PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuli. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Stopnjuje se nasilje po umoru Indire Gandhi
Truplo Gandhijeve bodo danes upepelili - Atentat ni bil delo skupine fanatičnih morilcev
ampak je verjetno šlo za velikopotezno zasnovano zaroto
Presenetljiv sklep pokrajinskega odbora
Pokrajina ne bo sprejela pisem samo v slovenščini
TRST — Tržaška pokrajina ne bo več uradno sprejemala dopisov, ki so napisani v jeziku, ki ni italijanski. Tako je pred kratkim odločil pokrajinski odbor, ki je določil, da morajo posamezni oddelki zavrniti take dopise in zahtevati od pošiljatelja, naj sam poskrbi za italijanski prevod. Pokrajinska prevajalska služba, ki je bila ustanovljena pod Zanettijcvo upravo, bo odslej zadolžena samo za preverjanje notranjih dokumentov in razglasov, ki jih uprava pošilja v javnost.
Ta presenetljiv sklep, ki postavlja v dvom sam obstoj prevajalske službe v tem izvoljenem telesu, z enim samim zamahom krši ustaljeno prakso, po kateri je pokrajina vsaj petnajst let brez težav sprejemala slovenske dopise in jih nato sama prevedla. Tako delajo danes vse krajevne uprave v tržaški pokrajini, vključno s tržaško občino, ki je razen redkih izjem vedno sprejemala pisma samo v slovenščini in nato sama poskrbela za prevod.
Stališče Marchiovega odbora je v popolnem nasprotju tudi z zadnjimi stališči pokrajinske uprave o tem vprašanju. Odbor, ki mu je predsedoval socialist Clarici, se je namreč v praksi vedno držal načela o veljavnosti slovenskih napisov in to, kljub protestom listar jev in fašistov, tudi javno izpričal na zasedanju pokrajinskega sveta. Očitno so se sedaj tudi na tržaški pokrajini stvari spremenile na slabše, saj si v nasprotnem primeru ni mogoče razlagati sklepa, ki pomeni velik korak nazaj, (st)
NA 4. STRANI
NEW DELHI — Val nasilja po umoru indijske predsednice Indire Gandhi se je tudi včeraj stopnjeval v vsej državi. Podatki o posledicah nasilja so sicer še nepopolni, vendar že govorijo o več kot 500 mrtvih. V samem New Delhiju naj bi bilo žrtev skoraj 250. V devetih državah indijske federacije so uvedli policijsko uro in vojska nadzoruje državne meje ter vsa večja mesta. Oblasti se še zlasti bojijo novega vala nasilja v državi Ha-ryjana, v kateri živi večina sikhov.
Danes bo pogreb Indire Gandhi. Kot predvidevajo običaji hundujske vere bodo truplo Gandhijeve zažgali na grmadi. Pogrebna svečanost bo nadvse slovesna in predvidevajo, da se je bo udeležilo nekaj milijonov ljudi. Prisotne bodo delegacije z vsega sveta in doslej so najavili svojo u-deležbo 104 državni poglavarji. Obe svetovni velesili, ZDA in SZ, bosta zastopani z delegacijama na zelo visoki, čeprav ne na najvišji ravni.
Medtem se vlada Rajiva Gandhija počasi upeljuje v novo delo, ki v teh dneh nikakor ni lahko. Rajiv Gandhi nosi namreč tudi velike mednarodne odgovornosti, saj je Indija kot gostiteljica zadnjega vrha neuvrščenih tudi koordinator dejavnosti tega gibanja
in je torej novi indijski predsednik tudi predsednik gibanja neuvrščenih; njegove odgovornosti so toliko večje, tudi zato, ker je Rajiv Gandhi poleg prdsedstva vlade ohranil v svojih rokah tudi zunanje ministrstvo.
Nadaljuje se tudi preiskava o ozadju umora. Včeraj so v Pundžavu a-retirali nekega generala, pripadnika manjšine sikhov, ki je bil baje organizator umora indijske predsednice. Generala, čigar imena niso objavili.
je baje izdal eden od atentatorjev, ki so ga aretirali takoj po umoru v predsedniški palači. Baje so aretirali tudi nekega visokega funkcionarja državne policije.
Sploh postaja iz dneva v dan verjetneje, da je treba umor Indire Gandhi pripisati velikopotezni in dobro načrtovani zaroti ter nikakor ne skupini fanatičnih morilcev. O tem pišejo tudi nekateri indijski dnevniki in oblasti te vesti niso zanikale.
Pred današnjo pogrebno svečanostjo v Varšavi
Še dva visoka častnika v zaporu zaradi umora duhovnika Popieluszka
VARŠAVA — Poljski notranji minister general Czeslw Kiszcak je dal včeraj aretirati polkovnika notranjega Ministrstva Adama P., poddirektprja enega od oddelkov Ministrstva, ter polkovnika Leszeka W., načelnika varšavskega urada za notranje zadeve. Ravnatelja oddelka, katerega podravnatelj je bil Adam P., Zenona Piatita so odstavili. Z istim sklepom je notranji minister °dvzel vojaške čine trem častnikom, ki so jih pred nekaj dnevi aretirali v zvezi z ugrabitvijo in umorom
Smrtna nesreča na Vrhu
GORICA — V prometni nesreči, zgodila se je sinoči okrog 21. ure na Vrhu, je izgubil življenje 17-letni Ric-??rdo Zollia iz Doberdoba, hudo ranjen pa je bil 18-letni Michele De Lorenzo, prav tako iz Doberdoba.
Nesreča sc je pripetila v neposredni bližini spome-p 11 na Vrhu, okoliščine pa še niso povsem pojasnjene, o prvih ugotovitvah naj bi se Zollia in De Lorenzo pe-lala na motornem kolesu in trčila v avtomobil. Vzroke nude prometne nesreče, ki je močno odjeknila tako na rnu, kakor v Doberdobu, saj sta fanta bila člana ja-ntarskega kluba Kraški krti, raziskujejo orožniki.
duhovnika Jerzyja Popieluszka. Zaradi tega dogodka so torej sedaj v zaporu trije častniki, dva sta v arestu, načelnika službe pa so odstavili, ker ni izvajal »zadostnega nadzorstva« nad svojimi podrejenimi.
To so torej novi ukrepi poljskih oblasti, ki so nemalo presenetili javnost, saj so dokaj radikalni in kažejo na težnjo oblasti, da že pred pogrebom umorjenega duhovnika pokažejo jasno voljo po odkritju in kaznovanju morilcev. Zadrege, ker se je znašlo v zaporu toliko častnikov, seveda ne morejo z lahkoto prikriti, vendar je namen aretacij nedvomno tudi preprečitev morebitnih večjih izgredov, do katerih bi lahko prišlo na današnjem pogrebu duhovnika Popieluszka.
Da bo ta pogreb kar se da svečan priča že dejstvo, da od včeraj že tisoči vernikov čakajo v cerkvi sv. Stanislava Kostke, kjer bodo danes pokopati Popieluszka. Na tisoče prižganih svečk in šopov cvetja prekrivajo področje v neposredni bližini cerkve in sinoči je bilo tam zbranih že več kot 20 tisoč vernikov. Pogrebne svečanosti se bodo udeležili tudi veleposlaniki skoraj vseh zahodnoevropskih držav.
Truplo Jerzyja Popieluszka so včeraj prepeljali iz Byalistoka v Varšavo. Ob vsej 200 kilometrov dolgi poti se je zbralo številno ljudstvo, v zadnji pozdrav umorjenemu duhovniku.
Pri padcu helikopterja 4 mrtvi
V nesreči je včeraj umrl Aleš Kunaver
JESENICE — Med Blejsko dobravo in Poljanami je včeraj okoli 9.30 strmoglavil helikopter republiškega sekretariata za notranje zadeve. Na kraju nesreče so umrli znani slovenski alpinist Aleš Kunaver in zahodno-nemška državljana, direktor revije Alpinismus Toni Hiebelcr ter njego-
va žena Erika. Pilot helikopterja Gorazd Šturm pa je umrl poldrugo uro po prevozu v jeseniško bolnišnico. Vzroke nesreče raziskuje posebna komisija zveznega komiteja za promet in zveze.
Helikopter je bil namenjen v slovenske gore. Znani alpinistični publicist Toni Hiebeler je namreč pripravljal knjigo o Alpah in je potreboval nekaj posnetkov slovenskih Julijcev. Polet je bil pripravljen v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, v helikopterju pa je bil tudi znani slovenski alpinist Aleš Kunaver.
Kmalu po vzletu se je helikopter zrušil. Padel je na dostopen teren in je bila pomoč reševalcev izredno hitra — žal pa so bile posledice strmoglavljenja prehude.
Z izgubo Aleša Kunaverja je jugoslovanski alpinizem siromašnejši za enega izmed najuglednejših športnikov, organizatorjev, uspešnih alpini-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Inflacija padla na 9,1 odstotka: še dve točki draginjske doklade?
RIM — Tudi uradni podatki držav-uuS zav°da za statistiko potrjujejo Počasnenje inflacije : oktobra so se aioprodajnc cene dvignile še samo D ,°dstotek, v primerjavi z letom v Pa za 9,1 odstotka. Gre za ob-s izboljšanje tako v primerjavi s Ptembrom, ko je letna inflacija raa-v scala še po ritmu 9,8 odstotka, kot ; '“asti glede na pretekli oktober, ko _stotna ^e*‘na rast cen celo 13,3-od-
80 v zadnjih 12 mesecih nana-swf oajboij pri oblačilih (10,6 od-n tka) ter pri elektriki, kurivih, Starr, ..Vat}ju in raznih storitvah (9,5), ni n8' 80 P® bili poviški pri prehra-v,6 odstotka). V samem oktobru so v najbolj podražiti elektrika in kuri-iza 2,8 odstotka) ter oblačila (2,7) vi‘ ,° objavi sporočila ISTAT je izdala ac*a svoj komentar, v katerem u-
gotavlja, da je oktobrsko 1-odstotno mesečno naraščanje inflacije najmanjše v zadnjih 13 letih in da je že s septembrom, prvič po 11 letih, letna rast cen padla pod 10 odstotki. Ob tem poudarja tudi občutno zmanjšanje razlike med inflacijskimi stopnjami Italije in drugih evropskih držav, še zlasti v zadnjem poldrugem letu. Hkrati pa vlada zatrjuje, da je tudi državni primanjkljaj manjši od predvidenih 96.000 milijard letno.
V prihodnjih dneh, ko se bo sestala posebna komisija za dnaginjsko dogla-do pri ISTAT, se bo odločilo, ali sta dozoreli (skupaj z zaostalimi decimalkami, ki jih sicer delodajalci nočejo priznati) novi 2 točki. Posebni pokazatelj, ki je malo drugačen od indeksa življenjskih stroškov, bo po vsej verjetnosti višji od 0,6 odstotka, kar bi dalo 2 točki.
Start Mebla, Jadran v Tržiču
V ospredje našega športnega dogajanja stopa ta teden ženska združena obojkar-ska ekipa Meblo, ki bo drevi ob 19.30 na Proseku v »gostova n ju«, proti mestnemu tekmecu OMA opravila krstni nastop v prvenstvu B lige. šesterka, sad skupnih prizadevanj slovenskih tržaških odbojkarskih društev, bi morala biti letos ena protagonistov drugoligaškega tekmovanja, v ka terem starta kot eden favoritov celo za napredovanje v A-2 ligo, če prav je kandidatov za kvalitetni skok še in še. Skoraj vsi Meblovi nasprotniki so se letos okrepili, tako da bi morala biti konkurenca
ostrejša kot lani, ko so se naša dekleta uvrstila na končno peto mesto. Čakajo jo torej težki boji že takoj na začetku, ko se bodo v glavnem pomerila z nasprotnicami iz naše dežele in sosednjega Veneta. Proti OMA je Meblo vsekakor nesporen favorit. Danes bosta prvič na igrišče, poleg Mebla, stopili tudi ženski šesterki Brega in Sloge, ki nastopata v vsedržavni C 1 ligi.
Tudi košarkarje Jadrana čaka izredno kratko potovanje. Igrali bodo namreč v Tržiču proti peterki Ital monfalconeja, ki je novinec v C 1 ligi. Kot znano preživljajo jadra-novci dokaj zaskrbljuočo krizo, iz katere pa bi se menda lahko izvlekli že drevi (ob 20.30). Potrebujejo seveda »odrešilno« zmago, ki jo lahko ob dobri igri in podpori navijačev lahko dosežejo.
OB 11. URI V RIMU
Danes pogreb velikega Eduarda
RIM — Več kot 10.000 ljudi se je včeraj zvrstilo pred posmrtnimi o-stanki Eduarda De Filippa v posebni dvorani, ki so jo pripravili v pritličju palače Madama, sedeža senata, katerega član je postal veliki umetnik s sklepom predsednika Peritili ja zaradi zaslug za italijansko kulturo. Poklonili so se mu najvišji predstavniki političnega, kulturnega in družbenega življenja ter navadni ljudje, ki so ljubili njegovo umetnost in dru žbeno angažiranost, med njimi tudi mnogo tujcev.
Pogreb bo danes na stroške senata, in sicer najprej ob 11. uri maša v baziliki sv. Ivana v Lateranu, nakar bo na istoimenskem trgu žalna slovesnost, na kateri bo velikemu Eduardu v slovo spregovoril zelo znani gledališki igralec, dramaturg in režiser Dario Fo.
• Kunaver
NADALJEVANJE S 1. STRANI
stičnih odprav na Himalajo, jugoslovanski alpinisti pa so včeraj izgubili svojega učitelja. Aleš Kunaver se je rodil 23. junija 1935 v Ljubljani kot sin znanega mentorja slovenskih planincev Pavla Kunaverja. Sodeloval je v več kot desetih alpinističnih odpravah: od Trisula, prek Makalu ja do Lhotscja, kjer je kot vodja odprave dosegel enega največjih uspehov sodobnega alpinizma. Dva člana te odprave sta se namreč povzpela prek nepremagane južne stene, za katero je sloviti Messner trdil, da je ne bodo preplezali do leta 2000. Aleš Kunaver je večkrat predaval tudi v zamejstvu na povabilo Slovenskega planinskega društva Trst ter po slovenskih srednjih šolah na Tržaškem.
Z njegovim imenom so povezane številne inovacije in konstruktorski u-spelli pri izdelavi posebne alpinistične opreme. Leta 1974 je prejel Bloudkovo nagrado za številne športne dosežke in red zaslug za narod z zlatim vencem.
Toni Hiebeier pa je bil znan kot eden najuspešnejših svetovnih alpinistov sploh. Bil je direktor kvalitetne planinske revije Alpinismus, med drugim pa je napisal kakih deset knjig na planinsko in alpinistično tematiko.
Odmevi pomembnega intervjuja za zahodnonemški dnevnik
Thatcherjeva za perspektivo nemške enotnosti toda proti vodilni vlogi ZRN in Francije v EGS
BONN — »Zvezna vlada s hvaležnostjo pozdravlja izjavo, v kateri je britanska ministrska predsednica jasno in nedvoumno potrdila jamstva za Berlin.
Prav tako smo ji hvaležni za jasne besede o naših prizadevanjih za našo samoodločbo, svobodo in enotnost. Vemo, da smo navezani na podporo naših prijateljev in zaveznikov. Zato pa tem bolj cenimo jasno stališče britanske vlade do tega vprašanja,« je dejal uradni predstavnik vlade Boe-nisch na včerajšnji tiskovni konferenci v Bonnu, ko je govoril o intervjuju Margaret Thatcherjeve, ki ga je objavil dnevnik »Die Welt«.
Britanska premierka bi bila morala priti včeraj na posvet s kanclerjem Kohlom v Bonn, toda zaradi smrti Indire Gandhi so posvet, ki bi neposredno sledil pogovorom med Kohlom in Mit-terrarvdom, preložili za nedoločen čas. Zato pa je v svojem intervjuju strnila svoje poglede na najvažnejša vprašanja evropskega sodelovanja in zavezništva z ZDA. »Veste,« je dejala novinarju, ki jo je intervjuval, »jaz sem po navadi dokaj neposredna.«
To njeno neposrednost, kar zadeva jamstva za Berlin, in njeno pripravljenost tesneje sodelovati z zahodnoevropskimi državami v okviru EGS in NATO, je predstavnik vlade Boenisch sicer pozdravil, ni pa v svoji izjavi omenil neposrednosti premierke Thatcher, kar zadeva evropsko politično zvezo, ki jo poskušata ustvarjati predsednik Mitterrand in kancler Kohl.
»Ne vem, kaj pomeni evropska politična zveza,« je dejala britanska premierka v intervjuju. Poudarila je, da je ljudje, ki o njej govorijo, niso nikoli natanko definirali. »Jaz pa se nikoli ne zavežem v imenu svoje države, ne da bi prej vedela o čem ljudje govorijo.«
Britanska premierka je z odločnim »ne« odgovorila na vprašanje ali si lahko predstavlja, da bi Evropska gospodarska skupnost nekega dne dobila tudi obrambne in politične pristojnosti in da bi naposled lahko prišlo do enotne evropske armade. Poudarila je, da je prezgodaj in povsem nerealistično govoriti o tem, da bi se Evropa lahko branila brez ZDA. Nato je neprecenljivo za-
vezništvo, dragoceno za vsakega svobodnega človeka.
Margaret Thatcher je britansko - nemške odnose označila kot zelo tesne. To dokazuje Britanija z jamstvi za Berlin. To dokazuje z britansko armado, ki je razporejena v ZRN.
Na vprašanje, ali jo moti čedalje bolj prijateljsko razmerje med ZRN in Francijo, je premierka odgovorila, da po njenem mnenju eno prijateljstvo ne izključuje drugega. Vsi smo partnerji v Evropi, je poudarila. Tudi odnosi med Francijo in Britanijo so zelo dobri,
Margaret Thatcher je posebej poudarila, da bo pravo in trajno stabilnost v Evropi težko doseči, dokler bo nemški narod proti svoji volji razdeljen. Zvezna republika se lahko na to zanese, da se bo Velika Britanija v skladu s svojimi obveznostmi, ki izhajajo iz pariških pogodb z dne 23. oktobra 1954, zavzemala za ponovno združitev Nemčije, ki bo imela svobodoljubno in demokratično ustavo in bo vključena v Evropsko skupnost.
BOŽIDAR PAHOR
Dvojezične volitve v ZDA
WASHINGTON — Kot je videti na našem posnetku, so ameriškim volivcem na voljo dosledno dvojezične glasovnice za bližnje predsedniške volitve. Na njih so štiri liste, označene s prvimi črkami abecede, dvojica kandidatov za predsednika oziroma podpredsednika ZDA pa se razen na listi svoje stranke, pojavlja tudi na listah mnogo manj pomembne konservativne in liberalne stranke.
Navodila za glasovanje so — prav tako v angleščini in španščini — strnjena v štiri točke in navajajo tudi možnost glasovanja za kandidate, ki niso označeni na glasovnicah. K temu dodajmo, da po ameriškem votivnem sistemi! ni izvoljena dvojica, ki prejme absolutno največ glasov, pač pa tista, ki si zagotovi večino v več zveznih državah ZDA.
Objavljeno dvojezično glasovnico prejemajo iz New Yorka ameriški državljani, ki živijo v tujini in imajo pravico glasovati v uradih diplomatskih zastopstev ZDA.
IINSTRICTIONS
I , Veli lllilt IH' Ml» 1'llllif |H'II' il "I ll'illl
J. In tlite lui m «luliiLli »lin»! IMIlli' i» I rllllril mi lili' lillll'-l. mAr .1 • r--» X iii'irk ur e , ln 1 k umrli In lin- mlinu n|imn niiilrr lin- iuhiii- ni lin • ifinliiluli-	^	' I | | Il il I I
limili in lili' lil mili «|nn • ul lin' n*lil rini nf Ilir m» In ulili li il|i|n ir. Ilir lilla- i.l lin nffirr.	^	^	|	| |
INSTKM t IOXKS
'»rallini, n.nr riiuli|niri rlii.r ilr^ilinu.. hI.i|.i/,
1’urn miri |nir una | |n i ..ninriim ninni.I.l r.rrllr ni la ll»la i-i rlli.
I ,iiali|inrr
1 • ili'L.ll ril 1,1 |iu|uirlu liri min.
Ronold Rea;
Wcilter F. Mondale Geraldino A. Ferraro ....	’D f !
Walter F. Mondale
Geraldino A. Ferraro
.’:v'VV.:.
(itcliKtl pero ftetidenlr
Arcliran komunistični voditelj Valencia
Odločna reakcija čilskega režima na protestne dneve
SANTIAGO DE CHILE — Po zad njem protestnem dnevu v Čilu, ki je še enkrat potrdil izredno mobilizacijsko moč opozicije in še zlasti marksističnih skupin ter voljo prebivalstva po povratku demokracije v državo, se niso spopadi med čilsko policijo in opozicijskimi silami nehali. Včeraj je namreč v mestu Valparaiso prišlo do bombnega atentata, v katerem so zgubili življenje štirje policisti, osem pa je bilo hudo ranjenih.
Posledice hudih bojev in protestov iz zadnjih dni pa gre zabeležiti predvsem na politični ravni. Voditelji mestnega odbora De Pobladores, to je organizacije, ki predstavlja prebivalstvo perifernih področij čilskega glavnega mesta, so izjavili, da je Pinochetova policija aretirala njihovega
predsednika, znanega komunističnega voditelja Eduarda Valencio.
O aretaciji, ki je uradno niso potrdili, pričata podpredsednik omenjene organizacije Mario Araneda in voditelj združenja arhitektov Patricio Ha-les. Prvi je izjavil, da so Valencio a-retirali med njegovim govorom v spomin padlim preteklih protestnih dni na nekem pokopališču v Santiagu. Po pričevanjih Halesu. so ga policisti pred aretacijo tudi brutalno pretepli.
Ob tem gre zabeležiti tudi namen papeža Janeza Pavla H. obiskati Čile. Vest je včeraj dal nadškof čilskega glavnega mesta ms gr. Francisco Fresno, takoj po povratku iz Rima. Datuma pastoralnega obiska papeža, ki se bo mudil tudi v Buenos Airesu, pa niso še določili.
Ustavljena pogajanja za umik Izraelcev
V Libanonu huda zmešnjava pred pogajanji z Izraelom
BEJRUT — Medtem ko neredom in streljanju v Libanonu še vedno ni videti konca, čeprav je desetletje trajajoča državljanska vojna terjala že več kot petdeset tisoč smrti, se je zataknilo tudi pri pogajanjih za umik izraelskih čet, ki bi se morala začeti v ponedeljek. Zaradi odsotnosti dveh ministrov, voditelja druzov Džumblata in šiitskega ministra Berrija, so včeraj odpovedali za danes načrtovano sejo libanonske vlade, na kateri bi se morali dogovoriti za sestavo libanonske pogajalske delegacije.
Vladni krogi v Bejrutu vsekakor zagotavljajo, da se bodo pogajanja v ponedeljek začela in da bodo v delegacijo imenovali šest visokih častnikov, po vsej verjetnosti zastopnikov glavnih skupnosti v državi :
maronitov, grških katolikov in pravoslavcev, sunitov, šiitov in druzov. Uvodni pozdrav naj bi pogajalcem namenil komandant sil OZN v Libanonu, general William Callaghan, ki je tudi zaprosil za imena članov obeh delegacij.
Tudi izraelska stran doslej seznama še ni posredovala, glede Libanona pa je, kot rečeno, položaj hudo zmeden. Govori se sicer o izredni seji vlade, ki naj bi jo sklicali v zadnjem trenutku v nedeljo zvečer, ko se bosta v Bejrut vrnila tudi oba odsotna ministra, ki sta v hudih nasprotjih s predsednikom Aminom Dže-majelom. Pomembno za začetek pogajanj pa je tudi dejstvo, da jim je dala svoj pristanek tudi Sirija, ki ima velik vpliv tako na libanonsko vlado kot na opozicijo.
Helikopter še iščejo na področju Postojne
LJUBLJANA — Helikopter JLA, ki je 12. oktobra izginil med poletom od Črnomlja proti Postojni, še vedno iščejo. O obsežnosti akcij v Sloveniji priča tudi podatek, da je od 12. oktobra do včeraj iskalo helikopter že več kot 32.400 ljudi.
Ob vsem tem velja zahvala vsem, ki so doslej sodelovali v iskanju, ki je glede na težavnost terena in vremenske razmere izredno naporno. Ves čas so se vključevali v iskanje tudi helikopterji — kajpak odvisno od vremenskih razmer, kot tudi delavci organov za notranje zadeve še naprej zbirajo informacije. Le-tcm posvečajo vso skrb in pozornost, doslej zbrani in preverjeni podatki pa iskanje še nadalje usmerjajo na širše območje Postojne, (dd)
□ BEOGRAD — Po posredovanju italijanskega veleposlanika V Jugoslaviji Massima Castalda, so včeraj v Mostarju spustili iz zapora 57-letnega duhovnika Antonia Pezzuta iz okolice Brindisija.
