o KlATOIalSKl lalST« • Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 50 kr.. za četert leta 1 pl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto H gl. 60 kr., za 1 „ leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej Tečaj XLIX. V Ljubljani, 13. listopada 1896. List 46. Razlaganje apostoljske vere. (Dalje.) Spisal sv. Tomaž Akvinski. IX. Člen. Občestvo svetnikov, odpuščanje grehov. Kakor se v natornem telesu verši delovanje jednega uda v prid drugemu in celega telesa, tako se versi tudi v duhovnem telesu, v Cerkvi. Ker so pa vsi verniki jedno telo, je dobro jed-nega podeliti tudi drugemu : „Slehern smo drug druzega udje14 (Rim 12, 5.). In med drugim, kar so apostoli zapustili kot vero, je tudi podeljenje dobrot v Cerkvi in zato pravimo „občestvo svetnikov.11 Med drugimi udi Cerkve pa je glavni ud Kristus, ker je glava: „In ga je postavil glavo čez vso Cerkev, katera je njegovo telo" (Ef. 1, 22). Dobrota Kristusova podeljuje se toraj vsem kristjanom, kakor se moč glave podeljuje vsem udom in to združenje se godi po zakramentih Cerkve, v katerih deluje moč Kristusovega terpljenja, katera deluje za pridobivanje milosti v odpuščanje grehov. Takih zakramentov Cerkve pa je sedem. Pervi je kerst, ki je neko duhovno rojstvo, kakor namreč človek ne more mesu živeti, če ni v mesu rojen, tako tudi človek duhovno, v milosti ne more živeti, če se duhovno ne prerodi. To prerojenje pa se zgodi po 8v. kerstu: „Ako ni kdo rojen iz vode in svetega Duha, ne more iti v nebes, kraljestvo'4 (Jan. 3, 5). Vedeti pa je treba, da, kakor je človek le jedenkrat rojen, tako je tudi jedenkrat krščen. In zato je v nicejski veri pristavljeno: „Verujem v jeden kerst.44 Moč krsta pa je ta, da omije vseh grehov, i grehov zadolženja i grehov kazni. Zato se pa kersčenim tudi nobena pokora ne nalaga, in naj bi tudi bili grešniki. In če takoj po kerstu umerjo. pridejo takoj v večno življenje. Zato pa suie v sili vsakdo ker-stiti, dasi je prav za prav to le služba duhovnikova, samo da se derži načina kerščevanja, ki je: ..Kerstim te v imenu Očeta in Sina in svetega Duha'k. Ta zakrament pa ima svojo moč iz terpljenja Kristusovega: ..Katerikoli smo ker-ščeni v Kristusu Jezusu, smo v Njegovi smerti kerščeni*4 (llim. (>, 3). Zato pa se kerščenec trikrat z vodo oblije, kakor je bil Gospod tri dni v grobu. — Drugi zakrament je sveta birma. Kakor je namreč, v onih, ki so telesno rojeni, potreba moči za delovanje, tako je duševno prerojenim potrebna moč sv. Duha. Zato so tudi apostoli po vnebohodu (lospodovem prejeli sv. Duha v ta namen, da bi bili močni: ,,Vi pa ostanite v mestu, dokler ne bodete navdani z močjo iz visokosti" (Luk. 24, 4*). Ta u»oč pa se podeli v zakramentu sv. birme in zato morajo odgojevalci mladine zelo skerbeti za to. da prejme mladina zakrament sv. birme, pri kateri m* podeli mnogo milostij. In če birmanec umerje. uži\a večje nebeško veselje, ko tisti, ki ni bi rman: ker oni ima več milosti. — Tretji zakrament je presv. Rešnje Telo. Kakor je namreč v telesnem življenju potreba hrane, potem ko je človek na svet prišel in moči zadobil. da se ohrani in vzderži, tako je potrebna v dušnem življenju po zadobljeni moči dušna hrana, in to je Telo Kristusovo: „Ako ne bodete jedli mesa Sinu človekovega in pili Njegove kervi, ne bodete imeli življenja v sebi44 (Jan. 541. In zato mora po naredbi svete Cerkve vsak kristjan jedenkrat v letu prejeti Kristusovo telo, in sicer vredno in s čistim sercem, kakor pravi sv. Pavel: „Kdor nevredno je in pije,41 t. j. v s vesti si smertnega greha, kterega se ni spovedal in sklenil opustiti ga. ,.je in pije si sodbo*' (1. Kor. 11, 29.) — ( eterti zakrament je zakrament sv. pokore. Zgodi se namreč v telesnem življenju, da včasih kdo zboli in tudi umerje, ako nima zdravila. Tako tudi iliMck v dušnem življenju zboli po grehu in treba je zdravila, da se poverne zdravje i.i to je milost, ki se podeli v zakramentu sv. pokore : ,.Ki ti odpušča vse grehe in ozdravlja vse sla-bosti*4 (Ps. 102. .'