PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini '**>*»• Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 211 (8304) TRST, četrtek, 7. septembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskan v tiskarni «Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA LETALIŠČU FURSTENFELDBRUCK UBITIH VSEH DEVET TALCEV IN PET PALESTINSKIH TERORISTOV Krvav zaključek napada na izraelsko olimpijsko reprezentanco: 17 mrtvih ZAKAJ? Ko smo včeraj v prvih jutra-urah zaključevali redakci-ti prve strani in šli v tisk, ni-fio niti slutili, da se je na •ojaškem letališču Fuerstenfeld-®hiok pri Muenchnu že dopolni eden najbolj nečloveških j® absurdnih pokolov, kar jih ti bilo v tem sicer nemirnem ®odobju v zadnjem času. Ve-iz Nemčije so bile do po-“tidnjega trenutka pomirljive ti še ob 2. uri ponoči je za-tidnonemška televizija javljati- da je devetim izraelskim tilcem uspelo med streljanjem •ti letališču zbežati na varno, *ti so skratka živi in rešeni. v resnioi so bili takrat že jbrtvi in poleg njih so bili tirtvi tudi nekateri teroristi •Kstremistične palestinske skutine «čmi september«, in toen izmed policistov. Kaj se je v resnici dogajalo *ti letališču v tistih dramatičen trenutkih? Cernu je nem-jtia televizija sporočala v svet pomirljive vesti in čemu so uradni viri molčali in šele tri tie po pokolu sporočili resni-Na ta vprašanja si danes “Vetovna javnost išče odgovoru. išče pa si ga tudi na dru-|o dejansko še važnejše vpra-tinje: mar res ni bilo mogoče Preprečiti tega strahotnega zlobna, mar res m bilo drugega tiboda za nesrečne izraelske športnike? In če ga je bilo mo-Soče preprečiti, če je bila vsaj bdnimalna možnost za ohra-titev tolikih nedolžnih življenj, tilo je odgovoren, da se to ni ^Sodilo in da se je izpolnil ta-Jto strašen zločin, za katerega •JI najti pravih besed ogorčenja in obsodbe? .Gotovo, težko je dajati kar tigorične odgovore na taka in toclobna vprašanja, kajti vse ti še obdano s kopreno skrivnosti, preveč je še kontradiktornih vesti, preveč je še ne-tisnosti, ne samo zaradi teme, je ležala nad letališčem, ko j® na njem pristajal tragični helikopter — mrtvaška krsta, tornveč predvsem zaradi teme, J. katero so vsaj za sedaj zajeta ozadja dramatičnih pogajanj med na vse pripravljeni-tii teroristi in vodilnimi pred-•tovniki nemške vlade. Ce je *®6, da je bil dosežen nekak sPorazum o odhodu palestinskih teroristov in njihovih izolskih talcev v neko arabsko državo, zakaj je nemška polica pripravljala enim in družni zasedo z ostrostrelci in ?®lo težkim orožjem, ko je bito jasno, da bi vsak njen poskus oborožene intervencije P°Vzročil že vnaprej predvide-reakcijo ljudi, ki so — kot pokazali že ob tolikih podobnih primerih — pripravlje-ti na vse in ki bi v svojem tinatizmu gotovo reagirali ta-k°. kot v resnici tudi so, če ftoj verjamemo verziji, po ka-;6ri naj bi teroristi sami pomočili eksplozijo helikopterju? Kaj pa če tej verziji ni tor j e ti in prihaja v poštev dru-?u, po kateri naj bi eksplozijo helikopterja povzročili streli Jtolioije, ku Je> tiot zatrjuje sam ■tičelnik munchenske policije, brva začela streljati? . Čudne in skrivnostne so vse f* okoliščine, ko bi se vendar-6 zdelo, da bi bilo preudarne-ti držati se sporazuma in dosoliti odhod teroristov in njihovih talcev, saj bi v tem primeru ostali talci živi, s tem pa Dl ostala tudi odprta možnost to rešitev njihovih življenj z hudaljnjimi pogajanji. Čemu je nemška policija rav-[tila drugače? Je bila mar tako trdno prepričana v uspeh ?* * * * voje zasede, oziroma svoje titervencije? Ali pa je nemška Jluda, ali bavarska, ali kdor to je bil, ki je ukazoval policiji tovnal tako spričo dejstva, da ti izraelska vlada odklonila Vsuko možnost pogajanj na o-toovi zahtev, ki so jih postavili tororisti, da bi namreč morala v zameno za talce izpustiti jjkrog 200 palestinskih ujetnikov? Komu je bilo navsezadnje ho tega, da se je blazno deja-hje palestinskih fanatikov «Cr-{toga septembra« končalo s tako strahotno tragedijo, ki je pretresla svet in vest človeštva, tragedijo, ki nima opravičila v ničemer, še najmanj pa P samem palestinskem vprašanju, katerega stvar je iz nje tišla ne samo omadeževana, temveč tudi ošibljena v očeh tolo tistega dela sveta, ki je °bsojal izraelsko agresijo na Urabska ozemlja! Vse to so vprašanja, ki se Med streljanjem na letališču je bil ubit tudi en policist - Nasprotujoče si vesti o dogodkih na letališču, od koder naj bi teroristi s talci odpotovali baje v Egipt - Usodno vprašanje: Zakaj je policija začela streljati? MONCHEN, 6. — Sedemnajst mrtvih je tragičen obračun dramatičnih dogodkov, ki so se odv ijali na olimpijskem naselju in na vojaškem letališču Furstenfeldbruc ku od včeraj zjutraj do prvih današnjih ur. Teroristični napad komandosov palestinske organizacije «Črni september., na izraelsko olimpijsko reprezentanco se je torej zaključil v mlaki krvi. Dva Izrael ca sta bila ubita takoj ob vdoru v stanovanjske prostore izraelske olimpijske reprezentance; petnajst mrtvih pa je bilo na letališču. Med njimi je devet izraelskih talcev, ki so jih zajeli teroristi, pet teroristov in en zahodnonemški policist. Tri teroriste je zahodnonemška ----------------- policija zajela, ker so obležali ra- njeni ob vdoru teroristov v stanovanje izraelskih športnikov. Policija jih sedaj zaslišuje. Kako je prišlo do tako tragičnega konca akcije palestinskih teroristov morda ne bomo nikoli točno vedeli. Vse dosedanje vesti o dogodkih na letališču, so si precej različne. Objavljene so bile do sedaj razne verzije, ki se na žalost ujemajo samo pri obračunu žrtev. Včeraj smo imeli sicer več ali manj točne vesti do trenutka, ko so zahodnonemške oblasti pri- stale na zahtevo Palestincev, da jih odpeljejo na letališče, od koder naj bi skupno z izraelskimi talci odpotovali z letalom baje v Egipt ali v kako drugo arabsko državo. Po vesteh, ki so prišle danes iz Munchna vemo, da sta dva helikopterja s peti mi Palestinci in devetimi talci pristala na letališču ob 22.20. Tretji helikopter pa je medtem krožil nad letališčem. Pozneje je zvezni notranji minister izjavil, da je bil edini cilj oblasti, «da z vsemi možnimi sredstvi re- iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii IZJAVA GLASNIKA BONSKE VLADE IZRAELCI ZAHTEVAJO MAŠČEVANJE PROTI ARABSKIM TERORISTOM BONN, 6. — Zahodnonemške oblasti še ne vedo, kako bi se izvlekle iz odgovornosti za tragičen zaJdjuček včerajšnjih dogodkov v MiihchnU. Giasnik bonske vlade Ahlers je cSsnes na tiskovni konferenci izjavil, da «ni bilo nobene druge alternative, kot poskusiti rešiti izraelske talce, čeprav je bilo treba tvegati. Arabci so odločno izjavili, da bodo ubili vse talce, če Izrael ne bo sprejel njihovih zahtev. Izrael pa je jasno izjavil, da nima nobenega namena osvoboditi ujetnikov, kot so to zahtevali gverilci«. Vladni predstavnik je tudi povedal, da je bonska vlada sklenila nasloviti poziv na združene narode in na države evropske gospodarske skupnosti, da se sprejmejo skupni ukrepi, da se napravi konec terorističnim dejanjem. V tem smislu je bonska vlada že predlagala glavnemu tajniku OZN, naj predloži varnostnemu svetu in skupščini združenih narodov zadevno resolucijo. Na vprašanje, kakšne posledice bo imel miinchenski pokol na odnose med Zahodno Nemčijo in arabskimi dTŽavami, je Ahlers odgovoril, da bi bilo obžalovanja vredno, če bi imeli miinchenski dogodki katerokoli posledico. Glede varnostnih ukrepov v olimpijskem naselju je Ahlers dejal, da so bili sprejeti sporazumno z izraelskimi oblastmi, ki so zavrnile do-datne ukrepe za svojo delegacijo, ki jih je ponudila zahodnonemška vlada. Prav zaradi tega, je poudaril predstavnik bonske vlade, predsednica izraelske vlade Golda Meir meni, da bonska vlada ni kriva za miinchensko tragedijo. V Izraelu so zelo ostro reagirali na tragične dogodke v Milnchnu. Izraelska vlada je po izredni seji objavila sporočilo, v katerem poudarja, da bo Izrael nadaljeval z ostrim bojem proti terorističnim organizacijam in da ne bo prizanesel nikomur, ki jih podpira. Poleg tega je v sporočilu re- 1 čeno, da je vlada sklenila zbrati podrobne in točne podatke o varnostnih ukrepih, ki so jih sprejele tako zahodnonemške oblasti kot izraelski odgovorni organi v Mlinchnu, kakor tudi o naporih in poskusih zahodnonemške vlade, za rešitev izraelskih talcev. Po vsem tem bo izraelska vlada potegnila svoje zaključke. Izraelski radio je komaj ob 6. uri zjutraj sporočil tragični konec dogodkov v Milnchnu, medtem ko so vsi izraelski jutranji listi izšli z naslovi o osvoboditvi talcev. Toda izraelski popoldanski listi zahtevajo maščevanje proti teroristom in proti arabskim državam, ki jih podpirajo. Večina izraelskega prebivalstva pa ostro obsoja zahodnonemške oblasti, češ da niso poskrbele za primerno varnost izraelske reprezentance. Povsod se dvigajo zahteve po maščevanju proti terorističnim organizacijam in arabskim državam, ki jih ščitijo. V Tel Avivu so študenti uprizorili demonstracijo pred zahodnonemškim veleposlaništvom. šijo izraelske talce«. Na žalost pa se je pokazalo, da se je ta akcija spremenila v pravi pokol. Takoj po pristanku dveh helikopterjev je iz enega izstopil eden od teroristov in se skupno s pilotom podal proti civilnemu letalu, ki je čakalo v bližini, da bi ga pregledal, da niso morda v njem policisti ali vojaki. Temu dogodku so bili navzoči samo protagonisti in policisti. Kot je izjavil zvezni Ostale podrobne vesti o tragičnih dogodkih v Milnchnu berite na 5. in 6. strani. druga skupina talcev, je vrgel v helikopter ročno bombo, ki se je takoj vnel. Takoj nato se je začelo splošno streljanje. Zanimiva je tudi izjava, ki jo je dal glasnik bavarskega notranjega ministrstva von Mo6ch, ki je dejal med drugim, da so nekatere izraelske talce našli mrtve na vzletišču, druge pa v enem od helikopterjev, kar se ne ujema z verzijo, da so bili vsi talci ubiti v helikopterju, ki se je vnel. Tudi načelnik munchenske policije Schreiber je izjavil, da je po njegovem mnenju prva začela streljati policija. Ker so nekateri izjavili, da so prvi začeli streljati Palestinci, je Schreiber povedal, da je sedaj v teku preiskava in da še ni govoril z vsemi policijskimi ostrostrelci. Toda bavarski notranji minister Merk je danes dvakrat izjavil, da je policija začela prva streljati. notranji minister, so policisti nenadoma začeli streljati na terorista in ga ubili. Palestinci so iz helikopterjev odgovorili na ogenj. Nenadoma se je en helikopter vnel in se razstrelil. Eden od teroristov, je dejal minister, je sprožil ročno bombo v helikopterju in ubil sebe in vse talce. Na letališču je nastalo splošno streljanje. Trije preživeli teroristi so z brzostrelkami streljali na policijo. Kmalu je bil ubit eden od policistov, časnikarji, ki so se udeležili tiskovne konference zveznega notranjega ministra, so takoj ugotovili, da je bil njegov opis dogodkov na letališču pomanjkljiv, negotov in v mnogih točkah tudi protisloven. Obsoditi pa je treba dejstvo, da oblasti za tri ure sploh niso povedale, kaj se pravzaprav dogaja, na letališču, in da je minister šele po šestih urah podal časnikarjem svojo verzijo. Kot smo včeraj napisali, so za več kot dve uri zaporedoma prihajale vesti iz Munchna, do so vsi talci rešeni. Med tem ko je notranji minister izjavil, da so bili vsi talci ubiti v izgorelem helikopterju, je eden od pilotov dveh helikopterjev. Rein-hard Praus izjavil, da je policija začela skoraj takoj po pristanku streljati in zadela enega ali dva terorista. «Ostali so takoj izpraznili svojo avtomatsko orožje