Štev. 144.
O Ljubljani, o torek, dne 26. Junlla 1906.
Leto xxm
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta
pol leta „ „ 10' za četrt leta „ „ 5 — za en mesec „ n 1*70
Za poSIlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
- dvoriSfe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se nc sprejemajo. ClrcdniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. llpravniSkega telefona Stev. 188.
Poljedelstvo v Bosni.
Sarajevo, 24. jun.
Letošnje vladno poročilo v delegacijah o bosenskih razmerah poudarja zopet, kakor vsako leto, kako se dežela povzdiguje pod avstroogrsko upravo. Deželni proračun, ki je znašal za 1. 1881. samo 13'56 milijonov K, ie določen za leto 1906 na 58.81 milionov K in bo vsega pokrila dežela sama. Opozarja se zlasti na napredek poljedelstva, češ, da se je poljedelsko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini od 1. 1879 do 1905 pomnožilo za 36 95%, zemeljska produkcija pa da je od 1882 do 1895 narastla za 156'4%. V 18. letih — od 1886 do 1904 so se pomnožile njive v kvadratnih kilometrih od 10.302 na 11.550, vrtovi od-394 na 593, travniki od 3262 na 3991, vinogradi od 50 na 62.
Ze sedaj je Bosna kot poljedelsko produktivna dežela na precejšnji višini. Ce upoštevamo pridelke pšenice, rži, ječmena, turšice in ovsa, tedaj je Bosna že sedaj nekako na višini Koroške, ker v obeh deželah odpade 245 7 kg pšenične žetve na glavo. V tem oziru nadkri-ljujejo Bosno zdaj samo Bukovina (312 kg), Češka (324 kg), Zg. Avstrija (415 7 kg) in Morava (419 kg). Sosednja Srbija, ki ima v vsakem oziru ugodnejše pogoje za razvoj poljedelstva, prekaša Bosno s 378 kg na glavo.
A Bosna ima svoie velike rane. Pridelki bi bili seveda še večji, ako ne bi bilo na hercegovskem in zapadno-bosenskem krasu velikanskih pustinj, a veliko večja rana so nezdrave razmere, v katerih živi kmečki stan in so še večinoma turške ali ponekod še slabše nego pod Turkom.
V Bosni je namreč še vedno begovina. Turški veleposestnik — beg — je lastnik zemlje, a krščanski kmet mu jo obdeluje. Zato pa ima beg, ki celo leto nič ne dela in živi kot pravi trot v panju — tretjino vsega pridelka, ki si jo pa odmeri tako, da je navadno ta tretjina večja od polovice. Beg tretjino — davkar desetino — kmet pa stradaj — tako je zdaj običajno v Bosni. Godi se pa tako-le:
Za cenitev kmečkega pridelka nastavljajo vsako leto vladni organi cenitelje. Seveda se za to izbero le ljudje, ki so v milosti pri urad-ništvu, in ti po navadi niso najboljši prijatelji kmeta, ki ga kot »inteligenca« zaničujejo, ampak drže bolj z begom in z davkarjeni. Poleg tega dobe ti desetinarji odstotke od cenitve, torej čimveč naračunajo, tem več sami dobe. Zdaj si pa predstavljajte cenitev! Tak deseti-nar — po navadi kak umirovljeni žandar ali bivši državni uslužbenec, najame nekaj ljudi, ki gredo ž njim precenjevat. Seveda si jih izbere, kakoršne hoče. Večinoma so pohajkujoči, dela mržnji ljudje, ki hočejo živeti od cenitve.
Ko pridejo h kmetu, je tako, kot da bi mu toča pobila. Ubogi kmetič jih najprej pogosti, da bi jih v dobro voljo spravil. Ce nima nič dobrega pri hiši, se zadolži, da jih nahrani in napoji. Cesto gredo cenit vsi pijani. Človek bi mislil, da je ženitovanje v hiši, kmetu pa srce poka, ko se mastijo na njegove stroške.
Cenivci dobe od precenjevanja svoje odstotke, tako, da lahko brez skrbi žive — do prihodnje cenitve.
Davčni urad določa nato desetino, ki jo odmeri po dvakrat višji ceni, nego je za žito običajna med ljudstvom. Visokost zneska naznani kmetu eksekutor, ki čaka pa le en teden, in če ni desetina plačana, začne takoj rubiti.
Ko je eksekutor pobral tako desetino, pride beg po svojo tretjino. Za podlago vzame desetino in pobere potem tretji del po tej cenitvi, brez ozira na to, ali kmetu še kaj ostane ali nič. Marsikateremu kmetiču pobero tako čisto vse, da je delal le za druge, sam pa strada celo zimo.
To so grozne razmere,, in vsa Bosna ječi pod tem groznim jarmom. Vsak drug narod bi opešal pod takimi bremeni, a skromni, delavni, revščini vajeni Bošnjak se z jekleno svojo dlanjo vendar preživi, če tudi z grozno težavo. Ako se torej bosenska vlada ponaša, da vendar napredujejo, ni to zasluga vlade, ampak je zasluga naroda, ki trpi in dela.
Od leta 1879. do 1904. se je odkupilo 20 193 kmetov, za kar je bilo treba okolu 13 milijonov kron. To pomeni ravno toliko rešenih rodbin. A vendar je razmerje še strašno slabo. Okolu 5000 trotov — begov — se še vedno redi od kmečkih žuljev in tlači razvoj cele dežele. Leta 1895. je bilo razmerje še sledeče: Prostih kmetov 86.862, begov 5833, kmetov, ki so z vsem zemljiščem bili podložni begom, 88.970, h katerim treba prišteti še 22.655 kmetov, ki so bili le deloma svobodni.
Ce se torej kljub takemu stanju kmetijstvo vedno boljša, nam dokazuje to le dvojno: Da je ta narod izredno marljiv, delaven in napredka sposoben, in da je Bosna dežela, v kateri more racionelno poljedelstvo dvigniti še velike zaklade iz zemlje.	•
ODSEK ZA VOLILNO PREOSNOVO.
Dunaj, 25. junija. Načelnik dr. Ploj se spominja umrlega odsekovega člana poslanca Byka. Odsek nadaljuje nato razpravo o porazdelitvi galiških mandatov. Poslanec Stein pravi, da bo glasoval za 110 galiških mandatov, če bi tako razbil volilno preosnovo, a ker tega ne more, hoče glasovati tudi zoper 102 gališka poslanca. Minister za notranje zadeve Bienerth utemeljuje v daljšem govoru, da gresta Galiciji 102 mandata. Kaiser zahteva nemški mandat v Bjali. Herold zahteva samoupravo Gališke in podpira Kaiserjev predlog. Hruby pravi, da hočejo Nemci s svojim predlogom o samoupravi le zavleči volilno preosnovo. Pravi, da je volilna preosnova nemški privilegij. Odločno nastopi proti Kai-serjevemu predlogu v zvišanju galiških poslancev. Govori o nesporazumijenjih med Poljaki in Rusini. o katerih trdi, da plačujejo le eno petino direktnega davka. Ugovarja Kai-serjevemu predlogu. Demel pravi, da nemški mandati v dvojezičnih okrajih niso gotovi, ker dobe soc. demokratje mnogo nemških volilnih okrajev. Choc nasprotuje Kaiserjevemu predlogu in želi sprave med Poljaki in Rusini, ki imajo gotovo pravico do več mandatov, kakor jim jih priznavajo. Poljak Wassilko zagovarja nemški mandat v Galiciji in se pritožuje. da priznavajo vsled poljske vsemogočnosti Rusinom le 8 galiških mandatov, dasi imajo Rusini pravico do 42 mandatov. Glasovati hoče za zvišanje mandatov. Ce odsek ne ustreže rusinskim željam, bosta sklepali zbornica in odsek brez Rusinov. Kiemann taji da stanuje na Dunaju 42.000 čeških volilcev. Glasoval bo za Kaiserjev predlog. Herold nastopi za varstvo nemških manjšin v Galiciji. Nemški poslanci so imeli pred odsekovo sejo posvetovanje. Sklenili so, da glasujejo proti vsakemu zvišanju galiških poslancev. Le ako pritrde Poljaki nemškemu mandatu v Bjali so voljni, da dovolijo Galiciji še en mandat.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Vojni minister Pittreich izjavi z ozirom na dalmatinske železnice, da se vrše v mini-sterstvih že pripravljalna dela za zgradbo nove proge Ogulin, Otočac, Gospič, Graca. Z ozirom na vojaške utrdbe v Dalmaciji so izdelali načrte po splošno veljavnih državnih utrdbenih načelih, da mora biti pripravljeno za obrambo vse ozemle in ne le en del. Ko-torske utrdbe napredujejo kakor zahtevajo moderni topovi. Najnujnejše utrdbe grade na severo vzhodu monarhije. Zdaj se utrjujejo južno vzhodne meje. Osobito so potrebna izboljšanja kotorske utrdbe. Ker ima težke topove sosedna država, se morajo zato izpopolniti in razširiti kotorske utrdbe. Za obrambo dalmatinskega obrežja med Puljem in Koto-rom je potrebno še ena utrjena oporna točka. Loser pravi, da Predarlci radi žrtvujejo največje žrtve za cesarsko armado, a ne vinarja za armado, ki jo izpreminjajo po zahtevali Košuta, Polonyja in Lengyela. Clam-Gal-las izjavi, da glasuje za vojni proračun. Klofač zahteva deniokratiziranje armade, ki se približaj ljudstvu. Graja germanizacijske težnje v armadi in ker zapostavljajo nenetnške narode. Glasoval bo proti vojnemu proračunu. Barnrcither upa na spravo med Ogrsko in
Avstrijo, Steiner zagovarja samonemški po-veljni jezik v armadi. Protestira, da uporabljajo armado pri ogr. volitvah. Obžaluje, da še niso predložili novega brambenega zakona in graja razkošno življenje enoletnih prostovoljcev. (tovornik konča: Kar je Ogrska, je postala z Avstrijo in po nji. Javno mnenje zahteva, da se konča tulipanstvo na Ogrskem in da se napravi na lep način zopet red. Ce pa ne bo šlo na lep način, pa, kar zabrani Bog s silo. Serenyi izjavi, da je pripravljen za vse žrtve armadi.