Pezzuto, ki je prišel s skupino vernikov na romanje v Medjugorje, so zaprli 14. oktobra v Mostarju, ker je pri neki stojnici s časopisi primerjal predsednika Tita, čigar fotografija je bila razobešena na njej, z Mussolinijem. Za tako zadržanje so mu naložili 30 dni zaporne kazni.
Včeraj usmrčena v ZDA
Z injekcijo so včeraj zjutraj v Severni Carolini usmrtil* 52-lelno Velmo Barfield (na sliki). Obsodili so jo na smrtno kazen zaradi zastrupitve zaročenca z arsenikom. Sama je priznala tudi umor matere in drugih dveh oseb. Gre za prvo izvršeno smrtno kazen ženske v zadnjih 22 leu» v ZDA.	(Telefoto AP)
Ob proslavah osvoboditve Alžirije
Spet razprtije med Francozi
PARIZ — Izjemno lepo sončno vreme je v Franciji obeležilo Dan mrtvih, hkrati pa je dvojno tolmačenje 30 letnice vojne v Alžiriji razdelilo deželo. Medtem ko je minister za zunanje zadeve Claude Cheysson kot uradni zastopnik Francije prisostvoval proslavi alžirske neodvisnosti v Alžiru, so pristaši desne opozicije, zlasti skrajna desnica, ter bivši francoski povratniki iz Alžirije proti temu protestirali, češ da je to izdaja francoske nacionalne časti in da je 1. november 1954 bil — krvavi praznik vseh svetnikov — kajti takrat je padlo v Alžiriji v atentatu prvih sedem francoskih žrtev.
Kakorkoli že — Cheysson je v duhu dokončne pomiritve Francije in Alžirije in v smislu sedanje Mitter randove politike v Afriki prisostvoval proslavi v Alžiru. Pri tem so ga spremljali predstavniki vseh treh francoskih levičarskih strank — Lio-nnel Jospin (socialistična stranka), Gaston Plissonier (KPF) in Serge De parquit (PSU), kar naj bi odtehtalo dejstvo, da se je iz delegacije u-
maknil predsednik francosko - alžirskega združenja Gorše, ki je golist. Cheysson se je v Alžiru sestal z alžirskim predsednikom Sadlijem Ben-džedidom in št. 2 libijske republike Abdeselamom Jalludom, sicer pa se je zadržal čim bolj diskretno in dan po tej proslavi položil tudi venec na pokopališču francoskih žrtev v Alžiru. Alžirci so na proslavi med tujimi gosti posebej poudarili navzočnost soseda, starega predsednika Tunizije Habiba Bourgibe, sicer pa z veličastnim mimohodom vojaških sil želeli demonstrirati vsem svojo sedanjo vojaško moč. Nasploh pa je ozračje v današnji praznični Alžiriji razpirala v vseh smereh tudi najnovejša Šadlijeva politična amnestija, ki je rehabilitirala tudi mnoge notranje žrtve alžirske revolucije. Med
drugim sta se znova pojavila v javnosti tudi oba prej odrinjena predsednika začasnih vlad FLN, Benjusef Benkheda in zlasti stari Ferhat Abas, ki je bil v preteklosti do postopkov v alžirski revoluciji dokaj kritičen.
Da se je doma v Franciji zaradi šovinistične propagande, pa tudi ne katerih človeških momentov, veter začasno obrnil proti vladi, so doka zovali tudi komentarji v državnem radiu »France Inter«, češ da je normalno, če dva naroda, ki sta bila v vojni, simbolično obeležita svojo spravo s proslavo obletnice konca te vojne, manj normalno pa je, če eden izmed obeh proslavlja začetek vstaje proti samemu sebi. . . Fomentatimi »Le figaro« je ta nacionalistična čustva še podpihoval z objavo dokumentov o atentatu 1. nov. 1954 v
Auressu v Alžiriji, s pismom očeta pokojnega Guya Mannerota, ki je pa del takrat kot mlad francoski učitelj ob prvem napadu alžirskih vstajnikov, ter ponatiskovanjem takratnih izjav takratnega francoskega notranjega ministra Francoisa Mitterranda o francoskem značaju Alžirije. V radiu so pa celo vrteli izvirni Mitter-randov govor, ki ostro žigosa banditski značaj tega — zločina ... V takem vzdušju je prišlo v Franciji tudi do vrste protivladnih demonstracij v spomin francoskih žrtev v Alžiriji. Zlasti Le Pen je s svojo Nacionalno fronto zahteval odstop Cheyssona. Skupinica mladih desničarskih skrajnežev je tudi za nekaj časa zasedla uredništvo časopisa »Le monde«, ker je le ta objavil vrsto strpno objektivnih člankov o alžirskih dogodkih pred
30 leti. Na jugu Francije, kjer ziv največ francoskih povratnikov iz A1' žirije, so bili protesti nacionalistov najhujši. Celo socialistični župan tnC. sta Montpellier je dal v znak žalost demonstrativno razobesiti francosK zastave na pol droga. Podobno 1 bilo tudi v drugih mestih na jaSu’ kot Toulousu, Narbonnu, Perpignanu in Toulonu. V Toulonu se je na cel tisočglavi množici demomtrantov P°' stavil bivši šef teroristične naetona listične organizacije OAS Joseph Cr tiz, tako da ga je moral brzdati celo sredimko desničarski župan. Parizu, kjer so predsinočnjim P°},oz li cvetje na grob v Alžiriji padleP vojaka na Etoile, so glasno strinali zvečer tudi pred spomenike v Neuillyju, ki je bil po umiku Pr_e_ nesen iz Alžira, češ: dvakratna .. j a .. . Sedanji golistični voditelj 1 pariški župan Jacques Chirac pa 1 v mestnem svetu, ne glede na »r“ gačno De Gaullovo idejo, predlaga da bodo en pariški trg poimenova po Francozih, padlih v severni AfriK • BOGDAN POGAČNIK
Ado Cont je predsednik Gibanja ljudskih demokratov
ČEDAD — Ado Cont je predsednik Gibanja ljudskih demokratov, Ferruccio Clavora pa njegov politični tajnik. Tak je bil izid glasovanja na prvem kongresu gibanja, ki je bil pred nekaj dnevi v Čedadu. Ob tej priložnosti je Gibanje ljudskih demokratov izoblikovalo svojo politično linijo in »stil delovanja gibanja, ki namerava poseči s konkretnimi in uresničljivimi predlogi na vseh 'tistih področjih, kjer manjkajo ustrezni politični odgovori«.
Kakor poudarjajo v komunikeju, gre predvsem za vprašanja »gospodarskega preporoda Beneške Slovenije, socialnega skrbstva za ostarele, vprašanja šole, zaščite Nadiže, za odnos med Čedadom in Nadiškimi dolinami, za prosto cono ter za odnos med slovensko in furlansko kulturo«.
Glede na bližajoče se upravne volitve, so predstavniki gibanja izrazili »pripravljenost sodelovati z vsemi političnimi silami, ki nameravajo — tako na občinski ravni kot v okviru gorske skupnosti — ohraniti enotnost glede Programov in zavezništev«.
Več podrobnosti pa bodo predstavniki Gibanja ljudskih demokratov dali na tiskovni konferenci, ki jo bodo v kratkem sklicali.
Svečanost v Kobaridu
Izšel zbornik Slovensko morje in zaledje
KOPER — Založba Lipa v Kopru je izdala dvojno številko zbornika Slovensko morje in zaledje, ki bo s svojo bogato vsebino nedvomno pritegnila pozornost ne samo strokovnih krogov, ampak tudi širše javnosti. Vrsta avtorjev se loteva zahtevnih tem, ki so se v naši pomorski publicistiki pojavljale parcialno, ali pa so bile le nakazane. Tako nam je Zdravko Marenčič v skoraj trideset strani obsegajočem članku prikazal začetek, razvoj in vlogo Mornariškega odreda NOVJ Koper, Miroslav Zei probleme in stanje slovenskega morskega ribolova, Zora Žagar oljčne mline in pridobivanje olja, v vaseh slovenske Istre in Darja Mihelič poslovanje prodajaln v srednjeveškem Piranu. Nadalje bi opozorili na prispevek Gorana Filipija o ribiškem izrazoslovja na slovenski obali in Neve Godnič - Godini o furlanizmih in ita-lianizmih v zahodnih slovenskih narečjih. Več zgodovinskih, bioloških in drugih razprav so prispevali Janez Peršič, Borut Vrišer, Aleksander Vukovič, Rashid Semroud, Bojan Ogorelec, Miha Mišič, Jadran Faganeli, Alojz Šercelj, Franc Cimerman, Tadej Dolenec, Jože Pezdič in Aleksander Vukovič. Sklepni del zbornika obsegajo ocene in zapisi (avtorji Livij Jakomin, Josip Zohil, Miroslav Zei, Salvator Žitko in Dušan Nečak). Med njimi je tudi ocena tržaškega mednarodnega simpozija »Trst in njegovo zaledje«.
L. O.
KOBARID — Včeraj je bila v kostnici v Kobaridu svečanost za 7014 italijanskih vojakov, ki so padli na Področju Krna med prvo svetovno vojrp. Svečanosti so se udeležili Predstavniki mnogih občin FJK, sorodniki žrtev, predstavniki borčevskih organizacij in drugi.
Italijanske delegacije so tudi po-
ložile venec na spomenik padlim ju goslovanskim vojakom, nakar je sledila skupna maša, ki jo je daroval monsignor D’Agostino.
Ta svečanost v Kobaridu s predstavniki slovenskih in italijanskih borčevskih organizacij se obnavlja že dvajset let.
V Huminu včeraj tržni dan
HUMIN — Po osmih letih so na Piazzi del Ferro v Huminu spet priredili sejem. Ta običaj, ki so ga prekinili ob potresu pred osmimi leti, sega daleč nazaj in je prav včeraj obhajal 800-lelnico.
Kakor smo poročali, je obsežen prostor sredi naselja pred dnevi uradno odprl predsednik vlade Craxi. Na njem so se že v zgodnjih jutranjih urah zbrali številki kramarji.
Domačini in okoličani so v velikem številu prišli pogledat, kaj ponujajo. Njihova udeležba in tudi sami nakupi dokazujejo, da je Humin, ki ga je potres porušil do tal, spet zrasel in zaživel svoje nekdanje življenje.
Ne samo domačinom, vsakomur, ki pozna zgodbo Furlanije od potresa dalje, nudi obisk obnovljenega Humina polno doživetij. Posebno zanimivo je strogo mestno jedro, ki je na podlagi starega tlorisa zraslo povsem nanovo, v nadvse prijetnem arhitektonskem stilu. Od vseh zgradb je ostala nepoškodovana samo občinska loža, vse ostale hiše pa so nove.
TRST — Pred kratkim je v okviru deželnih publikacij izšla knjiga o sim poziju na temo »Proizvodnja zelenja in zemljiške spremembe«, ki je bil v kraju San Daniele del Friuli To je prva publikacija zbirke »Zvezki deželnega sveta«, predstavlja pa
predvsem predlog Democrazie proletarie o informaciji problemov, ki jih obravnava deželni svet.
Knjiga obravnava predvsem sedanje poljedeljske razmere v naši deželi ter informira o vseh najnovejših deželnih ukrepih na tem področju.
Angleški princ je odletel
RONKE — Z najlepšimi spomini na deželo Furlanijo - Julijsko kraji-n° je angleški princ Charles včeraj odletel domov. Pri slovesu na letališču so bili navzoči angleški konzul Cister, predstavniki krajevnih oblaki in številni radovedneži.
»Kar sem videl v teh štirih dneh, sc mi je globoko vtisnilo v spomin. Včeraj me je presenetil obisk oglejskih izkopanin. Škoda, da ni bilo z me*mj lady Diane,« je rekel ob slovesu.
Princ Charles, ki je prišel v Trst **dpret akademsko leto Zavoda združenega sveta in na srečanje s študenti v Devinu, je obiskal tudi nabrežinsko županstvo, kjer ga je sprejel župan ; avel Fonda, slovensko dekle pa mu ,e Po stari naši navadi ponudilo
kruh in sol (na sliki).	bo spet vrnil v naše kraje, ker bi
Ni izključeno, da se princ v druž- rad odšel tudi v Istro in zlasti na bi soproge Diane prihodnje leto ne Brione.
Bomben za regulacijo vodnega sistema FJK
TRST — Deželni odbornik za javna dela Bomben se je v teh dneh v Benetkah srečal s predsednikom tamkajšnjega Nadzorništva za sladke vode, inž. Sortinom,- Pogovarjala sta se zlasti o poteku uresničevanja programa ureditve vodnega sistema v Furlaniji-Julijski krajini, kakor ga predvidevata državna zakona št. 546 iz leta 1977 in št. 828 iz leta 1982.
Denarni skladi teh zakonov so doslej že omogočiti dela v vrednosti 170 milijard lir, medtem ko so dela na spodnjem Tilmentu, ki so že v zaključni fazi, doslej veljala 24 milijard lir. Sogovornika sta posebej razpravljala o vodni regulaciji spodnjega Tilmenta, o oddaji del za izgraditev jezu pri Ra-vedisu in o vodni regulaciji Medune, Noncella in Sile.
Govorila sta tudi o načrtih za prihodnost, zlasti za dopolnitev del na spodnjem Tilmentu, medtem ko je za dograditev jezu pri Ravedisu inž. Sortirlo zagotovil, da si bodo kljub nekaterim težavam pri oddajanju del, prizadevati spoštovati rok — konec letošnjega leta — za predajo jezu njegovemu namenu.
ZAUPAMO
^ mo zadružni kreditni zavod, ki ^ je nastal zato, da spodbuja in pomaga krajevni stvarnosti. Zato cenimo trud vsakega sposobnega človeka in smo pripravljeni podpreti tiste pobude, ki so sicer sad posameznikov, vendar so koristne za razvoj celotne skupnosti. Kot vsi vemo, tudi velika drevesa zrasejo iz drobnega semena.

KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE
v Furlaniji-Julijski krajini
Zelo zaskrbljujoč sklep tržaškega pokrajinskega odbora
Pokrajina ne bo več sprejemala slovenskih dopisov
Tržaški pokrajinski odbor je na seji 19. oktobra sprejel sklep, ki določa, da odslej naprej pokrajina ne bo več sprejemala pisem in aktov, ki so napisani v jeziku, ki ni italijanski. Vsi pokrajinski uradi so na podlagi odloka generalnega tajnika pokrajine sedaj dolžni spoštovati to pravilo in so zato spričo tega primorani zavrniti vsa pisma, ki nimajo ustreznega italijanskega prevoda in istočasno obvestiti pošiljatelja, da mora sam poskrbeti za prevod v italijanščino. Pisma in zunanji dopisi, ki - jih bo uradno prevedla pokrajinska prevajalka, nimajo več nobene veljave in jih zato pokrajinska uprava ne bo priznavala kot take.
Presenetljiv sklep pokrajinskega odbora izbriše z enim samim zamahom dolgoletna prizadevanja naše narodnostne skupnosti in nam naklonjenih demokratičnih sil za enakopravno rabo slovenščine v javnosti in pri delovanju krajevnih uprav. Pomeni zelo velik korak nazaj in vrnitev v težka povojna leta, ko je lahko prefekt Paiamara prepovedal slovensko besedo na Trgu Unità in ko so italijanski fašisti in nacionalisti besneli proti izvolitvi Slovenca Hreščaka v tržaški občinski odbor. Mislili in tipali smo, da bo kolesje zgodovine
samo obračunalo s takimi zakostenelimi stališči, danes pa imamo spet dokaz, da smo se v marsičem zmotili,
Sklep pokrajinskega odbora, ki ima baje značaj »odloka za notranjo rabo« (je pa v vseh ozirih uradni odlok in torej tudi odraz določene politične usmeritve sedanje uprave) ima kot prvo posledico to, da »de facto« ukinja prvenstveno funkcijo pokrajinskega prevajalskega urada in tako v bistvu izniči njegovo delovanje. Odslej naprej, kot piše v sklepu, bo lahko urad, ki je za to zadolžen, prevajal le notranje dokumente, lepake in razne razglase in ne več dopise (teh je velika večina), ki prihajajo od zunaj. Postal bo tako tirad za izključno notranje potrebe in se bo zato lahko posvetil (kot mogoče misli uprava) drugim važnejšim opravkom. Zato se nam zdi povsem brezpredmetno in istočasno žaljivo za pokrajinsko prevajalsko službo pojasnilo, da hoče uprava s tem sklepom zaščititi same pošiljatelje dopisov, ki najbolje poznajo vsebino le-teh in so zato njihovi neposredni prevodi najbolj verodostojni in zanesljivi. Sedanja uprava je tako s tem sklepom popolnoma izkrivila sklep Za nettijevega odbora iz leta 1972, ki je dejansko ustanovil pokrajinsko
prevajalsko službo in tudi točno določil kakšne so njene dolžnosti in pristojnosti.
Podčrtati je treba, da je doslej pokrajina redno in brez težav sprejemala pisma in dopise samo v slovenščini ter jih nato posredovala prevajalski službi, ki je poskrbela za italijanski prevod. V tem smislu se je izrekel tudi pokrajinski odbor 30. decembra lani, ko je sprejel in ocenil prošnje (samo v slovenščini) naših kulturnih društev in ustanov po finančnih prispevkih na podlagi deželnega zakona št. 6. Takrat so fašisti in melonarji postavili v dvom pravno veljavo prošenj, ki so jih naša društva izpolnila samo v slovenskem jeziku in s polemičnimi posegi dvignili precej prahu v pokrajinskem svetu. Glavni tajnik, ki ga je odbor vprašal za mnenje, je povedal, da so pravila za javno in pravnomočno rabo jezika, ki ni italijanski, jasno opredeljena samo za bocensko pokrajino in za Dolino Aosta. V tem pravnem položaju in v pričakovanju odobritve zaščitnega normativa, je dejal pokrajinski tajnik, Slovenci nimajo pravice do uporabe svojega materinega jezika v odnosu z oblastmi in s krajevnimi upravami, nikjer pa ne piše, da je raba italijanščine obvezna.
Od tukaj tudi dolžnost pokrajinske uprave, da v vsakem primeru sprejme slovenske prošnje in da takoj poveri uradni prevajalki nalogo za njihov prevod. Odgovornost za morebitne težave, ki bi nastale s tem v zvezi, pa pripada izključno tistemu, ki je sestavil prošnjo samo v slovenščini. Napisali smo in še danes poudarjamo, da je bilo to stališče glavnega tajnika pilatovsko in dvoumno, pomenilo pa je kontinuiteto in je bilo v grobih obrisih v skladu s tistim, za kar sta se odločila Za-nettijev in Ghersijev pokrajinski odbor. Pragmatično stališče, ki ga je zadnji odborov sklep popolnoma izkrivil, če že ne dokončno izničil.
Mimo čisto političnih ocen je ta sklep pokrajinskega odbora tudi v popolnem nasprotju z dolgoletno u-smeritvijo te krajevne ustanove, ki si je od začetka sedemdesetih let stalno prizadevala za enakopravno rabo slovenščine. Leta 1977 je pokrajinski svet Z glasovi KPI, PSI, SSk in indipendentističnega gibanja potrdil sklep takratnega levičarskega odbora, ki omogoča slovenskim svetovalcem-, da na zasedanjih sveta govorijo v materinem jeziku. To je bil zelo pomemben, skoraj zgodovinski dosežek, ki ga je nato žal deželni nadzorni odbor (tudi pod pritiskom dolo-
čenih zmernih in reakcionarnih sil) zavrnil in tako odrekel pravico svobodnega odločanja o tem kočljivem vprašanju. Podobno kot deželni nadzorni odbor se je kasneje izreklo tudi deželno upravno sodišče (TAR). Ta odločitev je sprožila še dodatni poseg pokrajinske uprave, ki je pred dvema letoma pod predsedstvom socialista Claricija vložila priziv na državni svet zoper prepoved rabe slovenščine v pokrajinskem svetu. Državni svet se o tem ni še izrekel, kljub temu da sta od vložitve priziva, ki sta ga poleg Claricija podpisala še odvetnika Sanzin in Battello, minili že skoraj dve leti. Za priziv in torej za pravnomočno rabo slovenščine na zasedanjih pokrajinskega sveta so se takrat v svetu izrekli komunisti, socialisti, Slovenska skupnost, Tržaško gibanje. PSDI, PRI in del listar jev, proti pa so glasovali demokristjani in misovci. KD je glasovala proti, češ da mora o rabi slovenščine odločati le parlament. -Sklep pokrajinskega odbora z dne 19. 10. 1984 je kot vidimo čisto v nasprotju z vsebino in z duhom tudi zgoraj omenjenega priziva in pomeni velik in zaskrbljujoč korak nazaj, saj nam odreka priborjeno pravico in istočasno krši že ustaljeno prakso.
SANDOR TENCE
Delegacija VZPI - ANPI iz Trsta se je včeraj poklonila spominu padlih v Rižarni. Delegacijo sta vodila predsednik Arturo Calabria in tajnik Dušan Košuta, na povabilo združenja bivših partizanov pa se je kratke svečanosti prvič udeležil tudi poveljnik tržaškega vojaškega prezidija gen. Lalli
Občinska uprava za praznik sv. Justa
Istočasno s svečanostjo, ki jo je priredil tržaški vojaški prezidaj, je tržaški župan Richetti včeraj zjutraj položil venec pred spomenik padlim na griču Sv. Justa, odbornik Vattovani pa se je v imenu občinske uprave udeležil maše zadušnice v mestni stolnici.
Na današnji praznik sv. Justa se bo župan najprej udeležil maše v stolnici, nato pa se bo udeležil manifestacije v Grljanu, kjer bodo na pobudo tukajšnjih kronistov spustili v morje kip sv. Justa. Popoldne bo župan položil venec na pomolu Bersaglieri ob obletnici izkrcanja italijanskih vojakov ob zaključku 1. svetovne vojne.
Danes zvečer ob 20. uri bo mestna godba G. Verdi imela koncert v kinu Cristallo ob prazniku sv. Justa. Vstop je prost.
In končno bo jutri župan Richetti zastopal občinsko upravo na svečanosti v Redipuglii.
Delegacija VZPI v Rižarni
Pomembno priznanje tržaških kronistov
Letošnji zlati sv. Just so podelili znanemu germanistu Claudiu Magrisu
Tržaški kronisti so letos podelili zlatega sv. Justa tržaškemu esejistu in germanistu, univerzitetnemu profesorju Claudiu Magrisu.
Tokrat gre za najmlajšega nagrajenca, saj se je Magris rodil leta 1939 v Trstu. Univerzitetne študije je opravil v Turinu in kmalu se je pričel uveljavljati kot eden izmed vddjlnih italijanskih germanistov. Danes poučuje nemški jezik in književnost na tržaški univerzi. Nagrado mu bodo slovesno podelili decembra na tržaškem županstvu.
Zapisali smo, da je Magris danes najbolj poznan italijanski germanist, zaslovel je s svojim opredeljevanjem Miltelevrope in s študijami o mittel-evropskih pisateljih; marsikatero literarno ime je zaslovelo v Italiji prav po Magrisovi zaslugi.
Magris se je uveljavil s svojimi e-seji in ocenami, ki jih je pisal za dnevnik Corriere della Sera, napisal je tudi vrsto knjig, med katerimi naj omenimo: -»Il Mito asburgico nella letteratura austriaca modema« (Habsburški mit v sodobni avstrijski književnosti); »Dietro le parole« (Za besedami), »Itaca e oltre« (Itaka in onkraj), »Trieste, un identità di frontiera« (Trst, identiteta ob meji), knjigo je napisal v sodelovanju z C. Aro; »L’anello di Clarisse« (Kla-risin prstan), »Illazioni su una scia-
bola« (Natolcevanja glede neke sab He).
Napisal je vrsto esejev o avtorjih, kot so Hofmannsthal, Ibsen, Canet-ti, Rilke, Hamsun, Musil, Svevo, Kraus, Kafka, Doderer, Bernhard, Hesse, Singer, Borges itd. Pisal je tudi o nekaterih slovenskih avtorjih, predvsem o Cankarju in Kosovelu.
Če želimo označiti Magrisovo delo, ne moremo mimo njegovega pojmovanja Miltelevrope in propada
habsburškega imperija. Magrisu pomeni Mittelevropa duhovni prostor, v katerem imajo različne literature in posamezni pisci nekatere skupne oznake. Prav s tem skupnim pa se povezuje razpad imperija, kot zgodovinsko dejstvo pa tudi kot metafora.
številne mittelevropske pisce veže občutek razkroja, misel, da je svet izgubil svoje središče in se razletel v drobce. Človekovo bivanje nima več jasnega bistva, saj človek razkroja ne najde osmisljujoče biti, Atomizacija sveta rojeva bolečino, samoto, nesmisel. Beseda preneha biti varno in jasno sporočilo, je lahko varljiv signal, ogledalo razslojene duhovnosti. V senci zatona imperija se rodi tako velika književnost, ker je velika prav zato, ker vidi v zd-hajajočem orlovem grbu neko globljo prelomnico, ki se zareže v civilizacijo in začrta ločnico med starim in novim svetom.
