Ljubljana, četrtek, 18. septembra 1956 LETO XXII. Stev. 246 GLAVNI CN ODGOVORNI UREDNIK tVAN ŠINKOVEC ureja uredniški odbor List Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 — MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE 'ZBA-JALA KOT U-DNEVNIK LN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO t. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK - OD 1. JUNIJA ip53 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« IZJAVA NAŠEGA DRŽAVNEGA SEKRETARIATA ZA ZUNANJE ZADEVE Nestalnost pomoči ZDA in neenakopravnost v sodelovanju z našo deželo Beograd, 17. okt. (Tanjug). I 1. Mi cenimo prizadevanje °redstavnik državnega sekreta- ■ predsednika Eisenhowerja, da bi f'3ta za zunanje zadeve je pre- se nadaljevala pomoč Jugoslaviji, Dral danes na izrednem sestanku * kovinarji naslednjo izjavo: kar je prišlo do izraza v njegovem pismu Kongresu ZDA. Ni »Pristojni jugoslovanski krogi ^pa jasno, čemu so bile po-Proufujej0 poročilo predsednika "" ^lsenhowcrja Kongresu ZDA o *ai cmitelji, to se pravi ne- davno pripravljenih dobav opreme, sednikoma Senata in Predstavniškega odvisnost Jugoslavije, njena odločnost, I Moj namen je, da takšno stališče — da ohrani svojo neodvisnost in da So- I pri tem pa se 'razume tudi to, da ne vjeti ogražajo to neodvisnost. ( borna dobavljali reaktivnih letal in Clen 143 spremenjenega zakona o medsebojni varnosti iz leta 1954 do-1 loča, da preneha pomoč Jugoslaviji, določena z istim zakonom, če jaz ne ugotovim in ne obvestim Kongresa spričo svojih razlogov o naslednjem: Prihodnji teden nadaljnji izgovori v troje o Suezu v Kairo, 17. okt. (Reuter). Na-! emik političnega kabineta pred-ednika republike Ali Sabri je izjavil, da se bodo razgovori j d Veliko Britanijo, Francijo ^ Egiptom o Suezu nadaljevali , Ženevi prihodnji teden ali čez ,®kih 10 dni. Datuma še niso ,°Končno določili, bržkone se ?do zbrali k razgovorom zuna-ministri. Egipt je za med-narodno sodelovanje na Sueškem Prekopu, je dejal Ali Sabri, ven-ar pa ni z a mednarodno nad-l°rstvo. V Varnostnent sveiu je p>Jpt razložil svoje protipred-ki vključujejo revizijo kon-VencTje iz leta 1888, določitev pri-?*°jbin in vprašanje vzdrževanja 111 modernizacije prekopa. smo Jugoslaviji v minulosti po tem zakonu dajali pomoč, in da Jugoslavija ni odvisna od kontrole Sovjetske zveze; 2. da Jugoslavija ne sodeluje v j nobeni politiki ali programu, katerega cilj je komunistična osvojitev sveta in 3. da je v interesu varnosti ZDA, da še nadalje nudijo Jugoslaviji po- j moč na podlagi tega zakona. Ko sem skrbno proučil in preveril ' vsa važna dejstva, do katerih sem lahko prišel, ugotavljam in predlagam Kongresu potrjeno poročilo glede zgo-raj omenjenih treh okoliščin. Moji razlogi za takšen sklep so naslednji: 1. Vlada je začela svojo politiko pomoči Jugoslaviji leta 1949. Ta politika ni slonela ne na Odobravanju ne na sorodnosti z notranjo politiko jugoslovanske vlade. Tako politiko smo začeli, ker smo tedaj ne glede na takratno notranjo politiko menili, da je v interesu ZDA, da podpro Jugoslavijo spričo velikih naporov Sovjetske zveze, da bi se dokopala nadvlade nad to deželo. Bilanca razpoložljivih 2. Moj sklep, da Jugoslavija ne sodeluje v nobeni politiki ali programu za komunistično osvojitev sveta, sloni na dejstvu, da vse kaže, da se doktrina jugoslovanske Komunistične partije drži nazora, da bi morala vsaka država sama odločiti, kakšen družbeni red hoče imeti in da se nobena država ne sme vmešavati v notranje zadeve druge države. 3. Moj razlog, ki me Je privedel do sklepa, da je v interesu državne varnosti ZDA, da še nadalje nudijo, čeprav samo omejeno pomoč Jugoslaviji, je ta, da bi bila sicer po mojem mnenju nevarnost, da Jugoslavija ne bi mogla ohraniti svoje neodvisnosti. Razen tega menim, da je še nadalje upravičena tista politika, ki so jo začele ZDA leta 1949, da bi usposobile Jugoslavijo, da ohrani svojo neodvisnost. Takšen moj sklep je v duhu predpisa v čl. 143 glede javnih sredstev, dodeljenih Jugoslaviji na podlagi spremenjenega zakona o medsebojni varnosti iz leta 1954, kakor tudi .v skladu s prejšnjimi zakonitimi predpisi o medsebojni varnosti. Prva neposredna posledica tega sklepa bo, da se bo odprla pot za razgovore s pristojnimi jugoslovanskimi predstavniki, da bi proučili različne možnosti za dvostransko sodelovanje na gosodarskem področju, ki je tako omogočeno na pod- želah,« je rekel Aleksander Ran-kovič, »so bili doslej ustvarjeni potrebni pogoji za takšne razgovore, ki bodo, kakor upam, prispevali k sodelovanju in zboljšanju odnosov med obema partijama ter madžarskim in jugoslovanskimi narodi.« Vodja jugoslovanske delegacije je dejal, da so predstavniki obeh partij v dosedanjih razgovorih proučili tako vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje med ZKJ in PMD, kakor tudi na nekatera vprašanja o meddržavnih odno-šajih ter gospodarskih stikih med obema deželama. »Na obojestransko izraženo že- ljo,« je rekel nadalje Aleksander Rankovič, »smo obravnavali tudi izkušnje, do katerih sta prišli obe deželi v izgradnji socializma. Madžarske tovariše je zlasti zanimal jugoslovanski gospodarski sistem, delavsko samoupravljanje in komunalna ureditev v Jugoslaviji.« Aleksander Rankovič je nadalje izjavil, da so člani madžarske partijske delegacije izrazili željo, da bi poslali v Jugoslavijo delegacijo, ki bi podrobneje proučila gospodarski sistem v naši državi, hkrati pa tudi delo in mehanizem družbenih organizacij, zlasti ZKJ in SZDLJ. dokazov me je napotila do sklepa, da , iagi naših zakonov. Na vojaškem pod-T < ročju so se razni vladni resori po uveljavljenju člena 143 letos v juliju po mojih navodilih omejili zgolj na je Jugoslavija ostala neodvisna od kontrole Sovjetske zveze in da želi biti tudi v prihodnje neodvisna, da si Sovjetska zveza še nadalje prizadeva, da bi ogrožala to neodvisnost, da je še nadalje potrebna določena pomoč ZDA in da jo jugoslovanska vlada želi, da bi si zagotovila ohranitev svoje neodvisnosti. Zavedam se dejstva, da so zdaj nameni Sovjetske zveze proti Jugoslaviji bolj suptilni kakor doslej in da jih Jugoslavija morda ne presoja na ustrezen način in da se tudi ustrez- drugih predmetov, ki sodijo v težjo opremo — ostane v veljavi, dokler ne bo moč v bližnji prihodnosti položaja natančneje presoditi. Menim pa, da lahko gospodarsko pomoč, namenjeno jugoslovanskemu ljudstvu, in sicer predvsem v obliki živil, tudi v prihodnje premišljeno in previdno nadaljujemo. Vsekakor ne bom smatral, da so s tem mojim sklepom dokončno urejena razna vprašanja, ki sodijo v odnose med ZDA in Jugoslavijo. Nasprotno, na te probleme bom nenehoma mislil in zato sem kot dodatni ukrep dal napotke tistim uslužbencem, ki vzdržujejo naše vsakdanje stike z Jugoslavijo, naj budno uporabljajo tisti kriterij, ki Je zelo koristen in ki ga Je Kongres sprejel v členu 143, da bi zagotovili, da bo sklep, ki sem ga danes sprejel, upravičen tudi v bodočih okoliščinah. Razen tega sem jasno povedal, da mojega sklepa niti v gospodarskih vprašanjih ni treba smatrati za stalno direktivo, iz katere sledi obveznost ali s katero se odobrava poraba sredstev, namenjenih Jugoslaviji, ne glede na okoliščine, marveč se z njimi obnavlja diskrecijska pravica, tako moja kakor tudi mojih podrejenih, da ukrepam v skladu z našo državno politiko do Jugoslavije in z našimi državnimi interesi. Takšno pojmovanje bo po mojem prepričanju koristilo zunanjepolitičnim interesom naše dežele, hkrati pa. omogočilo ustrezno obrambo pred nepremišljenim trošenjem državnih sredstev. Tretji dan razgovorov •Gostje iz Madžarske in naši voditelji v Vinci in Smederevu Beograd, 17. okt. — Člani delegacije CK Partije madžarskih delovnih ljudi so bili danes v Vinči in Smederevu. V Vinčo so prispeli okrog 10. in so si ogledali veliki generator in laboratorije, potem pa so se približno pol ure razgovarjali z direktorjem inštituta Vojkom Pavičičem, akademikom Pavlom Savičem in drugimi znanstvenimi sodelavci. Z delegacijo so prispeli v Vinčo tudi član sekretariata Izvršnega komiteja CK ZKJ Aleksander Rankovič, člana Izvršnega komiteja Vladimir Bakarič in Lazar Koliševski, član CK Dušan Petrovič, veleposlanik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Jovo Kapičič in drugi. V inštitutu »Boris Kidrič« so se mudili I celo uro, potem pa so se madžarski in naši voditelji odpeljali v Smederevo. Doseženi so konkretni uspehi Izjavi generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza Tita in prvega sekretarja PMD Erno ja Gero ja za radio Budimpešta fi &rugi dan partijskih razgovorov med predstavniki ZKJ in PMD v Beogradu, ki sta jih vodila član sekretariata izvršnega komiteja CK ZKJ Aleksander Rankovič in prvi sekretar CK PMD Erno Ger6 Beograd, 17. okt. (Tanjug). — Madžarski veleposlanik dr. Mii-nich je nocoj priredil v prostorih veleposlaništva sprejem za delegacijo CK PMD s prvim sekretarjem Ernojem Gerojem na čelu. Sprejema so se z jugoslovanske strani udeležili generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito, člani Izvršnega komiteja CK ZKJ Aleksander Rankovič, Ivan Gošnjak, Mo- j ša Pijade, Djuro Salaj, Vladimir Bakarič in Lazar Koliševski, člani CK ZKJ, nadalje načelnik generalštaba JLA generalni pol-! kovnik Ljubo Vučkovič, državna podsekretarja za zunanje zadeve Srdja Priča in Dobrivoje Vidič ter predstavniki političnih in družbenih organizacij. Med sprejemom sta generalni sekretar ZKJ Josip Broz' Tito in prvi sekretar PMD Erno Gero v svojih izjavah za radio Budim-| pešta poudarila, da sta zelo zadovoljna z razgovori, ki iih imata I delegaciji ZKJ in PMD. Generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito je rekel: »Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da potekajo razgovori med Razgovor Koče Popoviča z Mendes-Franceom Pariz, 17. okt. (Tanjug). — Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič se je danes sestal z bivšim predsednikom francoske vlade Mendes-Franceom in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Izrael obtožuje Jordanijo New York, 17. okt. (AFP). — Izraelska delegacija pri OZN je zahtevala od Varnostnega sveta, naj sprejme na dnevni red vprašanje »neprestanega kršenja sporazuma o premirju s strani Jordanije«. Izraelska delegacija zahteva, da pride to" vprašanje na dnevni red seie, ki bo v petek. Tam jih je sprejel predsednik OLO Vojislav Kosovac. Ogledali so si smederevski grad. V vili »Zlati breg« so bili na kosilu. Razen članov madžarske delegacije in naših voditeljev so bili na kosilu tudi član Izvršnega komiteja CK ZKJ Svetozar Vukmanovič, člani CK Moma Markovič, Spase-nija Babovič in Mijalko Todorovič ter madžarski veleposlanik v Jugoslaviji Ferencz Muenich. Nekaj minut pred 16. so se madžarski in naši partijski voditelji vrnili v Beograd, kjer so nadaljevali politične razgovore. Danes popoldne so se nadaljevali v Beogradu razgovori med člani obeh delegacij. Nadaljevali se bodo še v ponedeljek, ko bo madžarska partijska delegacija prispela na kmetijsko posestvo »Bel j e«. Tam bo objavljeno tudi skupno poročilo o razgovorih obeh delegacij. V krogih jugoslovanske partijske delegacije poudarjajo, da se razvijajo sedanji razgovori, ne da bi se ozirali na preteklost, marveč z upanjem v b"ol.i--še in čvrstejše stike tako med obema partijama kakor tudi med narodi obeh dežel. Delegacija PMD se odpelje nocoj na petdnevno potovanje po Jugoslaviji. Obiskala bo Bosno in Hercegovino, Hrvatsko in Slovenijo. Tudi na srečanjih s predstavniki ZK v republikah in posameznih krajih, ki jih bodo ob-| iskali, kakor tudi s predstavniki delovnih kolektivov, katerih to-| varne si bodo ogledali, se bodo j podrobneje razgovarjali o delu i političnih organizacij, *o družbe-; negi samoupravljanju in o drugih vprašanjih, ki jih bodo zanimala. AXXNXX>XNXVXXXXNX>XXVXVVV>VVXN\>XXX\XXVV\>XV« VREMENSKA NAPOVED za četrtek, 18. oktobra Pretežno jasno vreme. Jutranja temperatura med —2 in t-3. Na Primorskem okoli 10. Najvišja dnevna predstavniki ZKJ in predstavniki PMD v najboljšem, najbolj tovariškem in prijateljskem duhu. Mislim, da bodo prihod madžarske delegacije v Jugoslavijo in tukajšnji razgovori imeli velik pomen za nadaljnje poglabljanje odnosov med našima deželama. Zellm madžarskim delovnim ljudem mnogo uspeha pri njihovem ustvarjalnem delu za izgradnjo socializma in srečnejše bodočnosti.« Prvi sekretar PMD Erno Gero je v svoji izjavi rekel' »Lahko samo potrdim to, kar je rekel tovariš Tito, da razgovori med delegacijama CK PMD in CK ZKJ potekajo v najtesnejšem in najbolj prijateljskem du- .............. ................... hu in da so rodili že pomembne temperatura med is in 18. Zjutraj po in konkretne rezultate. To srečanje je velikega pomena za obe Partiji in za obe deželi.