Oswal-da nedopusten posmeh slovenski kulturni dediščini.
Kadarkoli že, mnenja so različna. Res pa je predvsem to, da je plitkih kmečkih burk bilo in jih je še preveč na gledaliških odrih. Partljič s svojo komedijo, ki ustreza duhovni stopnji ljudskega ironičnega in kritičnega gledališča, naravnost in šaljivo pokaže, kako absurden in naiven je lahko „ta mali košček slovenskega sveta“, kjer smo docela pokvarjeni z „našimi prijateljskimi odnosi“ saj se je ustavilo pravilo življenja, ki hrepeni po kupčevanju, izvažanju „kulturne pomoči“ na konvertibilna področja in na pridobivanje deviz za uvoz pralnega praška in videorekorderjev. Partljičeva satira torej ni daleč od orientalskega bazarja, kjer se ne znamo rešiti iz nagnusne omotice ter slepote porabništva in funkcionalnih lumparij, ki nam danes določajo moralni in socialni način življenja.
Satira je sposobnost, ki človeku lahko bistri pogled in skozi to prispeva k prepoznavanju, streznitvi. V „Slikarju... “ je Partljič svoje satirično oko usmeril na t. im. „prijateljske odnose“ med koroškimi Slovenci in Slovenijo. Se bomo v teh odnosih prepoznali in sami sebi nasmejali?
Janko Malle
SPD „Borovlje“ šteje med najbolj aktivna društva
Boroveljsko prosvetno društvo seje na svojem rednem občnem zboru lahko pohvalilo z izredno velikim številom prireditev, ki jih je imelo v zadnjih letih. Tajnica Vera Wutti-Inz-ko je izračunala, da so bile v povprečju kar štiri na mesec -torej skoraj vsak teden.
Poleg moškega pevskega zbora, ki ga vodi Roman Ver-del, je postala zelo aktivna tudi igralska skupina, ki je od otvoritve obnovljenega kulturnega doma dalje imela že štiri premiere. Član društva je postal tudi nekdanji dekliški sekstet, ki se zdaj imenuje Sek-stet Borovlje, vodi pa ga Edi Oraže. Novi kulturni dom pa je postal tudi kraj srečanja za se-minariste, literate, zgodovinarje, poslužujejo pa se ga rada tudi druga društva. Po odprtju tega čudovito obnovljenega kulturnega bisera je bilo v in na njem opravljenih še dodatnih 1.500 prostovoljnih delovnih ur ali 136 dni.
Dr. Helena Verdel, podpredsednica Slovenske prosvetne zveze, pa tudi sama čla-
nica boroveljskega društva, je poudarila razvejanost in številnost kulturnih prireditev, pohvalila zagnanost kulturnih delavcev in se spomnila na čase, ko je bilo vse to samo želja. Danes je ta želja resničnost, zato bi bila vsaka kritika neumestna, posebej še, ker se delovanje širi in ne kaže, da bi šlo nazaj.
Pozdravne besede je izrekel tudi tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmaier in podčrtal predvsem neumorno delo predsednika SPD „Borovlje“ Melhijorja Verdela: „Brez njegove zavzetosti za stvar bi kulturnega doma pri Cingelcu ne bilo.“ To je resnica, katere kar ne moremo dovolj debelo podčrtati.
Zato so tudi volitve potekle brez presenečenj in brez kritike: dosedanji odbor je bil brez pridržkov ponovno izvoljen oz. potrjen; predsednik: Mel-hijor Verdel; podpredsednica: Irmi Müller; tajnica: mag. Vera Wutti-Inzko; blagajnik: Werner Oraže.
S.W.
V petek premiera v Celovcu
Slovenska prosvetna zveza že nekaj časa pripravlja uprizoritev novega dramskega dela, tokrat komedije, ki jo je nalašč za koroški prostor napisal slovenski komediograf Tone Partljič. Vaje potekajo na Radišah, igrajo koroški igralci (šest), trije pa so izposojeni iz Slovenije. V predstavo so vključene pesmi Janija Oswal-da, ki jih je uglasbil Tonč Feinig. Režijo vodi (tokrat prvič na Koroškem) slovenski režiser Jaša Jamnik.
Avtor komedije Tone Partljič o „Slikarju v zamejstvu“ pravi sledeče:
Domačini in prišlek
Ničkoliko komedij govori o tem, kako v neko družbo ali pa kar družino pride znenada bolj ali manj tuj človek in obrne vse na glavo... Tak je Hlestakov v Gogoljevem Revizorju ali Tar-tuffe pri Molierü ali pa kar Cankarjev umetnik Peter v Pohujšanju v dolini šentflorjanski. In še bi lahko naštevali. Seveda mi ne pade na pamet, da bi svojo komedijo primerjal s temi najboljšimi komedijami v svetovni in slovenski literaturi; pripovedujem to reč o prišleku, ki povzroči neslutene posledice, le zato, da opozorim na značilno in skoraj arhetipsko komedijsko značilnost. In če pri tem pomislim na tradicionalno in pregovorno slovensko (priliznjeno) gostoljubnost na eni strani in prav tako pregovorno slovensko ksenofobijo na drugi strani, se zdi, da se komedija ponuja sama po sebi. Reč celo ni povsem brez avtobigrafske osnove, saj sem bil pred kakimi tridesetimi leti sam gost v nekem učiteljskem bloku, kjer se je ena družina otepala z nezaželenimi nosečnostmi, druga pa z neplodnostjo... In tako sem okoli leta 1970 napisal komedijo z naslovom Tolmun in kamen, ki so jo igrali premierno še istega leta v Prešernovem gledališču v Kranju... Ne vem, zakaj so med vsemi mojimi komedijami prav amaterji „neprestano“ segali po Tolmunu in kamnu. Sam že kmalu nisem
bil zadovoljen s komedijo in sem načrtoval, da jo bom ob prvi priložnosti predelal. Medtem sem gledal tudi koroško amatersko skupino, ki je samo igro precej spremenila pod vodstvom režiserja Petra Mili-tarova in jo igrala menda pod naslovom Nicht wahr, Johann? ali nekaj takega... Potem sem se odločil napisati komedijo o slikarju Emilu in njegovih peripetijah v Tolmunu na novo in to sem storil pred dvema leto-tfia. Dodal sem eno ali dve novi osebi in igro so igrali v ljubljanskem Šentjakobskem gledališču v režiji Jaše Jamnika. Potem sem jo na vabilo upravnika tržaškega gledališča presejal celo v slovensko okolico Trsta. In ko se je pojavil Janko Malle z vabilom, da za SPZ napišem komedijo, sem to isto komedijo pogojno postavil na av-
strijsko Koroško med svoje rojake, kamor večkrat pride kak „Emil iz Ljubljane“ umetniško ustvarjat, zaslužit kak šiling ali kaj podobnega. Ponavadi za te umetnike v domovini niti ne vemo. .. So seveda izjeme. Ta igra ne poskuša biti slika razmer na Koroškem. Je prepreprosta. Morda pa bi kdaj lahko bilo kje tudi tako... Upam, da bodo gledalci vseeno zadovoljni z njo, morda celo bolj kot igralci, koroški amaterji, ki so jih „oplemenitili“ šolani igralci iz Ljubljane. Morda bo kak gledalec jezen zavpil, pri nas že ni
Predstavi bosta v petek, 1. oktobra, in v nedeljo, 3.10., obakrat ob 20. uri v celovškem Felsentheatru.