širšo debato je vzbudila prav transpozicija omenjenih misli pri preučevanju usode Trsta v knjigi »Trieste, un identità di frontiera«.
Vsekakor gre letošnja nagrada zlatega sv. Justa enemu izmed tukajš- j njih najbolj prodornih glasov, ki s0 preskočili tržaški plot in spregovo- ■ rili v italijanskem in širšem evropskem prostoru živo in pronicljivo.
A. M.
Brez novih naročil bo Tržaški arzenal postopoma propadel
Tovarniški svet Tržaškega arzenala - Sv. Marko je izdal tiskovno sporočilo, v katerem zaskrbljeno ocenjuje razmere v obratu. Dne 3. septembra, piše v sporočilu, se je pričela že tretja letošnja faza dopolnilne blagajne, tako da število prizadetih delavcev narašča v bistvu vsak teden: v blagajni je danes vpisanih že 350 od skupno 906 uslužbencev arzenala.
Na področju posebnih gradenj, pripominja sporočilo, ni po izgotovitvi premogovnega plovila Socar 7 v vidiku nobeno novo naročilo, a na področju popravil gre zabeležiti le napovedani prihod dveh sovjetskih tovornih ladij, ki bosta dali samih 20.000 delovnih ur v mesecu, medtem ko bi bilo potrebno za redno zaposlitev vsega delavstva vsaj 100 tisoč delovnih ur na mesec.
• V kongresnem centru tržaškega velesejma bo v torek z začetkom ob 8.30 zasedanje tržaške CISL o še nerešenih vprašanjih v zvezi z zaposlovanjem, davčno politiko in pokojninami. Govor bo tudi o obnovi delovnih pogodb javnih uslužbencev ter dopolnilnih pogodb v podjetjih. Navzoč bo zvezni tajnik CISL Eraldo Crea.
V oddaji Gigija Sahanija »OK! Il prezzo è giusto<
Katja in Sergij Guštin iz Zgonika na Canale 5
Zasebne televizijske postaje skušajo v medsebojni konkurenci za zagotovitev čim večjega števila gledalcev pripraviti čim bolj lahkotne in zanimive oddaje, med katerimi imajo seveda pomembno mesto nagradne oddaje in kvizi. Ena takih oddaj je tudi »OK! Il prezzo è giusto«, ki je na sporedu vsako sredo ob 20.25 na Canale 5 in ki jo vodi znani Gigi Sabato. V tej oddaji sta pred nedavnim sodelovala tudi mlada slovenska zakonca iz Zgonika, ki sta poleti snemala oddajo, ki jo bomo lahko gledali prihodnji teden. To sta Katja in Sergij Guštin, ki smo ju zaprosili, naj nam nekaj povesta o udeležbi v oddaji.
Kako, kdaj, zakaj sta se pravzaprav odločila, da bosta sodelovala pri oddaji?
Že od samega nastanka oddaje — pravi Katja — sem skoraj vsako sredo sledila temu nagradnemu kvizu. Konec lanskega oktobra sem pisala na sedež v Milanu, a to bolj za šalo kot iz prepričanja. Letos junija pa sem prejela telefonski poziv, da sem bila sprejeta kot gledalka in naj se dva dni kasneje predstavim v zimski obleki, ko bodo oddajo snemali. Dobila sem dovoljenje, da se tekmovanja udeleži tudi mož Sergij, ker v nasprotnem pri-
Katja in Sergij Guštin
meni ne bi imel vstopa v dvorano.
Kako so potekale priprave za snemanje?
Z avtomobilom sva dospela do predmestja Milana, kjer so nas v treh avtobusih peljali v studio, namenjen za snemanje. Tu so nam nudili prigrizek ir. ob 16. uri se je-snemanje pričelo. Že prej so nam razložili vse potrebno, kako se moramo obnašati med snemanjem. Snemanje je trajalo do 19. ure, ker so bile vmes še precej dolge pavze za reklamo. V studiu je bilo kakih 35 stopinj in v jesenski obleki se človek v takih okoliščinah seveda neudobno počuti.
Sta se predstavila kot Slovenca?
Pred snemanjem samim je vsak
imel kratek intervju, med katerim je nekaj povedal o sebi. Povedala sva, da pripadava slovenski manjšini v Italiji, a velika večina prisotnih je bila v dvomu, če je sploh Trst še v Italiji. Ko pa sva se pogovarjala z neko žensko, sploh ni hotela verjeti, da v Italiji živijo Slovenci in naju je smatrala za Jugoslovane.
Kaj sta pravzaprav zmagala? Sta že prejela nagrade?
Sreča se je tokrat nasmehnila meni — vskoči v pogovor Sergij — saj sem bil izžreban kot peti (11 je izžrebanih v vsaki oddaji). Takoj ko sem stopil v igro, sem se najbolj približal realni ceni miniregistrator-ja, ki je znašala 400.000 lir in tako sem ga tudi zmagal. Nato se mi je posrečilo dati pravilno oceno štirim različnim artiklom (napravi stereo hi fi, radioregistratorju, 500 litrom olja in 900 škatlicam mesa). Nato sem vrtel kolo sreče in že v prvem poskusu zadel statico in dobil še zlato v skupni vrednosti 800.000 lir. Na žalost je statico dosegla še neka gospa, ki je bila nato uspešnejša v odločilnem vrtljaju. Prav ta gospa je v zaključni igri kviza zmagala 15 milijonov lir. Nagrade so nama pripeljali domov konec julija, zlato pa sva prejela po agenciji.
Kdaj bo na sporedu oddaja, v ka-
teri sta sodelovala?
Oddaja, v kateri sva sodelovala, bo na sporedu v sredo, 7. novembra, ob
20.25	na zasebni televizijski postaji Canale 5. V primeru da se bo med tem časom kaj zataknilo, bo oddaja na sporedu teden dni kasneje.
Kaj sta pozitivnega odnesla od oddaje?
Predvsem je bilo to nepozabno doživetje, saj dotlej sploh nisva bila toliko časa pred televizijskimi kamerami. Spoznala sva veliko prijateljev, saj so bili poleg večine Milančanov prisotni mladi iz cele Rf' lije. Namen televizijskega kviza j® predvsem ta, da organizatorji skušajo privabiti v oddajo mladino v najrazličnejših delov države. Morato pa razložiti, da ne izbirajo tekmovalcev z žrebanjem, temveč njihov namen je, da bi tekmovali iz čito' različnejših krajev, sta zaključilo Katja in Sergij.
Nasvidenje torej v sredo pred televizijskim ekranom.	Z. S.
• Tržaški pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, 5. novembra 9.
18.30.	Na dnevnem redu ima sporočila predsednika, odobritev sklepov pokrajinskega odbora ter odgovore odbornikov na vprašanja in interpelacije svetovalcev.
Medtem ko so po vaseh ulice in trgi še anonimni
Bodo pri poimenovanjih na Opčinah upoštevali slovenske zahteve?
V zadnjih devetih letih je tržaška občinska uprava poimenovala v raznih mestnih predelih enajst ulic in trgov. Že sam ta podatek priča, da je zanimanje za toponomastiko na tržaški občini precej skromno, kakor da ne bi bila nadvse pomenljiv izraz družbeno-kultumih vrednot določenega zgodovinskega trenutka in neke skupnosti. Če analiziramo kriterij, po katerem je toponomastična komisija predlagala poimenovanja, se ta vtis še okrepi. Leta 1976 so bile tri ulice poimenovane po iredentistu Ugu In-chiostriju (pri Zgornji Magdaleni), P« znanstveniku Luigi ju Pasteurju (pri Rocol-Melari) in Padlih na delu (pri Sv. Vidu).
Tri leta pozneje je sipet prišlo do poimenovanja šestih ulic, in sicer po tržaškem zgodovinarju Luigi ju de Jen-nerju (v Skednju), po Garibaldijevih vojakih Rodolfu Donaggiu in Edgarju Rascovichu (pri Zg. Magdaleni), tri ulico pri Rovtah pa so dobile naziv Po hribih Coglians, Peralba in Lanaro. Leta 1982 so trg pred vhodom v Staro pristanišče' posvetili mestu Santos, letos — in tega se bodo naši bralci gotovo še sveže spominjali — pa je občinska uprava poimenovala trg med Trgom Unità in Borznim trgom po Gianniju Bartoli ju.
In to je tudi vse. O imenih zaslužnih slovenskih osebnosti ni ne duha ne sluha. O poimenovanju dela Ulice Petronio, kjer je Kulturni dom, je bil zadnjič govor leta 1978, ko je 9. maja občinski svet z izjemo mi sovcev odobril sklep o poimenovanju. Prešernovo ime je kljub, sklepu pogorelo, po-
tem ko se je negativno izrekel organ (Deputazione regionale Storia Patria), ki je pristojen, da odobri ali zavrne predloge za poimenovanje.
V Padričah, Trebčah, Križu, na Proseku, Kontovelu, pri Banih, na Opčinah, Katinari, v Lonjerju in Bazovici (edina izjema so tri ulice v slednji, sicer označene »Via Srečko Kosovel«, »Via Igo Gruden«, da bi kdo mogel brati »Proč Srečko Kosovel«), so ulice in trgi še vedno brez imena, anonimni. Ni uradne označitve, ki bi potrjevala slovensko prisotnost na tej zemlji in vtisnila tudi z zunanjim simbolom spomin na zaslužne Slovence, na najpomembnejše mejnike naše zgo dovine ali krajevne imenske značilnosti. Italijanski nacionalizem, ki je prav leta 1978 z nastankom melonarske liste prilil novega olja na ogenj mračnjaških sil, je pregazil kulturno rast, za katero se je leta 1969 opredelila komisija za toponomastiko tržaške občine, ko je pod načelstvom odbornika Ceschie sklenila, da v skladu s programom takratne levo-sredinske koalicije poskrbi za rešitev vprašanja poimenovanja ulic in trgov v vaseh, ki spadajo pod tržaško občino, po zaslužnih slovenskih možeh.
Takrat je bilo navdušenje domačinov veliko: na pobudo Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, ki ga je vodil pokojni Drago Pahor, so zbrali in poslali komisiji kakih 350 predlogov z utemeljitvijo in ustrezno dokumentacijo. V katerem predalu sedaj zaprašeni ležijo? Kdaj se jih bo spomnila občinska komisija za toponomastiko, katere načelnik je odbornik D’Alessan-
dro? Kaj mislijo njeni člani: odbornik za kulturne inštitucije Agnelli, glavni občinski podtajnik Gerin, inšpektor statistične službe Marras, ravnatelj naravoslovnega muzeja Mezzena, ravnateljica zgodovinskih in umetnostnih muzejev Ruarova, ravnatelj muzeja Revoltella Montenero in strokovnjaki : Giulio Cer vani, Pietro, Cora, Fiorello De Farolfi, Nereo Salvi, Alfieri Seri in Aleš Lokar?
Vprašanje je toliko bolj umestno, ker kaže. da je zaradi novih gradenj toponomastična zmeda v Ulicah dei Salici, degli Alpini, del Biancospino in še kje na Opčinah tako velika, da se poštarji, sodni funkcionarji in drugi javni nameščenci, ki izročajo razna obvestila, težko znajdejo. Treba bo torej poimenovati nove ulice in to ne v nedoglednem času. Na Opčinah, nekdaj pristni slovenski vasi, je cen-tristična občinska uprava v letih 1956 - 57 s poimenovanjem ulic po botaničnih vrstah pokazala velik prezir in omalovaževanja slovenskih značilnosti te vasi. Bodo sedaj s takim sistemom izničevanja slovenske prisotnosti nadaljevali?
Res je, da si po nabranih izkušnjah — o politični odprtosti sedanje uprave priča tudi nedavna postavitev zgolj italijanskih tabel pred slovenskimi vasmi — ne moremo pričakovati, da nam bodo občinske oblasti sume ponudile že pripravljeno jed. Prav zato pa se marajo zamisliti vse naše organizacije, rajonski sveti, politične sile, vaški odbori, društva, izvoljeni politiki. Smo res že pozabili? Smo tudi mi, kot občinska komisija za topomastiko, inspali? (nf)
G. Bevilacqua: La minoranza slovena a Trieste
KNJIGA O NAS PROTI NAM
Se en neresen poskus, da bi zanikanje naših pravic odeli s strokovnostjo
Publicistika o Slovencih v Italiji je bogatejša za novo delo. Pravnik G. Bevilacqua je izdal pri založbi LINT oktobra letos knjigo z naslovom »La minoranza slovena a Trieste« in z podnaslovom »e il rapporto Italia -Sla via. Cenni di diritto e storia«.
Uvod je obetajoč, čeprav ne napoveduje Slovencem naklonjenih stališč. Avtor obljublja zelo visoko raven zgodovinske natančnosti in daje vtis, da se bralcu obeta resno razmišljanje s kritičnim, a poštenim sogovornikom. Po tako visoko zvenečih frazah se razočaranje stopnjuje iz poglavja v poglavje. Na koncu ne ostane od uvod nih obetov nič, razen razočaranja in pomilovanja.
Knjiga je zamišljena v treh delih: najprej razmišljanje o vprašanju u-reditve manjšinskega položaja.; nato vrsta »dejstev« o odnosu med Slovenci in Italijani in na koncu še zaključki; vse to omejeno le na tržaško pokrajino.
Pri pravnih vprašanjih, kjer je še najbolj doma, se avtor sklicuje na posamezne izjave nekaterih znanih po znavalcev manjšinske problematike, ter jih kroji in tolmači v najbolj neugodnem smislu za manjšino. V glavnem se drži stališč iz prvega obdobja boja za celovito zakonsko zaščito, iz razprav, ki so potekale pred desetimi leti. Sklepi, ki jih izlušči so stara gesla tržaškega nacionalizma : Slovenci imamo že vse, kar nam pri pa da in kar potrebujemo; če bi nam kaj manjkalo, bi nam že sami Italijani preskrbeli ; če bi hoteli še kaj, pa moramo nujno sprejeti popis; zahteve po dvojezičnosti so nesmiselne, ker smo itak vsi dvojezični, itd. Te znane krilatice so v tej knjigi povezane v trditev, da imajo kot skriti daljni cilj odcepitev
SSk za enotno stališče do vseh negativnih pojavov
Pokrajinski izvršni odbor SSk v *rstu nam je poslal tiskovno poroči-°- v katerem pravi, da je na svoji zadnji seji, v sredo, 31. oktobra, obravnaval »politični položaj v luči zadnjih dogodkov in pojavov, ki nas v živo zadevajo kot demokratične državljane in pripadnike slovenske manjši-ne- in to ob 30-letnici Londonskega sporazuma in vrnitve pod Italijo. Pri je prišla do izraza stvarna ugotovitev, da ta obletnica ni bila iz-k^pščena s strani odgovornih oblasti kot priložnost za vsaj delno nadokna-V*nJe posledic zavlačevanja z uresničitvijo slovesno sprejetih obveznosti no naše manjšine. Nasprotno, prav v ,em letu smo bili priča več dogod-k°*n, ki odražajo staro nacionalistič-o miselnost do prisotnosti sloven-kega življa na teh tleh in do enakopravnega uveljavljanja njegovega je-in i V uPravnih aktih, sodnih izrekih J1 krajevni toponomastiki. Skratka,
«re za staro vprašanje neizvajanja ob-eznosti posebnega statuta ne samo strani krajevnih uprav, ampak tu-Perifernih državnih organov in rugih javnih ustanov z izgovorom, a, ni ustreznih izvršilnih določb k adevnim zakonom, v primeru javnih i °v Pa> da v italijanski upravni reditvi ne obstajajo »volilna okrož-stai na balera se sklicuje posebni totut. če je res samo ta izraz vzrok ;neizvajanje dvojezične toponoma-,.lke' Potem bosta pač morali držati Podpisnici podati skupno avten-7*0 razlago omenjenega izraza v po-
0	..m statutu, katerega vsebino je y Vojd 8. člen Osimskega sporazuma.
1	nasprotnem primeru bo omenjeni az stalen razlog za izmikanje pred
ovajanjem zaščite.
Vzporedno s tem vprašanjem je iz-,.hsn' odbor SSk ocenil potek proslav PnJ- etnici vrnitve Italije v Trst.
iKitivno je, da je predsednik vlade s X1 med svojim obiskom v Trstu ii Teje cnptno slovensko delegacijo in ^zagotovil, da se bo pri parlamentu Dt_ ze* za pospešeno nadaljevanje raz-.ve ° zaščitnem zakonu. Hkrati pa n]n*zrekel začudenje nad nacionalističnem s*adšči, izraženimi v slavnost-unai- ^nvoru, o katerih smo Slovenci * an, da so dokončno premagana. Za-ni’w° nje®ove trditve, da glede odpor-n:k e8a oziroma osvobodilnega giba-šin V . stu' meje, problemov manj-ci ln italijanstva Trsta vzbudile pri ra .enc'h mučne občutke in razoča-ohiv6' Podobno kot ravnanje tržaške m J£e v zvezi z dvojezičnimi tablami trto^su- Zato je nerazumljivo, da za ri Poetične sile, ki se štejejo le °emokratične, niso sploh reagiralo ^a ,omenjene Craxijeve izjave, ze skih et^° Vu so odjeknile pri manjšin-nri , organizacijah. Slovenska skupnost n^°ra’ da bo v kratkem prilož-Vs ’ da Slovenci enotno odklonimo nesprejemljiva stališča do naših
pravic in' problemov, od tabel pa do nedavnih Craxijevih izjav na proslavi tridesetletnice vrnitve Italije v Trst«.
Koliko je stala preureditev CCA?
Sedež Krožka za kulturo in umetnost so pred kratkim zelo luksuzno preuredili. Ker je ta sedež last tržaške Občine, so nekateri svetovalci komunistične skupine v občinskem svetu naslovili na župana pismeno vprašanje z željo, da bi na eni prihodnjih sej občinske skupščine povedal, kakšni so bili stroški preuredi-tvenih del. Istočasno pa se komunistični svetovalci vprašujejo, ali bi ne kazalo kako drugače uporabiti prostore, ki jih sedaj upravlja Krožek za kulturo in umetnost, ker gre pač za javne in z javnim denarjem finansirane prostore.
V vprašanju navajajo, da zahteva Krožek izredno visoke tarife od drugih organizacij za uporabo prostorov, včasih pa pride še do nepojmljivih primerov, kot je bil primer, ko je Krožek odklonil prostoroma predstavitev knjige o znanem tržaškem anarhistu Tommasiniju. Župana zato vprašujejo, ali namerava upoštevati možnost vzpostavitve drugačnih odnosov s Krožkom.
Ob stavki smetarjev se odpira tudi žgoč problem prometa
V Trstu se nadaljujejo težave zaradi stavke občinskih smetarjev. Odpadki se kopičijo, saj odvržemo v Trstu približno 2.500 kvintalov smeti dnevno. Danes je praznik, jutri bo nedelja in smeti ne bo nihče pobiral. Kaj se bo zgodilo v ponedeljek pa ni povsem jasno.
Zato je občina izdala vabilo občanom, naj zadržijo določene smeti (kar je pač možno) doma.
Poleg tega je Tržaška občina izdala sporočilo, v katerem pravi, da so tista no vili posebno delovno skupino, ki bo pripravila načrt o vseh aspektih delovne pogodbe, ki ga bo 20. novembra vključila v pogajanja z namenom, da se zadeva čimprej reši. Občinska uprava nadalje sporoča, da ne bo sprejela posebnih ukrepov, saj bodo enote KZE med stavko poskrbele za razkuževanje okolja, da bi ne prišlo do infekcijskih bolezni.
Občinska uprava zaključuje dokument z nekakšnim pozivom, da bi lahko smetarji pričeli z delom v ponedeljek in tako čimprej očistili mesto.
Smetarska afera pa ni edina, ki dela občini seveda (v prvi vrsti) občanom preglavice. Tako se napovedujejo od ponedeljka dalje stavke v občinskih otroških vrtcih in otroških jaslih.
Tudi vprašanje mestnega prometa postaja žgoče. Skupščina sindikalnih delegatov Konzorcija prevoznega podjetja je sklenila, da bo najkasneje do 15. novembra preučila stvarnost mestnega prometa, ki močno ovira
Reševanje v jami pri Briščikih
V jami pri Briščikih se je včeraj odvil prikaz najsodobnejšega načina za reševanje ponesrečenih jamarjev. Dogodku je prisostvovalo lepo število ljudi. Pobuda je bila v okviru četrtega vsedržavnega zasedanja speleološke sekcije gorske reševalne službe, ki deluje v sklopu alpinističnega kluba CAI. Zasedanja, ki se bo zaključilo jutri, se udeležuje poleg strokovnjakov iz vse države tudi veliko ustreznih delegacij iz tujine, saj gre za prireditev, katere namen je poglobiti izmenjavo izkustev, predlogov in idej na dejavnostnem področju, ki ne sme poznati meja.
redno vožnjo avtobusov in povzroča zamude. Kaotičnost tržaškega prometa in nemogoči pogoji za parkiranje sta prav gotovo ena izmed najbolj bolečih točk v našem mestu.
Podžupan sprejel uslužbence Ingrosa
Tržaški podžupan od v. Trauner je v prejšnjih dneli sprejel predstavništvo uslužbencev Ingrosa, katerim grozi odpust zaradi zaprtja tržaškega centra te družbe. Od v. Trauner je delavcem izrazil solidarnost in zaskrb ljenost zaradi položaja. Vsekakor je podžupan že posegel pri družbi De-spar, ki naj bi na vsedržavni ravni odkupila centre Ingres, kot tudi pri ministrstvu za delo, kjer so v teku pogajanja za rešitev vprašanja centrov Ingros.
Priznanja za delo
Slovensko deželno gospodarsko združenje opozarja podjetnike, da lahko do 10. novembra zaprosijo za podelitev priznanj uslužbencem, ki so že več kot 25 let zaposleni pri enem in istem podjetju in so se na delovnem mestu še posebno izkazali. Zaslužni uslužbenci bodo prejeli »zvezdo za zasluge na delu«. Priznanja podeljujejo, kot znano, vsako leto 1. maja. Zainteresirani podjetniki naj z vložitvijo prošnje čimbolj pohitijo, obrnejo pa naj se na urad za plače, ki deluje v okviru SDGZ.
Kako z nabiralniki za steklene odpadke ?
Komunistična občinska svetovalca Poli in Monfalcon sta s pismenim vprašanjem zaprosila pristojnega odbornika za javne službe za pojasnila v zvezi z namestitvijo posebnih na biralnikov za odlaganje steklenih odpadkov. Pobudo sta svetovalca sicer pozitivno ocenila, rada bi le izvedela kaj bo s tako zbranimi steklenimi odpadki in kako se to povezuje z dejavnostjo, ki jo običajno opravlja smetarska služba.
Zgorela je baraka
Včeraj ob 13.10 so miljski gasilci pod vodstvom Marina Gelettija odbrzeli k Luigiju Bortolinu, ki stanuje na Cesti za Lazaret 95. Požar mu je opustošil barako, v kateri je hranil raznovrstno kmečko orodje in povzročil za kakšna dva milijona lir škode. Bortolin je povedal, da so se ognjeni zublji razvili iz iskre, ki je švignila z ognjišča, pri katerem je njegova žena pripravljala hrano domačim živalim.
Trsta od Italije. Da bi bile te trditve prepričljive, jih avtor podkrepi s celim poglavjem na temo slovenske nelojalnosti do Italije. Po mnenju avtorja za lojalnost ni dovolj obnašanje, ampak tudi čustvo in seveda bi tu zaman iskali razlikovanje med narodnostjo in državljanstvom.
Nima smisla naštevati cele zbirke neverjetnih »dokazov«, ki jih avtor navaja, da bi utemeljil svoj zaključek, da ne zaslužimo niti tega, kar imamo. Dejstva, prikazi, razlage, zaključki so na prenizki kulturni ravni, da bi jih bilo vredno obravnavati. Zato pa so važnejša nekatera stališča, ki kažejo, v kakšno smer se oko*-li nas razvija nacionalistična miselnost v sedanjem trenutku.
Bevilacqua trdi, da asimilacije ni, fašizem pa ni bil tako nasilen, kot bi ga radi prikazali Slovenci. Italijanska vojska ni mogla v Jugoslaviji storiti veliko hudega, že zato ne, ker je vojna trajala le 12 dni. Narodnoosvobodilna borba ni bila osvobodilno, ampak osvajalsko gibanje; Trst so osvoboditi Italijani itd.
Ta stališča sestavlja Bevilacqua iz del, ki nimajo z zgodovinopisjem nič skupnega, ker predpostavljajo, da se pred tržaškimi mestnimi vrati začenjata Azija in barbarstvo.
