JAJfA ZA GORIŠKO IN BEVECTJO
PRIMORSKI DNEVNIK
PAhhlnaJ!i?i,aina v 2°tovirt	o A 1*
i gruppo - Lena 30 lir
Leto XVI. - Št. 43 (4506)
TRST, petek 19. februarja 1960
Burna seja demokristjanskega vodstva Sullo zahteva vlado KD-PSI na Siciliji
Moro trdi, da ni bil obveščen o sporazumu sicilskih demokristjanov s PLI, PDI in MSI Pellovo poročilo na seji vlade - Prihod predsednika Peruja na uraden obisk v Rim
P	(Od našega dopisnika)
stva* ’	Danes je bila cela vrsta sestankov vod-
žbom'‘itičnih strank, seja vlade, seja poslanske lieva 08 *n sena*-a. obisk predsednika Peruja in nada-tiila t8 raz§ovorov z maroškim predsednikom. Dogo-nanartif u? ~tudi dva incldenta: v Palermu so neznanci niiir . “ivšega člana Milazzove vlade, ki je povzročil
njeno krizo in ostavko, na ------------------
sedežu vodstva KD pa je dS?kn?ti.anski sicilijanski čarci111 aJnik napadel levi-ki „ ®Sa Prvaka KD Sulla, nncH -,Je obtožil nekorekt-je 1 cianov levičarske stru-
C e
n*jpre^rem° vrst‘ rnoramo
kat.ri3 ?meniti sejo vlade, na Gron^V-36 P°r°čal Pella o »ku v ieVem in svojem obi-mer “ovJetski zvezi, o če-nella °nato razpravljali Go-
gai Tun8 Angelini. To-Bo'in £	’	Zastore. Del Bo,
ni	rambroni. Sicer se še
k« ab	zvedetl.	kakšne kriti-
izreki; pohvale so ti ministri da ’ vend<»r pa je gotovo, njab o VD aaarsičem niso stri-
toinister a • ,K1iub temu ie )>vil	Angelini po seji iz-
i^iavila	^iJem'	da ie vlada
aje	soglasno ugodno mne-
bika p ravnanja predsed-Pelie „r??chi)a in ministra ie hilr, Moskvi, ravnanja, ki to	v. interesu Italije. Na-
°dlok. lnistri odobrili načrt bistra «a ar®anske staleže mi-šče 7.iTa turizem in gledali-fikacB„ skl Predlog za rati-io in H, sp0Tazuma med Itali-skupneo^rat01? za ustanovitev skesa ? raziskovalnega jedr-se bo	v	tspri. Vlada
no v sp°Pevno sestala verjet-
ni krizni.-2 g.ov°ricami o vlad-
več no’n^i .“beralci ne bodo i* brez H1 1 Segnijeve vlade, ^Kniia . wm,a važen sestanek 'erega i. ^a3aSodijem, do ka-iutraniiK priido danes v prvih s.e S0voriUr .§ tem v zvezi hkeraln- ln P'še, da številni takoj or»HrVakl ne bi hoteli v*e da k- v-. opozicijo, tem-deli0 ak/ ra3a‘ dosegli za ne-°dbora «p- sv°iega glavnega 8biju ’ , °aJ PIJ postavi Se-g0voru	*n žeie P° °d-
p4 o ort-■ ednika vlade skleda po rt®f5n3u Podpore. To-
drug
dabeV nok1®-- strani je prav
24 Rim i?a,3insk; odbor PLI a kateri 3 glas°val resolucijo, j PLl n	odločno zahteva,
ni° vlado08115 podpirati se' Nadvse ,0>-?ii zelo k	ie	bil današ-
'istian.t-	sestanek demo-
Praktično	?a	,v°dstva,	ki	je
** ie zakli , *?.3al ves	dan	in
^Polnoči	Ha	• Šele °b	115	Uri
P°ročal ‘ NalPrej je obširno ,kuPaj z Poslanec D’Angelo ?jki o n„i .Ppkrejinskimi taj-''azzov; ?3U na Siciliji po
S°ktajinskH, HVki'- °d devetih
bi orttajnikov,	jih	se-
,Utn z n,	deželni	spora-
‘ašisti zg onarhisti, liberalci in sestro nove deželne
vlade desnega centra. Spora zumu pa nasprotujeta tajnika Gioia iz Palerma in Rubino iz Agrigenita.
Med poročanjem je Moro poslanca D’Angela prekinil in poudaril, da ni bil obveščen o pogajanjih z monarhofašisti in liberalci na Siciliji, temveč da so mu o tem samo sporočili. da bi hoteli «odprcje na desno«. Nato je on odgovoril brzojavno deželnemu tajniku,
«naj ne delajo odprtja ne na desno ne na levo, ker mora o tem razpravljati glavni odbor stranke«. Moro je dodal, da so ga o sporazumu obvestili šele po podpisu.
Kot smo že omenili, je prišlo do incidenta tudi med levičarjem Sullom in deželnim tajnikom s Sicilije D’Angelom, ki je izjavil, da je hotel del
HiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimtiuitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiimtiiM
Komentarji beograjske «Borbe»
Abasova izjava je dokaz realizma alžirske vlade
V Bolgariji in CSR obnavljajo kominformovsko obrekovanje
stranke sabotirati akcijo, ki je pripeljala do padca Milazzove vlade, kakor tudi sporazum z desničarji. Zaradi tega incidenta je Sullo zapustil sestanek. Sledila je diskusija med katero so govorili sindikalist Donat Cattin, Zoli, Pic-cioni in Sullo, ki se je pozneje po D’Angelovem opravičilu vrnil na sestanek. Sullo je zahteval razveljavitev sporazuma z desničarji, kajti KD ne more sodelovati s fašisti, zlasti sedaj, po resoluciji CK PSI, ki vsebuje pogoje za sestavo vlade levega centra na Siciliji, pri čemer ni potrebna niti podpora Milazzovih krščanskih socialcev.
Vodstvo PSI se je pod predsedstvom Nennija sestalo danes dopoldne in poudarilo vse. bmo resolucije svojega CK o nujnosti, da pride na Siciliji do nove večine, zlasti ker je na tako rešitev socialiste povabila KD že decembra lani. «Kupovanje in prodajanje glasov v sicilski skupščini dokazuje, kako nujna je obnova ki je nemogoča, če se ne začne politična obnova, če se ne obsodi z dejanji in ne samo
(Ou našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — V svoji zadnji izjavi se je predsednik začasne alžirske vlade, Ferhat Abas, prvič obrnil neposredno na Evropejce v Alžiriji in jih pozval, naj opuste kolonialistične iluzije, poudaril da alžirska vojna ni vojna Arabcev proti Evropejcem niti vojna alžirskega ljudstva proti francoskemu ljudstvu in ugotovil, da samo izvajanje načela samoodločbe lahko napravi konec vojni in ustvari pogoje za mir, za neodvisno alžirsko državo, v kateri bo prostora in dela za vse, ne glede na narodnost, raso in vero. Ta izjava je po mišljenju v Beogradu nov dokaz realizma začasne alžirske vlade. «Tisti, ki po tej izjavi od alžirskega osvobodilnega gibanja zahtevajo nove kompromisne pobude, skušajo, poudarja nocojšnja »Borba«, stvar prikazati v napačni luči«. Alžirska vlada, ugotavljajo v Beogradu, je dajala pobude, ki so ostale na žalost brez konstruktiv-
"um, umu, i„ minimum mm,um  
Hruščev priznava važnost !!?9e izvenblokovskih držav
To •
Je poudaril v svojem govoru ob prihodu ^donezijo in tudi v poročilu o razgovorih v Burmi
Sfe^A.,.18. — Nikita V 81 iz p Prišel danes z le-„ Rid0ri .8aSuna v Djakarto. 5* Uradn bo ostal 12 dni pHe,m obisku. Ob nje-
linrtp02dravH	na letališče «a
Ve* 1? množica 20.000
L ,*bral0	hudi pa se
i ^ Urad • p0ltL P° kateri i Hr, A sPrevod v mesto. Im 1 tonHSC,eva so pozdravili i^lišču D=Vsklm strelom. Na i, n>k Si,l- 3e Pozdravil pred-bnVil člHn no ki ie Pred-vlade- v svojem ja -'^avil Sovoru je Sukar-bi„,- dali’- Ha Se bo Indonezi-U? Zetn in Hortla, da se kolosu a-5 Povn« lmper*a3'zem zbrisi ]e Hn,t-3a zemlje. Zahvalil
HVrtb‘l0 zaVobl v6r- 36 • spIe" ti ’ ^ h*x • °kisk, m ie do-
H ruti0 vsi Indonezii-«vLSp0roči tl 7a 3e zaProsil>
t«r» ’ z'asti ^ustva ostalemu
C/aiviš)Vrihodnil kon’
Rudaril H. sv°jem odgo-»ih *ia str; '• da se SZ in In-id iVprašaniI1'laoa glede Števil-
>iaii;i Piiru"
«a in
iedH?iCpVetu ter za P
biav, iivli.n6ga.08ožja, ki
■ HruSz* eioveštva«,
^ Pr*$5v. »Sovjetska i>°lit l'e in ! ana. da so ne-
‘Udpjega 3Pr,ewljata razen lH1Stra (^rom ka
,Q,n v tnrt	hčeri. Med
>i, Uiudi rom	iji bo obis-
bo ?s?n,ti{ni °tok Ba-Sl v,°ldne tr! dr,i-
f»e» JUdno .. HruJ{ev napra-i*tji r Pa uHlsk Sukarnu ?0Zn.iV pr,v.i, ! gost na ve-bezf,Pa je n niški Palači' kitn PlePsom?tVOVal in'
?tuLli‘lonezBŠk.Sov3etska zveza
bta?a °b rtr, a republika »ta
lo>‘ev	v	borbi
Zaiti? ‘zn>a V« ’ za odpravo ko-na ...8lfherne oblike
pr e-o-ie
V Rangunu so o sovjetsko-burmanskih razgovorih objavili uradno poročilo, ki pravi, da predsednika vlad obeh držav menita, da je splošna razorožitev najvažnejša stvar, ki jo je treba sedaj proučiti.
»Oba državnika, nadaljuje poročilo, sta tudi izrekla željo, naj bi velike države, ki imajo jedrsko orožje, naglo sklenile sporazum o popolni ustavitvi poizkusov s tem o-rožjem. V pričakovanju sklenitve tega sporazuma, pozivata omenjene države in tudi druge države, naj se prostovoljno vzdržijo jedrskih poizkusov«.
Poročilo poudarja dalje, da je burmanski ministrski predsednik poudaril politiko nevtralnosti in nevključevanja v bloke ter da je Hruščev o-dobril to politiko, ki pomeni • pozitiven prispevek k ohranitvi splošnega miru«.
Poročilo pravi na koncu, da sta oba državnika obrazložila vsak svoje stališče o povečanju kulturne in znanstvene izmenjave in sta poudarila željo, naj bi se v čim krajšem času sklenil kulturni sporazum.
Na nocojšnji večerji je indonezijski predsednik pozdravil Hruščeva kot svetovnega voditelja, ki neumorno dela za mir na svetu in ki se zoperstavlja imperializmu in kolonializmu.
Hruščev je v svojem odgovoru poudaril, da indonezijsko ljudstvo lahko premaga vse težave, da se reši tega, kar ostaja od starega sistema. Na koncu je izrekel zdravico ored-sedniku Sukarnu in prijateljstvu med sovjetskim in indonezijskim ljudstvom pri skupnih naporih, da se vsi narodi osvobodijo verig kolonializma in imperializma ter da se izboljša gospodarstvo v korist skupne okrepitve miru na svetu.
nega odgovora. Proglasitev na čela samoodločbe je bila pozitivna, toda polovična poteza. »Od de Gaulla so se pričakovali in se še pričakujejo, poudarja »Borba« konkretni koraki, ki bi to načelo uresničili z zagotovitvijo alžirsKe-mu ljudstvu pogojev, v ,<at.e-rih bi se lahko svobodno izreklo o svoji bodočnosti«.
V nekem drugem članku pa piše »Borba« danes, da je kazalo ,da se je gonja proti Jugoslaviji omejila simo na Kitajsko in Albanijo. Zadnje čase je tudi v omenjenih dveh državah gonja malo zgubila na svoji ostrini tako da je bilo celo upati, da bo polagoma sploh končala. Toda nepričakovano so se nedavno v sosedni Bolgariji in na Češkoslovaškem pojavile knjige in članki, v katerih se potvarja narodnoosvobodilna borba narodov Jugoslavije, obrekuje vodstvo ZKJ, napada program ZKJ, skratka ponavljajo se obrekovanja iz resolucije In-formbiroja. »Borba« navaja med drugim pisanje bolgarskih in češkoslovaških listov.
»Komu služi ta propaganda, potvarjanje zgodovinskih dejstev in napadi? Dobiva se vtis, da se ponovno oživlja organizirana gonja proti naši državi, ugotavlja »Borba«. Metode so se sicer spremenile, toda cilj je isti: kompromitirati Jugoslavijo in njen socialistični razvoj v očeh svoje javnosti«.
B. B.
Debata o nacizmu v Bundestagu
BONN, 18. ■— Notranji minister Schroeder je govoril danes v Bundestagu o svoji beli knjigi, v kateri obrazlo-žuje nedavne protižidovske izbruhe v Zahodni Nemčiji. Minister je izjavil, da je za-hodnonemško prebivalstvo takoj z zgražanjem reagiralo ter je prostovoljno pomagalo policiji, da aretirajo krivce. Večina krivcev je označena za nepopravljive fanatike. Minister Schroeder je dalje izjavil, da je komunistična propaganda izkoriščala protižidovske izbruhe za obrekovanje zvezne republike, označujoč jo za fašistično, militaristično in revanšistično. Dejal je, da je zvezna republika vodila od leta 1952 dalje «vedno obsežnejše is vsestransko delovanje, da pojasni in dokumentira mladini škodljivo politično delo nacizma in posebno njegove zločine proti Zidom. Številne publikacije so pojasnjevale zločine nacističnega režima v uničevalnih taboriščih. Minister je dalje trdil, da so s to dokumentacijo poročali o pobijanju Zidov, o njihovih deportacijah in kolikor mogoče točno izredno visoko število židovskih žrtev nacizma«.
Podpredsednik Bundestaga in podpredsednik socialdemokratske stranke je izjavil med drugim:	«Kancler Adenauer
prav gotovo ni antisemit in si je prav gotovo pridobil številne zasluge za ponovno spravo z Zidi. Toda napraviti mora še več. Kancler Adenauer se mora osvoboditi vseh tistih ljudi, ki so odobravali nacistično ideologijo, in mora vzpostaviti diplomatske odnose z Izraelom, kar je odškodnina za moralno in materialno škodo, ki jo je nacizem zadal židovskemu ljudstvu«.
maj preprečili in seja je bila prekinjena.
Senatorji so nadaljevali z obravnavanjem zakona, s katerim se ukinja stari zakon o preseljevanju v državi in nato zakon odobrili soglasno.
A. P.
——o------
francoski napad na tunizijsko ozemlje
TUNIS, 18. — Tunizijski radio je sinoči javil, da so francoska letala izvršila napad na tunizijsko ozemlje. Neki francoski bombnik, ki je prišel iz Alžirije, je v noči od torka na sredo letel nad okolico Kef in je spustil več velikih bomb na kraj Ben Aini-ne. Bombe so povzročile precejšnjo škodo.
TUNIS, 18. — Tunizijski predsednik Burgiba je v svojem tedenskem govoru govoril o eksploziji francoske atomske bombe v Sahari. Izjavil je, da pomeni ta eksplozija napad na vse narode Afrike in da sedaj ne bo Tuniziji več mogoče iskreno sodelovati s Francijo. Dodal je, da ne bo delal hrupnih protestov, pač pa bo iskal sredstva, da se prepreči ponovitev takih poskusov
«Eksplozija francoske bombe, je izjavil Burgiba, se je seveda pričakovala kljub vsem protestom. To, kar je
z besedami transformlzem in klientelizem.«
»Danes se nudi izredna priložnost za izvedbo preobrata na levo, s čimer bi se v moralnem pogledu udarilo po okujenih centrih ter da se obnovi na vseh področjih bolj strogo nadzorstvo in odstrani sramotna podvlada.*
Sele ob 2,3Q popolnoči je vodstvo KD objavilo poročilo o svoji seji.
»Vodstvo je ob upoštevanju porebnega položaja na Siciliji ;n svoje odgovornost:	- jc
rejeno • poroči, i — mnenja, da morajo biti storjeni vsi poizkusi, da se sestavi na jasni programski podlagi vlada, ki bo odgovarjala demokratičnim idealom in politični tradiciji KD, ki bo sposobna osvobo diti otok komunističnega vpliva. Vodstvo pooblašča v tem smislu deželne organe stranke in parlamentarne skupine v teželni skupščini. Rešitev krize bo obravnaval na prihodnji seji glavni odbor, ki bo moral določili vsebino in obseg strankine avtonomije na Siciliji«.
Pri glasovanju za to poročilo so se vzdržali glasovanja:
Sullo, Malfatti, Forlani, De Meo, Corghi, Donat Cattin in Barbi, ki so predložili drugo besedilo, v katerem se prepoveduje sestava vlade s MSI po eni strani in s KPI po drugi, za sestavo vlade s PSI pa bi se morala KD ravnati v smislu decembrskih sklepov vodstva KD.
Tudi socialdemokratsko vodstvo je s svojega današnjega sestanka pozvalo demokristjane in socialiste, naj s PSI sestavijo na Siciliji deželno vlado levega centra «ob izključitvi totalitarnih in reakcionarnih sil«.
V poročilu o včerajšnji seji vodstva KPI pa se najprej ugotavlja koristni rezultat Gronchijevega obiska v SZ in obsoja ravnanje ministra Pel-le, ki je v nasprotju z interesi Italije. Vodstvo KPI obsoja tudi francosko atomsko bombo ter poudarja borbo za prekinitev vseh atomskih poskusov. Nato ugotavlja nesposobnost vodilne demokristjan-ske skupine in demokristjan-ske levice ter drugih demokratičnih skupin, da se znebijo antikomunizma. Vodstvo KPI odobrava ravnanje sicilskega deželnega odbora KPI.
Vodstvo poziva vse politične skupine in vse Italijane, da v sedanjem trenutku predvsem zahtevajo odstranitev Segnijeve vlade, ker se ne sme čakati, da bi desnica izsilila take rešitve, ki bi nasprotovale potrebam države.
»Morejo in morajo se doseči pogoji za novo večino, ki bo v najkrajšem času uresničila tiste zahteve, ki jih postavljajo Italijani, predvsem pa spoštovanje demokracije in e-nakost državljanov«. Zato je treba onemogočiti razloge za odlaganje upravnih volitev, ki morajo biti v roku, ki ga določa ustava.