OGRSKA DELEGACIJA.
D u naj, 25. junija. Ogrska delegacija razpravlja o proračunu ministrstva za zunanje stvari in o mornarici. Saglii ne zaupa Go-luchowskemu, kljub temu glasuje za proračun. Issekutz ni za popolno spojitev obeh državnih polovic, a tudi ne za popolno ločitev. Proračun odobrava. Teleki pravi, da obsega Goluchowskega ekspoze le lepe fraze in samohvalo. Pozath naglaša, da je preziranje ogrskega naroda, ker Golucho\vski ne zna mažarski. Ministru ne zaupa. Thally napada Golucho\vskega zaradi Maroka. Benyovsky graja visoka vojaška bremena. Pronay izjavi, da je pristaš trozveze. Za proračun glasuje tudi neodvisna stranka vsled dogovora z vladarjem, dasi ne zaupa Golucho\vskemu. Sekčni načelnik Miiller pravi, da nastavljajo hrvaške tolmače, kjer je ža to nujna potreba. Vprašanje o grbih se mora urediti, toliko časa ostanejo sedanji grbi. Poslaništva in konzulati razobešajo črno-rumeno, ogrsko in cesarsko zastavo. Mažarom priporoča, naj vstopajo v diplomatično službo. Szeniery opozarja Golucho\vskega na Luegerjev obisk in na Luegerjev nastop v Bukareštu. Ogrski uradni brzojav poroča, da bo odobrila ogrska delegacija proračun ministrstva za zunanje stvari Proti Golucho\vskemu se ne sklene svoj čas napovedana nezaupnica.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 25. junija. Predsednik Vetter se spominja rajnega poslanca Byka. Ministerski predsednik naznanja pismeno, da se je vlada »Zedinjenih držav« toplo zahvalila, ker je izrazila zbornica sočuvstvovanje ob potresni katastrofi v San Frančišku. Brez razprave pritrdi zbornica predlogu poslanca Sylvestra, naj prične zbornica takoj z drugim branjem proračunskega provizorija.
Poročevalec Skene poroča, o razvoju državnih financ v zadnjih šestih letih. Državni dolgovi so se povišali v tem času za en tisoč milijonov. Izdatki za drž. uradnike in sluge so se zvišali od 1. 1894 do 1904 za 170.000.000, od takrat pa za 30 milijonov. Poročevalec razpravlja o ureditvi rečnih strug in o kanalnih zgradbah. Vlada dela zdaj z največjo vestnostjo, ker so ji odprle oči skušnje ob zgradbi alpskih železnic. Zbornici navaja številke o dohodkih prekopa med Donavo, Odro in Vi-slo. Dvomi, da je mogoče iz gospodarskih ozirov zgraditi prekope. Govori tudi o delih v tržaškem pristanišču. O osebni integriteti Kor-berjevi ni dvomil ne on in ne ostali člani pododseka. Zgodile so se pa velike gospodarske in tehnične napake. Zeli, naj razpravlja o tem zbornica v najkrajšem času, da ne bodo zopet oddali pristaniščnih zgradeb po ministrskih odredbah. Priporoča zbornici, naj odobri proračunski provizorij.
Stransky pravi, da njegov klub ne pritrjuje proračunskemu provizoriju. Tri tedne že posluje novo ministrstvo, a nc ve se, ali sta Pacak in Prade že kaj storila za narodno sporazumljenje. Sprava med Cehi in Nemci v zbornici ne bi delala težkoč. čc sc prizna Cehom enakopravnost v narodnem, gospodarskem in kulturnem oziru, ki je zajamčena v državnih temeljnih zakonih. Piavi, da se mora delati na spravo med Cehi in Nemci ne samo na Češkem, marveč tudi na Moravskem in v Šleziji. Poslanec Bob r-z y n s k i izjavi, da hoče poljsko kolo glasovati za proračunski provizorij. E 11 e n b o -g e n pravi, da njegova stranka ne glasuje za proračunski provizorij. To utemeljuje s tem, da se ne bi strinjala pritrditev s strankinim programom in pa, ker vlada ne nastopa z energijo v odseku za volilno preosnovo. Pravi, da sc delavstvo v pravem trenutku ne bode ustrašilo splošne stavke. Govornik ostro napada nasprotnike volilne preosnove.
CESAR NA ČEŠKEM.
Cesar je daroval ob priliki svojega bivanja na Češkem 11.200 kron v razne dobrodelne namene. Na Dunaj sc je povrnil ob 8. uri 10 minut zvečer.
CESAR IN CRNO-RDECE ZLATE ZASTAVE.
Pri svojem potovanju po nemškem delu Češke so Nemci cesarja ostentativno pozdravljali s frankfurtaricami. Jablonice (Ga-blonc) so bile vse v takih zastavah. O tem poroča poročilo iz Jablonice:
Okrajni glavar in župan sta se dopoldne osebno in po svojih organih trudila, da bi pregovorila prebivalstvo v Jablonicah, naj umakne črno-rdeče-zlate zastave, češ, da te barve žalijo cesarja. Nemško politično društvo se je brzojavnim potom obrnilo na ministra Pradeja v Liberce s prošnjo, naj pojasni prašanje glede zastav. Minister Prade je nemudoma brzojavno odgovoril, da napravi piebivalstvo cesarju veliko veselje, ako okrasi svoje hiše v barvah cesarske hiše. Ako razobesite poleg črno-žoltih zastav tudi črno-rdeče-zlate, se s tem gotovo ne žali spoštovanje do cesarja, kajti zvestoba do cesarja in države je nerazločljivo zvezana z zvestobo do našega naroda. — Vsi znaki in napisi »Bismarckovega trga« so bili odstranjeni oziroma pokriti z zelenjem. Prebivalstvo je bilo radi tega razburjeno.
POLJAKI IN RUSINI.
Poljski »Sokol« v Skolah je praznoval 24. t. m. svojo obletnico. Rusini pa smatrajo Skole za svoje ozemlje in so sklenili, da preprečijo slavlje. Ponoči od sobote na nedeljo so napadli slavolok in garderobo. Pretepli in umorili so postavljenega čuvaja in vrgli mrtvo truplo v vodnjak. Slavolok so podžagali. Policija je zaprla 20 oseb.
VSTAJA V TURŠKI JECl.
V	monaštirski ječi so se uprli jetniki. Neki turški jetnik ie naslikal na stranišču križ. Krščanski jetniki so zato zahtevali pojasnil od mohamedanskih jetnikov. Nastal je velik prepir. Pobili so na tla in težko ranili nekega stražnika. Vojaške čete so pridrle z nasajenimi bajoneti na dvorišče. Ubili so štiri jetnike, šest so jih težko, trideset pa lahko ranili. OJACENE VOJAŠKE POSADKE OB RUSKI
MEJI.
Z Dunaja poročajo, da nameravajo v najkrajšem času pomnožiti posadke ob avstro-ruski meji vsled dogodkov v Rusiji. Tudi Nemčija namerava pomnožiti svoje posadke ob ruski meji.
SOCIALNO DEMOKRAŠKA BLAMAZA V ITALIJI.
Italijanska socialna demokracija je doživela veliko blamažo. Zbornica je namreč razveljavila izvolitev dveh socialističnih poslancev in v enem okraju celo sklenila, da je izvoljen protikandidat. Socialni demokratje so tako goljufali pri volitvah, da je glasovala cela skrajna levica za razveljavljenje mandatov.
OBISK ANGLEŠKEGA BRODOVJA V KRONSTADTU ODPOVEDAN.
Zasebna poročila iz Londona trde, da je sklenilo angleško ministrstvo z ozirom na zahteve vseh strank, da opusti nameravani obisk velikega angleškega brodovja v Kron-stadtu. Potrjeno uradno to poročilo še ni.
NAJNOVEJŠI DOGODKI V RUSIJI.
V	seji ruske gosudarstvenne dume je govoril minister za zunanje stvari Stolypin o naredbah proti lakoti. Potrebujejo 10 milijonov rubljev, vlada je že izdala nad 80 milijonov podpore stradajočemu prebivalstvu in pričakuje, da sodeluje zdaj prebivalstvo samo pri pomožni akciji. Več govornikov nastopa proti ministrovim izvajanjem. Naglašajo, da krajevne oblasti niso podpirale javne pomožne akcije. Aladin pravi, da je vlada kriva, ker je ubožalo ljudstvo. Predlaga, naj sc sestavi komisija, vladi se pa ne dovoli niti kopeka, ker ji duma ne zaupa. Rodičev dokazuje v skrajno ostrem govoru, da je spravila vlada prebivalstvo na beraško palico. Minister Stolypin pravi, da hoče poslušati govornike dume. ker poizve tako njihove želje in pritožbe, a na govore levice noče odgovarjati. V tem trenutku prično klicati dumini zastopniki: »Vun! Odstopite! Ne žalite dume!« Minister je zapustil med velikim hrumom in žvižgi dvorano.
Dvor in vojno ministrstvo jc prestrašil in iznenadil sledeči dogodek: V soboto ni hotel odkorakati Preobraženski polk v Petrov dvorec, da prevzame stražo. Častniki so pozvali velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, da nočejo odkorakati v Petrov dvorec, ker so namenjeni, da razženo dumo, kar pa nečejo storiti. V Petrov dvorec so šele odkorakali, ko jim je obljubil veliki knez, da bodo le stražili pri carju.