Tudi ko se posluži temeljitejših zgodovinskih del (izbral pa je le taka s protijugoslovanskim prizvokom) Bevilacqua upošteva le tista dejstva, ki ustrezajo njegovim predsodkom, ostala pa spregleda. Zato se v delu kopiči vse več protislovij, ki na koncu vzamejo vsako vrednost še tistim »tehničnim« argumentom, ki jih ni čustveno prikrojil. Tako na primer enkrat trdi, da bi jezikovna zaščita Slovencev nujno potegnila za sabo zaščito vseh drugih manjšin, recimo tržaških Grkov, na drugem mestu pa trdi, da zaščita pripada le manjšinam, ki tvorijo neko celoto s sosednjo matično narodno skupnostjo. Nekje spet na dolgo zmedeno našteva naše organizacije, da bi dokazal, kako imamo vse in preveč in torej smo nehvaležni in nevarni, takoj nato pa vse to skuša zmanjšati z omalovažujočo potezo, češ, saj se samo napihujemo, videz vara, ker smo povsod vedno isti.
Neprijetna poteza te knjige je tudi pogosto namigovanje na »narodni značaji« Slovencev in Italijanov, seveda v smislu naše inferiornosti. To niso argumenti, na katere bi morati odgovarjati, pred katerimi bi se morali braniti, a vendar motijo, ker v njih Slovenci čutimo mračni odmev podobnih argumentov pred več kot 40 leti. Delno nas lahko potolaži prepričanje, da je cilj take miselnosti prikrivanje straha sramote in občutka krivde, ki ga nalaga zgodovina, a kot rečeno je to le delna tolažba. Iz nje mora iziti vzpodbuda, da se v prizadevanjih za dosego naših pravic bolje pripravimo tudi na srečanju s to miselnostjo.
PAVEL STRANJ
•	Deželni odbor je včeraj imenoval bivšega tržaškega župana Dea Rossija (LpT) za predsednika Ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT. Inž. Rossi bo tako zamenjal Ennia Antonini ja.
•	Predsednik Trgovinske zbornice
Tombesi je sprejel predstavništvo delavskega sveta GMT, ki ga je seznanilo s predlogom za sklicanje zasedanja o razvoju dieslovih motorjev. Tombesi je izrazil predlogu podporo.
Zapustil nas je naš dragi
Emil Starc
Pogreb bo v ponedeljek, 5. t.m., ob 11. uri, iz cerkve na Kontovelu.
Žalujoči : brata, sestra in sorodniki. Kontovel, 3. novembra 1984
3. 11. 1983	3. 11. 1984
Ob prvi obletnici smrti dragega
Alojza Daneva
se ga z žalostjo spominjajo žena Štefanija, hči Marija in sin Drago z družinama.
»Antonio Freno« jutri v Nabrežini
Jutri ob 20.30 se bi» v Socialnem cetru v Nabrežini predstavil Laboratorij gledališke obrti Claudia Miserrima z igro »Antonio Freno, stvarnost velike resnosti«, ki so jo predstavili pred kratkim na predstavi v Starem mestu. Po Nabrežini bo Misculinova skupina nastopila še v Pordenonu in nato konec meseca v Parmi na zasedanju o zaporih
gledališča
VERDI
Jutri, 4. novembra, ob 16. uri sedma predstava (red G) opere C. Saint -Saénsa »Samson in Datila«. Vodi Pin-chas Steinberg, režija Alberto Passini. Vstopnice pri blagajni gledališča (tel. 631-948).
ROSSETTI
Danes, 3. t. m., ob 20.30, red 2. sobota, Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja »Fraulein Pol-linger«, igrajo D. Mazzucato, S. Massi-mini; L. Cecchetin pri klavirju. V abonmaju - odrezek št. 1.
AVDITORIJ
Od 6. novembra bo Stalno gledališče F-JK predstavilo »L’amore delle tre melarance« s skupino novih Podrecco-vih lutk. V abonmaju - odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 3. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 5. novembra, ob 20.00: Dnevi italijanskega filma.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 5. novembra, ob 19.30: F. G. Lorca »Lepa čevljarka«. Gostovanje španskega gledališča La Barraca iz Aranjueza.
Okrogla dvorana
Jutri, 4. novembra, ob 20.30: R. Que-neau »Vaje v slogu«.
kino
Ariston 15.00, 16.30, 18.00, 19.30, 21.00 in
22.30	»Broadway Danny Rose«. Woody Alien.
Eden 15.30 — 22.00 »Fantasy«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 - 22.15 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. Harrison Ford. Excelsior 16.00 — 22.15 »A tu per tu«.
Paolo Villaggio, Johnny Dorelti. Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Chewing gum«. Isabella Ferrari in Massimo Ciavarro.
Dvorana št. 2 15.00 — 22.00 »Non c’è due senza quattro«. Bud Spencer in Terence Hill.
Dvorana št. 3 15.30 »Scuola di polizia«.
Grattacielo 16.00 — 22.15 »Strade di fuoco*.
Mignon 15.00 — 22.15 »College«. Federica Moro, Christian Vadim.
Aurora 16.30 — 22.00 »Greystoke 1-a leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«.
Capitol 16.15 — 22.00 » Maria's lovers«. Nastassia Kinsky.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Due come noi«. John Travolta.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Rocky - III.«. Silvester Stallone.
Radio 15.30 — 21.30 »Isabelle e Janet-te«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Bambi«. Walt Disney.
koncerti
SOCIETÀ’ DEI CONCERTI — TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO
V ponedeljek, 5. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti bo na sporedu koncert klavirskega dua Marie Tipo in Alessandra Spècchija.
razna obvestila
Glasbena matica obvešča, da bo v ponedeljek, 5. t. m., ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29, sestanek staršev pevcev mladinskega pevskega zbora.
DSI - Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 5. t. m., ob 20.15 na večer posvečen razgovoru o rezultatih ankete med mladimi. Tokrat bodo v ospredju pogledi mladih na vero.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu priredi DEŽELNI KNJIŽNIČARSKI TEČAJ. Prijave sprejema pisarna NŠK do 10. novembra. Predavanja bodo od 14.30 do 18. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu od 14. novembra do 12. decembra.
OBVESTILO
Obveščamo cenjene oglaševalce, da bo danes, 3. novembra 1984, sprejemalo objave za jutri, 4. t. m., tajništvo redakcije Primorskega dnevnika - tel. 794672 od 9. do 13. ure, osmrtnice in sožalja pa do 20. ure.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 3. novembra JUST. TRŽAŠKI PATRON
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49 — Dolžina dneva 10.01 — Luna vzide ob
15.10	in zatone ob 1.06.
Jutri, NEDELJA, 4. novembra PRAZNIK ZMAGE
Vreme včeraj: temperatura zraka 14,9 stopinje, zračni tlak 1021,4 mb ustaljen, veter 15 km na uro severozahodnik, vlaga 42-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17.9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Gianfranco Mistero, Davide Cosola. Natalie Božinovic, Andrea Santini, Marco Cocotin, Matteo Bologna, Francesco Scarcia, Mauro Perro-nio. Elisa Maria Sasco.
UMRLI SO: 79-letna Elisabetta Can-ciani, 90-letna Caiser Francesca Patova vd. Granafei, 87-letna Maria Maddaloz-zo vd. Maddalozzo, 77-letna Giustina Chert vd. Anton azzi, 78-letni Mario Scalla, 74-letna Berta Gerstenfeld vd. Gioit-ti, 51-letni Livio Latini, 63-letni Attilio Guadalupi, 88-letna Antonia Kajin vd. Busan, 88-lttna Augusta Facchin vd. Danieletto, 64-letni Adalberto Križaj, 42-letni Ottorino Bressan, 75-letna Giovanna Cich por. Zustovich, 81-letni Giovanni Rocco, 66-letni Ilario Pitacco, 61-letna Lidia Merlich por. Macorini, 38-letni Costanzo Ermacora, 20-letni Giuseppe Di Giorgio. 73-letni Giordano Re-bez, 88-letna Genoveffa Furlanich vd. Bolsi.
OKLICI : študent Duilio Cobol in študentka Elena Maghet, uradnik Diego Tringale in v pričakovanju prve zaposlitve Patrizia Murro, upokojenec Corin-no Benussi in upokojenka Liliana Scacchi, pek Edoardo Guarino in gospodinja Odinea Martignano, v pričakovanju prve zaposlitve Roberto Lo Piccolo in v pričakovanju prve zaposlitve Tiziana Ca-ponigro, uradnik Leonardo Porcheddu in prodajalka Elisabetta Zoccoli, gozdni čuvaj Fabio Bonivento in uradnica Pinocela Bressan, radiološki tehnik Ciro Cocozza in v pričakovanju prve zaposlitve Paola Montesion, aranžer Franco Bradam ante in uradnica Gudrun Lisbeth Herta Steuck, uradnik Dario Trento in uradnica Cynthia Puntar, živinozdravnik Massimo Ciocci in živinozdravnica Luisa Cesca, nočni čuvaj Giorgio Amoroso in uradnica Alessandra Ratmann, delavec Giorgio Pipan in gospodinja Saveriana Banicevich, šolnik Carlo Comucci in u-radnica Loredana Piccini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001; Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 19, prireja PLESNI TEČAJ, ki ga bo vodila profesorica fakultete za t?lesno kulturno na ljubljanski univerzi META ZAGORC. Tečaj bo ob petkih od 19. do 21. ure. Začetek 16. novembra. Za vpisovanje in informacije telefonirati na št. 415-797 v popoldanskih in večernih urah.
KD Slovan obvešča pevke in pevce, da bodo pevske vaje za moške ob ponedeljkih in za ženske ob četrtkih.
Društvo Slovencev miljske občine sporoča vsem miljskim Slovencem, da bo vsak petek od 19. do 21. me odprt sedež društva v pritličju Slovenskega šolskega centra v Ul. D’Annunzio 62, tel. 274-428. Na razpolago bo namestnik tajnika za vsa kulturna, šolska, upravna, družbena, narodnostna in politična vprašanja Slovencev v miljski občini.
TFS Stu ledi sprejema nove člane '— plesalce in godbenike. V ponedeljek, 5. novembra, ob 20.30 v Dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72.
Te zanima gledališče? Te zanima vesela družba? Torej postani član amaterskega odra »Jaka Štoka«. Pričakujemo te vsak petek ob 20.30 v društvenih prostorih v Kulturnem domu na Proseku. Pridi, čakamo te. Pridi in povabi tudi prijatelje.
Jutri, 4. novembra, ob 17. uri bo DRAMSKA SKUPINA SKD TABOR z Opčin uprizorila v Kulturnem domu v Lokvi pri Divači Tavčarjevo fantazijo »Pekel je vendar pekel«.
Mladenke in mladeniči. Vse, ki so se prijaviti v skupino P. Tomažič, obveščamo, da bo v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.30 v prostorih Partizanskega doma v Bazovici, Kosovelova 3, avdicija za pristop v mladinski zbor.
Mladinski krožek Prosek - Kontovcl prireja danes, 3. novembra, ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku »DISKVIC«. Na sporedu bodo »kvici«, »škeči«, glasba in bogate nagrade tudi za publiko. Na kitaro bo brenkal Ivo Tul. Vabljeni!
KD I. Cankar vabi otroke, da se vpišejo v folklorno skupino. 1. vaja bo v torek, 6. novembra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6, 4. nadstropje.
Fantje in dekleta, kar urno na ples, saj vas mladinski krožek Slavec vabi danes, 3. novembra, ob 20.30 v galerijo Babna hiša v Ricmanjih na MLADINSKI PLES.
razstave
V	galeriji Arengario v Milanu, Ul.
Marconi 1 - P.zza Duomo, razstavlja svo ja dela od 1. do 15. novembra tržaški slikar Dimitri Cah. Umik od 10. do 13. ure in od 15. do 19.30.
V	galeriji Romani, Ul. Foscolo 40/A, razstavljajo Gandus, Kravos, Tigelli in Vecchiet do 9. t. m.
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoje najnovejše stike ANDREJ JEMEC.
V	Galeriji sodobne umetnosti na Kor-zu 9 bo do 10. novembra razstavljala umetnica Maria Creglia.
V	galeriji Tribbio razstavlja miljski slikar Piero Frausin.
V	galeriji Cartesius razstavlja do 8. novembra slikar Cesco Magnolato.
čestitke
KARLA GRUDINA je včeraj praznovala okroglih 80 pomladi, jutri pa god. Čestitata ji in želita, da bi še dolgo negovala svoje njive v Podlonjerju, družini Mahne in Sancin.
Danes slavi JUSTA v Barkovljah dvojni praznik: god in okroglo obletnico rojstva. Mnogo let v zdravju in sreči ji želijo mož Rudi, hčerka Tatjana z možem ter vnuka Nataša in Aljoša.
Danes praznuje ADRIANA DOVGAN rojstni dan. Da bi bila vedno srečna in vesela, ji želi Saša. Čestitkam se pridružuje družina Smotlak.
Danes praznuje lep življenjski jubilej naša draga
IVA ŠČUKA
Se na mnoga zdrava in srečna leta ji kličejo mož Miro, hči Marta z možem, vnukinja Vladica in ostalo sorodstvo.
mali oglasi
telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
POUČUJEM violino. Tel. 910-140.
PRIVATNIK kupi hišo z zemljišč : m ob istrski obali ali na otoku Cresu ali Lošinju. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ulica Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Istra«
KOKOŠJA FARMA Srečko Tomšič iz Sovodenj prodaja perutnino za zakol. Telefon 0481/882-064.
PRODAM vespo PE 200, letnik maj '83,
14.000	km. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 422-982.
PRODAM motorno kolo gilera 50 GSA, letnik 1982 v dobrem stanju, prevoženih 3.000 km. Tel. 040/220-676.
PRODAM lijak (lic) iz kotlovine za 20 tisoč tir. Tel. 040/741-670.
PRODAM lesena okna v dobrem stanju. Tel. 040/226225.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna utica 44, Opčine - Trst.
KUPIM staro hišo na Krasu z zemljiščem in hlevom. Tel. 763-119.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Alberta Kralja darujejo Andrej, Renata in Lidija (Trebče 140) 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Bruna Škrka daruje družina Škabar (Repen 72) 10.000 tir za balinarsko sekcijo KD Kraški dom.
V	spomin na Bruna Škrka darujeta Majda in Pavel Colja 20.000 lir za balinarsko sekcijo KD Kraški dom.
V	spomin na nepozabnega Franca Ukmarja daruje žena Marija 100.000 lir za Dijaško matico.
.Namesto cvetja na grob Alojza Verše darujeta Mirko in Milka Cijak 10.000 tir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob proslavi 80-letnice daruje Meri čer ni go j 20.000 tir za SPDT.
V	spomin na Bruna Škrka daruje družina Vodopivec (Repen 140) 10.000 lir za KD Kraški dom.
Ob praznovanju rojstnega dne daruje Avgust Castellani 20.000 tir za TPK Sirena in 20.000 tir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	spomin na Pepo Ferlugo darujeta Slavica in Antonija 20.000 tir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lo-njerju.
Namesto cvetja na grob Stanka Kos-mine so darovati: Albina, Marči in Ivana po 50.000 lir za pevski zbor I. Gruden, za pevski zbor Fantje izpod Grmade in za nabrež insko cerkev; An tek Terčon 30.000 lir za KD I. Gruden in
20.000	lir za devinsko-nabrežinsko sekcijo SSk; Ivan Ušaj 10.000 lir za KD I. Gruden; Robert Frankovič 20.000 tir za KD I. Gruden; Hadrijan Staniša
10.000	lir za KD I. Gruden; Mitja Logar 25.000 tir za KD I. Gruden; Gvido Zidarič 30.000 tir za JD Čupa; za devinsko-nabrežinsko sekcijo SSk pa so še darovali Andrej Terčon 10.000 lir. Orlando Žbogar 50.000 lir, Jelka in Maks šah 10.000 lir, družina Terčon iz Mav-hinj 10.000 tir, družina Terčon iz Stiv-nega 10.000 lir, Savo Ušaj 20.000 tir. Bojan Brezigar 20.000 tir, Rafko Dolhar
20.000	tir, Mario Kralj 20.000 tir in Ivan Brecelj 20.000 tir.
V	počastitev spomina Marije Štoka vd. Starc darujeta Angela in Alojz Cijak
25.000	tir za ŠD Kontovel in 25.000 tir za popravilo kontovelske dvorane.
Ob L obletnici smrti dragega moža Vojka Ferluge daruje žena Maruša
30.000	tir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Namesto cvetja na grob strica Franca Mitiča daruje družina Jankovič 50.000 tir za TPK Sirena.
V	spomin na Alojza Veršo darujejo Ida Bukavec ,10.000 tir, vrtnarice Mara, Anica in Lidja 30.000 tir, družina Peta ros 15.000 tir, N.N. 10.000 lir ter Anica in Vojko Bukavec z družino 30.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Antonijo Husu vd. Verša daruje družina Peta ros 10.000 lir v isti namen.
V	spomin na Josipa Bukavca in Aloj za Veršo daruje Lučano Štoka 40.000 tir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Karlo Bersenda daruje 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	počastitev spomina ge. Sugan daruje G. Gregorič 10.000 lir za KD I. Cankar.
V	spomin na starše daruje Zora vd. Magajna 10.000 tir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob ge. Sugan daruje F. Slavec 10.000 tir za TFS Stu ledi.
V	spomin na svoje drage pokojne daruje Vera (Drečkova) 15.000 tir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
Ob 30. obletnici smrti dragega očeta in nonota Benedikta Godine daruje družina Melite Pregare 10.000 tir za Dijaško matico in 10.000 tir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob drage Dorkc Sugan darujeta Ladka in Maks Morelj
20.000	lir za TFS Stu ledi.
Ob nabiralni akciji za postavitev spomenika v Kanalu ob Soči sta darovala Svetko Čufar 20.000 lir in Nevo Kovačič 5.000 tir.
V	spomin na Franca Rebulo. Marijo Laurenčič por. čok. Antonijo Kalc por. Čok in Ano Božič vd. Buzan daruje Ana Rebula 50.000 lir za popravilo kapelice v Lonjerju.
Marija in sin Giordano Lorenzi (Pen-kotov) darujeta 50.000 tir v isti namen.
Angela 1 Laurenčič z družino daruje
30.000	tir za popravilo kapelice v Lonjerju.
V	spomin na Karla in Dragota Bana darujeta Ivan in Vojka Ukmar 20.000 tir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Alojza Veršo darujeta Alojz in Lička Kapun 10.000 tir za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Josipa Bukavca daruje družina Kocman Danilo 10.000 tir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Marije Starc . daruje Sonja Majowskij 10.000 lir za mladinski krožek Prosek - Kontovel.
V	spomin na Dorko Sugan - Perhavc darujejo Zora Sancin, Alma Stefani, Carlo Stefani in Nevia Riosa 40.000 tir za Dijaško matico.
Ob 10. obletnici smrti očeta Justa Grgiča daruje Vilma z družino 10.000 tir za KD Lipa - Bazovica in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Franca Miliča daruje Pina Žnideršič 50.000 tir za Dijaško matico.
Marica in Silvano Rebula darujeta
50.000	tir za SKD Vigred.
Družina Doljak in družina Gruden darujeta 50.000 tir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Dorke Perhavc darujeta Angela in Karlo G ec
10.000	tir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Dorko Perhavc daruje Olga Petkovšek 10.000 tir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Marije Štoke vd. Starc darujeta Ivan in Anica 20.000 tir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Franca Mitiča darujeta družini Škerl in Dudine
20.000	tir za TPK Sirena in 20.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Franca Mitiča darujeta Justa in Rudi Blažič 20.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Celestine Pernarčič daruje družina Urdih 30.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Franca Mi; tiča darujeta Anica in Stojan Stub?lj
25.000	tir za KD Barkovlje in 25.000 tir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Franca Mitiča darujeta Stana in Srečko Budin
25.000	lir za TPK Sirena in 25.000 lir za ŠK Kras.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v sredo, 14. t. m., avtobusni izlet po Istri (v Buzet, Pazin, Vrsar, Poreč in po obalni cesti spet v Trst). Vpisovanje v sredo, 7. t. Plod 10. do 11. ure v društvenih prostorih v Ul. Cicerone 8. Vabljeni!
SPDT prireja jutri, 4. novembra, izlet z osebnimi avtomobili na Nanoško planoto. Zbirališče ob 8.30 pred Prosvetnim domom na Opčinah. Pot bo popeljala planince iz Podnanosa na Abram in nazaj. Vabljeni vsi!
menjalnica
2. 11. 1984
Ameriški dolar							1.825.—
Kanadski dolar							1.400.—
švicarski frank							752.—
Danska krona .							169.-
Norveška krona							21L—
švedska krona .							215.—
Holandski fiorini							550.—
Francoski frank							201.—
Belgijski frank							27.—
Funt šterling .							2.280.-
Irski šterling .							1.900.-
Nemška marka							620.-
Avstrijski šiling							87.75
Portugalski eskudo							1L—
Japonski jen .							6.-
Španska pezeta							10.—
Avstralski dolar							1.400,—
Grška drahma .							15.-
Debeli dinar .							8.75
Drobni dinar .							8.25
lan
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
HfcJT - ULICA f MLZI 1(3 -
Potovalni urad AURORA
VABI NA NASLEDNJE IZLETE
8. in 9. dec. — v KRANJSKO GORO. Cena 48.000 lir. (Izlet izključno za kliente »Aurore«)
od 28. dec. do 1. jan. 1985 — novo leto na BLEDU. Cena 245.000 lir
od 29. dec. do 1. jan. 1985 — novo leto v hotelu EMTERCONTINEN-TAL v ZAGREBU. Cena 225.000 tir
od 30. dec. do 1. jan. 1985 — novo leto v CELJU. Cena 155.000 lir Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA« — Ul. Cicerone 4 — telefon 60261.
POOBLAŠČENI SERVISNI CENTER
TV - TV COLOR - REGISTRATORJI RADIO AVTORADIO - HI-FI MALI ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI - VIDEOREGISTRATORJI originalni nadomestni deli
TRIESTE SERVIS
Ul. Petracco 5 (Naselje S. Sergio), TRST - Tel: 2 8 1 2 S 0
film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
ZA DOLAR VEČ »Per qualche dollaro in più« 1965
Režija: Sergio Leone. Igrajo: Clini Eastwood, Lee Van Cleef, Gian Maria Volontà, Klaus Kinski. TV Ljubljana, danes, 3. novembra, ob 20.00.
Trenutno zelo popularnega Leoneja (Bilo je nekoč v Ameriki) si lahko o-gledamo v njegovem najbolj značilnem žanru, v »špageti vesternu«, ki sestavlja skupaj s filmoma Za pest dolarjev in Dober, grd, hudoben Leonejevo dolarsko trilogijo. Najbolj konvencionalne prvine in konstante tega žanra so splošno znane iz nešteto več ali manj rutinskih primerkov te podzvrsti italijanskega filma, ki je žela velik komercialen uspeh v poznih 60. in začetku 70. let. Leone, kot smo že večkrat Podčrtali, je pravzaprav njen »ustanovitelj« in v tem filmu sodelujeta z nijm za scenarij Duccio Tessari, za kamero Massimo Dallamanna, oba poznejša režiserja italijanskih vesternov. Igralci Eastwood, Van Cleef, Kinski sp pred sodelovanjem z Leonejem veljali le za dobre karakteriste, pa so Postali slavna mednarodna imena, ki jih vsi poznamo.
OPERACIJA CICERO »Five Fingers« 1952 Režija: Joseph L. Mankiewicz. Igrajo: James Mason, Danielle Derieux, Michael Rennic. TV Ljubljana, v nedeljo, 4. novembra, ob 16.15.
Ljubljanski TV studio namenja navadno nedeljske popoldneve klasičnim hollywoodskim eli evropskim filmom. Z(‘lo oseben, psihološko poglobljen in zahteven pristop tega avtorja pride uo pravega izraza tudi v tem, na videz konvencionalnem delu, ki je nastalo po spominih enega največjih vohunov druge svetovne vojske. V ozadju to afere, ki se dogaja na britanski pmbasadi v Ankari, se skriva eno naj-hp|j zagonetnih in skrivnostnih pogladi medvojnega vohunstva. V filmu ■gca odličen, prefinjen James Mason.
IL CLAN DEI SICILIANI
»Le clan des siciliens« 1969
Režija: Henry Vcmcuill. Igrajo: Jean Gabin, Alain Dclon, Lino Ventura. RAI 3, v sredo, 7. novembra, ob 20.30.
Različne generacije in variante francoskega gangsterskega filma se tu spajajo: staromoden Gabinov lik anar-hoidnega kriminalca, večno mladi in mpi killer ciničnega Detona in italo -rancoski mafijec Ventura. Vendar iz-vlm° zasnovan ustroj, kljub svoji bar-vitosti irt akciji, ne prepričuje .. .
1 400 COLPI
»Les quatre cents coups« 1958 400 udarcev
Francois Truffaut. Igrata: Jean -terre Leaud, Claire Maurier. Canale ’ v Petek, 9. novembra, ob 24. uri.