V poslanski zbornici pa je prišlo danes do burnega prepi. ra med komunisti in demokristjani, ko je komunistični poslanec s Sardinije, Pirastu. zahteval odgovor vlade na vprašanje v zvezi s povečanjem radioaktivnosti na Siciliji zaradi eksplozije francoske atomske bombe. Podtajnik Scalfaro je izjavil, da bo poročal pristojnemu ministru in da bo šele jutri znano, kdaj bo vlada lahko odgovorila. Malo je manjkalo, da se poslanci niso spoprijeli pred vladnimi klopmi. Redarji so spopad ko-
  ...........................................
Koroški Slovenci
odgovarjajo Gschnitzerju
Pripravljena v Meranu silna eksplozija
MERAN, 18. — V dveh iz skupine hiš, ki so še v gradnji, so našli večjo količino eksplozivne snovi, ki je bila pripravljena za eksplozijo. Vse kaže, da so stvar pripravili ljudje, ki se dobro spoznajo v manipulaciji eksplozivov
V eni izmed šestih hiš, ki so skoraj dokončane, je bila pod stopniščem skrita posoda s približno 25 kg nekega razstreliva. Gorele so tudi sveče, ki so bile povezane med seboj z vžigalno vrvico. Od tu je druga vžigalna vrvica vodila čez dvorišče v klet druge hiše, kjer je bil tritol ter 14 dinamitnih nabojev avstrijske izdelave.
Da ni prišlo do eksplozije, je treba pripisati dejstvu, da se je plamen pri nekem stiku vžigalne vrvice prekinil. Po mnenju tehnikov bi eksplozija popolnoma uničila četrt, ki je v gradnji, in poškodovala bi tudi ostale bližnje zgradbe. Strokovnjaki topničarjev so eksplozivne naprave odstranili. Domneva se, da je bilo vse skupaj nastavljeno v pretekli noči.
V bližini so našli baje tudi nekaj nemških letakov, na katerih je naslikana lobanja in ki pozivajo Italijane, naj zapuste nemški Južni Tirol.
Oblasti vodijo preiskavo, da ugotovijo, kdo je nastavil eksplozive.
Herter o pogojih za sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov
Rezerviranost glede francoske jedrske eksplozije - Malo možnosti, da Francija dobi ameriške jedrske informacije
WAiSeiNGTON, 18. — Ameriški državni tajnik Herter je izjavil v zunanjepolitičnim odboru predstavniške zbornice, da eksplozija francoske atomske bombe v Sahari «ne predstavlja nič prav izrednega na področju jedrske znanosti«. Na vprašanje, ali bo francoska jedrska sposobnost vplivala na kateri koli sporazum ZDA z NATO, ali pa bo vplivala na programe za pomoč tujini, je Herter izjavil, da je Francija zavzela stališče, da noče ničesar deliti s komer koli, dokler ne bodo drugi nič delili s Francijo. »Kako daleč misli Francija iti, je dodal Herter, bodisi kar se tiče poizkusov kakor glede praktične proizvodnje, za sedaj ne vemo. Zato je zelo težko oceniti francoske jedrske napore.«
V združenju državnega tiska pa je Herter izjavil, da želijo ZD/A sporazum s SZ
izstreljevanju raket, ki bi lahko pripeljalo do vojne, zaradi zgrešenih računov. 2. Sirjenje jedrskega orožja, ki bi z naraščajočim številom držav, ki bi lahko začele jedrsko vojno, poveča nevarnost, da bi ena od teh držav, to nepričakovana in brez premisleka izkoristila.
Herter je dodal: »Nismo toliko zaskrbljeni, kar se tiče «svobodnih držav«, ki bi lahko izdelale jedrsko orožje, pač pa se bojimo, da bi razširjenje tega orožja zbežalo slehernemu nadzorstvu.«
Herter je dalje izjavil, da bodo ZDA šle na konferenco desetih o razorožitvi v Ženevo z dvemi smotri; 1. «Nujno ustvariti bolj uravnovešeno ozračje, ki naj zmanjša nevarnost vojne in ki naj omogoči zmanjšanje števila oboroženih sil in zmanjšanje oborožitve. 2. Temu naj sledi še večje
za konec oboroževalne tekme, znižanje teh sil in oborožitve Dodal je, da je nujno potreb-[naj se ustvari mednarodni no nadzorstvo nad razorožitvi- organizem, ki bo imel nalogo jo, če se hočeta preprečiti vsaj skrbeti za ohranitev miru in naslednji dve nevarnosti:	1.	jemati pogum napadu spričo
»Vedno večje tekmovanje pri I mednarodne sile.«
»•llliliiilillllllimiiiaiililll tt lllimll mil Itllti l lintvult I llllllllllif lltii tli lll»lt man iiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiii ii iiiiiiiiii iiiitiiiiimiiiiiiii iiiiiiiiim i ii 11 iis»«iaiiiiii iiiiiiiiiiim imiiiiiiiiiiiiiiiiiiii timi milj
Burgiba: Po atomski eksploziji v Sahari tri mogoče	iskreno sod
Eksplozija pomeni napad na vse afriške narode - Povečana radioaktivnost na Japonskem - 0 de Gaullovih načrtih v Alžiriji
najhuje, je dodal, je, da je eksplozija nastala v Sahari, in to ji je podelilo značaj napada, ker je Francija dala razumeti na eni strani, da ji Sahara pripada, na drugi strani pa je pokazala velik prezir do Afričanov in jih je ponižala. Potrebno je najti sredstva, da se ne dovoli več ponovitev takih poskusov. Posvetili se bomo tej nalogi, tudi če bomo morali čakati dvajset let, ali več, če bo potrebno.«
Zatem je Burgiba izjavil, da iskreno sodelovanje s Francijo ni več mogoče in da ne bo ■mogel več zaupati v Francijo, dokler bo vztrajala pri svoji kolonialistični miselnosti, ki jo potiska v vojno v Alžiriji, in dokler bo skušala obdržati Bi-zerto za vsako ceno.
Burgiba je zatem pozval tunizijsko prebivalstvo, naj z zaupanjem in navdušenjem vodi gospodarsko bitko, od katere je odvisna prihodnost dežele.
Načel je tudi vprašanje posta med ramadanom in je ostro kritiziral nekatere verske poglavarje, ki kažejo «imobili-zem« in pomanjkanje pobude. »Kot državni poglavar in kot musliman, je izjavil Burgiba, pravim muslimanom, naslanjajoč se na svete tekste, da jim ni potrebno spoštovati posta, če ta prispeva k zmanjšanju njihove rentabilnosti.« Burgiba je napovedal, da se z letošnjim letom v šolah v času izpitov ne bo več prakticiral post. Prav tako ne v vojašnicah. Za funkcionarje bo sprememba urnika, ne da bi se zmanjšalo
«New York Times» objavlja podatke iz članka dr. Fr. Zwittra
NEW YORK, 18. — «New York Times« objavlja danes dopis z Dunaja pod naslovom #Avstrijske obtožbe«, v katerem povzema članek dr. Fr. Zwittra o položaju slovenske manjšine na Koroškem, ki ga je objavil »Slovenski Vestnik« v Celovcu. Ameriški ugledni časopis poudarja, da avstrijska vlada, ki obtožuje Italijo zaradi diskriminacij proti Nemcem na Južnem Tirolskem, stoji sedaj pod obtožbo, da zatira pravice slovenskega prebivalstva na Koroškem.
CELOVEC, 18. — Koroški »Naš tednik — Kronika« odgovarja danes v svojem članku, ki je natiskan v nemščini, na izjave, ki jih je včeraj dal v Celovcu podtajnik v avstrijskem zunanjem ministrstvu, Gschnitzer. V članku se ugotavlja. da nikakor ne držijo trditve, da koroški Slovenci ne bi smeli zahtevati upravne avtonomije, češ da živijo na narodnostno nestrnjenem ozem. lju. Gschnitzer s svojimi izjavami ni mogel pobiti nobenega argumenta obtožb, da avstrijska vlada ne izvršuje obveznosti avstrijske državne
pogodbe. List piše med drugim:
«Dne 10. oktobra 1920 je v tako imenovani coni «A» na Koroškem glasovalo za Avstri. jo 22.000 oseb, 15.000 pa za Jugoslavijo. Toda, kot sedaj u-gotavljata dva avstrijska strokovnjaka za plebiscit, dr. Martin Wutte in bivši minister G. Schumy, je bilo med 22.000 glasovi za Avstrijo od 10.000 do
15.000 slovenskih glasov. V takratni coni »A« leta 1920 je bivalo vsaj 25.000 ali 30.000 slovenskih volivcev in največ
7.000 do 12.000 nemških volivcev.
»Iz tega nastaja vprašanje: Kam so zginili Slovenci? Za to obstajajo tri razlage: 1. Slovenci so zginili zaradi nasilnega ponemčevanja, zlasti zato, ker so bili številni siromašni Slovenci, ki so bili politično in gospodarstvo odvisni od Avstrijcev. prisiljeni izjaviti, da niso več Slovenci. 2. Ljudsko štetje leta 1920 ne nudi resnične podobe položaja. 3. Naseljevanja nemških elementov in izseljevanje slovenskih je bilo tako močno, da je spremenilo sliko položaja.«
število delovnih ur. omogočila tistim, ki spoštujejo post, da bodo doma ob sončnem zahodu.
' Francosko ministrstvo za ob. orožene sile je objavilo naslednje podatke o atomski eksploziji v Sahari: Okoli kraja, kjer je bomba eksplodirala, se razprostira črnikasto področje s polmerom 300 metrov; tu je pesek deloma osteklenel pod učinkom vročine. V kraju Bord Arak, kjer je izključno vojaško osebje, so registrirali rahlo delovanje radioaktivnosti, ki pa se sedaj komaj zaznava.
Poročilo pravi dalje, da se je kovinasti stolp, na katerem je bila bomba, povsem razpršil. Podstavek iz cementa pa je ostal cel. Poročilo dodaja, da eksplozija ni povzročila nobenega brezna.
Iz Tokia javljajo, da je včeraj popoldne in včeraj ponoči padal nad Japonsko dež z izredno visokim indeksom radioaktivnosti (29-krat nad nor. malnim). Ker Velika Britanija, ZDA in SZ niso ze dolgo časa delale jedrskih poizkusov, so japonski strokovnjaki mnenja, da bi utegnila biti ta radioaktivnost posledica francoskega poizkusa v Sahari.
V Moskvi je 22 sovjetskih znanstvenikov in pisateljev podpisalo protest proti francoski atomski bombi. Med podpisniki so predsednik sovjetske akademije znanosti Aleksander Nesmejanov in inž. Andrej Tupolev.
Politični opazovalci se še vedno sprašujejo, kakšen je pravi de Gaullov načrt za Alžirijo. Toda odgovora na to še vedno ni. Govori pa se, da je de Gaulle v zadnjem času podrobneje obrazložil svoje namene voditelju socialistične stranke Molletu. Ta piše v reviji «Deinocratie 60», da de Gaullov načrt ni še pripravljen v podrobnosti. Toda na splošno se drži načela: «Alzir-ci bodo morali izbrati rešitev vlade Alžircev za Alžirce.«
De Gaulle je baje tudi zaupal Molletu, da malo verjame v «pofranCozenje Alžirije«. Mollet ga je tedaj vprašal: «Kakšna je torej vaša rešitev?« Odgovor je bil: »Federalna država.«
V današnji številki lista «Ex. press« piše bivši predsednik vlade Mendes France, da so ukrepi po neuspelem vojaškem uporu v Alžiriji ustvarili globoko reakcijo med muslimani. «Mir je sedaj mogoč, če se novo ozračje takoj izkoristi in če bodo brez odlaganja sprejeti temeljiti ukrepi. Takojšnji začetek razgovorov z alžirskimi nacionalisti za premirje in o pogojih za izvajanje samoodločbe bi pomenil nedvoumno dokazati, da se bodo to pot obljube izpolnile.«
*  «»--------
Skrivnostna podmornica je novo orožje?
BUENOS AIRES, 18. — Predstavnik tajništva argentinske vojne mornarice je izjavil, da se nadaljuje patruljiranje v področju Golfo Nuevo, ne da bi bil med tem nastopil kak nov moment. Rekel je tudi, da nima nobenih informacij, da so neke ladje včeraj opazile skrivnostno podmornico.
Sovjetski veleposlanik Bori-sovič je včeraj zvečer izročil v zunanjem ministrstvu Ar-
Herter je končno izjavil, da bodo ZDA skrbno proučile nove sovjetske predloge v Ženevi glede sporazuma o prepovedi poskusov z jedrskim o-rožjem.
Herter je zavrnil zamisel, da bi zahodne države izvedle enostransko razorožitev.
Izrekel se je za pobudo, ki naj bi podprla napore tajnika OZN za ustanovitev sile Združenih narodov in za zagotovitev navzočnosti OZN, kjer je nevarnost uporabljanja sile. Dodal je, da namerava začeti posvetovanja v OZN za vrsto konkretnih u-krepov v tem smislu.
Kar se tiče razorožitve, je Herter izjavil, da bi morale imeti ZDA naslednje smotre: 1. Pripraviti splošno sprejeto zakonodajo, ki naj prepreči sleherni napad. To zakonodajo bi moralo podpreti mednarodno sodišče in bi jo morala zajamčiti mednarodna oborožena sila. 2. Zmanjšati število oboroženih sil v okviru sporazumov, ki naj bi jih spremljala jamstva in nadzorstvena sredstva, tako da se ne bi mogla nobena država a-li skupina držav upreti izvajanju mednarodnega prava.
Herter je dodal: »Ce se ne bi upoštevali ti smotri, bi sporazum o splošni razorožitvi lahko ustvaril anarhijo na svetu. Brez mednarodnega oi^ ganizma, ki bi lahko učinkovito zagotovil ohranitev miru, bi nekatere države lahko nekaznovano kršile sporazum o razorožitvi in bi si s tem skušale zagotoviti odločilno prednost za svojo oborožitev.«
Po svojem predavanju je Herter odgovarjal na nekatera vprašanja. Na vprašanje, kakšne so sedanje možnosti miru, je Herter odgovoril, da te niso ne boljše ne slabše od trenutka, ko sta se Eisenho-wer in Hruščev sestala v Camp Davidu. Na vprašanje, ali eksplozija francoske atomske bombe pomeni, da bo Francija lahko dobila ameriške jedrske informacije, je Herter izjavil, da možnosti, ki jih sedaj nudi ameriška zakonodaja, niso »spodbudne«.
 «»---------
Čudna epidemija 12 mrtvih
BRESCIA, 18. — Huda in zagonetna epidemija se je razvila med osebjem in bolniki v nevropsihiatričnem institutu v Pontevicu, ki je zahtevala 12 smrtnih žrtev: dve usmiljenki in 10 bolnikov.
Najprej sta v petek umrli dve redovnici, prva bolnica pa je umrla v soboto, ostali smrtni primeri pa so sledili do danes. Nekaj bolnic pa je še čisto na koncu. V postelji Je tudi 32-letni ravnatelj dr. Caldo-nazzo. On sam je izjavil, da sta redovnici bili bolni na srcu, medtem ko so ostale osebe, vse že starejše in tudi že bolne, umrle za influenco, kateri se njihova konstitucija ni mogla dosti ustavljati. Gre za influen. co, ki navadno mine v treh dneh, a ima zelo lahek posel pri starih in že bolnih ljudeh.
Umrljivost Je padla, vendar je v bolnišnici še 62 oseb. ki imajo influenco.
iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii,,,,!!,,,,,,!!
Za Chessmana ni rešitve? Usmrtitev danes ob	191	ari
Vrhovno sodišče Kalifornije jc še zadnjič zavrnilo vse prošnje v korist obsojenca, nakar jc guverner izjavil, da on ne more nič več narediti Uslužbenci ječe že pripravljajo plinsko celico
gentine noto, v kateri se izjavlja, da se sedaj nobena sovjetska mornarica ne nahaja na področju Golfo Nuevo. Poleg SZ so podoben odgovor dale še sledeče države: ZDA, Velika Britanije, Francija, Zahodna Nemičja, Kanada, Brazilija, Italija, Peru. Poljska, Romunija, Holandska. Belgija, Norveška, Portugalska, Švedska in Izrael.
Neki tuj mornariški izvedenec v Buenos Airesu, ki svojega imena noče. izdati, je postavil hipotezo, da b: skrivnostne podmornice lahko bile kako novo orožje, ki ga kaka velesila — po mnenju tega izvedenca SZ — preizkuša. To naj bi bil nekak torpedo, voden iz daljave, katerega naloga bi bila p:evarati radarje in sonarje, da bi se proti-podmorniška obramba usmerila proti tako podtaknjenim ciljem.
Ta izvedenec se je skliceval tudi na izjavo Mikojana, ki je na vprašanje, kaj misli o skrivnostni podmornici, odgovoril, da je Argentincem u-spelo samo pomoriti mnogo rib. Ta Mikojanova izjava je po mnenju izvedenca preveč gotova, da ne bi vzbujala vtisa, da mora biti Mikojan dobro poučen. Po njegovem mnenju so prišli Sovjeti preskušat novo orožje prav v Argentino, zavedajoč se, da je argentinska mornarica tako slabotna, da jih pri poskusih ne bi mogla resno ovirati. Si-
cer pa avtor te hipoteze poudarja, da gre res samo za hipotezo.
Inozemski umetniki gostujejo v FLRJ
BEOGRAD, 18. — Kot gost jugoslovanske komisije za kul. turne stike z inozemstvom bo konec tega meseca prisepl v Jugoslavijo direktor edimbur-škega festivala lord riarvvood. Za časa desetdnevnega bivanja v Jugoslaviji bo lord Harvvood prisostvoval najboljšim opernim predstavam v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Tekom letošnjega leta pa bodo številni ugledni umetniki gostovali v Jugoslaviji.
Trenutno gostujejo v Beogra. du prvak Metropolitan opere in stalni gost milanske Scale, t^nor Giuseppe Campora, sopran Lilly Sauter in dirigent Sergio Messaroni iz Milana. Italijanski umetniki so ob sodelovanju orkestra m zbora JLA priredili dva uspela koncerta v Beogradu. Marca bo gostoval v Beogradu in Zagre. bu prvak milanske Scale in Metropolitan opere Mario del Monaco. Tekom tega meseca bo gostoval v Zagrebu ugledni japonski umetnik Takaši Asa-hina, stalni dirigent orkestra Santa Cecilia iz Rima in berlinske filharmonije.