proti drugemu helikopterju in pobili talce, ki so bili v njem. Slišam sem, kako so talci v helikopterju vpili. Eden od Arabcev, ki je bil pri prvem Andreotti je skušal opravičevati helikopterju in v katerem je bila ! ministrsko okrožnico, češ da ne gre Zahodnonemški predsednik Gustav Heinemann govori na žalni svečanosti za ubitimi izraelskimi športniki, ki je bila včeraj na olimpijskem stadionu v Milnchnu 26. NOVEMBRA DELNE UPRAVNE VOLITVE Vlada ni sprejela nobenega sklepa glede cen in barvne televizije Rimski prefekt je preklical dekret o maksimalnih cenah - Danes razgovor med vlado in federacijo sindikatov RIM, 6. — Danes se je sestala vlada, ki i« odobrila zelo številne zakonske predloge, ki se nanašajo na razna manj pomembna vprašanja. V ospredju pa so bila seveda sporna vprašanja cen, barvne televizije In pričetka šolskega pouka. Glede tega pa vlada v bistvu ni ničesar odločila. O cenah je govoril predsednik vlade Andreotti, ki je poročal, da so 8. avgusta pozvali prefekte, da skličejo pokrajinske komisije za cene in da slede gibanjem cen zlasti živil ter da naj sprejmejo vse one ukrepe, ki so potrebni za normalizacijo položaja, ter da se preprečijo neupravičene podražitve. Prefekte so tudi pozvali, da predlagajo novo zakonodajo, v kolikor bi bila potrebna. vsiljujejo, na katera pa najbrž nikoli ne bo jasnega odgovora. Jasno pa je le eno; še tako pravične stvari nekega naroda ni mogoče reševati s terorizmom in vsaka taka dejanja se obračajo proti interesom tistih, ki jih izvajajo v imenu boja za svobodo in ta boj samo diskreditirajo. In še to je jasno, da pada posredna odgovornost za taka in podobna teroristična dejanja, ki pretresajo današnji svet, tudi na tiste, ki z avtoriteto organizacije Združenih narodov in svojega političnega vpliva niso znali ali hoteli najti prave poti za pomiritev med Izraelci in arabskim svetom. v —d Razbitine helikopterja na letališču, na katerem je bilo ubitih nekaj izraelskih talcev .............................. in 27. novembra letos. Sedanji občinski svet v Trstu je bil lz- Akcija palestinskih teroristov organizacije «črni september» proti izraelski olimpijski reprezentanci v Miinchnu, se je tragično zaključila na letališču Fiir-stenfeldbrucku s skupno 17 mrtvimi. Po prihodu dveh helikopterjev s palestinskimi teroristi in izraelskimi talci na letališče je policija začela streljati na Palestince, ki so odgovorili na ogenj. Med spopadom so Palestinci pobili vseh devet talcev. Policija pa je pobila vseh pet teroristov. U-bit je bil tudi en policist (dva Izraelca sta bila ubita včeraj v olimpijskem naselju). Zahodnonemške oblasti, ki so še včeraj ob 2. uri zjutraj trdile, da so bili vsi talci osvobojeni, so o tragičnem koncu tega dogodka obvestile javnost šele po treh urah po pokolu. V Izraelu so na tragične dogodke v Munchnu zelo ostro odgovorili in zahtevajo maščevanje proti arabskim gverilcem in državam, ki jih podpirajo. Izraelci zelo ostro obsojajo tudi zahodnonemške oblasti, češ da niso zna- le zaščititi njihove reprezentance na olimpijskih igrah. Vlada je na svoji današnji seji sprejela celo vrsto po večini manj pomembnih upravnih sklepov. Glede barvne TV se je o-dločila, da bo na eni izmed prihodnjih sej sklepala o sistemu, medministrska komisija za gospodarsko programiranje pa bo odločala, kdaj naj se barvna TV uvede. Glede cen pa je rimski prefekt umaknil dekret o minimalnih cenah v Rimu in bo vlada o tem ključnem vprašanju razpravljala šele na prihodnji »«ji, prej pa se bo posvetovala s sindikati. Vlada je tudi sklenila, da bodo delne upravne volitve 26. novembra. Vlada v Rimu je včeraj dokončno odločila, da bodo jesenske upravne volitve in s tem tudi občinske volitve v Trstu, 26. voljen novembra 1966 in mu je mandat potekel že pred enim letom. To pomeni, da se bo prava volilna kampanja začela v prvi polovici oktobra, dejansko pa se stranke nanjo že pripravljajo. Tržaško gospodarsko in mestno odposlanstvo, ki ga vodi župan Spaccini, se je včeraj na Dunaju sestalo z avstrijskim ministrom za promet, z ministrom za trgovino Staribacherjem in ministrom za javna dela Moserjem. Spaccini se je sestal tudi z dunajskim županom Bockom in ga uradno povabil na obisk v Trst. Prevozno osebje ACEGAT, včlanjeno v sindikat CISL, je tudi včeraj stavkalo 4 ure. Med stavko je bila skupščina delavcev, na kateri je tajnik CISL predlagal ponovno srečanje s sindikatoma CGIL in UIL, da bi premostili spor okrog sedanje stav- za sezonske pojave, temveč da bodo v zvezi z reformo davčnega sistema morali sprejeti ustrezne ukrepe, da preprečijo neupravičeno zvišanje cen, do katerega je že prišlo v drugih državah. Andreotti je tudi dejal, da gre za mednarodno vprašanje, ki ga preučujejo tehnični organi evropske skupnosti. Zaradi tega pravi uradno poročilo s seje današnjega zasedanja ministrskega sveta, da bodo šele na prihodnji seji razpravljali o poročilih prefektov in o predlogih evropske gospodarske skupnosti. Glede barvne televizije je poročal minister za pošte in telekomunikacije Gioia o sedanjem poskusu uvajanja barvne TV ter o uporabi obeh sistemov. Minister je napovedal. da bo po zaključku olimpiade poročal na prihodnji seji ministrskemu svetu in to na osnovi vseh tehničnih ter drugih okoliščin, nakar bo vlada odločila, kateri sistem se bo uvedel v Italiji. Datum uvedbe barvne televizije pa bo sklenil CIPE na osnovi predvidevanj gospodarskega programiranja. Današnje stališče vlade je nekoliko v nasprotju s predvidevanji, saj se je zelo mnogo govorilo, da bo vlada celotno stvar o barvni televiziji skušala predati v odločitev parlamentu. Do tega pa ni prišlo, saj so sklenili, da bo sklepal ministrski svet na osnovi poročila ministra za PTT. Že ta sklep sam vsebuje določeno mero možnosti vplivov na prihodnji sklep, ker je znano, da je minister viden predstavnik Fanfanijeve struje v KD in torej tudi eden izmed najbolj o-dločnih zagovornikov francoskega sistema SEGAM. Vlada je danes odobrila tudi vrsto dekretov, da bi olajšala pričetek šolskega leta in da se bo lahko šola pričela normalno, brez večjih težav. Vsi ti dekreti se nanašajo samo na nekatera tehnična vprašanja in možnosti, da lahko šolski skrbniki zaposie one šolnike, ki so že poučevali v prejšnjih šolskih letih. Vlada je danes tudi sklenila, da bodo 26. novembra politične volitve v Dolini Aosta ter da bodo istega dne tudi delne upravne volitve o čemer bo pravočasno podpisal ustrezni dekret predsednik republike. Glede cen je danes rimski prefekt preklical dekret od 23. avgusta, s katerim je ustanovil maksimalne cene v Rimu in v rimski pokrajini. Do tega sklepa je prefekt prišel po seji pokrajinskega odbora za cene, na kateri so se dogovorili, da bodo pristali na predlog predstavnikov sindikalnih organizacij trgovcev, da uvedejo mesečni seznam cen. katerega naj bi se trgovci posluževali na osnovi lastne odločitve. Položaj na tržišču v Rimu se je danes skoraj povsem normaliziral z izjemo mesa, ker veletrgovci ni- nes v palači Chigi predsedoval pripravljalnemu sestanku za zasedanje s predstavniki sindikalnih organizacij. ki bo jutri in na katerem bodo razpravljali o cenah in o drugih perečih gospodarskih vprašanjih. Napovedana nova stavka železničarjev RIM, 6. — Vsedržavna tajništva sindikatov železničarjev so danes na skupni seji ugotovila, da je bila izredna visoka udeležba na zadnji stavki 4.-5. septembra. Tajništva so na osnovi stališč treh vsedržavnih svetov sklenila, nadaljevati s stavkovnim bojem. Nova stavka bo trajala 24 ur in bo trajala od 21. ure rija, Palerma in Reggio Calabrie; od 21. ure 14. do 21. ure 15. septembra na končno za področja Genove, Turina, Milana, Verone, Benetk in Trsta. Vsedržavna tajništva sindikatov železničarjev opozarjajo občinstvo in še zlasti koristnike železnic, da prihaja do resnih težav in do napovedi nove stavke samo zaradi trmastega stališča vlade, ki noče popustiti. Da ponovno dokažejo svoj čut odgovornosti, so pripravljeni, da se do nedelje, 10. septembra, ponovno razgovarjajo s predstavniki vlade. VALPREDA V BOLNIŠNICI RIM, 6. — Danes ob 14 30 so prepeljali Pietra Vaipredo iz zrprva Regina Coeli v prvi oddelek poliklinike. Vaipredo so spremljali karabi- - njerji, ki so ga v kliniki predali 12. septembra do 21. ure 13. septem-1 agentom komisariata, ki so ga spre-bra na področju Bologne, Firenc, | mili v njegovo sobo, ki je v drugem Ancone, Rima in Caigliarija; od 21. nadstropju bolnišnice. Takoj po pri- ure 13. septembra do 21. ure 14. septembra za področja Neaplja, Ba- hodu je Vaipredo pregledal ravnatelj klinike profesor Turchetti. Predsednik etiopske vlade pri Tita Razgovor predvsem o dvostranskem gospodarskem sodelovanju ke. Za danes je sindikat CISL j so pripeljali dovolj živine in so napovedal zborovanje in poulič- j med stavko prenehali klati živino, no manifestacijo stavkajočih. ! Predsednik vlade Andreotti je da- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Predsednik republike Tito je sprejel danes v vili Zagorje v Zagrebu predsednika etiopske vlade Aklilu Habte Wolda, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru. Na sprejemu so bili navzoči med drugim predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedič, namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakša Petrič, veleposlanik Jugoslavije v Etiopiji Jože Ingolič, predsednik sabora Hrvaške Blaževič, minister za trgovino, industrije in turizem E-tiopije Ketema Yifru in etiopski veleposlanik v Jugoslaviji Shita. Po razgovoru je predsednik Tito zadržal visokega gosta na kosilu. Pred odhodom z letalom v Zagreb, sta etiopski premier in predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije s svojimi sodelavci končala včeraj začete razgovore, v katerih so poleg izmenjave misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih obravnavali pretežno dvostranska posebno gospodarska vprašanja. Na današnjem sestanku sta namreč predsednika ober delov mešanega jugoslovansko - etiopskega odbora za gospodarstvo in znanstveno tehnično sodelovanje obvestila predsednika o sklepih glede napredka medsebojnega gospodarskega sodelovanja, do katerih je odbor prišel na včerajšnjem zasedanju. Gre predvsem za ukrepe za povečanje blagovne izmenjave, za ustvarjanje možnosti za večje investicijska dela in dobave investicijske opreme, j za razširitev tehnične pomoči in ’ znanstveno - tehničnega delovanja in za prve ukrepe za razvoj turizma med obema državama. Po vsem tem bo izdelan podroben dolgoročen program ,ki ga bo odbor sprejel na svojem prihodnjem zasedanju, ki bo najkasneje do kraje leta. Weld in Bijedič sta ugodno ocenila poročilo mešanega odbora. Poleg tega je z. etiopske strani z zadovoljstvom sprejeto obvestilo, da je jugoslovanska vlada pripravila program gospodarskega sodelovanja za 25 najslabše razvitih držav, med katere spada tudi Etiopija. Program predvideva med drugim ugodne pogoje kreditiranja ter gospodarsko in tehnično pomoč tem državam. BEOGRAD, 6. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel več ukrepov za ublažitev posledic nedavnih poplav na Hrvaškem, v Sloveniji in v Bosni in Hercegovini. Na predlog tajništva za finance, narodne banke in na zahtevo republiških izvršnih svetov je zvezni izvršni svet sklenil, da se kmetijskim delovnim organizacijam, ki so ob poplavah utrpele škodo, dajejo določene kreditne olajšave, da se zagotovijo nujna sredstva za dodelitev potrošnih kreditov prebivalstvu poplavljenih področij. Delovne organizacije na teh področjih bodo nadalje brez carine uvozile predmete in opremo potrebno za saniranje škode. B. B. URADNA POTRDITEV RIMSKE VLADE Občinske volitve v Trstu bodo 26. in 27. novembra Zadovoljstvo v tržaških političnih krogih - Priprave na volilno kampanjo, ki se bo pričela sredi oktobra Rimska vlada je včeraj dokončno odločila o datumu jesenskega sklica upravnih volitev in s tem tudi določila datum za občinske volitve v Trstu. Te bodo 26. in 27. novembra letos, eno leto po zaključku redne mandatne dobe občinskega sveta. Tržaški občinski svet je bil namreč izvoljen 28. novembra 1966, pred šestimi leti, medtem ko traja redna mandatna doba občinskih svetov pet let. Datum volitev bi bila morala določiti vlada že lansko jesen, a se to ni zgodilo. IM tem so, baje, igrali važno vlogo tako krajevni, kakor tudi vsedržavni politični dejavniki. Lanska odložitev volitev (tedaj so rekli, da bodo marca — aprila) je razburila duhove. Uradna verzija je bila, da jih vlada ni sklicala zato, ker so občine imele polne roke dela z ljudskim štetjem. Pozneje so spet odložili datum, ker so bile letos spomladi porlamentar-rae volitve. Ostala je še jesen. Tudi tokrat je bilo slišati, da si niso bili vsi sporazumni glede tega, ali so take volitve umestne ali ne. Uractoe izjave tajništev vseh strank so, seveda, vsebovale zahtevo po takojšnjem sklicanju volitev, ker tako določa ustava, vendar so v volilnih kuhinjah posameznih političnih skupin in struj glasno delali račune, kako se bolje izplača. Vse kaže, da bi še enkratna odložitev koristila samo skrajni desnici (tako fašistični kot zmerni), nikakor pa ne tistim političnim silam, katerim je ljudstvo v Trstu izrazilo zauoanje že na majskih političnih volitvah. Prejšnje dni smo že poročali o posegih raznih strank. Socialdemokrati in demokristjani, ki sodelujejo v Andreottijevj vladi, so tako na ravni krajevnih vodstev, kakor tudi posredno preko osrednjih tajništev, zahtevali, naj bodo volitve novembra. Proti odložitvi volitev so se izrekli komunisti z izjavo osrednjega tajništva. Tokrat lahko zabeležimo le prve reakcije na sklep, da bodo volitve konec novembra. Socialdemokrati so v svojem tiskovnem sporočilu izrazili zadovoljstvo, posebno še zato, ker pripisujejo veliko važnost posredovanju pokrajinskega tajnika De Gioie pri osrednjem tajniku Orlan-diju. PSDI je zatorej že naročil pristojnim organom stranke, naj izdelajo ustrezen volilni program. Pri tem poudarja dokument tajni štva tržaških socialdemokratov, da si želijo obnovitve levosredinske politike, ki je v Trstu žela precejšnje uspehe, tudi po zaslugi socialdemokratov. Proti odlaganju volitev se je izreklo prejšnje dni tudi pokrajinsko tajništvo PSI. V tiskovnem sporočilu izražajo zato socialisti svoje zadovoljstvo. Besedo imajo sedaj vodstva strank. Pripraviti je treba kandidatne liste in volilne programe, začrtati osnovne smernice volilne kampanje. Zanimivo, je, da bodo tudi tokrat imeli precejšnjo besedo osrednji voditelji strank, saj je Trst eno izmed največjih mest, kjer bodo jeseni glasovali. Za vse to je sedaj dovolj časa: volilna kampanja traja navadno poldrugi mesec, kar pomeni, da se bo uradno pričela nekako sredi oktobra. Kateri so osnovni problemi, na katere bo moral odgovoriti volilni zbor v Trstu? Naj jih shematično zožimo v osnovno vprašanje o odprti meji in sodelovanju med narodi, kar pomeni odklanjanje reakcije in fašističnega izzivanja. Meja med posameznimi stališči bo marsikdaj stekla v notranjosti večjih strank. Od novega razmerja sil med strankami in v strankah samih bo odvisno, kakšno upravo in kakšnega župana bomo imeli. Razmerje med strankami se bo zelo verjetno močno spremenilo. Naj omenimo samo, da je leta 1966 močno težila na volilne izide visoka številka belih glasovnic, nadalje podvojitev indipendentističnih glasov. Ti bodo verjetno izginili. Izginila je PSIUP, katere občinski svetovalec je prestopil v KPI. So cialisti in socialdemokrati ne bodo več nastopali s skupno listo, kar pomeni, da se bo razmerje med obema strankama močno spremenilo v korist socialistov. PSI je, kot znano, prvič v povojni dobi presegla število glasov socialdemokratske stranke. Tudi na desnici se je kaj malega spremenilo v šestih letih: eden izmed liberalnih svetovalcev je namreč prestopil k republikancem. Ti pa so se itak okrepili že pri majskih volitvah. «Sai» in «Gregoretti» priključena deželni bolnišniški ustanovi ' Deželni odbor je na predlog odbornika za zdravstvo Devetaga odobril priključitev k splošni deželni bolniški ustanovi, ki jo trenutno tvorijo združena bolnišnica, glavna bolnišnica ter bolnišnica pri Magdaleni, še pokrajinske hiralnice »Gregoretti* ter specializirane nevrološke bolnišnice »Sai*. Obe sta v sklopu sedanje pokrajinske psihiatrične bolnišnice. V prihodnjih dneh bo predsednik deželnega odbora podpisal odlok, ki bo nato objavljen v deželnem »Uradnem listu» ter bo tako stopil v veljavo. Od tistega trenutka bosta prešla pod deželno upravo poleg splošne bolnišnice, bolnišnice pri Magdaleni ter bolnišnice za pljučne bolezni »San tori o Santorio* tudi nevrološka bolnišnica «Sai» in pa hiralnica »Gre-goretti*. medtem ko bo umobolnica ostala še naprej pod pokrajinsko u pravo, ker zakon «Mariotti» ne predvideva priključitev psihiatričnih bolnišnic k bolniškim ustanovam. Zaradi te priključitve bo upravni svet sestavljalo 12 članov, ki jih bo izvolil deželni svet, član. ki ga bo izvolila tržaška občina ter štirje člani. ki bodo predstavljali posamezne priključene bolnišnice. OB DUNAJSKEM SEJMU TRŽAŠKO ODPOSLANSTVO NAVEZUJE NOVE STIKE Razgovori na ministrski ravni - Zupan Spaccini se danes vrne v Trst Tržaško gospodarsko odposlanstvo, ki ga vodi župan ing. Spaccini, se je včeraj na Dunaju sestalo z avstrijskim ministrom za promet Frieba-uerjem, s katerim je načelo vrsto vprašanj, ki zadevajo prometne zveze med našim mestom in avstrijsko republiko. Odposlanstvo se je sestalo tudi z ministrom za trgovino Stariba-cherjem in z ministrom za javna dela Moserjem. Pozneje so se Tržačani sestali še z glavnim ravnateljem za državno industrijo Geistom. Predvčerajšnjim so predstavniki tukajšnjega gospodarstva obiskali predsednika zvezne gospodarske zbornice Salingerja in predsednika dunajske trgovinske zbornice Mittererja. župan Spaccini se je osebno srečal tudi z dunajskim podžupanom Bockom, ter ga povabil, naj v bližnji prihodnosti obišče naše mesto, župan Spaccini se bo danes vrnil v Trst. Tržaško odposlanstvo sestavljajo, kakor znano, številni predstavniki tukajšnjih gospodarskih krogov. Na Dunaju so namreč prisotni predsednik trgovinske zbornice Caidassi, predsednik Neodvisne ustanove za tržaško luko Franzil, glavni ravnatelj ustanove Colautti, podpredsednik pokrajinske uprave Foschi, glavni ravnatelj družbe Autovie Venete Visintin, podpredsednik tržaškega odbora za enotno propagando Padoa ter gospodarski izvedenci De Polo, Barison, Cesari in predstavnik tržaške trgovinske zbornice na Dunaju Pelikan. Odposlanstvo je odpotovalo na Dunaj ob priliki jesenskega mednarodnega velesejma. Kraški teden danes Ob 17. uri odprtje Kraške hiše in osmič. Od 20.30 do 24. ure javni ples na trgu v Velikem Repnu, igra orkester Kras. Gastronomski natečaj: danes sodeluje v gastronomskem natečaju gostilna Vladi Luxa s Proseka. Predstavil bo: Kraški pršut in ovčji sir, kokošjo juho z domačimi rezanci, domače ble-ke s telečjim žvacetom, joto, sirk, kruhove cmoke, obložene s svinjskim kotletom in kislim zeljem, domače klobase in kislo zelje, telečji žvacet s polento, pečene in pohane piščance, pečeno teletino, krompir v kozici, kislo zelje, sladko zelje v kozici, radič s fižolom, potico in kuhane štruklje. DELEGACIJA MATER PRI ŠOLSKEM SKRBNIKU BORŠTANI ZAHTEVAJO ČETRTO UČNO MOČ Prof. Fidenzi je obljubil odgovor čez deset dni Letos je v prvem razredu sedem učencev MESEČNO POROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE V preteklem juliju nu Tržaškem občuten skok življenjskih stroškov Dražja zlasti hrana, obleka in obutev - Turizem se krči - Nasprotujoča si gibanja v industriji Tržaška trgovinska zbornica je tisoč 855 ton. Predelava surovega pe- nje šole prof. Oster iz Gorice, Pitacco objavila statistični pregled o ra/.- troleja se je letos povečala za 13,9 i* Trsta, Quattrone iz Pordenona ter voju gospodar sum dejavnosti na ir- od sto ter je narastla z lanskih 940 j Stefanutti iz Vidma. Srečanj sta se žasaein v preteKlem juliju. Gieoe tisoč 200 na 1,070.571 ton. Proizvod- j udeležila tudi odgovorna deželna^ vo-kmeujstva pravi poročilo, da je j nja cementa v obratu Ital cementi v bilo vreme v juliju zaradi pičlega 1 žavljah se je nasprotno skrčila za dežja razmeroma neugodno za po- j io,2 od sto ter je znašala do konca sevke, proti koncu meseca pa so I juijja 130.140 (lani v isvem času 144 začeli občutili suso tudi drevesni tisoč ggo ton). Proizvodnja časopisnega in tiskarskega papirja se je povzpela za 14,5 od sto v primeri z lansko, in sicer s 60.242 na 68.999 ton. V juliju smo bili na Tržaškem priča novemu naraščanju cen skoraj pri vseh vrstah prehrambenega blaga. Tako so se podražili zlasti goveje meso in svinina, perutnina, sladkor in riž. Tudi na drugih področjih so se cene v večji ali manjši meri dvignile, pojav pa je bil posebno opazen pri modnih oblačilih in obutvi. SINDIKALNI SPOR V ACEGAT Danes zjutraj sprevod stavkajočih šoferjev CISL išče ponovnih stikov z ostalima dvema sindikatoma, ki ne odobravata stavke - Nastop pomorščakov Včerajšnja štiriurna stavka uslužbencev ACEGAT je, kot smo si pričakovali, skoraj popolnoma paralizirala javni promet v Trstu. Vozili so — in samo na nekaterih daljših progah — vojaški kamioni, a le občasno. Za danes napoveduje CISL, ki vodi stavko uslužbencev ACEGAT, zborovanje in poulično manifestacijo stavkajočih, kar pomeni, da zjutraj ne bodo vozili avtobusi. Prefektura je v ta namen sporočila, da bo spet poskrbljeno za prevoz z vojaškimi vozili na progah Barkovlje - Milje, Rumena hiša - Oberdanov trg. Sv. Ivan Čampi Elisi, Sv. Ana Borzni trg Skedenj - Kjadin. Acegatova vozila pa bodo bolj ali manj redno vozila na progah št. 15, 17, 25 in openskega tramvaja. Med stavko, ki je trajala od 16. do 20 ure, so se stavkajoči uslužbenci ACEGAT zbrali na skupščini. Spregovoril jim je tajnik CISL Marinello. Predlagal je, med drugim, tudi srečanje s predstavniki CGIL in UIL, da bi premostili spor o sedanji stavki. Kot znano sta CGIL in UIL s svojim lepakom opo zorila javno mnenje, da se ne strinjata z napovedanimi stavkami, ki samo koristijo upravi ACEGAT in ao Izraz zgolj osebnih teženj in političnih sporov v okviru neke po lltične sile. CGIL in UIL menita namreč, da je dosežen sporazum (tudi zato, ker ni dokončen) zadovoljiv in da bremena stavk ne smejo nositi delavci. Sestanek s CGIL in UIL je bil pozno zvečer, vendar nimamo o sklepih srečanja nobene vesti. Nadaljuje se stavkovno gibanje pomorščakov. Za danes zvečer je napovedan odhod dveh ladij. Ob 23. bi morali odpluti iz pristanišča tovorna ladja «Chioggia» in »Vidia-na» beneške družbe »Adriatica*. Na krovu je 67 mornarjev, ki bodo prekrižali roke za sedem ur. Jutri zvečer pa bi morala odpotovati »Vivaldi* (last tržaškega «Lloyda») s 40 mornarji. Uradniki Lloyda se že pripravljajo na stavko. Napovedali so prekinitev dela dan po odhodu ladje »Vivaldi*. S tem v zvezi je za danes napovedan sestanek sindikal nih sekcij v podjetju. Slovanska skupnost bazoviškim žrtvam Prejeli smo: »Slovenska skupnost se je včeraj poklonila spominu bazoviških žrtev, ki so pred 42 leti darovali svoja mlada življenja na oltar slovenstva in naše pravičnejše bodoč nosti. Za Slovensko skupnost sta