{). Pri sv. pokori pa je treba treh .stvarij: kesanje, t. j. žalost nad grehom s tertiuim sklepom ogibati se ga. popolna spoved grehov in zadoščenje, ki se opravi z dobrimi deli. Peti zakrament je sv. poslednje olje. V tem življenju je namreč mnogo ovir, zaradi katerih človek ne umre doseči popolnega očiščenja grehov. In ker nikdo ne more iti v večno življenje, ki ni popolnoma očiščen, bilo je treba še jednega zakramenta, v katerem naj bi se človek očistil grehov, oprostil slabostij in pripravil za odhod v nebeško kraljestvo. In ta zakrament je zakrament sv. poslednjega olja. Toda ta zakrament ne ozdravi vselej na telesu, ker bi morebiti na-daljno življenje škodilo duši. ,,Ako je kdo bolan med \ami naj pošlje po cerkvene mašnike in naj molijo nad njim in naj ga mazilijo z oljem v imenu Gospodovem, in verna molitev bo otela bolnika in (iospod mu bo olajšal, in ako je v grehih, mu bodo odpuščeni11 (Jak. o, 14). Razvidno je toraj, da je po teh peterih zakramentih življenje popolno. Toda ker je potrebno, da se ti zakramenti tlele pe odločenih služabnikih, zato je bil zakrament mašnikovega posvečevanja potreben. p<» čegar služabnikih naj bi se ti zakramenti delili. Pri tem pa ni paziti na njih življenje. ako morebiti hodijo po napačnih potih, ampak na zasluge Gospodove, po katerih imajo zakramenti moč in katere duhovniki le dele: ..Tako naj nas ima vsak kot služabnike Kristusove in delilce Božjih skrivnostij" (1. Kor. 4. 1.) in to je šesti zakrament, zakrament mašnikovega posvečevanja. — Sedmi zakrament pa je sveti zakon, v katerem se ljudje zveličajo, ako čisto žive in živeti zamorejo brez smertnega greha. Včasih se pa zakonski pregreše z malimi grehi, kadar njih poželjivost ni v pravih mejah namena zakona, če je pa celo izvan namena, tedaj se pregreše smertno. Po teh sedmerih zakramentih zadobimo odpuščanje grehov in zato je v veri pristavljeno: ^Odpuščanje grehov. 8 tem je bila tudi dana apostolom oblast grehe odpuščati in zato je treba verovati, da imajo služabniki Cerkve, na katere je ta oblast prešla od apostolov in na apostole od Kristusa, oblast vezati in razvezovati in da je v Cerkvi polna oblast grehe odpuščati — pa le po stopnjah, namreč od papeža na druge cerkvene dostojanstvenike. Vedeti pa nam je treba, da nismo deležni le zaslug Kristusovega terpljenja, ampak tudi Kristusovega življenja, in kar so dobrega storili vsi svetniki, tega so deležni vsi v ljubezni združeni, ker so vsi jedno: „Združen sem z vsemi, ki se te boje'4 (Ps. 11«, 63). In zato je vsak, ki živi v združenju ljubezni, deležen vsega dobrega, kar je na celem svetu. Kajti jeden zamere zadostiti za drugega. Tako dosežemo po tem občestvu dvoje: zaslug Gospodovih so deležni vsi. Zato izobčeni, ker so izvan Cerkve, zgube delež vseh dobrih del, ki se zgode in ta zguba je večja kakor zguba kake pozemeljske stvari. Je pa še druga nevarnost: ker gotovo je da je hudobni duh po taki priprošnji zaviran skusati nas; kadar je pa kdo iz tega občestva izključen, ga hudobni duh lož je premaga. In zato se je v pervotni cerkvi zgodilo, da je kakega izobčenega takoj tudi telosno napadel hudobni duh ali ga cbsedel. (Konec X. člena.) Venec na grob prečastnega rajnega gospoda Luke Jeran-a. biv sega čast. kamornika sv. Očeta, zlatomašnikat kanonika, vrednika „Daniceu, itd. o pervem godu po njegovi smerti. Motto: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo'.< — II. prošnja Oceuaša. (IV. nadaljevanje M Ako pregledujemo imenike (šematizme) naše ljubljnske škofije pred 50—70 leti. raz vidimo iz njih kako vse druge, veselejše razmere so vladale takrat pri nas. Vse duhovske službe vidimo nastavljene z dušnimi pastirji, in če je bilo kako mesto slučajno spraznjeno, ni manjkalo naraščaja za novo name ščenje Pa to ni bilo kratkomalo še vse. Slovensko dijaško mladino, osobito naše Kranjske dežele, pre-šinjal je takrat ves drugi, blažji čut. Kar jih ni za moglo vstopiti v bogoslovje v domači ljubljanski škofiji, podajali so se radi v sosedne vladikovine: lavantinsko. kerško, teržaško. poreško in goriško, tako da se je smela ona. in se je v resnici tudi po našala s časnim naslovom: „Mati škofija "-) V še-matizmu za 1. 1845. beremo v III. letniku imena 20 nadepolnih gg. bogoslovcev. Izmed le teh so bili od svojih prečastnih gg. prednikov in mig. knezo-škofa Ant. Alojzij \Volf-a konec šol. leta odbrani kot seme- *) V zadnji številki moralo bi stati: »O latinščini moram omenjati, da se je ona na bervaških in ogerskib gimnazijah gojila posebno zato namreč, ker je bila do leta 1848 (ne 1840.) po onih deželah v uradih službeni jezik « r) Častno nalo?o za našo deželo in škofijo bi prevzel, kedor bi n pr. po šematizmih sosednjih škofij hotel preiskovati, koliko na>ih rojakov je od kakih 50—70 let službovalo kot duhovnikov v taistih. Videli bi med njimi slavne, jako zaslužne gospode. Pis. niški duhovniki iprezbiterji): gg. Fine Anton, ki je pred nekaj leti vmerl kot župnik v Sostrem pod Ljubljano; — naš Jeran Luka. poznejši monsignor vzor naše škofije in sploh duhovstva; — Lavtižar Lorenc, ki je krt goreč misijonar zdihnil svojo blago dušo. — tako smerno približno reči. — kakor mu-čenec na ledenih planotah Gorenjega jezera v Ameriki; — in Žerovnik Tomaž, ki je vmerl. (ako se prav spominjamo», kot župnik v Grahovem poleg Cirknice na Notranjskem Z lo gg. četerto-letniki so bili tudi ravno imenovani gospodje pomaziljeni in v mašnike posvečeni :». dan avgusta 1845 od tedajnega mig knezoškcfa Ani Al \Volf a^ Novo mašo je pel g Jeran Luka v Poljanah nad Škofjo Loko. kjer je bil takrat za župnika f v. č. g. Babič Tomaž. Brez dvomno je č. g. novomašnik želel v svetišču, kjer je bil po sv. kerstu sprejet v versto vernikov, darovati Gospodu tudi pervino mašništva, pervo svojo mašo. Živela sta rnu takrat še oče in mati; — med od ličnimi novomašnimi svati pa je bil tudi slavnoznani gosp. Dr. Jan. Blei\veis s svojo prijazno gospo — soprogo. L. 184fi. je bil g Jeran tedaj še bogoslovec in sem. duhoven V šematizmu za 1. 