SAN FRANCISCO, 18.	—
Vrhovno sodišče Kalifornije je s 4 glasovi proti 3 zavrnilo dve prošnji pravnih zastopnikov Chessmana za odložitev smrtne kazni in za ponovno proučitev njihove prejšnje prošnje, da bi guvernerju priporočilo pomilostitev.
Sklep sodišča je izražen le v nekaj besedah in se zaključuje? «Ta sklep je dokončen.« To pomeni, da ima sodišče, kolikor se njega tiče, zadevo za zaključeno.
Kot stvari sedaj stoje, se zdi nemogoče, da bi se Chess-man rešil plinske celice. Usmrtitev je določena za 19. uro (po srednjeevropskem času) jutri.
Vrhovno sodišče je že vče-raj zavrnilo prvo prošnjo Chessmanovih pravnih zastopnikov, da bi priporočilo guvernerju Brownu pomilostitev. Po tej zavrnitvi je Brown izjavil, da on ne more obsojenca pomilostiti. Po kalifornijskem zakonu more guverner koga pomilostiti samo na priporočilo vrhovnega sodišča.
Brown je sporočil, da mu je znana namera Chessmanovih pravnih zastopnikov, da danes narede še kak poskus, da bi Chessmana rešili. Ne bi hotel ugibati, kak bo rezultat tega, je dejal Brown, ki je dostavil, da bo danes — namesto, da bi šel na otvoritev zimskih olimpijskih iger — ostal ves dan v svojem uradu.
Chessman pa je dal še sledečo Bkončno izjavo« tisku: «Splošno je razširjeno netočno
mnenje, da so bile moje zahteve zavrnjene vsakokrat, ko sem se obrnil na vrhovno sodišče ZDA. Dejstvo pa je, da so mi dali prav z važnimi odločitvami glede vprašanj, ki se nanašajo na zakonski pošto, pek; te odločitve imajo dejansko važnost za vsako osebo, ki je obtožena zločina. Menim, da je najbolj važna stvar, ki sem jo dosegel, to, da sem pritegnil pozornost na obstoj smrtne kazni in na prakso smrtne kazni. Mislim, da bo to odslej vprašanje, ki bo terjalo ponovne proučitve. Mnoga, dolga leta, ki sem jih jaz temu vprašanju posvetil in knjige, ki sem jih napisal, bodo privedle do te proučitve. Vsakdo se zaveda, da je ljudem mnogo bolj za osebe kot za vprašanja. Rezultat intenzivne, ga spora o tipu osebe, kakršen sem ali kakršen sem bil jaz, je po mojem mnenju ta, da se ljudje sprašujejo, kakšen tip osebe bo usmrten in zakaj. Imam trdno upanje, da preizkušnje, ki sem jo jaz prestal, ne bo nikoli več nihče pretrpel v zgodovini naše dežele«.
Predstavnik Bele hiše James Hagerty je sporočil, da je predsednik Eisenhovver prejel številna pisma s prošnjami, naj pomilosti Caryla Chessmana. Hagerty je dejal, da pred-sednik ne namerava posredovati, ker gre za zadevo, ki spada zgolj v pristojnost države Kalifornije.
Med drugimi je poslal ameriškemu veleposlaniku v Rimu Zellerbachu telegram tudi tajnik PSDI Saragat. Prosi
ga, naj posreduje za Chessmana, kajti »pravica mora biti stroga in če je treba tudi strašna, toda nikoli ne neusmiljena in nehumana«.
Iz Pariza je odpotovala v ZDA gospa Viennet, predsednica francoskega združenja proti smrtni obsodbi. Poskušala bo posredovati za Chessmana.
• Osservatore Romano« je napisal o Chessmanu članek, ki v bistvu ponavlja, kar je ta list napisal že meseca oktobra: da je Chessman z 12 leti ječe opral vsako krivdo, naj bi bila še tako velika. Ne gre nam-reč za navaden zapor 12 let, temveč za smrtno obsodbo, ki se naj izvrši v nedoločenem casu. »Sodišče in guverner ve-do, da ie ta nezaslišana kazen traiala kar 12 let«, zaključuje list.
Osebje jetnišnice v St. Quin-tinu je danes zvečer že začelo priprave za kontrolo, kako celica zadržuje zrak. To je »zelena celica«, v kateri bo Chessman usmrčen. Chessmana bodo sedaj premestili v celico poleg »zelene celice«, v tako imenovano »celico zadnje noči«. Eno noč je Chessman že prebil v tej celici, a vrnil se je še živ, ker je v zadnjem trenutku dosekel odložitev smrtne kazni.
Obsojenec piše pisma in se pripravlja, da napiše nov testament. Za iutri se pred St. Quintinom pripravljajo de-montracije v protest proti u-smrtitvi. Skupina študentov je prišla 30 km daleč peš, da pro. testira.
Temperatura včeraj
Najvišja temperatura 6.2 stopinje ob 13. uri, najnižja 5 stopinj ob 7. uri. Vlage 99 odstotkov. Včeraj do 17.30 je padlo 8 4 mm dežja.
& or iško -I) eneški dnevnik
Danes, PETEK, 19. februarja
Miro
Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 17.36 Dolžina dneva 10.33. Luna vzide ob 0.06 in zatone ob 10.34. Jutri, SOBOTA, 20. lebruarja
Leon
Pred volitvami notranjih komisij v tržiški ladjedelnici
Zaradi zapore oddelka OMFA bodo volili le dve notranji komisiji?
Sindikalne volitve v znamenju borbe za popolno zaposlenost vseh delavcev in uslužbencev ■ Kaj se dogaja v CISL ?
Bliža se čas izvolitve novih notranjih komisij v tržiški ladjedelnici CRDA. Letos se je gospodarski položaj ladjedelnice poslabšal in vse obljube odgovornih krogov v Rimu niso doslej pomagale ničesar, da bi se vrnilo na delo 800 delavcev, ki so bili začasno odpuščeni, ko je avgusta meseca lanskega leta ravnateljstvo nenadoma zaprlo oddelek OMFA. Sindikalna bitka v ladjedelnici bo zatorej razumljivo zajela vse uslužbence in delavce, saj verjetno ni še nikdar nad CRDA ležal tak Damoklejev meč, kakor prav letos. Nekaj petrolejskih ladij, ki so jih zgradili v zadnjem času in obljube inž. Matteia od ENl-ja za gradnjo še dveh novih, ne bodo mogle zaposliti delavcev, ki so izven proizvodnje, kvečjemu bodo lahko preprečile nove odpuste. Potrebna so tu naročila za potniške ladje in predvsem je potrebno zagotoviti delo tistim delavcem bivšega oddelka OMFA, ki so se znašli na cesti! O tem zamrlem oddelku je bilo že mnogo govora, nekaj se je sicer ukrenilo s tem, da se je nekoliko ljudi zaposlilo v ladjedelniškem oddelku, toda kaj pa ostali? Taka in podobna vprašanja tarejo danes delavsko vodstvo v ladjedelnic i v Tržiču Ker je kot smo omenili en oddelek zaprt, bodo torej tržiški ladjedelniški delavci volili le dve notranji komisiji in sicer eno za ladjedelniški oddelek, drugo pa za elektrome-hanični. Pozneje se bosta obe komisiji združili in tvorili eno samo, kakor je bilo to vse doslej? Ker se je število delavcev, ki so stalno zaposleni zmanjšalo se postavlja tudi vprašanje izvolitve enakega števila delavskih predstavnikov, kakor lani in prejšnja leta. Predvidevanja za zmago te ali one sindikalne liste so
jMiiifiiiiiitiiimiiifimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiii
Smrtna kosa v Sovodnjah
V sredo zvečer je v starosti 78 let umrl v Sovodnjah Jožef Novak. Pokojnik, ki je zapustil ženo in tri odrasle otroke, ki je bil zaveden Slovenec, ki je redno prebiral tudi slovenske časopise, bil je tudi dober kmet in spoštovan od vseh.
Na zadnjo pot ga bodo spremili danes dopoldne ob 11. uri iz hiše žalosti v Sovodnjah. Sorodnikom izrekajo znanci in prijatelji iskreno sožalje. Pokojnemu Jožefu Novaku, naj bo lahka domača zemlja!
Prerani grob
Včeraj popoldne so ob spremstvu velikega števila domačinov pokopali na vaškem pokopališču v Štandrežu 48-let-no Štefanijo Zavadlav rojeno 2ezlin. Pokojnica je v sredo do dolgi bolezni nenadoma preminila. Bila je zavedna slovenska žena in vzorna mati saj je vzgojila tri nedorasle otroke, katerim je ostala edini skrbnik po moževi smrti pred 14 leti. Domači pevski zbor se je poslovil od pokojne Štefanije Zavadlav najprej doma in nato še na pokopališču.
Sinu Jordanu in hčerkama Rini in Radi izrekajo prijatelji in znanci iskreno sožalje. Sožalju se pridružuje tudi naše uredništvo.
še različna, saj niso bile vložene niti še kandidatne liste. Vsekakor pa se nekaj kuha v samih demokristjanskih sindikatih, kjer namerava CISL izolirati svojega sindikalista Righija, ki naj se ne bi na nekem zborovanja o krizi v ladjedelnici ravnal po navodilih tajništva. Toda nekateri so mnenja, da Righi ni osamljen in da se lahko pripeti, da se bo CISL znašla pred večjim številom nasprotnikov, kot si predstavlja. Položaj FIOM (Delavska zbornica), ki si je utrdila pozicije pri lanskoletnih volitvah je dovolj
trden, saj so njeni predstavniki v ladjedelnici in zunaj nje, v okviru celotne goriške pokrajine, storili marsikaj, da je prišlo sploh do zanimanja od strani pokrajinskih in državnih oblasti do gospodarske krize v CRDA. Zaradi takšne konkretne in uspešne sindikalne politike lahko predstavniki FIOM v ladjedelnici mirno zro na prihodnjo volilno bitko; storili so vse, kar je bilo t> njihovih močeh in delavci, ki so bili priča takšnemu delu in ga tudi podprli, bodo znali tudi ob prihodnjih volitvah izbrati pravilno!
m
*» nv w	jvjl.
»»
Tudi v Gorici grade vedno višje stavbe. Kmalu bo pod streho novi goriški nebotičnik
v Ulici Tomineo
Cesto Vipolže-Moša končno popravljajo
Te dni je občinska uprava v Koprivi poskrbela za ureditev ceste, ki. vodi iz Moše preko državne meje do Vipolž na jugoslovanski strani. Poslala je na cesto nekaj delavcev, ki so že nasuli gramoz in v nekaj dneh je upati, da bo cesta prehodna in da številnim lastnikom propustnic ter kmetom-dvolastnikom ne bo treba več izgubljati toliko časa in se tako nepotrebno truditi, preden dosežejo kraj, v katerega so namenjeni.
Pred dnevi smo pisali o zapuščenosti te, za maloobmejni promet tako važr.e ceste, in ui amo, da bo občina Kopriva tudi v bodoče skrbela za cesto in ne bo dovolila, da bo prav v dneh največjih nalivov ostala tako zanemarjena, kot se je pripetilo prve dni tega meseca!
——o------
DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani - Alba-nese, Ul. Rossini št. 1, tel. | 24-43.
luiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUTiiHiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiu
IZ TRŽAŠKEGA
Nadaljevanje procesa o tihotapljenju sladkorja, olja in drugega blaga
Včeraj so zaslišali šoferja kije vozil vtihotapljeno blago
v
Šofer se je izgovarjal, da so mu grozili in priznal, da je izvršil vrsto prevozov - Spor z javnim tožilcem zaradi nadzorovanega telefona
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTF CCHI S-n. TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico l-II. — Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v iirini enega stolpca: trgovski 80, finaneno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poittil tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Tr® 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, te koči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst
Včeraj so prišle pred sodnike le medle figure tihotapskega delovanja. V glavnem so zaslišali šoferje, ki so se jih organizatorji tihotapstva sladkorja, olja in drugega blaga. posluževali, da so blago pripeljali iz pristaniške proste cone in ga nato razvažali po raznih krajih Furlanije -n še dlje.
Sodniki bi hoteli prav gotovo zaslišati Carla Barbieri-ja iz Modene in Alessandra Bianchija iz Milana, a moža sta zapustila državo In o njima ni v aktih niti sledu kake izjave. Zato so prešli na zasliševanje šoferja Maria Sco-pellitija iz Scale Sante, katerega je za prevoze tihotapskega blaga najel osebno Fiche-ra. Njegova naloga je bila, kot je potrdil šofer, prevažati blago, ne da bi vedel za kaj gre.
Tu moramo pripomniti, da si je možak za svojo obrambo izbral čudno taktiko. Predvsem je hotel z izbranim govorjenjem in z iskanjem za šoferje kaj nenavadnih besed, ki niso bile vedno na mestu, napraviti vtis intelektualca in drugič, je skušal napraviti vtis, da so njegove izjave resnične. Pri tem ni štedil z obtoževanjem posebno Fichere in Passanteja, a se ni zavedal, da je tako zašel v past.
Svoje pričevanje je začel s tonom prevaranega človeka, ki je bil podvržen grožnjam samo zato, da bi zamolčal resnico. Povabili so ga, je povedal Scopelliti, ki je že med zasliševanjem pred carinskimi organi popolnoma izpraznil svojo malho, v stanovanje Passanteja. kamor je šel drugimi v afero zapletenimi šoferji. Tu je našel poleg stanovalca tudi Fichero in njegovega svaka Montagno. Silili so ga, da bi izjavil, da je prevažal blago samo iz skladišča št. 60. do št. 72, kar seveda ni odgovarjalo resnici.
Naravno je, da je Passan-te to tajil, sklicujoč se, da so prišli k njemu za pojasnila, ker SO šoferjem odvzeli «propustnico», brez katere ni bilo mogoče delati v pristaniški coni. To je nekako potrdil tudi Fichera, zaradi česar je Scopelliti napravil korak nazaj in potrdil, da ni bilo nobenih groženj, a da so vseeno zahtevali, naj lažno priča. Kasneje, je še povedal, so mu telefonirali neznanci in ga o-žigosali kot vohuna. Vrhutega so mu grozili s sankcijami proti sinu.
Scopelliti ni priznal združenja v tihotapsko skupino, priznal pa je, da je napravil več prevozov, za katere je zahteval 100 lir za km poti. Ker je tudi pomagal nakladati in razkladati tovore, so mu Fichera ali včasih tudi Monta-gna, plačali več.
Mož je priznal, da je šel trikrat v Furlanijo, dvakrat v Modeno in trikrat v Milan, kjer ga je v Šesto S. Giovan-ni čakal neznanec, kateremu je izročil spremno pismo. Neznanec mu je izplačal 70.000 lir, 20.000 pa jih je dobil ob povratku od Fichere.
Zanimivo je, da je Scopelliti med začetnim zasliševanjem pred carinskimi organi obtožil nekaj finančnih agentov sodelovanja s skupino li-hotapcev, češ da niso pregledovali tovore in da so včasih pušlali polne tovornike skozi prehod št. 2 novega pristanišča, kjer je bilo to prepovedano. Sedaj je mož marsikatero izjavo preklical sklicujoč se, da so ga zasliševali « dni in 6 noči neprenehoma in da ni imel počitka, zaradi česar je pač izbral med pred loženimj slikami agentov tiste. ki jih je na videz poznal Sedaj pa ne more «z matematično točnostjo« (to besedo ho rabil morda še stokrat in
zvezi z organizatorji tihotap- ni nikoli dvomil v sodne or-
stva.
Fichera ni hotel ostati dolžan Scopellitiju, ki ga je večkrat omenil. Na predsednikovo vprašanje je povedal, da
so šoferji zahtevali za svoje vožnje večje zneske, kot so bili v navadi.
Preds.; Morda zato, ker so vedeli, da gre za tihotapsko blago. Ste kdaj govorili o tem?
Fichera:	Se razume. Sicer
se o podobnih stvareh sploh ne govori.
V zasliševanje se je vmešal tudi tožilec, ki je hotel izvedeti iz Scopellitijevih ust, če je kdaj telefoniral okoli polnoči Aladinu Cragnolinu in ga obvestil o Baroniju in Stublju. Sčbpellffi je tajil, a tožilec ga je takoj spravil ob zid; «Ce je tako«, je pojasnil, uborno potegnili na dan trak s telefonskim pogovorom. Njegov telefon je bil namreč pod nadzorstvom«.
Ta Izjava je sprožila razburjenje odv. Vinciguerre, ki je podvomil, da so tudi telefone obtoženčevih zagovornikov nadzorovali. Tožilec je odločno zanikal in pripomnil, da so nadzorovali samo Sco-pellitijev telefon in to zato, da bi ga obvarovali morebitnih sankcij.
V začetku popoldanske razprave je odv. Vinciguerra obrazložil pomen svojih oesed in se oprostil tožilcu češ da
gane, da bi bili zmožni nadzorovati telefone odvetnikov.
Tožilec je obžalovanje vzel na znanje, a njemu je odgovoril odv. Antonini, kateremu ni ugajal neki stavek tožilčevega odgovora. Sicer pa so se duhovi takoj pomirili in po odgovorih Scopellitija na vprašanja odvetnikov, so poklicali pred sodnike Giacoma Cragnolina.
Je to mož, ki se je v pristaniški coni bavil z nabiranjem starega železa. Pomagal je tudi drugim pri delu in tako ga je Fichera najel zato, da bi strgal skupno z drugimi z vreč vse etikete s podatki o sladkorju. Njegova naloga je bila najeti tovornik za prevažanje v notranjosti pristanišča in delavce za delo v skladišču. Dobil je za to 15.000 lir, s katerimi je plačal šoferje in delavce. Njemu je ostalo kakih 5 tisočakov.
Preds.:	Vsekakor levji de-
lež, kaj?
Obt.: Kaj hočete, se naredi, kar se more.
Ta obtoženec ima na ramenih tudi obtožbe, da je podkupoval agente finančne straže. To obtožbo, katero si je s svojimi izjavami sam naprtil, je sedaj na vse mogoče načine tajil. Baroni, ki je seveda odsoten, ga je po prvem zasliševanju poklical v neko
gostilno in ga naprosil, da ga ne bi izdal in da bi sprejel nase odgovornost za podkupovanje agentov. V zameno za uslugo bi mu najel odvetnika, mu plačal globo, če bi bila ta majhna, pa čeprav bi moral prodati avto in stanovanje in bi pomagal njegovi družini s 500.000 lirami. Zato je med sodno preiskavo trdil, da je on najemal agenta Ferrara, da bi spuščal tovornike mimo prehoda. Ker pa se Baroni ni zanimal zanj m ni držal obljub, je sklenil povedati resnico. Izjavil je tudi, da je agent Ferraro popolnoma nedolžen.