Pehota in artiljerija sta obkolili sevasto-poijski trdnjavski topničarski polk, ki se je uprl. Zaplenili so topove, nakar so se udali zarotniki, katere so zaprli, a je pobegnilo 80 mož.
Poveljnik carjeve palače T repov je odpustil, ne da bi bil navedel vzrok, civilnega upravitelja na Petrovem dvorcu, generala Bleška, njegovega pomočnika generalnega majorja Kvazuma, pisarniškega ravnatelja Arbuzova, arhitektaSerninova, načelnika notranje palačne uprave Sasanova in dvornega kurirja Jasenova.
Roparji so napadli pri Rigi neko žago z mlinom, umorili blagajnika in ranili poslovodjo. Roparje je prijela policija.
K članu ruske dume Tesljanu je prišla vojaška deputacija 16 oseb, ki mu je v ime pe-terburške garnizije izjavila, da hoče večina peterburške garnizije pomagati dumi v boju proti ruski vladi.
Morilca policijskega mojstra v Bjelo-stoku so aretirali. Morilec je bivši policaj.
BOJ V EGIPTU.
Major 0'Conel .ie porazil s 340 jahači in s 300 Sudanci Arabce, ki so izgubili 350 mrtvih in 100 etnikov. Angleži niso imeli izgub.
Otvoritev »OrAnega Doma" in de-lavsKI sfiod v Preski.
Slovesnost v nedeljo dne 1. julija t. 1. na Preski obeta, da bo lepa in obilno obiskana. Naša ljudska organizacija na Preski dobi lep, nov »Društveni Dom« po zaslugi neumorno delavnega predsednika »K. s. delavskega« in »K. s. izobraževalnega društva« na Preski g. župnika Brenceta. Novi »Društveni dom« je večji, kakor oni naše ljudske organizacije pri Devici Mariji v Polju. Skozi malo, a lepo verando prideš v prostorno dvorano z odrom. Posebna bralna soba je poleg dvorane. Ob otvoritvi novega »Društvenega doma« se vrši sledeče slavije.
Dopoldne. Pri dohodu gorenjskih vlakov iz Ljubljane in Trbiža odkorakajo došla društva z razvitimi zastavami četrt na 8 v izpre-vodu na 10 minut oddaljeno Presko z »Domžalsko godbo« na čelu. Ob 8. uri sv. maša s cerkvenim govorom dr. Kreka. Ob 9. dopoldne se otvori II. vseslovenski delavski shod, ki ga sklicuje letos uredništvo »Naše Moči«. Spored II. vseslovenskega delavskega shoda: Otvoritveni govor. Izvolitev predsed-ništva, Politiška delavska organizacija, Strokovna organizacija. Razširjanje lista »Naša Moč«, Ženska organizacija, Delavci in občine, Dobava živil, Izobrazba, Mladina, Proti alkoholu, Starostna preskrba, Bratovske sklad-nice, Delavsko nadzorništvo. Trgovski in drugi uslužbenci. Poročali bodo le delavci in delavke. Shod traja do 1. popoldne.
Popoldne. Ob 2. uri pete litanije. Po lita-nijah blagoslovljenje novega »Društvenega doma« s slavnostnim govorom dr. Kreka. Po blagoslovljenju velika ljudska veselica na prostornem dvorišču novega tik cerkve stoječega »Društvenega doma«. Spored: godba, petje, tamburanje.' Veselico priredi ljudska organizacija na Preski.
Udeležbo pri otvoritvi novega doma so naznanili dozdaj: 1. Izvrševalni odbor k. s. delavstva v Ljubljani, 2. Podporno društvo tobačnega delavstva, 3. Strokovno društvo pekov, 4. Strokovno društvo lesnih delavcev, 5. Strokovno društvo trg. uslužbencev in uslužbenk, 6. Društvo sv. Marte, 7. Kat. društvo za delavke, 8. Strok, društvo delavstva tvornice za lep, Ljubljana, 8. Kat. del. društvo, Miren, Goriško, 11. Kat. del. društvo Prevalje, 12. K. s. izobraževalno društvo Mekinje, 13. Slov. bralno društvo Železniki, 14. Bralno društvo v Gorjah, 15. Strok, društvo Jesenice', 16. Izobraževalno društvo sv. Jožefa Tržič, 17. I. ljubljansko delavsko konsumno društvo v Ljubljani, 18. I. tržiško delavsko konsumno društvo Tržič, 19. Kršč. gospodarsko društvo Idrija, 20. Strok, društvo črevljarskih uslužbencev in uslužbenk za Kranjsko s sedežem v Tržiču, 21. Strokovno društvo tržiškega predilnega delavstva, 22. Kršč. soc. strok, društvo papirnih delavcev Vevče, 23. Delavsko bralno društvo Kamna Gorica, 24. Slov. katol. delavsko društvo Prevalje, 25. K. s. izobraževalno društvo Mengeš, 26. Društvo »Kranj«, 27. K. s. izobraževalno društvo Stra-žišče, 28. Slov. kršč. soc. zveza v Ljubljani, 29. K. s. izobr. društvo Preska, 30. K. s. delavsko društvo Preska, 31. K. s. izobraževalno društvo Devica Marija v Polju, 32. Strokovno društvo tekstilnega delavstva za Kranjsko, 33. Katoliško delavsko društvo Jesenice, 34. K- s. izobraževalno društvo Škofja Loka, 35. Katoliška delavska družba Idrija, 36. K. s. izobraževalno društvo Domžale. Ako namerava kako društvo, da se še udeleži slavlja, naj to takoj naznani uredništvu »Naše Moči«. Društva opozarjamo, naj naznanijo udeležbo pri otvoritvi »Društvenega Doma« takoj svojemu glavarstvu. Ljubljanskemu okrajnemu glavarstvu naznanijo udeležbo prireditelji sami. Preska leži 10 minut od železniške postaje Medvode ob gorenjski železnici.
Štajerske noulce.
š Vzor liberalnega poslanca Iz Hrastnika se nam piše: Tukajšnji g. župan je izstopil iz krajnega šolskega sveta v Trbovljah. :To je storil radi treh vzrokov: Prvič ga jako nezi, ker so pri oddaji precej dobro plača-nega učiteljskega mesta v Hrastniku prezrli jegovega sina učitelja, ki je bil kompetent a to mesto. Drugi vzrok je znana petelinova fera v lovskem revirju Reka-Sv. Katarina. Da bi ne bilo treba pri šolskih sejah sedeti s posestnikom tega lova, ki je tudi ud kraj-nega šolskega sveta, skupaj, se je g. Roš tej
časti odpovedal. Tretji vzrok pa je ta, ker je mesto uda krajnega šolskega sveta samo častno in nič ne nese. Kjer pa nič ne nese, pa tudi Roš rad ne sedi. Roševo naznanilo izstopa se je pri seji vzelo naznanje. Za Ro-šom ne žaluje nihče. Vkljub njegovemu odstopu se bodo trboveljske šole še dalje razvijale in bodo cvetele. Svet pa vedi, kako požrtovalnega, nesebičnega in za vse dobro, posebno pa šolo, vnetega moža imamo v osebi deželnega poslanca Ferdo Roša. Živijo veliki šolski prijatelj!
š Na naslov predsednika pl. Wurm-serja. Celjski Nemci so priredili letos v velikem Stilu svojo skrajno izzivalno in izdajalsko kresno veselico. Na tej je imel znamenit ognjevit govor avskultant doktor Petriček. Z ozirom na to, vprašamo predsednika okrožnega sodišča pl. \Vurmserja, ali mu je znano, kako in zakaj sta bila preganjana svoj čas slovenska avskultanta dr. Benkovič in dr. Cvetko? Slovenec se spravlja za najnedolžnejše stvari v preiskave, Nemci store vse slobodno. Kako se Slovence zasleduje, kaže zadnja denuncijacija „Vahtarice", ki divja zoper nepristranskega sodn. tajnika Erhartiča, ker je nekega Nemca, ki je bil kot priča zaslišan proti nemščine neveščemu obtožencu, prosil naj izpove slovensko in zoper sodnega sluga, ker je nekega Nemca poklical za Jurja namesto „Georga". Ta „Ge-org", ki je šel svoje bolečine tožit k „Va-htarici" je pač pravi „Jurij". — Če bi se hoteli Slovenci zaradi takih stvari pritoževati po časnikih, bi jim samo s tem napolnili vse predale Slovence pa pozivljemo, naj objavljajo vsako narodno protipostavnost nemških uradnikov.
š Iz Vranskega. Volitve v V. kurijo so srečno minule. Prišli so naši nemčurčki \Vratschkijanci, napredni Rebeki in klerikalni Korošci na plan. Volilno razburjenje se je pri nas spet poleglo. Razburila nas je pa nenadoma govorica, da se je hotel neki »zelo« napredni gospod, gorki prijatelj »Slov. Naroda«, iz te solzne doline umakniti z vrvjo okolu vratu. Ostalo pa je še vse £>ri starem. 19. rožnika se je pa iz spodnjega St. Jurja ob Taboru k sodniji navalilo ljudi, kakor k porotni obravnavi. Rebeki so tožili Korošce radi razžalje-nja časti. Agitatorji so si bili prišli na dan volitve navskriž. Pri ondotni volitvi so bili sicer Korošci zmagali Rebeke z veliko večino glasov, a danes so bili pri sodniji zmagani Korošci. Tako je, če pravijo Korošci, da je za krščansko hišo sramotno, voliti liberalnega kandidata. Za plačilo so dobili Korošci globo za ubožni zaklad in za nameček še 104 K zastopnikoma iz Celja po našem geslu: »Svoji k svojim!« Škoda, da ni dobil kako nagrado še tudi učitelj v Št. Jurju g. Petrak, koji je toliko Rebekovih letakov raznosil. Stlal je letake po potih, tudi ponujal po hišah, brusil si pete in jezik. Ker je še premlad in ni smel voliti, je hotel narodno dolžnost z živahno agitacijo dobro izpolniti. Lahko se je prepričal, koliko si je s tolikim trudom pridobil pri ljudstvu na ugledu. Škoda, da je šolska oblast tega ženijalnega vzgojitelja postavila v zakotno šolo v Ojstrici. Postavite vendar to imenitno luč na visoki svečnik, da prežene neznosno klerikalno temo.