1^47. beremo g. Jeran-* vpisanega v versti onih peterih mladih mašnikov. ki so čakali še službe To za taiste čase ni bilo nič nenavadnega. Saj mi je 1. 1*4<> pravil celo nek tedajen novomašnik. da ko so ^e šli novomašniki. — njih devetnajst — po zveršenern mašnikovem posveče-vanju milostljivemu g. knezo-škofu Anr. Alojziju Wolf u poklonit in zahvalit za ordinacijo, rekli so jim oni nekako pomilovaje: BGospodje, za služba boste pa morali en čas poterpeti. ker za en pot nimam iz praznjenega prav nobenega mesta!" - (Kolika raz lika med takrat in sedaj, ko je praznih toliko služb župnijskih in kaplanskih') Kakor beremo v „Jezič-niku" slavnega rajn. profesorja J Mam a za 1 18*'.». bival je gospod Jeran 1. 1&47 do mesca aprila v Po ljanah, od tam pa prišel za kaplana v Horjul, kjer so bili ta čas za župnika v č. g. Jerala Aleš. Ta gospod so morali biti zlata duša. na najboljšem glasu pri svojih višjih, ker so jim zapored pošiljali gg kaplane odličnjake, kar imena: Jeran Luka. Volčič Janez, Mam Jos. pač jasno dokazujejo. Da bi o Jeranovem delovanju v Horjulu zamogel napisati kaj boij natančnega obernil sem se s prašni" do dosedanjega ondotn^ga župnisa in odslej dekana ribniškega pre^astitegt gosp Fran'- Dolinar-a naj mi b'a-g.-volijo o tein za „Danico4 poslati kaj podatkov S posebno prijaznostjo so mi o Igovorili. a hkrati pa tudi pomilovali. da zamorejo le z malenkostmi po st,reči. Pisali so da je gospod Jeran kaplanoval v Horjulu od 9 aprila 1*47. do 26 junija 1851. tedaj Čez štiri leta. Imel je skoz ta čas v neki najeti hiši šolo za silo. v kteri je mladino učil razun kerščan skega nauka tudi brati in pisati.1 j Dalje pišejo preč. gosp. dekan o njem doslovno: „Bil je precej oster, pa kaznoval ni nobenega. Zlasti je gledal na lepo vedenje v cerkvi. Sam je pravil, da je pri ntki priliki fante, ki so med službo Božjo postajali pred cerkve nimi vrati, s sv. razpelom v roki pognal v cerkev. Da je bil ljubljenec rajnega gosp. očeta Jerala, mi ni treba še le opomniti. Zato je vedno tako rad zahajal ') Javna šola v Horjulu je bila vstanovljena še .i 1. 1861.. tedaj 10 let po Jeranovem odhodu od tam. Pis. v Horjul, k zlati in demantni maši rajn. Jerala. k njegovemu pogrebu, ob vseh večjih cerkvenih slovesnostih; pripeljal je pokazat svoje zamurčke. ki jih je nakupil v Afriki.') — Nabiral je po „Daniciu darove za nagrobni spominek rajnega g Jerala. za kvrega je sam zložil napise v pesniški obliki, ki prav natančno izražajo značaj blagega pokojnika, ter ga ie prišel tudi blagoslovit, ko je bil postavljen na poku pališču. Za omiko Horjulcev je ves gorel, zat«- je rad podpiral posebno Horjulske dijake. Marši kterega tan tiča so stariši poslali v šolo le radi upanja, da bo dobil v Jeranovi kuhinji znatno podporo- Zadnja |K>t ga j^ pripeljala v Horjul 1 1^94. ko je pridiLf«val na novi maši tukajšnega rojaka gosp. A Oblak a Spi h so v horjulski fari v najbolj blagem spominu trij*» kaplani: gg Luka Jeran. Jan Volčič in J«.s Marn. ki so drug drugemu nasledovali Prav žal u>i je. la Vam ne morem kaj bolj zanimivega o rajn .Jeranu poročati.4 Tako so pisali preča^titi gosp dekan .lin-ir; a mi mislimo, da je tudi s temi kratkimi ver>ti«aur«- •• ljudstva. -- Priserčno se zahvaljujejo dalje ♦ud: ion. t-čemu g župnika, ki so nam v spomin iv-*>* ie-a: • svoje tarn dali priložnost k duševnemu pren«..Ijenju K vsemu delu in trudu pa dodeli I tog svoj blagoslov' Z Dobrave pri Kropi. Naša župnija je zgubila svojega ljubljenega, skerbnega župnika v«' g. Valentina Aljančiča, ki so dobili župnijo sv Le narta na Jesenicah. Otožnost nas obhaja, ker sum se morali ločiti od ljubega in milega očeta, ki so 7 let delili z nami žalost in veselje Ves čas so vneti gospod s prav očetovsko ljubeznijo skerbeli za naš-dušne in telesne potrebe; z gorečo ljubeznijo in živim zgledom so kazali pot do časne in večne sreče. Ubožcem so bili blag pomočnik, žalostnim mil tolažnik. Vsakemu, ki se je do njih obernil, so pomagali, če ne z drugim, vsaj