Njemu je nato sledil njegov brat Giorgio, o katerem pa kaže, da so ga najemali le za nakladanje in razkladanje blaga. Pomagal je tudi strgati etikete z vreč in za delo so ga plačevali 3 do 5 tisoč lir. Na vprašanje predsednika, če ni morda zasumil v kako nezakonitost, ker so ga tako dobro plačevali, je fant izjavil, da na to ni mislil in da ga tudi ni zanimalo, ker njega je zanimal le zaslužek. Sicer je ob neki priliki in to ne za Fichero in sodelavce, zaslužil v enem dnevu nič manj kot 28 tisočakov.
Razprava se bo nadaljevala jutri, v soboto ob 9. uri.
Preds.:	Boschini, stranska
sodnika: Farinaro in Edel, tožilec: Pascoli, zapisn.; Rachelli.
Izjava ing. Sospisia o položaju velesejma
Vladni komisar menda že proučuje možnost, da se nakažejo velesejmu potrebna sredstva
Z občinske seje v Gorici
1.800.000 lir za razsvetljavo v novem mestnem naselju
Zaradi epidemije influence se je civilna bolnišnica znašla pred nepredvidenimi težavami
tos plačevati za vsako stoj-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiHiiiiiiMitiiiHitimiiiiiiiiiiiiiiiiittititiiiiiMM
S seje pokrajinskega odbora
Ustanovitev novih menz za otroRe nagnjene K tbc
Menzo v Ulici Pondares bodo zato ukinili - Določitev vrstnega reda popravljanja pokrajinskih cest
Pokrajinski odbor je na svo-	Ul. Bastia	ter	v menzi v	Ul.
ji zadnji seji odobril vrstni	Gambini,	kjer	bodo	dali	na
red ureditve pokrajinskih cest	razpolago	v ta	namen	posebno
v okviru temeljitih del, ki	sobo.
jih omogoča uporaba 500 mili- V Ul. Gambini bodo hodili v
jonor lir, od katerih jih bo 350 prispevala država. Odbor se je pri tem naslanjal na predloge oddelka javnih del, ki je podrobno proučil stanje cest. Upošteval pa je tudi druge činitelje, kakor na primer položaj v raznih občinah, intenzivnost prometa na raznih cestah ter potrebo, da se da prednost nekaterim področjem ugodnega gospodarskega razvoja.
Na koncu je odbor pripravil seznam cest, ki jih bodo uredili zapovrstjo na podlagi najsodobnejših zamisli in tehnike, tako da bodo pokrajinske ceste uspešno opravljale svojo dopolnilno nalogo v odnosu do državnih cest in do cest, ki ostanejo v upravi občin.
Pokrajinski odbor je nadalje sklenil, da preuredi storitve menze v Ul. Pondares za otroke. nagnjene k tbc. Ta menza deluje že več let v poslopju pokrajinskega konzorcija za borbo proti tbc, ne ustreza pa več sodobnim potrebam. Tu naj mimogrede omenimo, da je pri diskusiji o pokrajinskem proračunu svetovalec KPI Lucchesi že zahteval, naj se menze ustanovijo po mestnih četrtih, ker ni j.rav, da morajo hoditi otroci jest v poslopie omenjenega konzorcija. V menzi dobivajo po en obrok tople hrane otroci rev nejših družin katerim predpišejo specialisti boljšo hrano, pa jim jo družine ne morejo nuditi. Kosilo pomaga torej k boljši in izdatnejši prehrani o-trok, tako da postanejo odpornejši proti obolenju za tbc.
Menzo v Ul. Pondares bodo torej ukinili tudi zato, ker je oddaljena od krajev, kjer pre-
biva večina potrebnih otrok vselej, ko se bo hotel izmuz- | Namesto tega bodo delili tem niti točnemu odgovoru) trdi-. otrokom hrano v šolskih jedil-ti, da bj bili osumljeni in se- nicah v šoli Carniel, v Ulici daj tudi obtoženi agenti fi-1 Medla, v Ul. Duca d’Aosta, v nančne straže v kakršnikoli J Ul, Vespucci, v Ul. Polonio, v
poletnih mesecih, ko ne delujejo šolske menze, otroci, ki ne pojdejo v počitniške kolonije. Ža to novo ureditev je dal pobudo odbornik Corberi, ki se je glede tega sporazumel tudi z občinskim odbornikom dr. Roccom. Sedaj bo odbornik Corberi poskrbel za ureditev tega vprašanja tudi v ostalih občinah. Na prihodnji seji pokrajinskega sveta bodo o tem razpravljali in sprejeli ustrezni sklep. Pričakuje se, da bodo sedaj hodili jest v te menze tudi otroci, ki niso mogli doslej, zaradi oddaljenosti obiskovati menze v Ul. Pondares,
Odbor je proučil zatem načrt za gradnjo nove sejne dvorane. ki bo pospešila delovanje pokrajinskega sveta in omogočila dostop na seje tudi javnosti. hkrati pa zagotovila tudi bolišo razporeditev raznih u-radov.
Pokrajinski svet se bo sestal prve dni marca.
IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA
Obsojen zaradi prisvojcvanja denarja
Maja predlanskim je videmsko sodišče oprostilo 65-letne-ga Luigija Cattaruzzija iz Ber. tiola, ki je bil obtožen, da si je pridržal ogromne zneske denarja last grofice Catarine Bon de Lutti in njenih dedičev in ponarejevanja menic, obeh obtožb in sicer prve zaradi pomanjkanja dokazov, druge pa popolnoma.
Cattaruzzi se ni hotel zadovoljiti z oprostitvijo dvoumne narave in je vložil priziv. Toda v njegovo smolo je priziv vložilo tudi pravdništvo, zaradi česar so njegovo zadevo
razpravljali sedaj pred prizivnim sodiščem v Trstu. Tukajšnji sodniki so bili drugačnega mnenja kot videmski kolegi in so Cattaruzziju prisodili za edi. no obtožbo prisvojevanja tujega denarja poldrugo leto zapora in 30.000 lir globe. Kazen so mu pomilostili.
Preds.: Nardi, tož,: Mayer, zapisn.: Vascon.
Važno obvestilo INCA glede pokojnin
Pokrajinsko tajništvo ustanove INCA opozarja, da zapade 28 t. m. rok za predložitev prošenj za pokojnine družinskim članom delavcev, ki so umrli precl letom 1968. Za potrebne informacije naj se interesenti obrnejo na u-stanovo INCA v Ulici Zonta 2. ki bo vsem nudila brezplačno pomoč.
Z zakonom od 20.1.1958 so bili namreč določeni novi predpisi za priznanje pokojnine svojcem zavarovancev, ki so umrli med 1. januarjem 1940 in 1. januarjem 1945 in ki so imeli vse pogoje za pokojnino in invalidnino, ter svojcem upokojencev, ki so že začeli dobivati pokojnino pred. 1. januarjem 1945 m so umrli pred 1. januarjem 1958.
Te določbe veljajo do 1 marca t. 1., zaradi tega naj interesenti pohitijo in pravočasno predložijo zadevne prošnje.
 «»------
OBJAVA
Na pobudo Združenja Italija. ZSSR v Trstu Ul. S. Nicolo št. 11/11. tel. 29403. se bo otvo-ril v prihodnjih tednih tečaj ruskega jezika v Miljah. Za pojasnila in vpise se obrnite na sedež združenja v Trstu vsak dan od 10. do 13. in od 16.30 do 19.30 ure. ali pa na vodstvo krožka «Frausin» Miljah (tel. 98143) vsak dan od 19. do 20. ure.
Včeraj smo ponatisnili članek milanskega lista «Corrie-re della sera«, v katerem se list sklicuje na zadnjo sejo glavnega sveta ustanove tržaškega velesejma. Na tej seji so naslovili na vladnega komisarja dr. Palamaro resolucijo, v kateri so mu predočili finančne težave ustanove in nevarnost, ki ji preti za nadaljnji obstoj zaradi pomanjkanja denarnih sredstev.
V tej zvezi, in sklicujoč se na članek omenjenega lista, je predsednik ustanove tržaškega velesejma inž. Sospisio dal izjavo na sestanku Rotary Cluba, v kateri je opozoril na pisanje »Corriere della sera«. Poudaril je, da je treba čim-prej zgraditi novi paviljon za mehanični oddelek na velesejmu, kjer naj bi uredili tudi dvorano za zborovanja. Poleg tega pa so še druge težave, ki se nanašajo predvsem na potrebo po dokončni ureditvi finančnega položaja u-stanove, da se izenačijo likvidna finančna sredstva z veliko imovinsko vrednostjttv ki jo je ustanova dosegla v svojih dvanajstih letih obstoja.
«Zelim pojasniti — nadaljuje izjava inž. Sospisia — da je stališče, ki ga je do tega vprašanja zavzel tisk, simpatično dejanje in v svojem bistvu dejansko pozitivno. Zato izražam svoje priznanje za vsestransko pomoč, ki nam jo tisk ob vsaki priložnosti nudi.
Pr. Palamara, občutljiv kot je vedno za potrebe naše u-stanove. ugodno proučuje možnost nakazila precejšnje vsoče denarja, ki nam bi dovolila, da lahko dokončamo naše delo, ki smo ga začeli, da poiščemo sredstva za dograditev novega paviljona že do prihodnje otvoritve velesejma«.
Poleg tega se inž. Sospisio v svoji izjavi zahvaljuje županu in drugim mestnim u-stanovam, ki so jih s simpati-
lllllll I Hill lllllllllll llllllllllllllll Hill IIIIIII lil III
Povozil ju je avto pa ne bo hudega
Včeraj dopoldne je 71-letna Angela Stor por. Štolfa iz Ul. Combi 5 prečkala omenjeno ulico s svojim 6-letnim vnukom Maurom Paganom, pa ju je povozil z avtom 53-letni Mario Bressani iz Ulice Ressman 6. Na srečo ni bilo hudega, saj se je ženska le nekoliko pobila in ranila po čelu ter levi roki, dečko pa se je opraskal po čelu in nosu. Oba bosta okrevala v dobrem tednu.
jo sprejeli in ki so pokazali zelo veliko razumevanje za potrebe velesejma. Prepričan sem, zaključuje predsednik velesejma, da bodo enako pomoč, enako razumevanje in enako sodelovanje zagotovile tudi vse tiste ustanove, ki so bile pred dvanajstimi leti pobudnice tržaškega velesejma in da bodo videle v njem u-činkovito sredstvo za gospodarsko okrepitev Trsta.
Po interpelacijah in izvolitvi novega občinskega predstavnika v upravo občinskih bolnišnic v Gorici, je goriški občinski svet na seji, ki je bila v sredo zvečer prešel na posamezne točke, o katerih je že razpravljal ožji odbor, pa jih je bilo treba še odobriti. Še prej ob priliki izvolitve dr. Bardija se je razvila krajša diskusija o novi civilni bol-ni/nici na Sempetrski ulici. O njenem poslovanju je govoril tudi svetovalec Crocetti, ki je tudi član upravnega odbora nove bolnišnice. Dejal je, da se je bolnišnica v januarju znašla v težavnem položaju, ker je epidemija influence, ki je razsajala v Gorici spravila v bolnišnico večje število ljudi, kot je bilo postelj. Težave niso bile toliko pri nabavi zadostnega števila ležišč, kolikor pri o-sebju in hrani, kar so nekateri bolniki tudi potrdili m kar je bilo potem govora tudi v diskusiji. Vsekakor bo morala nova bolnišnica poskrbeti, da se v bodoče ne bo znašla v takšnem položaju in bo bolnikom nudila tisto nego, ki jo potrebujejo, torej predvsem toploto in dobro hrano, s čemer se mnogi v preteklem mesecu in tudi prve dni februarja niso mogli pohvaliti.
Precej diskusije je bilo potem o novih najemninah prodajalkam na Zelenjadnem trgu, kjer bodo morale naše branjevke od 1, januarja le-
ilililllllllllliiiililimilillllilillilllliilillliliiinililimiiililliiimilltlltlllltlllllllltlllllllliiiiiiiiiiil
Medtem ko pri nas dežuje
V hribih neprenehoma sneži
Nad 1000 metri je že dva metra snega - Promet na severnih in vzhodnih cestah videmske pokrajine zelo otežkočen
Medtem, ko pri nas dežuje, v JtJarniji, Trbižu in v Nadi-ških dolinah neprenehoma sneži. Od torka dalje je na pobočjih Karnije bela plast snega vidno naraščala. Tudi promet je bil zaradi slabih cest zelo otežkočen. Da se je promet vsaj po važnejših cestah redno vršil so se morali delavci podjetja Anas po-služiti strojev. V višinah nad 1200 metrov je od torka zapadlo preko dva metra snega. Prebivalci, spodaj ležečih vasi se bojijo, da bi odjuga povzročila padanje plazov, kar bi predvsem prineslo veliko škodo gozdovom.
Tudi v Trbižu je te dni snežilo, čeprav je bila temperatura precej pod ničlo. V Trbižu in v okolici je od torka zapadlo 15 centimetrov pršiča. Cesto, ki peljejo na obmejne prehode so odprte, vendar je treba voziti z verigami.
V Nadiških dolinah je snežilo že od torka zjutraj, zlasti na Matarjurju, kjer je temperatura precej nizka in je zapadlo dosti snega. Snežilo je tudi v občinah St. Lenart, Grmek, Dreka in Sovodnje ter v Spetru Slovenov, medtem ko je v Čedadu deževalo.
 ««-------
Nenadna slabost
V civilno bolnišnico so včeraj ob 15.45 prepeljali z avtom Zelenega križa 86-letnega Lui-
IIIII lllllllllllllll M III lltlll llllllllllllllll MII .
Grozil je ženski, ki je pospravljala po hiši
Arefirali so ga in prijavili sodišču zaradi groženj z orožjem, telesnih poškodb itd.
Organi javne varnosti so včeraj aretirali in prijavili sodišču 61-letnega Ottaviana Va-ranija iz Ul. Ghirlandaio 41 zaradi grožnje z orožjem, telesnih poškodb, zmerjanja ter posesti municije.
V torek popoldne je 46-!etna Marija Mišenik por. Pluharc iz Ul. Tarabocchia 5 prišla na stanovanje 38-letnega Luciana Varanija v Ul. Ghirlandaio 41, da bi pospravila stanovanje in opravila druge gospodinjske opravke v hiši. Medtem pa se je sprla z Lucianovim očetom. Beseda je dala besedo in mož je udaril žensko s polentar-jem po glavi. Zenska je kljub temu nadaljevala delo in čakala, da se Luciano vrne, toda Ottaviano je odšel v spalnico, vzel izpod postelje pištolo in jo spravil v žep ter se vrnil v kuhinjo. Potegnil je iz žepa pištolo in začel groziti ženski: «Vidiš? Ta je zate in za mojega sina». Zenska se je začela bati, pa je vendar poskusila potolažiti	razburjenega
moža. Premirje je trajalo le nekaj minut. Kmalu nato je Ottaviano v dnevni sobi naperil r' ">lo proti ženski in ji spet grozil. Tedaj ji je bilo dovolj. Vsa prestrašena je zbe-
gia Fontana iz Ul. Faiti št. 40. Moža je obšla na cesti nenadna slabost.
V nedeljo pri «Zvezdi» občni zbor SPD
V nedeljo 21. februarja ob 10.30 bo v dvoranici pri «Zvez-di» na Trgu Sv. Antona v Gorici redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Vsi člani toplo vabljeni!
nico.
Za vsako stojnico bodo too-rale branjevke plačevati 20 odst. več. Pri tem vprašanja se je govorilo tudi o splošnih potrebah mestnega zelenjad' nega trga, ki je še vedno pre" več zapuščen in kjer bi bilo potrebno storiti marsikaj' predvsem pa popraviti streho in ga zapreti, tako da branjevke ne bodo trpele mraza in vročine. Urediti bi bilo treba tudi prodajo perutnine' Goriške branjevke posebno v zimskem času zelo trpijo na odprtih prostorih in po vsej diskusiji, ki se je vršila "a občinskem svetu upamo, 6*. bodo na občini storili kaj vec za zelenjadni trg in branje"'
ke'	An.
Odborniki so na seji olio"
brili tudi več ukrepov v ho-rist' javne razsvetljave in al' cer bo občina povečala štev11® svetilk v Ul. Carso (novo n*1, selje) in bo za to porabil* skupno 1.800.000 lir. Ojačil*, bo tudi cestno razsvetljavo n* Tržaški cesti, v Ul. Duca “l Aosta in Brigata Re .(v boo-niku), pri čemer bo porabo 282.000 lir.
Odobrili so nadalje več “*■ narnih prispevkov raznim ha turnim ustanovam mesta ■A sicer so dodelili 600.000 b krožku za glasbeno dejavnoS; pol milijona lir odboru, organizira razne kulturne Pr' reditve ter končno 250.000 h pokrajinskemu zavodu za h mijska raziskovanja. Ta zaV0 bo namreč lahko na zahtev poljedelcev v občini pregle® njihova zemljišča in jih usin ril v obdelavi tistih kultur, * katere so njihova zem*i^-c najbolj primerna. Svetoval ^ Ducali je zaprosil župana besedo in dejal, da bi odbor za organizacijo nih prireditev v bodoče priliki finančnega obračuna nja obvestiti občinski sve stanju v blagajni.	«,
Kot zadnjo točko so 0 jj niki odobrili tudi znesek tisoč lir štandreški cerkvi.
Kino v Gori* '
CORSO. 17.00:	(lOpera®1'
spodnje krilo«.	j,
VERDI. 17.45: ((Maščevanje ; K«, Vincent Priče, jnj scope, technicolor. M1* pod 16. letom vstop prep°
dan-	va*
VITTORIA. 17.15: «Gortl ^
lepo pozdravlja«, L. Ven
B. Darvy.	„t
CENTRALE. 17.00: «X 9 age
interpola«, W. Eyck. j,
MODERNO. 17.00: «Strah
ma meja».
iiiiki n iiiiii n iiiiiiiiiii n iiiiiMiiiiiiiiMiiiiiinniniiii m n n n u um mi,, um, (l| Iiiiiiiiiiii,i*iI*>*
Doklej bodo ceste v predmestju še zanemarjene?
Tovornik s prikolico zaffl v blato in se prevrnil
žala iz stanovania. Na dvorišču je srečala Luciana, ki jo je spremil v bolnišnico, kjer so ženski nudili prvo zdravniško pomoč zaradi udarcev po glavi.