pred spomenik na bazoviški gmajni položila venec predsednik Slovenske skupnosti dr. Harej in elan izvršnega odbora dr. Dolhar. Prisotni so se z enominutnim molkom poklonili tudi trpljenju lani umrlega Alojza Špangerja, m ga je fašistično posebno sodišče obsodilo nasadi. Delo na polju je tetuo z običajnim tempom, živina v hlevih je bila v glavnem zdrava, krme ni primanjkovalo. V turizmu smo letos na Tržaškem občutno nazadovali. V razdobju prvih 7 mesecev so italijanski turisti vrgli skupno 250.080 nočitev (lani v istem času 265.179), tuji turisti pa 157.793 nočitev (leta 1971 180.167). lržaška trgovina na drobno se je v juliju občutno razgibala, in to zlasti v zvezi z drobnim nakupovanjem prisotnih turistov. Trgovci z drogerijskim blagom, z napravami in pritiklinami za avtomobile in podobnimi izdelki so zadovoljni z julijskim prometom, vesti z dru-aj pa pravijo, da je mesec potekel v znamenju običajne neprizadetosti. Nekaj več kupčij so Trg na debelo pa je zabeležil naslednje spremembe: sveže sadje in povrtnina sta ne nekoliko pocenili, medtem ko so agrumi in suho sadje ohranili prejšnje kotadje. Ribe so se občutno podražile, in sicer tako pri domačem ulovu kakor tudi pri uvo- zabeležili trgovci z modnimi obla-j ženem blagu; mlečni izdelki, izdel- čili in obutvijo, v številnih trgovinah pa se posel ni razvil kljub razprodajam in drugim olajšavam za klientelo. Tržaški trg na debelo je bil nekoliko živahnejši kar zadeva prodajo eksotičnm začini), sicer pa je posel tekel z navadnim tempom: to vetja za mlečne izdelke, prekajeno meso, živalske maščobe', sveža jajca, vino kavo, les, gradbeni material in kovinske proizvode. V juliju so na Tržaškem zabeležili 385 kupoprodajnih pogodb, vrednost izmenjanih nepremičnin pa je znašala 2 milijardi 462 milijonov lir. V primeri z julijem lanskega leta sta se obe postavki znatno zmanjšali, saj je prva tedaj znašala 466, druga pa 3 milijarde 156 milijonov lir. V prvih sedmih mesedh leta so skupno vknjižili 2.558 pogodb, vrednost nepremičnin pa je znašala 17 milijard 501 milijon lir; v istem razdobju lanskega leta je bilo število pogodb nekoliko večje (2.802), skupna vrednost nepremičnin pa nasprotno manjša (15 milijard 509 milijonov lir). V industriji so bili v prvih sedmih mesecih letošnjega leta doseženi naslednji rezultati: v železarni Italsi- . f n,, I der pod Skednjem so proizvedli 336 na trideset let zapora. Po tej krat- U, J ki spominski svečanosti pred sp^ 1 tisoč 446 ton surove8a zeleza ln 110 menikom, je bila v župni cerkvi v Bazovici maša, katere se je udeležilo veliko ljudi. Bazoviških žrtev se je v izbranih besedah spomnil v pridigi domači župnik Cibic*. .........................iiiiiimhiiiiiiii.........................»iuihiiii«...n..........umni tisoč 179 ton kokil. V obeh postavkah je bilo doseženo rahlo napredovanje, saj je proizvodnja surovega železa v istem času lani znašala 332 tisoč 388, proizvodnja kokil pa 101 PO DOGODKIH V KORONEU Dr. Brenči prijavil sodišču deset upornih zapornikov Njih imena ie niso znana - Poseben zaporni nalog za morilca Fabbrija, odgovornega «mora!nega sodelovanja» pri dogodkih Namestnik državnega pravdnika dr. Brenči, ki vodi preiskavo o vzrokih upora mladoletnih zapornikov v tržaškem Koroneu, je včeraj izdal zaporni nalog za deset zapornikov, od katerih je devet mladoletnih. Vsi so prijavljeni sodnim oblastem zaradi poškodovanja javne imovine, pri čemer je prišlo do požara in smrti dveh mladih zapornikov, 17-letnega Giorgia Bro-sola iz Trsta ter enakoletnega Iva na Gelainija iz Mantove Imena prijavljenih zapornikov še niso sporočili. ' Dr. Brenči je izdal posebni za j porni nalog tudi za zloglasnega i Diega Fabbrija, morilca škedenjske- I ga beaeinarja na letošnjo pustno nedeljo. Mladenič, ki naj bi bil »jabolko spora* v Koroneu, se bo pred sodniki moral zagovarjati zaradi »moralnega sodelovanja* pri prekrških, ki so jih zagrešili ob toženi zaporniki. Namestnik državnega pravdnika pričakuje zdaj še zadnje izsledke nekroskopičnega pregleda trupel mladih umrlih zapornikov, čeprav je sam pregled že ki iz prekajenega mesa in živalske maščobe so se pocenili; vino in sveža jajca so ohranila prejšnje cene; začimbe so se podražile, kava pa je ohranila prejšnjo ceno; les se je podražil in tudi cene gradbenega materiala so se nekoliko povzpele; med železarskimi izdelki je cena pločevini ostala neizpremenjena, drugo blago pa se je podražilo. Glede potrošnje, naj iz pregleda povzamemo naslednje podatke; potrošnja soli se je letos povečala za 1,6 od sto na 10.507 stotov, potrošnja tobaka je poskočila z lanskih 311 tisoč 804 na 326.233 kg, potrošnja mesa pa se je povečala za 8 od sto, in sicer na 55.188 stotov. Ogorčenje PSI in PSDI zaradi miineknskega pokola Pokrajinsko tajništvo PSI je izrazilo v tiskovnem sporočilu svojo obsodbo zaradi nasilnega dejanja na olimpijskih igrah v Miinchnu. »Taka dejanja lahko povzročijo samo ogorčenje. Z munchenskim kriminalnim dejanjem sta palestinsko osvobodilno gibanje in še zlasti organizacija »Črni september* mnogo zgubila v očeh svetovnega javnega mnenja*. Svoje ogorčenje so izrazili tudi socialdemokratski deželni odborniki, ki bodo predložili resolucijo, v kateri obsojajo dejanje palestinskih gverilcev. Deželni tajnik PSDI je s tem v zvezi poslal brzojavko i-zraelskemu veleposlaniku v Rimu, v kateri izraža solidarnost socialdemokratov Furlanije - Julijske krajine z izraelskim ljudstvom. • Zaradi uvectve enosmernega prometa za vsa vozila po Ul. Eremo na odseku in v smeri od Ul. Mar-chesetti št. 146/3, je župan s svojim odlokom preklical svoj prejšnji sklep o prepovedi stalnega postajanja na obeh straneh Ul. Eremo na odseku od Ul. S. Pasqua-le do Ul. Marchesetti, kakor tudi obvezno ustavljanje vozil na križišču pri znaku STOP z Ul. Marchesetti. ditelja sindikalnih organizacij CGIL in CISL prof. Depan in dr. Berti. Na razgovoru z obema delegacijama z odbornikom Giustom sta obe delegaciji sindikalistov poudarili nujnost, da se premestijo sedeži tečajev, »da bi se tako pomagalo številnim udeležencem tečajev, ki so primorana potovati čez vso deželo in včasih tudi izven nje, kar škoduje udeležbi na tečajih samih. Včeraj je bila pri šolskem skrbniku prof. Fidenziju delegacija borštanskih mater, ki mu je izročila pismo s 33 podpisi staršev osnovnošolskih otrok iz Boršta, v katerem zahtevajo namestitev četrte učne moči na vaški šoli. Trenutno so nameščene na šoli le tri učne moči, kar nujno pomeni, da morajo imeti nekateri razredi skupen pouk. Katerakoli dva razreda pa štejeta združena več kot 10 učencev, kar je največ, kar dovoljuje zakon. Če bi namestili še četrtega učitelja, bi lahko četrti in tretji razred imela skupen pouk, saj so v vsakem po štirje učenci, tako da skupno število ne bi preseglo osem. Vprašanje se je postavilo letos zaradi precej visokega števila prvošolčkov: letos jih je namreč v Borštu kar sedem. šolski skrbnik Fidenzi je dejal, da trenutno za namestitev četrte učne moči ni denarja ter je predlagal nekatere druge rešitve. Tako je dejal, da bi bila možna rešitev ta, da bi šli petošolci v šolo v kakšno drugo vas. Tako rešitev so Borštanke odločno zavrnile, saj med posameznimi vasmi ni potrebnih zvez, poleg tega pa je naravno, da gredo otroci v šolo v lastni vasi, če že obstaja v njej šola. Druga rešitev, ki jo je predlagal dr. Fidenzi pa je. da bi združili 1. in 3. razred, tako da bi bilo skupno 11 otrok, ali pa 2. in 4. razred in bi v tem primeru bilo skupaj 13 otrok. Kot vidimo nobena od rešitev, ki jih je predlagal skrbnik ne ustreza upravičenim zahtevam Boršta-nov. V vsakem primeru bi bilo preveč otrok, tako da bi bilo zelo otež-kočeno delo učiteljev, pa tudi otroci bi se učili v zelo neugodnih pogojih. Zato so članice delegacije te rešitve j tudi zavrnile. Prof. Fidenzi je ob koncu dejal, da bodo vso zadevo in zahteve Boršta-nov preučili in je povabil matere, naj se vrnejo čez deset dni, ko jim bo predočil možne rešitve. že zdaj pa se zdi jasno, da je edina realna možnost za rešitev nastalega problema tista, ki so jo predlagali vaščani: nastaviti je treba še eno učno moč, tako da bi trije razredi imeli samostojen pouk, 3. in 4. razred pa bi za letos, ko imata samo po štiri učence, združili. Po krajši prekinitvi bo od danes, 7. t. m., ponovno odprta v Lonjerju gostilna »Pri županovih*. Vsak dan bo delovala dobra kuhinja. Se priporočamo! Tel. 744-423 MGL med nami s komedijo «Pogodba» Od 8. do 17. t.m. bo v okviru predsezone Stalnega slovenskega gledališča. Mestno gledališče ljubljansko nastopilo s komedijo F. Ve-berja «Pogodbcu>„ Ljubljanski gledališki umetniki bodo gostovali v skoraj vseh naših dvoranah na Goriškem in Tržaškem. Prva predstava bo v Števerjanu, ostale pa se bodo zvrstile v sledečem zaporedju: Gorica, Doberdob, Štandrež, Nabre- •niiiiniiiiuiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiini V' iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiuiiiNii V* KRAŠKI TEDEN KLICE... Giust in šolniki ugotovil, da je smrt nastopila za- V okviru deželne uprave so v zad-radi zastrupitve z og' likovim mo- njih dneh obravnavali razna vpraša-noksidom (v dimu požara) ter , nja v zvezi s posebnimi usposoblje-zaradi hudih opekl o Analiz?' Krvi nostnimi tečaji za poučevanje, ki so pa je pokazala manj*’ odstotek al se prejšnji petek začeli tudi v Furla-kohola v krvi Čez nekaj tednov ni ji Julijski krajini. Deželni odbornik bodo vse izsledke pr- 'slave izročili Giust se je večkrat sestal s sindi-rednemu sodišču, ki bo poskrbelo kalnima organizacijama, ki so ju pred- grafije Marija Magajne. Polne roke za sodno obravnavo. 1 stavljali vsedržavni svetovalci za sred-1 dela so imeli tudi v Križmanovi gostil- V okviru »Kraškega tedna* je sinoči na repenskem trgu igrala godba na pihala «Parma» s Trebč. Že od 17. ure so bile odprte osmice. ki so bile, kot vse te dni, polne oboževalcev dobre kapljice, pa tudi Kraška hiša oziroma njena galerija, v kateri privabljajo občudovalce krasne foto- ni, ki je bila na vrsti za gastronomski natečaj, saj je nudila res izbrana in okusna jedila po starem. Predvčerajšnjim obiskovalcem v Repnu pa še danes tolčejo po ušesih udarci repenskih mlatičev s cepci ter vrtenje starih kolovratov in klokotanje mleka v pinji, kar vse lepo ponazarjajo gornji posnetki našega fotoreporterja. žina, Križ, Skedenj, Kulturni dom, Bazovica, Opčine. tPogodba» F. Veberja je čistokrvna in resnična ljudska komedija, polna vedrine, humorja in komike, tudi duhovitosti. Iz gledališkega lista Mestnega gledališča ljubljanskega povzemamo, da je vPogodba» tipološka in deloma celo karakterna komedija zmešnjav ali situacijska komedija. Vse te komedijske sestavine se prepletajo in dopolnjujejo, iz vseh teh izvirov hkrati vreta humor komika in se zlivata v pravcati komedijski slap, v veliko igralsko komedijsko možnost. Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega spada v okvir tesnega sodelovanja Stalnega slovenskega gledališča z ljubljanskim gledališčem. Odlični ansambel, v katerem se odlikujeta Zlatko Šugman in Poide Bibič, in domiselna odrska postavitev, bodo gotovo prispevali k najboljšemu začetku nove gledališke sezone. Stalno slovensko gledališče v Trstu Kino STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE FRANCIS VEBER POGODBA (Le contrat) Komedija v dveh dejanjih Besedilo poslovenil: VLADIMIR FRANTAR Scenai SVETA JOVANOVIČ Asistentka scenografa: BELICA ŠKERLAKOVA Kostumi: DARJA VIDIČEVA Režija: JANEZ VRHUNC V torek, 12. t. m. ob 21. uri v Prosvetni dvorani »I. Gruden* v Nabrežini. V sredo, 13. t. m. ob 21. uri v Ljudskem domu v KRIŽU. V četrtek, 14. t. m. ob 21. uri v kinodvorani v SKEDNJU. V petek, 15. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu v TRSTU. V soboto, 16. t. m. ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI. V nedeljo, 17. t. m. ob 17. url v Prosvetnem domu na OPČINAH. ZA PREDSTAVO V KULTURNEM DOMU IMAJO ABONENTI SSG 50% POPUSTA. Svečano odkritje SPOMENIKA PADLIM v NOB v Prebenegu bo v nedeljo, 10. septembra 1972 ob 16. uri. Pri kulturnem sporedu sodelujejo poleg recitatorjev pevski zbor Valentin Vodnik in godba iz Brega. Vabljeni! Odbor za postavitev spomenika PREBENEG Memorial MIRE BANDI Prosvetni društvi »Tabor* z Opčin in »Vodnik* iz Doline vabita vse osnovnošolske otroke in učitelje, da ob svečanem odkritju spomenika padlim v Prebenegu počastijo spomin partizanske učiteljice Mire Bandi in tovarišic. Zbirno mesto v nedeljo, 10. septembra ob 15. uri na Trgu padlih za svobodo v Dolini, od koder krenemo peš do Prebenega. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 7. septembra MARKO Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.32 — Dolžina dneva 12.58 — Luna vzide ob 6.12 in zatone ob 19.04. Jutri, PETEK, 8. septembra MARIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,8 stopinje, najnižja 16,7, ob 19. uri 21,8 stopinje, zračni pritsik 1018,4 mb, stanoviten, brez vetra, vlaga 67 - odstotna, padavine 0,1 mm dežja, nebo 2/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 21,7 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. septembra 1972 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 6 oseb. Umrli so: 84-letni Antonio Columbi, G2-letni Giordano Rovere, 80-letni Gio-vanni Bergamo, 79-letna Narcisia Pag-giaro vd. Castellan, 18-letni Franco Pitton, 69-letni Emesto Ucchiarato. MIRAMAKSK1 PARK. Predstave «W’ či in zvoki*; ob 21.00 «Maximiban of Mexico» v angleščini; ob 22.15 »Massimiliano e Carlotta* v it®“’ janščini. Nazionale 15.30 »Pippo olimpionico*. Barvni Walt Disneyev film. Sledi dokumentarec: »La natura e le sue meraviglie*. Fenice 16.15—22.10 «11 diavolo a sette facce*. Carrol Baker in George Hil-ton. Barvni film. Eden 16.30 «Beati i ricchi*. Barvni film. Paolo Villaggio, Lino ToffN® in Silva Koščina. Grattacielo 16.30 »The Eddie Chapman story» »Agli ordini del FUhrer e ** servizio di sua maestš*. Rorny Schneider in Yul Brynner. Barvni film. Excelsior 16.15 «11 eommissario 1*-guen e il caso Gassot*. Barvni film. Jean Gabin. Ritz 16.30 »La feccia*. Barvni hi®' William Holden, Ernest Borgnine, Woody Strode in Susan Hayward. Aurora 16.30 «Agente 007 Thunder-ball... operazione tuono*. Barv® film. Sean Connery. Im pero 16.30 «La fuga di Tarzan*-Čmobeli film. Johnny WeissmUUer- Cristallo 16.30 «La via del rum*. Barvni film. Lino Ventura in Brigit® Bardot. Capitol 16.30 «Miml metallurgico, rito nell'onore». Barvni film. ”' Giannini in M. Melato. Filodrammatieo 16.30 «Sexfobia — giungla sessuale*. Barvni film. Pre' povedano mladini pod 18. letom- Moderno 16.30 «Sadismo». Barvni fil®' James Fox in Mick Jagger. PreP0-vedano mladini pod 18. letom- Vittorio Vencto 16.45 «11 silenzio * paga con la vita*. Barvni film. 1®* J. Cobb, Anthony Zerber. . Abhazia 16.30 »Pelle giovane*- "' Lynn. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. , Ideale 16.30 »Addio Ganiango* gomery Wood. Julie Newman 'n chel Rivers. Barvni tvestern f'irn Astra 16.30 «11 Computer con le pe da tennis*. Barvni Walt Diane' e film. Kino Opčine 18.00 »Tl com' ",''r sramn H 9 f J«* Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja novejše tridimenzionalne slike De®e trij Cej. V «Kraški hiši* razstavlja fotoreporter Mario Magajna dokumentarne fotografske posnetke o kraških ohce-tih in raznih prireditvah. Šolske vesti Devinsko - nabrežinska občina 1* razpisala natečaj za poverjene učiteljice v občinskih otroških vrtcih ** šolsko leto 1972-1973. Natečaja se lahko udeležijo prizadete, ki imajo s®1' no bivališče v eni izmed občin tržašk* pokrajine. Za informacije se lsI4® obrnejo na tajništvo občine. Taborniki »ROD MODREGA VALA* organizirajo VEČER NA OBALI s pedočado na kriški obali v soboto 9. septembra zvečer. Vljudno vabljeni vsi člani in članice, bivši člani in prijatelji- Zbirno mesto ob 18.30 na Trgu Oberdan v soboto, 9. L m. Izleti SPDT organizira 17. septembra izl1 v Cerkno, kjer bo slovesna otvori® šole - spomenika NOB. Po možnos bo vzpon na Blegoš. Vpisovanje pri gdč. Norči v u Geppa 9. Konzorcij pridelovalcev vin trt*** občine — Križ priredi 10. sept*®® izlet v Dobrovo (goriška Brda) ^r, simo člane, la se mislijo udelež' da se javijo pri Egidiju Košuti- Zveza partizanov in PD »Tabor* Opčin priredita v nedeljo, 17. t- ® ob otvoritvi šole - spomenika NO avtobusni izlet v Cerkno. Vpisova® od danes vsak dan v trgovini P°f štva Rener na Proseški cesti. Odh( ob 7. uri izpred Prosvetnega 5°® Mali oglasi TAPETNIKE sprejmemo v služb®' Normalen delovni umik, sobota poldan prosta. Perizzi, Viale O nunzio 27/e. TAPETNIŠKE VAJENCE sprej®f mo v službo. Normalen delovni j® nik, sobota prosta. Perizzi, viale D ^ nunzio 27/e MLADO PRODAJALKO, tudi br® izkušenj, išče trgovina Radio Tre* san. Ul. S. Nicolč 21. Prispevki DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2. Alla Salute, Ul. Giulia 1. Picciola, UL Oriani 2, Vemari, Trg Valmaura štev. 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giu-stizia. Trg Libertš 6, Testa d’Oro, Ul Mazzini 48. Profesorski zbor in neučno ose^j* srednje šole »FRAN ERJAVEC* v * stu prispeva 13.000 lir za šolsko gajno v počastitev spomina pok. ® me profesorice Marije Pirjevec. 6. t. m. nas je za vedno zapU8^* naša draga Marija Milič Pogreb bo jutri, v petek 8. t. ob 15.45 iz mrtvašnice glavne ®® nišnice naravnost v proseško ceri® Žalujoči: mož Pepi, s®® in drugo sorodstvo Pog. podjetje. Ul. Zonta 3, tel. PREDSEDNIK LETALIŠČNEGA KONZORCIJA FERRARI PRI VARISCU Zaskrbljenost v deželnih krogih .(p* Ilt*rs6 OmSKr DNEVNIK OD ČETRTKA DO NEDELJE V PRIREDBI PRO LOCO V PRIREDBI PD JESENICE Tri dni bo Gorica središče ^s/LenrHn"/* zamejstva ob ukinitvi nekaterih prog ATI mednarodne folklorne manifestacije sree.„je * «. &**. ,i.,.Mu „ 0.,,«, Trsta, Celovca ter prireditelji - Prihodnje leto srečanje v naši deželi Ukinitve naj bi stopile v veljavo s 1. novembrom - Od-padla bo med drugimi tudi sezonska zveza z Beogradom Predsednik konzorcija za letališče v Romkah ing. Ferrari se je sestal * deželnim odbornikom za prevoze Variscom, kateremu je orisal težak Položaj ronškega letališča, po zadnjih odločitvah letalske družbe ATI, da ukine nekatere letalske proge z odhodi iz Ronk. že dalj časa so krožile govorice 9 nekaterih ukinitvah, ki naj bi jih izvedla ATI, še zdaleč pa ni nihče verjel, da bodo takšnega obsega. ATI bo s 1. novembrom letos, ko bo otopil v veljavo novi vozni red, ki ho veljal do 31. marca, ukinila štiri dnevne polete, poleg sezonske zveze z Beogradom in Firencami. Dnevni Poleti, ki so na seznamu tistih, ki jih bodo ukinili, so Ronke - Rim, Renke - Milan, Ronke - Benetke - Ancona - Foggia - Bari ter Ronke - Bologna - Neapelj - Palermo. Dežela Furlanija - Julijska krajina bo tako Povezana z ostalo Italijo samo z dvema poletoma d,o Milana, dvema do Rima ter z enim do Benetk in Genove. Kaže, da je ATI opravičila ta re-*on ukrep s potrebo po preosnovi svojega omrežja v vsedržavnem ok-Vru tudi zaradi krize, ki je zajela italijansko civilno letalstvo zaradi tehničnih pomanjkljivosti nekaterih letališč, še zlasti letališča Fiumicino v Rimu. Iz načrta ATI za preosno-vo prog je jasno razvidno, da bo ukinila skupno 14 poletov, ter uvedla 8 novih, tako da bo skupno število dnevnih poletov na vsem italijanskem ozemlju doseglo 64 poletov namesto prejšnjih 70. Najbolj prizadeta je prav dežela Furlanija - Julijska krajina, ki ji bodo odvzeli poleg sezonskih poletov, kar štiri dnevne proge, ne da bi ji pri tem dali nove. Ferrari je tudi poročal Variscu, da so bili poleti proti Bologni in Anconi ter na odseku Milan - Turin bolj malo zasedeni, zveza s Firemcmi pa je bila itak samo sezonskega značaja ter je bila njena ukinitev že predvidena. Nikakor pa se ne more konzorcij strinjati z ukinitvijo zvez z Rimom in Milanom, na katerih so beležili precejšnje število potnikov, nikakor ne manjšega, kot na nekaterih drugih progah ATI z drugih letališč in ki jih družba ni ukinila. Treba je tudi poudariti, da je letalska zveza med Romkami in Rimom začela delovati komaj novembra 1971 fcliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiimiimimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiimi TEDEN DNI PO PROMETNI NESREČI KOMAJ 18-LETNI VESPIST PODLEGEL HUDIM POŠKODBAM Zaradi naglega manevra je silovito treščil v parkiran fiat 850 Franco Pitton Skoraj ne mine dan, da ne zankano na teh stolpcih tragičnih Pilogov prometnih nesreč, katerih "tve so mladi ljudje. Smrtna kosa ! to pot segla po življenju komaj l-letnega Franca Pdttona iz Ul. ''Alviano 31/2, ki je včeraj ob 10 na oddelku za oživljanje glav-e bolnišnice podlegel hudim poš °dbam. Zadobil jih je v prometni Osreči, ki se je pripetila 30. av-hsta zvečer. Mladi Pitton se je omenjenega he, malo pred 20.50, peljal s svo-> vespo po Ul. Baiamonti proti strski ulici, na zadnjem sedežu 9 je sedel njegov prijatelj, 17-let-‘ Mario Stefani s Trga Perugino Pri Piranski ulici je pričel ne-adoma prehitevati giulio 1300 tr-aške registracije, ki jo je vozil Metni Aldo Matiassi iz Ul. Ci-lernone 112/1. Nesreča se je pripeka v hipu, ko je avtomobilist ne-^čakovano pričel zavijati na levo, a bi obrnil v omenjeno Piransko lico. Litton pa je samogibno, da bi se s°Snil trčenju, prav tako pričel o-r®čati na levo, a žal usodno. Zaradi a8lega manevra je vespa silovito čelno treščila v bočno stran fiata 850 speciai 47-letne Anne Flego iz Ul. Baiamonti 56/12, ki je bil parkiran na levi strani ceste. Oba potnika na vespi je močan sunek vrgel na asfalt, kjer je Pitton obležal v mlaki krvi. V nesreči je dobil hud pretres možganov, si verjetno zlomil lobanjsko dno in desno nogo ter močno krvavel iz desnega ušesa. Stefani je na srečo dobil le nekaj prask po obrazu in spodnjih udih. Po razku-žitvi ran v glavni bolnišnici so ga poslali domov s prognozo okrevanja v 5 dneh. Vse nege zdravnikov, da bi rešili nesrečnemu Pittonu mlado življenje, so bile zaman in včeraj ponoči je izdihnil. V zvezi z davkom IVA SGZ in ESA prirejala petdnevni tečaj za obrtnike Napovedana uvedba davka na dodatno vrednost (IVA) namesto sedanjega davka na poslovni promet (IGE) nalaga tudi našim operaterjem precejšnje skrbi. Kakor znano, bodo morali poslovni ljudje po novem voditi tudi posebno u-pravno evidenco poslovanja, na kar pa večina ni pripravljena. Slovenskemu gospodarskemu združenju je v svojem prizadevanju, da bi tudi ob tej priliki stalo ob strani slovenskim operaterjem, uspelo organizirati sporazumno z deželno ustanovo za razvoj obrtništva (ESA) poseben petdnevni večerni tečaj za administracijo obrtniških podjetij. Tečaj se bo začel v drugi polovici septembra, predavanja pa naj bi bila v slovenščini. Tajništvo združenja poziva vse prizadete obrtnike, naj se jgvijo na sedežu ustanove, kjer so jim v uradnem času na razpolago potrebne podrobnejše informacije . NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! in je zato bila v veljavi odločno premalo časa, da bi lahko ugotovila ali je rentabilna ali ne. Ferrari je tudi izrazil prepričanje, da bi morala družba z javno udeležbo, kot je Alitalia — ATI, gledati tudi z ozirom na razvojne načrte bolj pravično na razdelitev prog med raznimi