tako, za norce nas ima ... Pač. Komedije so sicer zato, "da se jim ljudje smejejo, pa tudi zato, da koga ujezijo ... In ker na Slovenskem ne najdeš slovenske komedije za vsakim vogalom, se priporočam, da bodite z njo tako prijazni, kot so na začetku igre prijazni Pavle, Mira, Marija, Ivan in drugi z Emu lom...
Prizor z vaje na Radišah
Šentjanško „Drezanje v kamen“
Mlada šentjanška igralska skupina je v soboto zvečer v kulturni dvorani na Bistrici v R. uprizorila že v poletju naštudirano otroško igro Drezanje v kamen, ki jo je za radio napisal Frane Puntar, za odrsko uprizoritev pa priredil režiser Peter Militarov. Pri uprizoritvi so sodelovali tudi drugi odlični strokovnjaki. Zelo lepa in funkcionalna scena je delo preminulega scenografa in ve-
likega lutkarja Saše Kumpa, izvedel pa jo je odrski mojster Milan Hrast. Skladatelj Urban Koder je prav za šentjanško uprizoritev priredil zelo impresivno glasbo, Janez Mejač je postavil in z igralci uril odrski gib in ples, sicer pa so po tehnični plati sodelovali še Lidija Ramač (kostumi). Matej Rov-šek in Martin Baumgartner (luč), Peter in Martin Moschitz (izdelava scene) Hanzi Weiss
in Marina Bačar (izdelava kostumov).
Zgodba otroške igre Drezanje v kamen je v svojem bistvu povsem preprosta, vendar samo za tistega, ki razume otrokovo dušo in fantazijo. Deklica si izbere kamen, se z njim identificira in ga personi-ficira. Pogovarja se z njim. To je odraslim nerazumljivo, čudaško, posmehljivo. Zavrne jo oče, kamnoved kamen obravnava le kot predmet znanosti, v cirkusu klovn in nasilneži na dekličino fantazijo izvajajo nasilje, klepetulji se ji gromko posmehujeta, kamnosek vidi v kmanu samo tisto, kar on vkleše vanj. Dekličina toplina kamen oživi, mu vdahne dušo, da zažari. V tem smislu zgodba ni privlačna le za otroke, ampak je poučna tudi za starše.
Igralci Hanzi Wieser, Vesna Deskoska, Marjan Kunčič, Lucija Hafner, Nataša Kunčič, Martin Moschitz, Angela Wieser, Katja Weiss, Tamara, Natalija in Štefan Pinter so svoje vloge odigrali imenitno, prav blestela pa je Eva Moschitz v vlogi deklice.
Drezanje v kamen bodo zaigrali tudi na gledališkem srečanju v Hrastovici, in sicer v soboto, 2. 10., ob 11. uri.
Jože Rovšek
Valentin Oman razstavlja v Galeriji Avsenik v Begunjah
Veliko ljubiteljev slikarstva se je zbralo v sredo, 15. septembra v Galeriji Avsenik v Begunjah, kjer je svojo novo razstavo odprl koroški slikar Valentin Oman. Razstava ima nevsakdanji naslov: „Oman I-Ženske“. Valentin Oman je letos poleti prebival v azijskem sultanatu Omanu in tam je nastala serija barvnih slik na temo „Ženske“, ki so za Omana „fragmentarni spomin na to deželo“, kakor je zapisal v tro-jezičnem katalogu (tudi v arabščini), ki je izšel ob razstavi.
Razstavo je, v sodelovanju z Zvezo društev likovnih umetnikov Slovenije, pripravil prizadevni Martin Avsenik, odprla pa jo je direktorica jeseniškega gledališča, dramska igralka Alenka Bole- Vrabec. Toplo je pozdravila našega poznanega slikarja, ki nenehno razstavlja, saj ravnokar prihaja iz Hanovra, kjer so odprli njegovo razstavo. V Begunjah je razstavljen le prvi del delovnih študij, ki so letos nastala v tej majhni azijski državici z enakim imenom - Oman. Ob razstavi je izšel tudi barvni katalog z reprodukcijami razstavljenih del in z bravnimi fotografijami njegovega bivanja in ustvarjanja v Omanu. Na zadnji strani kataloga so poleg osnovnih življenjskih podat-
kov umetnika objavljene tudi vse njegove samostojne razstave od 1. 1963 dalje, skupinske razstave, nagrade in zbirke njegovih del, ki so stalno razstavljene v 18 galerijah, muzejih in bančnih ustanovah pre-
težno v Avstriji in Sloveniji.
Ob otvoritvi sta s skoraj polurnim koncertom sodelovala ljubljanska klarinetista Dušan Sodja in Andrej Zupan, ki sta letos poleti zelo uspešno sodelovala v Mediteranskem orkestru mladih v Aix-en-Pro-vence v južni Franciji, v družbi mladih glasbenikov iz sedemnajstih držav Sredozemlja.
Lovro Sodja
Slikar Valentin Oman in galerist Martin Avsenik
Jezik
0
JANKO MESSNER
duša
Ali imate eno ... ali pa rabite eno...