Agenti javne varnosti so kmalu zvedeli za zadevo in obiskali Varanija na njegovem stanovanju. Ob preiskavi so mu našli v žepu pištolo in metke. Za pištolo ie imel dovoljenje že leta 1957. ko je bil še v službi pri trošarinskem uradu, a ni imel dovoljenja za metke. Dejal je, da si je prioravil pištolo, ko je ženska odšla, češ da se je prestrašil njenih groženj. Organi javne varnosti pa takim opravičilom niso verjeli in so ga spravili na varno.
— k./-----
Naveličala se je življenja
Zaradi živčne izčrpanosti si je včeraj hotela vzeti življenje 66-letna Gašperina Stefani por. Cattunar, ki stanuje v ezulskem taborišču na Opčinah. Z brivno britvico si je prerezala zapestja, toda ni ji uspelo, ker so jo pravočasno opazili in odpeljali v bolnišnico. Okrevala bo v dobrem tednu.
Včeraj popoldne se je v Ul. Tabaj med štandrežkim pokopališčem in železniškim tirom pripetila večja prometna nezgoda, ki pa na srečo ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Velik tovornik s prikolico, last podjetja Maran iz Padove, se je zaradi slabe ceste, ki je postala te dni skoraj neuporabna za promet, zvrnil s prikolico vred, vendar pa je šofet le uspel pravočasno skočiti z vozila. Tovornik se je namreč zaril v blato in ves šoferjev trud, da bi preprečil nezgodo, je bil zaman, ta’ko globoko se udira cesta na mestu, kjer se je vozilo prevrnilo. Poklicati je moral goriške gasilce, ki so pohiteli v Standrež in zopet spravili težko vozilo s pijiko-lico v pravo lego.
Šofer in domačini, ki so prisostvovali nezgodi so mnenja, (kateremu se pridružujemo tudi mi), da do tega ne bi nikoli prišlo, če bi bila ta občinska cesta, ki je zelo prometna, bolj oskrbovana od strani goriške občine. Kot znano so pred časom sicer goriški upravni možje poskrbeli za asfaltiranje Ul. Tabaj od štan-drežke cerkve pa do domačega pokopališča, tu pa so se ustavili, kakor, da bi cesta naprej vozila v kakšen park in ne naravnost na Mirnsko cesto, torej na državna cestno arterijo, ki veže Videm preko Gorice s Trstom. Skozi Ul. Tabaj namreč dnevno vozi včasih tudi po 100 tovornikov, ki se morajo zaradi previsoko naloženega blaga posluževati te stranske poti, ker pač skozi Železniški predor pri južni postaji ne morejo! Po tej občinski cesti, ki je skrajno zanemarjena, posebno v predelu kjer ni a-sfaltirana, vozi torej dnevno po več stotonsko naloženih vozil in zatorej ni čudno, da se pripetijo nesreče, kakršna je bila omenjena včeraj, ki se je na vso srečo zaključila
brez žrtev in večje ® j( PTebivalci Standreža^ s° „i večkrat opozorili občin®' ^ potrebo dokončnega 3S ^> nja Ul. Tabaj, upamo, da tokrat z nesrečo, ki 'a jjfr lja kot opozorilo, doseg'1 ^ ko kaj več kakor same ljube!
«VESEL0
POPOTOVANJE
TAB0RNIK0V»
-
t.
V ture« une zj- *• b^rn!
uri priredijo ta
RMV v Gregorčičev1 rani v Ul. Roma 1 j s>'' davanje s skioptičnl kami, pod naslovom
lo popotovanje tabor"
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujem aii ( ki so z nami sočustv0 a bridki izgubi našega -po” moža. očeta, tasta in n .
ALOJZA ŠIRC
Posebna zahvala vsepoč**|f na katerikoli način 9 spomin pokojnika i" * I mili na zadnji poti. .gCh Družine s p#1 in ostali ,0 Nabrežina 19.II.l9®®'
— S
19. februarja 1960
Pred četrto premiero slovenskega dela v priredbi SG
Balada o poročniku in Marjutki
«Po povesti Lavrenjova, vendar svobodno vzeto, samostojno prijeto in po svoje zapeto...
(Bratko Kreft) Književnika, dramatika, re-zi.serja, publicista, predavatelja in Univerzitetnega profe-
žkim cf' Bratka Kre£ta trža-. Slovencem ni potrebno posebej predstavljati. V zad-em desetletju kulturne de-W Stl na. Trž«kem smo ga 1 priložnost spoznati bo-1 ot najpopularnejšega slo-
“'""HiiMiiiiiinin,.
venskega dramatika v repertoarju Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, ki je uprizorilo njegove «Celjske grofe«, «Kranjske komedijante« in v njegovi režiji ((Veleizdajalce« (Kreature), bodisi kot predavatelja, zadnjič lani v krogu Društva slovenskih u-metnikov v Trstu, ko je temperamentno in izčrpno orisal lik velikega ruskega pisatelja Dostojevskega ob uprizoritvi ((Zločina in kazni« v tržaškem Slovenskem gledališču.
■a n n n im umni m n || im minuli || um imun || iiiiiiiiiiiiniininiiiiifjin
B. Kreft: «Človek mrtvaških lobanj»
'	M
Prelo8:	Portret	LEONA	VUKA
(Iz knjige ačlovek mrtvaških lobanja)
<0	Krefta, čigar
1,1	k	°	poročniku
tri „ ,	b°mo	videli	ju-
dališčn Pnzoritvi našega gle-bnh ;J'Te'h^a že do-tkern. ■* 6Set	v	sloven-
sko i ZVnem življenju tako Post	n,1nim	za dinamič-
nost ^mjivost, borbe-
V!‘a nZ Se Je 1 1930 Pn:la--lov,kl9°Va prva
n)», je
Kreft > niTtva*kUi loba .
teinpjp nJ° takoj vznemitil
Via 5o oblaslnike; nemudo-
° '° Z(,Pi«nili in nato ° celo —	• •	*
Prišel
sežgali. Avtor
3e b«i oi.«,!e pred sudišče 'n
Uojno m J.en za tr‘ ieta Po-'n poro.*! 6 'neseceu zapora p°siedir HttV0 vseb stroškov.
b“ Odnaša bU° Že’ da ]e Cleda(.;„. en iz Narodnega
refia „,>,a.V Li^bljum, kale-
^kra* -e ni*ki sodelavec je
«»<* , bl!-VramatsL3e..P0'em usmprit
:not pu-znanstvenc de-
? icishčno noveHstlc
lo. JJ0 q
if0 njei^ek 3e P°1nenila vsa-*°u (tim a TiiZlP1 n gledan-n« So hil v Operi), prazničen,^:. 6 Piemiere njegovih c u« ■	(kolikor niso
”Jeie) *oritve tudi zubra-001,0 ()pi7Vl°0ceTio )e bilo nje-
»‘ka ,7- <?.."■
Ca«.- j!žcunost1».
Pr. kot ured
p ^iern.	zal°žb a je v
Ktehov letu zopet izdala ’neni Jeni	• u°i°vo po-
za uehko večino *ekaj n* bralcev povsem * bila k?69'1- Pred 30 leti riaii «toti!il9a zaPlenjena zasl' ncPiora/ntSt'Cne Propugait-
lit«!a čuta»'WStl’ ialHve VeT'
Pr,
Oe
o». Državni
n k* ip J|8 naklado knji-
3tnar* mpeZalu v zaplembm
r90tl *ato87eBa uradu se->nJ: ker so se zanjo
m 30 brai‘ ~
i ***• Km.	Pn Pra!’d-
* ^red _k. redelg izvod ki
Ja«;
n°5t, fap!embo prišel v l[ll'Qti	ni-oral	potem
«e pred
je'1 Vednore,dlii. ,zvod‘ Pa so
nepoklicanim!
obtoku in tako
V
/
?
/
j,fefjral. Pn ^avsikdo knjigo fo 1,>leia L.Se-° Privlačnost te *, ^aS?r3‘°U 20 M°r,bor-
Sim zi tnJeJiste- 50 «iP n<IJijo 7- jšnjo klasično h>ie kZ61n ie bilo razu-j- °* ker l°e nekoliko olaj-*JS*0 r v°y.^ih, ki jih
<os^z:^jčpn:
j *^l°»eic
’t°n'i'ca BeneTla*kih loban3>
Prej, PrVe “CIJC. ki je ob .loj i* amfVetovne vojne .« .^ke n r!jslci)i šol na
%3e narod,l,naz‘3e- Iz°0mla ..ostnemu priti-*l<im a nJ niso l>ilo pri-*° J*?10 tiar"*! .Tazoearanja. *Sm r’nko	zatiralcev
ep1' n°°i nac‘0nal»2ma rm-Ijalt zaUTalci, ki so
eSe
so oje
razredne
. Zlu -J')u	so	stal!
^^ri pSe miPotHi v tui(nrb,‘eip„ ,0lef) množice \h ' toku ’	*° se Pre'
i* lo !tfuj r ? Si,° reguli-
Slli nih ’ poti t ‘Udl is,''nl' ?N j tov ,V . Kreftov, -b, Li
‘ak
«!	'•'on	v	‘tkalec pred-
le tin'««bri, “ • ki no«! na V^se, Tone . aotobiogrnf-
"o* - krnP'fatel3PVa (>pm “ je zel°
. Orisliudeh ent 0 dobi m Kt Je n seda-»ostal še bolj teni predstav-
<Sf"
Ija tudi privlačno branje. Je pa roman tudi zelo važen za spoznavanje avtorja nadaljnjih del («Celjskih grofov», «Kreatur», «Velik,e pun-tarijeD i. dr.) ter njegovega delovanja nasploh
Dasi so v romanu očitne mladostne hibe, vendar se kar razgube ob originalnosti samega dela, v pogumu in odkritosrčnosti, s katerim je napisano. Nič ni čudnega, če Je močno in neprijetno zadelo tedanje predstavnike meščanske družbe. Bilo je namreč tudi drzna obsodba.
Cankarjeva založba je storila prav, da je mladostni roman dr, Krefta ponatisnila in tako pripomogla, da je pravzaprav šele sedaj prišel v roke širšemu številu čita-teljev. Knjigi je napisal uvod Božidar Borko, France Slama pa jo je ilustriral.
Zdi se nam umestno da prav sedaj, ko smo pred premiero Kreftove nove drame, opozorimo na to njegovo mladostno delo. Zanimivo bo še posebej za študente, ki se bodo v tej knjigi seznanili z bojem generacije, ki je žive!a v precej drugačnih razmerah, kot žive naši študentje. Vendar pa bodo v knjigi tudi naši študentje našli marsikatero podobnost — in prav bi bilo, če bi se znali na teh podrobnostih tudi česa naučiti.
Njegovo najnovejše dramsko delo »Balada o poročniku in Marjutki« naj bi po dogovoru doživelo v uprizoritvi tržaškega gledališča svoj odrski krst. Zal so bolezni v ansamblu to preprečile in delo je bilo prvič uprizorjeno pred mesecem dni v ljubljanskem Mestnem gledališču, prav te dni pa je predstavo prenašala tudi ljubljanska televizija za celotno jugoslovansko televizijsko omrežje. Kritika je novo slovensko delo ocenila pozitivno, toda zadržano, občinstvo pa je reagiralo toplo in z zadovoljstvom polni dvorano Mestnega gledališča.
Bratko Kreft je obdelal znano povest ruskega pisatelja Lavrenjova »Enainštirideseti«, (ki je vnovič postala znana ob istoimenskem filmu), vendar se je tega lotil svobodno in samostojno, kot sam pravi v posvetilu in je služila povest Lavrenjova le »kakor kakšna snov iz zgodovine ali mita«. Storil je le podobno, kakor vrsta svetovnih dramatikov v preteklosti:
nKakor si je Moličre sposodil zgodbo o skopuhu
pri Plautu,
Shakespeare Romea in Julijo
pri Bellforestu in še kom,
ali Klabund in Brecht
Krog s kredo
pri Hui-Lan-Kiju.»
V Zapisku ob #Baladi» pripoveduje avtor, kako sta s književnikom Ivanom Vukom, ki je povest Lavrenjova prevedel, s težavo prelisičila cenzorje po šesto januarski diktaturi in uspela, da je drobna knjižica izšla kot ponatis podlistka tedanjega radijskega časopisa «Naš val«. Da bi delo že tedaj dramatiziral, čeprav ga je mikalo, ni bilo spričo tedanjih političnih razmer niti misliti. Ostala je le zamisel in še ta le v okviru stroge dramatizacije literarne povesti. Leta 1956 pa je ob obisku sovjetsko-ruske delegacije književnikov v Ljubljani vnovič zaživela stara zamisel. V delegaciji je bil tudi Boris Lavrenjov. Ko mu je Bratko Kreft pripovedoval o zgodovini povesti «Enainštiri deseti« pred desetletji in o svoji nameri, je Lavrenjov široko zamahnil;
»Pa jo dramatizirajte zdaj, ko teh ovir ni več!«
((Razgovor z Lavrenjovim mi ni dal več miru,« nadaljuje Kreft v svojem »Zapisku«, «zlasti še, ker se mi je med razmišljevanjem in snovanjem stvar po svojem dramatičnem zapletljaju in iskanju tragičnosti zmeraj bolj
iitiiimimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiinimiiiiii
Nič sprave med Orsinijem in princeso Bonaccossi
RIM, 18. — Princ Filippo Orsini in njegova žena Franca Bonaccossi sta se sinoči predstavila sodniku Albertu Virgiliu s civilnega sodišča v Rimu, ki vodi njuno tožbo v • zvezi z ločitvijo, ki jo je predložila princesa Bonaccossi proti svojemu možu. Sodnik je skušal zakonca spraviti, vendar brez uspeha. Princ Orsini in njegova žena bi morala priti na sodišče šele v petek 19. t. m., toda dr. Virgilio ju je povabil sinoči, da bi se s tem izognili fotoreporterjem in novinarjem. Sodnik je najprej zaslišal zakonca vsakega zase, nato ju je skupaj poklical v pisarno, kot pač predvideva postopnik.
razvijala v svobodno in samostojno dramatsko oblikovanje snovi in usod dveh ljudi, ki se nenadoma znajdeta sredi burje in viharja revolucije ter državljanske vojne na samotnem otoku. Vsak prihaja iz drugega, nasprotujočega si sveta. Zato sta si sovražna.
Sčasoma pa se začneta v življenjski stiski po poti ljubezni privlačevati. Upata in želita si, da bi se rešila, toda okoliščine se razvijajo vedno bolj tako, da se ne moreta, ker nosita vsak v svoji usodi in značaju drug drugemu smrt.
V tem doživetju in spoznanju sem videl nekaj, kar je tako močno v grški tragediji, zlasti pri Evripidu. Tako se je snov iz povesti Lavrenjova — in še ta je vzeta le iz druge polovice njegovega dela — vedno bolj razvijala v samostojno dramo o dveh nesrečnih ljudeh...«
Tržaško premiero je pripravil režiser Jože Babič. Vlogo Marjutke bo upodobila Mira Sardočeva, poročnika pa bo tolmačil Stane Starešinič. Scena je izdelana po osnutkih Iva Kuferzina, med študijem je bil režiser-asistent Adrijan Rustja. To bo četrta premiera slovenskega dela v tekoči sezoni.
—jič I	Motiv	iz	tržaškega	ljudskega	vrta
■mtnimnHiiHimiiHHtiiniMtniniHiiiniiiiinmimiiiiiiiiinHiiiiiiiitiiimiiiiiniiuiiiiMnniHuiiiiiiiiiiiiimiiiHimiiniiiiiinii
Borba za predsedniškega kandidata demokratske stranke ZDA
Humphrey ali Kennedv?
Skoraj deset mesecev pred 8. novembrom, ko bodo Američani izvolili novega predsednika ZDA, je že v polnem teku zapleteni stroj, ki s svojimi operacijami privede do imenovanja uradnega kandidata za predsednika ZDA tako demokratične kot republikanske stranke. Prvi cilj sta torej obe strankini zborovanji (demokratične stranke 11. julija v Los Angelesu, republikanske stranke pa 25. julija v Chicagu), iz katerih bosta izšla oba uradna kandidata. Med obema strankama pa je neka bistvena razlika, kajti republikanci imajo samo enega človeka, ki se poteguje za kandidaturo in to je sedanji podpredsednik Nixon (edini njegov nevarni tekmec, guverner zvezne države New York, Rockefeller, je 26. decembra izjavil «formalno in dokončno«, da ne namerava sodelovati v borbi).
Rockefellerjev odstop je začudil vse tiste, ki so vedeli, da se je s precejšnjo vnemo vrgel na priprave za to kampanjo; toda njegov odstop je verjetno posledica prav teh priprav, ki sc ga morale prepričati, da ne more računati na kakršen koli uspeh, dokler je njegov tekmec Nixon. Od-
stop Rockefellerja pa predstavlja za demokratično stranko dvojno prednost; z Rockefellerjem odpade tekmec »liberalnih« tendenc, ki bi ga bilo teže premagati kot Ni-xona; po drugi plati pa je sedaj naloga demokratične stranke v precejšnji meri poenostavljena, ker imajo sedaj pred seboj edini jasen cilj: potolči Nixona. Naj bodo programske razlike v notranji in zunanji politiki še tako pomembne, je vendarle gotovo, da osebni činitelj igra pretežno vlogo pri ameriških predsedniških volitvah, tudi kadar ne gre za osebnost izrednega prestiža, kakršen je primer z Eisenhowerjem. Za demokratično stranko gre v glavnem za to, da izberejo človeka, ki bi se mogel bolje postaviti proti Nixonu, tako po svojih izključno osebnih sposobnostih kakor tudi po politični liniji, ki jo predstavlja.
Prva in največja težava je za demokratično stranko v tem, da ima kar pet kandidatov, ki se potegujejo za predsedniško mesto. Od teh sta dva že uradno postavila svojo kandidaturo:	senator
Humphrey iz Minnesote in senator Kennedy iz Massachusettsa. Ostali trije, in sicer
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllUilllIllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Kot odmev na izjavo Hruščeva o sovjetskem «superorožju»
Teoretično vsaj so Saengerjevi «žarki	smrti»	tu
Pod silo ene milijarde kalorij na kvadratni centimeter v sekundi se tudi atomska raketa razkroji - Teorija pa je še daleč od prakse
V onih mučnih mesecih tik pred začetkom in tudi v začetku Hitlerjevih bliskovitih napadov v začetku druge svetovne vojne, ko se je človek oprijemal za vsako bilko, se je med Slovenci veliko govorilo o tako imenovanih ((smrtnih žarkih«, ki naj bi jih bil odkril sloviti znanstvenik jugoslovanskega porekla Nikola Tesla, ki je toliko let deloval kot velik strokovnjak na področju elektrotehnične znanosti v ZDA. Seveda so bili to 1» pomenki nestrokovnjakov in bolj odraz želje kot dejanskega stanja m možnosti, kajti Nikola Tesla je bil zares velik znanstvenik, toda izum njegovih «žarkov smrti* je bil plod izključno naše želje, da bi z njimi ustavili Hitlerja. Toda če je to veljalo za dobo pred dobrimi dvajsetimi leti, ni s tem le-čeno, da bi «žarki smrti« ne mogli v bližnji ali ne tako bližnji bodočnosti postati eno izmed še večjih orožij kot so sedanji medcelinski balistični izstrelki z atomsko glavo.