š Kapele pri Brežicah. Javni politični shod katol. društva »Save« dne 24. t. m. pri Vidmarju v Kapelah je bil nepričakovano dobro obiskan. Domačini — možje in žene — sosedje iz Bizeljskega, Pišec, Dobove in Brežic so prihiteli, da poslušajo pod milim nebom naudušene govore raznih govornikov. Zal, da je bil novoizvoljeni in težko pričakovani poslanec dr. Korošec radi nujnih sej na Dunaju zadržan priti na shod »Save«, kakor je bil obljubil. Nadomestoval ga je g. P u k 1 z Dunaja, ki je govoril o političnem položaju, o razmerju do Ogrske in je podal nekak svoj program, po katerem hoče delovati, če se bo njegova kandidatura sprejela in če bo izvoljen v četrti ku-riji. Drugi govorniki gg. dr. Benkovič, Agrež, domači župnik Presker, so govorili o narodni zavesti in ponosu, katera naj vsikdar in povsod kaže slovenski kmet, o potrebi in koristi političnega društva »Save«, itd. Pristopilo je mnogo novih udov in ob koncu se je sprejela z velikim naudušenjem resolucija, naj delujejo slovenski poslanci z vsemi silami, da v plenu-mu državnega zbora dosežejo če že ne 8, pa vsaj 7 poslancev, in v slučaju, da se jim tudi ta minimalna zahteva odreče, naj glasujejo v celoti zoper novo volilno reformo.
š Obupani otroci. Na Št. Janževo nedelo imeli so otroci Šmiheljske fare pri Šoštanju prvo obhajilo. Praznično oblečena mladina s stariši prihajala je k hramu božjemu. Pobož-nost in hrepenenje zrcalo se je iz lic nedolžnih otročičev. A to hrepenenje in pobožnost spremenilo se je pri mnogih v žalost in jok, to so bili nazaj postavljeni od drugih. Običajno je bilo, da so bili otroci od gospoda župnika obdarovani z okinčanimi svečami. Sedaj je pa bilo drugače, obdarovani bili so samo otroci iz nemške šulferanjske šole — otroci slovenske šole po ne! To je škandal, in Govcdič, ki je že toliko storil, kar je sramotno cerkvi, ne zasluži drugega, nego da se ga čimpreje odstrani.
š Nemški vitezi. Ze mnogokrat se je pokazalo tolovajsko klativiteštvo spodnještajerskih Nemcev v prelepi luči: napadajo, prete-pavajo in žalijo na najpodlejši način, če jih pa postaviš pred sodnika, vse tajijo. Ti klati-vitezi so Bobenčkovi in Woschnaggovi prijatelji iz Velenja in Šoštanja. V Velenju so slovenskim družmirskim fantom popipali iz voznih osi železne kline, ki drže kolesa. To so napravili v času, ko je stal voz pred Špen-kovo gostilno. Kakašna nesreča bi se bila lahko pripetila, če ne bi bili fantje tega pravo-
časno zapazili. V Šoštanju so pa »vrli Nemci« zahrbtno skoraj do smrti pobili nekega slovenskega klobučarskega pomočnika. V obeh slučajih se vitežki storilci skrivajo v nočno temo.
š Samoumor v Trbovljah. 191etni Konrad Mestnjak, rudar v Trbovljah je bil osumljen tatvine. Ko sta izvršila redar in orožnik pri njemu preiskavo, potegnil je Mestnjak iz žepa revolver in se ustrelil v glavo. Pripeljali so ga v dež. bolnico, kjer je umrl po preteku ene ure.
š Za šolske počitnice se bije zdaj hud boj na Štajerskem. Po novem učnem redu se imajo tudi na ljudskih šolah vpeljati dveme-sečne počitnice. A kedaj jih nastaviti? Doslej so bile počitnice jeseni, meseca septembra in oktobra. Odločevali so gospodarski razlogi. Jeseni je kmetijsko delo najnujnejše in otroci so zlasti na paši in na polju lahko pomagali starišem. Večina učiteljstva pa bi raje imela počitnice meseca julija in avgusta, ko itak vročina ovira uspešni pouk. Zato se je po raznih časnikih vnela živahna razprava', kedaj naj bi se uvedle počitnice..— Štajerski deželni šolski svet je poslal v tej zadevi okrožnico na vse krajne šolske svete in zahteval, da izjavijo svoje mnenje. Kmečko ljudstvo je večinoma za to, da so počitnice jeseni, in bode tembolj zadovoljno, ako se raztegnejo na dva meseca.
š V pokoj stopil je predstojnik okrajnega sodišča v Celju, g. dež. sodni svetnik Mulley. Očividno ran niso ugajale prenapete celjske razmere, kjer mora postati vsak uradnik slepo orodje nemške kamarile.
š Umrl je v Rogatcu umirovljeni stotnik Ljudovik Signjar iz Zagreba, odličen bojevnik pri Kustoci
š Konec prevžitkarja Jožef Škof, vele-posestnih v Zimici pri Sv. Barbari, je pred leti izročil posestvo sinu in sinahi in si izgovoril kot s prevžitkom. Kakor po navadi se po izročitvi tudi on ni prenesel z mladima ter je v žalosti in obupu začel pijan-čevati. Na Rešnjega Telesa dan je izginil, ne da bi domači vedeti kam. Šele zadnji četrtek se je zvedelo, da je zašel v valove Drave, iz katere so ga isti dan potegnili.
Koroške noulce.
k Samoumor v kopališču. V nekem celovškem kopališču se je ustrelil ključavničar W a 1 I e r.
k Umrl je v Velikovcu sodnijski adjunkt dr. Evgen Thurn v 38. letu svoje starosti. Pogreb se je vršil dne 25. t. m. Rajni Slovencem ni bil naklonjen.
k Političen shod v Kazazah dne 24. t. m. se je dobro obnese!. Ni bila sicer velika udeležba, a ti ki so prišli, so z največjim zanimanjem poslušali govornika. Prvi je govoril g. dr. J. B r e j c o splošnem političnem položaju, katerega je slikal za nas Slovane zelo neugodno. Poudarjal je tudi nevarnost, katera preti celi državi ravno od Nemcev. Da Slovenci tako malo dosežemo, smo večinoma sami krivi, ker smo preboječi. Za vzgled treba vzeti Čehe, posebno še Mažare, ki s svojo surovostjo dosežejo vse. Končno je vnernal navzoče k vestni udeležbi pri volitvah. Drugi govornik g. Er. Grafenauer je s svojo znano spretnostjo bičal slabo gospodarstvo naših nasprotnikov v deželnem zboru. Kliub vednemu povišanju davkov in raznih doklad ima dežela posebno deželno zavarovalnico, ki vsled slabih uradnikov stoji na slabih nogah. Omenjal je tudi šolsko vprašanje in dokazal, da sedanja ponemčevalna šola na Koroškem ne doseže svojega namena. Sprejele so se tudi resolucije glede volilne reforme in »svobodne šole« in razporoke.
k Pogreb ranikega Ig. G 1 i n i k a, kape-lana v Prevaljah, je bil dne 21. t. m. v Pli-berku veličasten. Okrog 30 duhovnikov-so-bratov. njegove primicijske družinice in mnogo občinstva je spremilo ranjkega k zadnjemu počitku.
Dnevne novice.
+ Občinske volitve v Idriji. Pri občinskih volitvah za III. razred je dobila S. L. S. 191—188 glasov, združena socialistovska in liberalna 222—220 glasov. Zveza med socialnimi demokrati in liberalci je torej zmagala. A socialna demokracija je morala pri tem zatajiti vsa svoja načela. Postala je nazadnjaška in proti ljudstvu, kakor stara liberalna stranka ki visi ob plesnivih starih šablonah. Več o tej volitvi še pišemo.
Še nekaj o kustočni slavnosti v Ljubljani. Iz Prage se nam poroča, da je o n d o t n e bojevnike iz I. 1866. spremljala v cerkev vojaška godba. Torej samo za slovenske junake je veljala zastarela odredba o „Standmusik" ?! Če tako postopanje ni škandal, potem ne vemo kaj bi bilo. Kakor se nam poroča, je došlo na slavnost v nedeljo 205 bojevnikov iz 1. 1866 in sicer najzaslužnejših veteranov obeh v bitki pri Kustoci proslavljenih polkov: pešpolka št. 17 in 7. lovskega polka, posebno 19. lovskega bataljona. Danes smo dobili celo vrsto pisem, ki izražajo svojo ogorčenost nad nečuvenim postopanjem vojaške oblasti. Mi smo izročili vso stvar v to poklicanim faktorjem, da se enkrat za vselej vzame izvestnim našemu narodu tujim krogom veselje tako postopati z za-
služnimi slovenskimi sinovi naše dežele in da se jih spomni, kako silno so grešili v nedeljo nad svojo patrijotično dolžnostjo!