z modrim svetom. Prepričani, da ') Ta zadeva pride še pozneje enkrat na versto Pis živo besedo zlasti krepko podpira dobro pisana knjiga, se niso ustrašili nobenega truda pri nabiranju Mohorjanov. — katerih število je v 7 letih poskočilo od 17 na 118 — v razširjanju katoliških časnikov. zlasti Domoljuba itd. — Lična zvonika pri župnijski cerkvi na Dobravi in pri podružnični v Otfčah. r.renovljena zadnja leta, daleč na okolu .oznanujeta skerb vnetega gospoda župnika za lepoto hiše Božje, prijazna župnijska cerkev z mnogimi novosti iz zadnjih let prijazno vabi domačina k Božji službi in okusno prenovljeno župnišče glasno govori o darežljivosti bivšega gospoda župnika. Večna hvala blagemu gospodu za vse izkazane dobrote' Nauki vč. g. župnika naj pa v naših sercih obrode sto-teren sad * Hvaležni župijani. Iz Velikovra. (Otvoritev ondašnje r Narodne šole"j Za koroške Slovence je bil 25. oktober zelo vesel in pomenljiv dan. Ta dan se je namreč odperla in blagoslovila nova Ciril- Metodova slovenska šola v Veli kovni Koroške Slovence močno zatirajo Nemci; ne privoščijo jim pravic v šdi in drugod; silijo otroke slovenskih starišev, da se morejo učiti kerščanskega nauka v nemščini, ktere se še le v šoli sproti uče — skratka: delajo na to, da bi popolnoma zaterli verne Slovence na Koroškem; s slovanskim jezikom bi jim radi iztrgali iz serca tudi vero. ki je redino potrebna." Za ta dva zaklada svoja vero katoliško in slovenski jezik so se koroški Slovenci do zdaj do go versto let bojevali — toda skoro brez vspeha. Pravično se od postavne oblasti proti Slovencem ne postopa, da bi se jim dalo slovenskih šol: zato so se koroški Slovenci ober-nili in podali na drugo pot: samo pomoč! Sami s prostovoljnimi darovi in z milodari drugih vnetih Slo ven« ev izven K« »roške so si hoteli sezidati — slovensko šolo. V tej šoli naj bi se otroci slovenskih starišev učili kerščanskega nauka in drugih potrebnih rečij v slovenskem, ne kakor zdaj, v nemškem jeziku. kterega ne razumej In tako šolo so res sezidali v Velikovcu Šola je izročena v varstvo apostolom Slovanov, sv Cirilu in Metodu: vodstvo v šoli so prevzele častite šolske sestre iz Maribora. One so priznane kot izverstne učiteljice — odgojiteljice. ktere imajo serce za vbogo mladino : a glavna reč jim ni, otro kom vcepiti v glavo prav veliko znanja, (kakor se to godi pri naših ljudskih šolah) temveč glavna reč jim je blažiti otrokom serce; napolniti ga z verno-pobožnim duhom, sploh izrediti iz otrok dobre kerščanske može in vzgledne gospodinje. Ta šola se je toraj odperla in blagoslovila v nedeljo. 25. oktobra ter izročila šolskim sestram, da bodo učile slovenske otroke v verskem duhu in v materinem jeziku K tej slovesnosti je prišlo seveda od blizu in daleč, iz dežela zvunaj Koroške mnogo ljudij. odličnih gospodov duhovskega in svetnega stanu. Slavnostni govor je imel pri tej slovesnosti eelovški stolni kapelan, gospod M. Ražun. Dolzega. z navdušenostjo predavan»;ga govora ne bomo prinašali. temveč omenjamo najvažnejšo reč — posebno z ozirom na sedanje naše posvetne učilnice ali šole. Poznejše življenje otrok je močno odvisno od tega. kakošna je bila šola. ktero so obiskovali. Otrok ima mehko, za dobro in hudo vsprejemljivo serce; kakor v mehek vosek lahko vdobiš podobo kakoršno hočeš, tako tudi otroka lahko dobiš ali za dobro ali za hudo. D& se vpogniti na različne strani, kakor mlado drevo. Zato je zel6 zel«j važno to, kakšna je šola; ali prešinja predmete in učitelja verski duh ali ne; ali vodi otroke k Bogu ali jih odvračuje od Njega. Zato so rekli škof Slomšek: BŠola pa, če prava ni, je bolje da je ni!" Kajti slaba šola lahko strašno škoduje, zato je bolje, da je sploh ni. Kaka šola je prava, pokazal je mojsterski v svojem govoru g. R a-žun. Rekel je: „Šola, dragi zborovalci, ki nima za pervo in najimenitnejše tega, kar je res najimenitnejše, namreč v nebesih Boga v človeku pa dušo, taka šola ni in ne more biti prava! Slovenci! Bog nas je vstvaril — vstvaril nas je iz duše in telesa — vstvaril nas je za večna nebesa! Zato je tudi naša dolžnost bolj in bolj spoznavati svojega Boga in Ga spoštovati kot svojega najvišjega Gospodarja! Naša dolžnost je. skerbeti ne samo za telo, ampak tudi in pred vsem za dušo, ker je imenit-nejša od telesa in neumerjoča! In naša dolžnost je, skerbeti ne le za minljivi svet. ampak z veliko večjo skrbjo si prizadevati tudi za srečno večnost! Na tej podlagi mora stati vsaka prava šola — in šola ki te podlage niina in se na te resnice ne ozira — taka šola ni prava! Šola pa, ki prava ni, je bolje, da je ni! „Ako šola ni v tesni zvezi s cerkvijo in kerščansko družino, je najhujša sovražnica obeh. Taka šola je nasprotna cerkvi; ona serce mladine odtujuje cerkvenemu duhu in starišem ter jih vzgaja v brezveme ali glede na vero čisto mlačne ljudi" — tako so rekli nemški škofje 1. 