V zvezi z govorom Hruščeva, o katerem se še vedno tu in tam govori, predvsem glede njegove trditve, da ima Sovjetska zveza »superorožje«, kakršnega nima svet, se je na Zahodu oglasilo k besedi veliko strokovnjakov, med katerimi tudi nemški strokovnjak Saenger, ki je v reviji
HtuUo	In
Petek, 1». februarja lttttO
Radio Trst A
11.30 brezobvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Glasba po željah; 17.30 PleSite z nami; 18.00 Ivan Rudolf — ((Potegavščine«; 18.10 Cherubini: Simionija v D-duru; 18.40 Ljubljanski vokalni kvartet; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Znane melodije;
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Naš juke box;
22.00 Aljoša Vesel: «Kako nastane avto«; 22.15 Koncert pianista Marjana Lipovška; 23.00 Orkester Melachrino; 23.30 Polnočna glasba.
Trst
12.10 «Tretja stran« — književna panorama; 14.15 »E la Violeta, la va... la va,..»; 14.50 Beethoven: Sonata za violino in klavir; Sonata št. 5 E-du-ru opus 24 (violinist Nap de Klij n, pianistka Aliče Heksc); 15.15 Jazz Recital.
Koper
Poročila v slovenščini: 7.3«,
13.30, 13.00.
Poročila v italijanščini: 6.30,
12.30, 17.15, 19.15, 22.30.
8.00—12.00 Prenos RL; 12.00, 12.50 Glasba za vas; 13.40 Kmetijski nasveti:	Dognojevanje
pšenici; 13.45 Od melodije do melodije; 14.40 Pesmi D. Bučarja poje ženski vokalni kvartet; 15.20 Venček narodnih pesmi In kol; 16.00 Za vas pojo: B. Petrali, J. Cvetežar, D. Stevens, M. VVhiting, B. Jurkovič, H. Salvador, V. Lynn, E. Fischer, G. Novak in Lee Lewis; 16.40 Plesna čajanka; 17.30 Skladatelj Krešimir Ba-
ranovič; 19.00 Stanley Black In njegov ansambel; 22.15 «The Modern Jazz ouartet«; 22.35 Chopinove skladbe.
Nacionalni program
11.00 Radijska šola; 11.35 Komorna glasba. Schubert: »Val-ses nobles«; Prokoflev: Kvartet št. 1 za godala; 22.10 Pojo:	Caroli, Consolini, Latilla, Negroni in Villalba; 12.25 Glasbeni album; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Otroška oddaja; 16.30 Gaetano Salve-mini; 17.20 Tečaj angleščine; 17.40 Glasbena srečanja; 20.00 Uspešni motivi; 20.55 Concer-tino; 21.00 VIII. zimske olimpijske igre; 21.15 Simfonični koncert, dirigira M. Rossi, sodeluje pianist Firkusny. Mozart: «Simfonija v A-duru K. 201»; Veretti »Sinfonia sacra« Mozart: #Koncert rondč v D-duru K. 282», za klavir in orkester; Martinu: »Koncert za klavir in orkester.
II. program
10.00 Miss Pepeika; 13.50 Di-scobulus; 15.00 Club; 15.40 Mednarodne novosti in uspehi; 16.00 Koncert v miniaturi. Pianistka Maureen Jones igra Beethovnovo Sonato opus 10 št 1; 16.20 Popevke Piedrigrotta 1959;	17.00 Auditorium; 20.30 Delia Scala v Gala predstavi; 21.45 Popevke in Angelini; 22.15 Rodolfo Valentino v Ca-stellaneti.
20.00 Večerni koncert J. S. Bach »Koncert za cimbale in godalni orkester«; 21.30 Puškin: »Poltava«; 22,55 Bohuslav Martinu: Koncert za cimbale in mali orkester.
Slovenila
III.
program
17.00 Lirične skladbe Musorg-skega (bas Boris Hristov, pri klavirju Alesandire Lablnsky); 18.30 C.P.E. Bach »Sonatina v dveh delih« za godala; »Dvojni koncert za cimbale, klavir in orkester«; 19.00 Filip II. Španski; 19.30 Andre Joiivet;
8.30 Stanojlo Rajčič:	Koncert za violončelo in orkester;
9.00 Naš podlistek — K. Paus-tovski:	Poročnik Smid; 9.20 Francoske šansone; 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Iz filmov in glasbenih revij; 10.35 Lirične skladbe in samospevi E. Griega;
11.00 Trideset minut v ritmu; 11.45 Igrajo Veseli godci; 12.00 Alpski zvoki; 12.25 Priljubljene operne arije; 13.30 Lahek orkestralni spored; 13.50 Poje akademski oktet; 14.35 Operetni napevi; 15.40 Iz svetovne književnosti — Lin Yut ang: Gostilna za poroke; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.20 Koncertni valčki; 17.40 Poje ljubljanski komorni zbor; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Vesele predpustne viže; 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 20.30 Mozartovi koncerti; 21.05 Z. Bradič:	Pripovedka; 22.15 Nočni operni koncert- 22.45 Četrt ure s plesnim orkestrom; 23.10 S popevkami po Evropi: 23.40 D. Švara: Godalni kvartet op. 6.
Ital. televizija
13.30 TV šola; 17.00—18.00 Otroška oddaja; 18.45 Oddaja za ženske; 19.30 Sintonla;
21.00 Aldous Huxley: »Glocon-din nasmeh« — komedija v treh dejanjih.
Jug. televizUa
Od 20.50 dalje prenos sporeda tuje TV postaje.
Mednarodne astronavtične zveze objavil članek o «žarkih smrti« kot mogočnem orožju, ki bi se dalo primerjati ali vzporejati z »žarki smrti«, ki so se pripisovali iznajdljivosti velikega Nikole Tesle.
Publikacija Mednarodne a-stronavtične zveze je strogo znanstvena, saj sodelujejo v njej Wernher von Braun, Eu-gen Saenger in cela vrsta najbolj kvotiranih zahodnih strokovnjakov ter tudi najvidnejši sovjetski strokovnjaki, med katerimi tudi sam Sedov. Vse to priča, da je revija skrajno resna, ime Eu-gen Saenger pa je prav tako znano ime s tega področja, kar pomeni, da smemo njegova izvajanja jemati z vso resnostjo. Skušajmo zato na kratko in kolikor toliko razumljivo prikazati, kako si Eugen Saenger zamišlja svoje «žarke smrti«.
Saenger se najprej vprašuje, ali more sodobna znanost in tehnika uresničiti orožje te vrste, ali more ustvariti »žarek smrti«, ki bi bil sposoben na razdaljo sto in več km uničiti ali dobesedno razkrojiti kakršno koli leteče telo, Na to vprašanje nemški strokovnjak odgovarja pritrdilno, pa čeprav z določenimi rezervami, ki so za znanstvenike nujre. To orožje se torej da uresničiti.
Saenger spada v tisto vrsto znanstvenikov, katerih znanost sloni na predpostavki, da je sončna svetloba sestavljena iz zelo drobcenih delcev — fotonov, ki drvijo skozi prostor z brzino 300.000 km na sekundo, torej s svetlobno brzino. Fotoni vsebujejo v sebi ogromno silo. Saenger meni, da bi se vprav ta lastnost — brzina, kar je enakovredno sili — mogla uporabiti za pogonsko silo za »fotonsko raketo« ki bi mogla doseči brzino, ki bi bila zelo blizu svetlobni brzini, s čimer bi se mogli rešiti mnogi problemi vsemirskega raziskovanja, mnogi problemi ustrezne brzine vsemirskih ladij.
Vrnimo se k fotonom kot Saengerjevi osnovi ((žarkov smrti«. Osnova «žarkov smrti« 1 bi torej bili fotoni ali bolje snop fotonov, ki bi ga morali koncentrirati na majhnem prostoru in ga po določenem «reflektorju» na primeren način usmeriti proti cilju, proti raketi, proti balističnemu izstrelku.
S teoretične plati, kot vidimo, je stvar vsaj za Saen-gerja in njegove somišljenike dokaj enostavna. Vse drugače pa je z dejansko uresničitvijo te zamisli. Ce bi namreč hoteli to zamisel konkretno izvesti, bi morali združiti tolikšno število fotonov, da bi dosegli temperaturo ene milijarde kalorij na kvadratni centimeter na sekundo. Noben' reflektor, tudi najsodobnejšega tipa, pa bi ne bil primeren za to, kajti najboljši reflektor odda «le» 99 odstotkov žarkov, ki jih sprejme, en odstotek žarkov pa absorbira. Toda v razmerju ene milijarde kalorij na kvadratni centimeter v sekundi predstavlja že oni edini odstotek, ki ga reflektor absorbira, tolikšno silo, tolikšno vročino, da lečo reflektorja razkroji
Potemtakem navaden, pa čeprav najsodobnejši reflektor
ne pride v poštev. Zato išče Saenger drugo pot. Pa še nekaj. Najmogočnejši viri svetlobe, ki se dado s sedanjimi sredstvi strniti v reflektorju, so še daleč od tega, da bi mogli dati toliko luči, toliko fotonov, torej toliko kalorij, kolikor bi jih Saenger v svoji zamisli potreboval Ce bi hoteli doseči praktično izvedbo Saengerjeve zamisli, bi morali silo najsodobnejših in najmogočnejših sodobnih virov svetlobe pomnožiti za 500 milijo-nov-krat, kar je praktično nemogoče. Toda Saenger je našel drugo možnost. Govori o tako imenovani «kovinski plazmi«. Ce kako težko kovino segrejemo do temperature, da se stali in jo nato s še povečano temperaturo spremenimo v plinasto stanje ter to kovino v plinastem staniu segrejemo še do temperature 150.000 stopinj, obstaja možnost, da se njeni elektroni z negativnim naponom ločijo od atomov. In ta neurejena mešanica elektronov in pozitivno naelektrenih atomskih jeder predstavlja tako imenovano ((kovinsko plazmo«. Snov v takem stanju, zadobi posebne lastnosti, med katerimi je tudi ta, da more oddajati ogromne količine fotonov. Na tak način, smatra Saenger, bi mogli priti do ogromnega vira fotonov.
Preostaja sedaj še vprašanje, kako najti reflektor, ki bi bil zmožen te ogromne količine fotonov koncentrirati v snope in jih usmerjati v določeno smer. Običajni, čeprav najbolj sodobni reflektorji ne pridejo v poštev. To smo že ugotovili. Zato Saenger išče novo pot, novo vrsto reflektorja, ki bi absorbiral le milijonski del fotonov. Do tega bi se dalo priti z izredno koncentracijo elektronov, ki se da doseči po sledečem principu: Elektroni kovin imajo lastnost, da se med jedri zelo «svobodno gibajo«. Njihovo ((obnašanje« je podobno gibanju plinskih delcev, zato te sproščene elektrone' imenujejo tudi «elektronski plin«. Predolgo bi bilo in, priznajmo, težko bi razložili, kako si nadaljnji proces zamišlja Saenger. Povedali bomo le, da
vidi rešitev koncentriranja fo- j ga motorja, ki bi deloval na
tonov kovinskega izvora in njih usmeritev na sledeč način: dva snopa elektronov bi morali usmeriti drugega proti drugemu z brzino 2,38 odst. svetlobne brzine kar se da doseči z navadnimi katodnimi cevmi pri napetosti 144 voltov. Pri tej brzini se elektroni obeh snopov stisnejo drug k drugemu na razdaljo milijardnega dela centimetra. To bi zadostovalo za tisto strnitev, tisto zgostitev fotonov, ki bi bila potrebna za tako imenovani «superreflek-tor«, kakršnega si zamišlja Sanger. Kot «leče» pa naj bi služila magnetna polja ali drugi elektronski plini, ki bi hkra*i nadzirali proces proizvodnje in usmerjanja «žarkov smrti«, ki bi bili sposobni razkrojiti kakršno koli atomsko raketo, balistični izstrelek, skratka leteči predmet.
Kot vidimo, je »superorožje« teoretično odkrito. Ne drznemo se reči, da je Hrušče-vo »superorožje« nekaj takšnega, toda zanimivo je, da je Saenger prišel s tem na dan vprav v zvezi z izjavo Hruščeva o orožju, kakršnega nima svet. Poleg tega bomo mimogrede omenili, da v ZDA 18 znanstvenikov že leto dni dela za uresničenje raketne-
osnovi fotonov, o čemer smo pred kratkim že pisali. V dobi, ko se davne fantazije Ju-lesa Verna in drugih »vizijo-narjev« uresničujejo, bi nas nič ne presenetilo, če bi nekega dne prišli na dan tudi z vestjo o odkritju «smrtnih žarkov«, ki pa bi tokrat ne bili le želja, kot so bili pred obilnimi dvajsetimi leti. kar smo omenili v začetku.
 «#-------
Premočne pesti za 65-letnika
TURIN, 18. — Pred tednom dni je v eno izmed gostiln na Corso Giulio Cesare vstopil 65 let stari upokojenec Francesco Micca ki se ga je bil tudi precej nalezel. Zaradi tega je začel nagajati o-stalim gostom in še posebej nekemu Joriku Rossiniju, ki se je užaljen dvignil in dvakrat s pestjo udaril starčka v obraz. Krepka udarca sta starčka zrušila na tla, nakar so ga čez uro spravili v bolnišnico, kjer je davi podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri padcu. Preveč vroči Rossini se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
   HuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HOROSKOP
__ZA	DANES__
OVEN (od 21.3. do 20.4.): Delo, ki ste ga pred časom začeli, bc prišlo do svojega konca in vam dalo veliko zadoščenje
BIK (od 21.4. do 20.5.): Popolno razumevanje z osebo, ki z njo sodelujete. Nadaljujte po tej poti v vsestransko zadoščenje obeh.
DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.); Ne bodite prenagli v sodbah, ker b'i se znali pozneje kesati. Dajte dober zgled, posebno mlačnežem.
RAK (od 23.6. do 22.7.); Iz-
%
I
— Položili ste izpit za gozdarja .
koristite priložnost, da vsilite svoje pravilne poglede tistim, ki razdvojeno vsiljujejo zgrešeno pot,
^ LEV (od 23.7. do 22.8.): Spoznali boste osebo, za katero mendte, da je zelo vplivna. Na zgrešeni poti ste in zato pazite na svoje besede.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.); Srečno naključje vam bo pomagalo k sklenitvi posla, ki vam bo prinesel precejšnje zadoščenje. Pazite na zdravje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23. 1,0.); Kaže, da bo srečen dan za ooslovne zadeve. Tudi v čustvenih zadevah se nimate kaj pritoževati.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.); Uberite drugo pot, kajti po poti, po kateri ste šli doslej, ne boste pripeljali zadeve do konca.
STRELEC (od 23.11. do 20. 12.): Ce nameravate kaj kupiti ali napraviti večji stro-šek, se ne spuščajte v to dopoldne. Popoldne pa temeljiteje premislite,
KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.): Zadeva, ki vas muči, se bo dobro končala. Na vidiku tudi večji dobiček. Ne nasedajte prenaglim navdušenjem.
VODNAR (od 21.1. do 19 2 )• Popravili boste napako, ki ste jo napravili in spoznali boste osebo, ki vas bo močno pritegnila. Ne prenaglite se.
RIBI (od 20.2. do 20.3.): Pravočasno se umaknite iz posla, ki v sedanjih razmerah ne more prinesti zaželenega dobička Slabo se boste počutili.
bivši guverner Adlai Steven-son, nesrečni Eisenhowerjev tekmec v letih 1952 in 1956, senator Svnvngton iz Missou-rija in senator Johnson iz Texasa, voditelj demokratične večine v senatu, so sedaj še rezervirani, kljub temu da je znano, da so odločeni ali vsaj na tem, da stopijo v volilno borbo. Senator Johnson je sicer izjavil 5. t. m., da ne bo zaprosil svoje stranke, da ga postavi za kandidata, toda tega ne smemo razumeti kot dokončno odklonitev, ampak le tako, da je na razpolago stranki, če bi se odločila zanj. Njegovo zadržanje je tudi razumljivo, če upoštevamo posebno stališče, ki ga on zavzema med demokratičnimi voditelji kot voditelj nad različnimi frakcijami. Kljub temu, da predstavlja Jug, se je Johnson uveljavil med kolegi v senatu kot spreten izvedenec parlamentarne tehnike, kot zmeren in odgovoren voditelj, ki pa zna kljub temu uveljaviti svojo voljo. Tako je Johnsonovo zadržanje tudi glede republikancev, pred katerimi se nahaja v delikatnem položaju, da je voditelj opozicije, ki pa ima v parlamentu večino. S tem zadržanjem, ki ga Johnson sam označuje kot ((odgovorno sodelovanje« z upravo, je bil pretežno demokratični senat skozi tri legislature odličen sodelavec Eisenhowerjeve politike. Toda to pa hkrati odpira možnost za obtožbo, da Johnsonova linija ni najprimernejša za uveljavljanje demokratičnih tez. Spričo tega mora Johnson prepustiti, da v tej prvi fazi borbe za demokratično kandidaturo stopijo v ospredje bolj borbeni konkurenti, in da se prihrani za primer, da ne bi nobeden od ostalih kandidatov zbral okrog sebe podpore celotne stranke.
Bolj borbena konkurenta sta senatorja Humphrey in Ken-nedy, prvi še bolj kot drugi. Prvega je moč označiti za ((liberalca« na ameriški način, t. j. »adikala, drugega pa za liberalca v evropskem smislu besede, toda s poudarkom bolj na napredku, kakor pa na družbenem konservatorizmu. Humphrey se je sam predstavil kot kandidat »povprečnih ljudi«, s čimer je hotel povedati, da je on bolj primeren, da predstavlja take ljudi, kakor pa milijonarji (v dolarjih) Kennedy, Stevenson, Symington in Johnson.