Bilo je vročega julijskega opoldneva. Stopil sem proti pli-berški slovenski banki, radoveden, kakšen je le tolarčkov borzni tečaj in tako naprej, pa se mi sam od sebe ustavi korak pred velikim lepakom v oknu te hiše, toliko da me ni zadela kap: ALI IMATE ENO ... EUROCARD - ALI PA RABITE ENO EUROCARD! Najprej sem pomislil, glej jih kljukce! To je prav gotovo pustna šala za pliberške Picke in Packe, a sem se spomnil nekega reklamnega gesla v avstrijski televiziji - Entweder haben Sie eine - oder Sie brauchen eine - Eurocard! Tako torej, naša uboga slovenščina v Koschierjevem dirndlnu! In sem nevoljen vstopil pa se kar koj razkuril nad uslužbenci: Ali imate kaj soli v glavi... ali pa jo potrebujete! Pa so mi razložili, da besedilo ni zraslo na njihovem zelniku... Saj sem si kar mislil, jezik jo izdaja - celovško Centralo! Nepotrebno vprašanje, ali tam imajo (vsaj) eno slovensko slovnico! Predstavljaj si to: vse zadružne posojilnice in banke po Koroškem imajo razobešeno to „našo“ kulturno sramoto! Kakšna narodna škoda! Kakšno jezikovno pohujšanje za naše šolarje! Ali pa tudi ne, si mislijo, samo da smo zdravi, samo za denar teče v žepe! Kaj pa že imamo od tega (hvala Vosperniku!) lingvopapista Messnerja in njegove jezikovno-kritične vloge! Saj se ta ne obrestuje! Naše bančnike zanimajo samo obrestnoobrestne vloge! Brigajo nas njegove skrbi! In tako se lahko jeziš nad našimi bančnimi direktorji v kravatah in z metuljčki, se lahko jeziš, da boš mlade pse rodil, vse zaman! Moj glas je prešibek, njihova (denarna) oblast, njihova veljava pa premo-gočna, gospodovalna, izjemna! V škodo našega kulturnega Fazvoja.
Si je treba samo tisto njihovo grozotno arhitektonsko skrpucalo ogledati - tam na voglu Paulitschove ulice in Ceste 10. oktobra! Da te - koroškega Slovenca - od sramu spreleti srh!
Sicer pa nazaj k njihovi reklami: če bojo na kaki seji te „Centrale“ vendarle izglasovali popravo tega lepaka, tule slovenski predlog besedila: A LI JO IM ATE... ALI PA JO POTREBUJETE-EVROPSKO KARTO/EUROCARD.
Bili smo v Ljubljani
25. septembra smo šli z gimnazijo v Ljubljano. Med vožnjo smo v avtobusu lahko gledali televizijo. Ko smo prispeli, smo šli najprej v lutkovno gledališče, kjer smo gledali pravljico o nekem velikanu, ki je jedel „smrkumare“ in pil „pena-dol“. Smrkumare so bile velikanske kumare, penadol pa je bila pijača, v kateri so šli mehurčki navzdol namesto navzgor: pena-dol.
Po igrici smo šli jest, ampak dunajski zrezek je bil zame prevelik. Kasneje smo si ogledali Ljubljano. Nekateri otroci so bili prvič v tem mestu, jaz pa sem bila že večkrat. Hoteli smo iti še v živalski vrt, pa nismo imeli več časa, pa tudi deževalo je. Po ogledu Ljubljane smo se vrnili na Koroško.
Sobota v Ljubljani mi je bila zelo všeč, toda še lepše bi bilo, če ne bi deževalo.
Metka Wakounig, 1. b. ZG za Slovence
200 otrok v Ljubljani
V organizaciji Slovenske prosvetne zveze in Lutkovnega gledališča iz Ljubljane je minulo soboto približno 200 otrok iz Koroške obiskalo Ljubljano. To so bili otroci prvih in drugih razredov slovenske gimnazije, dvojezične javne šole v Celovcu in k dvojezičnemu pouku prijavljeni z glavne šole v Ve-trinju.
Jozej Starc predal zbor v mlajše roke
Moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Trta“ iz Žitare vasi je že od svoje ustanovitve dalje napo-grešljiv gost ožjih domačih, pa tudi osrednjih kulturnih prireditev. S svojo kvaliteto, lastno glasovno karakteristiko in z bogatim repertoarjem je eden od pevskih biserov slovenske kulture na Koroškem.
Zasluga za to mesto pa je seveda predvsem dirigentova -ne da bi s tem seveda kdo hotel zmanjšati delež pevcev. Jozej Starc je predvsem garač, ki se ni nikoli rinil v ospredje; ker ga je klicalo delo, ker je vedel, kje in koliko lahko prispeva, je pač delal. Na tisoče ur je prebil s svojimi pevci, z njimi imel preko 500 nastopov doma in tudi v tujini, lastnoročno pisal note, jih razmnoževal in delil. In nikoli pomislil, da bi kdaj dal roke križem ... Po več kot dvajsetih letih je predal zborovodsko delo v druge, mlajše roke. Jozej Starc je zapustil svojemu nasledniku Pavliju Sternu izoblikovan, kvaliteten zbor s tradicijo in prepričani smo, da bo tako tudi v naprej.
S svečanim koncertom so se Jozeju Starcu zahvalili pevci,
društveniki in občinstvo. Pevci so zapeli nekak prerez pesmi vseh dvajsetih let, svoje uspešnice, starejšega in tudi novejšega datuma. S humoristično žilico je koncert povezoval Pavli Stern, novi dirigent (deloma nekoliko preveč gostobesedno).
Za dolgoletno delo pa sta se Jozeju Starcu zahvalili tudi obe osrednji kulturni organizaciji, SPZ in KKZ. Dr. Janko Zer-zer, predsednik KKZ, je predal poslavljajočemu se dirigentu Janžičevo priznanje, dr. Gustav Brumnik, predsednik Slovenske prosvetne zveze, pa se mu je zahvalil s podelitvijo Drabosnjakovega priznanja.
Jozej Starc pa na srečo ne bo povsem zapustil pevske dejavnosti: še naprej bo vodil cerkveni pevski zbor v Žitari vasi, člani MoPZ pa želijo, da bi ostal pri njih vsaj še kotaktiven pevec!
Zahvalne besede sta izrekla tudi Mirko Ogris, predsednik SPD „Trta“ in pa Vladimir Breznik, kije menil, da dolguje zahvalo dirigentu seveda tudi tisti, za katerega je delal: občinstvo. In to je z burnim aplavzom to potrdilo. S.W.
Predsednik SPZ dr. Brumnik je Jozeju Starcu izročil Drabosnja-kovo priznanje
Plesna šola
Krščanska kulturna zveza prireja s plesalko in koreografinjo Minko Veselič iz Maribora plesno šolo za mladino.
1.	Tečaj za plesno skupino 8 do 10-letnih. Skupina bo vadila vsak petek ob 17.30 v Mohorjevi ljudski šoli. Odgovorna za skupino: Veronika Grilc-Ru-tar.
2.	Tečaj za plesno skupino od 11. leta dalje vsak petek ob 16.
uri (in/ali vsako soboto ob 12.30) v Modestovem domu. Odgovorna za skupino: Andreja Lepuschitz
3.	Trimesečni plesni tečaj za nadarjene/navdušene mlade plesalce obsega 20 treningov po dve uri, razdeljenih na 12 vikendov do božiča. Čas po dogovoru, verjetno ob sobotah popoldne.
Tečaji se prično 1. oz. 2. oktobra 1993. Informacije: KKZ, tel. (0463) 516243.