1872. — Šola pa, ki donaša tak sad. ne more prava biti, in bolje bi bilo, da je ni! In žalibog. da moramo skoro v vseh naših sedanjih šolah reči: v marsičem bi bilo bolje, ko bi jih ne bilo. zato ker niso prave ! Prave pa niso že po svoji uravnavi, ker so sestavljene na brezverski postavi; na postavi, ktero so papež sami obsodili." — To so možate besede! Gospod govornik je dokazal tudi, da je sv. katoliška Cerkev perva vstanavljala šole. Njej se pred-baciva, da je sovražnica omike in znanosti — a ravno Cerkev je že davno popred, ko še nobenega širokoustnega naprednjaka poveršna učenost ni razsvetljevala teme nevednosti, ravno Cerkev je z dejanjem in jezikom pokazala, kako zelo ceni šolo!" Potem navaja gospod govornik zgodovinske dokaze za terditev. Torej cerkev je perva vstanovljala šole; ona ni nasprotnica šoli; dobro vč, koliko koristi, če je dobra — Cerkev je le nasprotnica slabim šolam, ka-koršne so dandanes. Gospod govornik je govoril navdušeno; zagotavljal je da bo velikovška šola prava, kakoršno je opisal, da mora biti. Bog vč, kako so njegovim besedam priterjevali oni liberalni Slovenci, ki se vesele, da sv. Cerkev nima več one moči in onega vpliva v šoli, kterega je imela in bi ga morala imeti; ki v zvezde kujejo sedanje šole in šolske postave! Bog ve, kaj bo k temu govoru pripomnil naš rUčiteljski Tovariš", ki je rekel in potem še terdo-vratno zagovarjal, da se v šoli ne sme otrokom govoriti o peklu, o smerti in drugih pretresljivih verskih resnicah (če govorimo o njih, moramo naravno njih grozo popisovati — sreče ne, ker je nimajo; pekla ne morem popisovati drugačnega, kakor strašnega. zato ker je res tak!); kaj bo rekel k tem besedam. ker je svoj čas zapisal: da se mora ker- ščanski nauk polagoma odpraviti iz šol! .Šola, če prava ni." če verskih resnic prešinjena ni: predmeti in učitelji, .je bolje, da je ni!" Razgled po svetu. V Celovcu so priredili tamošnji bogoslovci 4 novembra slavnostno akademijo na Čast patronu in zaščitniku duhovsk. semenišča — sv. Karolu Boro-meju. K tej slavnosti je prišlo večje število č. gg. duhovnikov iz mesta in dežele. Kot glavni točki sta bila dva govora: nemški in slovenski. Nemški govor: . Verska vnema sv. Karola" je govoril g. Fuchs. slovenskega jako dobro č. g. sera. duhovnik Mat. Riopl. G. Fr. Neubauer je zložil in prav izverstno predaval slovensko pesem .Sv. Karolu Boromeju." Nemško pesem je zložil in prednašal gospod Prodniger. — Peli so pesem .Mrak" zelo točno pod vodstvom gosp; Neubaura. Mila pesem je vsem udeležencem očividno prav ugajala. Ostali točki prav dobro sestavljenega vsporeda sta bili sviranje na glasoviru s spremljanjem goslij. — Slavnost se je izveršila res lepo in častno za gg. bogoslovce. Italija. Kako framasonska vlada skerbi za bolnike: Največja bolnišnica v Rimu je bolnišnica sv. Duha, ktero so še v davnih časih papeži vstanovili. Toliko poslopij obsega, da je podobna malemu mestu. Dohodkov je imela pod papeževo vlado na leto 225.000 gld. tako, da se je vedno po 1600 bolnikov brezplačno oskerbovalo. Pokojni Pij IX. je zraven nje dal sezidati še vojaško bolnišnico za 200 oseb. Leta 1870. ko so Pijemontezi oropali Rim. postavili so pa kot vodjo imenovane bolnišnice prostomavtarja dr. Ballorija. Ta mož pa zna z vstanovnim premoženjem tako gospodariti, da sedaj velikanska bolnišnica mesto KiOO more le še 300 bolnikov oskerbljevati. Ravno tako je mož tudi vgrabil premoženje otroške varovalnice. ktere je nekdaj sprejemala po 800 sirot. Če ni vere v Boga in v Božji značaj sv. katoliške Cerkve — potem tudi ni vesti, ni poštenosti, ni dejanske ljubezni do trpečega reveža! Sv. Oče so, hvala Bogu, vedno še jako čversti in terdnega zdravja. Dan za dnevom sprejemajo razne osebe v zaslišanje, kar je gotovo zelo utrudljivo za sivolasega starčka. A oni se žertvujejo; vsem hočejo postati vse: da bi le vse pridobili Kristusu in kaj koristili katoliški stvari. — Sprejeli so preč. P. Aloj zija Galli, vnovič izvoljenega generalprijorja reda Kar-melitanov. in ves karmelitanski kapitelj; sprejeli so avstrijskega poslanika Revertera Salandra itd. — V nedeljo, dne 25. oktobra, so maševali sv. Oče v kapeli .sala del Trono;" med drugim so bili pri tej sv. maši navzoči tugi oni angleški romarji, ki so se prišli Leonu XIII. zahvalit za apostolsko določbo glede neveljavnosti duhovniškega posvečevanja angleške cerkve — o kteri določbi je „Danica" poročala že zadnjič. Po sv. maši so sv. Oče v zaslišanje sprejeli romarje. Mi