« Po sprejemu so člani delegacije PMD s posebnim vlakom odpotovali v Sarajevo. kotlinah megla. Stanje vremena: Nad Evropo se še nadalje zadržuje področje visokega zračnega pr5tiska. Frontalne motnje, ki so zalele britansko otočje, se hitro pomikajo proti Skandinaviji. . Stalne konference delavskih svetov Proizvodnja kot ključno vpra- Ijivo, da delavski svet nekega šanje celotne družbe in vsi njeni podjetja ne pozna dobrih izku-neobhodni atributi — storilnost, šen j drugega delavskega sveta v organizacija dela, normiranje, na- istem kraju. Marsikateremu de-grajevanje itd. — postavljajo lavskemu svetu bi na primer zelo naše delavsko samoupravljanje koristile izkušnje organizacijske pred resno preizkušnjo. Glede na komisije DS >lskret iz Kranja, ki ogromen razvoj in spremembe v proučuje delo lastnega delavske-gospodarskem in družbenem živ- ga sveta. V >IskrU so prav tako Ijenju, ki smo jih doživeli že od uvedli prakso, da daje cjirektor izdaje zakona o delavskem samo- upravnemu odboru tedenska po-upravljanju, je tudi razumljiva ročila o izvrševanju plana proiz-stalna težnja po nadaljnjem iz- vodnje, plana prodaje itd. Delav-popolnjevanju tega sistema. Reši- ski sveti imajo stalne težave s potep vseh teh vprašanj pomeni v ročili vodilnih uslužbencev. Ta bistvu nemoten razvoj naše socia- poročila so zapletena, -večkrat v listične družbe, za kar so skupno bistvu nestrokovna (zgolj >uče-z organi družbenega upravljanja na<) in ne dajo prave osnove za odgovorni predvsem organi de- jasne konkretne sklepe po raz-lavskega samoupravljanja. Zato pravi. V tem pogledu so dosegli mora biti temu sistemu, 'ki je v razveseljiv napredek n. pr. v te-fazi nenehnega razvijanja in iz- lezarni na Jesenicah, kar je poka-popglnjevanja, lastno iskanje zalo zadnje zasedanje DS. Tov&r-vedno novih oblik in poti. na čevljev >Planikai v Kranju je Ena novih oblik delovanja de- dosegla zelo lepe uspehe v orga-lavskih svetov so Stalne konfe- nizaciji dela in bi izkušnje njiho-rence delavskih svetov v meri- vega biroja koristile marsikate-lu občine. Uvajati so jih za- remu podjetju. Prav tako uvaja čeli na Gorenjskem in ie dobi- >Planika< zanimiv poskus eko-vajo tudi dokaj jasno izdelano nomske in strokovne vzgoje no-lastno fiziognomijo. vosprejetih delavcev itd. itd. (izraz »konferenca« verjetno ni Konferenca bi prav tako najboljši, ustreza pa z vsebinske stra- uspešno lahko nnsrerirm/tlr, nri m - podobno kot Stalna konferenca ul*,...?°'Teaov*1* Prl mest. Namesto konference bi lahko ekOnomsK0-p0llticni vzgoji članov uporabili izraz »stalni- posvet ds«. Po- delavskih svetov. V praksi vidi-nekod so ie začeli uporabljati izraz mo (ja delavski sveti n nainot »združenja DS«, vendar ga ne kaže ' , sven D največ osvojiti, ker ima izraz združenje v primerih niso zmozni kritično gospodarski terminologiji že določen, oceniti zaključnega računa, poro-vsebinsko docela različen pomen. Mi či/s knmprcinlnena nrMollra bomo uporabljali izraz Stalna konfe- K°merciainega oddelka itd., renca mest DS, oziroma zaradi priroč- ampak sprejemajo vsa ta poročila nosti kar konferenca DS.) v obliki, kot so jim predložena. Konferenco DS sestavljajo za- Krivda je na eni strani v prestopniki z območja ene občine. V majhni usposobljenosti posamez-praksi bodo. v njem največkrat nih članov, na drugi strani pa v zastopani predsedniki, lahko pa pomanjkanju izkušenj delavskega tudi člani delavskih svetov. Zato sveta kot celote. Toda, ati smo res tudi ne bi kazalo določiti tova- storili vse, da bi delavske svete riše, ki bi stalno zastopali delav- za njihove naloge usposobili? ski svet na konferenci DS. Pravi- Spomnimo se samo prakse Ijud-loma bodo konference DS sklice- skih odborov: kadarkoli je šlo za vale (in zanje tudi opravljale po- vprašanje plana ali pa proizvod-trebne administrativne posle) ko- nje sploh, so vedno poklicali na misije za delavsko in družbeno posvet le direktorja oz. druge vo-upravljanje pri občinskih odborih dilne uslužbence. Na delavske SZDL, vendar pa ne bi že vna- svete smo kvečjemu naslovili kri-prej smeli izključiti primerov, da tiko, če je bilo v podjetju kaj na-bodo d razvitejših občinah kon- robeI Predsedniki delavskih sve-ference DS imele lastno vodstvo, tov so vedrili p senci »svojih< ki bo skrbelo za pripravo dnev- direktorjev. nih redov, posredovanje gradi- (Ob neki priložnosti je eden izmed D a itd. direktorjev, ko Je na zasedanju OLO Konferenrp D^ in tnrpi nrniin. ho,tel Poudariti, da se pri svojem delu h.onjerence us so torej prosto- oslanja na organe delavskega uprav- voljna povezava predstavnikov ljanja, dejal: »s seboj sem pripeljal DS. z območja občinskega ljud- tudi predsednika DS in uo...«) skega odbora brez nekih zakoni- Ko naj bi delavski sveti in tih pristojnosti. Naloge konferenc upravni odbori končno odločil-bi bile trojne: izmenjava delovnih ne je posegli v reševanje proiz-izkušenj med posameznimi delav- vodnih nalog, pa moramo ugoto-skimi sveti, ekonomska vzgoja viti, da jih še nismo zadosti uspo-članov delavskih svetov in daja- šobili za rokovanje z orožjem, ki nje koristnih mnenj oziroma jim ga je dal v roke zakon o de-predlogov glede planov proizvod- lavskem upravljanju. Ekonomska nje itd. vtgoja članov DS ni bila načrtna le s samo izmenjavo izkušenj in je. čestokrat tudi premalo — to bi bila za sedaj najvaž- ustrezala potrebam prakse, nejša naloga konferenc Končno bodo konference DS DS — bi praktično odpravili pre- lahko dajale zelo koristna mnenja cej pomanjkljivosti velikega dela ljudskim odborom glede družbe-delavskih svetov, ki so bolj teh- nega plana, določenih gospodar-ničnega značaja in so jih neka- *kih ukrepov, dopolnitve predjji-teri delavski sveti že davno pre- sov in podobno. Posvetovanja o brodili. Reševanje nekaterih teh- izpolnjevanju družbenega plana, ničnih vprašanj v zvezi z njiho- ki so ravno sedaj v teku v večini vim delom pa je nekaterim de- občinah, so že ena oblika takšnih lavskim svetom za nekaj časa konsultacij, katere uspeh bo brez celo zameglilo bistvo njihovih dvoma v večjih naporih in skup-nalog in pravilno pot nadaljnjega ni akciji za izpolnitev družbenega razvoja. Sem. sodijo: notranja or- plana. V tem pogledu bodo kon-ganizacija delavskega sveta, se- ference DS imele verjetno zelo stava raznih komisij, izdelava po- pomembno družbeno vlo-slovnika (večina DS še nima po- go. Nanje bi morali navezati slovnika), priprava sej, poročanje zlasti tudi ljudske poslance, ki bi na sejah, posredovanje gradiva se na ta način najuspešneje se-članom DS pred sejami, način znanili s problemi iz proizvodnje konsultiranja kolektiva pred sejo in dobili velikokrat koristne po-in informiranja o sklepih delav- bude za spremembo določenega skega sveta itd. zakonskega predpisa. Zaradi izoliranosti je razum- J. Kristan Predstavniki sindikata kovinarjev na kongresih v tujini Centralni odbor sindikata kovinarskih delavcev Jugoslavije je dobjl povabila, naj pošlje svoje predstavnike na kongresa sindikalnih kovinarskih organizacij Francije in Madžarske. Na kongres sindikata kovinarjev Madžarske, ki se bo začel 24. oktobra, bosta odpotovala sekretar Centralnega odbora Ivan Stepa-nek in sindikalni funkcionar iz Subotice Berkeny Pal, na kongres sindikata francoskih kovi- S KONFERENCE ZK V ŽELEZARNI STORE Vodilne kadre bodo usposobili da bodo prenašali svoje znanje na ostale Železarna Štore sodi v vrsto 60 °/o njegove zmogljivosti — bo podjetij, ki najbolj občutijo po- železarna povečala letošnjo celo-sledice vsakoletnega pomanjka- letno' proizvodnjo v primerjavi nja električne energije. Kadar je z lansko najbrž le za bkrog 2,6 namreč potrebno omejiti potroš- odstotka namesto za planiranih njo toka, je neizbežno prizadet 11,6%. Razen pomanjkanja elek-eden izmed njegovih najpomemb- trične energije precej ovira bolj-nejših obratov — elektroplavž, ki še izpolnjevanje proizvodnega troši ogromne količine električ- plana tudi pomanjkanje ustrez-nariev in metalurgov ki bo nri- I ?ega toka- 'NaJveč zaradi samo nega kvalitetnega jekla za livar- E me^re ra bo ^dootova :deln6ga izkorlšfan-ia tega n3iho- no valjev, ki glede preskrbe z ^ , potoval Uega najmodernejšega obrata — valji pokriva 55 % vseh potreb p dmk Centralnega odbora v prvih mesecih je bilo zaradi jugoslovanske barvne metalurgi-Zveze kovinarjev Jugoslavije pomanjkanja električnega toka v je, mlinske industrije, industrije Veber. I ziimskem času izkoriščenih samo papirja in gume ter delno tekstil- ne industrije. Norbert Veber. Doslej v železarni tudi ni bila polno izkoriščena strojna livarna, to ,pa zato, ker ni bilo dovolj naročil zaradi letošnjega omejevanja investicij. Železarna je zato začela iskati kupce tudi izven naše države ter je med drugim načelno že siklenila pogodbo za izvoz večje količine litih cevi v Sovjetsko zvezo. Razen tega skuša tudi razširiti asortiment izdelkov. Med drugim sedaj osvajajo proizvodnjo peresnega jekla, specialnega jekla za vijake in ve-jrige, raznih specialnih litin, od-j pornih proti vročini in proti vpli-| vu kemikalij itd. OKTOBRA POSKUSNO OBRATOVANJE NOVOZGRAJENE AGLOMERACIJE Uvajanje noviih proizvodnih javno tožilstvo. Predsednik Zvezne ljudske ’ iJe ko že.hltl;0 skupščine je v svojem pismu ob- IhLiZ pi?u vestil zakonodajni odbor, da ga % visokokvalificiranih je tudi predsednik Ljudske skup- kadTOV- To Pomanjkanje je po- ščine Bosne in Hercegovine opozoril na neskladnost med republiško ustavo in zakoni, uveljavljenimi zadnje leto. Spričo tega je predsednik Zvezne ljudske skupščine predlagal predsedniku zakonodajnega odbora Zveznega sveta, naj skliče sestanek predsednikov zakonodajnih odborov ljudskih skupščin vseh ljudskih republik, na katerem bi v celoti obravnavali vprašanje, kako Vskladiti republiške ustave z zvezno ustavo, kako vskladiti ustave z zakoni, in da bi sprejeli ustrezne sklepe. Zakonodajni odbor Zveznega sveta se je strinjal s predlogom, da bi sklicali takšen sestanek. SKUPŠČINSKO ŽIVLJENJE » Razpravljanje o osnutku zakona o splošnem upravnem postopku Po obravnavanju osnutka zakona o splošnem upravnem postopku v Odboru za organizacijo oblasti in upravo je prišel ta osnutek na dnevni red zakonodajnega odbora Zvezne ljudske skupščine. V nač cini razpravi o tem zakonskem osnutku je predsednik odbora dr. Maks Snuderl poudaril, da je bilo po četrtem plenumu CK ZKJ, na katerem je bil sprejet sklep o ukrepih za pospeševanje zakonodaje, storjeno mnogo za napredek sodišč. Sodišča so okrepila zakonitost, na pismo, s katerim je zakono-za katero so pristojna. Zakon o dajni odbor opozoril na nesklad-pravdnem postopku bo še bolj nost med ustavami ljudskih repu-okrepil sodno delo, ki se nanaša i blik ir} zvezno ustavo v tistem na civilne spore. Dr. Snuderl je I delu, ki se nanaša na sodišča in rekel, da je pravilno poslovanje državne uprave eden izmed temeljev za tisto, kar imenujemo v teoriji pravno državo. Glavno, kar more doseči skupnost, je, da ima dobro pravniško upravo. Predsednik Snuderl je tudi pripomnil,, da nudi vsak, tudi ta zakon, samo splošno pravilo, splošne napotke, da pa morajo ljudje dati zakonu življenje in ga uveljaviti. Na včerajšnji seji je odbor obravnaval osnutek zakona o splošnem upravnem postopku v podrobnostih. Med obravnavanjem osnutka zakona o splošnem upravnem postopku v zakonodajnem odboru Zveznega sveta je predsednik odbora dr. Maks Snuderl obvestil člane, da je prejel od predsednika Zvezne ljudske skupščine odgovor Obisk delegacije češkoslovaških žena Delegacija Odbora češkoslovaških žena bo 19. oktobra prispela v Jugoslavijo. V delegaciji je pet članic, vodi pa jo generalna sekretarka Odbora Tona Tumova. V naši državi bodo ostale 14 dni. Kongres Letalske zveze bo 15. decembra v Zemunu Drugi kongres Letalske zveze Jugoslavije bo 15. in 16. decembra letos, in sicer v poslopju komande Jugoslovanskega vojnega letalstva v Zemunu. DNEVNA KRONIKA Prihodnji mesec bodo stekli prvi obrati železarne v Nikšicu Po petih letih graditve bodo prihodnji mesec Stekli prvi obrati v železarni »Boris Kidrič« v Nik-šiču, ki bo v hladni valjarni proizvedla prve tone polfakrikatov za našo strojno in predelovalno industrijo. Na gradbišču železarne* velikem 700.000 m2, so se gradbeni delavci umaknili monterjem desetih jugoslovanskih in tujih podjetij, ki bodo letos končali dela v jeklarni, valjarnah in drugih proizvodnih objektih. V začetku leta 1958 bo železarna že začela redno proizvajati. V začetku prihodnjega leta bosta v jeklarni že v obratu ena Siemens-Martinova in ena električna