italijanskimi deželami ter da bi morala favorizirati tiste dežele, ki so nekoliko bolj odrezane. Med slednje sodi tudi Furlanija - Julijska krajina, ki so ji potrebne, spričo zemljepisne oddaljenosti, hitre in pogoste zveze z raznimi drugimi italijanskimi središči. Ferrari je dejal, da so v sedanji trenutni krizi, ko so letališča tehnično neustrezna, prizadeli prav ronško letališče, ki je bilo vedno zgled strukturalne učinkovitosti. Ob koncu je predsednik konzorcija poudaril, da je nujno potrebno posredovanje deželnih oblasti, ki naj prepričajo ATI, naj ponovno preuči možnost, če že ne popolnega pa vsaj delnega preklica svojih odločitev. Še zlasti bi bilo potrebno preklicati ukinitev zvez z Milanom in Rimom. Varisco je odgovoril, da bodo vprašanje preučili na seji deželnega odbora ter je zagotovil posredovanje pri ustreznem ministrstvu, da bi preprečili ponovno oškodovanje dežele Furlanije - Julijske krajine. Po nesreči v Dubrovniku v tržaško bolnišnico Včeraj ob 14.30 so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 49-letnega Carla Laurentija iz Ul. dela Stazione 18, ki se bo zaradi zloma vretenca moral zdraviti približno dva meseca. Laurenti, ki se je sam javil v bolnišnici, je povedal dežurnemu zdravniku, da se je predvčerajšnjim opoldne peljal s svojim fiatom 1100 v bližini Dubrovnika, ko je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in treščil v skalnati usek. Sprva bolečine niso bile tako hude in je utegnil pripeljati se domov. Vče-raj_ popoldne pa ga je nenadoma pričelo boleti in je tako sklenil zateči se v bolnišnico. Nesreča delavca Včeraj okrog 13. ure je 58-lefni Giuseppe Babich iz Ul. Brigata Ca-sale 25 delal v podpalubju neke ladje, zasidrane ob pomolu 2 Starega pristanišča. Med delom ga je nenadoma oplazil kos težkega kroma, privezanega za ladijski žerjav. Zaradi rane na levem boku se bo Babich moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti približno 10 dni. Tekmovanja za nagrado n oljčni gaji, so pred nedavnim končali gradnjo velike sodobne stavbe, v kateri je srednja šola, v kratkem pa bodo začeli graditi novo stavbo za osnovno šolo, tako da na griču, ki je bil še pred nedavnim pust, nastaja sedaj sodobno šolsko središče za Buje in okolico. Je to zares lePa lega s prekrasnim razgledom na morje in zeleno gričevje, tako da urbanisti zares niso mogli najti lepše rešitve. Na najvišjem griču pa še vedno cenijo stare Buje s svojimi starimi hišami, ozkimi ulicami in tudi ljudmi, ki se še niso odrekli trti >n vinu in v kleteh katerih še vedno stari bednji dišijo po dobrem starem vinu, vtem ko na nižjih legah nastajajo sodobni deli mesta. In ta več ali manj posrečena «panoramična koeksistenca* starega in novega v Bujah je tisto, ki daje Bujam poseben pečat. In, zares, Buje je vredno obiskati tudi zaradi tega. Vsekakor še posebej pa o prazniku grozdja. T. F. ČETRTEK, 7. SEPTEMBRA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 V ljudskem tonu; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.30 M. Gorki: «Vasa Železnova*, drama; 21.55 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba; 22.30 Radio O-limpia. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 16.00 Italo Svevo: »Una vita*; 16.20 Mannino: «La speranza*. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Plošče Ari-sten; 9.15 Juke box; 10.00 Ansambel E. Cano; 10.15 Z nami je...; 10.45 Plošče Record; 11.45 Glasba in šport; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.15 Zbor Marmelada; 17.00 Deželni spored; 18.00 Mladinski klub; 18.40 Glasba po željah; 19.10 Melodije; 20.00 O-perna glasba; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 O-perne arije; 23.00 V diskoteki; 23.35 Solisti in ansambli. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Olimpijske igre; 13.15 Omella Vanoni in Bing Crosby; 14.00 Ital. popevke; 15.30 Olim- pijske igre; 20.20 Ital. folk. glasba; 21.30 Panorama glasbenega življenja; 22.30 Povratni vozni listek; 23.10 Tržaški trio. II. PROGRAM 7.30, 13.30, 19.30 Proočila; 8.00 Memo Remigi; 8.40 in 9.35 Orkestri; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.40 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče resne glasbe: 15.00 Pisana glasba; 19.00 Angleščina na lahkoten način; 20.10 Povratni vozni listek z M. Marchesijem; 20.50 Plošče; 22.00 Olimpijske igre. III. PROGRAM 10 00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Mojstri interpretacije; 14.00 Pojeta Tito Schi-pa in Placido Domingo; 14.30 Plošče; 16.20 Klavirske skladbe; 18.00 Lahka glasba; 18.45 Literarna nagrada Campiello 1972; 19-1“ Koncert; 20.00 Bizetova opera: »Cairmen*. FILODIFUZIJA 9.00 Glasba in poezija; 9.45 So dobna ital. glasba; 10.10 Barto kova rapsodija štev. 1; 10.20 Ba letna glasba; 11.00 Glinka, Turina; 12.20 Mozartove skladbe, 12.30 Dvorakova komorna glasba SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00. 16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glas bena matineja; 10.05 Radijska šo la; 10.35 Pesmi in plesi Hrvatske; 11.20 Pri vas doma; 12.00 Turi stični napotki; 13.10 J. S. Bach; Suita za orkester; 13.30 Kmetij ski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Prl; poročajo vam...; 15.10 Mladinsk1 zbor iz Maribora; 15.45 Med šolo. družino in delom; 16.40 Tenorist Nicolai Gedda; 17.00 »Vrtiljak*. 17.40 Orkester H. Hotter; 18-10 Koncert po željah; 19.00 Aktualno^ sti; 19.15 Orgle v ritmu; 19-3® Iz kasetne produkcije; 19.45 B Maupassant: Podtikovriec; ZO-O*1 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel M. Sepeta; 21.00 Domače pes mi; 22.00 Literarni večer; 22.4® Glasbeni nokturno; 23.15 Jaz® 23.40 Plesni zvoki; 00.05 J. Rti fo: Ne slišiš lajati psov. ITAL TELEVIZIJA 15.00 Olimpijske igre; 20.00 I" tal. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.®® Conrad: «La linea d’ombra»; 22.3® Glasbeni spored; 23.15 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 01impijske igre. JUG TELEVIZIJA 16.55 Olimpijske igre; 19.00 Ob Zornik; 19.15 Olimpijske igre; 20.35 Čarni svet živali; 21.00 TV dnevnik; 21.35 G. Neveux: Vidoccb 22.25 Olimpijske igre, vmes Por0' čila. K "PSKA BARVNA tv 16.55 Olimpijske igre; 21.15 P°' ročila; 21.30 Olimpijske igre. EMIL FRELIH: in smehljajem MU ANG TAI — «DE2ELA SVOBODNIH)) Vsekaikor je zanimivo vedeti, kako je nekdanji Siam prišel do preimenovanja v Tai in kako si je med vsemi majhnimi narodi Azije ohranil samostojnost. O tem, če je Tajska v resnici država svobodnih ljudi, so danes mišljenja sicer deljena, zlasti zaradi ameriških oporišč na severovzhodu države. Z zgodovinskega stališča pa ta naziv vsekakor drži. Tajska si je namreč tudi v času širjenja evropskega kolonializma na Daljni vzhod ohranila precejšnjo mero neodvisnosti. Tej blagodati so botrovale predvsem medsebojne spletke velesil, vendar pa je le res, da je njihova dežela kljub burni zgodovini edina v jugovzhodni Aziji, ki ni nikoli postala kolonija zahodnih sil. Državni grb Tajske krasi slon. Vsakdo bi pomislil, da zar to, ker v njihovih džunglah sloni žive in ki so jim, ko jih u-krote in vzgojijo, v veliko pomoč pri delu. Pa ni tako. Ta tropska dežela je namreč po zemljepisni legi in mejni obliki močno podobna slonovi glavi s profila: dolgi, rilcu podobni zavoj sega v Malajski polotok, razsežno slonovo uho se zar okroži in končuje pri Laosu in Kambodži, srednji del slonove glave pa se naslanja na Burmo. Tajska se torej razteza na tropskem ozemlju med azijskim Jugovzhodom in Daljnim vzhodom. Zaradi vmesnega položaja je bila v zgodovini često v središču diplomatskih in osvajalnih spopadov raznih tujih interesov. Prav zaradi te okoliščine in zaradi posebne sposobnosti siamskega kralja čulalongkoma, imenovanega Rama V., ki mu je uspelo modro in obzirno odpraviti nadaljnje zaplete, se je Siam rešil grozeče nevarnosti podjarmljenja. V Indiji, Burmi in Malaji si je svoje kolonije ustvarila Velika Britanija, medtem je na jugovzhod z zasedbo pokrajin Indokine prodrla Francija, ki si je zadala cilj, prilastiti si tudi Siam. Toda Anglija ni želela imeti na jugu Azije ob burmanski in malajski meji skupne meje s Francijo. Britanska politika proti francoski ekspanziji v Indokini je z diplomatskim dogovorom s Francijo, sklenjenim 15. januarja 1895, nevtralizirala srednji Siam, medtem, ko je ostal položaj drugih pokrajin še nadalje nejasen. Tako Britanija, ki je še upala, da si bo prilastila malajska in šanska področja Siama, kot Francija, ki je prav tako še naprej hlepela po ozemljih, ki so mejila na njeno kolonijo v Indokini, sta kljub pogodbi še naprej tajno stremeli z nadaljnjo aneksijo siamskega ozemlja razširiti svoj politični in gospodarski vpliv na tem bogatem azijskem področju. Siam, ki je po nekakšnem tihem sporazumu prizadetih velesil obstal kot vmesna država, si je pod modrim vodstvom svojega vladarja utrdil notranji položaj z vrsto reform. Napredni kralj Rama V. je najprej odpravil suženjstvo in se trudil kar najbolj modernizirati državo. Zamenjal je fevdalne guvernerje z zakonodajnim svetom in vlado, ki so jo sestavljali šolani ministri. Gradil je železnice, šole, bolnišnice in sodišča, predrugačil denarno enoto, pripravil nov kazenski zakonik in uvedel poštno in brzojavno službo. Pravni sistem so zboljšali tako, da je mogla siamska vlada že leta 1899 skleniti z Angleži pogodbo, s katero so si omejih pravico eksteritordaJne sodne oblasti. Francozom seveda to ni bilo po godu, saj so odkrito upali, da bodo zavzeli ves Siam. Če pa bi se jim to ne posrečilo, bi si prilastili vsaj dobršen kos siamskega ozemlja. Zaradi poslabšanih političnih razmer v Evropi sta se morala rivala spet pogoditi. Francozi so si s tem pridobili precejšnjo prostost in razširili svojo oblast nad novim, široko osvojenim področjem države. Trg s spomenikom kralju Rami V. Tudi Angleži niso stali ob strani, ker so Francozom neko^ dovolili, da si prilaste severne predele pokrajine, so si san1 za protiuslugo priključili še štiri malajske državice na jug11 Siam je kljub izgubi precejšnjega dela ozemlja še labk( obstajal in živel kot suverena država v središču širšega ozri11 lja, razen tega pa Anglija in Francija nista mogli administr® tivno in vojaško dovolj močno organizirati novo priključen11 pokrajin in se nemoteno pripravljati na nadaljnje osvajanje n£ tem področju. Razen tega je Evropo zajela prva svetovna vojn® kamor sta obe zahodni velesili osredotočili svoje vojaške m0^1 V sorazmernem zatišju interesnih zahodnih sfer je Sia«11 uspevalo ohraniti formalno neodvisnost, dočim je svojo zU nanjo politiko prepuščal vplivu posameznih velikih sil, izk<>r; ščanje svojega prirodnega bogastva pa tujemu kapitalu, kak0’ Je pač zahteval trenutni položaj. Država se Je medtem vse bo® modernizirala. V deželi so zmanjšali prisilno delo, izvedli davfi no reformo in še bolj razvili šolstvo in zdravstvo. Siam pa je kljub temu še nadalje ostal absolutistična 1110 narhija z vsemi značilnostmi fevdalizma, dokler ni skupil mladih častnikov in zahodno usmerjenih intelektualcev izved'1 leta 1932 nekrvavo revolucijo. Odpravili so absolutistično h10 narbijo starodavne kraljevske rodbine, razglasili demokrat^ ustavo in Siam proglasili za ustavno monarhijo. Kralj je sl cer še vedno bil formalni predstavnik države, dočim je obles prešla na vlado in parlament s polovico izvoljenih in polovi imenovanih poslancev. Revolucionarna vlada je spremenila b*1' države Siam v Tai in s tem še bolj poudarila svobodoljubne5 dežele. Podvzeli so nove ukrepe za modernizacijo države, me( katerimi sta bila zelo značilna zahodnjaško usmerjena uka2® da morajo vsi državljani, tudi kmetje, nositi čevlje, vsak žavni uradnik pa da mora pred odhodom v službo, poljub1® svojo ženo. (Nadaljevanje ŠPORT ŠPORT ŠPORT MONCHEN 72 9S& MONCHEN 72 MONCHEN 72 12. DAN današnji spored SABLJANJE: floret ženske ekip-(kval.). KANU: repesaži. ATLETA: deseteroboj (100 m, daljina, •hKfla, višina, 400 m), kladivo (fi-?