Toda tudi Kennedy se opira na svojo popularnost, na simpatije, ki jih zna zbuditi pri svojih sodržavljanih. Ken-nedy ima komaj 42 let in je senator od leta 1952. njegova slava Pa je zrasla zelo hitro predvsem zaradi njegov h o-sebnih lastnosti in zaradi odkritih stališč glede mnogih vprašanj, ter zaradi podpore, ki jo uživa v stranki. Ta pod-* pora, kakor tudi simpatije, ki jih Kennedy uživa, izhajajo tudi iz okoliščine, da je katoličan; toda ta prednost bi se utegnila spremeniti v velik minus, kajti absolutna večina prebivalstva ni katoliška in tradicija zahteva, da katoličan ne more biti predsednik ZDA.
Kar zadeva ostala dva, Stevenson uživa še vedno naklonjenost izobraženih slojev, toda ima proti sebi (poleg tega, da težko najde stik s preprostim človekom), tudi negativno okoliščino, da je že dvakrat propadel na predsedniških volitvah in bi po tradiciji niti ne smel postaviti svoje tretje kandidature. Sy-mington pa končno ne more računati na uspeh, ker ni izrazita osebnost in ker je zelo malo znan med ljudstvom. Njegova prednost je v okoliščini, da — kakor Johnson — predstavlja Jug Torej Humphrey ali Ken-nedy? Nekaj več bomo izvedeli po ((primarnih« volitvah, ki se bodo začele 8. marca v državi New Hampshire in se bodo nadaljevale do 7. junija v 18 zveznih državah, da bi sondirali prednosti republikanskih in demokratičnih volivcev glede kandidata obeh strank. Čeravno imajo te ((primarne« volitve le orientacijsko vrednost, predstavljajo vedno takšen dokaz popularnosti, da more neuspeh pomeniti za kandidata nujnost, da se umakne iz borbe, kakor se je to pripetilo Taftu v primeri z Eisenhowerjem leta 1952. Nasprotno pa more tudi tak delni uspeh sprožiti značilen mehanizem strankinega aparata.
Na tak učinek računa predvsem Kennedy, ki bo brez borbe pobral tistih nekaj delegatov iz New Hampshi-a, kjer Humphrey smatra za neprimerno, da bi se mu postavili po robu, zlasti ker je New Hampshire zraven Kennedyjeve zvezne države. Obraten položaj pa je v državi Wisconsin, kjer se bo 5. aprila vršila druga preizkušnja. Ce bi Humphrey doživel poraz prav pred vrati svoje hiše, bi moral zaključiti, da je konec njegovega pohoda proti Beli hiši, medtem ko bi za Kennedyja to ne pomenilo nič dokončnega. T0 bi sicer hudo prizadelo njegovo popularnost, in tedaj bi mogli priti v ospredje ostali trije kandidati, ki jih sedaj drže v rezervi,
Slavnostna otvoritev VIII. zimskih olimpijskih iger
Včeraj v Squaw Valleyu zagorel olimpijski ogenj
S 15-minufno zamudo je igre otvorii podpredsednik ZDA Nixon - Mimohod reprezentanc, zaprisega, 2000 belih golobov in 20.000 raznobarvnih balončkov
SQUAW VALLEY, 18. — Z mimohodom atletov, s spustitvijo 2000 belih globo v in s slavnostnim vhodom olimpijskega ognja, so bile danes zvečer otvorjene VIII. zimsk olimpijske igre. Takoj nato je okrog 700 športnikov iz 31 držav v svojih raznobarvnih uniformah položilo olimpijsko zaprisego, na drog je bila dvignjena olimpijska zastava, na podstavku pa je zagorel olimpijski ogenj. Olimpijska tekmovanja se bodo začela šele jutri in današnji dan je bil posvečen
samo otvoritvenim slavnostnim, ki so se začele ze dopoldne z otvoritvijo ledenega stadiona.
Organizacija, ki je bila poverjena Walt Uisneyu, se je popolnoma vskladila z olimpijskim duhom in s formalnimi potrebami otvoritvene svečanosti. Okrog 25.000 gledalcev, ki so napolnili dolino Sierre Nevade je z občudovanjem sledilo slavnostim, in ugodno komentiralo naprave, ki so bile zgrajene v zadnjih štirih letih tam, kjer so se še prej pasle krave.
Podpreasednik ZDA Richard Nixon je s svojo soprogo prispel na letališče v Keno ob 10.28 po lokalnem času (19,28 po italijanskem času) nato pa se je z avtomobilom pripeljal v Squaw Valley, kjer je ob 13,45 s četrturno zamudo stopil na slavnostno tribuno. Nix on zastopa predsednika Eisenhoiverja. Tako po njegov prehodu in po prehodu predsednika Mednarodnega olimpijskega odbora se je začel defile reprezentanc m v tem je tudi prenehalo snežiti.
Del arene v katerem so bile postavljene premične tribune je odprt, tako da ima ledeni stadion obliko črke U. Odprti del je prav nasproti ovalnemu drsali/ču. Za njim je »Stolp narodov*, ki je visok več kot 24 m, nad njim pa je pet olimpijskih krogov visokih dva metra in pol. Za stolpom so na snežnem zidu, visokem skoraj S m, drogovi s 43 zastavami vključno z zastavo olimpijskega	odbora,
pred stolpom pa je podstavek na katerem bo gorel olimpijski ogenj in pa prostor za nagrajevanje atletov,
Mimonoa je otvorila reprezentanca Argentine	s svo-
jo zastavonosinjo Christino Schiveitzer. Določeno je namreč bilo, da bodo reprezentance prikorakale v areno po abecednem vrstnem	redu z
izjemo Grčije, ki bi prikorakala kot prva, če bi se iger udeležila.
Za Argentino so se zvrstile reprezentance: Avstralije, Avstrije, Bolgarije, Kanade, Ci-leja. Češkoslovaške, Danska, Finske, Francije, Nemčije, Anglije, Madžarske, Islandije, Italije z zastavonošem Federi-com De Flonanom, Japonske, Koreje, Libanona, Lihtenstei-na, Nizozemske, Nove Zelandije, Norveške, Poljske, Južne Afrike, Španije, Švedske, S vice, Turčije, SZ in kot zadnja reprezentanca ZDA, ki je bila s 84 atleti tudi najštevilnejša. Druga najmočnejša po številu atletov je bila reprezentanca SZ s 67 športniki, nato pa reprezentanci Švedske in Finske s 53 športniki.
Ob vstopu vsake reprezentan. ce so izstrelih v zrak poseben izstrelek ki je nad stadionom odprl majhni padali •na katerih je bil pritrjen transparent z imenom države. Po zaključenem defileju so se moštva zvrstila pred častno tribuno, nakar je predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Brundage povabil pod. predsednika ZDA Nixona naj uradno otvori Vlil. zimsko olimpiado. Nato so ob zvokih tromb dvignili na najvisji drog olimpijsko zastavo in spustili 2000 belih golobov.
Ko je zadnji izletel iz kletke je bil s tremi salvami dan znak, da se bliža bakla z o-limpijskim ognjem ki je bil prinesen iz Norveške. Zadnja nosilka bakle ameriška smu
carka Andrea Mead Latvrence jo je na drsališču predala drsalcu Kenu Henryju iz Chicaga ki jo je ponesel do podstavka in ob grobni tišini gledalcev prižgal olimpijski ogenj, ki bo gorel ves čas trajanja olimpijskih iger.
Med pozvanjanjem zvonov na okoliških hribih je svetovna prvakinja v umetnem drsanju Američanka Carol Heiss prečitala zaprisego nakar je okrog 4000 pevcev ob spremljavi godbe zapelo himno ZDA.
Otvoritvena svečanost se je zaključila z umetnimi ognji, z metanjem padal z olimpijskimi zastavami in spustitvijo 20 000 raznobarvnih balončkov.
OhjmpK
Nsvada Oiymptc
£Admiontrohon
m
Prodaja vstopnic
za olimpiado v Rimu
RIM, 18. — Organizacijski odbor XVII. olimpijskih iger v Rimu je sporočil, da je bilo do konca prejšnjega tedna prodanih vstopnic za nad 700 milijonov lir.
Na prvem mestu med kupo-valci vstopnic je še vedno Zahodna Nemčija, sledijo pa ji Anglija, ZDA, Avstralija in
Francija.
Skupno je organizacijski odbor dobil doslej naročila iz 51 držav poleg Italije.
 «»--------
Veliko zanimanje za nogometno tekmo Italija - Španija
BARCELONA, 18. — Zanimanje za nogometno tekmo med A reprezentancama Španije in Italije, ki bo 13. marca v Barceloni, raste iz dneva v dan, Predsednik katalonske nogometne zveze, ki organizira srečanje, Francisco Roman Cenarro, je izjavil španskemu športnemu listu «Marca», da bo 100.000 razpoložljivih mest na stadionu «Hans Gamper» razprodanih v nekaj urah in da bodo najdražje vstopnice stale 1300 lir, najcenejše pa 150 lir.
Tekma se bo začela ob 16.30 po italijanskem času. V dosedanjih medsebojnih srečanjih je Italija dosegla 6 zmag, 3 remije in 3 poraze.
 «»-------
O CHICAGO, 18. — Ameriški boksar srednje kat. Henry Haok je včeraj premagal v Chicagu s K. O. v 6. rundi Šixta Rodrigueza.
IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIKtmiVINIIIIIII
Startni	vrs
v prvih	disc
Smuk - moški
SQUAW VALLEY, 18j — Za moški smuk, ki je na programu v ponedeljek, na poboč. ju Squaw Peaka, je bil z qrebom določen naslednji startni vrstni red:
1, Zimmermann (Avstrija),
2. Charles Bozon (Francija),
3. Anderl Molterer (Avstrija),
4. Paride Milianti (Italija),
5. Willy Boogner (Nemčija),
6. Pepi Stiegler (Avstrija),
7. Hans-Peter Lanig (Nem.),
8. Roger Staub (Švica), 9. Bruno Alberti (Italija)), 10. Jean Vuarnet (Fr.),	11. A-drien Duvillard (Fr.), 12. Karl Schranz (Avstrija), 13. Guy
Perillat (Francija), 14. Ludwig Leitner (Nemčija), 15. Willy
Forrer (Švica), 16. Scott Gor-such (ZDA), 17. Chiharu Iga-ya (Japonska), 18. Felice De Nicolo (Italija), 19. Jakob Ar-buser (Švica), 20. Italo Pe-droncelli (Italija), 21. Marx Marolt (ZDA), 22. Marwin Me-ville (ZDA), 23. Nando Paja-rola (Švica), 24. Gordon Ea-
ton (ZDA), 25. Georgii Dimitrov (Bolg.). 26. Eberhart
/1
Riedel (Nemčija), 27. Oddvar Rozzestad (Norv.), 28. Jean Guy Brunet (Kanada), 29. Frederic Tommy (Kanada), 30. Verne Anderson (Kanada),
31. Takashi Takeda (Japon.),
32. Felippe Rigat (Španija),
33. William Day (Avstralija),
34. C. McKintosh (V. Britanija), 35. E. Thordarson (Isl.),
36. Benedi Tsson (Isladija),
37. Masayoshi Mitani (Jap.),
38. Adolf Fehr (Iichtenstein),
39. Bengt Eri Grahr (Šved.),
40. A. Schlamov (Romunija), 41 Luis Arias (Sp.), 42. Osamil Tada (Jap.), 43. Silvan Indle (Lich.), 44. G. Waro-schkine (Bolg.), 45. Donald Bruneski (Kan.), 46. William Hunt (Nova Zelandija), 47. Robin Chaffey (Nova Zelandija), 48. M. Garcia - Moran (ŠP-), 49. Fernando Boher (Čile), 50. Herman Indle (Lich.), 51. Luis Sanchez (Sp.),	52. Peter Broc Hoff (Avstrija),
53. Osvvaldo Ancinas (Arg.),
54. Vincente Vera (Cile), 55. J Vilgergsson (Isl.), 56. John Oakes (V.	B.),	57. Robert
Skepper (V. B.), 58. Mario Vera (Cile), 59. Muzaffer De-mirhan (Turčija), 60. Geof-frey Pitchford (V. B.), 61. Na. zih Geagea (Liban.), 62. Ibrahim Geagea (Liban ), 63. elemente Tellechea (Argentina),
64. Francisco Cortes (Cile),
65. Kuyng Soon Yim (Koreja),
66. Zeki Samiloglu (Turčija).
10 km - zenske
MIRO OMAN jugoslovanski prvak v smučarskih skokih
Izid žrebanja za vrstni red tekmovalk za tek na 10 km, ki bo v soboto 20. t. m. na progi McKenney Cree:
1. Eeva Ruoppa (Fin.). 2. Britt Strandberg (Šved.), 3. Christa Gohler (Nem.). 4. An-na Krzeptovvska (Polj.), 5. A-levtina Kolčina (SZ), 6. Bar-bro Martinsson (Šved.), 7. Ga. sienica-Daniel (Polj.). 8. Mari-
ja Gusakova (SZ), 9. Renate Borges (Nem.). 10. Rosa Dimo-va (Bolg.), 11. Eva Hoeg (Fin.). 14. Siirj Rantenen (Fin.), 15. Radio Erošina (SZ), 16. Irma Johansson (Šved.), 19. Liubov Kozyreva-Baranova (SZ), 21. Sonja Edstroem . Ruthstrom (Šved.), 24. in zadnja Poysti (Fin.).
Smuk - zenske
Izidi žrebanja za vrstni red tekmovalk za ženski smuk. ki je na programu v soboto 20.
t. m.:
1. Penny Pitou (ZDA), 2. Jer. ta Shir (It.), 3. Pia Riva (It.).
4. Therese Leduc (Fr), 5. An-ne Heggveit (Kan.), 6. Betsy Snite (ZDA), 7. Erina Netzer (Avst.). 8. Heidi Beibl (Nem.), 9. Margrit Bertsch (Šv.). 10. Josefine Frandl (Avst.). 1:. Carla Marchelli (It.). 22. Jolanda Schir (It.), 43. in zadnja Patricia Prain (NZ).
30 km - moški
Izid žrebanja za vrstni red tekmovalcev v teku na 30 km, ki bo danes 19. lebr.: na progi McKinny Cree:
1. Oddmund Jensen (Norv.), 2. A. Šeljukin (SZ), 3. Allan Andresson (Šved.), 4. Helmut Weidlich (Nem.), 5. Lorenz Possa (Šv.), 6. Leo 5. Massa (ZDA). 7. Ottavio Compagnoni (It.).	8.	Alevi Hamalainen
(Fin.).	9.	Gasienica - Sobcza
(Polj.). 10. Alexsei Kuznecov (SZ),	11.	Magnar Lundemo
(Norv.), 12. Giuseppe Steiner (It.), 17. Arto Tianen (Fin.), 18. Larsson (Šved.), 28. Toimi Alatalo (Fin.),	24. Hallgeir
Brenden (Norv.), 25. Rolf Ram. gard (Šved.). 26'. De Florian Guido (It.), 27. Gennadyi Va-ganov (SZ), 32. Nikolai Anikin (SZ),	36.	Veiko Hakulienen
(Fin.),	37. Sverre Stensheim
(Norv.), 41. Pompeo Fattor (It.),	43. Sixten Jernberg
(Šved.), 48. in zadnji Jean Mermet (Fr.).
  «»------
G BUENOS AIRES. 18. — Argentinec Alex Miteff, osmi na svetovni lestvici težke kate. gorije. je včeraj zvečer prema-v 2. rundi prvaka Argentine in Južne Amerike Jose Gior-gettija. Dvoboj ni veljal za naslov.
V nedeljo Triestma-Reggiana
Degrassi bo zamenjal poškodovanega Szokeja
Del Negro leva zveza, Magistrelli levo krilo - Posebne nagrade članom prvega moštva
•državno prvenstvo. Do popolnega zaključka prvenstva manjka še srečanje med Cor-tino in Auronzom. ki pa v
končni leestvici ne more ničesar spremeniti.
Dež je tudi včeraj resno oviral priprave Triestine za nedeljsko interno srečanje z Regeiano za katero se ta teden sploh ni mogla sistematično pripravljati-Trener Trevisan je zaradi tega sklenil, da bo prvo moštvo treniralo tudi danes in to na dokaj intenziven način, da nadoknadi zamujeno in da se dokončno prepriča o formi posameznih igralcev.
Kar zadeva Szokeja, ki zopet čuti bolečine zaradi pre-tegnitve mišic v dimljah, je Trevisan izjavil, da nanj za srečanje z Reggiano ne računa več in da ga je že zamenjal z Degrassijem, kateri je v srečanju B moštva z Udi-nese za prvenstvo rezerv potrdil dobro formo. Prav tako je trener povedal, da bo Del Negro nastopil na svojem običajnem	mestu leve
zveze, medtem ko se bo na levo krilo pomaknil Magistrelli. Umetnost te	zamenjave se
je pokazala že	med nedeljskim nastopom	Triestine v
Cataniji, kjer je zamenjava mest med obema igralcema vnesla v igro napadalne vrste več poleta.
Lestvica:
Diavoli Mil.	12	8	1	3	58:43	17
OZO Bolzano	12	7	2	3	66:37	16
Cortina	11	6	1	4	63:35	13
Auronzo	11	0	0	11	24:95	0
Svež sneg povzročil nekatere spremembe v programu
Smuk za moške preložen od danes na ponedeljek
Italijanski skakalci vzbujajo pozornost . Nove poškodbe
SQUAW Valley, 18. — Zaradi svežega snega, ki je zapadel včeraj in ponoči (snežiti je prenehalo šele danes popoldne), je tehnični direktor za alpske discipline Willy Schaeffer sporočil, da bo tekmovanje v smuku za moške, ki bi moralo biti jutri, preloženo na ponedeljek, ker bo treba s proge odstraniti zapadel sneg, medtem ko bo tekmovanje v smuku za ženske redno v soboto kot je bilo določeno, ker je 5 cm debela plast novega-snega bila celo dobrodošla, ker je bila proga i-tak prehitra.
Trener avstrijskega moštva Othmar Schneider se s to odločitvijo ni strinjal, češ da bi moralo biti tekmovanje v smuku za moške odloženo vsaj za pet dni, da bi bila proga hitrejša in da bi bilo tekmovanje samo bolj zanimivo.
* * *
Dr. Amodeo Angeli, župan iz Cortine d’Ampezzo, kjer je bila leta 1956 zadnja zimska olmipiada. je poslal guvernerju Kalifornije Edmun-du Brownu naslednje sporočilo:
«Kot župan mesta sem pooblastil Renza Menardija, delegata za šport pri naši upravi, da izroči v vaše roke zastavo zimskih olimpijskih iger. ki smo jo hranili v zadnjih štirih letih. Cortina d’Ampezzo želi še enkrat potrditi princip bratstva med vsemi narodi v znamenju slavnega simbola petih olimpijskih krogov, pošilja prisrčen pozdrav velikemu ameriškemu narodu in želi kar najlepši uspeh sedanjim o-limpijskim igrami).
