poštnina pla(ana v gotovini. V Ljubljani, dne 19. januarja 1933. Štev. 22. Letnik LXX1II. (šol. leto. 1932133.) i® variš Stanovsko poliiišKo glasilo Ji. V. V. - selccl/e sa dravsteo banovino v Ljubljani Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefranktranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina Mno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.197. Telefon 3112 Mesečna priloga »Prosveta« Vprašanje Šolskih nadzornikov Ali so sreski šolski nadzorniki res nepotrebni? »Vprašanje šolskega nadzorstva še do danes ni rešeno tako, kakor to zahtevajo interesi države in šole. Pravilno rešitev tega vprašanja so stalno ovirali izvenšolski vplivi. Najboljša rešitev tega vprašanja bi bila. ako bi se šolski nadzorniki nameščali potom razpisa iz vrst starejših osnovnošolskih učiteljev, ako bi se jim izvojevala stalnost ter bi imeli višje prejemke, nego jih imajo kot učitelji osnovnih šol.« Iz spomenice izvršnega odbora JUU predložene gospodu ministru prosvete. Cesto se čujejo trditve, da so se sedanji šolski nadzorniki diskvalificirali. Vendar trditev še ni dokaz. Ako pogledamo globlje v stvar, bi težko rekli, da to odgovarja absolutni istini, ker pri presoji tega vprašanja je treba jemati v obzir administrativno in in-struktivno delo nadzornikov. In prav pri izrekanju gornjih trditev se narn zdi, da se jemljejo več v obzir administrativni in vna-nji pojavi, nego notranje delo šol. nadzornikov glede pouka v šolah. Vsekakor je gornja sodba popolnoma enostrana — da ne rečemo krivična. Drugih razlogov skoro nismo slišali za utemeljitev gornje trditve, kvečjemu ako omenimo še drugo trditev, da vlada preozko in preintimno razmerje med nadzorniki in učiteljstvom, ki kvari baje avtoriteto. Toda tudi v tem oziru je težko reci in dokazati, da deloma prijateljsko razmerje škoduje službeni avtoriteti ter da bi imelo kvaren vpliv na službene odnošaje med obema. Učiteljstvo samo gleda na to, da pri uradnih poslih ne pridejo v poštev izven-uradni odnošaji ter se mnogo trudi tudi potom svoje organizacije, da ojači stanovsko in službeno moralo, ki sta prvi pogoj zdravim odnošajem. Nikdar pa ni udruženje oporekalo, da se odstranijo nadzorniki, ki so se diskvalificirali, temveč je to še celo samo zahtevalo, ako se jim je diskvalifikacija dokazala. Iz poedinih primerov se pa nikakor ne sme sodba pavšalno prenašati na celoto. Vzroki, da pada avtoriteta nadzornikov in nadzora, so vse globlji. Tudi je težiko reči, ako bi bilo z odpravo sreskih nadzornikov in z uvedbo banskih inšpektorjev to vprašanje rešeno. Pred kratkim je poročala o tem vprašanju tudi Narodna prosveta, centralni organ Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, ki je iznesla prilično sledeče poglede na to vprašanje: Vprašanje šolskega nadzorstva spada med zelo važna vprašanja šolske in prosvetne politike. To vprašanje interesira predvsem državo. Na njem pa so interesirani tudi učitelji osnovnih šol. Zato je povsem prirodno, da se s tem vprašanjem bavi tudi njihovo udruženje. Ono se bavi s tem vprašanjem v pravcu, da se šol. nadzorstvo osnovnih šol pravilno pojmi, da se isto usmeri v pravilen šolski in strokovni pravec ter da se izberejo za ta posel osebnosti, ki so sposobne, da bodo v istini dobri šolski nadzorniki. Ker je ta posel zelo važen faktor v verigi perečih šolskih vprašanj, je povsem na mestu, da je tudi to vprašanje vnešeno v spomenico, ki je bila izročena gospodu ministru ter v posebnem odti-sku izročena tudi vsem faktorjem, ki se zanimajo ter odločajo v šolskih vprašanjih. V prvem odstavku iznešene konstatacije izvršnega odbora so zasnovane na mnogih konkretnih primerih, dasi imajo v spomenici občo formulo. Iz spomenice se jasno vidi, da je postavilo udruženje to vprašanje na edino pravilno bazo: »Da ima šolski nadzor služiti »interesom države in interesom šole« ter je gledati na to, da se drugi interesi ne vmešavajo s svojim vplivom v to vprašanje. Morda se kdo ne bo strinjal s tem naziranjem, vendar ostaja ta zahteva učiteljstva stalne vrednosti, ker morajo državni in šolski razlogi biti nad vsemi drugimi -razlogi pri reševanju tega vprašanja. Vprašanje šolskega nadzorstva se je reševalo do sedaj precej na mehaničen način. »Pregledniki« ali »revizorji« so bili oni, ki naj bi v kratkem času, često v dveh do treh urah, ocenilo učiteljevo delo v imenu države. Ta vrsta nadzora je veljala državo prilično isto, kakor bi veljalo stalno šolsko nadzorstvo, morda nekaj manj. Toda kakšni so bili rezultati tega nadzorstva: Pojačeno je bilo delo učiteljstva v onih predmetih, ki jih je obsegala stroka »revizorja«, vendar kakega pedagoškega, metodijskega ali obče šolskega napredka ni bilo. (To bi veljalo za srbske razmere, dočim je za razmere v dravski banovini značila uvedba »preglednikov« močno omajanje avtoritete nadzorniškega ugleda, ker so se na poedinih mestih postavljali »pregledniki« poleg stalnih šolskih nadzornikov. Ni »strah« vse in edini faktor, da se dobi večji efekt v delu in avtoriteto, temveč je ta Postopek v večini primerov imel ravno nasprotne rezultate. »Revizorji« so bili morda nujnost, a nji-hod »nadzor« je bil zelo dvomljiv, ker je zahteval glede duhovnega dela samo konkretne in vidne rezultate, a ni jemal -v obzir, da je njihova dolžnost iti v sam proces dela ter oceniti dobre strani in pogreške ter pomagati učitelju. Ta tehnični »nadzor« je mnogo veljal, toda v stvari ni dal državi oni ekvivalent, ki bi ga moral dati. Deloval je samo z metodo »strahu«, a strah je najslabši svetovalec težkemu, duhovnemu in kompliciranemu učiteljevemu delu. Pred 20 leti je prišlo do prepričanja, da je treba uvesti stalno šolsko nadzorstvo. Geslo je bilo administrativno nadzorništvo in instruktivno nadzorstvo. Prva izbira nadzornikov je bila poverjena Glavnemu prosvetnemu svetu in izbira je bila v velikem procentu tedaj jako pogoden^ in uspešna, ker se je izvršila iz vrst učiteljstva, iki jim šola ni samo rokodelstvo, temveč pravi poklic in višji smoter. Po vojni se je prekinilo s tem načinom, ki ga lahko še danes smatramo kot edino pravilen pri izbiri sposobnih učiteljev za sreslke šolske nadzornike. 'Iz uradnega položaja, ki zahteva objektivne, strokovne in nadarjene ljudi, se je napravil položaj, na katerega se je prišlo s partizansko protekcijo. Partizanski vpliv se je utihotapil v državno in šolsko-pedagoško delo. Namesto sposobnosti, strokovne dovršenosti, taktnosti in objektivne strogosti, ki bi jo moral imeti vsak šolski nadzornik, se je zahtevala samo partizanska karta in ničesar drugega. Nadzornik-partizan je bil nesposoben, da bo objektiven ocenjevalec in iskren pomočnik težkemu učiteljevemu delu. Za neuspehe pri nadzorstvu niso krivi učitelji — nadzorniki vobče, temveč učitelji — nadzorniki partizani, ki jim je bilo številčno stanje njihove partije več, nego državni in šolski interesi. Naposled se je učiteljstvo samo preori-jentiralo in zavedlo. Ono se ne more strinjati z mišljenjem, da je za šolskega nadzornika zadostna kvalifikacija edino partizan- ska karta. Ono hoče za šolskega nadzornika nacionalnega učitelja, ki dobro pozna posle osnovne šole, odličnega pedagoga, teoretika, administratorja, ki je vsestransko delaven, takten, objektiven in strog učitelj. Učiteljstvo hoče, da mu šolski nadzornik imponira, da se v njegovi duhovni višini občuti mistika šolskega nadzorstva »kot oblasti«, ono hoče svojega svetovalca in učitelja, pa makar da je ta svetovalec tudi pogosto učiteljstvo opominjal in ukoril, ker veruje v njega in ker hoče in želi z njim delati in dati vse z njim vred v korist države in šoLe. Zato predvideva drugi del spomenice, izvršnega odbora tudi način, kako bi se došlo do dobrih šolskih nadzornikov. Razpis in izbira izmed najboljših učiteljev, pa tem priboriti stalnost in dati večjo nagrado, to je edini izhod za pravilno rešitev tega vprašanja. Žalostno bi bilo misliti, da bi v stanu 25.000 oseb ne bilo nekaj stotin sposobnih osebnosti za nadzornike. Dovesti učiteljem nadzornike iz druge skupine šolstva, ki ne poznajo osnovnega šolstva in osnovnošolskega pouka, ne poznajo narodovega življenja, ne poznajo administracije, ljudi, ki ne morejo biti učitelju učitelji, znači podvzeti drag eksperiment, ki je sedaj najmanj potreben. Naposled pripada tudi učitelju, ki je aktiven na svojih popriščih osnovnega šolstva, v teoriji in praksi, tudi neka kariera. Trudi se in hoče, da mu je dana možnost priti v prosvetni hierarhiji za stopnjo višje in se mu tega ne more osporiti ter se mu tega tudi ne sme okrniti, samo da pošteno razvija svoje sposobnosti v korist države in šole. Ker je častniku starešina častnik, poštarju poštar, železničarju železničar, želi tudi učiteljstvo, da vsakdo jasno razume njegovo željo — da naj bodo tudi učiteljem starešine učitelji. — V rokah državne uprave je, da take najde, saj jih je dovolj v učiteljskih vrstah in če se poišče take, bodo gotovo izpolnili vsa pričakovanja, ki se stavijo nanje. Tako Narodna prosveta, centralni organ Jugoslovensikega učiteljskega udruženja. V nadaljnjem prepuščamo besedo sreskim šolskim nadzornikom, da sami utemelje, ali so njih posli res tako brezpomembni in nepotrebni, da se jih lahko vsak čas brez škode za šolo in državo opusti. Gospodarska kriza in