Gledališki dnevi v Hrastovici pri Celovcu
(Krastowitz)
od 1. do 3. oktobra
Med trinajstimi predstavami so tudi štiri iz slovenskih prosvetnih društev:
-v petek ob 17. uri A. Š. Drabosnjak: Izgubljeni sin (SPD Rož)
-	v soboto ob 11. uri Frane Puntar: Drezanje v kamen (SPD Šentjanž)
-	v nedeljo ob 9. uri Aurand Harris: Pavliha in Mica (KPD Sele) in ob 11. uri Fran Levstik: Kdo je napravil Vidicu srajčico (KPD Šmihel)
Obvestila
29. september 1993
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
			
Petek, 1.10. 20.00	Felsentheater v Celovcu	Tone Partljič: Slikar v zamejstvu Premiera komedije Režija: Jaša Jamnik	Slovenska prosvetna zveza
Petek, 1.10. 19.30	v Modestovem domu v Celovcu	Glasbeni večer-solisti iz Argentine; Ani Rode-mezzosopran, Luka Debevec-Mayer-bas; Ivan Vombergar-klavir	Zbor Gallus in KKZ
Sobota, 2.10. 20.00	v farni dvorani v Pliberku	Levstik-Veras: Kabaret Martin Krpan; gostujejo igralci iz Borovelj Režija: BogomirVeras	SPD „Edinost“
Sobota, 2.10. 19.30	v farni cerkvi v Ločah	A. Rebula-J. Ropic: Reke mojega življenja-večernice v čast Antonu M. Slomšku	Okoliške fare in KKZ
Sobota, 2.10. 19.30	v farni dvorani v Železni Kapli	L’Amfiparnaso - renesančna glasbena komedija SPD Zarja, Mlad. z lutkami; izvaja Hortus Musicus iz Celovca	center, MePZ, KKZ	
Nedelja, 3.10. 20.00	Felsentheater v Celovcu	Tone Partljič: Slikar v zamejstvu Ponovitev; režija: Jaša Jamnik	SPZ
Nedelja, 3.10. 13.30	v farni dvorani v Šmihelu nad Pliberkom	Slomškov shod - vera nam bodi luč 13.30 -Slomšek v besedi; 14.00 slovesna maša (škof F. Kramberger); 15.30 skupna agapa; 16.00 vespere - molitev za duhovne poklice pri sv. Katarini (škof Kapel lari)	
Sobota, 9.10. 7.00	Štajerska	Ekskurzija na Štajersko Prir.: Dom v Tinjah, Strojni krožek, KIS, SJK Odhod ob 7. uri izpred Delovnega urada v Velikovcu	
Nedelja, 10.10. 9.30 '	v farni cerkvi všentprimožu	Joseph Haydn: Missa brevis St. Joanis de Deo - Farni svet izvaja MePZ Sele ob spremljavi članov orkestra Slovenske filharmonije; zborovodja Roman Verdel	
od 11.do 17.10.		Primorski dnevi na Koroškem Prir.: KKZ, Zveza slov. kat. prosv. v Gorici, Slov. prosv. v Trstu	
Sobota, 16.10.	štajerska (Avstr.)	Ekskurzija k žganjarjem na Štajersko; prijave do konca sept. na KIS	
			
I DA	7CTAUC		
	ZSTAVE		I
TINJE
-	Dom v Tinjah - razstava slik Mira Stariča (do 5.10.)
VRBA
-	Casino Hotel Mösslacher - Max Gangl - Skulpturen im Freiraum (do 31.9.)
CELOVEC
-	Galerija Schnitzer, St. Veiterstr. 1 - Rudi Benetik - Potovati (do 1.10)
BEGUNJE
-	Galerija Avsenik - razstava slik Valentina Omana
SEMISLAVČE
-	Galerija Šikoronja, Rožek - razstava Caroline 93 odprto od srede do nedelje od 15. do 19. ure (do 31.10)
S L O V E N S K K ODDAJ E
18.-TO-19.00
Sreda, 29.9. Glasbena sreda.
Večerna 21.05 - 22.00 Večne melodije
četrtek, 30.9. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 1.10. Kulturni magazin
Sobota, 2.10. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 3.10.
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (žpk. Dušan Česen, Žihpolje)
18.19-19.00 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 4.10. Ob koroškem plebiscitu
Torek, 5.10. Partnerski magazin
V najem oddajamo neopremljeno novo stanovanje
velikost: 83 m2
cena: 100 ATS/m2, dodatno obratni stroški
lokacija: cesta 10. oktobra 19, 3. nadstropje (nad Eizenbergerjem)
Interesenti se lahko javijo na Zvezi slovenskih zadrug pri gospodu M. Kunčič.
O
O
Č?
Živahna sejemska dejavnost
KRANJ, LJUBLJANA, CELOVEC. Komaj se v Celju zaprli Obrtni sejem, ki je presegel vsa pričakovanja, obisk je presegel 240 tisoč in tudi poslovni uspeh je bil zelo dober, že so v Kranju odprli vsakoletni jesenski sejem pod naslovom Slovenska kakovost. Ob tem je bila tudi največja gobarska razstava. Obiskovalci so lahko videli okrog 500 različnih gob in jih na degustaciji (seveda samo užitne) tudi pokusili. Ljubljana se pripravlja na tradicionalni Sejem elektronike, ki bo od 4. do 8. oktobra, na
njem pa bodo vsi pomembni svetovni proizvajalci razstavljali najsodobnejšo opremo s področja akustike, video-teh-nike, računalništva in robotike.
V Celovcu pa bodo danes, 29. 9., odprli tretji strokovni sejem Compon-enta ’93, namenjen predvsem poslovnežem, proizvajalcem in posrednikom, saj na njem razstavljajo rezervne dele, polizdelke in vgradne elemente za izdelavo kompletnih strojev in aparatov. Med številnimi razstavljalci bodo zastopani tudi slovenski proizvajalci.
Tudjman na Generalni skupščini ZN
ZAGREB. Potem ko sta hrvaška vlada in sabor zavrnila podaljšanje mandata mirovnim silam Združenih narodov na Hrvaškem, češ da so bile neučinkovite, saj niso razorožile srbskih vojaških in paravojaških sil ter povrnile zasedenih ozemelj pod upravo Hrvaške, je v nedeljo predsednik Franjo Tudjman odpotoval v New York, kjer bo poskušal Združene narode na zasedanju Generalne skupščine prepričati o upravičenosti hrvaških zahtev oz. utemeljiti pogoje ob morebitnem ponovnem podaljšanju prisotnosti Unproforja na kriznih območjih. Tudjmanov odhod je pospremenilo nekaj demonstracij, na katerih so predvsem begunci z zasedenih ozemelj pod-
prli hrvaške zahteve in zahtevali povratek na nekdanje domove.