•L PISTOLERO »The Shootist« 1976
Režija: Don Sicgel. Igrajo «tyne, Laureen Bacali, John ( 2^' RAI 1, v petek, 9. novem
Fašističen režiser za fašističnega i-Sfalca? Ko se obravnavata dve slav-1 ‘meni ameriškega filma, se večkrat sujuje to, v bistvu mistifikatorsko ^prašanje. Mnogo se je že o tem pi-aio in mi se raje ne lotimo tega koč-
ljivega kritično - političnega primera. To je zadnja Wayneova interpretacija, njegova filmska oporoka in življenjski obračun, ki zaključuje tudi e-dinstveno poglavje v zgodovini ameriškega filma.
beležke
Francoisa Truffauta od nedelje, 21. oktobra ni več med nami. Imamo pred očmi Zbornik njegovih najbolj priljubljenih recenzij (F. Truffaut,
1 film detla mia vita, Marsilio), ki nam lahko najbolj vemo govori o izbirah in simpatijah tega francoskega cineasta. Pred vsemi prednjačijo dela Renoira, Hitchcocka (!), Raya in Rossellinija. Štejemo naslove njegove filmografije: 4 srednjemetraž-ci in 20 celovečercev in se skušamo spraševati, brez prevelike retorike, kaj bo pravzaprav ostalo za tem, od vse dnefilske kritike in publike čislanim avtorjem?
Njegovo umetniško in človeško ime je v prvi vrsti zapisano ob (velikem) kritiku in teoretiku Andréju Bazinu, njegovem učitelju in mojstru življenja. Ta je iz vase zaprtega in problematičnega mladostnega Truffauta ustvaril enega najzanimivejših francoskih kritikov in režiserjev naših let. Hkrati je Bazin navdihovalec tistega edinstvenega spoja, v zgodovini filma, med kritiko in ustvarjanjem, ki so ga otvorili konec 50. let skupaj s Truffautom ostali predstavniki francoskega novega vala: Chabrol, Godard, Resnais, Rivette, Rohmer, Rouch. Saj je prav on u-stanovil morda dosedaj najbolj pomembno filmsko revijo (Cahiers du Cinema) in spodbudil svoje sodelavce - varovance tudi k aktivnemu filmskemu ustvarjanju.
Estetika in najbolj značilne prvine tega celotnega pojmovanja filma kot življenja, ki opredeljujejo dela Truffauta in kolegov, so v glavnih obri sih znane. Tudi mi smo večkrat, iz teh stolpcev, opozorili nanje. Tu povejmo, da se je ta model iskrenega, kritičnega, vsakdanjega in mzkopro-računskega filmanja izven ateljejev in konvencij običajnega ustroja, razvil tudi v drugih evropskih in neevropskih kinematografijah, tako da se je v 60. in začetku 70. let usul pravi plaz še drugih filmskih »valov«. In se spomnimo umrlega režiserja predvsem prek del. ki smo jih lahko gledali . . .
Najprej se nam utrnejo filmski fragmenti iz avtobiografskega ciklusa, ki ga je Truffaut posvetil svojemu alter-egu Antoinu Doinelu, to je igralcu Jean - Pierru Léaudu. Iz njegovega mladostnega upiranja in travmatskega spoprijemanja z odraslimi, v prvencu 400 udarcev. Prvi negotovi koraki njegove vzgoje čustev (nezrela ljubezenska epizoda Antoina in Colette), navidezna konformistična dozorelost iz Zakonskega bivališča in dokončen dokaz življenjske nezrelosti in anarhičnosti iz Ameriške noči. V tej igri spomina se vrinejo še druge podobe, pravcati »flash - backi« iz nekaterih njegovih literarnih predelav. Izredno nežne impresije iz Julesa in Jima, Rochéjevega apologa popolno svobodne ljubezni in prijateljstva, in morda preveč boleče scene iz Fahrenheit 451 po Bradburyju in iz Zelene sobe po H. Jamesu, ki pa dokazujejo veliko Truffautovo ljubezen do knjig in književnosti.
(D. D.)
Prizor iz filma »II clan dei siciliani«
rmliatelevisija
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.30	- 12.30 Pogreb Indire Gandhi
10.25	Risanke - Nils Holgersson
11.05	D principe reggente - Oče in sin
12.00	Dnevnik - Kratke vesti
12.05	Happy Days - TV film
12.30	Cinemania - Dal fuoco al successo
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Prisma - tednik spektakla in varieteja
14.30	n sergente York - film
16.30	Trio Drač - risanke
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.06	Concerto della banda dell’esercito
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Le ragioni della speranza
18.20	Programi prihodnjega tedna
18.40	Aubrey - risanke
18.45	Per favore non mangiate le margherite - TV film
19.25	Nogomet : Švica - Italija Dnevnik
21.15	Fantastico 5
23.30	Dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Dnevi Evrope
10.30	Programi prihodnjega tedna
10.45	»Pianeta Amsterdam« - dokumentarec
11.00	- 12.30 Pogreb sen. Eduarda de Filippa
12.30	Dnevnik 2 - start
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljano
8.00	Poročila
8.05	Ciciban, dober dan
8.20	Zbis - Punčka
8.35	Smogovci - otroška serija
9.35	Slovenska ljudska glasbila in godci
10.05	Pred izbiro poklica
10.35	Skrivnostni svet A. Clarka
11.00	Manjšine - bogastvo Evrope: Mi smo tukaj - oddaja o Slovencih v Italiji
11.30	Aktualno: Svet, ki ga še ni
12.20	Poročila
15.25	Pamet v roke, ko boš v drugo ustvaril svet
dokumentarni film
17.00	P J v košarki:
Gibona - CZ - prenos
18.30	Čudeži narave
18.55	Arena - risani film
19.05	Risanka
19.15	Cik Cak •
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenske razmere
20.00	Za dolar več - italijanski film
22.15	Zrcalo tedna
CANALE 5
8.30	Mammy fa per tutti - TV film
9.00	Phyllis - TV film
9.30	La piccola grande Neill TV film
10.00	Noi peccatori - filmska drama
12.00	II ritorno di Simon Templar TV film
12.50	II pranzo è servito nagradni kviz
13.30	I mostri - filmska komedija
15.30	Camping - film
17.30	II mondo degli animali	dok.
18.00	Record - športni tednik
19.30	Zig Zag - kviz
20.25	Premiatissima - spektakel
22.50	Trono nero - film
RETEOUATTRO
8.30	Mary Tyler Moore TV film
9.00	Buonanotte avvocato - film
11.15	Samba d’amore - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Fiore selvaggio - TV novela
14.50	Caccia al 13 - ponovitev
16.00	Casablanca - TV film
17.00	La regina dei mille anni risanke
17.30	Masters, i dòminatori dell'universo - risanke
17.50	Febbre d’amore - TV film
18.45	Samba d’amore - TV novela
19.30	M’ama non m’ama - igra
20.30	II sommergibile più pazzo del mondo - film
22.20	II magnate - filmska komedija 00.20 Hawaii, Squadra Cinque Zero TV film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Quel signore dei bambini - film
11.30	Giorno per giorno - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
TELEVIZIJA
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - zdravniški
sveti
13.30	Dnevnik 2 - Bella Italia
14.00	Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Športna sobota
16.15	- 18.30 Sereno variabile - turizem, spektakel, kolesarstvo
17.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
18.30	športna poročila
18.40	L’ispettore Derrick - TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	Notorius - film
22.10	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.20	H cappello suito ventitré
23.00	Polčas košarkarske tekme
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
14.30	L’orecchiocchio - glasbena oddaja
15.15	Obletnice - Federico Tozzi
15.45	Šola in vzgoja - Giochiamo con lampo, tuono e arcobaleno
16.10	Že gledani in novi programi
16.40	Capriccio all’italiana - film
18.00	Varallo Sesia: Obisk papeža
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo - Antologia
20.15	Programi prihodnjega tedna
20.30	Trip: viaggio nel divertimento
21.30	Dnevnik 3
22.05	I cani di Gerusalemme
23.35	Jazz klub - koncert kvinteta Joniana Cotoursa
22.35	Euroshow - zabavnoglasbena oddaja
23.10	Poročila
Koper
15.15	La ragazza di campagna - film
17.00	šport - košarka
18.30	Visok pritisk - glasbena oddaja
19.50	Dokumentarec
20.20	Le avventure di Bailey - TV film
20.50	Mondi affascinanti - dokumentarec
21.45	TVD - vse danes
22.15	Zdravnik in pacient
23.00	Compagni di viaggio - film
Zagreb
16.15	Sedem TV dni
16.45	Poročila
16.50	TV koledar
17.00	Košarka: Gibona - CZ -prenos
18.25	Živeti z naravo - izobraževalna serija
19.30	Dnevnik
20.00	Beg v Atene - angleški film
22.00	Dnevnik
22.15	V soboto zvečer
POSTAJE
13.00	Chips - TV film
14.00	Šport - košarka
16.00	Bim Bum Barn - risanke
17.40	Musica è
18.40	Variety - vse kar je modernega
19.50	Lady Georgie - risanke
20.25	Supercar - TV film
21.25	Hazzard - TV film
22.30	II principe delto stelle - TV film
23.30	Deejay Televiston video-glasba
TELEPADOVA
15.00	Risanke
16.00	Grizzly Adams - TV film
17.00	Jean e Miccy - risanke do 19.30
19.30	Mama Linda - TV film
20.20	James Tont operazione DUE film
22.15	šport
23.30	Športna rubrika
00.30 Lo specchio scuro - film
TRIVENETA
9.30	Angoscia - TV film
10.00	Fu Manciù - AS 3, operazione tigre - film
14.00	Risanke
15.00	Rassegna di tappeti
18.00	La fanciulla di Avignone nadaljevanka
19.00	TV film
20.00	Filmski program
20.30	La battaglia di Okinawa - film
22.00	The Flying Kiwi - TV film
22.30	The organization - Colpo di morte film
TELEFRIULI
14.30	Nogomet: Avellino - Udinese
16.15	Superclassifica show
17.00	Risanke
18.00	Attenti ai ragazzi - TV film
19.00	Dnevnik
19.30	Funny face - TV film
20.30	Black killer - film
22.25	Lo sconosciuto del 3. piano film
n a tno
RADIO TRST A
8.30	Kulturni dogodki; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu ; 9.45 -
13.00	Praznična matineja : Pihalni orkester »Breg« iz Doline, ki ga vodi Nikolaj Peršič; 10.10 Mladinski oder;
10.30	Tržaška slovenska solista, tenorist Karto Cossutta in basist Ivan Sancin, v letošnji operni sezoni gledališča Verdi; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.: »Glas od Rezije«; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 -
17.00	Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Na leteči preprogi«. Pripravlja Vera Poljšak; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Glasbeni portret Urbana Kodra; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 V svetu valčka ; 16.30 Glasbeni listi; 17.00 -
19.00	Zadnji sklop: Dober glas gre v deveto vas; 18.00 Roman v nadaljevanjih : France Bevk: »Kozorog«; 18.45 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah:
99,100, 90,600, 98,800 MHz.
Do 15.00 Evergreen glasba; 15.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo - tel. 212658; 18.00 Listajmo po časopisih; 20.00 V sodelovanju s Primorskim dnevnikom : Športna sobota; 20.30 Prenos košarkarske tekme Italmofairone - Jadran. Po tekmi nadaljevanje Športne sobote. Dalje non stop Nočni val.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev, Kruh in sol Radia Koper. Med glasbo: Objave, EP; 13.40 Zamejska reportaža, Objave, EP; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP, Pesem tedna Radia Koper; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbena matineja ; 7.00 Dober dan; 9.15 Casadei sonora ; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak zabavnih melodij; 11.00 Dvojni tir; 11.30-Na prvi strani; 11.45 Idealna žena; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.30 Glasbeno popoldne;
14.35	Siamo tutti nel pallone; 16.32 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo od...;
20.00	Zaključek programa.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
11.00	Mina predstavlja; 11.44 Čudežna svetilka; 12.30 Zgodovinske osebnosti; 13.25 Master - glasba dan za dnem; 14.19 L’usignolo di Lecce: Tito Sciupa - življenjepis v nadaljevanjih; 15.03 Varietejski spored; 17.30 Autoradio; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Musicalmente volley; 19.15 Verska oddaja; 21.03 Z kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.27 Radijski variete; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30,
16.30,	17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 -
8.00	Jutranja oddaja; 8.10 Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.32 Helzapoppin; 11.00 Glasbena oddaja ; 12.10 Deželni program ; 12.45 Hit Parade; 15.00 Radijska priredba; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.32 Erano tutti miei figli — drama v treh dejanjih ; 19 25 Športna oddaja; 21.30 Simfonični koncert.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila ; 6.00 Prometne informacije; 6 20 Rekreacija ; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije: 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pojte z nami; 9.20 Matinejski koncert; 10.05 Svetovna reportaža ;
10.25	- 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi;
11.30	Srečanja republik in pokrajin: 12 00 Na današnji dan; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov. Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem; 20.00 Oddaja za Slovence po svetu. Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.00 - 22.20 Iz naših sporedov; 23.05 Literarni nokturno, Cesare Pavese: Berači; 23.15 Od tod do polnoči,
ZASEBNE
na-
V zvezi s pokrajinsko programacijo
Med socialisti in demokristjani se je vnela ostra polemika
Od 16. do 18. novembra
Simpozij o psihoanalizi v mittelevropskem prostoru
Pokrajinsko tajništvo socialistične stranke je, odkar je tajnik Luigi Bla-sig, že dvakrat napadlo nekatere v pokrajinskem odboru v zvezi z delovanjem na kulturnem in gospodarskem polju. Mišljena sta bila tu republikanski in demokristjanski referent na teh področjih. Tako pokrajinski odbor, ki mu načeluje socialistični predsednik Cumpeta, kot tudi demo-kristjanska stranka pa sta na te očit-tke socialistov odgovorila na zelo o-ster način.
V odgovorih pravijo, da se odločitve v pokrajinskem odboru sprejemajo soglasno, torej tudi s pristankom socialističnega predstavnika, da je tako politika na kulturnem kot na gospodarskem področju odraz prizadevnosti odbornikov, istočasno pa tudi skupne politike pokrajinskega odbora, ki je koalicijski.
Do zadnjega spora, če ga smemo tako imenovati, je prišlo zato ker je pristojni odbornik za gospodarska
Prostorsko načrtovanje, tudi v manjših občinah, ni več samo domena upraviteljev in arhitektov oziroma drugih strokovnjakov s področja urbanistike. Po novih določilih bodo imeli v bodoče pomembno besedo tudi geologi. Doslej so bile geološke študije potrebne le v glavnem za gradnjo velikih objektov, mostov, jezov itd. Po novem bodo morale biti geološke študije priložene tudi splošnim občinskim, oziroma medobčinskim regulacijskim načrtom, oziroma variantam teh načrtov.
Številne občine, zlasti manjše, se zato v zadnjem času ukvarjajo s tem vprašanjem, ki je po eni strani sicer razumljivo, po drugi strani pa vezano s precejšnjimi finančnimi bremeni. Večina občin, razen tistih na tako imenovanem področju, namreč še nima izdelanih geoloških načrtov Znano pa je tudi, da se v zadnjem času zelo hitro vnašajo variante k veljavnim splošnim regulacijskim načrtom in da vprašanje slej ko prej na dnevnem redu vseh občin.
0 izdelavi geološke študije že nekaj časa razpravljajo tudi upravitelji sovodenjske občine. Vprašanje je aktualno, ker je trenutno v pripravi varianta splošnega občinskega regulacijskega načrta in bo osnutek variante predvidoma pripravljen že do konca leta. Odobritev variante s strani pristojnih deželnih organov pa je, kot kaže, vezana na izdelavo geološke študije.
Upravitelji so te dni že vzeli v pretres možnost, da se le ta pripravi
Jeseni se delovanje raznih krožkov in organizacij po dolgem poletnem premoru zopet obuja. Prejšnje dni se je tako sestal tudi odbor Mladinskega krožka v Gorici, da bi orisal poti letošnjega delovanja.
Najprej so mladi Goričani pregledali lanski program, ki so ga v se zoni 83-84 v dobri meri izpeljali. Nastopi raznih kantavtorjev in glasben,h skupin so v glavnem bili uspešni kljub raznim organizacijskim težavam. Dobro so potekale tudi kulturne in zabavne prireditve. Sodelovanje z višjimi šolami se je konkretiziralo v prirejanju dijaških plesov, tako da je prišlo do konkretnejšega stika med krožkom in višješolci, katerim je v prvi vrsti delovanje MKG namenjeno. V tem pa mladi člani krožka niso popolnoma uspeli, saj se je le majhen del goriške višješolske mladine angažiralo za aktivno sodelovanje v Mladinskem krožku. Kot prvi cilj letošnjega delovanja si je odbor postavil prav aktivnejše sodelovanje z goriško mladino. V ta namen bodo napravili raziskavo o tem, kaj dandanes višješolce največ zanima in se tako skušal čimveč približati željam mladih.
Še naprej bo MKG prirejal nastope slovenskih in goriških glasbenikov,
vprašanja Bevilacqua imel več sestankov z gospodarstveniki in krajevnimi upravami, ne da bi bil o tem obveščen načelnik svetovalske komisije za gospodarstvo socialist Cej. Zaradi tega socialistična stranka ne soglaša z delovanjem pokrajinskega odbora in je tudi izrazila zahtevo, da se bolje upoštevajo smernice svetovalskih komisij, ki morajo biti v oporo odboru in delovanju pokrajinske u-prave nasploh.
V teh dneh smo dobili več tiskovnih poročil, stališč, polemik. Očitno niso nesoglasja s tem uglajena, kajti prišlo bo tudi do sestankov zastopnikov koalicijskih strank. Socialistom pa leži predvsem nekaj drugega. Medtem ko so na_ pokrajini v zavezništvu z demokristjani, so v Tržiču, Ronkah, Gradišču in drugod v levih koalicijah s komunisti in socialdemokrati. Očitno hočejo, da bi pokrajinska pro-gramacija upoštevala vse ozemlje Goriške ne pa samo tistih predelov, v
v prvih mesecih prihodnjega leta, ko naj bi bil tudi zaključen prvi del postopka za sprejem variante k regulacijskemu načrtu. Imajo že tudi nekaj ponudb, niso pa se še odločili za po-veritev naloga, ker je zadeva vezana seveda na razpoložljivost denarnih sredstev, ki jih v proračunu za tekoče leto ni.
Kljub temu da je sestava tal precej homogena (v glavnem je občinski teritorij razdeljen na nižinsko -naplavinsko območje in kraški del) in torej ne zahteva podrobnejših raziskav, bo geološka študija predvidoma veljala okrog sedem do osem milijonov lir. Upravitelji razmišljajo tudi o tem, da bi izsledke raziskave tudi objavili v celoti. To bi bil koristen in vsekakor zanimiv doprinos k poznavanju značilnosti in zanimivosti teritorija. Sistematično preučevanje tal s pomočjo najsodobnejših instrumentov naj bi med drugim potrdilo neka tene dosedanje hipoteze o povezavi med Vipavo in Doberdobskim jezerom ter o posebnerh bazenu podtalnice na napla vinski terasi med Vipavo, Sočo in območjem flišnastih gričev nad Šempetrom in Vrtojbo.
Nova cerkev v Ronkah
V Ronkah bodo jutri popoldne izročili namenu novo župno cerkev, ki so jo zgradili v Ul. Redipuglia, po načrtih inženirja Marjana Cefarina. Cerkev so pričeli graditi v začetku leta 1982.
kabaretne večere in podobno, tako da bi skušal uresničiti cilje, ki jih sam statut krožka predvideva in to so stiki z mladimi obeh strani meje. Stiki z Glasbeno mladino iz Nove Gorice se bodo popestrili. To sodelovanje bo prineslo v Gorico priredbo glasbenih tematskih večerov, ki so se lani uspešno vrstili v Novi Gorici. Ti večeri so posvečeni določenim glasbenim strujam ali posebnim tematikam in se vršijo s pomočjo filmov, diapozitivov in glasbe.
Prvi glasbeni tematski večer bo predvidoma na sporedu šestnajstega tega meseca s predvajanjem glasbe in diapozitivov o Davidu Bowieju na temo Problemi današnjega človeka in utesnjenost v masi mestne množice, ki jih Bornie zelo spretno opisuje v svojih pesmih.
Nadaljevalo se bo že ustaljeno sodelovanje s šolami pri prirejanju šolskih plesov v Kulturnem domu, kjer se bodo vršila tudi razna predavanja, silvestrovanje, pustovanje in podobne veselice. MKG je tudi pripravljen organizirati okrogle mize in debate o najrazličnejših stvareh, za to pa bo treba počakati izide zgoraj omenjene ankete.
Popestriti bo treba tudi sodelovanje s podobnimi mladinskimi krožki na
katerih imajo demokristjani nekaj o-blasti. Slednji pa skušajo napraviti vse, da bi krivda za krizo padla na upravitelje levičarskih uprav, ki da niso povezane s pokrajinsko, deželno in italijansko politično »realnostjo«.
Dan vojske priložnost za srečanje o miru
Praznik 4. novembra je lahko tudi priložnost za manj retoričen premislek o prvi svetovni vojni in njenih posledicah ter za poglobitev vprašanja miru v svetu danes. To dokazuje pobuda goriške krščanske osnovne skupnosti, ki vabi jutri ob 15. uri na srečanje v prostorih večnamenskega središča v Ulici Baiamonti. Srečanje prirejajo v sodelovanju z župnijo v Podturnu in bo namenjeno prav poglobitvi vprašanju miru. Predvajali bodo tudi film »Uomini contro«. Vstop je prost.
Naturizem tudi na naši obali, vsaj v bolj odročnih krajih, pridobiva vedno več privržencev. Pri iskanju kakega takega primernega kraja pa se lahko ljubiteljem integralnega sončenja zatakne, zlasti še, če niso doma iz naših krajev in zato ne poznajo dobro obale.
Mladi kopalec iz Bergama, 20-letni Massimo Bianchi, se je 2. avgusta letos potikal po obali med Staranzanom in Gradežem v iskanju kakega skritega kotička. Kmalu je tudi našel kraj, ki se mu je zdel primeren in je nič hudega sluteč lepo slekel kopalke ter se v Adamovi noši predal toplim sončnim žarkom. Toda mladenič iz Bergama je pri tem imel neverjetno smolo, saj si je za golo sončenje izbral kraj, ki je znan kot »Lido del carabiniere«, ker imajo tukaj kopališče orožniki iz goriške pokrajine. Čisto razumljivo je, da so vrli možje postave takoj prijeli »nesramneža« in ga prijavili sodstvu.
Včeraj je bila na preturi v Gra-dežu obravnava proti mlademu naturistu, ki so ga dolžili obnašanja v nasprotju z dobrimi moralnimi navadami. Proces se je zaključil z oprostilno razsodbo pretorja Fulvia Finaz-zer Florija, ker je Bianchi že pred procesom poravnal predvideno globo in s tem prekinil kazenski postopek.
Šolstvo na pokrajini
Pred dnevi smo poročali o obisku ministrice za šolstvo Falcuccdjeve, ki se je na sedežu KD srečala z demo-krdstjanskimi prvaki Goriške. Na tem
vasi in v matični domovini, s tem, da bi lahko zahtevnejše in pomembnejše prireditve skupaj organizirali ter z drugimi skupnimi pobudami.
Glede politične dejavnosti je bila poudarjena aktivna prisotnost MKG na mogočni manifestaciji za pravice Slovencev maja meseca na Travniku, leta 1985 pa čaka mlade druga zelo važna proslava 40 letnice osvoboditve. Te proslave se bo Mladinski krožek aktivno udeležil in s pomočjo Kluba OZN predvidoma predvajal filme o miru in strašanskih problemih, ki jih vojna prinaša. Skušali se bodo torej spomniti na ta vajžni datum z nekoliko drugačnega zornega kota, tako da bi mlade seznanili z vsem tem, kar vojna prinaša in počenja.
Mladinski krožek je pomislil tudi na prost čas članov in prijateljev. Sedež v Svetogorski ulici so nekoliko preuredili, tako da imajo sedaj na razpolago glasbo, televizor, občasno videoregistrator, kompjuter ter pijačo, tako da ne bo članom dolgčas pretil. Sklenili so tudi da bodo ob petkih prirejali klubske večere. Prvi tak večer bo na sporedu že v petek, ko bo predvajanje diapozitivov članov MKG o dosedanjem delovanju. Vabljeni so vsi člani in prijatelji krožka.
Od 16. do 18. novembra bo v Gorici mednarodni znanstveni simpozij, ki ga prireja Institut za mittelevrop-ska kulturna srečanja. Lani decembra so na simpoziju razpravljali o kulturi in zlasti šolstvu v deželah na območju Alpe - Jadran ter v podonavskih deželah. Tema letošnjega simpozija je nekakšno nadaljevanje lani načete tematike: Psihoanaliza in kultura v mittelevropskem prostoru. Strokovnjaki iz številnih držav bodo skušali osvetliti zgodovinsko in družbeno ozadje v katerem je nastajala ta filozofska (in ne samo filozofska) usmeritev ter njeno odražanje v umetnosti, zdravstvu, na drugih področjih in to v evropskih deželah, kakor tudi preko meja tega prostora.