peč. V valjaimi in v ter močen trali že končujejo nekatera dela. V termo-centrali bodo do konca letošnjega leta montirali prvo turbino, dru- NOVA UREDBA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Kaj bodo delale uprave dohodkov Beograd, 17. okt. (Tanjug). Konec meseca bo začela veljati uredba Zveznega izvršnega sveta, s katero bodo urejena vprašanja organizacije in pooblastil uprav dohodkov v sestavi upravnih organov, pristojnih za posle financ federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot, okrajev in občin. V uredbi, ki bo objavljena ju- Uprave dohodkov bodo tudi tri v »Službenem listu FLRJ«, je nadzorovale pravilno uporabo poudarjeno, da opravljajo uprave predpisov o določanju, pobiranju upravne posle iz pristojnosti in razdelitvi dohodkov proraču-ustrezne politično - teritorialne i nov in skladov po organih držav- enote, in sicer na področju dohodkov, proračunov in skladov, kakor tudi drugih dohodkov, določenih s posebnimi predpisi, če posamezni izmed teh poslov niso prišli v pristojnost drugih državnih organov. Uprave dohodkov bodo med drugim določale finančne obve^ nosti državljanov in privatnih pravnih oseb v skladu s proračuni in skladi, razen tega pa bodo pobirale dohodke, ‘izvirajoče iz teh obveznosti. Skrbele bodo tudi za pravilno obračunavanje in plačevanje dohodkov proračunov in skladov, kakor tudi drugih predpisanih obveznosti gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij, gospodarskih združenj in ustanov s samostojnim finansiranjem nasproti družbeni skupnosti ne uprave in bankah, če ni to s posebnimi predpisi drugače določeno. Uprave bodo nadalje zbirale podatke in vodile evidenco o dohodkih proračunov in skladov, v njihovo pristojnost pa bodo sodili tudi drugi posli na podlagi posebnih predpisov. Predvideno je, da bodo v teh upravah upostavljeni posebni' oddelki za nov s samostojnim finansiranjem ter fizičnih in privatnih pravnih oseb, da ugotove njihove finančne obveznosti. Ti uslužbenci imajo tudi pravico zahtevati od bank potrebna poročila in podatke, po potrebi zaslišati odgovorne ljudi in priče, kakor tudi pritegniti strokovnjake za posamezna vprašanja. Nesreča v termoelektrarni Čatici V noči na 16. oktobra se je zgodila v termoelektrarni Catiči nesreča, pri kateri je bilo ranjenih 7 delavcev, ki so delali pri kotlu. Ko so čistili pregrejevalec, v katerem se je nakopičila večja katerimi DO- go pa prihodnje leto. Vrsta po- ter sprejeli sklepe, g kait< možnih obratov dela že nekaj me- bodo odpravili' ugotovljene secev. manjkljivosti. Ko bo železarna v Nikšiču do- Tn«nc|m,...L i grajena, bo proizvajala letno 90 Jugoslovansko-romunska tisoč ton izgotovljenih proizvodov in sicer v glavnem jeklo v sebno občutno zaradi izredno naglega razvoja tovarne po osvoboditvi. Prav ta mesec bo predvidoma začel poskusno obratovati spet nov obrat — aglomeracija, ki bo seveda tudi potreboval nove visokokvalificirane kadre. V prihodnjih letih bodo potrebe po kadrih še bolj rasle, saj je po perspektivnem planu predvidena obnova železarne v tolikšnem obsegu, da se bo njena zmogljivost povečala za 59 “/o, narodni dohodek pa letno za okrog milijardo dinarjev. . Ker je vprašanje kadrov sedaj eno izmed osnovnih vprašanj V železarni, so o njem precej razpravljali tudi v torek na konferenci Zveze komunistov. Predvsem so ugotovili, da samo sedanji dvoletni tečaji za visokokvalificirane delavce ne zadoščajo potrebam. Tečaje bodo nadaljevali* hkrati pa bo treba zagotoviti, da se bodo novi kadri lahko hitreje uvajali v praktično delo. Zato so sklenili, da bodo organizirali še poseben tečaj, na katerem se bodo vodilni kadri usposabljali za smotrno prenašanje svojega strokovnega znanja na mlajše tovariše. Precej so na konferenci razpravljali tudi o mladini in delno o premajhni skrbi za varčevanje materiala ter o nekaterih drugih vprašanjih. Največ časa so posvetili osvetlitvi številnih problemov, ki nastajajo v tovarni, ker urejanje komunalnih vprašanj v Štorah znatno zaostaja za razvojem tovarne. Predvsem P*1" manjkuje stanovanj, zaradi česar se mora nad 60 °/o delavcev voziti na delo iz bližnje in daljne okolice. Neredki delavci vstajajo celo ob dveh ponoči, da pravočasno ujamejo vlak za Store in se večurno pešačenje po dostikrat slabih poteh seveda kaže v zmanjšanju njihove delovne sposobnosti. Zaradi navezanosti na vlak je tudi izredno težavno pri" dobiti te delavce za politično in strokovno izobraževanje. Stanovanjska stiska povzroča nadalje številne pereče probleme v Štorah, kjer mnoge družine stanujejo v neustreznih stanovanjih. Pred organizacijo Zveze komunistov je težavna naloga, ki je ni več moč odlašati, da čirn-prej dosežejo vskladitev gradnje stanovanj in drugih komunalnih naprav z razVojem tovarne. Z bodo morali vztrajati, da bodo prihodnja leta vsa razpoložljiva sredstva vložili v ta namen, s čimer bodo znatno pripomogli K izboljšanju življenjske ravni že* 1 lezarjev. Tudi član CK ZKS Tomo Brejc, ki je sodeloval na konferenci, je pritrdil, da organizacija mora posvetiti urejanju stanovanjskega vprašanja vso pozornost. Utemeljil je tudi potrebo, da se delovni kolektiv bolj kot doslej poveže z družbenim živite” nada- gospodarska pogajanja _ ------.---- . Pogajanja med gospodarskima palicah različnih kvalitet, vse delegacijama Jugoslavije in Ro- * UI UtI vrste črne pocinkane in druge rnunije, ki so se začela 8. oktobra njem izven tovarne in v nao«-f e^le I0,5 mTn’ tenke Z Peogra imenuje Zvezni izvršni di na ostalih notranjih relacijah svet, oziroma republiški izvršni predvidevajo v poletni sezoni do- sve^' okrajni ljudski odbor, ločeno povečanje. odobre pred začetkom leta pro- Na mednarodnih progah se bg f?rame ukrepov za zaščito pred j .... . . škodljivim vplivom in za racio- nalno izkoriščanje voda. Zvezni I dejavnosti. Vb v sezoni povečalo število poletov v Pariz na štirikrat tedensko, uvedli pa bodo 'bržkone tudi no- i^ršni svet je razen tega določil, ve proge v Tirano in Prago. V turistični sezoni bodo prav tako uvedli promet na progi Dunaj— Ljubljana—Dubrovnik, na kateri bodo trije poleti tedensko. da morajo imeti vodni skladi re zervo za kritje predvidenih izdatkov v primeru neenakomernega dotoka ali v primeru nepredvidenih izdatkov med letom. Sredstva vodnih skladov dotekajo iz prispevka, določenega z i _ . . , , zveznim družbenim planom ozi- bile te dni « ^ roma zveznim zakonom in dru- Delo po konferencah ZK __________ iih nod iet i i ^jV6Č' &ih dohodkov, določenih s poseb- posle dohodkov od prebivalstva,! količina pepela, je nepričakovano sključene. Nantth nimi zveznimi predpisi,_ iz obresti delke, odseke in referate. V uredbi Zveznega izvršnega sveta je tudi poudarjeno, da imajo pooblaščeni uslužbenci uprave dohodkov pravico pregledati blagajniške knjige, dokumente ln poslovne prostore gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij, gospodarskih združenj, usta- Mahalpašič pa je podlegel po-! v podjetjih. Nekatera .../ „ , e ^ podjetja, med prvimi rudnik li- škodbam. Ranjence so takoj od- gnita v Velenju in laški rudnik, peljali v bolnišnico, kjer so jim j pa so za ta teden že sklicala seje nudili pomoč. Njihovo življenje delavskih svetov, ponekod skupni v nevarnosti. Včeraj je prišla no s sindikalnim odborom in , , , , . osnovno organizacijo ZK. Na teh termoelektrarno komisija, ki sejah bodo podrobno analizLrali bo proučila nesrečo. ugotovitve konferenc komunistov O upravljanju vodnih skladov v, Namenjeni so finansiranju del za zaščito pred škodljivim vplivom in za racionalno izkoriščanje voda Beograd, 17. okt. (Tanjug). Zvezni izvršni svet je sprejel uredbo o upravljanju vodnih skladov. V uredbi je poudsr-Jeno, da so ti skladi zvezni, republiški in okrajni, namenjeni finansiranju del za zaščito pred škodljivim vplivom in za racionalno izkoriščanje voda. Vodni skladi so proračunski t, a ,i, ki ne morejo opravljati nobene samostojne gospodar-ske dejavnosti in katerih neporabljena sredstva se vsako leto preneso na prihodnje leto. ^P^a.Y.ni. odbori vodnih skla- nega gospodarstva zavarujejo pred škodljivim vplivom voda. V uredbi je nadalje poudarjeno, da je moč sredstva vodnega sklada uporabljati' samo za dela na vodnih tokih in hidrosistemih. speljanih skozi dve ali več ljudskih republik oziroma na takšnih, ki so mednarodnega pomena. Za sredstva republiških vodnih skladov je določeno med drugim, da jih je moč uporabiti za zaščito zemljišč ter ureditev strug rek in hudournikov, ki teko skozi dva aliv več okrajev, oziroma ki so vazni za več okrajev v republiki. Razgovori o tehničnem sodelovanju s CSR V Pragi bo sredi novembra sestanek jugoslovansko-češkoslo-vaške komisije za tehnično sodelovanje Sodijo, da bodo na tem sestanku sprejeli statut komisije in določili način tehnične pomoči. Proučili bodo tudi konkretne zahteve o tehničnem sodelovanju, ki so že predložene. Jugoslovansko delegacijo bo vodil sekretar ritorialne enote lahko dajejo iz svojih proračunskih sredstev vodnim skladom dotacije. Po uredbi je moč določiti, da plačujejo prispevek vodnim skladom gospodarske in druge organizacije, ustanove, pravne osebe in državljani, ki kakorkoli uporabljajo j Zvezne industrijska zbornice v vodo ali pa se z napravami vod-1 Beogradu inž. Vladimir Vujevič- Razsodnost Te dni obravnava na Dunaju Medministrski komite, čigar na-‘°fM je zagotovitev podrobne izvedbe državne pogodbe, njen sed-(len, ki določa pravice slovenskih in hrvatskih manjšin v avstrijski republiki. Koroški Slo- Se nekaj je treba dodati, da koroški Slovenci pričakujejo od teh razgovorov zboljšanje, ne pa morda poslabšanje že obstoječega stanja (dvojezično šolstvo). Prvi pogoj za uspešnost teh razgovorov je zato spoštovanje že venci, oziroma Zveza slovenskih sprejetih obveznosti. To pa terja orQanizacij na Koroškem in Na- resno in iskreno borbo za ome-r°dni svet koroških Slovencev sta jevanje tistih elementov, ki sku-k lani 11. oktobra predložila šajo s šovinističnimi ,izbruhi (•vezni vladi spomenico, v kateri ustvariti napeto, neznosno ozrač-lt(rpno pojasnjujeta svoje stali- je, ki bi onemogočilo prijateljsko šče in interpretacijo določb ome- _ _ sožitje med obema narodnostima, nknega člena. \ razen tega pa škodovalo prijatelj- v « . . . _ . skim odnosom med obema sosed- , v spomenici izraženo mnenje... feStož ^ovencev je rfVfrahl Samo v duhu medsebojnega hoSh, "-1“' razumevanja in strpnosti in ob . ki še vedno skušajo na vazne načine vsiliti svoje zastare-jj> šovinistične politične koncep-Q'k. Toda omeniti je treba tudi trezne glasove, ki se ne strinjajo * takimi ekstremističnimi stališči J? se zavedajo, da ne gre'pri uve-Vavitvi sedmega člena samo za sQoštovanje svečano, sprejete ob-, važnosti, marveč da je to tudi Preizkušnja iskrenosti zagotovil o tajji po prijateljskem sožitju med °oerna narodnostima, ki nujno tar ja priznanje medsebojne enakopravnosti in prijateljske strpnosti. Koroški Slovenci so sicer z zadovoljstvom sprejeli obvestilo, da 0 "medministrski komite proučil Podrobnejšo izvedbo tega člena, vendar pa so zaskrbljeni spričo dejstva, ker naj bi bilo prvo vprašanje na dnevnem redu dvojezično šolstvo na Koroškem, ki je že dalj časa tarča nervoznih lz°ruhav nacionalističnih krosov. širokih obzorjih, ki jih ne zastira šovinistična omejenost, je mogoča tudi zadovoljiva in uspešna rešitev vprašanj, ki jih je načel medministrski komite. Razsodnost in perspektiva plodnih, prijateljskih odnosov med obema narodnostima in obema državama bosta pri tem naj-modrejši svetovalec. J. J. STANE PAVLIC V TRGOVINSKEM ODBORU EVROPSKE GOSPODARSKE KOMISIJE Medevropska trgovina še vedno nesproščena spričo zahodnega embarga Ženeva, 17. okt. (Tanjug). — | blokov še zmeraj nadaljujejo. I Veleposlanik Pavlič je omenil, V Ženevi še je začelo predvče- j O glavnem vprašanju sedanje- j da so nastale v Evropi zadnje rajšnjim 5. zasedanje odbora Ev-1 ga zasedanja, o medevropski me-! čase spremembe v smeri narašča- ropske gosp. komisije za razvoj trgovine. Na njem se je zbralo kakih 150 delegatov iz 28 evropskih dežel. Sekretar Evropske gospodarske komisije Gunar Myrdal je v pozdravnem govoru med drugim poudaril, da zaseda odbor letos prav v trenutku, ko evropska trgovina močno narašča. V tej zvezi je omenil, da bi bilo treba to pozitivno težnjo, ki se j kaže tudi v naraščanju trgovi-i ne med Vzhodom in Zahodom »vzpodbujati tako z odstranjeva-| njem sedanjih ovir, kakor tudi z drugimi ukrepi za iskanje primernih metod trgovine med Vzho-i dom in Zahodom«. V tej zvezi je ! opozoril na dejstvo, da se negativne težnje po izolaciji v okviru Alžirsko vprašanje v francoski poslanski zbornici k Utemeljen se zdi pomislek, če razsodno začeti proučevanje Pariz, 17. okt. (Tanjug). Danes se je začela v francoski poslanski zbornici debata o Alžiru, toda Zdaj britanska pomoč London, 17. okt. (Tanjug). Predstavnik Foreign Officea se je dotaknil danes na sestanku z novinarji angleških obveznosti iz anglo-jordanske pogodbe iz leta 1948. »Naše obveznosti iz te pogodbe,« je rekel, »so v tem, delikatne problematike sedmega (lena z vprašanjem, ki je bilo že rešeno oktobra leta 1945 in ali ne da pomagamo .Jordani jL v pri-bilo bolj pravilno, da bi se za meru, če bi kdo to deželo na-rvčetek lotili tistih odprtih vpra- ; P?