+ Zdravje sv. očeta. Rim, 25. junija. Dr. Lapponi izjavlja, da so vesti o bolezni svetega očeta neresnične. Razen lahkega revmatizma mu ni bilo nič, dr. Brovvn iz Amerike pa najbrže niti od papeža sprejet ni bil.
—	Za častnega člana je z navdušenjem in živio - klici imenovalo prostovoljno gasilno društvo v Vodicah na občnem zboru dne 24. t. m. svojega priljubljenega prečast. gosp. župnika Simona Žužka, duhovnega svetnika, ime-jitelja zlatega zaslužnega križca s krono itd., vsled zaslug, ki si jih je pridobil prečast. gospod tekom svojega dolgoletnega službovanja v tej fari, ter vsled požrtvovalne naklonjenosti napram društvu. Blagemu gospodu, ki je zlasti 1. 1895 toliko prestal in toliko dobrega storil faranom, da ga ne kličejo zastonj za svojega očeta, ter jim na razvalinah sezidal šolo, župnišče in prekrasno cerkev sv. Marjete, kateri ni kmalu para, iz srca čestitamo.
—	Čebelarski shod v Ilirski Bistrici bo dne 29. junija pri uzornem uljnjaku gospoda Znideršiča. Predavati se bo pričelo ob deveti uri dopoldne in se bo predavalo ves dan. Predavali bodo najboljši kranjski čebelarji. Kdor si hoče ogledati velikansko čebelarstvo g. Znideršiča, naj se to pot podviza, kesal se ne bo. —- Iz Ljubljane odide brzovlak ob pol šestih zjutraj.
—	Gostovanje Danilove gledališke družbe na Srbskem. Kakor se nam poroča, gostovala je družba s prav lepim uspehom v Nišu. Priredila je ondi dve predstavi, ki ste ne le dobro uspeli, ampak bili tudi izborno obiskani Priredil se je za goste poseben nov oder v dvorani hotela „Orient". Dne 20. t. m. je gostovala omenjena družba v Zemunu, a obisk je bil slab; zastopana je bila le on-dotna inteligenca. V Zemunu je šlo Danilovi družbi posebno na roko pevsko društvo „Odjek". V soboto je gostovala družba nadalje v Pančevi; prihodnje dni pa konča svoje potovanje ter se vrne v Ljubljano.
—	Petardo je nekdo položil na električno železnico pred veliko vojašnico v Trstu. Petarda se je razpočila s silnim pokom.
—	Na Bled je doslej došlo 247 tujcev.
—	Poštna vest. Z dnem 1. julija bo avanziralo večje število poštnih uslužbencev.
—	Oproščen urednik. Pred tržaškimi porotniki je bil oproščen urednik lista „11 La-vorate" Pittasi, ki je očital tržaškemu odvetniku Staniču, da je imel oderuške kupčije s strankami v svojih hišah. Pred kasacijskim sodiščem na Dunaju je bila radi tega sedaj vsled pritožbe dr. Staniča že druga obravnava. Tudi kasacijsko sodišče je Staniča popolnoma oprostilo.
—	Slepar na delu. Po Posavja hodi neki okolu 30 let star mož, ki pravi, da se zgradi v Novem mestu frančiškanska cerkev in pobira od moža po 75 krajcarjev, češ, da za to dobi vsak čez 14 dni ali dva meseca podobo. Na Posavju je osleparil na ta način že mnogo oseb. Tudi drugod po deželi je že napravil mnogo takih sleparij. Posvarite ljudstvo pred tem sleparjem, orožniki naj pa tega sleparja vendar že primejo.
—	Zgradba ceste. Oddelek prisiljencev se uporablja sedaj pri gradnji okrajne ceste Žiri Logatec.
—	Razpisana so dela za šupo na postaji Knittelfeld. Ponudbe na železniško ravnateljstvo v Beljaku do 21. julija.
—	Ženska se ustrelila. V Zagrebu se je ustrelila 19letna šivilja Anka Štroman iz Križevca baje radi „nesrečne ljubezni".
—	Dopolnilne volitve v hrvaški sabor se izvrše v četrtek. Kak bo izid, se že sedaj ve. V Koprivnici se je izjavil M. Do-šen, da odstopa od kandidature. Vsled tega bo izvoljen kandidat koalicije dr. B a n j a v-č i č; v Glini bo izvoljen Supilo, v okraju Valpovo dr. L o r k o v i č , v Bjelovaru dr. Roje, dasi tudi tu kot proti Supilu kandidira Stjepan Radič. V okraju Sv. Ivan Žabno bo boj med dr. L. M a z z u r o in Starčevi čancem dr. Bošnjakom. — Kakor se čuje, bo sabor razveljavil izvolitev S e k u -I i č a za okraj Hercegovac. Pri dopolnilni volitvi bo kandidiral bjelovarski veletržec Starčevičanec Leopold Singer. — V Osieku se je ustanovil »napredni klub", ki bo pričel izdajati svoj list. — V nedeljo je bil v Valpovu shod naprednjakov. Kandidatura dr. Lorkovičeva je bila sprejeta. Duhovnikom so pustili govoriti samo par besedi, ko so pa videli, da bi utegnili pojasniti kak je kandidat dr. Lorkovič v resnici, so jih pre-upili. Novi škof v Pečuhu grof Z i c h y, v katerega škofijo spada Valpovo, je izdal pastirsko pismo, v katerem poziva duhovnike, naj volivcem razjasnijo, kateri kandidat je ne-prijatelj cerkve.
—	Deželni šolski svet gorički. Cesar je imenoval stolnega prošta g. dr. Al. F a i -d u t t i , prof. g. dr. H. Zorna, ravnatelja g. S i m z i g a in ravnatelja g. Štefana K r i z-n i č a za člane deželnega šolskega sveta goriškega za dobo šestih let.
—	Novo artiljerljsko vojašnico v paviljonskem sistemu zgradi puljska mestna občina. Zgradba bo veljala 600.000 K.
—	Iz Bohinjske Bistrice. 24. t. m. okolu polnoči je vrgel ponočnjak v brivnico Zartolo Pirca skozi dve okni po en kamen. Kamna sta tehtala po kili ter sta pokvarila okni in tri šipe. Ko je zagnal kamenja, je zaropotalo in so se prebudili nedolžni otroci in milo jokali, da jih ni bilo moč potolažiti. Nahajalo se je mnogo delavcev raznih narodnosti pri zgradbi železnice, pa se ni kaj tacega pripetilo, kakor sedaj do danes še nepoznanega hudobneža.
—	Samoumor poštne ekspeditorice. Poštna ekspeditorica Čebul, uslužbena pri poštnem uradu v Prevaljah, se je pretečeno sredo v uradnih prostorih obesila. Vzrok samo-umoru je neznan, ker so pri pregledovanju knjig in zapisnikov vse v najboljšem redu našli.
—	Izprememba pri telefonski pristojbinah. Pri telefonskem prometu se izvrše iz-premembe. Pristojbine naročnikov bodo v toliko različne, ako je telefon za stanovanje ali pa trgovski telefon. Pri telefonih za stanovanje se bo zvišala pristojbina od 200 K na 250 kron. Pristojbine za trgovske telefone bodo znašale od 300 do 600 K. Novo bo naprava telefona za dve ali tri stranke. Pristojbina za postavljanje telefona odpade.
—	Mažarski poslanci v Zagrebu. V nekaterih zagrbških krogih se agitira za to, da bi člani ogrskega državnega zbora obiskali Zagreb in da bi jih Hrvatje v Zagrebu bratski sprejeli. Organizatorji od tega pričakujejo da-lekosežne politične posledice, ni pa izključeno, da Starčevičanci o tej priliki prirede tudi kako protimažarsko demonstracijo.
—	Tatvina pri zlatarju Vekjetu v Trstu. O tem se sedaj poroča: Sedaj je dognano, da ni bila luknja v blagajno napravljena edino Ie z dletom, marveč, da je tat pri vrtanju luknje rabil tudi navadni sveder. S svedrom je napravil več luknjic, eno poleg druge, a potem je z dletom presekal prostore med luknjicami. V soboto je bil priskovalni sodnik v okradeni prodajalnici: dvakrat opoludne in popoludne od 5. pa do 8. ure. Ker ima on denar, ki je bil v Vekjetovi blagajni, je dal v soboto preiskovalni sodnik Vekjetovemu družbeniku, gospodu Bucherju potrebno svoto denarja, da je isti plačal delavce. Sicer ga je na to opozoril g. Bucher sam. Dočim je bil opoludne preiskovalni sodnik sam, je bil zvečer ž njim tudi g. Vekjet. Ob 8. uri je gosp. Vekjet zaprl prodajalnico in izročil ključe sodniku. To pot se je opazilo, da je sodnik odha-jaje pozdravil g. Vekjeta in se mu odkril.
—	Samoumor. Pretečeni teden je izginil od doma Matija Kajec iz Podljubela. Ker je pustil vso obleko doma, sprva niso vedeli, kam da je šel ali pa če se mu je kaka nesreča prigodila. Čez par dni so pa pri zgornjih Borovljah dobili v narasli Dravi njegovo truplo. Domneva se, da je izvršil samoumor v pijanosti. Bil je znan hud pijanec.
—	Demon alkohol. Kam da pripelje človeka pijančevanje tudi treznega človeka, da govori besede, katere bi v normalnem stanju ne izustil, bodi v svarilo sodnijska obravnava, ki se je 22. t. m. vršila v Celovcu. Posestnik Janez Lotrič iz Kotmaravesi je meseca maja v pijanosti na najgrši način ozmirjal in posmehoval prednico Marijine družbe. Prednica, M. Žerjav, je v imenu družbe tožila obrekovalca. Obtoženi se je izgovarjal, da je bil popolnoma pijan in se noče ničesar več spominjati. Obsojen je bil na tri dni zapora in povrnitev stroškov. Radi premožnosti je bil izpremenjen zapor v denarno kazen.