Skoraj sočasno pa je vodja najmočnejše hrvaške opozicijske stranke, socialno-liberalne, Dražan Budiša Tudjmana obtožil, da je prav on spomladi podpisal Vance-Ownov načrt, v katerem je zapisano, da ta ozemlja ostanejo do nadaljnjega pod srbsko civilno in policijsko upravo. Za to nepremišljeno potezo pa bi moral Tudjman odgovarjati. Tudi sicer je bil Budiša zelo kritičen do Tudj-manovega vladanja. Dejal je, da so na Hrvaškem vse ključne pozicije (vojska, policija, sodstvo, mediji) v rokah ene same, in sicer Tudjmanove stranke HDZ.
Drnovšek, Peterle in Gaspari v Ameriki
LJUBLJANA. Na zasedanje Generalne skupščine ZN v New York je odpotoval tudi slovenski premier Janez Drnovšek. Pred svetovno skupščino je govoril v torek zvečer. Njegov poudarek je poleg slovenskega gledanja na krizo na Balkanu veljal novi ekonomski ureditvi v svetu, ki naj bi omogočila večjo vlogo tudi malim državam. V New Yor-ku se je premiera Drnovšku pridružil zunanji minister Lojze Peterle. Taje na potovanju že od prejšnjega tedna, obiskal pa je več ameriških mest in zveznih držav in se pogovarjal o političnem in gospo-
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) in Strojni krožek Podjuna vabita na
predavanje:
ÖKO-Diesel energija bodočnosti
Kako kmetje lahko:
-	sami proizvajajo pogonsko snov in krmo iz beljakovin
-	varujejo talno pitno vodo
-	poživijo kulturno krajino
Čas in kraj: v petek, 1. oktobra 93 v gostilni Petzenbär, Pliberk
Dom v Tinjah, Strojni krožek Podjuna, Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) in Skupnost južnokoroških kmetov
vabijo na
Ekskurzijo na Štajersko „Kmetje grej o novo pot“
Sobota, 9. okt. 1993
Odhod: ob 7. uri iz Velikovca. Vrnitev: ca ob 21. uri Pliberk
Prijave sprejema Dom v Tinjah (tel. 04239/2642) Strojni krožek Podjuna (tel. 04230/692) ali Kmečka izobraževalna skupnost (tel. 0463/382438). (Prispevek: 200 šil.)
darskem sodelovanju. Guverner zvezne države Ohio Voinovich je ministru Peterletu obljubil pomoč Sloveniji v medicinski opremi, vredni 20 milijonov dolarjev. Peterle se je na svoji poti po ZDA srečal tudi s številnimi društvi slovenskih izseljencev.
Tretji slovenski minister, ki se mudi v Združenih državah, je finančni minister Mitja Gaspari. Udeležuje se letne skupščine Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, v katerih je Slovenija letos prvič udeležena kot polnopravna
članica.	. » „ v ,
Jože Rovsek
Stane Uršič praznuje 70 let
Simpozij o Prežihovem Vorancu
Letošnje prireditve v počastitev stoletnice rojstva Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca se iztekajo s kakovostnim vrhom te dni v njegovih rodnih Kotljah in Ravnah na Koroškem. Navzlic nekakšni začetni zadržanosti v tako imenovanih republiških krogih je navsezadnje le docela prevladala zavest in zagnanost domačih kulturnih delavcev, s katerima so brez pridržkov uveljavljali prepričanje, da je Voranc velik kot človek in kot ustvarjalec in s tem „naš“ za vse čase. Na takšni osnovi pa si tudi zasluži našo spoštljivo pozornost, najsibo tisto tiho v osebnem živem stiku z njegovo zapisano besedo ali takšno javno in odprto, kot je bila opazna na vseh zares množično obiskanih spominskih srečanjih.
Te dni, natanko 27. t. m., je dopolnil 70 let plodnega življenja nam vsem dobro poznani podpredsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Stane Uršič. Poznamo ga predvsem po njegovem iskrenem prijateljstvu do nas in seveda po številnih akcijah, ki jih je v Sloveniji organiziral v podporo našim društvom in sploh v moralno, politično in materialno podporo slovenskemu življu na Koroškem.
Stane Uršič ni bil nikoli suha veja našega narodnostnega telesa. Na Koroško ga veže toliko vezi in spominov, da se še vedno počuti našega človeka. Njegov rod je koroški in tudi rodil se je tu, čeprav je njegova družina takrat že živela v narodnostnem eksilu.
Leta 1923, 27. septembra, je Staneta Uršiča mati povila v Bačah pri Baškem jezeru. Bila je iz znane zavedne Trunkove družine. Njen stric Jurij, župnik v Peravi pri Beljaku, se je po plebiscitu zaradi šikan nem-čurjev izselil v Ameriko, kjer je dušno pastirstvo opravljal v Denverju, Coloradu in nazadnje v San Franciscu, kjer je doživel 103 leta. Stanetov oče je bil železniški uradnik. Po plebiscitu je izgubil službo in odšel v Jugoslavijo. V Ljubljani je bil dolgoletni tajnik Kluba koroških Slovencev. Starša sta sina Staneta od malih nog vodila s seboj na Koroško, kjer je spoznaval življenje okrog Bač in seveda tudi vso tragedijo po-nemčevalne politike.
Sicer pa je Stane Uršič svojo mladost preživljal na Jesenicah, v Raketu in v Ljubljani.
Tam se je po osnovni šoli šolal na klasični gimnaziji, nato pa je šel študirat medicino, kar pa je moral zaradi vojne prekiniti. Od leta 1942 je bil aktivist Osvobodilne fronte. Najprej so zaprli očeta, po kapitulaciji Italije pa je bil na prisilnem delu in v zaporu do februarja 1945 tudi on.
Po vojni je končal ljubljansko ekonomsko fakulteto, nato pa je bil poslan v službo na Ministrstvo za zunanje zadeve v Beograd. Pozneje je delal pri Ljubljanski banki, nato pa vse od leta 1953 do upokojitve leta 1989 pri podjetju Intertrade. Kot delegat podjetja je bil nekaj časa v Egiptu, nato v Angliji, službovanje pa je zaključil v zastopniškem sektorju za ameriške in francoske firme.
Kljub velikim službenim zadolžitvam Stane Uršič nikdar ni pozabil na svoje korenine. V Klubu koroških Slovencev je po želji takratnega tajnika Staudacherja in tudi zaradi odnosa do svojega očeta leta 1972 prevzel dolžnosti tajnika, od leta 1988 pa je njegov podpredsednik. Koliko akcij za pomoč društvom, otroškim vrtcem, za letovanja in druge konkretne in posredne oblike pomoči je steklo v teh letih, ve najbrž samo naš jubilant in pa po delih tisti naši narodnostni in kulturni delavci, ki so ob tem z njim sodelovali.