pa kličemo: Bog nam ohrani to — .luč z neba" — Leona XIII. še dokaj let v slavo Svojo in srečo našo! Francija. Ruski car, ki se je pretekli mesec mudil več dni v Parizu, je pokazal, kako visoko — dasi razkolnik — spoštuje katoliške duhovnike. Ker framasonski ministri nobenega duhovnika niso pu- stili k caru. povabil je ta sam pariškega kardinala k sebi. — Ker je brez verska vlada pograbila vse cer kveno premoženje in ker tudi najvišje cerkvene dostojanstvenike po beraško plačuje, pripeljal se je kar dinal k palači, v kateri je bival car. v revni kočiji s samo jednim konjičem. Car ga je pa pred vsemi drugimi posvetnimi mogotci najbolj odlikoval. Radi te velike prijaznosti, s katero je car sprejemal katoliško duhovstvo, si delajo francoski katoličanje naj boljše nade za bodočnost. Da bi jib le ne goljufale! Lurd. Pred nekaj tedni je prišlo veliko število francoskih romarjev v Lurd. Imeli so veliko bolnikov saboj. od kterih jih je veliko čudežno ozdravelo Med ozdravelimi je bila tudi laletna hčerka brez verskega časnikarja Buržeja iz Sete, ktera je bila že 18 mescev vodenična, tako, da so ji vsi zdravniki napovedovali bližnjo smert. Ozdravljen ko je na kolodvoru v Sete pričakovala tisočera množica. Zdrava vesela in cvetoče-nežnega obličja je deklica zaprstila želez-nični voz ter zaklicala: .Slava naši ljuL lurški Go-spej!" Zbrana množica je ta klic povzela in deklieo nesla na dom. Iz tisočerih gerl seje po mestnih ulicah razlegal: „Magniticat!u (.Poveličuj moja duša Gospoda !Ji Oče Burže je pisal svojemu prijatelju: .Ko sem pred par dnevi spremljal svojo hčerko na kolodvor. sem bil prepričan, da sem se za zmiraj od nje poslovil Čudež, kteri se je z njo zgodil, je tako velik, da še sedaj svoji sreči verovati ne morem.* 1. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec listopad inoveml>eri 1896. (Spis poterjen od sv. Očeta « a) Glavni namen: 1' >oge duše n ricah. Okrožnica T^j. Svetosti Leona XIII., jh> Ho; ji previdno*t i /*tj>e-a, rtu nt z a/to*to/jsktHt :> »» z-/raz> ni-n jtatrijarhom, primatom, nadškofom, škofoin in '// <"/'"' »ladikam. O rožnem vencu. (Konec ) Toda še nek drug vspeh, ki je v tesni zvezi s sedanjim časom, nam podaja rožni venec, kar smo pa že drugje omenili. Ta vspeh in korist je v tem, da dobi kristjan s svetim rožnim vencem pomočkov. s kterimi goji in uterja čednost svete vere. ki je dandanes tolikim nevarnostim in napadom izpostavljena. — Sveto pismo imenuje Kristus.! .začetnika in doveršitelja vere" (Hebr 12,2»: .Začetnika" zato, ker je sam ljudi mnozega učil, kar morajo o Njem verovati, zlasti, da v Njem .polnost božanstva pre biva" (Col. 2. (J i in ker jim je z milostjo in ob jed-nem z maziljenjem sv. Duha podelil v svoji dobrot-ljivosti dar sv vere; .doveršitelja." ker jim je to, kar so v sedanjem življenju le skozi zagrinjalo videli. odgemil v nebesih, kjer bode spremenil položaj vere v jasnost slave V sestavi rožnega venca zavzema Kristus očitno pervo mesto, ker gledamo v premišljevanju življenje Njegovo, skrivno i življenje i v mladosti in radosti, javno med največjim trudom in bolečinami prav do smerti, in slednjič častitljivo (življenje), ki se razprostira od častitljivega vstajenja prav do večnosti, ko sedi na denici Očetovi. In ker se mora vera. da je popolna in dostojna, kazati tudi na vnanje, .kajti v sercu se veruje k pravičnosti, z usti pa se stori spoznanje k zveličanju" (Rim. 13. 10), imamo tudi v rožnem vencu zato najboljšo priložnost. Kajti u ustnih molitvah, iz kterih obstoji rožni venec, se lahko izrazi in spozna vera v Boga. našega za vse skerbečega Očeta, v prihodnje življenje, v odpuščanje grehov, tudi v skrivnosti vzvišene Trojice, včlovečene Besede Božjega materinstva in drugo. Splošno je pa znano, kolika je vrednost in zasluga vere. Saj vera ni vič druzega kakor izbran kal. ki v tem življenju p< ganja cvetje vsake čednosti, po katerih postanemo Begu prijetni, da prinašamo potem večno trajajoče sadove: „Kajti Tebe poznati je do-veršena pravičnost, in Tvojo pravičnost in moč poznati je korenika neumerljivostia (Modr 15. 3). — Tu imamo povod, da dostavimo še jedno točko, ki zadeva čednostne dolžnosti, katere vera. kolikor treba, zahteva Semkaj spada tudi čednost skesanosti nad storjenimi grelii, m del te je tudi vzdržnost, ki je iz več kakor jednega vzroka dolžna, da se spolnuje, m zveličavna Akoravno ravna Cerkev s svojimi otroki jako milo. morajo vendar vso pridnost porabiti. da njeno materinsko prizanesljivost, z drugimi deli nadomest«'. Tudi iz tega vzroka priporočamo molitev sv rožnega venca, ki povzroča dobre sadove pokore, zlasti s premišljevanjem terpljenja Kristusovega in Njegove Matere. Potemtakem imajo oni, ki po največjem dobrem hrepene. po sklepu Previdnosti v rožnem vencu vsem pristopen in lahek pripomoček Kajti vsak, ki je v veri tudi le srednje poučen, se ga lahko in s koristjo posluži in to tudi ne zahteva predolzega časa. da bi ga morebiti kako opravilo oviralo Živ lj« nje svetnikov ima veliko primernih in svetlih vzgledov, in znano je. da j;h je bilo o vsakem času veliko. kaferi niso noben dan opustili te pobožne vaje, akoravno so opravljali važne službe in truda-polne dolžnosti. - S tein se vjema tudi ona pobožna misel, vsl.