* *!*), 110 m ovire (finale), 200 m ■^ske (polf. in finale), 1500 m fa>lfinale), 5000 m (kvalifikacije), J^gla ženske (finale), 100 m ovire ^•»ke (kval.), 400 m moški (fina-{*)> 400 m ženske (finale). KOLESARSTVO: cestna vožnja, posamezno. HOKEJ NA TRAVI: finalni tc-*n*i za 13. mesto in za 15. mesto; ^finalni tekmi. ROKOBORBA: gr-**> rimski slog. LOKOSTRELSTVO: ™ to moški in 70 m ženske, nato 70 J bloški in 60 m ženske. JADRA-7. in zadnja regata. BOKS: ^btfinale. KONJSKI ŠPORTI: dre-*®ra ekipno. ODBOJKA: polfinalne Stole ženskega turnirja. ROKO-finalne tekme od 9. do 16. J®*ta. KOŠARKA: štiri polfinalne »kme. KOLAJNE DANES 14 KOLAJN : ATLETIKA: kladivo, moški 110 m °vire, moški, krogla ženske, 400 to moški, 200 m ženske, 400 m fenske. •^LESARSTVO: cestna vožnja po- sameznlki. jADRANJE: 6 kategorij. ONJSKI ŠPORTI: dresura, ekipna PO SKLEPU ORGANIZATORJEV, MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA IN VODIJ REPREZENTANC KLJUB TRAGIČNIM DOGODKOM V M0NCHNU SE 20. OLIMPIJSKE IGRE ZOPET NADALJUJEJO Izraelski, egipčanski in sirski reprezentanti sio se včeraj z letali vrnili v domovino - Igre bodo podaljšali za en dan Danes, 7. septembra; 1 KANAL: 0 •,9 - 15.55: kolesarstvo (cestna Vržnja); 4 ■l’5 - 20.00: atletika (finale kladi-va, finale 110 m z ovirami, finale 10.000 m, finale v metu kro-Rje ženske, finale 400 m moški, finale 200 in ženske, finale 400 in ženske, izločilni teki 1500 m ženske, kvalifikacije deseteroboj izločilni teki 100 m z ovirami). 2 KANAL: 21.20 - 24.00: boks (polfinale) košarka (uvrstitve od 1. do 8. me-s‘a: Italija - ZDA), odbojka (finale ženske), boks. MONCHEN, 6. — Po tragičnih dogodkih, pri katerih je prišlo najprej v olimpijskem naselju, nato pa še na munchenskem letališču do prelivanja krvi (tudi danes objavljamo o tem obširno poročilo na 1. in 6. strani) se med udeležence polagoma vrača mir. To seveda ni več tisto vzdušje, ki je bilo pred dnevi, polno radosti, tekmovalnosti, mladostne sproščenosti. Nad vsemi leži kot mora senca dogodka, do katerega ne bi smele priti. Organizatorje iger je ta dogodek povsem zmedel. V vsej organizaciji iger je danes zjutraj vladala popolna zmešnjava. Zgodaj zjutraj se je razširil glas, da se bodo tekmovanja nadaljevala. Kmalu nato je prišlo poluradno sporočilo, da so igre dokončno odpovedali. Na to se je od nekod izvedelo, da se bodo tekmovanja začela že celo pred žalno komemoracijo /a ubitimi Izraelci na glavnem stadionu. Sovjeti so se zato že zgodaj znašli na tekmovalnem prostoru za lokostrelstvo. Ko se je to izvedelo, so takoj krenili na razna igrišča italijanski tekmovalci. Skratka, zmešnjava je bila popolna. Po žalnem zborovanju, katerega se ,;e poleg velike množice ljudi, predstavnikov reprezentanc, preostalih članov izraelske ekipe (ki je bila diskretno, a skrbno zastražena) in najvišjih predstavnikov nemškega in bavarskega političnega življenja udeležilo tudi veliko število tekmovalcev, so se sestali člani mednarodnega olimpijskega odbora, ki so odločili da se morajo igre nadaljevati. V popoldanskih urah so z dvema letaloma odpeljali v domovino izraelsko reprezentanco. V prvo letalo so položili 11 krst s trupli pobitih članov reprezentance, ostali pa so se vkrcali v drugo letalo. S posebnim letalom sta se vrnili v domovino tudi reprezentanci Egipta in Sirije. Ti dve reprezentanci se danes zjutraj, enako kot ostale arabske ekipe, tudi nista udeležili žalne slovesnosti. Igre se torej nadaljujejo, in se bodo zaradi prekinitve zaključile dan kasneje, kot je bilo predvideno. NOGOMET V prvi polfinalni skupini olimpijskega nogometnega turnirja je Madžarska premagala Zah. Nemčijo s 4:1 (2:1). Po tej zmagi Madžari trenutno vodijo na začasni lestvici. PLAVANJE Dcmont moral vrniti zlato medaljo zaradi dopingiranja Rick Demont, olimpijski zmagovalec v plavanju na 400 metrov prosto, je bil diskvalificiran zaradi jemanja poživil. Za nizozemsko kolesarsko ekipo bo moral tudi on vrnita zlato kolajno mednarodnemu olimpijskemu odboru. Prireditelji iger bodo morali sedaj odločiti, če pripadata kolajni drugouvrščenemu v plavanju in četrtemu v kolesarski vožnji na 100 km. Medtem pa se je izvedelo, da je opraivila zdravniška komisija pregleda samo pri prvih treh v vsaki panogi. Zaradi te;ga ne bodo mogli podeliti bronaste kolajne v kolesarstvu četrti ekipi, ker ta ni opravila predpisanih pregledov. Demontovo zlato kolajno pa bodo najbrž dali na razpolago mednarodni plavalni zvezi, ki bo sprejela vsako nadaljnjo odločitev. * • * Britanski predstavnik je zahteval, K . 01.30: filmski posnetki. Tavanje Svetovno plavalno prvenstvo 1973 bo v Beogradu MtlNCHEN, 6. - Na kongresu J^dnarodne plavalne zveze so da-[t8 zjutraj sklenili, da bo prihodki6 leto svetovno plavalno prven-!;Vo v Jugoslaviji in sicer v Beo-sfadu. Prireditev bo na Tašmaj iiiiiiniMii iiiihiiiiiiiiiii im iiiii miiii ii iiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiniiiiiiii PO VČERAJŠNJI ZMAGI SFRJ V ROKOMETU NAD ZRN S 24:15 TUDI NEODLOČEN IZID Z RO BI ZAGOTOVIL JUGOSLAVIJI SREB Seveda pa imajo «plavi» vse pogoje tudi za osvojitev zlate kolajne Jugoslovanska rokometna reprezentanca je, napravila včeraj npv in morda odločilen korak proti gni od kolajn letošnjega olimpijskega turnirja. V čeprav kmalu zapečateni te-je premagala domačo reprezentanco ZRN z visoko razliko v golih 24:15, ki je izredno pomembna za uvrstitev v tej polfinalni skupini. Neposredni nasprotnik Jugoslavije je namreč izredno močna Romu-—. x luculKv ^ nija, ki pa je ZRN odpravila s sa- ?8bU, kjer imajo dva bazena olim- [ mo dvema točkama raizlike, danes "iških mer. I popoldne pa Madžarsko z 20:14. Ker lepi, krni, ima po teh rezultatih Jugoslavija boljšo razliko v golih, bi ji torej v petek zadostoval že neodločen izid, da bi si zagotovila nastop v finalu za 1. in 2. mesto, torej vsaj srebrno kolajno. Tekma z ZRN je bila za Jugoslovane problematična le v prvih minutah, ko so se domačini te' sno držali nasprotnikov. Komaj pa so slednji osvojili dve točki prednosti, se je nemški odpor začel krhati in v šestih minutah je razigrani Lazarevič s štirimi zapovrstnimi zadetki dal svojemu moštvu odločilno prednost. V drugem delu so Jugoslovani zaigrali bolj za občinstvo, ki se je tudi tokrat odlikovalo z izredno "'■■iitriMniiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiii Ien is TEČAJ V PADRIČAH ŠD Gaja širi vrste svojih naraščajnikov Tečaj za otroke od 10. do 15. leta starosti se bo začel v ponedeljek eniški klub Gaja ima komaj leto obstoja, že od vsega začetka pa bil odziv za tenis tak, da so mo-Predstavniki kluba povečati pro-to delovanja. Zaradi velikega pozvanja so letos priredili dva te-9 za naraščajnike (letniki od 10. 15. leta starosti), na katerih so I mladi teniški igralci prvič res-(renirali in so dojeli tiste elementi so nujno potrebni v tem težkem rtu. tleležba na prvem letošnjem te-6 je bila spodbudna. Dvajset mla-Učencev se je lotilo z navdušenjem Panoge, še večja pa je bila ude-ba na drugem tečaju, ki se je -Ijučil s prvim teniškim turnirjem Nogomet ZA 3. AMATERSKO LIGO Tudi Donijo ima nogometno ekipo ^etos bo sodelovalo v 3. antanti nogometni ligi še eno dru- , v°. Domio, ki se bo tega prven-va udeleževalo prvič. To dru-, ^9 so ustanovili letos 24. maja, \ °j sedež pa ima pri Dom ju št. 47. J Odbor novega društva sestavljajo: '6dsednik Emil Komar, podpred-!(fnika Giordano Bigotto in Ardui-* Giacomini, tajnik Livio Nardin, Rajnik Ferruccio Mauro, odbor-Sergio Martinotti, Claudio Ste-'bi, Delio Vegliak in Rodolfo Čen-** predsednik razsodišča pa je "tonio Bersenda. Ekipo bo treni-'I (in igral) Livio Bertesina. ^hajsterica Dom j a. ki bo letos stopala le s člansko ekipo bo tl6la zeleno-bele društvene barve. J Plačilno igrišče pa bo imela na ’*Polago občinsko igrišče v Do- naraščajnikov v času športnega tedna Gaje. Vse to je spodbudilo voditelje teniškega kluba, da so vložili svoje moči i v iskanju mladih za ojačenje svojih vrst, kar je seveda predpogoj za u-spešno delovanje. Določili so torej, da bodo prav v kratkem priredili še en tečaj, ki bo trajal 15 dni in bo pod kakovostnim strokovnim vodstvom. Tečaj se bo začel v ponedeljek v Padričah, ob 9. uri in bo za začetnike od 10. do 15. leta starosti. Vpisovanje danes, v četrtek in tudi jutri, v petek, od 19.30 do 21. ure na sedežu pri teniškem igrišču. Za člane bo teniški učitelj na razpolago od sobote dalje vsak dan od 8.00 do 22.00. Interesenti naj si pravočasno rezervirajo turnuse. Informacije v baru Guštin v Padričah, tel. 226-136. b. 1. ODBOJKA TURNIR ZA «POKAL DELA« Izžrebani nasprotniki za turnir v Trebčah Kot smo že poročali, bo v nedeljo, 10 t.m. v Trebčah ženski odbojkarski turnir, veljaven za «Po-kal Dela». Vse tekme bodo odigrali na igrišču Ljudskega doma. Žreb je tako sestavil nasprotnike: 9.30 Breg - Sloga 10.30 Bor - Kontovel 15.30 mali finale za 3. mesto 16.30 veliki finale za 1. mesto. Sledilo bo nagrajevanje. Pred tem bo v soboto na istem igrišču, ob 18. uri ekshibicijska moška prijateljska tekma med tretlje-ligašem Krasom in Slogo. « « * V teh dneh se je pod vodstvom svojega trenerja Ferariua začela pripravljali na bližnje moško odbojkarsko prvenstvo 1. italijanske lige tudi tržaška Are IAnea. Za ta klub bodo letos igrali Ferariu, Sgomba, Manzin, R., A. in F. Pel-1 arini, V. in K. Veljak, Grilanc, Braida, Polenghi in Fonda. NOGOMET V včerajšnji tekmi veljavni za italijanski pokal za polprofesionalce je Triestina remizirala z Mestrino 1:1. športnostjo in je nagradite zmagovito moštvo z burnimi aplavzi. Romunija in Jugoslavija imata tako pred zadnjim kodom 4 točke (razlike v golih pa 33:25, oziroma 41:29). ZRN in Madžarska pa sta z 0 točkami že odirzani od borbe za kolajne. V drugi skupini je Sovjetska zveza premagala favorizirane svetovne prvake NDR, ČSSR pa je odpravila Švedsko, ki je bila prav tako med favoriti. ČSSR ima trenutno 4 točke, Sovjetska zveza 3, NDR 2, Švedska pa 1. V tej skupini, ki je dosti bod-j kvalitetna od drugie, je torej položaj še zelo nejasen, saj je Švedska brez upov, neposredna tekma med ČSSR in Sovjetsko zvezo pa bo odločala o prvih dveh mestih. ODBOJKA Kuba je v tolažilni skupini olimpijskega odbojkarskega turnirja premagala Brazilijo s 3:2. KOŠARKA V tolažilni skupina olimpijskega košarkarskega turnirja je Japonska premagala Senegal s 70:67. naj mednarodna zveza za modemi peteroboj objavi seznam štirinajstih tekmovalcev, pri katerih so ugotovili, da so bili dopimgirani. Ti tekmovalci so jemali «pomirjevalna sredstva« pri streljanju, komisija pa ni povedala, kaj so zaiužili. Britanci so zahtevali, da se objavijo imena štirinajstih prizadetih tekmovalcev, spisek prepovedanih poživil in pa razloge, zaradi katerih tekmovalci niso bili kaznovani. V boksarskem četrtfinalu so se uvrstili v naslednje kote sledeči boksarji: Mušja kategorija: Rodriguez (Kuba), Rwabwogo (Uganda). Petelinja kategorija: Carreras (ZDA), Za- mora (Mehika). Lahka kategorija: Perez (Kolumbija), Orban (Madžarska). Velter kategorija: Coirea (Kuba), Valdez (ZDA). Lahko-srednja kategorija: Tiepold (NDR), Rudkow-ski (Poljska). Težka kategorija: Ale-xe (Romunija), Thomsen (Švedska). Danes bo v Kielu I na sporedu sedma f*-: I in zadnja regata