Stane Uršič naj v jeseni svojega življenja ostane zdrav, naj še pogosteje prihaja med nas, sam in s svojimi prijatelji. Vedno ga bomo pozdravili z veseljem, ljubeznijo in polnim spoštovanjem!	Uredništvo
Sivina oblačnega neba, ki ni dopuščala pogleda na jesensko Goro nad Kotljami, na srečo ni vplivala na vedrino, valujočo iz ocen pisateljske veličine Prežihovega Voranca na njegovem znanstvenem simpoziju 17. in 18. septembra na kotuljskem Rimskem vrelcu. Vodil ga je Janez Mrdavšič, ravnatelj ravenske študijske knjižnice in na simpoziju pogosto navajani raziskovalec Vorančeve književnosti. Po njegovem pozdravu je imel uvodni nagovor predsednik častnega odbora in slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan, ki je Voranca prepustil zbranim poznavalcem, poudaril pa, da v kulturi ni in ne more biti centralizacije prav po zaslugi takšnih veličin in pomembnih dosežkov, ki jih kot neizčrpni vir nenehno spodbujajo.
Povsem drugačen je bil nastop pesnika Cirila Zlobca, ki je govoril kot predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Repuliško zadržanost je pojasnil z ugotovitvijo, da gre za izzivalno obletnico, ker se Voranca pač drži oznaka druž-
bene naprednosti, ki ni več dobrodošla. Zdaj ga med naj večje slovenske pisatelje uvrščamo z njegovo umetniško naprednostjo, s katero je v slovenski književnosti opravil z nezdravim posnemanjem Ivana Cankarja in vanjo uvedel vrsto pomembnih novih prvin, ki mu jih ni mogoče odvzeti. S svojim uvodnim prispevkom se mu je pridružil Janez Mrdavšič, ki je s svojo pregledno oceno pisateljevega dela poudaril, da spada med tiste (Korošce in ne le nje), ki obletnice ne jemljejo kot občasno priložnost, temveč kot neomajno dolžnost, saj si jo Voranc povsem nedvomno zasluži.
S tem se je simpozij dejansko tudi začel, utemeljil pa ga je vodilni poznavalec dr. Jože Pogačnik z referatom Prežih in naš čas. V evropsko književnost ga je postavljal kot prisilnega popotnika, komunista in snovalca kmečko-delavske kulture, za
katerega brez tesne povezave obeh slojev, brez spoštovanja verskega čuta vernih in človekoljubne strpnosti do drugačnih ter splošne pravičnosti ni pravične revolucije. Kot takšen je neminljiv slovenski samorastnik in naš sodobnik.
V obeh dneh znanstvenega zbora mu je sledilo 12 sobesednikov. Drago Druškovič, Slo-venjegrajčan, torej pisateljev krajinski rojak (saj vemo: Koroška je tam, kjer se govori koroško in to je od Trbiža do mariborskih vrat) in urednik njegovih zbranih del v najuglednejši slovenski književni zbirki, je govoril o vzporejanju Vorancu s sodobniki na osnovi pogostega nasprotja z njimi. Kotuljčan dr. Bojan Borstner se je lotil mo-droslovnih vidikov teorije družbene pravičnosti v odnosu do Prežiha, dr. Miran Hladnik pa je govoril o njem kot zelo značilnem zvrstnem pisatelju. Najbolj neposreden je bil akademik dr. France Zadravec, ki je ob razčlenjevanju Prežihovih romanov zagovarjal in spodbujal slo-
vensko literarno teoretično izvirnost, kot je pač izviren književni pojav Voranc sam. Mag. Silvija Borovnikova, spet domačinka (iz Dravograda), nas je soočila z vso življenjsko neusmiljenostjo, tako značilno zlasti za
večino Prežihovih junakinj in njihovih otrok, in nastopila proti pojmovanju, da gre za komunističnega pisatelja.
Dr. Zinka Zorko je spregovorila o zaznavnosti koroškega narečja v romanu Jamnica (poleg samorastništva je bila Jamnica kot prispodoba za Kotlje nasploh v središču pozornosti), Miran Štuhec pa o značilnostih Prežihovih potopisov. Dr. Jože Lipnik se je lotil zgradbe Solzic, Marjan Štrancar pa pisateljeve prisotnosti v slovenskih šolskih berilih in priročnikih. Sklepni del je bil izrecno koroški. Z avstrijske strani sta ga sooblikovala dr. Klaus D. Olof (Prežihov mimetični svet kot preskusni kamen za prevajalca) ter pisatelj Janino Messner z izzivalnim naslovom Jezus je vir, ne Kristus - so ideje odgovorne za ideologije? (Messnerjev prispevek bomo objavili v oktobrskih izdajah SV-op. ured.) Kot zadnji je nastopil domačin Tone Sušnik s prispevkom Moja srečanja s Kuharji po uršljegorskih globačah.
Znanstveni posvet je spremljala vrsta drugih prireditev: razstava likovnih upodobitev junakov Prežihovih del v kotuljskem kulturnem domu in zatem do sredine oktobra v ravenski galeriji Grad (F. Mihelič, M. Bizovičar, I. Šubic, J. Reichmanova, J. Reichmano-va, J. Dolenc, A. Grošelj-torej brez A. Repnika), ravenska Zveza kulturnih organizacij se je izkazala z gledališkim projektom Lepa nedelja v Jamnici -gre za množičen nastop v izboru iz Vorančevih del, za katerega so najzaslužnejši Silva Sešel, Mitja Šipek in Janko Torej -, izšla je spominska znamka z ustrezno ovojnico in napovedana so nova strokovna dela v knjižni obliki.
Prireditveni odbor, za katerega so na vabilu napisane le ustanove, skladno z Voranče-vim skupnostnim duhom, (Skupščina občine Ravne, Koroška osrednja knjižnica, Slavistično društvo Koroške), je nedvomno opravil veliko in pommebno delo, tako da si zasluži vse priznanje. V zvezi z nazadnje navedeno ustanovo pa je gotovo spet potrebno postaviti vprašanje: Mar ni zares že skrajni čas, da koroško slavistično društvo v resnici postane vseko-roško v povezavi slovenistov ne glede na mejo - pač po spodbudnem zgledu zdaj že več let na tak način delujočega primorskega društva?