Ljubljanske noulce.
lj Posestvo na Rožniku prodano.
Posestvo gospe Peršin na Rožniku, na katerem je poleg cerkvice priljubljena gostilna, je za 42.000 K kupil gostilničar na Radeckega cesti g. Karol Bergman, brat čast. g. župnika pri Sv. Lenartu na Koroškem.
lj Prestavljen je nadporočnik Fr. Wohl-mann, od tukajšnjega 1. bataljona 17. pešpolka, k polku v Celovec; iz Celovca v Ljubljano je pa prestavljen poročnik Maks vitez pl. Arenstorff.
lj Odvetniški izpit je včeraj napravil v Trstu gospod dr. Fran Novak.
Ij Na veselici v korist koroških Slovencev je bilo vstopnine 3000 K.
lj Že drugi gad. Včeraj smo poročali o gadu, katerega je ubil pri Rožni dolini strojni stavec g. Puhar. Prijatelj našega lista vjel je v soboto idoč opoldne proti domu v Lattermanovem drevoredu gada, starega okolu 14 dni. Gotovo je to znamenje, da mora biti v tivolskem gozdu kje kaka gadja zalega. Starši, pazite posebno sedaj na otroke, ki nabirajo v gozdu jagode!
lj Vtihotapil se je v nedeljo na kresovo veselico 441etni tat Ivan Brunšek iz Trebelje-vega. V svoji tatinski strasti je hotel nekemu gospodu, ki je bil nekoliko zadremal, potegniti iz žepa listnico, toda dotičnik se je pri tem zbudil in tatu prepodil. Tat jo je hotel popihati, a v svoji razburjenosti je padel v roke policijskemu stražniku. Brunšeka, ki je bil že osemkrat zaradi različnih deliktov kaznovan, so izročili sodišču.
lj Panorama-Kosmorama. * Precejšen del najnovejše zgodovine, pa tudi korupcije francozke republike nam sili v spomin, ko ogledujemo mesta Strassburg in Metz v nekdaj francozkih, a sedaj nemških provin-cijah Alzaciji terLoreni. — Spominjamo se nesrečne francozko-pruske vojske 1. 1870/1, v kateri je igralo glavno vlogo izdajstvo. — Te zanimive kraje, zlasti trdnjavo Metz, se lahko vidi tekoči teden v pano-rami-kosmorami pod „Narodno kavarno". Serija je vsled tega pozornosti vredna,
zlasti ker nam kaže tudi več mogočnih stavb, krasne katedrale v gotskem slogu in drugo. Prihodnji teden zanimivosti Istre.
lj Košnja in vreme. V okolici ljubljanski in po Dolenjskem se zdaj pridno kosi. Sena je obilo, večinoma lepega, ali kmetovalci je težko suše in težko spravljajo, ker je vedno moča. Nekateri je vozijo kar na pol suho domu v — kozolce.
lj Kolo ukradel je včeraj popoldne še neznan tat trgovcu g. Jožefu Jebačinu v Flor-janskih ulicah. Kolo je vredno 140 K.
lj Aretovall so danes dopoldne silno nevarnega tata 181etnega delavca Franceta Prelovžka iz Trzina, ker je ukradel samokol-nico in jo skril na dvorišču neke žganjarije. Izročili so ga sodišču.
Ij Surov gost. Zadnje dni je prišel 231etni dninar Miha Grum iz Bizovika v neko gostilno v Kolodvorskih ulicah, kjer se je takoj spustil v gostilničarja in ga pričel obkladati z raznimi psovkami. Ko je prišel policijski stražnik, je Grum gostilničarju grozil, da mu bo zažgal Med aretovanjem je Grum stražniku ubežal, a so ga na dunajski mitnici vjeli in ga izročili stražniku. Oddali so ga sodišču.
Ij Posebni vlak za „Slavčev" izlet v Opatijo in Volosko je zagotovljen. Vožnji listki za ta vlak se dobe še vse te dni v že naznanjenih trgovinah in pred odhodom vlaka dne 29. t. m. na južnem kolodvoru. Vlak odhaja točno ob 4. uri 20 minut.
lj Otvoritev vrta hotela „Union" je danes zvečer ob 8. uri. Več v inseratu.
lj Ogenj je bil danes popoldne v Mostah. Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika hiše št. 7. Zažgali so domači otroci. Škode je 1000 K. Ljubljansko ognjegasno društvo je takoj hitelo na pomoč.
lj Zidarska dela. Vnanja, kakor notranja dela so zadnje tri tedne pri stavbah znatno napredovala, kljub temu, da je neugodno vreme jih pogostoma motilo in je delavcev primanjkovalo. Pri novi brambovski vojašnici so zdaj poslopja onietana in večinoma tudi osna-žena, opravilo imajo zdaj znotraj še tesarji, mizarji in ključarji, katerim slede steklarji in nekaj slikarskega dela. Prostorno vežbališče na dvorišču bo proti cesti zagrajeno z železno ograjo na kamenitem podstavku. Istotako je osnažena trinadstropna hiša dr. M. Pirca v Cegnarjevih ulicah, večinoma tudi Regalijeva ob Miklošičevi ulici. Dvonadstropna hiša Ko-kaljeva na škofijskih parcelah pri sv. Petru je dograjena in pokrita, istotako Andrejeva vila v podaljšanih Knatlovih ulicah, v Streliških ulicah so do tal podrli nekdanjo Tomčevo hišo. Ondi si zgradi P. Turk iz Drage pri Kočevju, novo dvonadstropno hišo. Na stavbišču za II. drž. gimnazijo so pričeli kopati temelj. Na parcelah pri sv. Petru je Zupančičeva hiša in gospodarsko poslopje zidarskega mojstra J. Accetta dedolena. V Levstikovih ulicah kopljejo temelj za Staudacherjevo vilo in ob Blei-\veisovi cesti ga prično prihodnje dni kopati za poslopje višje dekliške šole. Ob Dolenjski cesti si gradi vilo J. Kytka, v kratkem si zgradita tamkaj pritlični hiši J. Liberšar in Barlič; pri sv. Petru pa si zgradi Černič enonadstrop-no vilo. Ob Blevveisovi cesti so poškodovano ograjo prenovili. Pri salezijanski cerkvi na Rakovniku so zidarska dela že nad polovico napredovala. Šentjakobski most so pretekle dni nekaj popravili. Prenovil je svojo hišo pekovski mojster Jenko na Marije Terezije cesti. Dograjeno A. Deghenghijevo hišo od Dunajski cesti prično ometavati in snažiti prihodnji mesec. V Prulah so tlakovali del hodnika, v,Gradišču pa je dal A. pl. Wurzbach prebarvati svojo hišo. Več hiš v mestu pa bi bilo na zunaj še olepšati in prebarvati. Zadnje dni so pričeli olepšavati tudi šentjakobsko cerkev in zvonik. Na ljubljanskem gradu se urejajo se nekateri nedostatki.
Razne stuarl.
Trepov in spirltizem. Iz Peterburga poročajo: Trepov je imel te dni s spiritistom Papusom tajne pogovore. Nihče ne more izvedeti, kaj sta govorila.
Oče, ki svoje otroke žive pokoplje. Iz Magdeburga na Nemškem brzojavljajo: Porotno sodišče v Stendalu je obsodilo delavca KOtnerja v osemletno ječo, ker je dva svoja otroka živa zagrebel. Otroka so ljudje sicer še živa izgrebli, a sta kmalu nato umrla.
Anarhist umoril duhovnika. V Rimu je delavec anarhist Desanctio napadel 84 let starega duhovnika Corsi in ga zabodel. Aretirani anarhist je izjavil, da duhovnika niti poznal ni.
Nagla smrt poljskega poslanca. Na Dunaju je nagloma umrl poljski državni poslanec dr. Emil Byk. Bil je v družbi svojih prijateljev poslancev v prijetnem razgovoru. Nakrat se je nezavesten zgrudil na stol ter je bil v par minutah mrtev. Zadela ga je kap.
Novo znamenitost je dobil Dunaj. Na trgu Schwarzenberg so v nedeljo otvorili sijajni vodnjak, ki meče iz sebe raznobarvne žarke, takozvano »fontaine lumineuse«.
Deset zaročnic naenkrat. Budimpeštanska policija išče nekega Teodorja Korzineka, trg. potnika, ki je desetim ženskam obljuboval ženitev in vse oguljofal za 40.000 kron.
Splošna stavka je v Debrecinu. Časopisi ne izhajajo. Vzrok stavke je aretacija dveh socialistov, ki sta v okolici agitirala za stavko poljedelskih delavcev. , Očeta ustrelil radi cigaret V Rakonici na I Češkem je 151etni sin posestnika Minaka us-
trelil svojega očeta, ker mu oče ni hotel dati denarja za cigarete. Oče je bil takoj mrtev.
Noče izplačati glavnega dobitka. Obrtnik Orlet v Brnu je zadel glavni dobitek francoske loterije v znesku enega milijona. Banka v kateri je srečko kupil mu dobitka noče izplačati, zato je Orlet banko tožil.
Mrtvec odlikovan. Mati inženirja Saha-rova, ki je umrl junaške smrti v Port Arturju, je prosila carja naj podeli njenemu sinu red sv. Jurija in naj se njegovo ime ukleše v marmorno ploščo v Nikolajevi inženirski akademiji, kjer so ovekovečana imena onih, ki so odlikovani z redom sv. Jurija. Car je uslišal prošnjo matere in tako je v Rusiji prvikrat podeljeno odlikovanje mrtvecu.