šolstvo Društvo »Šola in dom« nam pošilja naslednji članek. Potrebno je, da pogledamo, kako se je naše šolstvo razvijalo v zadnjem letu pod vplivom sedanje gospodarske krize. O tem nimamo podrobnih podatkov, vendar moremo na podlagi poedinih člankov in poročil podati približno sliko razvoja našega šolstva v preteklem letu, ki kaže, kako se je gospodarska kriza javila tudi v šolstvu in to na vseh stopnjah (kategorijah) od osnovne šole do vseučilišča. I. O šolski mladini. Prežalostno je poglavje o šolski mladini v industrijskih revirjih, kjer pohaja v šolo deca brezposelnih brez obleke, brez hrane, bolna, telesno izčrpana, da je vsaj nekaj ur na toplem v družbi mladine in kjer dobi morda košček kruha ali čašico mleka, ako je v kraju organizirana pomoč siromašnim. V takih krajih pride beda našega naraščaja bolj do izraza, ker je koncentrirana na enem mestu; toda nič manjša ni beda v nekaterih podeželskih občinah, gorskih, viničarskih, kjer ni nobenega zaslužka in ne dovolj plodne zemlje, ki bi preredila številne družine. Slabo oblečeni, premraženi brez vsakega zajtrka prihajajo otroci ure daleč v šolo. Kakšni so učni uspehi v takih razmerah, da ne govorimo o vzgojnih, je vsakemu jasno. Tudi na srednjih šolah je mnogo mladine, ki je hudo prizadeta radi sedanjih gospodarskih razmer. V kakšnih prilikah žive danes nekateri dijaki, je nekaj nepopisnega. Res, da ne prihajajo več s kmetov otroci siromašnih staršev, ker so izdatki za stanovanje in prehrano veliko previsoki da bi jih zmogel najbolje plačan delavec ali tudi trden kmet. Delavske in kmetske mladine študira vedno manj, vedno več pa je uradniških otrok in otrok delavcev, ki žive v mestu in posebno otrok premožnejših slojev iz večjih krajev in iz mest, Ikjer so srednje šole. Teh poslednjih je povprečno nad 50%. Tako je postala srednja šola bolj privilegij mestnega prebivalstva. Včasih so si siromašni dijaki pomagali z inštrukcijami, ali število tistih staršev, ki lahko plačajo inštrukcije je vedno manjše in ako že vzamemo inštruktorja, dobe lahko brezposelnega profesorja ali učitelja. Dijaki pa prezebajo v mrzlih nezakurjenih stanovanjih brez knjig in učnih pripomočkov. Posledica je, da se potem zbirajo pri tistih, kjer je zakurjeno in ne da bi študirali, zabi-jejo čas na kak drug način, ki morda ravno ni primeren za mladino. Dijaštvo naše univerze si pomaga na vse mogoče načine, da se pretolče skozi študijska leta brez knjig in učil. II. Šole. Poleg neprilik, ki jih ima mladina pri svojem študiju, so tudi gospodarske ovire, ki onemogočajo reden in dober pouk na vseh šolah. Proračuni osnovnih, kakor srednjih šol za kurjavo in razsvetljavo so tako nizki, da so vedne neprilike in skrbi, kako bo upravitelj oziroma ravnatelj pokril stroške. Priznati moramo, da je vzdrževanje osnovnih šol za nekatere občine pretežko breme in da ga nekatere z vsem razumevanjem nosijo in za svojo mladino vse žrtvujejo, medtem ko v drugih občinah ravno pri teh postavkah skoparijo. Še slabše kot s kurjavo in razsvetljavo je z učili. Za učila je v proračunih po par sto dinarjev, ravno tako za knjižnico, tako da iz teh postavk komaj naroče one liste in knjige, ki so od oblasti priporočene ali naročene. Naše srednje šole so dobile v zadnjih letih prav malo učil, še manj pa knjig, čeprav je tehnika izdelovanja učil silno napredovala in so se vse panoge znanosti jako razširile ter zahteva zakon o srednjih šolah od vsakega učitelja da redno sledi razvoju svoje stroke. Minili so časi, da si je lahko vsak učitelj ali profesor nabavil svojo knjižnico za lastno uporabo, ko komaj živi ob svoji plači. Šole ne izpopolnjujejo svojih knjižnic in profesorji jih nimajo; odkod naj se potem ti nadalje izobražujejo v svojih predmetih. Največje neprilike v razvoju našega šolstva povzroča vprašanje prostorov za osnovne in srednje šole. Število mladine se je ponekod celo podvojilo, v primeri s časom pred svetovno vojno, a prostori so ostali do malega isti. Med svetovno vojno niso zidali. Po vojni občine niso zidale, ker so čakale boljših časov, danes ne morejo, ker res nimajo denarja. Neprimerno je v higienskem kakor v vzgojnem oziru, da je v eni učni sobi 60 do 80 otrok, česar tudi zakon ne dopušča; celo na srednjih šolah je v nekaterih razredih črez 60 otrok. Jezikovni pouk, posebno pouk tujih jezikov, je pri takem številu otrok nemogoč, zato so tudi slabi uspehi. Na mnogih osnovnih šolah in na nekaterih srednjih šolah je pouk dopoldne in popoldne v enem in istem prostoru. Opoldanski odmor ne zadostuje za zračenje, posebno pozimi ne, ko je treba prostore kuriti. V prenapolnjenih, premalo zračenih prostorih sedi mladina dopoldne in popoldne po pet ur, kar je proti vsem zdravstvenim načelom. III. Učitelji — profesorji. O učiteljih in profesorjih moramo tukaj povedati, da vrše po veliki večini svojo nalogo z občudovanja vredno požrtvovalnostjo, ali ni uspehov, ker so razmere močnejše kot njih volja in delo. Učitelji osnovnih šol z malo plačo v dostikrat slabih neprimernih stanovanjih, nimajo sredstev za lastno nadaljnjo izobrazbo; zaposleni v šoli in izven nje ne zmorejo vsega, kar se zahteva od njih. Ali je polovi-čar pri šolskem ali pa izvenšolskem delu, ker le redki so tisti, ki imajo dovolj telesnih in duševnih sil, da lahko vršijo v polni meri delo v šoli in se poleg tega udejstvujejo pri izvenšolskem delu. Posebno delo v prenapolnjenih razredih je tako r^aporno, da izčrpa tudi naj-krepkejšega moža. Pri vsem trudu in delu ni pravih uspehov. Kriza bo morda trajala samo par let, njene posledice pa bo nosil učitelj vse življenje. Še pogubneje vpliva to na mladino. Ker se ne nauči v prvih letih učenja na red in delo, ostane nemarna in površna, izgubi veselje do šole in do učenja. Starši vidijo, da ni pravih uspehov in ne pošiljajo otrok redno v šolo. To so vse posledice sedanjih razmer. Kakor pritiska sedanja kriza učitelja osnovnih šol, tako tišči tudi na učitelje meščanskih in profesorje srednjih šol. Radi nizkih plač nimajo sredstev za nadaljnjo izobrazbo. Iščejo postranske zaslužke, ali z dopisovanjem v liste, ali z inštrukcijami, tako da ne utegnejo izpopolnjevati se, posebno ker so preobremenjeni s poukom v prenapolnjenih razredih. Šolsko delo samo in še poprave šol. nalog jim vzamejo toliko sil in časa, da komaj vrše redno delo za šolo. V tej preobremenjenosti z delom in skrbmi za obstanek se hitro izčrpajo telesno in duševno. Da bi si v počitnicah privoščili kak počitek v letovišču ali celo mogli v tujino, da se izpopolnijo v svoji stroki, o tem ni govora. Tudi to je faktor, ki vpliva na uspehe v šoli. IV. Šolska uprava (zakonodaja). Razvoj šolstva je odvisen od gospodarskih in kulturnih prilik v narodu. Državna uprava je stremela za tem, da šolstvo prilagodi našim potrebam in gospodarskim možnostim. Zakon o narodnih šolah je liberalen, toda ni sredstev, da bi se povsod uveljavil. Vsak narod gradi svoje šolstvo po svojih kulturnih in gospodarskih potrebah. Ker se niso otvorile strokovne šole namesto odpravljenih srednjih šol, so se morale ponovno otvoriti srednje šole, ki jih narod zahteva. S šolninami se ni omejil naval na srednje, srednje strokovne šole in na univerze, temveč je bil vpis na srednjih šolah še večji, le da so siromašni sloji čutili to breme toliko bolj kot premožnejši. V. Zaključek. Iz vsega bi posneli naslednje: Narod se zaveda, kakega pomena je vzgoja mladine za bodočnost, zato je pripravljen za svoj naraščaj doprinesti tudi najtežje žrtve, kar so pokazali starši v krajih, kjer so jim grozile redukcije srednjih šol. To je povsem razumljivo. Kriza je prehoden pojav, naša mladina bo ostala in preživela krizo, zato ne sme v svojem duhovnem in telesnem razvoju trpeti škode zaradi začasnih gospodarskih neprilik. To moramo povedati ravno sedaj, ko se pripravlja finančni zakon za prihodnje proračunsko leto. Predvsem je treba poudariti, da v dravski banovini ni mogoče reducirati niti ene srednie ali meščanske šole, ako se v istem kraju ne otvori enakopravna strokovna šola, iker vsaka šola se je otvorila radi gospodarskih in kulturnih potreb dotičnega kraja, ki so dandanes večje, kot kdaj prej. Nadalje je nujno potrebno, da se čimprej namesti zadostno število učiteljev na osnovnih in meščanskih šolah ter profesorjev na srednjih šolah, ker sedanje pomanjkanje učnih oseb povzroča silno škodo pri vzgoji naše mladine. Pripraviti bo treba pogoje za zgradbo novih šol ter preskrbeti sredstva za vzdrževanje šol, ker občine, ki so jim odvzete ali znižane trošarine, ne morejo zadostiti svojim obveznostim do šole. Ker pa država ne zmore vsega, je potrebno, da sodelujejo pri reševanju krize v šolstvu vsi, katerim je blaginja naše mladine pri srcu, t. j. posebno starši, ki naj po svojih zastopnikih v prizadetih korporacijah nastopajo za njeno korist. SploSne vesti — Zopet nov učiteljski dom. Komaj dva meseca sta minila, odkar je bil otvorjen učiteljski dom v Mariboru in že mu sledi nov učiteljski dom v Nišu. V nedeljo, 15. januarja je bil otvorjen na zelo slavnosten način dom Jugoslovenskega. učiteljskega udru-ženja, sekcije za moravsko banovino. Otvoritvi je prisostvovalo zelo veliko število uči-teljstva moravske banovine. Bil je tamkaj tudi ipredsednik Udruž-enja tov. Damnjan Rašič in zastopniki raznih oblasti in korpo-racij. Predsednik sekcije za moravsko banovino tov. Svetolik Jankovič je omenjal v svojem otvoritvenem govoru, da je začelo zbirati sredstva za dom niško učiteljsko društvo leta 1922. Že 1. 