Franček Lasbaher
/	sr
Slovenski vestnik /% čestita!
s_________	J
gospe Mariji Kaltenbacher
iz Spodnjih Gorič pri Rože-ku za 72. rojstni dan; gospe Mili Kavčič iz Šentjakoba za osebni praznik; gospe Justini Ottowitz iz Podgorij za osebni praznik; gospe Mici Grundböck iz Šentjakoba za osebni praznik;
gospodu Mihu Špornu-To-novemu očetu iz Remšenika , za 70. rojstni dan; gospodu Miheju Igercu iz Podkraja pri Pliberku za 30. rojstni dan;
gospe Tereziji Blajs iz Mo-krij za 80. rojstni dan; gospdou Mihu Wutteju iz Pograda za dvojni praznik; gospodu Mihu Golavčniku iz Podjune za dvojni praznik;
gospe Tereziji Pasterk iz Kokij za 52. rojstni dan; gospe Mariji Jerlich iz Lobnika za rojstni dan in god; gospodu Michaelu Hriberniku z Metlove za 61. rojstni dan;
gospodu Aleksu Rutarju iz
Šentjakoba za 50. rojstni dan;
gospe Lizi Smrtnik iz Kort za jubilejni rojstni dan; za osebne praznike članom Društva upokojencev Pliberk: Rafaelu Bojniku s Komlja, Justi Štuk z Blata, Francu Kuežniku z Doba, Justi Perč iz Rinkol in Han-zeju Leitgebu iz Pliberka; gospe Trezki Tomas iz Ti-hoje pri Šentlipšu za 60. rojstni dan;
gospe Justi Olip iz Gorič pri Borovljah za 75. rojstni dan; Štefanu Maletu iz Sel za 9. rojstni dan;
gospe Justini Koletnik-Lipi-jevi babici iz Čirkovč za dvojni praznik; gospe Mariji Niemetz s Ple-šivca nad Kotmaro vasjo za 25. rojstni dan; gospodu Jožetu Mautzu s Šajde za rojstni dan;
novoporočencem Mariji Hudobnik in Valentinu, Cilki Hudobnik in Borisu Šturmu, Hanni Fischer in Francu Komarju, Rudolfu Frantarju in Martini in jim na skupni življenski poti želi vse najboljše;
gospodu Mihu Trauniku iz
Malčap za rojstni dan;
SLOVENSKI Nadstrankarski
VTCTVIK
▼XO11 lin. koroških Slovencev
Uredništvo/Retlaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klaeenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-34 in 40, teleks 42Ž086 ZSO, telefakst)463/5f430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Urednika/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße ^O^leSksO04Ä007T’	'elef°n 0463/5,)566’ ‘eleks 422086
Oglasi/Anzeieen: Tarviser Straße 16. 9020 Ceklvec/Klagenfurt, Avstrija, 0463/51430071 4300-30 do 34 in 40, teleks 42208^ ZSO, telefaks
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za upokojence 280.); za Slovenijo 1500 tolarjev.	^
Lovro Kuhar-Prežihov Voranc
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
*
Ramšak: „Vsi skupaj
moramo
Adi Preschern rešil
premagati krizo66
pred porazom	ram nriznati. datrenutr
ram priznati, da trenutno
SAK : Matrei	0 : 0
SAK: Preschern, Pappler, A. Sadjak, Blajs, Zanki, Šmid, Ramšak, S. Sadjak, F. Sienčnik (80. Vrabac), M. Sadjak, Lippusch
V tekmi proti Trgu je libero SAK Savič prejel svoj 4. rumeni karton in je zato v tekmi proti Ma-treiu manjkal. Prav tako so manjkali tudi poško-
sledeče:	„Dogovorili
smo se, da bomo od začetka igrali previdneje, glede na že številne poškodovane, vendar smo bili vendarle nekoliko
bro, Florian Sienčnik je prvič igral od začetka in bil zato nekoliko nervozen, Simon Sadjak pa je že tako član standardnega moštva. Proti Matreiu
igramo povprečen nogomet, takšnega pač, kakršnega igrajo vsa moštva v koroški ligi. Ker smo zadnje leto igrali za razred boljše, nas gledalci po tem še vedno merijo in prav imajo. Tudi mene boli, da nam ne gre tako dobro, vendar sem toliko realističen, da vem, da z mladimi igralci ne moremo odigrati takih tekem, kot smo jo igrali nekdaj.
Sedaj smo pač v stanju iz katerega se moramo čimprej izvleči. Sicer je obramba še vedno stanovitna, vendar smo v napadu prešibki. Obupati nam ni treba, preboleti bomo morali določen čas, tudi gledalci. Še jih bomo razočarali, takšno je dejstvo. Vendar bodo nujne spremembe, potrebujemo bolj popadljive igralce.
Jaz sem pripravljen moštvo spremljati tudi skozi to krizo in upam, da me bodo podprli tudi odborniki in da bomo skupno pitiskali izhod iz te zagate.
Trener SAK Ivan Ramšak mora zaradi številnih poškodovanih igralcev igrati tudi sam
dovani igralci F. Sadjak, Hoher in Wölbl, Dinko Vrabac pa je proti koncu vendarle vstopil v tekmo. SAK bi v prvem polčasu lahko vodil z golom ali dvema prednosti, vendar ni znal izkoristiti priložnosti. Sploh je trenutna situacija v napadu zelo klavrna, kajti edini napadalec, ki ga ima SAK -Lippusch - je tudi poškodovan in ga vedno pokrivata vsaj dva nasprotnikova igralca, tako da mu le redko uspe strel na gol. Vodstvo SAK bo moralo premisliti, kako bo uredilo situacijo v napadu. Zadovoljni smo lahko le z obrambo in z vratarjem Preschernom, ki je nekajkrat izredno dobro posredoval in rešil SAK pred porazom.
Po tekmi je kapitan SAK Lojze Sadjak izjavil
premalo iniciativni, poleg tega pa nismo zmogli izkoristiti dveh možnosti. V drugem polčasu smo
Piše Eda Velik
igrali nekoliko bolje, vendar nam v napadu še ni šlo. Danes smo igrali s tremi mladimi igralci, pri čemer je Robert Zanki svojo nalogo opravil do-
Ker ima v pokalnih tekmah moštvo iz nižjega razreda prednost, gosti SAK 16. oktobra na igrišču ASV v Trnji vasi drugoligaša Kufstein. To
bi morali seveda zmagati. Moramo se pač boriti naprej in lepo bi bilo, če bi nas naši navijači spet kdaj glasno podprli.
Iz tekme proti Lendor-fu si pričakujemo vsaj eno točko, še lepše pa bi bilo, če bi lahko odnesli obe.“
Dr. Ivan Ramšak, trener SAK je o trenutni situaciji, o sedanji slabi formi svoje ekipe dejal sledeče: „Na žalost mo-
moštvo je ta čas na domačem igrišču skorajda nepremagljivo.
SAK želi nadaljevati oz. ponoviti dobro pokalno tradicijo in upa na uspeh proti Kufsteinu, ker bi nato v četrtem kolu v Trnji vasi spet gostoval prvoligaš.
Kakšne možnosti ima SAK, koliko poznaš nasprotnika?