Inficirala se in oslepela. Prodajalka sadja na Dunaju Marija Kovač je pred mesecom prodala nekaj sadja nekemu mladeniču, ki je bil videti jako bolan. Zrodajalka je bakreni denar držala nekaj časa v roki in gledala za nesrečnim mladeničem Kmalu potem je z roko šla preko oči, nakar je čutila silno bolečino. Oči so ji zatekle. Tri ure pozneje je bila že v bolnici. Zdravniki so izjavili da si je oči okužila. Vsaki dan je bilo ženi slabše in sedaj je popolnoma oslepela.
— Veliki dobitki na kartah. Nedavno je ruski car odslovil nekega svojega častnika garde zato, ker je v eni uri dobil na igri s kartami 80.000 rubljev. Je ljudi, ki so dobili še mnogo večje svote. Neki bogat madjarski plemič je nekolikorat v eni uri dobil 200.000 K. Isti plemič je enkrat v Budimpešti v eni in pol uri dobil nad 2 milijona kron, torej nad 20.000 v eni miuti. To svoto so izgubili grof KaroIy in še dva druga tovariša. Drugikrat je zopet omenjeni igralec izgubil v nekoliko minutah 160.000 K, pozneje je pa zopet dobil 280.000 K. Neki Poljak je v času 4 ur izgubil 3,200.000 K. V Londonu je v zadnjih časih zavladala velika strast za igro, zlasti odkar so pričeli igrati igro bridge. Zgube so zelo velike. Nedavno je izgubil neki lord 220.000 K. Lorde, ki so na kartah izgubili ves svoj imetek, slavijo kakor junake. Polkovnik Mellirsh je v dveh igrah izgubil 2 milijona.
Iz slouanskeja sueta.
sl Slavni slavist prof. Louis Leger v Pragi. Profesor pariškega vseučilišča „Sar-bonne", Louis Leger, glasoviti slavista in vnet prijatelj Slovanov, posebno pa Čehov, je prišel dne 20. t. m. v Prago na povabilo ta-mošnjega mestnega sveta. Leger prednaša že vrsto let na pariški univerzi slavistiko ter je spisal o Slovanih mnogo obširnih del v francoskem jeziku. On ima tudi premnogo zaslug za češko-francosko zbližanje. Med Čehi, katerih jezik popolnoma obvladuje, in ki jih pozna vsled svojih prejšnih obiskov v Pragi, se čuti kakor doma — tako se je sam izrazil. „Praga je od leta 60 , ko sem jo videl prvikrat, napravila velikanski napredek", — se je sam izrazil. Na kolodvoru ga je vsprejel ves občinski svet pražki, na čelu mu župan praž-kih mest dr. G r o š. Slavni učenjak je obiskal tudi ravno v Pragi mudečega se trgovinskega ministra dr. F o F t a. Minister je prireuii sijajno gostijo na čast slavnemu učenjaku. Profesor Leger si je, spremljan od čeških pisateljev, ogledal zanimivosti Prage, kakor kraljevi grad na Hradčanech, kraljeve vrtove, svetovitsko stolnico, Belvedere kraljice Ane, knjižnico samostana Strahov, belogorsko bojišče itd. Dne 28. t. m. započne učenjak svoja zanimiva predavanja v Pragi, ter je odločil, da se čisti dobiček daruje po povodnji poškodovanim v Benešovski okolici. Zanimivo je dejstvo, da prof. Leger, kakor rojen Francoz, obvladuje češčino do te popolnosti, da bo predaval v češkem jeziku! Več Čeških mest je naprosilo slavnega učenjaka, da jih počasti s svojim obiskom in tako se poda profes. Leger dne 1. julija v spremstvu prvaka čeških pesnikov, J a r o -slava Vrchlickega, v razna češka mesta, kakor: Kraljevi Gradec, Nachod, Kutna Gora, Chrudim itd., kjer bo povsodi predaval. Pripravljajo mu povsodi prisrčen sprejem.
VOLITVE V SRBSKO SKUPŠČINO.
B e 1 g r a d , 25. junija. V skupščino je bilo izvoljenih: 84 starih radikalcev, 49 mladih radikalcev, 14 nacijonalcev, 3 naprednjaki in 1 socijalist. Potrebnih je 9 novih volitev.
NALIVI IN ORKANI.
Solnograd, 25. junija. Včeraj popoldne in ponoči so bili tukaj veliki nalivi, ki so provzročili, na polju veliko škode. Voda je udrla v kleti 5 hiš.
V e r o n a , 25. junija. Danes opoldne je silen orkan provzročil veliko škodo na poljih in na poslopjih. Voda je udrla tudi v kleti, kjer je narasla do 2 metra.
Telefonska In brzojauna poročila.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Dunaj, 26. junija. Danes je imela sejo avstrijska delegacija. Na dnevnem redu je bil proračun vojnega ministrstva. Delegat De-lugan je nastopil za to, naj se Avstrija glede delnega razoroženja sporazume z ostalimi državami In naj to razoroženje v sporazumu z ostalimi državami izvrši. Proti Schreiterju, ki je govoril za uresničenje linškega programa, je knez Schonburg pobijal vsenemške
težnje, češ, da bi uresničenje vsenemških žeijd po pridružitvi nemških avstrijskih dežel Nemčiji izzvalo krvav boj med evropskimi Slovani in Germani ter je trdil, da te vsenemške težnje med merodajniml krogi v Nemčiji nimajo zaslombe (?). Izrekel je, da bodo njegovi somišljeniki glasovali za proračun pod pogojem, da ostane armada skupna in da se odločbe o notranji organizaciji armade povse prepuste cesarju. Delegat Stein je govoril za popolno ločitev Ogrske od Avstrije. Prihodnja seja avstrijske delegacije bo v četrtek.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 26. junija. Današnja seja državnega zbora je bila otvorjena ob 12. uri. Zbornica nadaljuje debato o proračunskem provi-zoriju. Razprava o tem bo trajala tudi še jutri in v četrtek. Danes sta govorila Placek in grof Sternberg.
D ii n a j, 26. junija. V današnji seji državnega zbora sta govorila še poslanca Herzog in VVolf. Koncem seje je Schonerer interpe-liral predsednika v zadevi § 14.
VOLILNA REFORMA.
Dunaj, 26. junija. Staročeški člani gosposke zbornice bodo, ako tudi državni zbor odobri volilno reformo, v gosposki zbornici glasovali proti volilni reformi.
ITALIJANSKI GENERAL ODLIKOVAN.
Dunaj, 26. junija. Cesar je odlikoval šefa laškega generalnega štaba Saletta z velikim križcem Leopoldovega reda.
NOVO PAROBRODARSKO DRUŠTVO.
B u d i m p e š t a , 26. junija. Ogrska vlada namerava osnovati do jeseni veliko parobro-darsko društvo ter je v ta namen uvrščeno v proračun že 400.000 kron.
ARETIRANI SLEPAR.
Budimpešta, 26. junija. Policiji se je posrečilo, da je aretirala sleparja Korsineka pri njegovi peti ženi. Policija je mnenja, da ima Korsinek še več žen, nego se je prvotno mislilo.
ZA ZDRUŽENJE JUGOSLOVANOV.
Sofija, 26. jun. Rusom prijazni »Den« priobčuje na uvodnem mestu poziv na bolgarske publiciste, nai Bolgari delujejo za solidarnost vseh Jugoslovanov in za konfederacijo donavskih držav.
VOLITVE NA SRBSKEM.
B e I g r a d, 26. junija. Izid volitev v skupščino kaže, da bo vladna večina znašala 19 glasov. Delo zbornično je torej zagotovljeno. Vsi člani Pasičevega kabineta so izvoljeni.
B e 1 g r a d, 26. junija. Vodja naprednjakov Stojan Novakovič je propadel pri volitvah.
ODKRITA ANARHISTIŠKA ZAROTA.
Milan, 26. junija. Tu je pred dohodom italijanskega kralja v Ankono policija odkrila anarhistiško zaroto. Pri nekem aretiranem anarhistu je policija našla pismo, v katerem je bil ves načrt anarhistov. V Ankoni so anarhisti nameravali vreči pred kraljev voz bombo. Ako bi ta način ne vspel, bi kralja na drug način umorili. V pismu stoji, da mora italijanski kralj po obsodbi anarhistov pasti slej ali prej.
VSTAŠKO GIBANJE.
Carigrad, 26. junija. Vstaško gibanje v Kumano Balaki se množi. V Branji je pripravljena za prehod četa 300 mož.
IZSELJEVANJE V AMERIKO.
W a s h i n g t o n, 26. junija. Reprezentančna zbornica je sprejela novo postavo o izseljevanju ter je tudi določila, da se ne smejo naseliti oni, ki so preganjani radi verskih in političnih zadev, ako nimajo denarnih sredstev in so neporabni.
NESREČA Z AVTOMOBILOM.
Madrid, 26. junija. Avtomobil, v katerem se je vozil infant don Carlos Bourbonski s svojim avtomobilom je ponesrečil. Infant je nepoškodovan, adjutant se je pa nevarno poškodoval.
RAZMERE NA RUSKEM.
Pariz, 26. junija. »Eclair« poroča, da je v Bjelostoku bilo pravo gnezdo judovske anar-histiške propagande. Skoro v vsaki hiši je bilo eno tako gnezdo. Da so iztrebili judovsko anarhistiško propagando so požgali cele ulice.
Peterburg, 26. junija. Poslanci dume, posebno radikalni poslanci dobivajo neprenehoma grozilna pisma. Shod monarhistov je sklenil, naj se proglasi prokletstvo nad radikalnimi poslanci. Na sv. sinod bodo poslali ulogo, naj sinod izobči duhovnika Apanazjeva, češ, da je smešil odločbe sinodove.