1923. je podarila niška občina stavbni prostor in danes po desetih letih stoji na tem prostoru lep dom, ki bo poznim rodovom pričal o agilnosti in požrtvovalnosti tamkajšnjega učiteljstva. — Za dom je prispevalo sresko društvo 367.948 Din a vse učiteljstvo moravske banovine 161.337 Din. Poleg tega je najela sekcija še kredit v znesku 200.000 Din pri Hipotekami baniki in s tem denarjem je sezidala in opremila ta novi učiteljski dom, ki bo v bodoče središče vsega stanovskega, kulturnega in prosvetnega delovanja vsega učiteljstva moravske banovine. — Prečitajte prilogo »Članstvu JUU« in uvažujte jo! Ne odlašajte, temveč izpolnite čim prej spodnjo prijavnico! Morje je zdravje in edino v tem je mogoče naše nadaljnje delo med narodom. Pokažite, da hočete koristiti tudi samemu sebi in svoji družini! Čim več nas bo, tem lepši bo dom in prej bo pod streho. Ne omahujte, temveč s pogumom na delo za Učiteljski dom v Omišlju! — Učni načrt iz veronauka, ki je predpisan za vse priznane veroizpovedi za prve štiri razrede srednjih šol, velja začasno, po odredbi ministrstva prosvete, tudi za vse štiri razrede višjih narodnih šol. Kak6 se narod naš odeva, Ljubljana danes razodeva. Kaj pije pa in rad uživa, nazorno »Daj-Dam« nam razkriva. — Zemljevid: Kamniške planine, Ljubljansko polje, Gorenjska ravnina, zelo pregleden, izvrstno učilo za domoznanski pouk, priporočen od šolskih oblasti, ima v zalogi Učiteljski dom v Ljubljani. Pri večjem naročilu cena 4 Din. — Šolske kuhinje, ki se ustanavljajo po društvu Rdečega križa, posebno v siromašnih in pasivnih krajih, so po odredbi ministrstva za notranje posle dolžne podpirati področne upravne občine, krajevni šolski odbori in šolska upraviteljstva. Priporočamo vsem upravi-teljstvom, kakor vsem učiteljem, da po možnosti podpirajo ustanavljanje šolskih kuhinj posebno tam, kjer uvidijo to zaradi nastalih razmer za nujno in potrebno. — Odbor občestva učiteljev kmetsko - nadaljevalnih šol je imel svojo sejo 15. jan. v Celju v mestni šoli. Seje so se udeležili g. svetnik Jože Krošl ter tovariši Gosak,, Inkret, Titan, Dolgan, Wenigerholz, Dobršelk. Obravnavalo se je o splošnem položaju kmetsko-nadaljevalnih šol. o učilih, knjigah ter o mladinskih krožkih. Lansko leto je bila posvečena ena številka »Prosvete« le pomenu in delovanju kmetsko-nadaljevalnih šol, v kratkem pa izide zopet številka, ki bo vsebovala članke o kmetijstvu. Kmetijska družba ima v zalogi 10 slik iz kmetijstva 'n stanejo vse skupaj 100 Din; slike so prav dobro učilo. Pri kmetijskem oddelku banske uprave se dobijo tiskovine o stanju kmetijskih gospodarstev in so prav potrebne kmetskim fan- tom, ki naj ugotovijo, koliko zemlje imajo in koliko jim je obrodila; tiskovine se dobijo brezplačno in ne bi koristile le fantom, ampak tudi učencem višje narodne šole; Učno snov za kmetsko nadaljevalne šole bo banska uprava kmalu izdala. Dobri načrti za hleve so v knjigi Naše plan-šarstvo, ki jo je sp sal Spiller-Muys; dobi se knjiga brezplačno od banske uprave. Občestvo bo začelo izdajati knjižice za kmetsike fante, ki bodo po 2 Din ali pa še cenejše, če bo dovolj odjemalcev. Najprej bosta izšli knjižici o gnojenju ter o naglavnih napakah naše živinoreje, ki ju bosta v kratkem dovršila strokovnjaka inž. Lah ter inž. Wenko; te knjižice bodo obravnavale le aktualne stvari in bodo koristile ne le fantom kmetsko-nadaljevalnih šol, ampak tudi vsem kmetovalcem in še celo učencem višje narodne šole po vaseh; stroške bosta v začetku krila banska uprava in občestvo, potem pa dohodki od prodaje. Na koncu leta se prirejajo razstave in sklepne slavnosti; marsikdo ne ve, kako bi sestavil dnevni red; zato naj pošljejo voditelji svoje običajne programe tovarišu Do-bršku, upravitelju v Prevaljah, ki bo zbral najboljše ter s svojimi pripombami objavil v »Prosveti«. Kmetsko-nadaljevalne šole so podrejene le kmetijskemu oddelku banske uprave in niso prav nič odvisne od šolske oblasti. Za otvoritev kmetsko-nadaljevalne šole mora biti najmanj 20 fantov; šola ne more imeti več kot 2 letnika. Ta ustanova naj bo v najožjem stiku z ljudstvom in z ljudskim'; zastopniki, s kmetovalci, z županom, občinskim odborom in društvi; privabijo naj se k predavanjem poleg fantov tudi drugi. Banska uprava nima dovolj denarja na razpolago, zato ne more šol tako podpirati, kot bi rada; ustanovitev dovoljuje v obmejnih krajih in tam, kjer se šola še ni vršila; kdor prekine šolo, naj javi. Tudi v poletnem času naj se zberejo fantje in naj se z njinrn napravijo demonstracije; demonstracije se plačajo. Nekateri povabijo fante in može k radio predavanjem o kmetijstvu, neprijetna stvar pa je to, ker se zgodi, da ravno takrat aparat ne deluje. Gospod svetnik Krošl poroča, da se je sicer položaj spremenil, vendar naj ostane kmetsko-nadaljevalna šola po bistvu, duhu in namenu ista kot je bila; kmetska volja in kmetska miselnost naj vodita vse delo, ki naj se le razširi in poglobi in postane čim cenejše. Velike važnosti bi bili mladinski krožki, kot jih imajo na Poljskem; v krožkih bi se shajali fantje, ki so dovršili kmetsko-nadaljevalno šolo; tako bi imeli še potem stike s fanti in bi jih vzgajali v poštenem kmetskem duhu; o programu in obliki mladinskih krožkov naj se razmišlja in svoje misli čim preje objavi v »Prosveti«. Sreski kmetijski referenti in učitelji naj bi delali vzajemno in naj bi imeli medsebojpe osebne stike. Banska uprava naj bi prirejala za učitelje pet- ali šestdnevne kmetijske tečaje. Sestanek delovnega občestva se bo vr-š.1 4. marca. Ker ni sredstev za kritje voznih in prehranjevalnih stroškov, bo udeležba prostovoljna; na sestanku bo poročal g. svetnik Krošl o kmetsko - nadaljevalnih šolah, sledilo bo kmetsko strokovno predavanje, potem pa predavanje o duševnem oblikovanju kmetske mladine, prišla bodo na vrsto tudi razna druga vprašanja. Do sedaj se še ni posrečilo, da bi dosegli četrtinsko železniško vožnjo za fante kmetsko-nadaljevalnih šol. U u. KlU y- U 11. Ju. - * f" » e LJUBLJANA Za gotovino: MARIBOR Gledališka 4 Šelenburgova 4 Slovenska 18 „Smuk!"... Naš EO je priredil za učitelje v času božičnih počitnic — smučarski tečaj v Mojstrani. S tem dejstvom je bila učiteljstvu dana prilika, da se izvežba v enem najlepših zimskih športov. Smučanje ni luksuzna potrata časa. To nam rade volje potrdijo očanci iz zakotnih hribovskih vasi, ki so se pripeljali na primitivnih deskah lastnega izdelka k maši in so dovolili tudi svoji deci, da je zdr-čala po smučkah v šolo. Vsem slojem naše javnosti je znan važen pomen smučarstva in menda ga ni športa, ki bi imel pripadnike tako različnih stanov kot ravno smučanje. In če zna in smuča tudi učitelj kot vzgojitelj duševnega in telesnega zdravja narodovega — menda res ne bo odveč. Škoda le, da je šlo že toliko lepih belih zim — mimo nas. 2. januar 1933., datum, določen kot začetek smučarskega tečaja za učitelje in učiteljice pod okriljem E. O. — Mokra megla se ti zajeda v telo, umazani ostanki borega snega se izcejajo v pocestno žlavso — in spravljajo v obup — športnike. Mladi in stari se zbirajo pred Gorcem in čitajo vremenska poročila. Upajo in dvomijo — dvomijo in upajo. Enako se godi prijavljertkam in pri-javljencem za EO — smučarski tečaj, ki so se zbrali v sejni sobi na JUU na posvet. — Kujajo se — a ne vsi. — Prehudo bi bilo ostati doma — po tolikih pripravah. Pomislite le, koliko tekanja je bilo treba: za dres, zaradi smuči — podplatenje gojzarjev — in še toliko drugega. Pa je odločil predsednik g. Jože: Na korajžo! Ob 12. uri na svidenje na kolodvoru pri »gorenjcu«. — Res niso bili vsi — a bili smo le, ki smo verovali v sneg, ne da bi ga videli. Blagor nam! Vsa blatna je ostala Ljubljana za nami. Sedeli smo v smmmmmmmmBmmmammmmmmmmmmmm rezerviranem vozu za 35 ljudi! Svetli in novi — od smučk do volnenih rokavic in nogavic — kot se pač perfektnim začetnikom smučarstva spodobi. Okrog srca pa je bilo vendarle malo tesno. Drugi dan v novem letu pa ti z vlakom bežečemu plešejo sredi preperele snežne odeje — črni grobki... Ob parobkih pa bi hotele trobentice že trobiti budnico... Kam bi s takim, na glavo prevrnjenim letom! — »Gorenjec« piha in sope, ko sprejema nove — »začetnike« — pogum raste. — Ljubljana in vse megleno življenje v njej in okoli nje — vse se je umaknilo v ozadje. — Nič več črnih krtin. Propisno zimsko bela se odpira Gorenjska pokrajina. V pristnem božičnem mrazu drhte skalnati čuvarji. Kot prekrasna zimska slika iz pravljice beži pred nami pokrajina — se nam odmika, da nas zopet zajame. Sneg, gore, ki se sonce lovi na njih — zeleni- iglavci, odeti v prelesten nakit božičnega ivja .. . Čarobna pravljica, ki sili pozabiti na vso puščobo prevrnjene vsakdanjosti. Radovljica. G. nadzornik Schiffrer, trener in tovariš France in starešina tečajnikov »začetnikov«, tov. Polde vstopijo. Vedno izrazitejša je zima — vedno veselejše srce. V pesmi se je izdajalo zadovoljstvo uniformiranih »pobčev« obojega spola. — Mojstrana. Pobči pobirajo »dilce« iz voza. Spretno ali ne — saj imajo trenerja in starešino s seboj, nihče jim pod talko mogočnim pokroviteljstvom ne more nič — in tudi Minca — Gorenjska »rojžca« jih že pozdravlja. Voznik pobira prtljago. — Hotel Triglav. Prostrani dom Mince Rabičeve — ljube koleginje. — Še marsikaj lepega bi človek o njem povedal — pa — želodci godrnjajo... No pa brez skrbi. Rabičeva mamica j a utešila želodce drugačnih ljudi celo želodce kronanih glav, upajmo, da bo tudi naše. Starešina Polde določa hišni red. Benjaminka Anica bo dežur- Važno opozorilo. Vsem interesentom javljamo, da imamo na razpolago še nekaj izvodov knjige: Anton Wolf, poštni tajnik v p. »Pravilniki in navodila za izvrševanje poštne službe« za ceno 120 Din. Knjiga ima 766 strani in se naroča v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6 ali v Mariboru, Tyrševa 44. — Sestanek pedag. krožka se vrši v soboto 21. t. m. ob 16. uri v mestni šoli v Celju. Obravnava: 1. Prehod iz tiskanja v pisanje (papir, svinčnik). 