olimpijskih iger. V razredu »leteči Ho-landec« bosta Jugo-slovana Grego in Nikolič skušala da-seči najboljši rezultat za ohranitev trenutnega tretjega mesta. V razredih «zmaj» in »soting« bodo opravili še eno regato v petek, ker zaradi pomanjkanja vetra niso zaključili šeste. čeprav je bilo olimpijsko naselje v to e« strogo zastraženo, so tekmovalci po takih »bližnjicah« vseeno lahko odhajali v mesto in se vračali domov. Za gverilce pa je bil skok čez ograjo prava šala liiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMHiimiiiumiiiiiuiiiiiiiuiKiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHi V SUPERTEZKl KATEGORIJI DVIGALCEV NOV OLIMPIJSKI REKORD ALEKSEJEVA S 640 KG S lem se je tekmovanje v tej panogi zaključilo Včeraj se je zaključite tekmovanje v dviganju uteži. V supertežki katego- ■ riji, kjer tekmu-| jejo dvigalci z nad ■ 110 kg je zmagal favorit Aleksejev iz Sovjetske zveze. V triatlonu je dvignil skupno 640 kg, kar je nov olimpijski rekord. Na drugo mesto se je uvrstil zahodni Nemec Mang s 610 kg, bronasto kolajno pa je osvojil vzhodnonemški dvigalec Bonch s 582,5 kg. Berlin 1936 Olimpijskih iger v Berlinu se je udeležilo 3836 športnikov iz 49 držav. Organizacija je bila res veličastna, saj so za to priložnost zgradili nov stadion za 120.000 gledalcev, na dan otvoritve so spustili v zrak kar 100.000 golobov. Hitler je hotel s tem dokazati, kaj je sposoben napraviti nemški narod. Nemški tekmovalci so na igrah res odnesli največ zlatih medalj, nemško zmagoslavje pa je «pokva-rih ameriški črnec Jesse Owens. Zmagal je namreč v teku na 100 m (10"3), na 200 m (20"7), v štafeti 4x100 m (39”8) in v skoku v daljino (8,06 m). Breg in Kontovel, ki sta se srečala na ženskem odbojkarskem turnirju za »Trofejo bazoviških žrtev« (na sliki), bosta v nedeljo nastopila tudi na turnirju Dela v Trebčah Jadrnica razreda »soling« je dolga 8,15 m, široka 1,90 m, ima površino jader 20,30 kv. m s spinakerjem 32,65 kv. m. Posadka ital« tri člane Danski jadralec Elvstrom, ki je bil štirikrat svetovni prvak v razredu »soting« je odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Elvstroma so po peti regati diskvalificirali zaradi nepravilnega jadranja. S tem je padel na sedmo mesto in ni imel več nobene možnosti, da bd se uvrstil med prve tri. Prireditelja olimpij- S,,';' I skih iger so oriklo- A niti predlog med- ■ ./B narodne hokejske g| Tr A H zveze, da bi vsa finalna tekmovanja v hokeju čimbolj strniti, da bi se tako izognili podaljšanju iger. Prireditelji so ta predlog odkloniti, da ne bi prišlo do zapletov pri nastopih, saj je bil celoten spored preložen za en dan. Najvažnejši vzrok pa je, da je mednarodna hakejska zveza že navezala stike z nekaterimi državami, da bi olimpijski zmagovalec nastopil proti «ostalemu svetu« v nedeljo zjutraj. Namesto v soboto pa bo hokejski prvak znan šele v nedeljo, tako da z drugim srečanjem ne bo nič. Posebni dopis iz Miinchna od Staneta Ureka, novinarja Radia Ljubljana Jugoslovanski rokometaši so danes o-digrali tekmo v polfinalni skupini z Zvezno republiko Nemčijo ter so zmagali z rezultatom 24:17 (14:7). S tem si je Jugoslavija že zagotovila najmanj četrto mesto na olimpijskem rokometnem turnirju. Pojutrišnjem bo igrala z Romunijo. V primeru zmage se bo borila za prvo mesto, v primeru poraza se bo pa borila za tretje mesto. Edini Jugoslovani, ki so bili danes še na olimpijskih igrah so bili rokoborci. Nocoj so startali štirje v težjih kategorijah, dosegli pa so same zmage od tega tri s tušem. V kategoriji do 74 kg je imel Kecman največ in je zmagal po točkah. Njegov nasprotnik je bil Američan Neist. V kategoriji do 82 kg je Nenadič zmagal s tušem, v kategoriji do 90 kg je tone zmagal brez boja, v kategoriji najtežjih rokoborcev, nad 100 kg, pa je Seineredi v začetku druge runde tuširal 140 kg težkega Peruanca Zam-brana. •IIIIIUIIIUMMMMIIlMMMMMMMmilMMIMmillTNIIIIIIItMMimnm>>lMMMMMMIIMMMIMMMMMMMMlllllMMIIMN V KOŠARKARSKEM TURNIRJU V torek bi se morali srečati košarkarski reprezentanci Egipta in Fllipi-nov. Filipinci pa so s sodnikom vred zaman čakali arabske predstavnike, ki se niso predstavili na igrišču Danes polfinale med Italijo in ZDA V drugi polfinalni tekmi Ao Sl igrala proti Kubi • Jugoslavija se bo v srečanju s CSSR potegovala za 5. mesto SZ — Kuba (ob 16.45) in Italija — ZDA (21.45), to sta polfinalni tekmi današnjega-- košarkarskega sporeda. Favorita sta seveda SZ in ZDA. ..............., SZ je dč tedaj1 zaigrata zadovoljivo v obrambi (kjer je bila že itak moč na) in presenetljivo dobro v napadu, kjer je novi trener Kondrašin uvedel v tradicionalne sisteme več sprememb in prvič to, da je dal svojim «zvezdnikcm» (S. Belovu, Ža-muharmedovu in Paulaskasu) večjo svobodo. In prav ta spojitev tradicionalna sovjetske hladnokrvne igre z rine '-i:jivos‘,.jo posameznikov daje SZ odlične iz de, tako da je trenut no celo močnejša od olimpijske postave ZDA. Kuba sd je priborila pot v finale s požrtvovalnim in preračunanim delom celotnega športa te male državice, ki je skupno z Vzhodno Nemčijo dosegla sorazmerno najvidnejše uspehe na teh OI. Kubanci igrajo sovjetsko košarko z elementi ameriške košarkarske šole. ZDA so do sedaj sicer v tem turnirju vedno zmagale. Vsi pa so mnenja, da je to ena najslabših reprezentanc ZDA vseh OI. Ta postava je zelo močna v obrambi. Trener Iba, ki je velik teoretik ooramDe, ie v glavnem »pilil« ta del igre. V napadu pa so Američani (predvsem proti coni), dokaj slabi. In prav s consko obrambo bi lahko Italija nudila renomiranim nasprotnikom močan odpor. Tudi trener Primo je pristaš obrambe, v napadu pa se ogreva za preračunano igro. Italijani so doslej igrali požrtvovalno in nesebično, s čimer so si tudi zaslužili vstop v finalni del. V borbi za peto mesto pa bosta danes na sporedu tekmi češkoslovaška — Jugoslavija (15.00) in Porto- nllllMHIIMIIIIIIimMIIIIMimiMMIIIIinllMMIMIlimHII KOLAJNE PO 12. DNEVU 1. sz 27 21 16 2. ZDA 24 25 21 3. NDR 16 14 17 4. Japonska 12 6 8 5. ZRN 8 7 10 6. Avstralija 5 6 2 7. Italija 5 3 6 8. Poljska 4 3 2 9. Švedska 4 2 3 10. Madžarska 3 7 11 12. V. Britanija 13. Norveška 14. ČSSR 15. Francija 16. Kenija 17. N. Zelandija 18. Finska 18. S. Koreja 20. Nizozemska 21. Danska 21. Uganda 23. Kanada 24. Mongolija 24. Švica 26. Romunija 27. Avstrija 28. Iran 29. Argentina 29. Belgija 29. J. Koreja 29. Kolumbija 29. Libanon 29. Turčija 35. Brazilija 36. Etiopija 36. Jamajka 36. Kuba riko — Brazilija (20.00). To je zadnja priložnost za Jugoslavijo, da vsaj delno popravi slab vtis, Iti ga je zapustila na OI. b. L London 1948 Po dvanajstletnem premoru so bile prve povojne igre leta 1948 v Londonu. Na njih je nastopilo 4111 tekmovalcev iz 59 držav. Med temi pa ni bilo Nemcev, Sovjetov in Japoncev. Organizacija je bila precej skromnejša od iger v Berlinu. Športniki so stanovali kar v vojaških hangarjih. Junakinja iger v Londonu je bila nizozemska rleteča mamicam Fan-ny BIankers Koen Z zmagami v tekih na 100 m in na 200 m, na 80 m ovire in v štafeti 4x100 m je bila prva ženska, ki je osvojila na enih igrah kar štiri zlate kolajne. Drugi idol teh iger je postal češkoslovaški dolgoprogaš Emil Zato-pek. Bil je prvi v teku na 10.000 km, kjer je zmagal z neverjetno lahkoto. Italijani so slavili dvojni uspeh v metu diska s Consolinijem (1.) in Tosijem (2.). (POGOVOR PREKO 793-808) Bojan Brezigar: študent ekom mije, javni delavec, športni o ganizator, naš sodelavec, Nabn žinec. «Katerim panogam si sklen slediti po TV na 01?» «Nastopom jugoslovanske koša karske reprezentance. Ko pa ; ta pogorela, me OI na TV niš več zanimale«. «Bi vključil namizni tenis igre?» «Bi!» rBi to ne bila obremenitev o: ganizacije?» «Ne bi, ker bi to bilo bolj pt litično dejanje, kot športno, sc je namizni tenis danes že kc 'politična panoga’*. *Kaj bi k temu rekel Brundage? Moral bi biti zadovoljen, kt se je namiznega tenisa v pol tiki posluževal njegov prijate Nixon. razen tega pa je to n ven. res amaterski šport*. »Kot športnemu organizatorju gotovo ni bilo težko ugotovi kje je bila napaka, ki je pr vedla do tragedije v olimpi skem naselju?» tNapake organizatorjev v bistv ni bilo, saj bi gverilci v naselj lahko prišli tudi na drugače način*. »Iti streljanje? Poboj?* ■ speha, ker njegovi filmi niso. P” povedovali napetih in komercuu’1 konstruiranih rnndh. Zato ie mOT (Naš dopisnik poroča) GRADEŽ, 6. —■ Včeraj so v Gra-dežu predvajali dva filma ameriškega režiserja Roberta J. Fla-hertgja: «Man of Aram (1934) in cNanook of the North» (1922). Fla-herty ni le med največjimi dokumentalisti, je tudi med najpomembnejšimi filmskimi režiserji sploh. Njegova dela so etnografskega značaja, vendar težijo k prikazovanju človeške narave v celoti. Ta narava pa ni abstrahirana iz časa in kraja, v katerem pri- Pavel VI.: Dogodek onečašča našo dobo Papež Pavel VI. je med splošno avdienco govoril o tem dogodku in ga obžaloval. Dejal je, da «pokol onečašča našo dobo*, ki si želi miru. «še bolj žalostno je, da je do tega dogodka prišlo prav na manifestaciji, ki poudarja sodelovanje in bratstvo. Žalostni smo torej iz dveh razlogov, je nadaljeval Pavel VI., prvič, ker nas vsako prelivanje krvi užalosti, drugič pa, ker je do prelivanja prišlo prav na lepem, mladostnem, športnem prizorišču. Papež je tudi poslal sožalni brzojavki predsedniku ZRN Heinemannu in izraelski ministrski predsednici Meirovi. konstruiranih zgodb. Zato je mor režiser poznejšega od dveh ego njih filmov, ki so ju prikaK"* Gradežu, realizirati v angleško Pr izvodnjo. -h Sledilo je predvajanje nekateri sovjetskih filmov. Po kratkem kumentarcu o Levu Tolstoju, J* bil na vrsti celovečerni tarec režiserke Esfir Hub, fPaoe. nje dinastiji Romanovič» CJP27/» Jr se mojstrsko poslužuje arhi«rtf ga materiala za rekonstrukcij zadnjega obdobja carske Nazadnje so predstavili še film Dziga Vertova «Tri pesmi Leninm (1934), ki potrjuje remje jevo spretnost v snemanju leF SERGIJ GRMEK MEBLO TOVARNA POHIŠTVA Nova Gorica TELEFON: 22611 - TELEGRAM: MEBLO NOVA GORICA - TELEX : 343-16 YU MEBLO Popolna komponibllnost posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah in okusu. Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen kuhinje in kopalnice. Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih izvedbah in furnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2.40 m. Zahtevajte pojasnila in prospekte pri svojem trgovcu s pohištvom. Kolikor ne bo mogel zadovoljiti Vatih želja se obrnite na naslov MEBLO ITALIANA S.p.A., GORIZIA, VIA A. de GASPERI 31, tel. 87470, od koder boste prejeli barvne prospekte in pojasnila, pri katerem trgovcu v oližini Vašega stanovanja lahko blago kupite. export - import ZAGREB, Praška, 2/II Telefonska centrala 419-655 IZVOZ Vseh vrst svežega in suhega sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, globoko zmrznjenega sadja in zelenjave, konserviranega sadja in zelenjave, vseh vrst sadne pulpe, koncentriranih, pasteriziranih in konserviranih sadnih sokov, krme in drugih po* ljedelskih pridelkov. uvoz «VOčE» je specializirano podjetje, posebno za uvoz pomaranč, limon, banan, grapefruita, suhega grozdja, drugega svežega in suhega sadja in zelenjave, ter kolonialnega blaga in drugih prehrambenih proizvodov. Podjetje posluje v maloobmejnem prometu z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Poslovne enote s skladišči — Karlovac, Osijek, Slavonska Orahovica, Split, Šempeter (Nova Gorica), šid. Tovarna sadnih sokov in konzerv = «Stubičanka» Gornja Stubica in »Vitamin ka» Banjaluka. Hladilniki — Banjaluka, Vrbovec.