«*?1- Jordanska in. izraelska žanj, n,i—i vlada sta bili nedavno obvesce- tukajšnji politični krogi poudarjajo. da nobeni novi ukrepi, niti sklepi ne bodo kronali te debate, enako neprijetne poslancem in vladi. Po osmih mesecih »pacifi-kacije« in istočasnih naporov za gospodarske in socialne reforme je stopila vlada pred parlament samo s sklepom o odpoklicu znatnega dela rezervistov z alžirskih njavi, so govorile skoraj vse delegacije dežel, članic odbora. Malone vsi govorniki so obravnavali to vprašanje skoraj izključno s stališča svojih trgovinskih stikov dežel Vzhoda oziroma Zahoda, ne da bi posvetili pozornost bistvu vprašanja. Vprašanje medevrop-ske trgovine je večina delegacij obravnavala kot vprašanje trgovine med Vzhodom in Zahodom. Vodja jugoslovanske delegacije, veleposlanik dr. Stane Pavlič, pa je v zvezi s tem vprašanjem pojasnil predvsem njegov splošni evropski značaj. Takoj je opozoril na to, da dejstvo, da vzhodnoevropske dežele sodelujejo v skupni menjavi z zahodnoevropskimi samo s 3 %> dokazuje, da menjava še zdaj zadeva na velike ovire, ki bi jih bilo treba, odstraniti. Omenil je, da je bila Jugoslavija »zmerom za odstranitev vseh ovir, zlasti političnih, iz-vzemši seveda samo tiste upravičene gospodarske ukrepe, ki izvirajo iz temeljnih koristi pospeševanja gospodarskega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih dežel«. Ko |e govoril o prispevku Jugoslavije k razvoju medevropske trgovine, je opozoril ne samo na znatno povečanje njene zunanje trgovine, ki je narasla v prvih devetih mesecih 1956 v primerjavi n ja deleža v jugoslovanski zunanji trgovini in istočasnega zmanjšanja deleža Zahodne Evrope. Posebno je govoril o naporih Jugoslavije za razširitev gospodarskega sodelovanja z drugimi deželami in poudaril, da njena industrializacija nikakor ne vodi k zožitvi tega sodelovanja. Govoril je tudi o tem, da bo moč.v kratkem uresničiti načrt »Jug-eleksport«, ki bi utegnil prispevati k ublažitvi pomanjkanja električne energije v Evropi. Da j itali;an'ski v]adi Aldo Bozzi. bi osvetlil napore jugoslovanske | 0dz^al se je vabilu inštituta za Stiki med ČSR in ZDA Praga, 17. okt. (Tanjug). Češkoslovaška vlada je predlagala ameriški izmenjavo parlamentarnih ter gospodarskih, kulturnih in znanstvenih delegacij. V noti, ki je bila izročena veleposlaniku ZDA v Pragi, je rečeno, da ČSR meni, da bi bilo »zaželeno in primerno proučiti možnost izmenjave uradnih delegacij«. Kar se tiče parlamentarne delegacije, je v noti poudarjeno, da ta oblika stikov »prispeva k poglobitvi ipedsebojnega razumevanja med narodi«. Češkoslovaška vlada pa ne namerava poslati svoje posebne opazovalce ob volitvah v ZDA, ker bodo to delo opravili njeni diplomati v Ameriki. Obisk iz Italije Beograd, 17. okt. (Tanjug). Danes je prispel v Beograd državni podsekretar za finance v vlade za razširitev gospodarskih , mednarodno politiko Sbkov, je poudaril njen pre ,°F rl«r.tvn V Beogradu vladi ZDA za uporabo kmetijskih presežkov, in sicer ne v obliki pomoči, marveč v obliki nakupov na dolgoročni kredit. Potem je govoril o delu odbora za trgovino. Povzel je činitelje, ki po jugoslovanskem mnenju določajo sedanje stanje v gospodarskih stikih med evropskimi deželami, in je med drugim rekel: »Nam se zdi, da predvsem embargo, ta anahronizem hladne vojne, ustvarja neugodno vzdušje za normalni razvoj gospodarskih stikov med obema evropskima področjema. Razen tega tudi ožje regionalne gospodarske organiza- gospo- darstvo. V Beogradu bo predaval »o boju proti monopolom v Italiji«. Obiskal bo tudi nekatere naše gospodarske in državne voditelje. Kitajska mladinska delegacija pride k nam na obisk Peking, 17. okt (Nova Kitajska). — Delegacija kitajske mladine je danes.odpotovala v Jugoslavijo na povabilo CK Ljudske mladine Jugoslavije. V kitajski delegaciji je šest članov, vodi pa jo član sekretariata CK Nove de- cije dostikrat vlečejo ti dve pod- mokratične mladinske lige Lui rocji sojamo narazen, tudi Velik pomen pri-vprašanju stikov , »... , , i - • kakih 35°/o, marveč tudi na na- bojisc toda brez dokončnih, pri- d J. J raziirienje njene zemlje-porocil bodi o političnih ukrepih,- . i ■ ra7noUko,Jti. v kateri ie oziroma skušali zagotoviti lkte manjšinske pravice, ki jih y sedmi člen predvideva, vendar se ni, da namerava Velika Britanija v celoti izpolniti te obvez- Praktično še ne izvajajo. Gre za eilakopravnost slovenskega jezika v javnih uradih in sodiščih, za dvojezične krajevne napise itd. i Predstavnik Foreign Officea ni komentiral poročila, da je Sirija poslala Jordaniji pomoč v orožju. Ali je Eden izravnal neskladja francoske in britanske sueške‘politike _ London, 17. okt. (Tanjug). Ob Listku iz Pariza si je predsed-.** britanske vlade Eden priza-D a! preprečiti vtis splošnega Presepe{enja,' ki je nastalo, ko je a“el s Selwynom Lloydom sinoči izgovore s francoskim mini-Vskim predsednikom in zuna-hm ministrom. Eden je dejal, da " bilo to srečanje že prej dogovorjeno, toda do nepričakova-poleta v Pariz, pičle tri ure P? Prihodu Selwyna Lloyda iz Yorka, je prišlo po mnenju “'Plomatskih krogov v Londonu .dokaj dramatičnih okoliščinah, t^fivijo, da je pri neodložljivi iz-")ehjavi mnenj najvišjih pred-“^vnikov vztrajala francoska lada zato, da bi dobila obvestila ® Zadnjih ukrepih britanske diplomacije v Palestini, ki so jih v Parizu kritizirali. Pred odhodom -v Pariz se je “titanski zunanji minister Sel-)fyn Lloyd včenaj izrekel za nadaljevanje pogajanj z Egiptom, četudi je spet silil k naglici, ‘fancozi pa so še nadalje za po-dtiko čvrste roke. Za jutri je napovedan v Londonu sestanek sve-l® Združenja uporabnikov Sueškega prekopa. Obe vladi bi mo-reli določiti okvire nemotenega delovanja nove organizacije in d i eno vlogo v politiki nasproti Dunajski sestanek za ureditev slovenskega šolstva na Koroškem Dunaj, 17. okt. (Tanjug). — Danes je bil na Dunaju sestanek °dbora avstrijske vlade, ki prijavlja načrt zakona za izvajanje clena 7 državne pogodbe, ki se banaša na narodnostne manjšine, sestanku je predsedoval zunanji diinister Figi, navzoči pa šo bili Poleg drugih koroški deželni glavar Wedenig,. njegov namestnik Perlitsch, poslanec pokrajinske s*upščine Rader, kakor tudi predstavniki učiteljev, roditeljev in verskih skupnosti slovenske janjšine na Koroškem. V poročilu, ki so ga izdali, je rečeno, da so bila v odprtem razgovoru Povedana vsa gledišča, ki jih je treba proučiti ob urejanju tega vPrašanja. Današnji seji sta prisostvovala tudi predstavnik Zveze slovenskih organizacij dr. Zwitter in predstavnik Slovenskega, narodnega sveta dr. Tischler, ki sta po sestanku izjavila, da pozdravljata dejstvo, da se je začelo reševati Pranjšinsko vprašanje v Avstriji, obenem pa sta izrazila obžalova-Pje, ker na sestanku ni bilo opredeljeno stališče avstrijske vlade do tega vprašanja, čeprav je bil Premorandum koroških Slovencev predložen vladi že lani jeseni. Egiptu. V Londonu pravijo, da je bil to razlog Edenove poti v Pariz, in pripominjajo, da sta Velika Britanija in Francija smatrali za potrebno, da tik pred nadaljevanjem pogajanj z Egiptom poudarita, da ostajata pri prejšnji zahtevi o internacionalizaciji Sueškega prekopa. Uradno poročilo, ki so ga davi objavili v Parizu, ni razblinilo dvomov, ali imata Velika Britanija in Francija sploh še enaki gledišči v zvezi s šestimi načeli kot podlagi za pogajanja z Egiptom. Ne glede na uradno rezerviranost o morebitni uporabi sile pa sodijo, da Velika Britanija ne računa več s takšno alternativo in si zdaj prizadeva, da bi težišče pritiska na Egipt prenesla na gospodarsko področje. Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da ostaja Velika Britanija, kar zadeva svobodno plovbo, pri določilih konvencije iz leta 1888. Drugi pa ugotavljajo, da si še nedavno, ko so bile njene čete v Suezu, ni prizadevala spremeniti egiptovskega sklepa o prepovedi plovbe za izraelske ladje. Ta rezerviranost sodi v okvir sedanje londonske politike v Jordaniji in Iraku, katere namen je, bodi o metodafi, ki bi omogočile doseči takšen cilj. Razcepljenost v vladni Socialistični stranki, zlasti pa ostra opozicija koalicijske Radikalne stranke proti politiki generalnega rezidenta v Alžiru povzroča to samo znatno zmedo in dokaj paradoksalen jx>ložaj, da bo v debati glavni del opozicije iz vrst centra in desnice podprl vlado nasproti kritiki, dvomom in nestrpnosti poslancev iz vrst vladnih strank. Možnosti glede pogajanj v Alžiru so za zdaj malenkostne. Pobud Maroka in Tunizije za posredovanje vlada ni zavrnila, pa tudi ne sprejela, pač pa je opustila namen, da bi bodočnost Alžira uredila s pogajanji z alžirskimi predstavniki. Enotnosti pa tudi ni med pristaši take vladne jiolitike enostranskega vsiljevanja vojaškega in političpega izhoda. V nasprotju z zahtevo generalnega rezidenta Lacosta, naj bi »vztrajali še nekaj trenutkov« do »končnega poraza upornikov«, ki ga napoveduje, zahteva znaten del poslancev »objavo političnega statusa« za Alžir, da bi »parirali« akcijo v zvezi z zahtevo azijsko-afriške skupine dežel, 'naj bi prišlo alžirsko vprašanje spet v razpravo na bližnjem zasedanju Generalne skupščine OZN. z enakim lanskim razdobjem za j med razvitimi in nerazvitimi področji Evrope. Čeprav je to vprašanje strukturalnega značaja, vendar prav tako otežuje razvoj medevropskega sodelovanja.« pisne raznolikosti, v kateri je Evropa spet na vodilnem mestu. Hsi Juan. NOVA EKSPRESNA ZVEZA PARIZA Z MOSKVO. Pariz, 1?. okt. Predstavniki evropskih železnic so na konferenci v Lizboni sklenili, da bo med Moskvo in Parizom začel voziti vlak >Evropa-ekspres«. ŽRTEV SVOBODNIH MILITARISTIČNIH TEŽENJ V BONNU Blank je moral odstopiti ker si ni prizadeval, da bi Zahodno Nemčijo oborožili za atomsko vojevanje Bonn, 17. okt. (Tanjug). Odstranitev Blanka s položaja ministra za obrambo ob preosnovi bonnske vlade bo imela za nadaljnji razvoj vojaške politike in strategije zahodnonemške vlade pomembne posledice. Takšno prepričanje izražajo danes tukajšnji politični krogi, ki poudarjajo, da proti ponovni oborožitvi dežele. Politični krogi poudarjajo, da priča ta izjava o kanclerjevem nezadovoljstvu z uspehi vladne vojaške politike. V Bonnu menijo, da bo novi minister Strauss povečal napore, da bi usposobil vojsko za uporabo novega vojnega orožja, kar pomeni imenovanje dosedanjega j bi omogočilo tudi zmanjšanje šte-ministra za atomska vprašanja j vila oboroženih sil. Prva naloga Straussa za Blankovega nasled- i novega ministra bo, da v vodstvu nika važno politično spremembo i Atlantske zveze pojasni, da Za-v novi Adenauerjevi vladi. (hodna Nemčija ne bo mogla izpol- Na to kaže tudi včerajšnja j kanclerjeva obrazložitev pred parlamentarno frakcijo njegove stranke. Adenauer je izjavil, da so mednarodni in notranji razlogi zahtevali izmenjavo ministra za obrambo, in pripomnil, da se Blank po izjalovljenih načrtih o evropski obrambni skupnosti ni znal odločno upreti čedalje močnejšim silam doma in v tujini Med Bonnom in Damaskom Kako naj bi Adenauerjeva vlada preklicala grožnjo o prekinitvi diplomatskih stikov s Sirijo zaradi vzhodnonemškega predstav ništva v Damasku Bonn, 17. okt. (Tanjug). Razgovori med zahodnonemškim poslanikom v Damasku in sirskim 'zunanjim ministrom o napetosti med obema vladama zaradi bliž-;nje upostavitve vzhodnonemškega predstavništva v Damasku se bodo nadaljevali. Predstavnik bonnske vlade je danes izjavil, da da bi si pridobila simpatije teh »je upanje, da bo spor poravnan dežel in da bi med drugim tudi na zadovoljiv način.