-d katere ljubijo pobožne duše svoj dožnit veneo kot nerazdeljivega spremljevalca in stanovitna obrambo, ktero v smrtnem boju objemajo m kot sladko plačilo „nevenljive krone krasote" ogledujejo. K temu pridejo še sveti odpustki, ako se tako renijo. kakor bi zaslužili; kajti s temi so rožni vereo kakor n»ši predniki tako tudi mi sami najbogatejša olepšali, in gotovo bodo umerjočim in umer-lim pomagali, da bodo uživali zaželj«»nt mir in večno iuč Ti vzroki, častitljivi bratje. Nas silijo, ;rkve ločemh bratov in se ster, vsak dan bolj daje povod, da na to delamo, spoznamo, da bi se to po ničemur ne dalo boljše izvesti, kakor z močjo svete molitve rožnega venca. Pred Nami je vzgled Kristusov, kateri je prosil v poreči molitvi Očeta, da naj bi bili učenci Njegovega nnuka v veri in ljubezni jedno. 0 moči priprešnje njegove najsvetejše matere v ta namen nam daje apostolsko dejanje sijajen dokaz. Omenja namreč pervi zbor učencev, kjer so obljubljenega sv. Duha ob velikem upanju prosili in pričakovali in se pri tem spominjali zlasti navzočnosti Marijine: „Ti so pričakovali vsi v molitvi z Marijo, Jezusovo materjo.tt (Ap. dej. 1, 14.) Kakor se je nastajajoča Cerkev po pravici oklepala Marije kot najboljše varovalke edinosti, gojilo naj bi se to tudi dandanes po vsem katoliškem svetu, zlasti v mescu vinotoku, katerega smo ža o svojem času določili za češčenje nebeške Matere z rožnim vencem; — zato naj bi se povsod ta molitev goreče gojila, zlasti v namen, da se ohrani in spopolni sveta edinost. Nič ne more biti Mariji, ki je s Kristusom tako tesno združena, prijetnejše kakor da so tisti, ki so kerščeni z jednim in istim kerstom, tudi po taisti veri in popolni ljubezni med seboj zvezani. — Vzvišene skrivnosti taiste vere naj bi se z molitvijo rožnega venca vedno bolj vtisnile v serca s srečnim vspehom. „da posnemamo, kar obsegajo, in dosežemo, kar obljubujejou Med tem podeljujemo kot znamenje nebeških darcv in Svoje ljubezni Vam vsem in Vaši duhovščini in ljudstvu najljubeznivejše v Gospodu apos toljski blagoslov. V Rimu pri sv. Petru. 20. septembra 1890, v 19. letu Našega vladanja. Leon XIII, papež. b) Posebni nameni: 14 ) SV. SerapUon. kat-.liški tis.-k. Spr.ober j.-nj- preklinje-valeev iz navad«. P«.m..f; v !••/.»vnih lioiili 15.) Sv. Lecpold. Ili<:i ll.il»l>ur*ka. Nižje- in /gornje Av->trij>k" K»rsf-anskf žene. dekleta in turški l"|">vi iiKral i'i 1H.) Sv. Otmar. Str.g-. izverš. v ni-- j-.-tav v obrambo lave»-v. Odstranjevanje gerdih sp ><>v in tak-« imet ovanega ..tiska bre/. barve.* obvarovanje pr>d nalezljivimi i>o!eznimi. Sv. Gregor čudodelnlk. Sv.-m>č.- družin*. I »likovniki m obli.ijanci Neozdravljivi 15 Sv. Odoo. Duši?., in tflt«no ifh..<{\.. j.. velikih m.-tih. lia/vijanj. katoliških u.-itt ljskili «Iruka .:.»;irioa. l'o-p»>rval.i apo-sto|j>tv.4 uio)itv>. Žen«ka driotva. Zal>r..nit.v in obvarovanje pr« d nesri-čnimi zakoni. 20) Sv. Feliks Balsaškl. KvharotkiiH duhovniška društva Odveruit.v «o'-ijali«-v S.-rca. da M jo ona varovala v<«-ga gr<-iia in n.-varnosti mUdih let. Zahvale. čudodelna Varuhinja ljubljanskega mesta, katera se časti v cerkvi sv. Florijana. Je pač malokatera ura čez dan, da bi se ne dobilo pobožnih molilcev pred podobo žalostne matere Božje pri sv. Florijanu. Gotovo zadobijo tukaj mnogi pomoč in tolažbo v duSnih, časnih in telesnih potrebah. Da bi se češčenje žalostne Matere Božje in zaupanje do nje bolj in bolj uterdilo, hočem kakor sem obljubil, v zahvalo dve uslišani prošnji naznaniti: 1.) Srečen isid pri pravdi in 2.) dosegel sem zaželjeno službo. V Ljubjjani dne 20. oktobra 1896. J. M. Podpisana izrekam t.-m potom pri-erčno zahvalo presv. Sercu Jezusovemu, Materi lto>.ji, sv. Jožetu, -v. AiConu Padovan-skemu, -ila prav n. varno in Lndo bolna: njen«« živlienje je viselo /e tako reko.- ..na nitki ■ t.-r je bila že pr.-videna s sv. zakramenti za umirajo«-,?. oberiii!.. s.- j.- nt- ve«* k ljubemu Boiru z gor.-čo molitvijo. naj -lo.leli tej os.-bi na »iripr- snjo Marijino ..p bn|ujea terpela zelo n-lano v Božjo volj., in in ker j.