Kot znano, so se mittelevropska mednarodna kulturna srečanja v Gorici pričela leta 1966. Letošnje je torej že 18. po vrsti. Predmet razprav so bila doslej različna vprašanja s področja literature, urbanistike, glasbe, upodabljajočih umetnosti, šolstva. Nekaj posvetov je bilo posvečenih razglabljanju o vlogi in pomenu neka-
sestanku je odgovoren za šolska vprašanja te stranke Tuzzi nanizal Fal-cuccijevi tudi nekaj vprašanj v zvezi s slovenskim šolstvom. Na sestanek je prišel tudi pokrajinski odbornik za šolstvo Špacapan, ki je, poleg stvari v zvezi s slovenskimi šolami, o katerih je govoril Tuzzi, izrekel zahvalo ministrici zato, da je podpisala dekret o ustanovitvi slovenskega razreda na tehnično industrijskem zavodu Galilei.
Odbornik Špacapan je pred dnevi bil v Tržiču, kjer se je pozanimal za položaj na tamkajšnji italijanski realni gimnaziji Oberdan.
Aretirali tatova
Dva nekoliko neprevidna jugoslovanska tatova sta te dni padla v past, ki so jima jo zastavili orožniki. Le ti so namreč odkrili sumljivo blago, ki je bilo skrito pod o-beki mostu čez Sočo pri Majnici. Počakali so v zasedi, dokler nista po blago prišla 24-letna Naster Paja-zitaj in Jakob Fišer. Mladeniča sta blago najbrž ukradla v Milanu. Aretirali so ju in prijavili sodstvu.
Naj omenimo, da je Pajazitaj že bil obsojen, pred dobrim mesecem, zaradi vloma v neko stanovanje pri Lečniku.
Umrl po padcu v ladjedelnici
V	katinarski bolnišnici v Trstu je po dobrem tednu intenzivne nege izdihnil 38-letni tržiški elektrotehnik Costanzo Ermaeora. Kot smo poročali, se je mož ponesrečil na delu v tržiški ladjedelnici 25. oktobra. Skupaj z nekaterimi drugimi delavci je stal na železobetonskem tramu na strehi ladjedelniške menze, ko je izgubil ravnotežje, prebil eternitno ploščo in padel z višine kakih osmih metrov. Ob nesrečnem padcu je močno udaril z glavo ob tlak ter obležal v globoki komi.
V	oddelku za oživljanje bolnišnice na Katinari so si zdravniki zaman prizadevali, da bi ga iztrgali smrti. Brez uspeha je bila tudi operacija na glavi, ki ni preprečila smrti po enem tednu, ki ga je Ermaeora preživel, ne da bi prišel k zavesti.
Pogreb Costanza Ermacore, ki je bil v Tržiču precej znan tudi kot član godbe S. Michele in aktiven kolesar, bo predvidoma v ponedeljek.
razstave
V	Galeriji Meblo v Novi Gorici je odprta razstava akvarelov, ki jih je izdelal slikar Franc Golob. Prikaz njegovih stvaritev si bo mogoče o-gledati do 10. novembra.
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo še nekaj dni odprta razstava grafik ameriškega slikarja Roberta Mo-therwella. Gre za grafični ciklus »El negro«, ki je nastal pred dvema letoma kot skupno delo slikarja in španskega pesnika Rafaela Albertija. Razstavo v Ajdovščini je posredovala galerija Knodler iz Zuricha.
V	Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je odprta razstava slik umetnika Janeza Hafnerja. Odprta bo do 10. novembra.
terih osebnosti (Ascoli, Michelstedter, Marija Terezija), judovski kulturi v mittelevropskem prostoru.
Iz bolnišnice
V lažnji prometni nesreči na križišču med Ul. Orzoni in Ul. Don Bosco v Gorici, se je včeraj popoldne, okrog 17. ure, ponesrečil 55-letni Anton Volk iz Nove Gorice, Grčna 45. Volka so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili lažji pretres možganov in odrgnine po obrazu. Okreval bo v petih dneh.
pismo uredništvu
Spoštovano uredništvo!
Želeli bi, da objavite to naše pismo.
Pred časom smo zaprosili na tehničnem uradu doberdobske občine dovoljenje, da bi zgradili zid pred stanovanjem. To je Ulica 1. Cankar št. 6. Tehnični uradnik nam je vljudno povedal, katere dokumente naj pripravimo. Rečeno - storjeno.
Dne 11.10.1984 smo predstavili zadnje dokumente in v ponedeljek, 15 10., opoldne se je pri nas javil občinski sluga ter nam prinesel odgovor na našo prošnjo. Zelo nas je prizadelo, ko smo ugotovili, da je gradbena komisija odgovorila na našo prošnjo že dne 8.10.1984, to se pravi, da ni niti upoštevala predstavitve vseh dokumentov, ki jih je zahtevala. Sprašujemo se: zakaj? Gradbena komisija dela poštenim prebivalcem take stroške in izgubo časa, da zahteva dokumente, ki jih, potem niti ne rabi in verjetno končajo v košu.
Občinska uprava je nekaterim razlastila zemljišče, da bi uredila Ul. Cankar. In prav njim dovoli, da imajo zid približno kar 2 m na cesti, tako da jemlje vidljivost in predstavlja tudi nevarnost. Nam pa ne dajo dovoljenja, da si zgradimo zid na našem zemljišču in, kar je še hujše, si ga hočejo polastiti, da tako popravijo napake, ki jih dela gradbena komisija. Cesta je bila začrtana in uradno predstavljena že dne 15.9.1967, njena širina je 7 m in 30 cm.
Ima tako mero, kot je takrat občina zahtevala. Če pa v Doberdobu imamo tako gradbeno komisijo, Ja dela po svoje in ne gleda map, naj jih sedaj pogleda, dokler ima čas. Ako se v Doberdobu delijo pravice po simpatijah, naj bodo vsaj take, da ne prizadenejo nobenega. Kdor meni, da to ni resnica, naj se brez strahu javi. Postregli mu bomo tudi z dokumenti. In za tiste, ki slovenskega jezika ne razumejo, bomo prijavili sledeče v italijanščini. Ker tega ni še konec, prihodnjič dalje.
Lep pozdrav in najlepša hvala.
Jožef Jarc in Jožica Paoletti
razna obvestila
SPD Gorica vabi člane in prijatelje na tradicionalno društveno martinovanje, ki bo 11. t.m. v Ajdovščini. Prijave na sedežu društva in v trgovini Bavcon do 6. t.m.
KD Briški grič iz Števerjana vabi na martinovanje, ki bo v soboto, 10-novembra v Park hotelu v Novi Gorici. Vpisujeta Silvan Fittoli (Klanec) in Robert Juretič (Ščedno).
kino
Gorica
VERDI 17.00—15.00—22.00 »Greystoke la leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Brividi erotici di una minorenne«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 15.00 Walt Disney: »Cenerentola« in »L’impareggiabile Flick«. Ob 17.45 in 22.00 »Indiana Jones il tempio maledetto«.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 »Scuola di polizia«.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Windsurf: il vento nelle mani«.
COMUNALE 18.00—22.00 »Noi tre«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Bilitis«. Ob 22.00 »Ugriz angela«.
SVOBODA Ni predstave.
DESKLE 19.30 »Tarzan«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna. Ul. sv. Mihaela, tel. 21-074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, telefon 40-497.
Tudi majhne občine so dolžne poskrbeti za geološko študijo
V Sovodnjah se bodo lega lotili prihodnje leto
Karabinjerska plaza ni primerna za naturizem
Preučili so dobre in slabe plati njihovega dela
Člani Mladinskega krožka imajo veliko načrtov za delo v prihodnje
Priznanje dr. Igorju Franku
Na proslavi 75-Ietnice Kmečke banke, ki je bila v sredo v goriškem Kulturnem domu je predsednik Ksaverij Leban podaril znanemu goriškemu zobozdravniku dr. Igorju Franku sliko palače Attems, vrisano na srebru. V palači Attems je bil prvi sedež Kmečke banke, njen prvi predsednik je bil odvetnik Alojzij Franko, oče dr. Igorja, ki je član tega kreditnega podjetja že 52 let. Dr. Igor Franko se je vidno ganjen zahvalil za darilo ter čestital banki ob jubileju in ji zaželel še veliko poslovnih uspehov v bodoče.
Novo slovensko obrtno podjetje
Na Tržaški Ulici, nasproti mirenskega letališča, je bila pred dnevi svečana otvoritev novih prostorov podjetja IMSA. Gre za podjetje dveh slovenskih obrtnikov, Ivana in Bojana Mikluša, iz Števerjana, ki je že vse od ustanovitve včlanjeno v Slovensko deželno gospodarsko združenje. IMSA proizvaja kite in druge materiale za steklarstvo, poleg tega pa se ukvarja tudi z uvozom in izvozom teh materialov.
Na petkovem odprtju novih prostorov, ki so jih dogradili -v enem letu, so bili med drugimi prisotni predstavniki raznih gospodarskih organizacij in Poslovni partnerji. V imenu SDGZ je pozdravil nov uspeh slovenskih gospodarstvenikov član predsedstva Livij Antonič.
v
Sestdesetletniki iz Sovodenj
Na naši sliki so Sestdesetletniki iz sovodenjske občine, ki so ta svoj Praznik počastili že pred dvema tednoma. Na žalost, zaradi majhnega prostora s katerim razpolagamo za goriško kroniko, nismo slike mogli prej ob-Javiti. Našim zvestim bralcem se oproščamo, smo pa vseeno prepričani, a jih bo današnja objava slike zadovoljila.
Še o deležu primorskih Slovencev v NOB na območju Grčije, Albanije in Makedonije
Primorski dnevnik je 5. septembra letos na 9. strani objavil zanimiv članek Marka Waltritscha z naslovom »Nemci so septembra 1943 poklali 10 tisoč italijanskih vojakov. Tudi Mirko Peric iz Dola se je boril na otoku Kefallenii«. Obujeni spomini na do godke v septembru 1943 pa kljub vsej dobronamernosti ne prikažejo vseh dogodkov in udeležencev v luči danih vzrokov in njihovih posledic. Da bi dobili jasnejši vpogled o odločnem in hrabrem ravnanju Mirka Perica in tovarišev, Dušana Tavčarja, Antona Stranščka in Dušana Tušarja, poleg njih pa še nekaj sto drugih njihovih primorskih rojakov, želim k že objavljenemu gradivu pojasniti še naslednja dejstva.
Večina pripadnikov 216., 216. in 217. posebne kazenske čete italijanske vojske (v njih pa so bili pretežno primorski Slovenci in nekaj istrskih Hrvatov) je bila že doma posredno ali neposredno vključena v Osvobodilno fronto. Nekateri, kot na primer Stran -ščak, so bili celo ranjeni kot partizani. Večino izmed njih so italijanske oblasti novačile tako, da so karabinjerji obkolili hiše in nato fantom izročali pozive o vpoklicu.
V organizacijo Osvobodilne fronte, ki smo jo v Asti ju ustanovili in je delovala na programskih načelih OF na Primorskem, so se politično najbolj opredeljeni fantje vključili že konec novembra in decembra 1942. Tu smo sprejemali letake, različno drugo li teraturo in dobivali konkretna navodila za delo, ki so nam jih prinašali v OF vključeni sorodniki ali kurirji.
V	začetku 1943 smo prek posameznikov vzpostavili zveze tudi z italijanskim antifašističnim gibanjem in od njega prejemali ustrezno literaturo v italijanskem jeziku. Govorila je o nesmislu druge svetovne vojne in o brezglavem fašističnem početju.
Demonstracije, ki smo jih pripravili kot organizacija OF v mestu Asti, so bile naperjene proti fašizmu in drugi svetovni vojni. Izpeljali pa smo jih prej kot je bilo vodstvu OF med nami znano, da bodo italijanske oblasti omenjene tri posebne kazenske čete odpeljale na grške Jonske otoke. Zato demonstracij v mestu Asti ne moremo istovetiti ali vzporejati s pogromi, ki so jih »alpini« prirejali na Primorskem pred odhodom na rusko fronto, posebno še ne, če upoštevamo primer vasi Ustje pri Ajdovščini (požgana vas in pobiti nedolžni ljudje).
V	As ti ju smo organizirali politične demonstracije: fantje so korakali po mestu, peli slovenske borbene pesmi in koračnice, v gostilnah razbijali sli ke. kralja in Mussolinija, pred fašističnim domom pa prevračali avtomobile in vzklikali antifašistična gesla. Res pa je, da se je glas o teh de-montracijah raznesel vse do Turina. Dober del prebivalstva nam je bil naklonjen, kar pomeni, da ni simpatiziral s fašizmom. Ko je naš izbrani kvartet zapel v kavami slovenske pesmi, so marsikdaj natakarji prinesli ustekleničenega vina, ne da bi naši fantje zvedeli za anonimnega darovalca. To vse je verjetno pripomoglo k odločitvi, da so italijanske vojaške oblasti tri posebne kazenske čete napotile v začetku marca 1943 kot delovno silo na Jonske otoke.
Po prihodu 215. posebne kazenske čete na otok Kefallenia smo zadolženi predstavniki OF kmalu dobili zvezo s člani EAM (grške osvobodilne fronte) in z organizatorji ELAS (grške narodnoosvobodilne vojske). To so bili predvsem odvetnik in poročnik Angisilaos Miliaresis (nekdanji špan-
ski borec), podpolkovnik Kavadias in kapetan Diomidis Thanos. S temi organizatorji odpora na otoku je sodeloval tudi kapetan artilerije dr. Amos Pampaioni, član ilegalnega vojnega sveta divizije Acqui. S posredovanjem ELAS se je kapetan Pampaioni takoj po kapitulaciji fašistične in Badoglio-ve Italije sestal z menoj kot s predstavnikom organizacije OF. Dal nam je na razpolago dva tovornjaka ročnih bomb in nabojev ter se dogovoril za naše nadaljnje sodelovanje v uporu proti Nemcem, ki so takrat navalili na otok. Amos Pampaioni je bdi komandant 1. baterije topniškega diviziona pri diviziji Acqui in človek, ki si je drznil brez ukaza poveljujočega generala Gandina prvi streljati na Nemce, ko so se hoteli izkrcati v luki Argostolion že 13. septembra 1943. Sledilo mu je še nekaj drugih baterij, med njimi tudi baterija generala Renza Apollonia.
V prvi fazi bojev proti Nemcem na Kef allenii naša organizacija OF ni bila povezana s tedanjim kapetanom Renzom Apx>lloniom, kar velja tudi za tovariša Mirka Perica, saj smo dogovorjeno in načrtno sodelovali z vodstvom EAM in ELAS na otoku ter s predstavnikom ilegalnega vojnega sveta divizije Acqui, artilerijskim kapetanom Amosom Pamp>alonijcm. Od 15. do 22. septembra 1943 se je naša organizacija skupaj z Grki in z italijanskimi antifašisti divizije Acqui bojevala prpti nacistom na Kef allenii kot' enota NOV.
Posebej želim poudariti, da je celoten pregled o nastanku, junaških bojih, vodstvu in pogumnih borcih ter o žrtvah Slovenske čete v 3. bataljonu 1. makedonsko - kosovske udame brigade v letih 194344 zbran v zborniku »Boj prid Olimpom«, ki je pred meseci izšel v skupni izdaji založb Borec in Lipa v Ljubljani in Kopru. Zbornik opisuje pxmemben delež naših rojakov, predvsem primorskih Slovencev in nekaj istrskih Hrvatov, v narodnoosvobodilnem boju Makedonije, Grčije m Albanije. V njem je do podrobnosti podana junaška in s številnimi žrtvami prepletena bojna pot že omenjene Slovenske čete, v kateri se je bojeval tudi Mirko Peric s tovariši. V knjigi je natanko opisano tudi rojstvo in delovanje Samostojne partizanske čete »Primorje« v ELAS (1943-45), ki je spomladi 1945 postala jedro I. Samostojnega slovenskega bataljona v Skopju. Pogum in px>sebna iznajdljivost slovenskih borcev, ki so iz okupacijskih italijanskih čet našli pata k albanskim in makedonskim partizanom, sta opisana s pričevanji številnih primorskih Slovencev, izmed katerih so posamezniki pasta li celo oficirji albanske NOV, Za marsikoga bo novost udeležba primorskih Slovencev (emigrantov iz let 1930-1932) iz makedonske vasi Bis trenti v NOB Makedonije. Nevsakdanji je tudi opis bojne pati tistih primorskih rojakov, ki so našli pat iz italijanske vojske z Dodekanezov in otokov Samos in Rodos, da so prek Turčije in Bližnjega vzhoda ter Egipta prišli v jugoslovanske prekomorske brigade.
Pričevanje pasameznikov in objavljeni življenjepisi dodatno bogatijo zbornik »Boj pad Olimpom«, ki op« suje nenavadna doživetja in številne žrtve, ki so jih za svobodo svojega ljudstva v boju proti fašizmu dali pretežno na tujih tleh ti naši primorski rojaki.	SREČKO LIKAR
PRIPIS:
Ni šlo za nikako dobronamernost. Nameraval sem objaviti le pogovor
z Mirkom Peričem, kraškim rojakom, ki živi v Gorici, o njegovih spominih na leta prebita v posebnem bataljonu in potem o dogodivščinah na Kefalle-nii in na poti nazaj domov. Ker pa je čas čisto slučajno sovpadal z obletnico dogodkov sem dogodke iz septembra 1943 na Kefallenii še posebej opisal. Zaradi tega pogovor z Mirkom Peričem ni mogel in ni hotel o-svetiiti vseh dogodkov. Novinar ima pač pravico in dolžnost napisati to kar ima za potrebno. Tudi popraviti napake v zgodovinskih zbornikih. Vprašal bi se, zakaj se za največji otok v Jonskem morju, ki je grški, uporablja izraz »Kefalonija«, ki je slovensko prirejena oblika italijanskega »Cefalonia«, ko imamo vendarle uradno priznani slovenski izraz »Kefallenia« (Leksikon Cankarjeve založbe, 1976), grški original pa je »Ke-/aZZinia«. (mw)
prispevki
Za goriški Zeleni križ so v razne namene darovali: Rina Manzoni 10 tisoč lir, družine Barcellato, Pick in Campestrini 150 tisoč, Nella, Silvana, Gigliola, Lidia in Rambaldo Zuc-calli 60 tisoč, družini Zuccalli in Garlatti 50 tisoč lir, druž. Mattioli 20 tisoč, žena v spxmin na Alberta Brillija 30 tisoč, NN 5 tisoč, Livio Ongaro 10 tisoč, krožek železničarjev 20 tisoč, Alda, Giorgia in Bruno 20 tisoč, prof. Angelo Sp>azzapan z druž. 50 tisoč, Anita 50 tisoč, Elsa Bravin 5 tisoč, kolegi pri združenju obrtnikov Renata, Maria Pia, Lucia, Daniela, Patrizia, Fedora in Gianfranco 70 tisoč, Lucia in F'ranco Peric 30 tisoč, žena v spomin na Erminia Zucconi ja 15 tisoč, hči v spomin na Litigio Busetto - Doro 15 tisoč, druž. Uliani in Bressan 20 tisoč, Emilia in družina Trivellato 20 tisoč lir, stanovalci v Ul. Santa Chiara 4 - 30 tisoč, člani kluba A-tletica Gorizia 50 tisoč, Alma in Luisa 50 tisoč, Lidia, Maria in Nella 50 tisoč, Miranda 15 tisoč, Vasco in Bruna Reni 20 tisoč, osebje Officine friul - goriziane 50 tisoč, nečaka Lidia in Bruno 50 tisoč, Livia in Elio Miseri 500 tisoč, Giuseppina in Giovanni Danielis 30 tisoč, druž. Braca in Nanut 60 tisoč, Luigi in Pina Ge-rin 25 tisoč, Irene Grandi in Gina Cumar 20 tisoč.
Za goriški Zeleni križ so v raz ne namene darovali: Lina Zitteri 50 tisoč lir, druž. Berchicci 20 tisoč, Pietro della Vedova 20 tisoč, stanovalci v Ul. Oberdan 6 - 133 tisoč, Gino Leghissa 50 tisoč lir, Alma, Gigi, Roberto in Ornella Gallarate 50 tisoč, osebje gostilne »Ai 3 amici« 35 tisoč, Nerina, Luciana in Renata Mosetti 30 tisoč, Ines in Tullio Laurenti 10 tisoč, Silvia in Mauro 10 tisoč, prijatelji iz gostilne »Al falegname« 201 tisoč, Luigia in Liliana Badini 30 tisoč, Alberto Difilippo 10 tisoč, osebje državne knjižnice v Gorici 80 tisoč, Norma Li Corrado 20 tisoč, druž. Rovis - Granata 30 tisoč, Anita, Lorenzo m Ermanno Padovan 30 tisoč, družine L. Zuccalli, N.G. Zucalli, Pilato, Granata, Casalena, Morselli, Conti, Rosolcn, Muto, Percovich 100 tisoč lir, Elda Cassanego 20 tisoč lir, Carlo Leghissa in Vittoria Battig 50 tisoč, Claudia Peteani 30 tisoč, mama v spomin na Alda Kuštrina 50 tisoč, Giuseppe Pisani 30 tisoč.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
_______ 285_____
. Je res, da doživi človek in narod usodo, ki jo izbere in si jo zasluži? In ali je moč tej usodi ube-zati? Odgovoril si je: »Kdor ima pamet in srečo, uso-*7° lahko izigra, če pa nima dovolj moči, je najbolje, ,a Se vda in se umakne z odra tja, od koder ni
vrnitve.«
v Vedno je bil nagnjen k teatralnosti, tako da je . omaj razlikoval, kdaj gre zares. Premalo poguma imel, da bi se počil brez omahovalnja in razmi-
slianja.
Sklenil pa je, da se bo dal prijeti. Slišal je, da odstavili in aretirali nekaj ducejevih prijateljev, Pa zvedel, ali je tudi njegovo ime na spisku novi Vladi nezaželenih oseb.
in vrsti ie gospod Depolo: če je on reševal njega z J3 tem tudi uspeh preobrata, so zdaj oni dolžni - hvalo njemu, Losanni, ki je pripomogel, da jim je 10 uspelo.
Lora je prišla z nočjo. Prinesla je nekaj hrane in dobro voljo.
»Kako se počutiš, moj dragi?«
»Kako naj se počutim... saj vidiš, če te še nekaj časa ne bi bilo, bi se počil.«
»Ne pretiravaj. Nisem mislila, da tako naglo zar padeš v depresijo.«
Stopila je k nočni omarici, vzela'pištolo v roke in izvlekla naboje.
»Saj dovoliš, da te razorožim, potem pa priprar vim večerjo,« je dejala z občutkom nadmoči. Všeč ji je bilo, da je ta njen silak skrušen in potreben njene pomoči.
»Enrico, naj te najprej pomirim. Oče je prek svojih zvez preveril, če si na spisku nevarnih. Ni te. Nasprotno, zarotniki in vlada cenijo, kar si napravil za operacijo, ki bo v korist državi. Tudi pri tebi se je — kot pri mojem očetu — pokazala igra na dve karti za zelo koristno. Ni treba biti posebno poučen, da veš: fašizem bo izginil, fašisti pa bodo ostali.«
V trenutku so se mu razpršile temne misli, vstal je, na široko odprl zastrto okno, globoko zadihal in se zagledal v zvezdno nebo nad vijoličasto modro gladino morja.
Lora je nalpol razgaljena pripravljala mizo. Stopil je k njej, jo objel in poljubil.
»Ti, Enrico, pa se moraš spremeniti v drugega človeka!«
»Bom se. Ne vem, kako naj se ti zahvalim. Včasih ženske ukrepajo tako genialno, kot moški ne bi nikoli.«
»Sedmi čut, Enrico. To je tisto, za kar ni razumskega dokazovanja. Jaz vem bolj, kaj je všeč italijanski politiki.«
»Jaz pa, kaj je tebi... Najraje bi te takoj položil na posteljo.«
»Ne takoj, Enrico. Najprej se bova najedla ter poplaknila skrbi in dvome z vinom.«
»Naj bo po tvojem. Od danes naprej ti obljubljam, da se bom često ravnal po tvojih slutnjah. Priznam, da ima ženska neke občutke, ki jih moški nima, ki sežejo dlje in so bolj popolni od vsake razumske razlage.«
»Osrečil si me, ker si priznal! Zdaj te imam še mnogo rajši, kot sem te imela.«
Sedla sta k mizi, polni hladnih specialitet in zgodnjega sadja. Odprla sta šampanjec in Lora mu je nazdravila: »Na zdravje, na tvoje drugo rojstvo.«
»In na najino večno ljubezen.«
Trčila sta in spila do dna.