« Pod takšnim oslabila egiptovski vpliv v delu arabskega sveta. Na te ukrepe gledajo v Parizu zelo kritično in britanski krogi ne prikrivajo^ da obe vladi različno presojata vzroke napetosti na jordansko-izrael-skih mejah. načinom je treba razumeti, je pripomnil, primer, da predstavništvo Nemške demokratične republike v Siriji ne bi imelo diplomatskih pooblastil.' V bonnskih političnih krogih pripominjajo, da je vlada opusti- Z VSEH STRANI SVETA VELIKA BRITANIJA PRVA ATOMSKA CENTRALA ' London, 17. okt. (Tanjug). — V Calder Hallu Je začela danes delovati prva britanska atomska električna centrala. Po slavnostnih govorih ■ je britanska kraljica Elizabeta vključila elektTičnt tok iz centrale v omrežje. Svečanosti je med drugimi prisostvoval tudi član Zveznega izvršnega sveta in član predsedstva Zvezne komisije za Jedrsko energijo Milentlje Popovič. ZAHODNA NEMČIJA SE O »STRAŠILU« IZ BERCHTESGADENA Bonn, 17. okt. (Reuter). Sodišče v Berchtesgadenu, Hitlerjevi zadnji uradni rezidenci, bo bržkone do konca tega meseca uradno potrdilo Hitlerjevo smrt. Sodišče je zaslišalo priče Hitlerjeve smrti in bo sadove tega zaslišanja bi čas objavilo 29. oktobra. SZ OBISK IZ BOLGARIJE V MOLDAVIJI Moskva. 17. okt. (TASS). Skupina bolgarskih partijskih funkcionarjev s prvim sekretarjem KP Bolgarije Todo-rom Zivkovom na čelu je prispela na brz- la svoj prvotni namen, da bi odpoklicala svojega poslanika iz Damaska v znak protesta proti izmenjavi predstavništev med Sirijo in Vzhodno Nemčijo. Zadnje tri dni so povečali napore, da bi poravnali spor s kompromisom, pri čemer bonnski predstavnik predlaga, naj bi sirska vlada dala zagotovila, da delegacija Vzhodne Nemčije v Damasku ne bo imela drugih pooblastil razen gospodarskih. Takšna zagotovila bi omogočila vladi v Bonnu, da bi opustila svojo grožnjo o prekinitvi stikov s tistimi državami, ki bi pripoznale vzhodnonemško vlado. I Za ublažitev spora se je za- j vzelo več vplivnih zahodnonem-s ških časnikov in gospodarskih organizacij. V teh krogih izražajo bojazen, da bi prekinitev diplomatskih stikov s Sirijo sprožila v arabskih državah zelo neugodno reagiranje. Sovjetsko-japonska pogajanja Moskva, 17. okt. — V Moskvi se nadaljujejo sovjetsko-japonski razgovori. Na eni strani Gromiko in Macumoto pripravljata dokumente, ki bodo predloženi obema delegacijama, na drugi strani pa se razvijajo ločeni razgovori med posameznimi državniki. Tako na primer je prišlo danes do razgovorov s Hruščevom in japonskim ministrom za kmetijstvo Komom. Danes so se sestali tudi Bulganin in Mikojan ter Hatojama in Komo. Danes so navezali še neuradni stik na kosilu, ki ga je priredil Hatojama sovjetskim državnikom. Delo odbora, ki pripravlja skupne dokumente, se razvija _ _ ugodno. Deklaracija o diplomat- -jih ubili. Fruucosku poročila pravijo, etikih ie kale nrinravlie da so pri tem padli tudi trije alžirski sKin SUKlft Je eaje ze PrlPraVlje uporniki. na- • “• Theodor Blank niti nekaterih obveznosti, ki jih je prevzela v tem pogledu. To je napovedal včeraj tudi predsednik (vlade, ko je rekel, da je šla Zahodna Nemčija v svojih dosedanjih obljubah »o izgradnji vojske v začetku predaleč«. Izmed mednarodnih razlogov, ki so terjali Blankov odstop, v Bonnu predvsem poudarjajo načrte zahodnih držav o preosnovi oboroženih sil Atlantske zveze. Ameriški načrti o preosnovi oborožitve in kadrov za potrebe atomskega voj e vanj a so zadevali v Zahodni Nemčiji na odpor zato, ker se je bonnska vlada zavezala, da se ne bo opremila z atomskim orožjem. Na drugi strani pa je bil minister Blank glavni predstavnik nazora o klasični oborožitvi kot najprimernejši za zahodnonemško vojsko. Tu pričakujejo, da bo preusmeritev vojaške politike vlade vplivala tudi na zožitev prvotnih | načrtov o kontingentih vojske, kf | naj bi znašali 500.000 mož. Ta i načrt je ne samo vojaškega, marveč tudi političnega pomena, zlasti zaradi parlamentarnih volitev, ki bodo jeseni prihodnjega leta. V krogih vladajoče Krščansko-demokratske unije namreč menijo, da bi utegnil nagli tempo v izgradnji oboroženih sil politično negativno vplivati na prebivalstvo, davčna bremena in morebitna neizpolnitev načrtov pa hude posledice v deželi in da bi vse to morda povečalo-upanje opozicij-j skih strank na uspeh na parlamentarnih volitvah. Francija išče kredite pri Mednarodni banki zaradi primanjkljajev v svoji zunanji trgovini uradni obisk. Delegacija KPB se je tako odzvala vabila CK KP Moldavije in moldavskega ministrskega predsednika. KENIJA DESETTflSOCl V ZAPORIH IN TABORIŠČIH London, 1?. okt. (Tanjug). Tu so ob- iavili, da je v Keniji zdaj v zaporih in ;oncentracijskih taboriščih 44.000 kenijskih domačinov, ki s0 jih zaprli, da so bili člani ali pa so simpatizirali z gibanjem Mau-Mau. Poročilo pripominja, dr |e bilo v času največje kampa-i nje v ~«*porih 72.000 ljudi, da pa so jih postopoma izpustili na svobodo. Poročilo je izdtfl bivši britanski inšpektor za zapore v Keniji Heaton, ki je letos pregledal zapore in koncentracijska 4a-• borišča v Keniji. TUNIZIJA ZASEDA NA ALŽIRSKI MEJI Tunis, 17. okt. (AP). — Na področju Kascriba, kakih pet milj od tu-nizijsko-alžirske meje, je kakih 200 alžirskih upornikov iz zasede napadlo neko francosko vojaško enoto. 17 Francozov je bilo ranjenih, 15 pa so na. Pariz, 17. okt. (Tanjug). Francoska vlada je danes sklenila, da bo zahtevala od Mednarodne banke posebno devizno posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev. S tem bi krila trgovinski in plačilni primajkljaj, ki se je letos povečal na približno 400 milijonov dolarjev. Glavni del današnjega sestanka vlade je bil posvečen proučevanju splošnega finančnega položaja v državi. Predsednik vlade Guy Mollet je poročal o sinočnjih razgovorih z britanskim predsednikom vlade o Suezu in o napetosti na Bližnjem vzhodu. Vlada je izrazila zadovoljstvo spričo »mirnega poteka razprave« v parlamentu, kjer so prav sinoči zaključili obravnavanje sueškega vprašanja. Danes so začeli razpravljati o Alžiru, pozneje pa bodo govorili tudi o splošnih finančnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih države. Guv Mollet je danes sporočil, da bo ob koncu te razprave stavil vprašanje zaupnice z zahtevo, naj bi jo izglasovali v zvezi s celotno notranjo in zunanjo politiko vlade, ne pa posebej«za posamezna vprašanja. Miren začetek zbornične debate pa še ne pomeni, da je vlada že prebrodila vse težave. Alžirsko vprašanje povzroča francoskim poslancem dosti več skrbi kot pa Suez. Četudi so bile kritike spričo nerešenega sueškega vprašanja v prvi vrsti namenjene francoskim zaveznikom, bodo za neuspeh vlade v njenem prizadevanju, da bi uredila alžirsko vprašanje, odgovorni izključno člani vlade. Najresnejše težave pa se bodo dejansko pojavile v zaključni fazi razprave o finančnih in gospodarskih vprašanjih, kjer je parlament prav tako zelo razcepljen, ker gre za presojo metod boja proti inflaciji. Zahteva po mednarodnem deviznem posojilu in posojilu Mednarodne banke, za katerega so se zdaj odločili, da bi lahko odgodili določeno izplačilo dolgov plačilni uniji, naj bi uravnovesil sedanjo nestabilnost proračuna. Vendar pa proračun, zlasti *pa možnost novih davkov v znesku približno 70 milijard frankov v prihodnjem letu, že zdaj zbuja ostre kritike skoraj vseh članov parlamenta. k • LJUDSKA PRAVTCA« ČETRTEK, 18. OKTOBRA 1956 Zaloge v podjetjih Vprašanje zalog je bilo • postavljeno v našem .gospodarstvu kot ena izmed najvažnejših postavk našega letošnjega gospodarskega plana. S povečano proizvodnjo naj bi dosegli ustvarjanje najvišji nivo po vojni. V letošnjem letu so se namreč dvignili že za preko 20 ‘'Jo ali za okoli 200 milijard. Tako nastane vprašanje, koliko časa lahko prenese gospodarstvo zadrževanje zalog proiz- in večanje zalog do nekega nivo- vodov v skladiščih, ki jih krijejo ja, ki ga smatramo kot nujno po- krediti. Ne glede na to, da so kre-trebnega za naše gospodarstvo. Te diti dragi, se je treba vprašati, če naj bi vplivale na stabilizacijo ne pomeni zadrževanje zalog, kar našega tržišča v celoti, v prvi omogočajo o glavnem krediti, Z SSSffJS ZA 15 MILIJARD DINARJEV Hkrati se je v komercialnem prometu zmanjšal uvozni presežek od lanskih 21 na 8 milijard dinarjev Po najnovejših podatkih se je tudi v septembru naš izvoz razvijal na visoki ravni. Bil je še za pol milijarde dinarjev večji kakor v avgustu in je dosegel vrednost 8332 milijonov deviznih din, pri čemer znaša povečanje na- skih uspehih do konca septembra kov, na nevarnost, da bi n. pr. to letos nam kažejo, da smo o tem sli ono blago postalo nekurantno,] pogledu dosegli določene uspehe, zastarelo glede na modo in po Stanje se je začelo zlasti poprav- ljati v drugi polovici leta, ko smo v avgustu dosegli že za 14 °/o rem je povpraševanje, zvišanje proizvodnje v primerjavi z lanskim letom. Tako morda ni pretirano mišljenje nekaterih, medtem ko je lani v istem razdobju prekoračil 21 milijard. Letošnje močno povečanje našega izvoza, ki presega planirani obseg, je predvsem rezultat povečanega izvoza predelanih proizvodov in proizvodov višje stopnje predelave. Tako se je v prvih treh četrtletjih povečal izvoz predelanih proizvodov in gotovih izdelkov od lanskih 14,40 na 20,95 milijarde din, .izvoz strojev, izdelkov elektroindustrije in prevoznih sredstev od 1,15 na 3,15 zili za 15,5 milijarde dinarjev ali milijarde din in izvoz kemičnih D . . , , . ...... , , za 30% več kakor v istem raz- - Povodov od 2,85 na 3,05 nuh- Poskusi, da bi razčistili nasta-\čohju pretek]ega leta; izvozili 1J ^de dm. Celotni izvoz navede-—'---------------------- — —1 mh proizvodov je tore.i narasel vrsti pa na stabilizacijo cen in na‘ škodljiv pojav, čim bi šli v tem splJoti lanskemu septembru 1835 2 ' pogledu predaleč. Pomislimo sa-\mlh]0n0V. skorai 30 Hkratl * ^ 1 . _ . . c a -l d o c i -jr rr\rr T T tnv« v-v-1 1 nr njihovo zniževanje. , . . Statistični podatki o gospodar- mo na možnost kvarjenja izdel- | “ ^ lanski višini. Tudi slika naše zunanje trgovine v prvih treh če' dobno. Se bolj nesmiselno je, da j trtletjih je zelo ugodna. V desetih leži vskladiščeno blago, po kate- i mesecih letošnje®a lleta smo izvo- . ' ‘ l vili 1 K rvn n^rHo H i r-i ori q|i je pripisati večjemu izvozu proizvodov živinoreje in zlasti poljskih pridelkov, ki je bil prejšnje leto manjši zaradi slabe letine 1954. Večji pa je letos zlasti tudi izvoz tobaka in vina. Naj 'še omenimo nekatere spremembe glede smeri našega milijarde dinarjev, tako da zavzema Zahodna Nemčija letos prvo mesto v celotnem našem iz* vozu. Na drugem mestu je Italija ob povečanju izvoza na 9,6 milijarde din, na tretjem pa Sovjetska zveza z 8 milijardami. Sledijo ZDA s 6 milijardami, nato li položaj, ki sili nekatera pod- smo namref za 67 2 miiiiarde din jetja celo k znižanju proizvodnje b, (lanj za 51 ?) in bomQ ver_ r/arafh nrortol i L'in o / n rt j rrriL*r\r\ da bomo s povečanimi napori do- zaradi prevelikih ‘zalog izdelkov, “ tno do konca tega me^ca do-ZilLll°Ž!ll PiZZ0l™0dnJLSt »gli že lansko celoletno vrednost predvidenim 10 odstotkov. Kot pereče pa se pojavlja vprašanje strukture dviga proiz- dvigom v višini ta poskus, da bi določena proiz- izvoza i vodna podjetja prodajala določe- pwečanje 'izvoza nam je V??1"1 n hk™ti prineslo bistveno izboljša-kom na obroke.. iSihce pa m načel . J , . . . vodnje^ Struktura v proizvodnji vprašanja, kje naj letos in v bo- ^ nfse. frg°vmske bilance s tu- ^ iut na AuiiaiijciAi namreč bolj odstopa od planskih doče glede na gospodarske instru- ^ino» kajti uvoz se je tudi v prvih fa-gU jn kako ugodno vpliva na predvidevanj in kažejo nekatere mente taki kupci vzamejo sred- ^reh četrtletjih držal na lanski spremembo strukture našega iz- stroke-v tem pogledu znatne raz- -st o a za plačevanje obrokov. Ste- -višini in je dosegel 106,6 milijar- voza. Hkrati je zanimivo ugoto- I j L* st n o r, / n 11 n om rf i »n i 7 _ _ .7 ’ i ' 7 ’ 7 ■ 7 • Y 7 ^ ^ «a n 1 f \ C C i od 18,4 na 27,2 milijarde din in predstavlja letos že 40,5 % celotnega izvoza nasproti 35,5 % v istem razdobju lanskega leta. V povečanju gornjega odstotka prihaja vidno do izraza, kako se čedalje bolj uveljavlja naša mlada industrija tudi na zunanjem like navzdol ali navzgor, ki niso v skladu s planom. V celoti gledano se zlasti ni pokazal predviden dvig proizvodnje blaga za široko potrošnjo tako, da je ta skoro do zadnjega izrazito zaostajala za proizvodnjo sredstev za delo in materiala za reprodukcijo. Vzrokov za tak razvoj ne bi navajali, temveč bi le navedli, da se je stanje v zadnjem času v tem pogledu popravilo. Vendar smo glede na dosedanji razvoj proizvodnje lahko opazili nepredvideno večanje zalog nekaterih proizvodov. Vzrok je zastala prodaja blaga oz. proizvodov, ki so se začeli kopičiti v skladiščih, kljub temu, da jih trg potrebuje. Naj navedemo avtomobile raznih vrst v Tovarni avtomobilov Maribor, razne stroje v j vilo podjetij, ki bi rada prišla v de dinarjev nasproti 105,6 mili- viti, da se zmanjšuje delež suro- vrsto tistih, ki lahko prodajajo jarde lani v istem razdobju. Če vin v našem izvozu, kajti ob po- investicijsko