2. Letošnji program. — Tajnik. • — Na ponudbo so sledeči vezani letniki »Popotnika« v odkup po dogovorjeni ceni in sicer iz let: 1902, 1903, 1904, 1907, 1918; 1919 1920; 1921; 1922; 1923; 1924, 1925, 1926, 1927. — Vsi navedeni letniki so vezani v močno, trpežno vezavo in so dobro ohranjeni. — Dalje so na prodaj 4 nevezani letniki izza š. let: 1927./28., 1928./29., 1929./30. in 1930./31. v zvezkih. Dobe se tudi popolni letniki »Učiteljskega tovariša« sledečih let: 1926, 1927, 1928, 1929, 1930, 1931, 1932. Interesentom daje pojasnila uredništvo »Učiteljskega tovariša«. ŠOLSKA OBVEZNOST V RAZNIH DRŽAVAH. Iz »Bulletina« mednarodnega pedagoškega zavoda v Ženevi. Država: Čas obiskovanja od do Albanija ...... 6 12 leta Anglija....... 5 14 Argentina...... 6 14 Belgija....... 6 14 i 14 7 14 Češkoslovaška .... 6 14 7 18 6 14 Estonska ...... 8 16 Finska....... 7 15 Francija ...... 6 13 Grčija....... 6 12 Haiti ....... 6 14 Holandska ..... 6 13 7 14 6 11 6 14 6 12 6 14 Jugoslavija ..... 7 15 ozir. . . . 6 14 6 14 Lichtensteinska . . . 6 14 Litva ....... 7 12 Luksenburg ..... 7 14 Madžarska ..... 6 15 6 14 Nemčija ...... 6 18* ! Norveška...... 7 14 Nova Zelandija .... 7 14 Palestina nima šolske ob- veznosti. 7 14 7 14 Portugalska..... 7 11 Rumunija...... 5 14 Saarska ...... 6 14 5 14 S. S. S. R. . 8 15 Španija....... 6 14 Švicarska...... 6 14 Tunis nima šolske obvez- nosti. 7 12 Unija Južne Afrike . . 7 16 Uruguay ...... 6 14 U. S. A........ 7 16 M *! Z nadaljevalnimi tečaji. ni, dobi pa še pomagača. Mazala bosta vsak dan smuči in gojzarice. Klical jih bo pa na delo »kembelj«. In ugasnile so luči — hotel Triglav in vsa Mojstrana se je skrila v Okrilje pokojne planinske noči. Le kot nadaljevanje pravljice v kačo zakleti princezi — se je iz tišine začul žvenket ključka, ki ga nosi kača okrog vratu, in se plazi — po pečinah Srednjega vrha. Smuk! Pika-pika! Smuk! Joj! Av!... No, to je bil le intermezzo v prvi noči ne-vzpokojnih smučarjev izpod prapora EO. — Pa že so zasijale jutranje zarje in »kembelj« je padel, dežurni se je prebudil — zadnji... Prelestno zimsko jutro v Mojstrani nas vabi v ognjeni krst. Nepozabno jutro, krasen dan. Zaprli smo ga v srce med — tajne. Sicer je vseeno — ena pika več ali manj — vendar tajno naj ostane »to število, čeprav je le iz pik rastel pogum, volja — veselje in moč. Nategnili so se razrahljani živci. Pika. — Črta. Plug, plužne zavore. — Starešina Polde zna še kaj več. Preko gladkih strmin drči izmenoma po eni nogi. Mlačica je komplicirana pokrajina. Na koncu izglajenih klanč-kov je tesno med dvema gričkoma mala jamica. Kot jaslice smo rekli — in se je izogibali. Zgodilo pa se je — da so na smučkah prihiteli pastirčki in občudovali... za pik! starešina Polde je svetoval, naj skrijemo mili obraz v jaslicah med svoje tajne. Boža objema borovce in išče bližnjic skozi kozolce in luknje v plotu — čez drn in strn ... Menda sta z Jožetom tekmovala za prvenstvo. Prišli so tudi Trije kralji oznanjat veselo novico — oglasila se je botra iz Idrije in nam dala šnofovca, pa cesarica Liza s krono — in »pejleznom«. In še marsikaj! Preživeli smo lepe in koristne božične počitnice v lepi naravi, ki črta vse spore in — List »Gruda« je glasilo »Zveze kme) skih fantov in deklet« ne pa glasilo »Drv štva kmetskih fantov in deklet«, kakor j bilo pomotoma omenjeno v članku »Nakolj ko odgovora«, Iki je bil objavljen v zadnj številki »Učiteljeskega tovariša«. »ČEKI«. V 19. Številki lanskega »Tovariša« v pod listku sem uzrl gorenji naslov brez navednic Dopisnik tega podlistka in večina prebivalstv v dravski banovini rabi za označbo tiskovini s katero vplačujemo svojim upnikom dolžn zneske potom poštne hranilnice — čekovneg računa — izraz »ček«. Ta tiskovina je krščen v slovenščini na ime položnica, potom kater položimo pri poštni hranilnici, oziroma pi njenih podružnicah, vseh poštah v naši držav kakršenkoli denaren znesek na čekovni račun kojega imetnik je naš upnik ali pa v izjemni] slučajih tudi dolžnik. Ker je v učnem načrtu za višje narodni šole tudi omenjena poštna hranilnica, oziroms njene tiskovine, nam bo treba te tiskovini pravilno imenovaiti. Z izpopolnjeno tiskovino poštne hranilni ce-čekovnega računa lahko poravnavam svoj« dolgove, davek itd. — to je položnica. Z izpolnjenim čekom (tiskovino) pa lahke dvignem sam ali kdo drugi po mojem naro čilu denaren znesek pri poštni hranilnici is svojega čekovnega računa. S čekovno nakaznico pa lahko nakažerc iz svoje imovine čekovnega računa pri poštn: hranilnici sam sebi ali tretji osebi poljuber denaren znesek. S čeki tudi posluje denaren zavod (ban ka), kadar mu zmanjka pri izplačilih gotovina Z izpolnjenim čekom dvigne po tretji osebi na čeku označen znesek iz svoje imovine pri drugem denarnem zavodu v korist te osebe, V vsaki denarni krizi ležijo posebno čeki (tiskovine) denarnih zavodov na zaprašenih policah, pač pa zelo krožijo v prometu položnice čekovnih računov pri poštni hranilnici. Torej, zemljan ne brani se čeka, ako si uverjen, da je pravilen in da se ti bo zanj izplačalo na njem označen denaren znesek. Pač pa se otepaj vsiljenih in lahkomiselno sprejetih položnic, ker si z vsako položnico obremenjuješ svoj običajno prazen žep. A. Metlika. Osebne zadeve —i Sprememba pri ministrstvu prosvete. Dosedanji pomočnik prosvetnega ministra Dragoljub Dordevič je razrešen te dolžnosti. Na njegovo mesto je prišel Anton Mostahi-nič, ki je bil že svoječasno pomočnik prosvetnega ministra. —i S kraljevim ukazom so na predlog prosvetnega ministra napredovali v višjo skupino: Urša Nabergoj, učiteljica v Dravogradu, Josip Birsa, učitelj v Ponovičah, Matilda Aničič, učiteljica v Polšniku. Stanko Lavrič, učitelj na Pohorju, Marija Pavčec, učiteljica v Dolenjskih Toplicah in Leopold Kopač, šol. upravitelj v Slovenjgradcu. —i Prevedeni v IX. uradniško skupino so učitelji-ce: Benkovič Elizabeta iz Veržeja; Zupančič Natalija iz Tomišlja; Narobe Pavla iz Braslovč; Kalan Veronika iz Hrastnika; Punčuh Julija iz Nove vasi; Bezeljak Vida iz Trbovelj; Šercelj Ana iz Sel; Kenda Olga iz Bizelskega; v X. uradniško skupino: Lun-der Vera, uč. ž. r. del v Trbovljah. —i Napredovali so učitelji-ce v VIII. skupino: Arzenšek Adolf iz Ajdovca; Vidic Franjo iz Šmartnega; Butara Melita iz Podzemlja; Kramar Marija iz Slovenjgradca; Ko-dela Ana iz Teharjev. spleta prisrčne vezi med onimi, ki se zatečejo k njej po uteho. Vsem »pobčem«: Smuk! Smuk! in na-svidenje! Despina. Delovanje učiteljstva na glasbenem polju Odbor Učiteljskega pevskega zbora si je stavil nalogo, zbrati podatke o delovanju učiteljstva na glasbenem polju. V ta namen je bila priobčena v našem listu prošnja, naj pošlje učiteljstvo podatke o delovanju na tem polju. Prva poročila so že dospela. Pri-občevali jih bomo pod tem naslovom po vrstnem redu. Na Vrhniki je bil v šol. letu 1932./33. osnovan mladinski pevski zbor, ki je sestavljen iz 65 učencev in učenk osnovne šole. —• Nastopal je pod mojim vodstvom na raznih šolskih proslavah in pri šolski akademiji. Vodim tudi ženski zbor (20 pevk), ki je bil ustanovljen kot pevski odsek Sokola. Nastopil je prvič pri sokolski akademiji. — Marija Arrigler. Na Vašo prošnjo v »Učit. tov.« z dne 22. dec. 1932. pošiljam sledeče podatke o pevskem zboru, ki ga vodim: Ime in sedež: Šolski mladinski pevski zbor v Sv. Juriju ob j. ž. Zbor, ki šteje 100 učencev, vodim drugo leto. Udejstvuje se pri vseh šolarskih mašah in pri vseh šolskih proslavah. Samostojnega koncerta zbor do sedaj ni priredil, pač pa ga namerava prirediti v tem šolskem letu. Če bo le mogoče, bo nastopil tudi v kakem bližnjem kraju. Otroci kažejo za zborovsko petje veliko zanimanje in veselje. Želeti bi bilo, da bi se ustanovili na vseh šolah slični mladinski pevski zbori. — Ivan Muršec. Uflteliskl pravnik —§ Odmera pokojnine in naknadna sprememba pokojninske podlage. Neki državni uslužbenec (služitelj) je zaprosil nadrejeno ministrstvo za naknadno priznanje vojaške službe n s tem zvezano vnovično prevedbo in ureditev stopenj osnovne plače, vse to še za veljavnosti prejšnjega uradniškega zakona. Še pred 1. aprilom 1931 i je prosilec v aktivni službi umrl. Kmalu po njegovi smrti, toda že po uveljavljenju novega uradniškega zakona, je državni svet razsodil v njegov prilog, da se mu vojaška i služba mora priznati za napredovanje in za pokojnino. Nato je pristojno ministrstvo prosilčevi vdovi, ki je že prejemala poikoj-, nino po možu, na njeno prošnjo vnovič odmerilo družinsko pokojnino in pri tem vpo-števalo tudi pokojnikova vojaška leta, glede katerih je državni svet razsodil, da se mu morajo vračunati za pokojnino. V ta namen ; je ministrstvo vzelo za podlago pokojnini osnovno plačo višje stopnje, ki bi bila pokojnemu pripadala. Proti ti ministrski odločbi o vnovični odmeri pokojnine je vložila glavna kontrola tožbo na državni svet. Ta je z razsodbo od 28. 