P e t r i k o v , 26. junija. Policijskega ravnatelja je neki napadalec ustrelil. Neki policaj je hotel napadalca prijeti, a je bil ustreljen od napadalčevega tovariša. Oba napadalca sta pobegnila.
Peterburg, 26. junija. Listi poročajo, da je zadnji ponesrečeni atentat na Trepova izvršila grofica Katarina Wadbolskaja.
Peterburg, 26. junija. Med topništvom v Odesi je velika razburjenost. Moštvo se noče pokoriti. V Odeso je poslana ladja prostovoljnega brodovja »Nižnji Novgorod«.
Peterburg, 26. junija. Neko zborovanje v Krasnojem Selil, katerega so se udeležili tudi vojaki, so razgnali orožniki in več vojakov aretirali. Kazaki so se včeraj branili streljati na neki shod, na katerem je bilo dva tisoč oseb. Poročila iz provincije poročajo o naraslem številu umorov in roparskih napa-padov. V Moskvi sc je izvršil napad na fili-jalko južnoruske banke. Stavka pekov v Peterburgu se nadaljuje. Danes so pričeli v Peterburgu stavkati krmilarji in mašinisti osebnih parnikov.
Časopisni biro,
fL Ljubljana, Rimska cesta štev. 2,
sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise. — Najhitreja dostava na dom (takoj po prihodu vlakov) tudi ob nedeljah in praznikih.
1361
Borzna poročila.
vKreditna banka1 v Ljubljani.		
Uradni kurzi dunajske borze 25 junija		1906
Zaloibenl papirji	Oen.r	Blago
4*/, majeva renta......	99 70	99-90
4•/, srebrna renta.....	99 66	99-85
4*/. avstrijska kronska renta	99 70	9990
4'/, , zlata renta . . . 4*/, ogrska kronska , . .	iiri —	118 20
	95 35	95 56
4 •/. , zlata ....	113-75	11395
4'/, posojilo dežele Kranjske *V«*/. posojila mesta Spljet . .	99 20	ICC-2U
	100-60	101(0
*V/. . . Zader . .	9970	100 70
**/»*/. bosn -herc. šel. pos. 1902 .	10076	Ul-76
4'/. češka dež. banka k. 0. . .	9960	10010
4•/. , , , i. 0. 4'/r/. zast pisma gal. d. hip. b. . 4l/«7, pešt. kom. k. 0. 1 10•/, pr.	S>9 60	100-30
	10035	101-36
	106 60	106 60
4'/«*/. zast. pisma Innerst. hr.	10020	101-20
4 '/«*/. • . ogr. cen. dež. hr.	100 —	100 25
*'/.•/. , n . hip. banke. 4 >/«•/. obl. ogr. lokalnih šel. d. dr.	100 —	100 40
	loo-—	101—
4 V/. °bl. češke ind. banke . .	100-50	101-60
4•/, prior. Trst-Poreč lok . .	9990	
47, prior. dol. žel......	9960	100—
3•/. , juž. žel. kup. •/»V, • •	321-	323 -
4'/i7. avstr. pos. za žel. p. 0.	100-10	101-10
BroSk*.		
Srečke od 1. 1860'/, • • •	208 60	210-60
. , , 1864 ......	158 40	16040
„ tizske......	15625	168 25
„ tem. kreditne I. emisije	28) -	296 -
. . . u. . .	290 —	396 —
, ogr. hip. banke ....	262-50	268-70
„ srbske i, frs. 100-—	98 —	104 50
, turške.......	!6l 76	162 75
Basilika srečke . . .	23 -	26—
Kreditne , ...	69 -	479 —
Inomoške , ...	78-	84—
Krakovske . ...	88 -	92-
Ljubljanske , ...	68-—	63—
Avstr. rud. križa , ...	49 75	81 76
Ogr. , . ...	30-75	32 75
Rudolfove , < . .	58—	63 -
Salcburške , ...	7C--	76 -
Dunajske kom. , ...	624 —	634—
D.ln t. .		
Južne železnice.......	163 10	164-10
	674 75	675-75
Avstr. ogrske bančne delnice	1686-	1696 50
Avstr. kreditne banke ....	664 7 i	665 76
Ogrske , , .... Zivnostenske .....	806-	807—
	242—	2*2 ro
Premogokop v Mostu (Brilz) .	680 —	683 —
Alpinske montan......	57225	674—
Praške žel. indr. družbe . . .	2725 -	2735 50
Rima-Murinyi.......	571—	672 -
Trbovljske premog, družb« . .	273 -	277—
Avstr. orošne tovr. družb« . .	688 - •	b*<2 —
Češke sladkorne družbe . . .	142 50	147 -
Valut«.		
C. kr. cekin . ......	11-34	11-38
20 franki . .........	19125	19-156
20 marke.........	23-47	23-66
Severeigns........	23-96	24-04
Marke......	117325	117-52»
Laški bankovci......	96 60	95-80
Rubljl.........	252—	2F3 —
Dolarji..........	4 84	5—
Meteorologi6no poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
Ča. .pa->.*a.|a
26 9. iveC.
26
Stanja
bar*-m.tra v mm
739-6
T.mpa-ratnra
0.1«° j o
20-0
sl. szah.
7. *jutr. 740-8 18-4 sl. svzh. 2. pop. 739 6 27 6 sr. jug jasno Sreda)« včerajšnja temp. 20 3*, nerm. 18-7*
del. obl.
u
u
oo
Kupujte
narodni I^olel^!
Razglas.
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1906/7 dne 14. julija in se prično ob 10. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne 8. julija med '/29. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijotudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ljubljana, dnč 26. junija 1906.
Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
1422 3—1
Gimnazijski konvikt
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. 1312 8-4
Javna popolna gimnazija
in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstoj-ništvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
ČASAiNNOVCeU.f*
MS^pridobil-e prejšnje moči. ako vživate namesto
drugih izdelkov
ZELEZNATO VINO
LEKARNARJA
PICCOLI-JAv LJUBLJANI,
karero ima v 100 gramih b. 113miligramov železa
Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja naro-2371 čila z obratno pošto izvršujejo. II 1
Prodajalka
dobi takoj ali pozneje službo
v trgovini z mešanim blagom na deželi. Kje, povč upravništvo »Slovenca". 1405 3-3
g—
• N
9
a vrtu
grand hotela „UNI0N"
danes, M 26.,* potem [27., 128. in 29. Ma
HARIETE
Začetek ob 8. url. Vstopnina 40 kr.
|	M 1428__H				|
%					9
V gostilni „Port Artur", Kolodvorske ulice 31 v Ljubljani se proda dobro ohranjen
gramofon
obstoječ iz 50 plat, za godbo, petje in govore. Več o tem se izve istotam. Granofon bi bil pripraven za manjše gostilne kakor tudi za privatne osebe. 1329 3—3
Naznanilo.
V konkurno maso Senica & Zupan spadajoča zaloga modnega in galanterijskega blaga z opravo vred sodno cenjena na 2760 K 66 h proda S« ofertnim potom, kakor stoji in leži, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino.
Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanem oskrbniku konkurzne mase najkasneje
dne 5. julija t. I.,
in ostanejo ponudniki vezani na nje do vštetega dn6 12. julija t. 1.
Kupnino plačati ima ponudnik takoj, ko se mu naznani vsprejetje ponudbe; ko bo odkupnina plačana, se prodana zaloga izroči, in je izprazniti prodajalniške prostore v Šelenburgovih ulicah h. št. 3, kjer se ista sedaj nahaja, do dnč 20. julija t. I.
Inventurni zapisnik je na vpogled na tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču soba št. 108; kdor hoče zalogo ogledati, zglasi naj se pri podpisanem.
V Ljubljani, dn£ 25. junija 1906.
l427 3_1	Odvetnik dr. Božidar Vodušek.
949 17 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
(V* Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
</> ST o i»	8 m	2 » O	>
n	m		M*
-J		S	
	&		N«
g	f-	5"	rt
S"	t/J	PC 0	<
	O < n	B Cu	rt M
	3	» g	rt
	0 09 m> «		-O
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod mOzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega drnStra na
Dunaju, Wlppllnger-strasse 25. 720 39-32
Kdor želi kupiti domačega sta-960 22 rega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ-a. vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo.
1391 166
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja ▼m vrste rent, zastavnih pisem, prijorltet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcov in deviz.
Promese Izda]« k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000*-
Zamenjava in ekakomptuje	Daje predujme na vrednostne papirje,
isšrebane vrednostne papirje in vnovčitfe Zavaruje are&ke proti kuneal capale kupone.	lan«1".
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
aS* Bakoaapt ln Inkauo mani*.
Bonna naroilla.
Podruinioa vSPLJETU.
Denarne vloge aprejema
v tekočem računu ali na vlošne knjiiice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuj« dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
od
npi Mieif A nDUTDJk ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI
UkLL.NI91%A UnU^-DA TRG v Ljubljani, telef. št. 163. = priporoča svoje
-= izborno pivo v sodcih in steklenicah.	z
______ Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.	—i
990 50-22
I
l
Podružnice:
Praga z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most. ulica 17, Žlžkow, Husova ulica 37. Brno, Veliki tre 10. Baden, Olavni trg; 4. Češka Lipa, Češka Kamilica, llorav.kl Znmberg, SchiVlerjeva cesta 3. Modllng, Fran Josipa trg 9. Nori Jlfin, Črna cesta 8. Piten In SrlUra.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzeile 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennvega), IV. Wle-dner Hauptstrasse 12, V. SchUnbrunnerstrasse 88 a, VTI. Marlahllerstrasse 76, VIII Lerchentelderstrasse 132, IX. Alserstrasse 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII. W»hrlngerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.	_
67 150 63

Menjalnična delniška družba
MER € UR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beier zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
v*- Zamenjava iu eskomptiranjc
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.