opremo na obroke, pa od vrednosti uvoza odbijemo večani skupni vrednosti izvoza je uvoz na račun tripartitne pomoči ostal izvoz surovin na nespreme- pa se veča. Vprašanja, kot kaže, ne bo moči več reševati individualno, temveč v celoti in ne samo morda z znižanjem cen. Brez dvoma bodo lahko zopet krediti, ki so sedtij pomagali ustvarjati zaloge, pomagali tudi, da se jih bodo podjetja rešila in da bo dosežen predviden uspeh stabilizacije na trgu. -dt-. V vrednosti 31,4 milijarde dinarjev (lani v istem razdobju 32,8), njeni lanski višini 16.2 milijarde dinarjev. Pač pa je bil letos večji tedaj se nam pokaže čisti komer- j izvoz proizvodov kmetijskega cialni uvoz v vrednosti 75,2 mi- J sektorja, kakor so proizvodi po-lijarde dinarjev. Ob primerjavi z j ljedelstva, živinoreje, vinogradni-vrednostjo izvoza lahko torej spo- i štva in sadjarstva, pri čemer je znamo, da je v čistem komercialnem prometu uvozni presežek letos zmanjšan za 8 milijard din, izkazano povečanje izvoza teh proizvodov od lanskih 16,6 na 22,5 milijarde din. To povečanje Dve neposredni nalogi okrajnih komisij za proizvodnost dela S predvideno reorganizacijo Strojni Jovarni Trbovlje, v Iskri J stalnih komisij za plače bodo sve- in drugod. Pojavilo se je vprašanje, kako plasirati take proizvode domače proizvodnje, po katerih. je povpraševanje. Vzporedno s tem se je pojavilo še težje vprašanje prodaje domačih proizvodov, ko na drugi strani take uvažamo. Naj navedemo tu samo problem umetnih gnojil in tekstila. Zaloge, ki so nastajale v podjetjih, krije banka s krediti. Zato ■ti za delo pri okrajnih ljudskih odborih dobili še vrsto novih nalog, tako da bo izredno široko delovno področje dejansko preraslo njihovo sedanjo organizacijo. Zaradi tega so bile pri republiškem in zveznem sekretariatu za delo že formirane posebne komisije za produktivnost dela in delovna razmerja. Takšne komisije pa bo Na prvi seji komisije za pro- nja tako'iz proizvodnje kot de-duktivnost dela pri svetu za delo lovnih odnosov. Z naraščanjem Kakor v nekaterih drugih podjetjih se je tudi na konferenci Zveze komunistov v tovarni čevljev »Planika« v Kranju pokazalo, da sloni razmeroma .dobro poslovanje podjetja in nekateri napori za zvišanje proizvodnje predvsem na posameznih vodilnih uslužbencih, ni pa za temi napori stala organizacija ZK kot celota. Vodilni tovariši organizacije tudi o teh problemih niso zadosti seznanjali, in če k temu prištejemo še zelo neredno sestajanje osnovne organizacije, je docela razumljiva ugotovitev, da so komunisti dobivali premalo pobud in napotil za delo med kolektivom. Zaradi tega je sklep o rednih mesečnih sestankih več kot potreben. Neposredna naloga organizacije bo tudi sprejem novih članov in izboljšanje socialne-strukture članstva. Pri obravnavanju kadrovskega vprašanja je organizaciji manjkalo večje širine, kar dokazuje dejstvo, da od leta 1952 niso sprejeli nobenega novega člana in da v organizaciji ni npbenega mladinca do 25. leta starosti, čeprav je v tovarni skoraj polovica mladih delavcev. Pri sprejemanju novih članov bo treba upoštevati tudi dejstvo, da je med sedanjimi komunisti le 5 % delavcev neposredno iz proizvodnje. Glavni predmet razprav v podjetju je ustanovitev nekakega centra za vzgojo novosprejetih delavcev (pa tudi že starih delavcev, ki so takšne vzgoje potrebni). Po tem načrtu naj bi no-vosprejete delavce poučevali mojstri na njihovem delovnem mestu 4 ure na dan, ostale štiri ure pa naj bi posvetili splošni ekonomski vzgoji in delavskemu samoupravljanju. Na ta način bi dobili delavce, ki bi bili strokovno sposobni delati na več delovnih mestih, hkrati pa tudi seznanjeni z osnovnimi ekonomskimi načeli vodenja podjetja. Takšen način vzgoje bi trajal praviloma en mesec. Pred osvojitvijo tega predloga uprave podjetja si obetajo med kolektivom še živahno razpravo, zlasti še zato, ker nekateri člani kolektiva, smatrajo, da j«; to za podjetje preveliko We-rrf*. Pri razlaganju pravilnega stališča bo morala imeti važno vlogo tudi organizacija ZK. Tak način Vzgoje delavcev pa je nedvomno OLO Kranj so natančneje določili 1 zadevnih nalog se je le. pokazala pristojnosti komisije in njeno me- potreba, da se ustanovi pri svetu sto v razmerju do sveta za delo še nek strokoven organ, katerega oz. tajništva za delo na eni stra- dejavnost bi bila usmerjena v ni ter do republiške komisije pri glavnem na produktivnost dela in sekretariatu za delo in do Zavo- bi vsa vprašanja v zvezi s tem da za organizacijo dela in varnost obravnaval na strokovno anali t-pri delu na drugi strani. Zastop- ski način. Tajništvo za delo pa nik republiškega sekretariata za naj bo neposredni realizator skle-delo tov. Miklič je poudaril, da pov komisije in zanjo opravlja treba ustanoviti tudi v industrij- j novoustanovljenih komisij ne ka- vse potrebne administrativne sko razvitejših okrajih, kjer bo j že ločiti od svetov za delo, ker je posle. Člani komisije so si bili enotni v tem; da je v prvi vrsti treba začeti s sistematično vzgojo Vodilnega kadra, nato pa izvršiti popis vseh delovnih mest kot osnovo za nadaljnjo analitsko ocenjevanje delovnih mest. S tem namenom se bo ena podkomisija ukvarjala s proučevanjem razpoložljivega vodilnega kadra v podjetjih, analizo njegove strokovne in ekonomske izobrazbe ter bo na ni nič čudnega, če so se v zadnjih potrebno posvetiti več pozornosti | bil glavni cilj pri ustanovitvi sve-mesecih močno dvignili dopolnil- neposrednim ukrepom za večjo i tov za deler ta, da obravnavajo ni krediti, ki so dosegli doslej produktivnost dela. Ivsa ključna ekonomska vpraša- Zakaj pa samo v »Planiki«? S konference Zveze komunistov interesanten tudi za druga podjetja in bi kazalo o njem širše razpravljati. Na konferenci so načeli še eno zanimivo vprašanje, namreč dajanje ugodnosti članom svojega delovnega kolektiva v obliki cenejših izdelkov, škarta itd. V »Planiki« so imeli precej parov čevljev z napakami, ki jih pa niso razdelili med kolektiv, ampak so jih dali v trgovino, da so prišli do njih prav tako drugi potrošniki. Postavili so se namreč na stališče, da so njihovi delavci enakovredni z vsemi potrošniki (med katerimi so tudi delavci drugih tovarn) in zaradi tega nimajo pravice do posebnih privilegijev, ki bi šli brez dvoma na račun drugih potrošnikov. Ob tem primeru pa so delavci iz »Pla- nike« postavili docela upravičeno vprašanje: »Zakaj pa smo samo , podlagi tega izdelala predlog v. Planiki takšni »škarti« in ho- i ukrepov, ki so potrebni za vzgojo čemo biti docela pravični do drugih? Zakaj pa V drugih tovarnah delavci dobijo n. pr. blago itd.?« Ta problem se je pojavil že ob lanski delitvi dobičkov, ko so nekateri kolektivi vložili večji del dobička v družbeni stardard, drugje so ga pa delili med delavce. Ta primer jasno kaže na izredno medsebojno sociološko povezanost delovnih kolektivov tega vodilnega kadra. Druga podkomisija bo izvedla potrebne priprave za popis delovnih mest, kar bi po sklepu zveznega sekretariata za delo morali končati do konca leta. Komisija meni, da je ta rok absolutno prekratek, posebno še, ker za izvedbo popisa nimajo navodil. Ker bo ta popis podlaga za analitsko oceno delovnih mest in določene ožje oz. širše komunalne bo iz tega v določeni meri izšla skupnosti. Pri vsklajevanju takih tudi groba organizacijska shema odnosov med posameznimi delov- podjetja, bi ta popis vsekakor mo-nimi kolektivi pa morajo dobiti rali 'opraviti natančneje in v pomepnbnejšo vlogo politične or- daljšem roku. Važno je, daboko-ganizacije od osnovnih organiza- misija tesno sodelovala z repu-cij Zveze komunistov v podjetjih bliškim zavodom za organizacijo izvoza. Močno se je povečal izvoz pa Velika Britanija, Švica. Avstri-v Sovjetsko zvezo, namreč od ja, Češkoslovaška in Francija, lanskih 2,3 na 8 milijard din, prav Pomembno naraščanje kaže tudi tako izvoz v Češkoslovaško, Polj sko in Madžarsko. Precej je narasel letos tudi izvoz v Zahodno Nemčijo, namreč od 7,2 na 10,2 naš izvoz v Grčijo, Indijo, Kitajsko, Burmo, Izrael in Pakistan, medtem ko je v prometu s Turčijo letos močno upadel. S. j S KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV GOZDNEGA GOSPODARSTVA V MOSTU NA SOČI Uredba o kvalifikaciji gozdnih delavcev je nepopolna Problemi strokovnega izobraževanja so trenutno — poleg skrbi za idejno-pol}tično 1 vzgojo, ena osrednjih nalog komunistov in delovnih kolektivov v gozdarstvu. Tako so poudarili na konferenci ZK Gozdnega gospodarstva v navzgor. Kr dela in varnost pri delu. Kr proizvodov tudi za zasebnike ter skrbi za smotrno gospodarjenje V nekaterih zasebnih gozdovih, Ki bi sicer zaradi pomanjkanja delovne sile in drugih razlogov ostali zanemarjeni. , „ j, - . » Podjetje zaposluje okrog 60® Mostu na Soči. Doslej so namreč deiavcev ih uslužbencev, vendar prav omejene .možnosti za dosego in priznanje kvalifikacije pri gozdnih delavcih vzbujale razne predsodke ii> občutek neenakosti z drugimi kategorijami delavcev. To se je seveda negativno odražalo pri delu in prizadevanjih za povečanje storilnosti. Čeprav so republiški predpisi o pogojih za pridobitev kvalifikacije ter o nazivih gozdnih delavcev, ki so jih 'pristojni organi izdali nedavno, še precej nepopolni, pomenijo vendar izpopolnitev pravnih predpisov za to pa-( nogo gospodarstva, in omogočajo gozdnim delavcem polaganje strokovnih izpitov. Treba pa jih bo vskladiti z zveznimi predpisi, ki so še bolj nepopolni in sploh ne upoštevajo glavnih specifičnosti slovenskega gozdnega gospodarstva. Tako denimo ti predpisi ne predvidevajo naziva kvalificiranega sekača in negovalca gozdov, to je poklicev, ki sta v naši republiki najbolj razširjena. Omenjene predpise bi po mnenju udeležencev konference kazalo izpopolniti tudi v tem, da bi precizneje določali oblike in načine strokovnega usposabljanja gozdnih delavcev ter način finansiranja le-tega. Tudi v tej panogi je že minil čas, ko je bil za gozdnega delavca sposoben vsak fizično zdrav moški, pa čeprav brez slehernega znanja. Uporaba raznih strojev, žičnic, motornih žag in drugih pripomočkov sodobne tehnike, zahteva tudi v gozdarstvu vse bolj strokovno usposobljene ljudi, ki morajo biti že nekakšni univerzalni gozdni delavci. Se pravi, da morajo obvladati vsa dela: od nege in vzgoje gozdov, do racionalnega poseka in izbire najbolj ustreznih lesnih asortimanov. To so za kolektiv Gozdnega gospodarstva v Mostu na Soči izredno važna vprašanja, saj sodi podjetje med največja in nabolj mehanizirana v Sloveniji. Sedaj upravlja, vzdržuje ter vrši eksploatacijo v okrog 19 tisoč hektarih državnih gozdov, v kratkem pa bo kolektiv prevzel še 5 tisoč hektarov dosedanjih ob-' činskih gozdov na področju bivšega tolminskega okraja. Podjetje posreduje prodajo gozdnih je zaradi dosedanjih pravnih ovir r za dosego kvalifikacije, brez le-te. kar 66% članov kolektiva. T° kljub temu, da nekateri delajo V gozdarstvu že 15 do 20 Itet in P°" vsem obvladajo tehniko svojega dela. Sedanji kvalifikacijski sestav, vzet po delovnih knjižicahi je naslednji: visokokvalificiranih delavcev 0.2 %, kvalificiranih 22 %, polkvalificiranih 12 % 1° nekvalificiranih 66 % delavcev. Glede na sposobnosti in dejanske prejemke bi bil po mnenju organizacije ZKS kvalifikacijski sestav precej drugačen ter bi denimo vseboval le 10 % nekvalificiranih delavcev. Tudi za nekatere starejše delavce velja, da je njihova strokovna usposobljenost zlasti na Bovškem in v drugih krajih z majhno gozdarsko tradicijo, precej površna in enostranska. Zato bo treba tudi njihovi nadaljnji strokovni vzgoji posvetiti enako skrb, kot strokovnemu usposabljanju mlajših delavcev, ki so šele prišli v gozdarstvo. V republiškem merilu bo za" radi izredno velikega števila kandidatov in kljub prizadevanju zadevnih strokovnih združenj, *e nekaj časa težko ustanoviti centralno šolo za vzgojo kvalificira-nih gozdarskih delavcev. Na konferenci so zato sklenili, da naj za strokovno pripravo delavcev za izpite poskrbi kar podjetje samo v obliki tečaiev, ki bi jih najpozneje v treh letih lahko absol-virali vsi kandidati. Predstavnik podjetja je dejali da bodo za mlajše delavce organizirali že v kratkem 6-mesečne tečaje s teoretičnim in praktičnim delom. Tečaje bodo vod1*1 domači inženirji in tehniki. opravljenem tečaju bodo absolventi pod strokovnim vodstvom šest mesecev delali v gozdu- na' kar bodo pripuščeni k izpitom-Ti delavci bodo potem usposob' lieni za vsa gozdarska opravil3’ od nege in vzgoje gozdov do sodobnih načinov eksploatacije. St?' reiše delavce bodo v 21-dnevnl!1 tečajih vzgajali samo za kval«1' cirane sekače oziroma negovalce gozdov, to je dela. ki jih