10. 1932., št. 18.591 razsodil, da izpodbi-jana odločba ni utemeljena v zakonu in da jo je treba razveljaviti. To razsodbo je državni svet takole utemeljil: »Prizadeti se v izvrševanju razsodbe sveta od 14. septembra 1931., štev. 28.775. 1 priznavajo 4 leta, 9 mesecev in 4 dni, katere je njen pokojni soprog N. prebil v vojaški službi med vojno in 2 leti, 9 mesecev in 4 : dni, katere je prebil, ko je služil v kadru v 1 bivši avstro-ogrski vojski, ter se ji na podla-1 gi te dobe jemlje kot podlaga za izračunavanje družinske pokojnine plača 10. stopnje osnovne plače. Po čl. 138. v zvezi s čl. 140. uradniškega zakona iz leta 1923. je podlaga za izračunavanje osebne in dosledno temu tudi družinske pokojnine, uslužbenčeva osnovna in po-ložajna plača in redna stanarina, katero je imel na dan upokojitve. Ker pokojni N. N. na dan upokojitve ni užival 10. stopnje osnovne plače, niti mu ni bila odmerjena vse do njegove smrti, temveč je imel 9. stopnjo, in ker v zakonu ni možnosti, da se pri določitvi družinske pokojnine hkrati uredi na podlagi naknadno priznanih vojaših let vprašanje višje stopnje osnovne plače in se ista vzame za pokojninsko podlago, temveč služi ta čas v konkretnem primeru samo za pokojninski odstotek: je izpodbijana odločba nasprotna zakonu, ker je bila prizadeti odrejena družinska pokojnina na podlagi 10. stopnje osnovne plače.« Kako naj se pa ti vdovi popravi gmotna škoda, katero trpi. ker prejema prenizko pokojnino po možu, ki bi bil moral že ob prevedbi po uradn. zakonu iz leta 1923. dobiti višjo stopnjo osnovne plače, pa mu je ministrstvo vse do njegove smrti ni priznalo, še zmerom ni jasno. Treba bi bilo, da se umrlemu služitelju s posebno upravno odločbo najprej prizna 10. stopnja, nato pa na ti podlagi vnovič odmeri družinska pokojnina. »Naš Glas« NA DELO ZA NAŠE DOMOVE! VSA NAROČILA POTOM UGP. —§ Uradniške zadruge in taksna prostost. Finančno ministrstvo je odredilo, da zadrugam drž. uslužbencev za nabavo potrebščin za pobotnice o zneskih, katere prejemajo od državnih oblastev v poravnavo dolgov svojih članov od odtegnjenih prejemkov, oz. pokojnin le-teh, ni treba plačevati takse po tar. post. 33 taksnega zakona. Ruža-Lucija Petelinova: In je bil teater... Teater, veste, oni pristni, topli, živi, kjer vse mrgoli v barvah in luči, in kjer pridejo vsa srečna in nesrečna, dobra in zla bitja tega pestrega sveta do svoje veljave, in kjer se sme človek v maski sveta svetu s smehom in jokom izpovedati; se sme! O, slast svobode! In bistri pastirček okusi med kraljevskega sijaja in pelin njegove skrbi in ljubka sirota je v lahni tenčici zdaj vila iz bajke.^ angel, prelepa nevesta ... Blagoslovljena luč, ki daješ vsem pravico! »Otroci, naučimo se igro!« »Naučimo se!« »— Jurček — se ji pravi.« »Jurček!! Mihi! Jurček!!« »Malo neumen je tisti Jurček.« »O, neumen je malo! Igrajmo Jurčka!« »Pa je zelo, zelo dobrega srca!« »Ah, igrajmo Jurčka!« in začeli smo z vajami. Pa tudi \aje so teater zase — vesel in žalosten; treba je plezati strmo, strmo, treba je plavati in voda je globoka, treba se je smejati in v očeh je solza, grenka solza spoznanja, da je kljub vsemu tudi teater presneta stvar in da čisto zastonj nikamor ne pridemo — ne, ne! — čisto zastonj ne pridemo tako daleč, da nam strici in tete ploskajo. A pogum in volja — to dvoje je vredno cekinov. »Jurčka« je pač treba igrati. »Otroci, zakaj?« »Zato, ker pravijo tete in strici, da smo smrkavci, mi pa hočemo pokazati, da znamo !« In »sedmi dan« je zašumelo v dvorani. Naša gospodarska organizacija OBČNI ZBOR ZADRUGE »DOM UČITELJIC« Dne 29. dec. 1932. se je vršil občni zbor zadruge »Dom učiteljic«. Načelnica zadruge tov. Vodetova je na kratko očrtala delovanje zadruge od njene ustanovitve. Primerjala je interes učiteljic, ki so ga kazale do bivšega društva učiteljic z onim, k; ga kažejo napram zadrugi in prišla do zaključka, da ima za učiteljice mnogo več smisla zajednica v obliki društva kakor v obliki zadruge, o čemer se izjavljajo tudi ostale učiteljice. To potrjuje tudi padec članstva pri zadrugi, dasi je bil pristop bivšim članicam društva omogočen pod izredno ugodnimi pogoji. Zadruga ima namen, postavit: dom, ki bi učiteljicam nudil mesečne sobe (stanovanja), ali pa sobe v dosmrtno uporabo. Zelja po taki ureditvi se je zlasti zadnja leta pogosto čula od strani učiteljic. Zato je načel-stvo zadruge stof.lo takoj po ustanovitvi potrebne korake za nabavo stavbnega sveta po primerni ceni. Obrnilo se je v to svrho na načelnike posameznih občinskih odsekov, ki so v besedah kazali precejšnje razumevanje ter obljubovali ugodno rešitev prošnje — a ostalo je pač samo pri obljubah. Za enkrat bo treba pač počakati ugodnejš/h časov. — Razveseljiva postojanka v 'našem delu je zavetišče, katerega vodi pod okriljem zadruge požrtvovalna tovarišica Mehletova, ki je dala na razpolago prostore svoje hiše in žrtvuje čas in svoje moči. Zavetišče obiskuje letos 60 gojenk, večinoma iz meščanske šole. Iz tajniškega poročila je razvidno sledeče: Število članstva je 180 (društvo je imelo 600 članic). Seje načelstva in nadzorstva so se vršile skoro vsak mesec, na željo članstva so jim večkrat sledila predavanja s prostovoljnimi prispevki v korist doma. Vsebina predavanj je bila pedagoškega značaja ali o ženskem vprašanju. Zadruga je pristopila k Zvezi slov. zadrug ter sta se 2 članici načelstva udeležili zvezinega občnega zbora. Istotako je zadruga pristopila k Učiteljskemu gospodarskemu svetu, ki ima namen združiti vse učiteljske gospodarske ustanove v svrho boljšega razmaha teh ustanov samih ter oja-čenja učiteljske gospodarske moči. V ta namen je treba predvsem koncentrirati kapital posameznih ustanov, a tudi posameznikov v učiteljskem denarnem zavodu — Hranilnici in posojilnici učiteljskega konvilkta. Učiteljski gospodarski svet je apeliral med drugimi tudi na našo zadrugo v tem smislu. Ker tozadevna odločitev nalaga znatno odgovornost, je načelstvo sklenilo, da prepusti končno besedo občnemu zboru. O tem predlogu je sledila po tajniškem poročilu debata, na podlagi katere je bil sprejet sklep, da se načelno pristane na vlogo denarja v Hranilnico učit. ikorivikta, kamor se za enkrat faktično vloži samo del zadružnega kapitala iz Mestne hranilnice, kjer se pusti ostala vsota. Tov. Levčeva je podala izčrpno blagajniško poročilo, kateremu je sledilo poročilo nadzorstvenega odbora tov. Gregoričcve. V načelstvo kakor tudi v nadzorstvo so bile izvoljene dosedanje članice. Nato je sledil razgovor, ki je pokazal, kako potrebni so skupni sestanki, kjer se učiteljice razgovore o svojih specialnih skupnih težnjah. Med drugim se je posebno živo poudarjala potreba o podpornem fondu, ki je ena prvih potreb vsake organizacije zlasti v časih, kakršni so danes, ko je večkrat gmotna pomoč najnujnejša, kar se more nuditi tovarišu v stiski. —g,Članom Učit. samopomoči. Pred božičnimi prazniki Vam je poslala zadružna Še skriva zastora čudo tam zadaj, še se drobni obrazki s šminko in krepom izpre-minjajo v lepe in grde, v dobre in zle in mali Branko, ki še ne hodi v šolo — pa vam je mož — si natika kozlička. O teater, da se garderoba trese od smeha. Zvonec. Zastor se dvigne. In na odru so lačni — pa bi se kmalu lahko najedli, toda zaradi Jurčka pride vse drugače. »Ko je Bog pamet delil, se nemara ni oglasil,« pravi mati Meta. suha in visoka v dolgi obleki. Strici in tete se že smehljajo. Toda pridejo še muzikanti — dečki od vrabca, posebno oni-le gospod Trobenta — buča s starim cilindrom — se kreta in govori, kakor da je ušel pravim komedijantom. Stojim nekje v temi zadaj za strici in tetami in čujem: »Pa kaj pravite, sosed, da se da vse to otrokom v glavo vbiti?« »E, presneto, da ti delajo boljše kakor stari.« »Ti, glej, glej, kakor zares, prav nič se ne dajo motit!« »O ti škarjoti!« Pa pride kozliček — in zdaj, kakor da ni več resnih stricev in ponosnih tet tu v dvorani — vse en sam val smeha — maska na odru je s svojimi rogovi podrla masko publike, topla sproščenost zadiha, čarobna vez ljubezni se tke. In čujem glasove: »Prav je tako!« »Živio!« »Daj ga, lumpa!« »Tako!« »Tako!« Publika živi z usodo, ki veje skozi oder. In ko divji možje pograbijo zlobnega krčmarja, je pravici zadoščeno. In to je tisto, kar vsi hočemo, po čemer vsi hrepenimo. To je ona topla kaplja, ki še danes polzi in sladko greje nekje pod srcem vse one, ki so se združili z nami v luči odra^ vse one, ki so iz nežnih rok dece in njenih rastočih moči sprejeli kupo veselja, ki sta jo napolnila ljubezen in resen trud, da daleč od narodnega gledališča narod vendar zre v slutnji čisto vino umetnosti, ki se bo vsem točilo nekoč... uprava položnico za štiri smrtne slučaje, za up ravnino in letnino za 1. 