»Enrico, če bi šel naprej po togi policijski poti in zacementirani logiki, bi zdaj zmrznil s svojim domišljavim prijateljem vred. Priznaš?«
»Priznam.«
»Spomni se, ko sem ti rekla, da se motijo ljudje, ki mislijo, da se dajo množice obvladovati samo z demagogijo, lažmi, silo in strahom.«
Drevi prijateljska tekma v Lausannu (TV 1 ob 19.30)
Italija (z Di Gennarom) proti Švici
domači šport
Švica, s katero se bo italijanska nogometna državna reprezentanca pomerila v prijateljskem srečanju, je »azzurrom« brž po zmagi na svetovnem prvenstvu v Španiji z rezultatom 0:1 v Rimu pripravila res neprijetno presenečenje. Drevi ob 19.30 (neposredni prenos po prvi televizijski mreži) bodo Bearzotovi va rovanci v Lausannu bržkone skušali oprati to sramoto. Več kot za maščevanje pa gre vsekakor za ponoven test sicer še precej oddaljenim SP v Mehiki. Bearaot išče novo ekipo, ki je zlasti na sredini igrišča še ni našel. Krstni nastop v reprezentančnem dresu bo zato opravil Veranin igralec Di Gennaro (prej pri Fiorentini), ob njem pa bosta delovala še Bagni in Sabato, ki ga ravno tako lahko imamo za novinca, saj je doslej le trikrat vstopil na igrišče za Italijo. Ob pomanjkanju pravih asov (prvenstveno so v tem smislu monopolizirali tujci) se je torej Bearzot opredelil za vezno lini-
Riecardo Oeser je ime, ki gia tržaški ljubitelji košarke prav gotovo dobro poznajo. Oeser je nekaj sezon igral v vrstah tržaškega prvoligaša (takrat Hurlingham), dve sezoni pa v moštvu Liberti (danes Benetton) iz Tre viša. Do minule sezone je nastopal im tržaško Sorvolano, letos pa je prestopil k tržiškemu Italmonfalcone, ki bo drevi pričakal Jadran v Tržiču. Tr-žičani so doslej osvojili dve sami zmagi, poleg tega bodo danes igrali brez Oeser ja, ki je utrpel hujšo poškodbo stranskih vezi na kolenu.«
»Kako bi ocenil igro in položaj svojega moštva po petih kolih?«
»Kaj naj rečem? Smo ekipa, ki je novinec v ligi in ki jo večinoma sestavljajo mladi igralci. Jasno je, da potrebujemo še nekaj izkušenj, preden se bomo ustrezno prilagodili na zahteve C-l lige. Menim pa, da smo dobra ekipa in da smo to tudi dokazali z doslej prikazano igro, čeprav smo zmagali samo dvakrat. Prepričan sem, da bomo v nadaljnjih kolih
V nedeljo, 11. novembra bo stekla tretja izvedba odbojkarske interlige za dekleta pod petnajstim letom starosti z obeh strani meje. Tekmovanja se bo letos udeležilo dvanajst Sester k, od teh sedem iz zamejstva.
Po lanski neravno uspeli izkušnji, ko se je interliga tako zavlekla, da nekaterih tekem sploh niso odigrali, so se letos prireditelji opredelili za novo obliko tekmovanja, ki se zdi na prvi pogled zelo posrečena. Ekipe bodo namreč razdelili na tri skupine po štiri, pomerila pa se bo vsaka z vsako. Na osnovi uvrstitve bodo nato 25. novembra igrali turnirje med zmagovalci, drugouvrščeni, tretjeuvršče-ni in četrtouvrščeni. Po istem sistemu bodo tekmovanje ponovili v mesecu maju.
Za interligo so se letos prijavile naslednje ekipe: Koper, Burja (Koper), Osnovna šola Ukmar (Koper), Kanal, Brda, Sovodnje, Dom Agorest, Breg,
jo »skromnih garačev«, ki bi morala predvsem zagotoviti nepropustnost o-brambne črte, hkrati pa povečati hitrost na sredini.
Proti Švici bo torej Italija igrala
V PROMETNI NESREČI
Bettega ranjen
Znani nogometaš Roberto Bettega je bil včeraj žrtev hude prometne nesreče. S svojim avtom A112 je zavozil s ceste. V nesreči je zadobil poškodbe v glavi, zlomil si je tudi rebro. Njegovo zdravstveno stanje je resno in zdravniki so si pridržali prognozo. Bettega je sicer pri zavesti in kaže, da ni v življenjski nevarnosti .
Bettega je star 33 let, že dve leti pa igra v Kanadi. Mnogo se je v teh dneh govorilo o njegovem prestopu k Udineseju, vprašanje pa je sedaj, ali je sploh zmožen igrati.
še napredovali in tudi poželi več u spehov.«
»Kaj bi povedal o Jadranu, oziroma, kakšen se ti zdi v primerjavi s
Bor, Sloga, Kontovel in Sokol. Prireditelji prvih treh izločilnih turnirjev bodo ŠD Sovodnje, ŠD Breg in OK Koper.
V	kratkem se bo pričela tudi odbojkarska interliga za moške, ki je namenjena nekoliko starejšim fantom.
MLADINKE
Dom Agorest — Olympia 3:1 (10:15, 15:5, 15:12, 15:6)
Ol v Franciji?
Pariški župan Chirac bo v kratkem napovedal kandidaturo francoske prestolnice za organizacijo olimpijskih iger za leto 1992.
Cividin v Rovereto
V	okviru 4. kola prve italijanske rokometne lige bo danes ob 17.30 tržaški Cividin gostoval v Roveretu.
v naslednji postavi: Tancredi, Bergami, Cabrini, Bagni, Vierchowod, Scirea, Conti, Sabato, Rossi, Di Gennaro in Altobelli, na klopi pa bodo poleg vratarja Gallija še Righetti, defenestrirani Dossena, Fanna, Giordano in Serena. Če bi se Bearzot zgledoval le po navodilih, ki mu jih narekuje prvenstvo, bi sicer priložnost lahko, preji kot Contiju dal Fan-ni in tudi Serena hi lahko našel mesto v začetni postavi.
Švica ima v srečanju z Italijo neugoden obračun 22 porazov, 15 neod ločenih izidov in le sedem zmag: V evropskem merilu ne pomeni veliko, vendar v zadnjih dveh spopadih z »azzurri« se je vselej izkazala. Pred »mundialom« je doma igrala 1:1, po Španiji pa že omenjena zmaga v Rimu. Verjetna postava Švicarjev : Engel, Rietmann, Schallibaum, Geiger, Wehrli, Hermann, Decastel, Bregy, Sutter, Ponte, Zwicker.
Tekmo bo sodil Kanadčan (!) E-vangelista.
prejšnjo sezono?«
»Zdi se mi, da so jadranovci tudi lani slabo začeli. Res je, da v tem uvodnem delu niso igrali posebno bri-
Sinoči je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu drugi redni šahovski brzo-tumir ZSŠDI, katerega se je udeležilo kar 15 najboljših zamejskih šahi-stov. Turnir je bil vseskozi zelo borben, saj se je končni rezultat izkristaliziral prav v zadnjih potezah zad njega kola.
Prvo mesto je zasluženo osvojil dr žavni prvokategornik Egon Pertot, ki je osvojil vseh 14 razpoložljivih točk. Z dvema izgubljenima partijama (z zmagovalcem in Antončičem) mu na drugem mestu sledi državni drugo-kategornik Dušan Jelinčič. Na tretjem mestu mu s tremi izgubljenimi točkami sledi Drago Antončič
Turnirja se je tudi tokrat udeležilo nekaj mladincev, ki so se izkazali z borbenostjo in navdušenjem.
Popolna lestvica je sledeča: 1. E. Pertot 14 točk; 2. D. Jelinčič 12; 3. D. Antončič 11; 4. U. Koren 9,5; 5. F. Benedetič 9; 6. Ukmar 8,5; 7. - 8.
Danes
Sobota, 3. oktobra 1984
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v tržiški športni palači : Italmonfalcone - Jadran
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	na Proseku : Kontovel Electronic Shop - Scoglietto; 20.00 v Miljah: ■nter Milje - Polet; 20.00 v Ul. della Valle: Barcolana - Bor Radenska
MLADINCI
15.30	v Trstu, Ul. dello Scoglio: Scoglietto - Kontovel Electronic Shop
DEČKI
15.30	v Trstu na »L maju«: Bor -Don Bosco; 16.00 v Trstu, Ul. Zugna-no: Santos - Sokol
PROPAGANDA
18.00	v Trstu, v Ul. Ginnastica : SGT - Bor
NOGOMET
CICIBANI
14.45	v Dolini : Breg - S ant’Andrea;
15.00	na Proseku : Primorje - Mug-gesana
ljantno. Verjetno je občutena odsotnost Vitem, ki je bil sposoben tudi sam odločati tekmo v najbolj perečih trenutkih. Z druge strani pa bi moral Čuk zagotoviti veliko število odbitih žog pod košem... Res ne bi vedel za vzroke take krize, a na dlani je, da je Jadran še vedno eno najboljših moštev v tej konkurenci.«
»Kaj pa drevišnje srečanje?«
»Lahko bi ga obravnavali kot neke vrste derbi. Naši so se dobro pripravili na današnje srečanje, v katerem se bodo pomerili z enim izmed najboljših moštev v ligi. Tekma bo zelo pomembna za oba. Mi hočemo in moramo osvojiti vsaj čimveč domačih tekem, zato da bi čimprej dosegli va ren položaj na lestvici, Jadran pa mora zmagati, če hoče doseči uvrstitev v play - off. Zato je verjetno bolje, da se izognemo napovedim in da počakamo na razplet na igrišču.«
Srečanje med moštvom Italmonfalcone in Jadranom bo" drevi v Tržiču s pričetkom ob 20.30. (Cancia)
Z. Jelinčič in C. Prašelj 8; 9. B. Jankovič 7; 10. H. Sosič 6,5; 11. - 12. S. Hrovatin in M. Petaros 3,5; 13. T. Hmeljak 2; 14. M. Debeljuh 1,5; M. Clemente 1 točka.
Naslednji redni mesečni hrzoturnir ZSŠDI bo v petek, 7. decembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu. .
Šah: dvoboj za svetovni pokal
Remi v 31. potezi
Tudi 21. partija šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Karpovom in izzivalcem Kasparovom se je končala z remijem, šahista sta se za delitev točke brez prekinitve sporazumela v 31. potezi. Že četrtič v tem dvoboju je bila na sporedu varianta daminega gambita, bele figure pa je imel Karpov.
MLAJŠI CICIBANI '
15.30	v Dolini: Breg - Zaule
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
19.00	na Proseku, telovadnica pristaniških delavcev : DMA Linea Vo-gue - Meblo
ŽENSKA C-l LIGA
18.00	v Repnu: Sloga - Mizar Boschi Bologna; 19.30 v Dolini: Breg -Calderara Ceam.
DEČKI
15.00	pri Banih: Sloga - Volley Club Trst.
DEKLICE
18.00	v Trstu, šola Morpurgo: CGS - Breg; 18.00 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS Trst - Friulex-port
MLADINKE
17.00	v Trstu, telovadnica liceja Galilei: Prevenire - Sloga
PRIJATELJSKI TURNIR ' 15.00 v Novi Gorici: nastopata tudi Naš Prapor in Jami je
Jutri
Nedelja, 4. novembra 1984
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu: Vesna - Aurisina;
14.30	v Bazovici : Zarja - Stock
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Sovodnjah: Sovodnje - San Lorenzo; 14.30 v Štandrežu : Ju ventina - Brazzanese; 14.30 v Trebčah: Primorec - Sagrado; 14.30 v Repnu: Kras - Fogliano; 14.30 na Proseku : Primorje - San Nazario; 14.30 na Pa-dričah: Gaja - Campanelle; 14.30 v Dolini : Breg - Union
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Sovodnjah : Sovodnje - Mariano
NAJMLAJŠI
9.00	v Dolini: Breg - San Vito; 8.30 v Trstu pri Sv. Ivanu : Montebello -Kras
ZAČETNIKI
10.00	v Dolini : Breg - Ponziana;
9.15	v Fari: Pro Far ra - Juventina
KOŠARKA
MLADINCI
11.00	na Proseku: Korttovel Electronic Shop A - Barcolana; 11.00 v Repnu: Polet - Bor
KADETI
8.30	v Miljah, Ul. D’Annunzio: In-ter Milje - Jadran Parco
ODBOJKA
PRIJATELJSKA TEKMA
10.30	v tržiški športni palači: Ital-cantieri - Friulexport.
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 5. novembra 1984
ODBOJKA
MLADINCI
20.15	v Štandrežu : Val - Libertas Gorica
PRIJATELJSKA TEKMA
20.00	v Kanalu, šolska telovadnica : Salonit - Naš prapor.
obvestila
ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM organizira vadbo košarke in miniba-sketa (letniki 1971 in mlajši), ki bo ob torkih in petkih od 14.30 do 15.30 v telovadnici Kulturnega doma.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOB vabi rekreativce vseh starosti na treninge ob torkih in petkih od 19. do 21. ure v telovadnici na liceju »Prešeren«.
ŠD MLADINA
prireja tečaj predsmučarske telovadbe za odrasle. Tečaj je v telovadnici pri" staniščnih delavcev na Proseku ob P0-ncdeljkih in petkih od 20. do 21. ure. Zainteresirani naj se zberejo neposredno na treningih, kjer bodo tudi dobili vse ustrezne informacije.
Pred drevisnjim gostovanjem proti Italmonfalcone ju
Oeser: Jadran čakamo dobro pripravljeni
Mauro Čuk (pri metu) in Marko Ban, aduta Jadranovega moštva
V ženski odbojkarski interligi
Letos dvanajst šesterk
Na 2. šahovskem brzoturnirju ZSŠDI
Pertot pred D. Jelinčičem
Meddruštveni zamejski smučarski tekmovalni ekipi na pot
Ko se poletje prevesi v jesen in se počitniška radoživost umakne treznim načrtom, tedaj se miselni tok športnih odbornikov preusmeri in ponovno vrne v vsakdanjo strugo dela in priprav na tekmovalno sezono.
V dneh, ko so mnogi aktivni športniki šele dodobra razgibali svoje sklepe, pa ima poldrugi ducat najstnikov za seboj že dneve in tedne treninga, ki ga je spričo njegove raznolikosti težko izmeriti v urah. Gre za skupi no domala neznanih fantičev in deklic, ki jih čaka nelahka naloga, da branijo ugled slovenskega zamejskega smučanja. Štiri športna društva na Tržaškem — ŠD Mladina, ŠD Breg, SK Devin in SPDT, ki se v zimskem času posvečajo tudi smučanju, so strnila svoja prizadevanja in tekmovalne ambicije ter iz svoje srede izbrale nekaj najbolj obetavnih atletov. Le ti naj bi po obveznem usmerjenem treningu sestavljali izbrano mladinsko smučarsko ekipo, ki naj uspešno zastopa naše barve na pokrajinskih in deželnih tekmovanjih v alpskem smučanju.
Zamisel krovne zamejske športne organizacije ZSŠDI o ustanovitvi mla-
dinske alpske reprezentance je naie tela na ugoden sprejem. Od besed k dejanjem pa se pot včasih čudno zasuče in previdnost je narekovala, naj se stvari' lotijo takole bolj za poskušajo. Vodstvo ekipe so prevzeli predsednik Silvo Tavčar (ŠD Mladina), Mario Rapotec (ŠD Breg), Robert Devetak in Patrizia Magnani (SPDT).
Lani so med smučarji, ki so na zimskih tekmovanjih opozorili nase, izbrali najboljše, stare od 8 do 15 let, ter jih prepustili štirim veščim vaditeljem — demonstratorjem, ki jih je dal na razpolago Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZVUTS). Na jesen so se pričeli suhi treningi, predsmučar-sko telovadbo pa je končno kronalo
zimovanje v domu Mangart Julija letos se je lanska izkušnja obnovila. Otroci, sedaj že dobri prijatelji, so spet odpotovali v Preman turo, prve dni septembra pa so mali atleti zamenjali vročo plažo za Ledine nad Jezerskim, ledeniško kotanjo na osojni strani Grintovcev, ter tu okusili čar visokogorskega poletnega smučanja. Vadba jih je tako prevzela, da so bili zvečer kar zadovoljni, ko je agregat utihnil in je luč v planinskem domu ugasnila. Ob povratku domov se nabrana kon dicija ni polegla, kljub obveznemu šolskemu vsakdanu. Vadba se je nadaljevala in suhi treningi, ki so ob lepem vremenu potekali na prostem, so poskrbeli, da se umska in telesna pripravljenost nista uleknili. Pod vod-
stvom trenerja Sergija Petarosa so se otroci cel oktober sestajali dvakrat tedensko v telovadnici Združenja pristaniških delavcev na Proseku ter medtedenske vaje dopolnjevali z nedeljskimi urami plavanja v lipiškem bazenu. Po novem bodo suhi trenin gi poslej potekali v nabrežinski telovadnici. Zimski program predvideva zimovanje v Kranjski gori, kjer so smučarske proge bolj primerne za specifični trening Tako torej doslej, kako pa v prihodnje? Vodstvo je svojim varovancem medtem poiskalo ime: malo smučarsko predstavništvo se bo uradno predstavljalo z nazivom Meddruštvena zamejska smučarska tekmovalna ekipa (MZSTE), januarja pa se namerava že udeležiti prvega smučar-
skega tekmovanja na Piancavallu. S svojimi italijanskimi vrstniki se bodo pomerili v slalomu in veleslalomu, medtem ko je smuk preložen na kasnejši čas, saj gre za disciplino, ki ji naraščajniki še niso kos. Sledila bodo nato še druga smučarska tekmovanja, a o njih je bržda še pre’ uranjeno govoriti. Tačas je važno predvsem delo z mladimi športniki-Naša bujna smučarska podrast na) se razvija ob dobri strokovni porne či, ki naj otrokom in staršem prežene morebitne skomine po vstopu v sorodna italijanska društva. Vsi nemo, kako se potem takle korak sprevrže v neko kolebanje občutka narodne pripadnosti, kjer poti srca razuma vodita daleč vsaksebi in )e naposled takle človek za našo skupnost neredko izgubljen.	. ..
Morda patetično zastavljeni ntWl se nikakor ne moremo odreči, ko s simpatijo zremo na razvoj slovenske zamejske smučarske reprezentance. Ob njenem vzponu jo spremljajo naše najboljše želje, kajti P°l k narodni uveljavitvi pelje tudi skozi loge športnega udejstvovanja.
JANEZ BELIČIC
Ob 19. uri na Proseku v prvem kolu zenske odbojkarske B lige
Tržaška OMA prvi test za Meblo
Pri Meblu bo letos nastopila nova »tujka«, Gadžova, ki jo vidimo v napadu v tekmi med Meblom in Pordenonom
Drevi start tudi Brega in Sloge
Kot je znano, se je slovensko zastopstvo v C-l ligi letos skrčilo na dve šesterki — Breg in Slogo — ker je Bor v lanskem prvenstvu izpadel iz te konkurence. Žrebanje prvenstvenih parov pa je naneslo, da bosta obe naši šesterki odigrali prvo letošnjo prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci.
Pred občutno težjo nalogo bo v 1. kolu Sloga, ki bo gostila dobro poznani Mizar Boschi iz Bologne. Brezan-ke bodo imele na drugi strani mreže novinca v C-l ligi, Calderaro Ceam iz okolice Bologne.
Trenerja naših dveh šesterk, sta nam povedala pred drevišnjim nastopom naslednje:
BRUNO MILIČ (Sloga) : »Odbojkarice Mizar Boschi-ja iz Bologne so v naši podskupini nesporni favorit, poleg tega so tudi prvi favorit za napredovanje v višjo B ligo. Ob koncu lanskega prvenstva so delile prvo mesto z Volpe Fiesso (ki letos nastopa v B ligi) ter Tornano iz Gradišča, ki je bila spet vključena v našo podskupino. Glede končnega vrstnega reda pa je odločal
količnik v setih. Pri moji šesterki je prišlo letos do precejšnjih sprememb, saj smo se iz različnih razlogov morali odreči kar petim igralkem iz lanske standardne postave. Mojim varovankam primanjkuje predvsem izkušenost, ker je razlika med D in C-l ligo" precejšnja. Gostje so nesporne favoritinje, a s tem ne mečemo že vnaprej puške v koruzo.«
Za konec dodajmo še to, da je Mizar v lanskem prvenstvu zmagal tako doma kot tudi v Repnu s Slogo s 3:1.
RADO GRUDEN (Breg) : »V goste nam prihaja novinec v ligi. Calderara Ceam iz okolice Bologne. Mislim, da bi morali prvi točki ostati doma, ker nam bi edino zmaga omogočila osvojitev enega od prvih treh mest v prvem delu prvenstva. To pa pomeni že zagotovljen obstanek v C-l ligi in povsem miren drugi del prvenstva. Ekipa Brega letos ni nič slabša od lanske, a to ni najboljše merilo, ker je pač treba upoštevati, če so se ostali nasprotniki morebiti ojačili.« (G. F.)
AMATERSKI NOGOMET: še najlažje tokrat le Bregu
Med našimi vodilnimi športnimi ekipami bo danes, kot zadnja, opravila krstni prvenstveni nastop Udi združena šesterka Mebla, ki igra v ženski B ligi. Ni potrebno posebej poudariti, da vlada za dre višnji derbi s tržaškim tekmecem OMA res veliko pričakovanje, ne le med ljubitelji odbojke, temveč širše v naši javnosti.
Po dveh mesecih intenzivnih priprav bomo lahko videli, kako je z našo združeno ekipo. V dosedanjih prijateljskih srečanjih so se dekleta Mebla skoraj vedno izkazala, vendar je prvenstvo nekaj drugega kot prijateljske tekme. Motivov za pričakovanje je vsekakor več: prvič, s kakšnim konceptom igre se nam bo ekipa predstavila v novi sezoni, drugič, kako so na prvenstvene boje pripravljene »stare« igralke in pa nove »moči«, ki so letos prestopile v ekipo. Še posebej gre z zanimanjem slediti nastopu Zagrebčanke Alice Gadžo, ki M Plorala biti letos nosilna igralka nase združene ekipe. Dosedanji nastopi s° pokazali, da je v ekipo prinesla yuliko svežine in samozavesti in da je koristna ne le v napadu, kot pred njo Pesaressijeva, temveč tudi in teorda predvsem v polju, kjer so vse uaše ekipe po tradiciji šibkejše. O-brambna igra je navsezadnje tudi za oko privlačnejša, zato bi tudi s tega vidika lahko pomenila za Meblo veliko pridobitev. Tudi sicer ekipa obete in hkrati obljublja, da bo igrala r°U Privlačno in ambiciozno, kar se oo pri gledalcih, ki so bili doslej vse dokaj »mlačni«, gotovo obneslo.
fllede današnjega nastopa lahko re-1*010, da je Meblo absolutni favorit. Coni, ko je bila naša ekipa na pa-Poju celo šibkejša, je Meblo odpravil OMA v pičlih 45 minutah. Tudi tokrat se obeta zmaga s 3:0, vendar najbrž ne bo tako lahko, prvič zato.
2. AMATERSKA LIGA
VESNA — AURISINA Sodeč po dosedanjih nastopih Auri-sine (ena sama zmaga, dva remija, lnJe porazi) bi zglodalo, da bi morali Križani iutri brez težav pospraviti obe točki. Pozabiti pr ne smemo, ,a je to pravi derbi med sosedi. Po sicer solidnem začetku je Vesna do-Zlv°la zaporedna poraza, a je prejš-ujo nedeljo proti C. Elisi pokazala, ?Ta te v krizi kot so mnogi mislili. Nedvomno sta k boljši igri pripojila nova igralca, ki ju je Vesna ajela , v jesenskem roku, in sicer ranilec Pisani in vezni igralec Di i enedetto, ki je v zadnjih sezonah .Pri proseškem Primorju. Aurisina je v zadnjih nastopih i-krala pod pričakovanji, vendar smo Prepričani, da bo tokrat igrala za-Knzeno, tudi zato, ker jo trenira biv-! vesnin trener in nogometaš Fau-o Finotto, ki računa, da bo nepo-azen zapustil kriško igrišče.
zarja — stock
o treh zaporednih porazih so zar-sli,- v eedeljo končno prišli do za-7ai ne. *"°èke. To je precej povečalo ^upanje v lastne moči, kar je zelo zitivno, če upoštevamo, da igra ja proti nevarnemu nasprotniku . Je sicer le enkrat zmagal, in SlCer proti CGS).
ker so se Tržačanke letos bolje pripravile na prvenstvo kot lani in že drugo leto zapored igrajo v enaki postavi in z nespremenjenim načinom igre. Trener Cipolla, ki lani v prvem delu ni mogel zaradi službenih obveznosti redno slediti svojim varovankam, je letos bolje zastavil delo in ekipa ni tako nepripravljena kot v lanskem začetku sezone.
Meblo bo drevi nastopil v popolni postavi, v dvomu je le prisotnost kapetanke Lie Legiše. Pri OMA je mlada Frisinova težje poškodovana, ne bo pa niti Prestifilippove, igralke, ki se že nekaj let ne zna opredeliti med nogometom in odbojko, ki sta ji všeč v enaki meri.