opraV' ljajo že ves čas. M. D- DJERDAP Djerdap Je soteska v južnem delu Transilvanskih Alp, ki skozi njo teče Donava iz Panonske v rusko-romun-sko nižino. Prva soteska med mestpm Golupac in Ljupkov je dolga okrog 9 km in je povezana s približno 2 km dolgo ijnpkovsko kotlino. Le-tam se zaCenja druga soteska »Gospodjin vir«, ki je na njenem koncu katarakt Stenka. Od tam si ogleduje popotnik stene vse do Svinjice, ko Donava steče v Donjemilanovačko kotlino. Z vrha Glavice je videti gornji del tretje soteske, ki se začenja pod Ljup-cem in katere najožji del imenujejo »Kazan«. Nekoliko niže se začenja Oršavska kotlina, ki je v njej Donava ustvarila dva otočka: Ogradin in Ada-kale. Tam .se v Donavo izliva relsa Cerna, pod njenim ustjem pa se začenja četrta — Sipska soteska. Ob izhodu iz soteske je znani katarakt Železna vrata. OBNOVIMO SI ZNANJE ZGODOVINE Prva dela so v Djerdapu opravili Rimljani (približno leta 33 do 101), ki so zgradili vzdolž desne obale Trajanovo cesto in obvozni kanal pri vhodu skozi 2elezna vrata. Trajanova pot, ki je vsekana v strmih stenah, Je služila predvsem za vleko, pa tudi za prenos tovora po suhem. Kanal pri Železnih vratih je bil nekoliko daljSi in bolj vijugav kot današnji. Po Var-šaheijevem projektu so začeli graditi PLOVBA JE SE DANES IZREDNO TEŽAVNA Ta dela so pomenila precejšnje izboljšanje za plovbo. Dokončna ure NAjVEGJA HIDROGENIRALA električnega sistema, ki bi izkoriščal tri pregrade precej zmanjšale površino moč Donave v Djerdapski soteski, je ozemlja, ki bi ostalo pod vodo; s tem ob nedavnem obisku predsednika Tita v zvezi bi bilo potrebno manj dela 8 v Bukarešti znova oživela. Po izraču- prestavitvijo cest in železniške proge* nih bi namreč vodne sile v Dierdaou - nudile 12 in pol milijard kWh na leto. GRADNJA BI TRAJALA DESET L® To pa pomeni, da bi djerdapska hidro- Zakaj, ni težko uganiti, čeprav elektrarna dajala 25 "/• več električne škoda zaradi poplavljenih področij energije, kakor jo sedaj proizvajajo velika in dasi bo gradnja zelo težav- v Jugoslaviji in Romuniji skupaj. na. Samo ena hidrocentrala v Djer** Djerdapska elektrarna bi bila naj- daPu b0 namreč lahko izkoristila vso večji tovrstni objekt v Evropi z naj- vodno energiio, ki jo nudi Donava, večjo proizvodno zmogljivostjo. Z njo «azen tega bo treba zgraditi le en bi se lahko merila le hidrocentrala pri prehod za ladje — in- kar je najvaz Kujbiševu na Volgi, medtem ko ima neJŠe: edina nregrada bo dvignua velikan Djijeprostroj polovico manjšo vodo v zbirnem bazenu tja do Beo-zmogljivost. Pomena hidrocentrale, na SracJa, ki bi postal tako lahko pr®v" Djerdapu torej ni treba ob vedno več- cato pomorsko pristanišče. Jih potrebah električne energije v Romunski in jugoslovanski vodne energije in predloge, ki se tega srednjeevropskih državah posebej na- £?v,fi*akl sedaj hite s pripravami, aa vprašanja ne lotijo. glašati. bi čimprej uresničili zamisel o djer^ Oglejmo si najprej poslednje, ki predlagajo tri načine regulacije Djer- _ ,............................................ .... . . cleMrarn^sn‘cfmlef^znane^tH varlanl ditev Djerdapskega problema pa to dapa. Podaljšanje sedanje regulacije, te: ena hidroelektrarna, dve manjši fektnv nLmani 1»? ^ewB?adnjo dapski hidrocentrali. Dela se sicer Se rekel strokovnjak iz Uprave Djerdap- dami. Pomanjkljiva stran teh predlo- leta 1834 pot na levi strani, ki Jo upo- skega kanala, »tako glede propustne j‘a ?stala P® n3**> korito reke rabljajo, kadar je plovba prekinjena, moči, kakor tudi glede plovnih ob- izvesti ,e a®'n° od leta 1896, ko so bila končana regu- jektov, ki vozijo v tem delu Donave.« * Bltrosti in le v nemajhni lacijska dela, tudi za vleko. Tedaj so. Kazen vzdrževanja in manjših del ni odpraviti druge nepravilnosti da bi vzdignili vodno raven, zgradili bilo od leta 1896 do danes namreč sko- 10Ka' tudi kamnite nasipe od Grebena do raj nič narejenega. Ostalo je večinoma prrm .m« MDmovca. Pri ,Tucu pa so strugo raz- le pri predlogih. _ . REGLLACIJO POVEZATI širili, da bi ublažili padec, kadar je Le-te je mogoče razdeliti v dve voda visoka. Istočasno so zgradili pri- i skupini: na predloge, ki so povezani _ _________ stanišče v Oršavl. Iz delnim ali popolnim izkoriščanjem energetskega objekta ali bolje — hidro- Z GRADNJO HIDROELEKTRARNE Misel za zgraditev velikega hidro- pa, da bi bilo treba za izdelavo pro-‘ ov najmanj dve leti, za izgradnjo bi zgradili objekte, ki bi omogočali ?h^?kta Pa. okro-? 10 let od tistega dne. ladjam plovbo preko stopnic, ki bi jih ustvarile pregrade. Čeprav se s tem problemom ukvarjajo že več desetletij in je bijo doslej izdelanih že mnogo projektov, ni bila niti. ena varianta sprejeta kot naj ko bi z deli začeli. In koliko bo stala gradnja? P° sedanjih cenah bi bilo potrebnih ode teriV^°TVa.nje alu™™ljaste j! ževalno komisijo, ki je pripravila za nega plana grosupeljske občine, ki man?" Izdelovali bodo predvsem ]etognje načrtno izobraževalno delo jih lahko razberemo iz osnutka. Pod-&TuJSe predmete, kot so stoli ..... —----------■-*---- i?rH’ °®larice itd- Prav tako bodo valovali cenene naprave zasy-l krme. Za potrebe večjih li tijskih zadrug pa bi v bodoče Podjetje proizvajalo izpopolni6® tip kombinirane mlatilnice. v *j Pa bi prihodnje leto trg zahte-kn! druge naprave za potrebe ©etijstva, bo šentjursko podjetje stfeglo po svojih zmogljivostih. S A ' dRžavno moštveno šahovsko PRVENSTVO kar obsežen program. Tako bo te dni jetja ne težijo k zviševanju plačnega vodilno osebje grosupeljskih podje- fonda 0r1*~-Gligorič remi. Partija Chocaltea~ hClombek je bila prekinjena, partiji hroVtein__(jhlmann in Tajmanov—olnva sta bili odloženi. urba- minarji pa bodo na osnovnih šolah j nistični načrt. Sam odbor je že za-v občini priredili predavanja iz pro- j čel zidati svojo štiristanovanjsko hl-grama Sola za starše in še vrsto pre- j šo. gradbena inšpekcija pa je izdala davanj iz kmetijstva. Izobraževalna I petnajst gradbenih dovoljenj^ za dru-komisija pri občinskem odboru Grosuplje si je zato začrtala tako širok okvir izobraževalne dejavnosti, ker je med občani za vse vrste predavanj veliko zanimanje. * Komisija za pripravo družbenega plana bo prihodnje dni predložila žinske hišice. Na občini predvide vajo, da bo Grosuplje prihodnje leto dobilo 30 novih stanovanjskih hiš, saj je prosilcev za stanovanjske parcele na zemljiščih splošnega ljudskega premoženja čez 40. Trgovsko podjetje Tabor bo tudi adaptiralo večjo stavbo v Grosupljem; spodnje pro- Končno bodo Grosupeljčani v pri- * kazal vse vojaške vrline udeležencev, hodnjih tednih le dobili košček no- M^-ne^er končan, vega vodovoda, priključek k tovarni . prepevali partizanske pesmi, nato pa »Motvoz in platno«. Celotna predra- odšli na zborno mesto Bloška polica, čunska vrednost novega vodovoda, ki ^im partizanski kuharji pri- bo čez nekaj let oskrboval Grosup- Manever je bil organiziran v polje in okolico z vodo je 70 milijonov častitev Dneva JLA in je vsestransko dinarjev. Ob novi občinski cesti v Borci NOV so zopet obšli nek- ‘ novi X danje partizanske poti, ki peljejo Grosupljem bodo še letos na novo preko Grahovega, Križne gore v IiO- uredili kanalizacijo in namestili čl- ško dolino, ki je bila v NOB zibelka etilna nnnrivo partizanstva. naprav . Graje vredno pa je Združenje re-1 . . ahiturient stiške eimnazile „ zervnih oficirjev občine Loška doli- niem bo abiturlent stiške gimnazije PREMAJHNA SKRB ZA SOLE lla> jjj se kijufo dogovoru z Združe-! zapustil učni zavod, če bo na zavodu Osnovne šole okrog Grosuplja so njem rezervnih oficirjev občine Cerk- j g„ naprej manjkalo učnih moči. .uvho s ' nica n| udeležilo manevra, čeprav vb prejele premalo denarja, da bi si št je nad ,0 eianov. T. G. I prispevali nad 2 milijona dinarjev vrednosti. DROGOVI ZE STOJIJO, A ZIC NI Elektrifikacija je v hribovskih krajih okrog Ivančne gorice obstala. Drogovi sicer stojijo po vseh vaseh, v katere je hotel elektrifikacijski odbor napeljati elektriko, denarja za žace pa ni. Posebno nestrpno čaka elektriko Lučarjev kal, znana partizanska vas. NOVI ZDRAVNIKI, ZDRAVSTVENA POSTAJA IN AMBULANTE Doslej je vse vaščane Ivančne gorice zdravil en sam zdravnik, ljudje pa so hodili po zdravila v Grosuplje ali pa v Trebnje. Toda poslej bo drugače; kar trije zdravniki bodo skrbeli za zdravje ljudi v ivančne-goriški občini. Ivančna gorica sama je dobila te dni lekarno in zdravstveno postajo, občina pa tri sektorske ambulante. Kupili bodo tudi reševalni avtomobil — denar Je že dal delno OLO, občina, zbirajo pa ga še tudi med prebivalci — s katerim bo poslej zdravnik lahko obiskoval teže bolne na domovih. POLŽEVO USTVARILO PRVI DOBIČEK Polževo obiskujejo gostje vsako leto v večjem številu. Največji obisk pa so na tej vabljivi dolenjski izletniški točki zabeležili letos. Vse poletje so bile sobe na Polževem polne gostov. Zato finančni uspeh ni izostal. Čeprav na Polževem lani niso plačivali nikakršnih družbenih da-' jatev, so imeli izgubo, letos pa so kljub 1 milijonu pavšalnega letnega davka ustvarili dobiček. To je vsekakor znamenje, da postaja tudi Dolenjska turistom vsako leto bolj privlačna. STISKI DIJAKI SI NE BELIJO GLAV Z RAČUNI To, da ob začetku šolskega leta nimajo dijaki na gimnaziji v Stični profesorja za matematiko in fizlko, je zelo resen problem, ki bo pustil vrzeli v splošnem znanju stiških dijakov. Lani niso imel) profesorja francoščine. Na občini so se pritožili proti politiki Tajništva za prosveto OLO Ljubljana, ki Jemlje Stični najboljše učne moči in Jih premešča drugam, v Stično pa nastavlja mlade in še neizkušene pedagoge. Občinski ljudski odbor Ivančna gorica zato resno skrbi, s kakšnim zna- k^V\XV\XXXXV^X'XXXXXXXXXVVXV»SX>SS^XXV^XX^>»^NXNXXXV Drobni zapiski »Nič se ne zgodi v Logatcu« Obiskali smo Dolenji Logatec, ^Jti maio vesti prihaja v uredništvo llstov z obrobja naših upravnih sre- iiiž ■ Naj vam predstavimo kraj: naj--inejši košček ljubljanskega okraja, Gospodarsko, kulturno in upravno ledišče dvaindvajsetih vasi in majh-gorskih zaselkov, sedež občine, ki '•"a več kot osem tisoč prebivalcev, čadska štetja vpisujejo večino ob-*^nov v razpredelnico: poljedelci. z«mija preživlja ljudi. Krompir in s°Čna trava. Na občini to še preveč ®obro vedo. Morda so hoteli zato še frca dnevi, ko si je šestnajst delav-tev brez strehe nad glavo že izkopalo Zmelje za skromne lepe hišice, vzeti *e»nljo bodoči delavski koloniji, češ: "'ed poljedelske površine se razrašča 'lovi Logatec, to ne gre po uredbi. T»ko je. Novi Logatec raste kar skrivala, proti uredbi, in zdaj ni več moč ^iti upornega novega Logatca v paketno uredbo; mnogo prej bi morali občini odmeriti delavskim hišicam *'vijenjskt prostor, pa 61 najbrž ne Jrasle urbanistom čez glavo. Tako je: 'bdustrija se je v Logatcu razrasla. Orisu so v Logatec po kruh delavci ^ Idrije, Viča, Črnega vrhj, Ajdo- vice, Podboj, zahtevali košček zemlje na občini za hišico in v Logatcu bodo »stali. Starejši logaški gospod s tanko svileno ovratnico nam je Logatec čisto drugače predstavil- »Rimski patriciji so prihajali sem gor na letne oddihe; |-ali pa to: revolucionarni Francozi so šli tu čez na Moskvo. Težki parizarji. Pred sto leti pa je železnica postavila vse na glavo v našem lepem kraju, j Pa še to je povedal: v stari Jugo- 1 slaviji smo zalagali tržaški in goriški j trg z mlekom. Kako je danes v Lo- j gatcu? Tako je: nič se ne zgodi!