1933. Po došlih nakazilih sklepamo, da teh položnic mnogi člani — vsled odsotnosti na počitnicah — niso našli še v decembru 1932, temveč zdaj po vrnitvi na službeni kraj. Naša uprava pogreša še prav dosti nakazil od rednih članov. Prosimo vljudno, da takoj nakažete predpisane zneske. Zadruga je izplačala v tem me- secu dve novi posmrtnini. — V prvi polovici meseca decembra 1932 smo razposlali kakih 150 pristopnic tistim članom, ki teh še niso vrnili na našo prvo razpošiljatev v letu 1931. Zadruga mora imeti za vsakega člana od njega podpisano pristopnico. Danes pogrešamo okrog 50 pristopnic. Prosimo, da te vrnete naši upravi do konca januarja 1933, ker se Vas bo sicer izključilo iz zadruge. Mladinska matica S 16. seje, 11. I. 1933. 1. Literarni odsek naj čimprej oceni rokopise. 2. Sklene se založiti dr. Čermeljevo delo »Tesla in razvoj elektrotehnike«. Knjiga izide v teku enega meseca na formatu izrednih publikacij. 3. Naj se nadaljuje reklama za »Miklavževo noč«. 4. Knjiga »Mihec in Jakec«, ki jo je spisal Josip Ribičič, je popolnoma razprodana. Le če bo dovolj povpraševanja, se odločimo za drugo izdajo. Januarska številka »Našega roda« je do- tiskana in ima prav bogato vsebino: Ilúdales: Med vulkani in otoki. — (Dalje.) Matičič: Primorski motiv. Gor k i: Tiha miloščina. Smrek ar: Pri mlelkarici na počitnicah. Mrzel: Deske za golobnjak. Erjavec: V Slomškovi nedeljski šoli. (Konec.) Seliškar: Slovenski kipar Tine Kos. D r e k o n j a: Kozlov rob. Rey a: Na severnem rtiču in med Laponci. Gradnik: Uganka. Drobiž obsega razne članke: Kako vzgojimo psa. Ne počene pare nisi vreden. Konjska sila. O mleku. Cicibanov rod ima še naprej zabavno sli-kopisno gradivo. Slokanova pa priobčuje tu spis: Moja punčka Lola. Sledi rubrika Mladina piše, dalje uganke in križanke. —mm O »Miklavževi noči« in o 3 prvih številkah »Našega roda« prinaša daljšo oceno zadnja številka Popotnika. —mm Prihodnja seja Mladinske matice bo v sredo, 25. t. m. in sicer ob 16. uri seja literarnega odseka, ob 17. pa običajna odbo-rova seja. —mm Na itak nizke cene še 25% popust. Za knjižnice, za društva, za učence je sklenila dati Mladinska matica vse knjige, ki jih ima še v zalogi, (razen »Miklavževe noči«) s 25% popustom. Poleg tega dobijo oni, ki naročijo večjo množino knjig na vsakih deset naročenih izvodov še eno knjigo v dar. V zalogi so še sledeče knjige: Redne publikacije. (Brez popusta: broširane po 5, vezane po 8 Din.) Kresnice I., Kresnice II., Kresnice III, Kresnice IV., Kresnice V. (samo vez.) Skulj: Sadjarčki, Seliškar: Rudi, Pipan: Kako smo delali radio, Rehar: Začarani krogi, Rehar: Vijolica Vera, Erjavec: Pod grajskim jarmom, Grimm-Slapšak: Mizica, pogrni se! Skulj: Vrtnaričice. Bevk: Lukec in njegov škorec, Deržaj: Življenje hudobne kavke Katke (samo vez.) Hafner: Botra z griča (samo vez.) Bevk: Lukec išče očeta (samo vez.) Izredne publikacije. (Brez popusta: kartonirani izvodi po 12 Din, v polplatnu po 18, v platnu po 24, na luksuznem papirju po 27 Din.) Dr. Joža Lov-renčič: Tiho življenje. Poleg tega so na razpolago še vezani prvi in drugi ietniki Našega roda. (Cena brez popusta v polplatno vezanim izvodom je 28 Din v platno pa 38.) Popust na vse te knjige velja le do preklica. Okoristite se te ugodne prilike in se-zite po naših publikacijah! —mm »Mihec in Jakec«, knjiga, ki je izšla lani v izredni publikaciji M. M., je popolnoma razprodana. Pošli so tudi izvodi vezani v platno in na luksuznem papirju. Onim, ki knjigo naročajo, tedaj ne moremo postreči. Le če bo dovolj povpraševanj se odločimo za drugo izdajo. Učiteljski pevski zbor JUU —pev. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil 29. (začetek ob 9. uri). 30. in 31. januarja. Vsako soboto se pa vršijo pevske vaje od 19. do 21. ure. Ek$kyrzfiski adsek —eo Vsem tovarišem in tovarišicam smučarjem. EO potrebuje seznam vseh tovari-šic in tovarišev, ki so prijatelji belega športa. Blagovolite nam poslati naslednje odgovore: 1. Ime in priimek, službeni kraj. 2. Od kdaj smučate: a) že izvežban smučar. b) novinec. 3. Ste obiskovali kak smučarski tečaj, kdaj, kje in kdo ga je vodil? 4. Ste zmožni za krmarja-voditelja smučarskih izletov v terenu? 5. Ste zmožni za poučevanje smučarjev-novincev? 6. Imate izpit JZSS? 7. Imate kompletno smučarsko opremo? 8. Imate smučarsko uniformo? 9. Katere kraje ste že prevozili kot smučar? 10. Imena tovarišic in tovarišev-smučarjev iz Vašega bližnjega okoliša? * 11. Čitate in se pečate z zimsko-sportno smučarsko literaturo? 12. Ste imeli že kaka tozadevna predavanja, kje in o čem? 13. Pišete tudi kaj o zimskosportnih vprašanjih, kam in o čem? 14. Se udejstvujete v kakem zimskosport-nem — smučarskem klubu? a) ime kluba — sedež, b število članov, c) Vaša funkcija. 15. Še morebitne Vaše pripombe. Odgovore na naslov EO v roke predsedniku tov. Župančiču — Litija. —eo Smučarski izlet. V nedeljo 22. t. m. priredi EO smučarski izlet v bližino Ljubljane. Kraj, čas in podrobnosti bomo javili v dnevnem časopisju. eo— Smučarski odsek ob semestru. Vse tovariše in tovarišice, k', bi se ob semestru v primeru ugodnih snežnih razmer udeležili smučarskega izleta v teren, vabimo k prijavi. Vodstvo EO bo vpoštevalo predloge prijav-Ijencev glede kraja in trajanja izleta. Vse predloge in prijave na tov. Jožeta Zupančiča, predsednika EO, Litija. eo— Udeležencem I. smučarskega tečaja EO v Mojstrani, ki so se obrnili na EO glede razpisa nadaljevanja tečaja ob semestru, sporočamo, da smo vpoštevali njih nasvet in tudi predlog tov. Rusa, našega smučarskega učitelja, ter razpisujemo terenski izlet. Šolski radio —r. Program za XIV. teden. V torek dne 24. januarja bo predaval prof. dr. Valter Bo-hinec: O našem podzemskem svetu. Govoril bo o podzemskem svetu sploh in o čudih našega podzemlja posebej. Razložil bo v glavnih potezah zgodovino raziskovanja jam. — Naštel bo razne vrste jam in razložil bo njihov postanek in postanek kapnikov. Opisal bo tudi živalstvo v jamah. Končno bo omenil stike, ki jih je imel človek nekdaj in jih ima še danes s podzemskim svetom. I.—HI, V petek dne 27. januarja bo oddajala I. drž. deška meščanska šola v Ljubljani »Svetosavskp proslavo«. Na sporedu je 1. Govor o sv. Savi; govori g. Jankovič Bratislav. 2. Himna o sv. Savi. 3. Sv. Sava. deklamacija. 4. Pregelj: Gor čez izaro. (3 glasni deški zbor.) 5. Pregelj: Oj lepo je res na deželi. — (4 glasni deški zbor.) 6. Stevan Sremac: Rastko, recitacija. 7. Prelovec: Oj Doberdob. (4 glasni deški zbor.) 8. Adamič: Jurjevanje (2 glasni deški zbor.) 9. Adamič: Tam gori za našo zemljo (3 glasni deški zbor.) 10. Miljutin Rakič: Rosa pada, deklamacija. 11. Oton Župančič: Naša beseda, deklamacija. 12. Adamič: 3 narodne, — Kolo. Zbor goslačev s spremljevanjem klavirja. 13. Grobming: Uspavanka, vijolina solo. 14. Sokolovsky: Melodija, vijolina solo. 15. Jenko: Bože pravde (deški zbor.) —r Kmetijski radio — predavanja. Dne 15. januarja 1933. bo zjutraj ob pol osmih predaval g. inž. Lukman Franjo o zimskem negovanju sadnega drevja, popoldne ob 3. uri bo pa prenos z vinarske šole v Mariboru. Govoril bo g. ravnatelj o šestdesetletnici obstoja šole in vršil se bo razgovor o shranjevanju sadja med g. ravnateljem in sadjarskim inštruktorjem g. Aplencem. Dne 22. januarja ob K>8. uri zjutraj bo govoril g. dr. Vcble o konjereji, popoldne istega dne pa g. Kern o prvi pomoči živini. Dne 29. januarja bo zjutraj govoril g. inž. Pire Alfonz o zložbi zemljišč, popoldne bo pa razgovor med g. inž. Šabcem, ravnateljem mlekarske šole v Škofji Loki in mlekarskim mojstrom Grahkom o izdelovanju ementalskega "sira. To predavanje je zlasti namenjeno slovenskim sirarjem. Stanovska organizacija JUD iz druStev: Vabila r = JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo 11. februarja v Zagorju. Na dnevnem redu predavanje tov. Adamiča in poročila odbora. — Odbor. F» i« ' + JUU SRESKO DRUŠTVO LOGATEC je zborovalo 10. decembra 1932. v šoli na Rakeku. Od 104 članov je 'bilo navzočih le 36, ostale je zadržalo slabo vreme. Po otvoritvi je tov. predsednik podal obširno poročilo o zboru društvenih predsednikov v Mariboru. Poudaril je zlasti odločen nastop sekcije proti nediscipliniranosti in netovarištvu tistih, ki se hočejo okoristiti s pritožbami in ovadbami proti lastnim tovarišem. Rezultat seje je bila spomenica, ki jo jc tov. tajnik prečital med dopisi in je bila sprejeta s sledečo resolucijo: »Učiteljstvo, zbrano na zborovanju dne 10. decembra, odobrava odločen nastop sekcije JUU v Ljubljani za interese učiteljskega stanu in šolstva ter poziva sekcijo, da vodi brezobziren boj proti vsaki korupciji z namenom, da bodi vodilna nit v vsem javnem in upravnem življenju — poštenost in temelj zakon. Članstvo izjavlja, da stoji kot en mož za svojim vodstvom.« Tov. Vrtačnik je predaval o temi »Delo in učiteljev odnos do dela v šoli in izven šole.