Tekma med OMA in Meblom bo v telovadnici pristaniških delavcev na Proseku s pričetkom ob 19. uri.
Stock ima v svoji sredi nekaj starejših, vendar tehnično dobrih no gometašev, med katerimi izstopa napadalna dvojica Naldi - Cicli tira. Prav tema bodo branilci Zarje morali biti stalno za petami. Tudi dejstvo, da je Stock do sedaj doživel en sam poraz (1:0) z Isonzom, jasno doka zuje, da naloga Zarje ne bo lahka.
3. AMATERSKA LIGA
SOVODNJE — SAN LORENZO
V Sovodnjah bo jutri na sporedu ena od dveh najvažnejših tekem kola, ki bosta lahko spremenili položaj na vrhu lestvice. Tretjeuvrščeni slovenski nogometaši bodo namreč gostili drugouvrščeni San Lorenzo, Pie-dimonte, ki je skupaj s Sovodenjci na 3. mestu razpredelnice, pa bo igral doma proti vodečemu Marianu. Spričo dobrega rezultata proti Brazzane-seju, je pričakovati, da bodo Sovodenjci tokrat igrali ravno tako odločno in strli odpor San Lorenza, kar bi za Marsonove varovance pomenilo korak naprej proti vrhu lestvice.
JUVENTINA — BRAZZANESE
Za Vižintinove varovance srečanje ne bo lahko, saj 5 porazov pomeni, da v ekipi nekaj ne gre. Zato bo tekma odločilne važnosti, saj bo treba za vsako ceno doseči pozitiven rezul-
tat. Tudi remi bi v sedanjem položaju že veliko pomenil.
PRIMOREC — SAGRADO
Zgleda, da je Sagrado po slabem začetku (trije zaporedni porazi) prebolel krizo, saj je v naslednjih dveh nastopih premagal Kras v gosteh in doma močno ekipo Staranzana. Kljub temu navijači Primorca ne obupujejo in še naprej zaupajo v svojo ekipo, čeprav je do sedaj doživela morda preveč porazov (štiri), jutri pa bi se vseeno zadovoljili tudi z remijem.
KRAS — FOGLIANO
Po treh zaporednih porazih sprejme Kras v goste ekipo, ki ni še doživela poraza in je med kandidati za prestop v višjo ligo. Poleg tega, da ima Fogliano učinkovit napad (deset danih golov), je tudi v obrambi precej zanesljiv (dva prejeta gola). Z agresivno m odločno igro lahko Kras preseneti razigrane goste, ki bodo prišli v Repen s trdim namenom, da ohranijo nepremagljivost.
PRIMORJE - S. NAZARIO
Proseško igrišče bo prizorišče derbija sosedov, ki se bo ponovil po trinajstih sezonah. S. Nazario, ki so ga ustanovili lani, je naslednik društva Libertas Prosek, ki je delovalo vse do sezone 1974/75. Zadnjič sta se (v amaterskih prvenstvih) Pri-
morje in Libertas Prosek pomerila prav na proseškem pravokotniku v sezoni 1972/73. Obakrat je zmagalo Primorje (2:1 in 1:0). Obenem je Libertas Prosek izpadel iz lige, nato je igral še dve sezoni, v 3. amaterski ligi. Srečanje bo gotovo privabilo precej navijačev, posebno navijačev S. Nazaria, ki jih ima precej, ker letos odločno juriša na prestop v 2. amatersko ligo. Mislimo, da bi Primorju, ki ima še vedno probleme z napadom, že točka dobro zalegla.
GAJA — CAMPANELLE
Težkega nasprotnika ima tudi Gaja, ki gosti Campanelle, ki skupaj z Olimpijo vodi na začasni lestvici te skupine. Tržačani so namreč v petih tekmah zbrali kar devet točk in so še neporaženi. Tudi Gaja sicer ni še doživela poraza in če bo tudi jutri obdržala nepremagljivost, bo že to izreden uspeh.
BREG — UNION
Edina od naših ekip, na Tržaškem, ki ne bi smela imeti problemov, je Breg, ki bi moral proti Unionu zanesljivo zmagati. Podlonjerci so namreč doživeli že pet zaporednih porazov, kar jasno dokazuje, da so v krizi, in to bi morali Brežani izkoristiti.
BRUNO RUPEL
mladinski nogomet
NARAŠČAJNIKI
Zarja — Breg	1:2 (1:0)
STRELCI: Zaugna v 10. min,. Simo-netti v 45. min., Di Gennaro v 50. min. (11-metrovka).
ZARJA: Purič, Tomez, Bellafontana, Kerstich, Leban, Canziani, Zettin, Pi-tacco, Zeugna, Kalc, Carli (Škabar, Perosa).
BREG: Petronio, Boneta, Ceccotti, Olenik, Bandi, Di Gennaro, S imonetti, Sancin, Gianni, Ota, Voueh, Koren, Žerjal.
Presenečenje v prvem mladinskem slovenskem derbiju v Bazovici, kjer je Breg nepričakovano premagal domačo Zarjo. Gotovo bi bil remi primernejši rezultat, saj so si zarjani, predvsem v 2. polčasu, povsem zaslužili točko. Na drugi strani pa se je Breg po drugem zadetku odločno branil in z nekoliko sreče ohranil prednost do konca. (B. Primožič)
Roianese — Vesna 1:1 (0:0)
STRELEC za Vesno: Cusma v 77. min.
VESNA: Martinuzzi, Bembi, Švab, Zarotti, Micheli, Sedmak, Faggin, Cusma, Radioni, Vascotto, Costanzo.
Razmerje sil je bilo precej uravnovešeno in oboji so predvajali kompaktno igro, v kateri res ni manjkalo priložnosti. Prvi so povedli domačini, Križani pa so svoj trud kronali le tri minute pred koncem s Cusmo, ki je po osebni akciji z močnim strelom izenačil. (Kostnapfel)
mladinska košarka
NARAŠČAJNIKI Don Bosco - Bor 141:26 (77:16)
BOR:	Tagliapietre, Orologio 8
(2:2), Pa n jek 2, Blaževič, Beri Subbi, Lippolis 3 (1:6), Turk 4, Cecco 3, Birsa 4 (0:4), Bajc 2.
V prvem prvenstvenem srečanju so borovci zelo visoko izgubili proti močnemu Don Boscu. Naši so slabo igrali, poleg tega jim povsem manjkajo košarkarske osnove. (B. Vascotto)
Kontovel - SGT 66:103 (27:43)
KONTOVEL: Compare 5 (3:6), Šik 4 (2:8), Rupel 8 (0:1), Gruden 4 (2:2), Sedmak 2 (2:5), Čebulec 13 (1:5), Cingerla 6 (2:4), Dolhar 8, Sterni 16 (2:11), Stanissa 2 (0:2).
Kontovelci so bili kos razigranim gostom, ki so lani zasedli 1. mesto na lestvici, le do 10. minute prvega dela igre, nato so naredili precej osebnih napak. Zaradi bojazni pred peto osebno napako, so začeli puščati nasprotniku pot do koša, poleg tega so bili tudi v napadu precej netočni. (A. Rupel)
MINIBASKET
Bor - Kontovel	94:64
BOR: Paulica 32, Gregori 8, škju-lac 2, Possega 23, Erik Bajc 1, Iztok Bajc 2, Vodopivec 2, Turk, Barini 4, Filipčič 12, Martinolich 4, Rudeš 4.
KONTOVEL: Ban, Pečar, Rebula 42, Kralj 6, Spadoni, Budin 8, Bizjak 2, Emili 4, Križman, Rupel, Danieli 2.
Mladi borovci so svojo tekmovalno sezono začeli z zmago. Tekma je bila dopadljiva in hitra. Kontovelci so z dobro igro takoj povedli, a borovci so nadoknadili zaostanek. (P. Volk)
Bor - Libertas	102:61
BOR: Filipčič, Paulica 23, Antonel-li, Possega 25, Iztok Bajc 7, Rudeš 8, Škjulac 2, Vodopivec 4, Erik Bajc 13, Gregori 8, Martinolich 4, Barini 6, Turk 2.
Borovci so tudi proti Libertasu zmagali z lahkoto. Vsekakor je bila tekma preveč groba in zmedena. Zadovoljila sta le Pavlica in E. Bajc.
S o vedenjske odbojkarice povsem nared za D ligo
Jensk° odbojko na Goriškerr shnva‘Srn0pal° veò ekip v raznih
LYte. Tokrat bi se pobliže sez zrPraVami Sovodenjk, lansl QflKgava'k promocijskega prv teibojkarice ob sotočju Soče i . > ki bodo nastopale v D lij rišif° anskc sezone nastopala 1 ;aa Olympia, so se dobro ii ekW3Vlle na Prvenstvo. O m< Kan srtl° se pogovorih s trt staw°m *tejtom, doma iz Kanal s vol rn,znancem naše odbojke, čemv , crsko P°t Pričel pri ke baloni tu, kasneje je vodil

bnia *an’ j° sovodenjska odbojka u-a Pravo pot«, meni Karlo Bajt.
se da dobro delati in to Zoni v ™ tudi rezultati v lanski se-m ',ko 50 najmlajše dosegle dva po-ski ir,ina,-C*|t?: Prvo mesto v odbojkar-terligi in končno zmago v prven-
stvu »under 15«. Glede članske ekipe moram reči, da so se vse igralke resno lotile dela in trud, ki smo ga vložih, bo brez dvoma dal svoje sadove. Skratka, s tako ekipo je zares lepo delati in vzdušje je na višku, kar nam bo prišlo prav tudi v kriznih trenutkih.«
»Glede tehnične plati,« je nadaljeval
Bajt, »velja povedati, da smo se dobro pripravili, sicer bo prvenstvo pokazalo, koliko je to res. Upam, da ne bomo utrpeli hujših poškodb, tako da bom vedno imel na razpolago vse i-gralke.«
Podobnih misli je tudi Rajko Pete-jan, prav tako trener v Sovodnjah, ki
Tako Sovodenjjke v sezoni 1984/85
Vida CIJAN	1959	160	cm	podajač
Ingrid COTIČ	1969	163	cm	podaj ač
Manuela ČERNIČ	1961	169	cm	tolkač
Damjana DEVETAK	1969	162	cm	podajač
Gabriella COPRESTI	1952	162	cm	tolkač
Giuliana LOPRESTI	1959	163	cm	tolkač
Katrin LOVISUTT1	1969	166	cm	tolkač
Rosi PELLEGRINI	1959	163	cm	tolkač
Adrijana PETEJAN	1959	163	cm	podajač
Danila PETEJAN	1967	165	cm	podajač
Tončka PETEJAN	1959	158	cm	podajač
Lara VIŽINTIN	1969	176	cm	tolkač
Marta VIŽINTIN Trener: KARLO BAJT	1961	165	cm	tolkač
Karlo Bajt
ima precej zaslug, da je ekipa lani napredovala. O letošnjem prvenstvu menim tole: »Mislim, da se bodo naša dekleta dobro odrezala, čeprav bodo letos nastopala v višji ligi. Gotovo jim bodo izkušnje, ki so si jih pridobile v lanskem prvenstvu, prav prišle in to je v D ligi še kako potrebno in pomembno. Ekipo v glavnem se-
stavljajo dekleta z dobrimi telesnimi dispozicijami. Obenem je nekaj članic z dolgo odbojkarsko izkušnjo, kar bo koristilo mlajšim silam, ki smo jih vključili v postavo. Ob tem pa me je razveselilo dejstvo, da so se vse resno lotile treningov, kar daje upati na dobre prvenstvene rezultate.«
MIRO KUZMIN
Tekme Sovodenj
10. novembra v Trstu :
Inter — Sovodnje 17. novembra v Gorici:
Sovodnje — Volley Club TS 24. novembra v Trstu:
CUS Trst — Sovodnje 1. decembra v Gorici :
Sovodnje — Canon Tržič 8. decembra v Trstu:
C. Giov. S. Sergio — Sovodnje Povratne tekme : 22. 12; 5. 1. 1985, 12. L; 19. L; 26. 1.
Sovodnje bodo domače tekme igrale v telovadnici Kulturnega doma ob 20.30.
Noroènéno Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 20 00 din. naročnino za zasebnike mesečno 180 00. letno 1800 00 din. za organizacije m podjetja mesečno 250 00. letno 2.500.00
Poštni tekoči račun zo ltall|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/II. nad - telefon 223023
Ogloei Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir zo mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'; IVA 18 Osmrtnice, zahvale m sozolio po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske kroime se noro čojO pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST l iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI
primorski
M	dnevnik
3. novembra 1981
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 moggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Seme«
Izdeja L JZTT	Ifcvdfl CtankaRanike
m tiske r ^ Trst	IH »J zveze Imoplenil,
NIX zaloZrakov FIEG
Predsedniški kandidat Daniel Ortega
opozoril ljudstvo na ameriško nevarnost
Stalinova hči
Negotovost po vsej Nikaragvi pred jutrišnjimi volitvami
MANAGUA — Jutrišnje volitve v Nikaragvi se bodo odvijale v veliki negotovosti, pa tudi napetosti. Včeraj je kandidat za predsednika v vladni stranki Sandinistične fronte za državno osvoboditev (FSLN), ki naj bi prejela kakih 90 odstotkov vseh glasov, komandant Daniel Ortega govoril pred 200-tisočglavo množico.
S tem govorom je tudi zaključil svojo volilno kampanjo, ostro pa je obsodil imperialistično politiko ZDA ter izjavil, da se Amerika pripravlja na oborožen napad na Nikaragvo. Zato je pozval prebivalstvo, naj utrdi svoje domove in mesta. Američane je tudi obtožil, da so pred tremi dnevi bombardlirali obmejni mesti Santa Clara in Linares ter da se ameriške vojne ladje zadržujejo pred obalami Nikaragve.
Ortega je torej v bistvu obnovil besedni napad na ZDA, ki ga je prvič izrekel pred nekaj dnevi na rednem
zasedanju OZN v New Yorku. Ortega je svoj nagovor ljudstvu retorično zaključil z besedami: »Trije milijoni prebivalcev Nikaragve so pripravljeni na zmago ali smrt proti ameriškim osvajalcem ! «
Volilnih upravičencev jutrišnjih volitev bo skupno milijon 551 tisoč, vla-
da pa računa, da se bo približno milijon 200 tisoč oseb volitev tudi udeležilo. Sandinistična vlada je tudi pozvala ljudstvo, naj se volitev zagotovo udeleži, saj pomeni absentizem »podpora ameriškemu imperializmu, ki le čaka priložnosti, da bi oviral delo sandinistov«.
Simpatizer sandinistične stranke vihti zastavo fronte med govorom predsedniškega kandidata Ortege (AP)
Svetlana Allilujeva spet doma
MOSKVA — Sovjetska državna tiskovna agencija Tass je včeraj objavila vest, da se je Stalinova hčerka Svetlana Allilujeva vrnila v Moskvo in skupno s 13-letno hčerko Olgo že dobila sovjetsko državljanstvo.
Vrhovni sovjet je namreč takoj sprejel prošnjo za državljanstvo, ki ga je Stalinova Hčerka izgubila, ko je pred sedemnajstimi leti zapustila domovino. Svetlana Allilujeva je v Sovjetski zvezi zapustila dva sinova ter se leta 1970 v ZDA poročila z arhitektom Williamom Petersom.
Komunike tiskovne agencije Tass ne navaja kraja, kjer trenutno Stalinova hči živi in niti če se bo lahko srečala z novinarji.
Svetlana Allilujeva je svoj povratek utemeljala z velikim domotožjem ter z željo, da bi spet videla oba sinova ter vnuke, ki so v tem času že zrasli.
Angleški novinar BBC Malcom Mug-geridge, ki je pripravil film o Svetlaninem življenju, je izjavil, da je bila Stalinova hči izredno nezadovoljna s svojo angleško in ameriško izkušnjo.
Danska in jedrsko orožje
KOPENHAGEN — Danski parlament je te dni znova izrazil svoje nasprotovanje nameščanju jedrskega orožja na svojem ozemlju. Toda pri zadnjem glasovanju se je skoraj polovica 179 članov parlamenta vzdržala; za resolucijo proti jedrskemu orožju je glasovalo 48 parlamentarcev, 12 jih jc bilo proti, vzdržalo pa se jih je kar 85.
Danska, ki je članica pakta NATO, je navzočnost jedrskega orožja na svojem ozemlju prepovedala že leta 1956, vendar prepoved velja le za obdobje miru, medtem ko ga v vojnem času zavezniške čete lahko uporabijo. Tokratna resolucija pa prepoveduje jedrsko orožje tudi v času hladne in »vroče« vojno.
Sežigališče za Indirò
NEW DELHI — Na sliki vidimo gradnjo podstavka, na katerem bodo sežgali Indirino truplo	(Telefoto AP)
Kriminal v Avstraliji
Raziskava rimskega univerzitetnega inštituta za statistiko
Italijanska velemesta se praznijo
SYDNEY — Predvolilno vzdušje v Avstraliji postaja vsak dan bolj napeto. Ni še minilo dolgo časa od o-strega napada liberalne opozicije na sedanjega šefa vlade, laburista Boba Hawkeja, češ da podpira organiziran kriminal, ko sedaj v otoški državi burijo duhove izidi pravkar zaključene preiskave komisije Co-stigan o organiizranem kriminalu. Predsednik preiskovalne komisije je včeraj izročil šefu vlade Hawkeju poročilo o izsledkih komisije, ki obsega 11 zvezkov. Preiskava je trajala 4 leta in je zahtevala 169 javnih in 287 privatnih zasliševanj. Stala je 13,2 milijona dolarjev in je privedla do obdolžitve preko 600 oseb. Kakšne posledice bo poročilo imelo na volilni boj, ni še znano. Ni pa izključeno, da bo opozicija ponovno postavila na zatožno klop predsednika vlade in izkoristila njegovo zahtevo, naj se objavi le šest zvezkov poročila. V nasprotnem primeru bi namreč lahko prišlo do zaviranja in otežkoča dela preiskovalnih or ganov, poudarja Hawke.
Delo komisije Costigan je na vsak način do temeljev pretreslo Avstralijo. Neizpodbitno je dokazalo, da ima nad sindikatom pristaniških delavcev v Victorii strogo nadzorstvo učinkovita in brutalna zločinska organizacija, ki je odgovorna za davčne goljufije, kraje, umore, trgovino z mamili in v zadnjih časih tudi za trgovino z orožjem. V zločinsko organizacijo (kot je dokazala preiskovalna komisija, ki so jo ustanovili le za preverjanje položaja pristaniških delavcev) so pa vpleteni tudi številni »beli ovratniki«, direktorji bank, ki so ponovno spravljali v tok umazan denar, in druge nesumljive osebe.
Zanimivo je, da je med osumljenci tudi avstralski bogataš, finančnik in založnik Kerry Packer, ki pa se je začel braniti še preden je poročilo komisije Costigan prišlo v javnost. Kjer je v poročilu govor o tako i-menovani Iguani, torej o osebi, ki
naj bi držala v rokah niti trgovine z mamili, umorov, davčnih goljufij in drugih zločinskih dejanj, komisarji mislijo nanj, je izjavil Packer in zavrnil vsako obtožbo. Dodaja nasprotno, da ga Costigan, ki je po vezan z drugimi založniki, želi uničiti ter grozi z zanimivimi in za marsikoga nevarnimi izpovedmi.
RIM — V zadnjih treh desetletjih je italijansko podeželje izgubilo več kot pet milijonov prebivalcev, gorata in hribovska območja še dodatne tri milijone in pol, medtem ko so mestne občine pridobile okoli tri milijone prebivalcev. Toda v zadnjem desetletju je privlačnost velemest hudo upadla; vedno več Italijanov se namreč odloča za polmest-ne občine.
Ugotovitev izhaja iz raziskave Inštituta za ekonomsko statistiko rimske univerze, ki ponuja vrsto zanimivih podatkov. Najmočnejše demografsko upadanje doživljajo gorate kmetijske občine, zlasti na Jugu, ki so v dvajsetih letih izgubile skoraj polovico prebivalstva. To se je preselilo predvsem v nižinska me sta, natančni podatki za preteklo tridesetletje pa dajejo naslednjo sliko: gorata območja so izgubila 22,3 odst. prebivalstva, hriboviti predeli 9,3 odst., medtem ko je nižina povečala svoje prebivalstvo za 8,1 odst. Razmerja so mnogo izrazitejša na Jugu in blažja v Srednji Italiji, medtem ko se je na Severu iz goratih predelov izselilo le 6,3 odst. prebivalstva, hribovita in ravninska območja pa so pridobila 14,3 oziroma 13,1 odst. prebivalcev.
Vse večji odpor Italijanov do velemest potrjuje tudi gibanje števila
njihovih prebivalcev. Medtem ko so v desetletju 1951 - 61 pridobila skupno kar 2,2 milijona prebivalcev, se je v naslednjem desetletju demografska rast zmanjšala za polovico (manj kot 1,3 milijona), medtem ko je zadnje desetletje (71 - 81) prineslo padec števila prebivalcev za skoraj pol milijona oseb.
Tako zadržanje Italijanov je po ugotovitvah raziskave pripisati vzrokom družbenega in kulturnega značaja, zlasti po gospodarsko - proizvajalnega, kar potrjujejo razmerja
med številom prebivalcev in številom zaposlenih v industriji (indeksi aktivnosti). V srednje velikih mestih se je to razmerje dvignilo od 15 na 26 in je doseglo raven velikih mest, ki so v treh desetletjih isto razmerje povečala le za dve točki. Dokaz več, da smo stopili v obdobje krize velemest, ne toliko zaradi njegove urbanizirane narave, ki se je medtem razširila tudi na srednja in majhna mesta, pač pa zaradi hudo pretirane urbanizacije, v katero so zašle ilo-lijanske metropole.
Znanstveno sodelovanje SZ - ZDA
RIM — Ameriški in sovjetski znanstveniki bodo ustanovili in skupaj delovali v mednarodnem superlaboratoriju, kjer si bodo tudi izmenjali spoznavanja na področju fizike in jedrskih raziskav, ki so doslej bile vojaška tajnost.
Gre za pomemben preobrat v okviru znanstvenih odnosov med velesilama, h kateremu je veliko prispeval italijanski profesor Antonio Zichichi. Sporazum v štirih točkah so znanstveniki velesil podpisali prejšnji avgust v Ericeju, na mednarodnem posvetu o jedrskem orožju. Moskva je že uradno pristala na skupno pobudo, pri kateri bodo lahko sodelovali znanstveniki vsega sveta. Profesor Zichichi bo v kratkem potoval v SZ na vabilo tamkajšnje akademije znanosti. Nato sc bo mudil tudi v ZDA, v raziskovalnem središču Livermorc, kjer je jedro ameriških vojaških raziskav, člani mešanega znanstvenega odbora bodo s sovjetske strani prof. Aleksandrov, Moj-sejev, Mokuiski in Vas lijev.
6»
KALA
16.
RISE: VALTER VALENI^
PO IVANU RIBIČU PRIREDIL EJ.
m
46. Potem je tiho in s čudno hripavim glasom povedal: »Vojna je...« Franjo ni prav razumel, kaj ima sosed v mislih. »To vemo že precej časa,« je rekel ded, ko je Krel sedel. »Saj se že dve leti dajejo...« »Ne razumete?... Pri nas je vojna!« Ded je obstal. »Kako praviš?« Danes zjutraj so u-darili čez naše meje Italijani in Nemci...« Molk je bil težak. Franjo si ga ni upal pretrgati z vpraševanjem. Tega ni mogel čisto natanko razumeti. Morda ga bodo poklicali k vojakom. Toda spomin na jutranji dogodek je bil močnejši.
47. Kala je pričela sopsti. Kdaj pa kdaj je komaj slišno zacvilila, ganiti pa se ni mogla. »Kaj mislite, ded — se bo izlizala?« »Hm —.« Izvlekel je tobačni mehur in začel polniti pipo. Ko je puhnil prve dime, je pogledal Kala in zmajal z glavo. »Ne bi rekel —. še tako močno življenje mine, če kri odteče... ali se posuši,« je tiho, sam zase dokončal, vstal in sključen odšel iz koče zapirat oknico, ki je loputala v naraščajočem vetru. Franjo je položil roko na Kalina glavo in se zastrmel skozi okno. Tokrat ni verjel dedu.
48. Ni mu mogel niti hotel verjeti. Bil bi vendar tako sam, če se bo s Kala res zgodilo, kar i® napovedoval starec. Posebno še zdaj, ko je bila vojna... zakaj vojna je bila v njegovih mislih in občutjih še najbolj podobna tesnobi volčjih noči-In kaj naj bi v njih — brez Kale!... Zunaj je začelo snežiti v velikih, vodenih kosmih. Tako muhastega in pustega vremena že nekaj let ni bilo kakor
tiste pomladi. Pomladi tisočdevetstoenainštiri'
desetega.