Predsednik olimipijskega odbora Vzhodne Nemčije Heinz Schoebel je poslal predsedniku Eisenhowerju sporočilo v katerem ga prosi, naj izda vstopna dovoljenja za ZDA desetim voditeljem iz Vzhodne Nemčije, ki jih še niso prejeli.
Direktor službe za prodajo vstopnic za VIII. olimpiado je izjavil, da je zadovoljen s potekom predprodaje, da pa so še vedno na razpolago vstopnice za vse dneve in za vse discipline olimpijskega programa.
* # *
Svet mednarodne smučarske zveze je dokončno prepovedal udeležbo na zimski olimpiadi 1960 Nacionalistič-
ni Kitajski (Formozi), ker ni član zveze.
* * »
David Lawrence, trener a-meriškega ženskega moštva je sporočil, da bodo v veleslalomu, ki bodo 23. t. m. zastopale ZDA Beverly Anderson. Linda Meyers, Peruiy in Betsy Snite. Tako bodo Pitou, Snite in Meyers nastopile v vseh treh alpskih disciplinah: v smuku, slalomu in veleslalomu. Andersenova bo nastopila samo v veleslalomu, Rennie Cox samo v slalomu, Joan Hannan pa samo v smuku.
Amerikanec Bud Werner, eden izmed najboljših smučarjev na svetu, ki si je pred tremi meseci zlomil nogo. bo prisostvoval olimpiadi samo kot gledalec. »Bud Werner je hotel biti z nami — je izjavil trener ameriškega moštva. Njegova navzočnost bo spodbujala naše smučarje, čeprav so se po njegovem incidentu naše možnosti za osvojitev kakšne kolajne znatno zmanjšale.«
* * *
Po naknadnem rentgenskem pregledu je zdravnik
švicarskega moštva izjavil, da Madelaine Chamot-Befj thod lahko nastopi. Šport01 direktor pa je zahteval P153” no potrdilo v katerem je .Te~ čeno, da lahko Madelam Chamot-Berthod nastopi bre vsakršnega rizika.
Eden izmed velikih favoji" tov v samostojnih skokih J*’ ponec Rikio Joshyda se 1 včeraj na treningu težje Ponesrečil. Prepeljali so 83 bolnišnico in ni še znano bo lahko nastopil. Italil30 Nilo Zandanel in Nino Zordo sta bila med včeraj*" njimi poskusnimi skoki na limpijski skakalnici najbo lj ša. Prvi je dosegel v dali3 89 in 90 m, drugi pa 88 n).
* * *
Errk Bengt Grahn, edi01 Šved, ki je bil prijavljen £ smuk. si je na treningu z
iiiiiiiiiiiimimiimiiiMiiiimimiimiiiiiiiiiimiimiimiiiiimi
mil desno roko.
Včeraj so se poškodov* še kanadski hokejist ver Anderson, ki si je Preta" yi mišice, madžarski 3lP sj smučar Tamas Sudar, »* je zvil desni gleženj 10 11 ski skakalec Holger Arj- ' ki si je poškodoval °e-nogo.
Prva kolesarska dirka letošnje sezone
Martin (It.)zmagovalec
velika	imena
Nencini 5., L. Bobet 15., Riviere, Anquetil, Defilippis zaosl
itali
NICA, 18. — Italijanski kolesar Martin je zmagal danes v prvi pomembnejši letošnji mednarodni kolesarski dirki za 8. veliko nagrado Sigrand. Vsega je nastopilo 184 kolesarjev, med katerimi pa ni bilo lanskega zmagovalca Francoza Sa-inta, ki je odpovedal nastop v zadnjem trenutku Po nekaj brezuspešnih poskusih je prišlo do odločilnega pobega v Gattieresu, kjer je ušlo 13 kolesarjev: Grac-zyk Brandolini, De Roo, Nencini’. Bobet, Elliott, Brugnani, Bonifassi, Privat, Rerycke, Coe, Salvador in Jean Ana-stasi. Ob prehodu skozi Nico je Anastasi zaostal, preostalo dvanajstorico pa je v Beaulie-ju dohitela skupina, v kateri so bili Lacoponi, Jean Jacques,
i»
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimmiiiiiiHHHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Igralci prvega moštva so se včeraj v večernih urah zbrali na sedežu kluba v Ul. Mac-chiavelli, kjer jim je predsednik dr. Galinotti izročil posebna darila v znak priznanja za njihovo dobro igro v Catanzaru in v Cataniji od koder so prinesli dve dragoceni točki, ki Triestini še vedno dajeta možnost da se poteguje za eno od prvih treh mest oz. za povratek v A ligo
V tej zvezi bo nedeljska tekma z Reggiano zelo važna in trža/ka enajstonca mora na vsak način zmagati, sicer z napredovanjem ne bo nič.
HOKEJ NA LEDU
«Diavoii» iz Milana zopet državni prvak
MILAN. 18. — V odločilni tekmi za državno pryenstvo v hokeju na ledu je moštvo «Dia-volin iz Milana premagalo moštvo OZO Bolzano iz Bočna s 7:4 (1:3, 1:0. 4:1) in osvojilo
Bogat namizno-teniški program
V nedeljo deželno prvenstvo v ponedeljek pa pokrajinsko
Deželno prvenstvo bo za posameznike in dvojice, pokrajinsko pa za moštva - Na obeh bodo sodelovali tudi elani Bora
V prostorih športnega društva Don Bosco v Ul. del-1’Istria bo v nedeljo deželno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in za dvojice. Turnir po potekal po izločilnem sistemu. Pravico udeležbe na njeni sta si od igralcev Športnega združenja Bor priborila Grbec in Merlak, medtem ko lahko vsako društvo prijavi neomejeno število dvojic.
Vzporedno t* tem turnirjem —<————------------
se bo ob 10,30 začel v istih j ,stvu kot V3e one> K1. 131	,
prostorih tudi turnir za de-1 ko nastopali v dvojicah, da želno prvenstvo juniorjev, na) se 3avijo pol ure pred zacet-katerem ima od članov Bora | k°m tekmovanja na sedežu pravico nastopa Boris Milic, j t3011 Bosco-Športno združenje Bor opo- j V ponedeljek ob 20. uri pa zarja vse člane svoje namiz- se bo — kot smo že javili —
ki so si priborili pravico do I Edera v Ul. udeležbe na deželnem prven-l začel turnir
delle Zudecche za pokrajinsko
moštveno prvenstvo. Ta turnir bo potekai po italijanskem sistemu, tako da bo moralo vsako moštvo igrati z vsakim v svoji skupini, v katere bodo razdeljena moštva z žrebom razen nosilec skupin, ki bodo vnaprej določeni. Y finalno skupino se bodo uvrstila štiri moštva.
Tudi na tem turnirju bodo nastopili predstavniki Športnega združenja Bor, ki bodo tako v teh dneh polno angažirani. 2elimo jim, da bi kot doslej častno zastopali slovenski namiznoteniški šport tako v pokrajinskem (moštva) kot v deželnem okviru (posamezniki in dvojice).
Bourles, Pfiffel, Marti0 Leclerc.	n*
V napornem .vz®°rI-š]o &
Mont des Mules je Pr^ s»
številnih izločitev m gj^ifas-
skupaj dosegli samo o„
ni IbT n -»-4 i	tri T OhlpfC.
ostankom 35” sta
sledil3
ques in Brugnani in z ^apSt«
,{jiP
■	,1 sP«s I
zaostankom drugi, v proti Nici je vrstni re° jp v praktično nespremenjen šprontu si je zagotovi 0( mesto Martin Dred Leci
in Bonifassijem.
Uradni vrstni red:	i
1. Martin (It.)	180
4.20’17”, 2. Leclerc (Fr.),
nifossi (Fr.) isti čas, *■ J**®
 .......................  n	.	'jfcu
(Fr.) z zaostankom 10’, J
cini (It.) 42”, 6. Bourles 7. Pfiffel (Fr.), 8. Colett« V 9. Brugnani (It.), 10.	,	tl
(Niz.), U. Salvador
Le Dissez (Fr.) vsi * (ffJ
Nencinija, 13. Fournier p 3’17”, 14. Galeaz (»•).*(>(•)
Bobet (Fr ), 16. Gaianche 6jii in vsa glavnina v kajenj ^
in v JA §iai uiua v M ~	.	ra	t*
med drugimi tudi RivlH quetil, Defilippis,	2f'
Manzoni, Venturelli , ,'ajlJ' Coletto (It.), 45. Derycke
NA PUSTNI TURNI*
Mladinci Udinese odpotovali v Viare^,
VIDEM, 18.	—	Ml3*	o*
moštvo Udinese je, tia!lier ^ potovalo v Viareggi°> sodelovalo na medn3" nit mladinskem nogometne ^ J nirju za pustni pok3!■ tt> začne jutri z otvoritven^jr mo med Milanom i° nom iz Muenchena. .--al1*
Odpotovalo je 17 vodstvo kluba pa je da bosta v Viareggio 0 fiia, : la še Burgnich in Can v se bo moštvo uvrstilo finale.	J
SYDNEY, 18.” — . Avstpr»; Betty Couthbert, ki limpijskih igrah v Me1 . r osvojila tri zlate K joOff
včeraj zvečer pretekla dov v času 10”2 ki Je .n^v. sekunde boljši od sve jjt rekorda njene rojakinj r lene Matthews	i
njen čas ne bo Prlf vetef,( je med tekmo pihal
hitrostjo 4,2 m na 5 medtem ko pravilnik ,0 J'
največjo hitrost vetra
S
iwwh)Hiwhiimhhhim»k mmmmmum
PRETRESLJIVE ZGODBE
»Po revoluciji sem moral zapustiti Rusijo, ker za carskega častnika ni bilo previdno, da bi še nadalje ostajal tam. Mnogo ruskih plemičev je bilo takrat ob vse. Jaz sem na srečo vlagal velikanske vsote v ameriške vrednostne papirje in zato ne bom nikoli prisiljen odpirati čajarne v Montecarlu ali pa voziti taksi po Parizu. Kajpada sem kar naprej lovil: sive medve-
III.
NEVARNA	DIVJ
Richard Connell
»Toda katera divjačina...« je začel Rainsford.
«Precej vam povem,« mu je segel v besedo general. »Zatrdno vem, da se boste zabavali. Ne bo neskromno, če lahko rečem, da sem napravil nekaj redkega. Iznašel sem neko posebnost. Vam lahko natočim še porta, gospod Rainsford.«
«Hvala,» gospod general.
General je nalil oba kozarca, potem je dejal: «Iz nekaterih ljudi bog dela pesnike, iz drugih kralje in zopet iz drugih berače. Iz mene	je	napravil lovca. Oče je	večkrat
rekel, da je moja roka nalašč narejena za petelina. To je bil izredno bogat človek	in	je imel na Krimu dve	sto	petdeset jutrov zemlje. Bil	je	strasten športnik. Sele	pet	let
sem bil star, ko mi je	podaril majhno puško, ki	je	bila
nalašč zame izdelana v Moskvi: majhno puško za streljanje vrabcev. In oče me ni kaznoval niti takrat, ko sem postrelil nekaj njegovih puranov, ne, še vesel je bil moje sposobnosti v streljanju. Prvega medveda sem ubil na Kavkazu, ko mi je bilo deset let. Vse moje življenje je bilo pravzaprav en sam dolg lovski pohod. Kakor je veljal običaj za plemiške sinove, sem stopil v vojsko in nekaj časa poveljeval diviziji kozaške konjenice. Toda moja prava strast je bil zmeraj lov. Lovil sem že vse vrste divjačine v vseh mogočih pokrajinah. Ne bi mogel povedati, koliko živali sem že pobil.«
General je vdihnil obilen potegljaj dima.
de na Skalnem gorovju, krokodile v Gangesu, nosoroge v Vzhodni Afriki. In ravno v Afriki me je bil ranil capski bivol in me prisilil, da se nisem premaknil celih šest mesecev. Brz ko sem okreval, sem odpotoval na Amazonko, da bi šel na lov na jagvarja. Pravili so mi namreč, da je ta žival nenavadno prekanjena. Pa ni nič res.« Kozak je zavzdihnil. «Res jagvarji niso kaj prida za lovce s trdnimi živci in primerno puško. Bil sem resnično razočaran. Neke noči, ko sem ležal pod šotorom in mi je glavobol razbijal po lobanji, mi je prešinila možgane strašna misel: lov me je začel dolgočasiti. In vedite, da je bil lov edini razlog mojega življenja. Slišal sem praviti, da v Ameriki poslovni ljudje brž poginejo, ko se nehajo zanimati za kupčije, ki so jim bile vse v življenju.«
«Da, tudi to se dogaja,« je priznal Rainsford.
General se je nasmehnil. »Jaz pa nisem maral poginiti,« je nadaljeval. «Treba je bilo nekaj ukreniti. No, gospod Rainsford, imam analitične možgane in gotovo prav zato tako cenim lovska vprašanja.«
«Brez dvoma, gospod general.«
«Zato,» je nadaljeval ta, «sem se spraševal, 'zakaj me lov več ne privlači. Vi ste mnogo mlajši od mene, gospod Rainsford, in najbrž niste toliko lovili kakor jaz, vendar odgovor lahko uganete.«
«Na kakšen odgovor ste torej prišli?«
«Kaj preprosto: lov je zame prenehal biti to, čemur pravite 'športna avantura’. Postal je prelahek. Zmeraj se mi je posrečilo plen dobiti. Zmeraj! In ni je večje dolgočasnosti kakor popolnost.«
General si je prižgal novo cigaro.
«Pri meni za nobeno žival ni bilo rešitve. To ni nobena baharija, to je matematična gotovost, žival ni razpolagala z drugim kakor s svojimi nogami in s svojim nagonom. Nagon pa ne more kljubovati razumu. Ko sem pomislil na to dejstvo, vam zagotavljam, je bil zame tragičen trenutek.«
Rainsford se je nagnil nad mizo ves prevzet od gostiteljevega pripovedovanja.
»Tedaj se mi je porodilo navdihnjenje, kaj naj ukrenem,« je nadaljeval general.
»In to je?«
General se je nasmehnil z mirnim nasmehom človeka, ki se je ravnokar lotil zapreke in se mu jo je posrečilo premagati. »Moral sem najti neko novo žival za svoj lov,« je pojasnil.
«Novo žival? šalite se.»
"Nikakor ne,» se je branil general. «Ko gre za lov, se nikoli ne šalim. Potreboval sem novo žival. In sem jo našel. Tako sem kupil ta otok, zgradil sem si hišo in zdaj se lahko predajam lovu. Otok je za moje namene izvrsten: razsežna džungla s številnimi stezami, griči in močvirji.«
«In žival, gospod general?«
«0, to je žival, ki mi zagotavlja najbolj razburljiv lov na svetu. Noben drug lov se ne bi mogel meriti z njim niti za trenutek. Vsak dan grem na lov in zdaj se ne dolgočasim več, ker imam plen, s katerim lahko preizkušam svojo izurjenost.«
Rainsfordu se je z obraza brala vsa zmedenost, ki je nastala v njem.
»Želel sem si za lov idealne živali,« je razložil general. »Zato sem se vprašal: ”Katere lastnosti mora imeti idealni plen?’ in kakopak odgovor je bil tale: 'Biti mora pogumen, zvit in — zlasti mora biti zmožen misliti’.«
«A nobena žival ne more misliti,« je ugovarjal Rainsford.
»Dragi prijatelj,« je rekel general, »je žival, ki lahko.«
«Pa vendar ne mislite na...« je vzdihnil Rainsford.
«Zakaj pa ne?«
»Ne morem verjeti, da resno govorite, gospod general Čarov. To bi bila okrutna šala!«
«Kaj ne bi govoril resno? Saj govorim o lovu.«
»O lovu? Bogami, gospod general, to, o čemer govorite, se imenuje morilstvo.«
General se je z užitkom zasmejal. Vprašujoče je pogledal Rainsforda.
«Nočem verjeti, da v modernem in civiliziranem mladeniču, kakršen ste vi, utegnejo tičati tako romantični pojmi o vrednosti človeškega življenja. Najbrž so vam vojne izkušnje...« Premolknil je.
«...me niso privedle do tega, da bi opravičeval hlad®0 rilstvo,« je suho dokončal Rainsford
Generala je stresal smeh.	jjffl
«Povem vam, da ste čudovito smešni!« je vzklikni1'.,,j v danes tudi v Ameriki gotovo ni pričakovati da bi nalet® mladeniča boljše družbe s tako naivnim in — bi deja! 1,1
romodnim mišljenjem. Bilo bi tako, kakor če bi našli co za njuhanje v limuzini. Ni dvoma, da so bili med J , predniki puritanci in na splošno je to obča značilnost 10 >
Amenkancev. Lahko stavim, da boste pozabili na te P.r $ ke, ko boste šli z menoj na lov. Gospod Rainsford. Pre .
Gospod Rainsford, Pr
boste imeli resnično novo in pristno doživetje!«
lec.»
Hvala, gospod general. Toda jaz sem lovec, ne P9
»Gorje nam,« je vzdihnil general, ne da bi se dalj $ »Tako nerodna oznaka! In vendar mislim, da vam bon1., dokazal, kako je docela neutemeljena vaša tankovestn0 »Res mislite?«	jjj
«Zivljenje je tistega, ki je močnejši. In močnejši ®
imajo, in če potrebno, naj ši ga priborijo. šTbki s o svetu, da nudijo zadovoljstvo močnim. Jaz sem moč®*;
ne bi smel izrabiti svojega daru? Ce želim loviti, z9
m
le
«1
S
«o
fti
»i
ne bi smel? Tisti, ki jih lovim, so izvržek zemlje... majhnih tovornih ladij, Hindujci, črnci, Kitajci,	<F
čistokrvni konj ali pes plemenite pasme velja več kot takih.«
<5:
k1
M
»In vendar so ljudje,« je vneto pripomnil Rainsf°f$X
prav zato iih uP°ii V*
«Gotovo,» je priznal general. «In prav zato jih uP°L i To mi daje zadovoljstvo. Zmožni so misliti vsaj na ne* in zato utegnejo biti nevarni.j>
«Pa kje jih najdete?«	f
General je mežiknil in nalahno zaprl levo oko.
«Ta otok je znan po imenu ”Past”,» je pojasnil-včasih dogodi, da mi jih pošlje naravnost kakšno	f
morsko božanstvo. In včasih pa, ko previdnost ni t9	«
zna, ji skušam sam pomagati. Stopite k oknu!«	r
Rainsford je šel za generalom k oknu in pogle°	J
morju.	pl
i*1
s«
>1)
N
&
$
9),]
Ji«
(Nadaljeva
nie