Trener SAK dr. Ivan Ramšak: „Če bi Kufstein
Prihodno nedeljo mora te v goste v Lendaorf, kjer so pustili točke tudi že drugi nasprotniki. Kako se bo odrezalo vaše moštvo?
V tej fazi je kar dobro, da gostujemo v Lendorfu. Tamkajšnje moštvo bo zagotovo napadalo in v tej fazi nam to pride kar prav, ker smo v obrambi zelo stabilni in nam ne bo treba nujno voditi igre. Zato računam vsaj na točko.“
guli. l ako pa je žal precej neatraktiven nasprotnik, kar se tiče privlačnosti za gledalce, po drugi strani pa je zelo močan in zato seveda favorit. Ima izvrstno trojico, brata Tosič in Gretschnig, ki v glavnem opravi vse, ostali igralci pa so pravi borci in to nam ne ugaja preveč. Ker pa je v nogometu vse možno, upamo, da jih kljub vsemu premagamo.
Pri tem upam na po-
Prof. Elsner in fan-club
V tem trenutku se zastavlja tudi vprašanje, kje je prof. Branko Elsner, svetovalec SAK, ki je kazal zanimanje le na začetku, sedaj, ko bi SAK potreboval njegovo pomoč, pa ga ni več videti na igrišču.
Prav tako je s tako imenovanim fan-klu-bom, ki je nekoč ob uspehih krepko bodril in podpiral svoje no-
gometaše, sedaj pa, ko bi bilo za igralce SAK velika spodbuda, če bi na igrišču zaslišali fre-netično navijanje, pa je vse tiho in ob najmanjši napaki se sliši samo kritika in tarnanje.
Dvomim, da je naloga navijačev le ta, da podpirajo moštvo samo ob zelo pomembnih tekmah in le ob uspelih.	E.V.
Prihodnja tekma SAK v Lendorfu v nedeljo, 3.10. 93 ob 15. uri.
imel bolj zveneče ime in moč naših gledalcev in bi pritegnil kakih 2.000 navijačev, ki naj bi bili tu-gledalcev, sem prepri- di tokrat naš dvanajsti čan, da bi ga tudi prema- mož.“
Kufstein - nasprotnik SAK v 3. kolu avstrijskega pokala
Koroška liga
L WAC/Maier	11	7 3	1	23:10	17
2. SVR Lienz	11	6 3	3	24:10	15
3. SAK	11	7 1	3	19:8	15
VSV/Bank A.	11	7 1	3	18:7	15
5. Breže	11	5 4	2	16:10	14
6. Treibach	11	5 4	2	14:12	14
7. Trg	11	4 4	3	14:9	12
8. SV Wernb.	11	4 3	4	19:18	11
9. SV Lendorf	11	4 3	4	10:11	11
10. Wietersdorf	11	3 4	4	10:10	10
11. Austria	11	3 3	5	13:15	9
12. Raika Matrei	11	2 5	4	7:12	9
13. Raika Pliberk	11	3 2	6	11:17	8
14. Atus Borovlje	11	3 2	6	14:26	8
15. ATS V	11	3 1	7	13:23	7
16. VST/StUAG	11	0 1	10	8:35	1
1. razred D
L ASKÖ Metlova	9	7	2	0	31:7	16
2. Globasnica	9	6	2	1	24:8	14
3. DSG Sele Fara	8	5	1	2	22:9	11
4. Šmarjeta	9	5	1	3	16:10	11
5. Frantschach	9	4	3	2	16:10	11
6. Šmihel	9	2	4	3	13:7	8
7. SV Grebinj	9	3	2	4	11:10	8
8. ASC St. Paul	8	3	2	3	14:15	8
9. SV Lavamünd	9	2	4	3	8:13	8
10. Železna Kapla	9	3	2	4	8:14	8
11. SV Eitweg	9	3	2	4	9:25	8
12. St. Andrä	9	1	4	4	10:14	6
13. Žitara vas	9	2	0	7	6:32	4
14. Sinča vas	9	1	1	7	11:25	3
Ostali rezultati
Podliga vzhod
Žrelec - Bilčovs	3 : 2
1. razred D
Sinča vas - Globasnica	0 : 5
Grebinj - Dobrla vas	2 : 0
Eitweg - Železna Kapla	1: 3
Sele - St. Paul	odpovedano
Šmihel - Frantschach	1 :1
ŠAHOVSKE VESTI
Zmaga SŠK Obir - poraz Slovenske športne zveze
Začetek koroškega šahovskega prvenstva
Presenečenje na začetku koroškega šahovskega prvenstva v 2. razredu D:	favorizirana ekipa
Slovenske športne zveze je proti (sicer močni) ekipi WAC iz Wolfsberga izgubila, šahisti ŠŠK „Obir“ iz Železne Kaple pa so slavili visoko zmago nad Eitwegom in takoj prevzeli vodstvo na lestvici. „Obirčani“ so v Eit-wegu zmagali s 6:2, Slovenska športna zveza/Ca-rimpex I pa je doma ekipi WAC podlegla s 3,5:4,5.
Za zmago SŠK „Obir“ so poskrbeli škofjeloški legionar Dušan Jokovič, Harald Wolte, Johann Wolte, Wolfgang Moser, Josef Hanschou (po 1) ter Hans Christian Wolte in Peter Jammer (oba remi), izgubil pa je Pasterk. Za SŠZ pa sta zmagala Jozi Amrusch in mladinska igralka Dunja Lukan, remizirali so dr. Vinko Cudermann iz Idrije (prvi nastop za SŠZ Celovec), Rupert Reichmann in Ivko Ferm, izgubili pa Silvij Kovač, Arnold Hattenberger in Gorazd Živkovič. V tretjem srečanju prvega kola v 2.
razredu D pa so Sveče premagale Frantschach s 4,5:3,5.
Že v soboto, 2. oktobra 1993, pa je na sporedu 2. kolo. SŠZ gosti ša-histe iz Sveč (ob 15. uri pri Korenu), SŠK „Obir“ pa igra v gosteh proti WAC.
Neuspeh tudi za drugo moštvo SŠZ/Posojilnica Celovec: podleglo je ekipi ASK/KSV z 1,5:6,5 točkovala pa sta edinole Ivan Lukan (remi) in Aleksander Lukan. Poraz je bil dokaj nesrečen, saj so predvsem Robert Hedenik, Jožko Boštjančič, Tončka Einspieler in tudi novinec Hanzi Einspieler zapravili dobre pozicije. Neuspešno pa je bilo tudi drugo moštvo SŠK „Obir“ 2:3 proti Frantschachu.
Uspešno pa je v 4. razredu štartal novi šahovski klub „Zugzwang“, pri katerem igra bivši igralec SŠZ Franc Rulitz: Celov-čani so prejnagali ekipo iz Šentvida s 3:2, Rulitz pa je na prvi deski remiziral.
I.L.