« V izčrpnem in s stvarnimi zaključki podprtim referatom je v kritični luči podal učiteljev odnos do izvenšolskega dela v sedanjosti. Sprejet je bil predlog, da se referat priobči v »Prosveti«. Tov. predsednik se je zahvalil predavatelju za trud. Po referatu se je razvila daljša debata o izvenšolskem delu, katere so se udeležili predvsem tovariši Stravs, Doljak, Dolgan, Šuštaršič, Kristen in Jezerše'k. Med slučajnostmi se je razpravljalo o učnih načrtih za višje narodne šole, o sestavi statistike, »Razvoj šolstva v logaškem srezu«, o akciji za brezposelne odnosno podpiranje njih otrok po šolah in o zdravljenju učencev po novih zdravstvenih predpisih. Potrebna pojasnila je podal tov. sres. šol. referent Štravs. Sprejet je bil predlog, da organizira sekcija ob priliki glavne skupščine, če se bo vršila v Ljubljani, izlete tudi v logaški srez. Od učiteljstva se je poslovila tov. Ljudmila Žigon, ki odhaja na višjo pedagoško šolo. Tov. predsednik se ji je zahvalil za sodelovanje v društvenem odboru. Na prihodnjem zborovanju bo predaval tov. Dolgan o temi: Prirodne in družabne kmetijske razmere v Jugoslaviji. Doljak Valentin, preds. Jos. šuštaršič, taj. + JUU SRESKO DRUŠTVO ZA SREZ DRAVOGRAD jc ■ zborovalo 7. dec. 1932. v Vuzenici« Iz poteka uspešnega zborovanja povzemamo: Na zborovanju je predaval vuzeniški župan g. Jožef Mravljak, podrobni poznavalec, zgodovine Dravske in Mežiške doline. Prav v smislu potreb učiteljstva pri zgodovinskem, pouku domačega kraja je predavatelj podrobno navajal in orisal podatke ter momente, ki kažejo nastanek in razvoj naselbin, posebno trgov v Dravski dolini sem od srednjega veka kulturno in politično. Poslušalci smo dobili podatke o činjenicah, ki so oblikovale kraje politično, in sliko takratnega kulturnega mišljenja. Članstvo je z velikim zanimanjem sledilo predavateljevim podrobnim in izčrpnim izvajanjem, ki so v polni meri uspela v splošno zadovoljstvo vseh poslušalcev, ki so ob koncu močno ploskali predavatelju. Izrazila se je želja in naprosilo predavatelja, da bi ob priliki predaval o stanju in razvoju kmetovega življenja v sred. veku in o činjenicah, ki so oblikovale njegovo življenje in mišljenje. Tov. predsednik je izrekel predavatelju za zanimiva izvajanja naj iskrene jšo zahvalo. Predavanju je sledil referat tov. Dober-ška o »Zgodovinskem pouku na višji stopnji«. Po zanimivih primerih iz svoje prakse je tovariš pokazal, kako učenca nazorno do-vedemo do umevanja časovnih razdalj preteklosti po kinematografsko v razmerju časovno reducirani vrstitvi dogajanj. Posebno je poudarjal, da zgodovinski pouk najbolj greši, če učenca nabasuje s snovjo. Njega pravi namen je, da učenca dovede do pojmovanja preteklosti po razumevanju časovnih razdalj, da učenca opozori na vzročnost in zanimanje za posledičnost dogajanj. Zato se pouk ne more vršiti osebnostno in po letnicah. Končni cilj zgod. pouka je praktično obujanje kritičnosti napram dogajanjem in željo po spoznavanju venomer. Lepa izvajanja predavatelja so vzbudila med zborovalci veliko pozornost. V zvezi s predavanjem se je vršila debata o učnem načrtu za višje narodne šole. Sreski šol. nadzornik P. Močnik je podal med svojim izvajanjem novega učnega načrta sledeča pojasnila: Novi učni načrt se bo moral uvaževati, toda kako? Pot bodo kazala navodila, ki bodo še prišla in s časom uredila prakso. Glavna hiba je natrpanost snovi. Kot tak predstavlja načrt le zbirko za izbor odgovarjajoče snovi po zahtevi koncentracijskega po- uka. Zato bo potreben zelo skrben izbor. Glede določb delitve pouka po spolu za nekatere predmete, kakor zahteve novih predmetov, bb težava radi pomanjkanja prostorov na šolah. Določbam se bo ugodilo po praktični možnosti naše šolske organizacije. Omenja še koncentracijo pouka in neskladno razdelitev predmetov brez notranje zveze. Dokler ni prostorov in osnov za izvedbo zahtev novega učnega načrta, bo pač treba ohraniti dosedanjo ureditev pouka z možno prilagoditvijo k načrtu, dokler možnost izvedbe zahtev ni oblastno precizirana. Tov. predsednik je nato podal obširno poročilo o predsedniškem zboru, ki se je vršil 6. nov. 1932. v Mariboru. Obravnavala se je »Spomenica« predsedniškega zbora. Celokupno članstvo je spomenico vsestransko odobravalo, soglasno sprejelo in izjavilo z isto svojo popolno solidarnost. Sklenilo se je naprositi sekcijo, da zastavi vse svoje sile. da se zlasti v obmejnih krajih, v katerih ima učiteljstvo težak položaj, zasedejo že dalje časa izpraznjena in razpisana učna mesta. Radi splošno možnega obiska za maren-berški okraj se je sklenile*', tla se bodo v bodoče vršila zborovanja v Breznem. R. Gallob, predsednik. Ernest Stanič, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO SLOV. BISTRICA je zborovalo dne 22. decembra 1932. na Pragerskem. — Navzočih od 63 članov 49, t. j. 78%. Predsednik Miloš Tajnik poda obširno situacijsko poročilo. — Soglasno in z odobravanjem je bila sprejeta spomenica o položaju učiteljskega stanu s sledečo resolucijo: .Učiteljstvo, organizirano v JUU sresko društvo-Slov. Bistrica, zbrano na društvenem zborovanju na Pragerskem dne 22. decembra 1932., najtopleje in z navdušenjem pozdravlja spomenico, sprejeto na zboru predsednikov sreskih društev v Mariboru in izjavlja popolno zadovoljstvo in solidarnost s spomenico. Poziva sekcijo, da vztraja še nadalje neustrašeno v boju za dobrobit šole in učiteljstva. Istotako se je vzela na znanje tudi spomenica, izdana od absolventov učiteljišč, ki že več let čakajo na službo. Stvorili so se sledeči sklepi: Pri nameščenju novincev naj pridejo v poštev v prvi vrsti oni, ki so že odslužili ka- dersjd rok z upoštevanjem njihovih socialnih razmer. Socialni čut in težki časi pa zahtevajo, da napravijo mesta na službo čakajočim oni, ki so že dovršili 35 let efektivne drž. službe in pa vse one učiteljice, ki so poročene z dobro situiranimi neučitelji. Sekcija .JUU se naproša, da protestira pri »Svetu slušateljev Aleksandrove univerze« proti resoluciji, ki je bila sprejeta na njihovem zborovanju proti vstopu učiteljev na univerzo, ker imajo učitelji zakonito pravico za nadaljnji študij na univerzi. Monopolski zvezki naj se ukinejo, ker so nepraktični, predragi in je nabava istih zvezana z raznimi težkočami. Šolskim upraviteljem naj se za vedno večjo odgovornost in naraščajoče delo pridna upraviteljska nagrada. Tovariš Metlika poroča nato o novih učnih načrtih za osnovne šole. Poroča v splošnem, v koliko se isti razločujejo od dosedanjih. navede, ka j bi bilo dobro črtati in kaj še dodati. Podrobni izpreminjevalni predlogi se dopošljejo JUU. Tovariš Stopar poroča nato o začasnih učnih načrtih višje narodne šole. — Pri njegovem poročilu se je vnela prav živahna debata. Poročilo je bilo podano prav dobro zamišljeno in temeljito. Izpreminjevalne predloge so si osvojile vse tukajšnje šole. Predsednik se zahvali obema predavateljema, nakar zaključi zborovanje, želeč vsem prav vesele božične . praznike in srečnejše novo leto 1933. Miloš Tajnik, predsednik. J. Stopar. tajnik. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'— Ne samo kot darilo, temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku FS?. P. ZAJEC, IzpreSan optik in urar LJUBLJANA, Stari trg 9 Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno. UGODNOST! Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110 »•s »''.-v'- ANTON KRISPER, LJUBLJANA MESTNI TRG 26 ♦ STRITARJEVA ULICA 3 Oglejte si zbirko učil (aparatov in stenskih slik) katere je prejela podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru Mrzla zima, topla pac, rt dobra knjiga! Zakaj od 1 a š a t e in si ne preskrbite knjig za zimo za svojo knjižnico? Naj novejše knjige dobite vedno pri nas! Slovenska in drugojezična literatura v veliki izbiri. Leposlovje in znanost, zlasti pa še pedagogika so v veliki meri vedno na razpolago. Knjigarna Učiteljske tiskarne, Ljubljana, Frančiškanska ul.6 Podružnica Maribor, Gor. gosposka 44 7000 STENSKIH vam nadomesti 7000 sličic, ki jih prejmete, ako naročite naš epidiaskop (radioskop) za ceno Din 1600"—. Ako želite, lahko odplačujete v mesečnih obrokih po Din 200'— VSAKA ŠOLA si lahko nabavi ta aparat po tako ugodnih plačilnih pogojih. — Zahtevajte prospekt! UČITELJSKA TISKARNA, ODDELEK ZA UČILA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 Naročila sprejema tudi podružnica Knjigarne Učiteljske tiskarne v Mariboru, Tyrševa ulica št. 44 Nlarocait e pri tvrdk&h, ki inieriralo v našem glasilu! RESTAVRACIJA NOVI SVET LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 14 Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in sotidDa. X>' M»mmn—iimp P «S* # iš Š & Zaloga barv, tušev in radirk 1 1 POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l. >• MWilWWIW«« LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 28 SPECERIJA DELIKATESE Zajutrkovalnica Kava dnevno sveža iz lastne moderne pražarne Se do 15. februarja 1933. imate čas, da naročite naše knjižne zbirke s 50 do 75% popusta Poslužite se te lepe prilike, da izpopolnite šolske, društvene in svoje knjižnice Knjigarna Učiteljske čiskarne v Ljubljani 8 a a a o s s s £ cd bo •M • M >u 11 S .2. •S» -J a > ® -0 s t« '£ bo £ a js C« O S 2 i 1 95 © C« u cd v« ae > a. 1 3 .3 >u bO a 2 05 P O N C 00 «T> S > C 9M cd CA i N -M 3 >C/3 C -O rt i-M > 3 iS •C Ji 3 S S JS ^ > C/3 • I—I JD >0 ° § ov cd • X/ cd 3 ^ JO DJ Z Q <0 bo v -O (0 h (S N 'a v v. -Si 3 C C0 x> 3 > . _ CS bo co 3 on 13 <0 O N 0) -C ~ 3 iS to N • s 3 O >y m .2. 