- tdk«. dobrih rok. Bodi Njemu in Njegovim svetnikom izve"* na s tem priser"n«» zahvala! M K. Listek za raznoterosti. Vabilo k zabavnemu večeru, ki ga priredi v proslavo imendne blagorodnega gospoda Leopold-a Be-lar-ja, društvenega pevo vodje katoliško društvo za delavke, v nedeljo. l.">. novembra t. 1* ob 6. uri zvečer v društveni dvorani, Žabjek št 8. Vspored: 1. „Društvena", poje zbor (P. A. Hribar) 2. Nagovor p. n. g. predsednika 3. „Mi ustajamo", poje zbor (Leop. Belar.i 4. Vošilo. 5. „Moja domovinaa, poje zbor (Volarič) (i. „Mutec Osojski", deklamacija. 7. „Vse mine.41 (dr. Ipavic) 8. Glas vesti. (Igrokaz v štirih dejanjih.) — Spisala l. S. Vstop je dovoljen društv. članom in povabljenim gostom. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Monsig. Jeranova dijaška miza. Za mesec oktober je bilo plačati za hrano v dijaški kuhinji 222 gld. 50 kr., za hrano po stanovanjih 30 gld., za stanovanje 29 gld.. za šolske potrebe 21 gld. 40 kr.. skupaj 302 gld. 90 kr. — Podpiranih je bilo ta mesec 145 dijakov. — Bolj jasno, nego vsaka prošnja govore številke, kako potrebna je Jeranova dijaška miza vsestranske podpore. Hudo bi bilo sedaj na zimo podpiranim dijakom odtezati podporo za hrano, -zato v imenu Boga prav lepo prosim blage dobrotnike, naj se vzlasti v zimskem času, ko slabo oblečeni, s hrano le za silo oskerbljeni dijaki veliko revščine preterpe, spominjajo dijaške mize. Ljubljanske mladinoljube bi zlasti prosil, naj bi v ta namen darovali kake ponošeno obleko, obutalo itd., kar bi vzlasti sedaj na zimo za dijake dobro došlo. — Vse take darove podpisani hvaležno sprejema. V Ljubljani, (i. nov. 1890. A. Kalan. Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Župnija Verhnika je podeljena č. g. Lovro Gantar ju, župniku v Čermošnjicah. — G. dr Aleš Ušeničnik, kaplan v Stari Loki, pride v Ljubljano k stolnici za vikarja in stolnega kaplana. Umeri je 2. novembra v Nov^mmestu č. g Valentin Jakšič, umirovljeni župnik v Kerškem. zadnje dni bivajoč pri usmiljenih bratih v Novem mestu Pokojnik je bil sošolec in iskreni prijatelj rajncega gosp. monsignora Jerana. kterega rdijaško mizo- je zdatno podpiral, in tudi v svoji oporoki se je spominjal večinoma le dobrih namenov. Pogreba se je udeležilo obilo gg. duhovnih tovarišev in mnogo brojno vernega ljudstva, ktero tem bolj spoštuje duhovnike, čim bolj brezverni ljudje rujejo proti njiin Ono vč, kdo in kje so njegovi pravi prijatelji, ki inu pomagajo v dušnih in telesnih potrebah' Umeri je dne 29 okt. v Tupaličah župnije Preddvor, znani Miha Studen. Pokojnik ]e bil vzgMen katoličan v sercu. besedi in življenju: bil j^v.-lik dobrotnik cerkv;'t. zlasti romarske .vikv^ na Brezjah Veliki zvon je sam kupil za 2800 gld |'r»»d svojo smertjo pa je še daroval znatno svoto /a orgije. — V znak hvaležnosti je bilo 5 nov ob ' in uri na Brezjah mertvaško opravilo za blagt-ja dobrotnika. Naj počiva v miru! Mari|a pa. za ktere čast in (»lep šavo njene cerkve je toliko daroval, naj mu sprosi pri svojem Sinu večno plačilo! V frančiškanski cerkvi so pretečeno nedeljo, 8 t. m. prevzvišeni knezoškof posvetili veliki altar in altar v lavretanski kapeli, — Slove.-nost. se je pričela ob ' , 8 uri in je trajala do ' 2 1 Najprej je bilo posvečevanje altarjev, potem pontifikalna sv. maša. po sv. maši prenešenje sv. Rešnjega Telesa iz altarja sv. Frančiška po cerkvi v novi tabernakelj velirega altarja rTe DeumB in blagoslov. Popoldan ob tieh pridiga in litanije Okrog vel. altarja je postavljena nova obhajilna miza. pri kteri bode imelo prostora r«[xdjih o gld. „J.'ranovi dijaški mizi me>to venca na grob g. Marije /aje- " - Preč. g. prd. J. Onjezda A gld. — <' g vpok. župnik Val. Skul v Št. .lurju pri Kranju 1 gld. — C. s. Jane® Oblak, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, 3 gld. — »'. g Marti 11 Sar-.!--, zlat«.mašnik v Zapogah. 5 Lrld. — C. g. Mat Preželj. zla -mašnik v Mavčičah, 5 gld. Zuik iz Zapog. o gld — -I N. i/, Idrije 1 gld. ..v p«.ui<»č dušam v vi.-ili ~ Za sv. Detinstvo: «'. s. Henrik Povše, kap v Žuleiuherku, 41 gld. 50 kr. - 0. g. Kr. Pešec. kaplan v Cirknici, 2 gld. 10 kr. Za kruhe sv. Antona: Č g. vpok. župnik Val. Skul v St. •lurju pri Kranju 1 gld. — Neimenovana iz Škofje Loke. 1 krono. Za Salezijance na Kranjskem: »' g. vp<>k. žuj.uik Val. Skul 1 gld - Za cerkev Marije Pom. na Brezjah: H. D. 45 ghl. (..vsled obljube") Za najpotrebnejše misijone: 0 g. zlatom. Mat. Naro'-e iz Zapoi: 5 gld. Za cerkev presv. Serca Jezusovega: t', g. zlatomašnik Mat Prežel j iz M*včie, 3 gld. Za afrikanske misijone opatije Mariannhill: Č. g zlatomašnik Mat. Pn-želj 2 gld. Odgovorni vrednik Frančišek Birk. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.