3 Ji 'O .2, S to N E v Ji to C 3 >o tO C N rt tn O m m a d n > 6 V b * -g >N J» 2 3 73 n • >o 3 o >u tO E E N v c C >y -o C0 N 4-> J^ JO m O 0 « ° ni bo 5 ' « Z _to "S :zr ~v >U N >0 " > S to i* O 4) N >0 -n to tO 1 >u o O « O CU>U Du KJ O ti rs > »O 4) O ."ti 0- > « w o ^ in i o ji 4> C C >N -o 2 _ 13 E « .5 N jC N >§ .s > tO 3 C 4-1 • — S > o u a>u) O > w rt Z tO C tO >-c 'H O dj N tU D >-, C M to to e J* 5 >o V CL i- 4) 3 3 l to O _ *> <0 .'H a Ji _c co rS S t. « "O C tO o . D. tT JU CS -M — J2 si s > 4J N • — 'E ^ >o -0 i; °i tO N 4-t — 'E _Q »O j "8 < 5c 3 g -a E o -a v u to bo 4> D tO O > tO O > D >o tO c 1 o C CS > U5 o a 6 N h -T3 RJ N c« > -M CO 13 >o C« C >o o ¡M o flu tO 1- to c o o « CS CO o\ ta 2 -Q v Mi CN U C -o 3 O N E m C >o M O E v c -o tu C S T* X >< X o cu ta o ta to tO •• -M "E 3 > >U 3 tO > 4) >o c ta a 3 M a > ¿4 4> >N 4) Oi tO 4) E ta c > o >y 3 -a tO c c o c < b ta N o a > v >o tO c >o 3 -o ta c -D O -Si ta N lo < c -2 "T-3 tU > 4) O c ta to 'a -u 41 I« a o c o rt N 3 >to i-> N >N 3 i- 13 ca N NO NO O > O C CO C o 'a v o 1- 4-< 3 tO 'C oo a rt v O 'rt -a CN • CO VO ON rt rt O li a .Si. o o >S 73 ta o* & V KJ C/3 .2 „ to -a o o -Q o (0 > 4) >N JJ 4> 13 OO O rr oš co -o 4) > O a -v o >N JU 4) -a 'E ta -a 4) > o a 13 O - v S -J -a 3 4> J M >2 bo« 2 j> -a tO co N bo -c g J to O a to C V > o to 3 -Sd 4) 4) N -t-> 4) > > o rt £ to "j > ^ r—I C r-i « rt S — 4> 'E >y >N 3 ta u to tO > N > S O o M 00 "E ta N 73 « jd a tO C 4) N „ rt co Co >"« .«-a > o M ž ^ rt cs ■a 85 iS JS S "E o >N a 2 ta ta n ON . rt CS rt on s> ~ E ta 4) ' o 4> -o li s 5 jg (U o 4) •c _to >o a > 4) >o tO Z Ki 3 .i >o 4J 4) O ta > >_ o 13 »O to ta N 2 4) 4) '3 tO 13 ** 1 JB L. 3 3 rt c bo o 2 -S M O 3 O c O ¿t JO o tO L- -C o rt O tO 13 N V • —1 4) NO tO o O > rt CO o C o rt tO o C rt rt C ON Q CO ■ M 0\ rt OS C Q to O C "B > > o ;>n "c* JS C 'E ta _G rt CS _0 IS 4> O -Si ta -4-1 4) c 13 V 13 c u > >y 3 ta c > o J* ^ O 13 -i 4J CS -1-1 oš — > o to > 'E o >N 73 l. C 13 . CO 4) ON O rt ;>B to C Ji v c >N 3 t -a tO N 3 O C o jO O > "3" tO a o CN C ¿5 13 (0 C to i) C N tO C ca — "O to -o 13 4) rt >- b > 3 •S S--a 1 JJ « iS > C u rt >n E ••3. O G .h Ji N Is •3 -Sd 5 «s rt 4-> L. J5 O O "S* rt "a* CN >y .— rt 2 "o. O 4-> v V to C ■2 I to . °§ O <0 .S . aQ -v -2 o > 73 -n O >o a S 15 'n 3 io 0 ^ —« O C rt >N M >5 V c ji — JC 13 t) u a to V E c a JC >o 3 • —> «J N S (U CA C >U «5 v> C > -S O a rt > •4-1 CA Vi O N H3 rt C >o o >1 o CU § 3 4) --r 4J —j '1 > a to 3 > O to >10 u N 4) Z .-s - >U S 3 i ta c 4J O > O n rt "n JjJ > 4> 5 >o 2 ^ c to > N JO >tn >y i- ta > >~ N 4) tO 4> -J tO CS CO Os J- ta 3 i- 4) -si 2. £ T s « E S rt -c rt JI > tO to u u O C N • — 'O rt • S « E to c ^ tO a v to _C C -T D T H >U rt g. J to o '2 "ŠT-M - rt to _ 3 C rt i rt to i -2 to J3 - >5 Ji 3 2 S o rt N l- 13 LL, tO C >4) t. o « >to ~ c — ta -js- >- « ll, — 3 - "3 -os • 3 (0 ^ >8 g> o\ a Js rt. 2 "C rt n. tO k. -Q E o 43 4) O- u ta c to c Ji r ^ to i. O N -o tO 2 3 a ji — c^ i . "O u-i « « tO Ji .J, "> 'C C o S, 8 bo o 4> "3 Je 10 £ 3 "S > ."3 to i—. 4) ZJ >u S tO C tu -js 'i I o a a ^ _ 41 c -I-1 4> o CN .S S _E ^ 'E o rt ti S- I ji v >o c - 3 -to o O Ž E jo tO bo ji to — N to ._, N JiS _ m a c E 3 O >o > rt E 4;4 tO 'C '' ' -O C O .3 "2 c o 4^ — '3T o E > o N •rt N 0 « 1 §« N 3 S >0 O tO J— Z -D -S u 'C «o 10 ■ tO rt >0 CS -C o 0 1 i CN « M O. ON ^ o _ 4-1 O tO o C > _0 to o a •3 C tO >0 N O S ^ > 13 O K U S- 4-i tO >< 'bo x E .S, 3 3 J > CO CO ON 2. V to 3 c tO 4) C 13 c tO 3 3 U > Ji 'c Ifl w 1) s o tO > O 4) J JJ *c N 4> "i) >u S te CS Z <—> 0 > 4-> 01 U o N -o CO C CO N • rt >N O h M E < !0 O tO > .. o g- -2 c »u 13 O in u tO O > cn s« O N -a rt C O > -M CA >u rt c > CU o > cn tO ii . 'S 3 "5 J«! ^ Z C tO h U- 'V Im V E s (S u U. o > 4-» tO k. O N -o tO 6 c Z .E to O § -S "S 13 jo rt "J C >o rt rt .£ c O > ž co jo C aj rt >o tO C tO ^ C > 4-1 to rt J2 c E J0 10 >o c to « > -ž 13 13 0 2 a a 4) 4) tO tO tO tO O o > > CN CO ON CO h -O E 4) U V -o CO o -o VO CN ON -a .2, s M g (U rt >H--- a- vo -a o ta tO >« tO N 3 JS tu a 10 3 4) S o rezerva a ffiOOOi-t^M c^ vo co cs o> Ti« Din en «m o vo oo vo vo oo cs co cm i— r^ t^ ffv O N tO rt rt IO VO rt CTv" av 00 0 -o c 5 cn os »o oo co oo CN r- ^ 00 CO CO vo »O vo o ov t^- 00 CN co co 00* ov 00* vo co* ^ — CN ce a OV ^O T-t lo oo co vo >o »o r-« ro oo U C > 0 tn 0 a posoji Din --. ON ON rH CN(J\ N NO — O r^» lo CTV ty\ r>- »o t-j cn tt p r^ co o' co CN ^ T-J CN cn co ^f »o r- ov »O vo vo t^ 00 OS O^ 3 O C 0 AO>|lUZ[Op on r^ r- >o i—i nO r—< CN tO vO O CN CN CO CO CO CO -O O a O CN o r* vo rH vo C7v OV 0> ^O vO i—i O vlog c Q 511.311 623 285 674.763 731.881 821 911 919.73 1,010.131 Aaijs; -BSEJA av CN o CN T-H r^ O c-nj co co co —.t-h CN OJ CN CN CN ^ r^ co T-H vo 00 O 00* 00 CN O T-H VO ^ CN vo CO rt rt ri rt rH rH > Aatja^Eii -B[A qiAOU VO OV CN O CN t-H O rt t-h t-h t-h t-H • vplačanih deležev a O O O O O O I lO U-) VO vo vo vo 1 Din r^ r-*» r-» cn cn vo CO CO CO co —' "rt CN r^ t^ o^ vo r- r- oo Aojjiuznjp -BZ l^IAOU ov ov ov »o r^ r- vo vo vo F*» *0 vo vO CO 0}3| OUAO|SOJ vo r*» oo Ov O t-h CN CN CN CN CM CO CO CO Ov Ov C7n Ov Ov Ov t-H t-H t-h — t-h rt- t-h 1 NO 00 ON OO OO tO t-1 JI^n^ HT- Ti rn "t ~ rt '— 2- O- S* 5>r tfl d D N 0 3 rt _. N< S- s m P S) T3 T3 3 "i >2. 3 3 7T 7T sr y oi .2. O. « e g T" m 7T C •o 0) p 5' 00 Ji h-» oo OO o ►t o 3 n OD 00 NO no o oo Ln 00 -J Ji o to ji. no o o oo NO Č» Ji to NO o , a ^J Ji op tO W M io ON Ji o ON 00 O g i i a> as S -i n ^ o o cT(S 3 tn « 2. o. o < 5" 0) oo 2 rt o rt OC) os CL rt 3 03 -•si o- ^ 03 rt rt 3 cr NO oo to p NO O NO OO Ji tO Ji NO NO I 03 tO i Ln >-» OO 00 ON ON <1 MWN)voiosoo LntOOtomOOMCO On O oo to ON ON Ji tO I-1 ON On NO 00 s) ON ^ W (O i-4 O O rh O < 5' a> 00 CL rt 0 (T 3 cr 1 o NO OO tO o o-® CD^OIDD 2- o- S* £"3 rt. O < "S I g c G-TD S rt T! J=: rt O 7T o rt " 2 3 (i — N CL o 3 n - 00 NO OS 00 Ji tO NO o * » D -J ji h- oo to ^ i-* to OD ji O ON OD O Šf !' 03 o < sr 0 3 O ~ S a) 3 ti tO OD tO tO t-1 -4 tO tO NO f ON 00 t—i i—» 00 tO I-* O Ji tO 00 on OO NO o oo 00>—'OnO\ht^>—'0 On On o o On tO I 00 Ui I tO I I oo no I I co< rt cl 3 n a 5" no 3 rt CL 3 rt D 5" -0 ►t rt 3 a n 3 » 3 3 M • TJ ►t O 3 n N CL 03 U> "0 o ►t o o< s » a< SEST < p "t p o< C ¡3 Cfl « 3 N P 0Q P T3 O •-t o o< sr N N »j < P N a- f> »—■. CA i—i. ¡-_i ifl o < n s cn N - s» D- C 0Q G a > *N* rt O (t rt /tKJ C 5C "t rt "O Z 03 a. 0 "2. 5* rt cr rt N «i "O Z 0 a CA s: sr 3 s 5r sr N 3 03 3 pr N 03 a 5" N ON 01 i CR 3 rt 03 3 rt< rt rt O N— a. ca M n- O < < 03 O "55" < « s a. « c; t» 0 a W o S> 3 s- ?f >1 M Z rt «t v 0 7T M. >1 B> 9 B> "2. Si" 3 tu 01 » S rt 3. n> 3 J5 o* M B> CL. i C N< d Er "o o U1 N B) "n m D S 5 S 5 5 ON Ji OO tO l-1 >-i n o U) 0 3 o t o" 3 rt < tn n CL rt 3 'HT i-t-rt CL 2-fr N< m o< •o o 0-"S. !n' 0) 3 3 rt oq 0 N 3 a> w< » T3 0 (A o On Ji OO tO tO ^J ^ DO > v < 1—' l—» 00 tO 3 n IA rt o< 3 F 3 0 v 7T ? ** * 5" ££. £ 0' m ■i I-» i-» t—* t 0 3 7T O < * 01- D 3' ON NO On I on | , P J P J I ** * » « On 00 Ji OD 00 00 tO 01 i-i 00 to « * » * * 3 0 PV a s s s D 3' tO 1—' Ji on On h-^ O NO -J ctv OO 00 tO NO 00 •o "I rt o- c "S" 3 S -o 3 o 9) «i oo-| ■o sr o o- T3 3 < O i—' O I-NO oo tO ON rt NO oč on a o . . cr U1 O) < 3 ? 0 < £U o< SI t/l rt < tn 0) 7T D 5' o o TD O ui O N 0) CL C N< 3 o 3 S o « cl m 2 ■2. ^ ? Sr N' T3 _ ^ 0) J, 0) "« f? S 5" rt 2 5" ON i rt-3 O ■o 0> tn N t» 2. o- 3. m rt' "O ^S o f-h ■a o g 3 CL B) O 2'. S- 3 3 c " < SI 3 3 O t/i 000 h-* tO T3 S» < O !-»■ O VO OO N I-1 Bi • c _ N< cr O N 01 o- c N< 3 F O < CL O "O 01 TI O i/i O sr N< 01 3 7T O < O •a 0 O0 i® g E ^ o 3. cl o o • CK5 H? o 01 -i cr: rt I! 2 "rt" 3 O- 2- 1-1 N< o 3 7T O OO < ^ o 2P - s E ^ o" S* M o. rt (K5 rt .rt 2 "o" 01 - o 0Q o rt 9 t/l rt o» Cr^ rt « rt o 3 < 01 g o-rt 0 CL S < "2 S o< rt rt 0Q 3.. » 01 o< CL rt I- C sr B- o> - ^ 3 3 " 0) N 01 CL -1 rt |< " 3 ~ 7T 3 E0 O O" "i rt (-t-3 0) 3 3 - 2 On 01 Si rt- on rt^ oq o 01 " 3 i rt O tn C. rt 2 cl ? < o O 3 cr S ^ rD S5- 3. 3 01 3" 3 0) 3_ 3" NI rt 0) CL <_ -i m ® cl g* o g 1- S 2 < •c o o — n •a 0 s'«» 3 M 50 o, cl 2 2-J. S' < -o D 3 5' Ši l-1 N In » on NO < O s 0 o< r ® 1 n> •a -1 0 3 rt rt» 3 rt 0Q 01 0 3 cl 01 3 "rt' 3 01 N -a o t« o .2. 0) o n rt- CA "I > 3 tr -« o N< fi< t/l "TI "I ta S z fll C/5 2' pr g-E-1 «EJ ^ S i •t «s: o< » r Lo 2. S 3 Q- a 2. S- O CA S < 0) a CA Z 0) CL N O CA p+ < 0 t- Z S | rt 3 N rr r < 01 - ** ^ » 3 0 S CA S- • 3 r1 »r H 0) ►t 0) rx c 3 ca 3 o 5T < 3 •a o 3 o N< 3 7T 2.. o> 3 •t ■a o* OC) 01 3 ■a T 3' rt J3. *3" 3 o> cn< 3 rt O- c N C •a v D o< rt« rt «! 0) o< > 3 rf O s ?r o M tU < rt S CL S: 2 3 » N 0> 3 D- rr n> •• n CA S) o o-«rg I* > «2. N v=: z a ►T1 O* irN n 2 2! O ru rt ^ B ? ca ca < *c cr o> 3 cl 3 rt 00 CL rt O rt 3 cr NO 00 to 0) o< rt < o to o b 00 to Oi ji On Ji 00 tO t-1 O vo 00 j-1 00 0 00 to io b\ in <1 O ->J ^J O ON O NO vo MMOO^NJ On 00 I 00 00 ] ON Ui 00 tO ' 70 ID cr» S tr» S 2- ^ rt '—— Ci rt < ?rxi 3 » o -••o _ CA a. < -a O T3 O rt< 3 £-5 3 Er 3 3 rt rt ca o 01 0) 3 ~3 03 0 o , = O . Z V1 " C n< •t n t 7T rt N< 3 rt o pr 3 to 00 o on n v> rt' 3. *r to O "0 00 to on Ji ON OO ^J 00 tO ON tO f tO t-1 I O C cr. * rt IA ' rf ."'D 5" vo U\ On 00 tO b --- H-. 00 to ji o> 00 00 a n NO 00 Ln On Ji 00 o p i-* 00 o ON oo to On p 5" •a -1 m CL 3 m D 5* 3 m rf rt PT 00 M < »T 3 rt M O «5*