« Lo- , gaški gospod nam je z »Nič se ne zgodi« predstavil Logatec že v hlad- , nem logaškem večeru, takrat, ko Je bila naša beležnica že polna zapiskov I novega življenja v Logatcu. Tl zapiski najbrž nikoli ne bodo odčarali častivrednemu logaškemu gospodu sladkih sanj iz polpreteklega življenja; toda vseeno mu jih bomo brali. VEC RESNEGA DELA IN ODGOVORNOSTI DO SKUPNOSTI Iz razgovora s predstavniki političnega In javnega življenja v Logatcu smo razbrali, da se politično delo po mrtvi sezoni v poletju še ni prav razmahnilo. Politične organizacije so tudi premalo skrbele za utrjevanje vseh oblik družbenega upravljanja. Kmetijska zadruga Logatec ima trgovski odsek, medtem ko so pri splošnem trgovskem podjetju šele pred kratkim izvolili potrošniški svet. Sedaj se vse družbene organizacije pripravljajo na letne občne -abore; pogosto pa se priprave zataknejo pri vprašanju, kdo naj bi do občnih zborov opravljal tajniške dolžnosti. Tako jc celo SZDL Logatec brez tajnika. V nekaterih občinskih svetih In odborih delajo mnogi le zaradi osebnih koristi in zato, da lahko pomagajo svojim prijateljem in sorodnikom (na primer v odboru za socialno skrbstvo in v odboru Rdečega križa). Na občini in v drugih ustanovah so v službi nekateri ljudje (celo na odgovornih mestih), ki zaradi-svojega svetovnonazorskega prepričanja nimajo moralnih kvalifikacij za upravno službo. Vsa ta nerešena vprašanja ln še druga hromijo politično življenje v logaški občini, hkrati pa zahtevajo, da organizacije SZDL In ZK v Logatcu posvetijo več resnega dela pripravam za občne zbore množičnih organizacij ameriški trg. Kombinat lesne indu- ln društev, ki bodo morale v prihod- strije v Logatcu bo prvi v naši lesni nje delati z več odgovornosti do industriji Izdeloval lesne galanterlj- skupnostl. ske Izdelke po tekočem traku. »KLI« DOSEGEL V SEPTEMBRU REKORDEN IZVOZ Kombinatu lesne industrije »KLI« je uspelo v septembru izvoziti za 38.000 dolarjev lesno-galanterljskih izdelkov. Prejšnja leta je »KLI« zalagal predvsem nemško in angleško tržišče, letos pa mu je uspelo priti na ameriški trg, kamor že pošilja 70 •/» galanterijskega blaga, namenjenega tujini. Tako je »KLI« prodal ameriškim konfekcijskim tovarnam v septembru 550.000 obešalnikov in dosegel rekord v izvozu svojih proizvodov. REVOLUCIONARNA NOVOST V PROIZVODNJI GALANTERIJE * Preteklo soboto je imel Republiški odbor sindikata lesnih delavcev v Logatcu razširjeno sejo. Okrog 50 sindikalnih funkcionarjev slovenskih les-' no-lndustrljsklh podjetij sl je ob tej priložnosti ogledalo v »KLI« prve poizkuse dela po tekočem traku. Gostje niso mbgli prikriti presenečenja. Videli so le posamezne delovne operacije na 250 metrov dolgem tekočem traku, ki bo čez dva meseca vsakih pet sekund prenesel Izdelan specialni obešalnik v skladišče. Po tekočem traku bodo Izdelali 15.000 obešalnikov na dan. Vse te obešalnike pa bo vsrkal SOCIALNO OGROŽENI MILIJONAR Občinski odbor Rdečega križa v Dolenjem Logatcu je pripravil obsežen seznam vseh socialno ogroženih družin ln posameznikov, ki naj prejmejo podporo Rdečega križa v živilih. Izpisali smo si nekaj imen: S. K., upravnik komunalnega podjetja občine Logatec. Letos si je zgradil novo hišo in sl kupil motor »Moped«. B. P., upravnik pošte; letos sl Je zgradil hišo. Oba Imata lepi službi, oba pa sta že večkrat prejela pomoč Rdečega križa. Prvič pa je prišel na spisek socialno ogroženih Logatčanov A. R., posestnik velikih bogatih gozdov ln lepega kosa polja, ki se je letos dogovarjal, da bi kupil in v gotovini plačal enonadstropno hišo, last splošnega ljudskega premoženja, vredno več kot milijon dinarjev. Kdo neki tako slabo pozna pojem »socialno ogrožen«, da uvršča v to kategorijo tudi nekatere Logatčane, ki se jim zaradi bogastva pač ni treba bati pomanjkanja. Nerazumljivo je, da prejema podporo Rdečega križa cela vrsta vdov, katerih možje so padli v sovražnih vojaških formacijah, a mnogi revni in potrebni delivci niti ne vedo, da deli odbor Rdečega križa najrevnejšim pomoč v živilih. MED GRADITELJI DELAVSKE KOLONIJE Mnoge delavske hišice so na južnem obrobju Logatca dvignili že do strehe, nekatere pa so ostale pri temeljih. Franc Kogovšek in njegova žena sta mešala malto, ko smo obiskali delavsko kolonijo, »prvič v svojem življenju zidam,« se Je nasmehnil delavec Kogovšek, žena pa je vsa razgreta spregovorila: »Najprej sva nakopala z' možem kamenje ln pesek, ko pa zidarjev ni bilo, sva, začela kar sama zidati.« Človek bi skoraj ne verjel, da Je marljiv zakonski par sam dvignil temelje svoji hišici že dva metra visoko. Vendar se Je obema zakoncema prikradla skrb na razgreta obraza. »Mar bo res treba podreti temelje?« Saj je j zemlje samo ped nad skalami, to pa ; ni obdelovalna površina. Kako bodo odločili tisti pri urbanističnem na-| črtu? Zaskrbljena sta, hišico gradita I čisto sama s svojimi rokami, temelji ' pa so trdni, kakor bi jih napravili izučeni zidarji. j Prebrali smo, kar smo videli in zapisali v Logatcu. Morda se bo lo-| gaški gospod Stanko s svileno ovrat-j nico samo medlo nasmehnil in za-| mahnil z roko, ko bo to bral, toda ; če je pošten, bo moral priznati, »tudi j v Logatcu se zgodi marsikaj novega«. 6 C K u L T tr l l l 0 B Z O B N I K Četrtek, 18. oktobra 195S S sinočnje premiere v Mestnem gledališču PROBLEMI NAŠEGA ŠOLSTVA Triletna delavska šola vCelju Podjetja niso pokazala dovolj zanimanja zanjo V Mestnem gledališču v Ljubljani je bila sinoči že druga premiera v letošnji sezoni. Uprizorili so dramo Alberta Camusa »Pravični ljudje«. Na sliki: Mirko Zupančič, France Presetnik, Nika Juvanova In Franček Drofenik Morda j« res najbolje, da stvar, ki jo poskušaš in še ne veš, kako se bo obnesla, aa&neš brez večje reklame. V tem primeru pa vseeno ni tako. Triletna delavsika šola, ki jo te dni začenjajo v Celju, zasluži nele kar največ pozornosti, marveč vse tako kaže, da je bilo premalo po-■ jasnjevanja, kaj pravzaprav ta šola je in kaj naj pomeni za delavstvo. Tako bi vsaj človek sklepal po odzivu, ki ga je imel pred tednom dni sklican zbor slušateljev: prišlo je vsega kakih trideset delavcev. Podrobnejši pregled prijavljenih nam pove še nekaj zanimivega: največ je bilo delavcev iz tovarne perila »Toper« — prišlo jih je 18 — vseh prijavljenih v tem podjetju pa je 37, toda zaradi popoldanske izmena dela se niso mogli vsi NA ŠIROKO ODPRTA VRATA mariborske gledališke hiše Ob zaključku lanskoletne se- Ena tretjina dramskih del bo ta- | Svobod in kultumoprosvetnih zone je mariborska Drama po- | kih, da bodo z njimi lahko nasto- | društev. Iz te šole je odšlo že stavila na oder Patrickovo Vročo pali tudi na manjših odrih. Ze; več talentiranih mladih ljudi v kal Uspeh predstave je bil pre- to soboto bo premiera prvega ta- | Igralsko akademijo. Gledališče eenetljiv. To to pa manjše število kega dela in sicer Delferfieldov [ nudi šoli brezplačno prostore, nastopajočih, je vzbudilo misel, »Visok je zid«. Kasneje morda! razsvetljavo in podobno. Nadalje da bi delo posredovali tudi dru- Fabrijev »Zapeljivec« in še kaj. j pomaga pri (režiserskih tečajih, gim, manjšim krajem v okraju. Dela' niso- zato nič manj kvalitet- j Nasprotn<5 se pa Svobode premalo Vroča kri je bila tudi zaradi pre- na, le manj igralcev nastopa in; zanimajo za organizacijo in preproste scene kot ustvarjena za scene bodo primerne za prevoz, j pagiranje obiskov gledaliških kaj takega. Tako je po dolgem Poleg Drame bodo letos gosto- ] predstav. Tak očitek zaslužijo tu-času vendarle krenila . poklicna vale v nekaterih večjih središčih di sindikati in podjetja. Redko- 1 melje "za^nadaljnTe indivMualno gledališka družina v goste k po- okraja tudi operne skupine in' kdaj se zgodi, da odkupi podjetje orizadevanie vsakU?* deželskim odrom. »Hvaležnost balet. Ni izključeno, da bodo go- predstavo. In vendar bi marsika- ka Zbuditi hoče v liudeh obiskovalcev teh predstav je bila stovali tudi z opero, ki bi imela! tera proslava ostala na višini, če po’ znaniu Delavci nai bi se za ganljiva,« pripovedujejo igralci«, manjšo zasedbo. bi si kolektiv raje ogledal kva- vedali, da'prireja gledališče svoie udeležiti sestanka. Iz drugih podjetij jih je prišlo po tri, štiri. Dobra udeležba iz »Topra« je samo dokaz dobre agitacija med delavcu Ponekod so se namreč zadovoljili s tem, da so razglas o ustanovitvi delavske šole pribili na razglasno desko. Na ta način seveda ne bomo dosegli večje udeležbe v prostovoljni šoli, ki naj širi obzorja našim delavcem in jih navaja h kulturnim potrebam. Kakšen je pravzaprav program triletne delavske šole ali tudi tako imenovane »šole za odrasle«? V Celju so se lotili stvari na iniciativo Delavsko-prosvetnih društev »Svoboda«. Potreba po sistematičnem izobraževanju se kaže Vedno bolj v zvezi z rastočo vlogo, ki jo zavzema delavsko samoupravljanje podjetij v razvoju našega gospodarstva. Tej potrebi ne morejo več zadoščati različni izobraževalni tečaji po tovarnah in drugih podjetjih. Skrajni čas je, da začnemo tudi v naših delavskih središčih po zgledu zagrebškega »Radničkega vseuSiii-šta« s široko zasnovano šolo, ki naj nudi na neki trdni osnovi znanje in izobrazbo tistim, ki pri nas postajajo iz dneva v dan bolj gospodarji vseh različnih področij našega življenja. Razumljivo je, da takale delavska šola, ki bo imela pouk dvakrat tedensko po dve ali tri ure, ne more nuditi slušateljem neke zaključene splošne izobrazbe. Njen namen je v tem, da posreduje kolikor toliko trdne te- Ne pomnimo lepšega vzdušja v Napori mariborskega gledali-dvorami, kot smo ga doživeli v šča, posredovati gledališko umet-Oplotnici pod Pohorjem. Ljudje nost oddaljenim krajem, so nale-so se nagnetli v prostorih, ki so teli na topel odziv povsod, kjer jih preuredili za dvorano menda ljudje nimajo možnosti obisko-iz bivših hlevov Dogajanje na vati gledaliških predstav. Da so odru so takorekoč doživljali i pa željni tega, so dokazali z obi- Lepšega kontakta s publiko si ni moč predstavljati.« Drama je gostovala z Vročo krvjo še na Teznem, v Rušah, Selnici ob Dravi, St. liju, Slov. Bistrici, ob proslavah 20-letnice tekstilne stavke pa tudi na Gorenjskem. Vsa ta gostovanja so bila resničen uspeh za gledališko hišo. Težav bi bilo precej, saj gledališče nima sredstev za prevoz kulis in igralcev. Pa so priskočila na pomoč tudi podjetja in opravila to brezplačno. Obiskali bodo tudi nekatere kraje na Koroškem. Počakati morajo le, da bodo v Ravnah reno,-viirali dvorani. Poleg Raven bodo obiskali še Slovenj Gradec, Mežico in Dravograd. Za rilariborsko gledališče so bila ta gostovanja precejšnja vzpodbuda za letošnjo sezono. Odmevi s turneje po Romuniji Naš list je že poročal o uspeli koncertni turneji partizanskega invalidskega pevskega z*ora po Romuniji. Sedaj so prispele kritike, ki domala vse govorijo o »prodornem uspehu profesionalnega pevskegb zbora iz Jugoslavije.« Objavljamo nekaj odlomkov iz daljših kritik, ki so izšle v zvezi z gostovanjem edinega jugoslovanskega partizanskega pevskega zbora. »Informutia« je poročala: *... Partizanski invalidski pevski zbor se je na prvem koncertu v »Ateneul« predstavil z bogatim programom revolucionar-nih, borbenih in jugoslovanskih narodnih pesmi. Enotna in dognana interpretacija je dokazovala umetniško kvaliteto zbora, ki je zlasti ugajal z Izvedbo pesmi Janeza Kuharja »Tam na Pugled gori« in s »Pesmijo o svobodi« Kar-dovana Gobca ...« »Munca«, glasilo centralnih sindikatov: ». .. Melodioznost in liriko jugoslovanskih narodnih pesmi sta z nepojmljivo uglajenostjo in srčnostjo dokazali »Vrtec Ogradila bodem« od Janeza Kuharja in Simonitijeva »Plovi, plovi« ...« V istem poročilu fe kritik ugodno ocenil clasovnl zaklan solistov Vande Ziherl, Konrada Orožiina in Jožeta Gašperšiča, ki so sicer peli v zboru, a so med prvim in drugim delom programa kot solisti posredovali poslušalcem partizansko liriko in našo pesem. O uspelih koncertih so poročali tudi drugi Časopisi, med drugim tudi centralno partijsko glasilo »Scintia«, ki je po koncertu v konfekcijskem kombinatu »G. H. Glieorghiu Dej« pisalo: »Enotno in ubrano uglašen zbor se je predstavil z umetniško podanimi partizanskimi pesmimi * Jugoslovanskih narodov, ki so močno impresionirale zbrano delavstvo. To pot so zlasti ugajnle -in presenetile pesmi »Na juriš« od. K. Pahorja, »Hej tovariši« od M. Kozine, »Svobodna Slovenija« od P. šivicn in Gobčeva »Pesem o svobodi«, ki so bile deležne posebnega aplavza. Zbor je kronal koncert z dovršen« interpretacijo dveh romunskih pesmi v priredbi umetniškega vodje zbora prof. Radovana Gobca, ki jn je zbor na presenečenje poslušalcev zapel v romunskem jeziku.« Končno pa je tudi laskavo priznanje, ki ga je izrekel znani romunski operni povee-basist, sedaj zaslužni narodni umetnik Rafaele Nicolai: »Doslej sem prehodil pol sveta, vendar takšnega perfektnega in ekzaktnega zbora nisem sliial niti v SZ. Kar se tiče zborovodje, pa vam lahko samo čestitam in rečem, da Je takih, kot je prof. Radovan Gobec, zelo malo.« Vsa ta priznanja — dokazujejo, da imamo v partizanskem invalidskem pevskem zboru zbor, na katerega smo lahko ftonoini. hy fikom Patriokove »Vroče krvi«. POMOČ AMATERSKIM SKUPINAM Ze vrsto let pomaga mariborsko gledališče neštetim igralskim litetno delo, namesto, da razprav- predstave tudi za njih, da so Ija naslednji dan o razgrajanjih knjižnice, muzeji, radijske odda-m razbitih kozarcih. ■ je> ■ razstave itd. namenjene tudi Ob večjem razumevanju bi bi- njim. Doslej si je celjsko gledalo kulturno poslanstvo osrednje- lišče na primer zaman prizade-ga gledališča v tem delu Slove- valo, da bi v vrste svojih ljubite-nije lahko še globlje in pomemb- Ijev dobilo več delavstva. Prav I nejše. tako ostale ustanove. Kako izko- Letos je tudi za abonmajske ristijo delavci svoj prosti čas, o predstave večje zanimanje kot tem se je že dosti pisalo. Ce se prvem letniku — s pomočjo petih predmetnih skupin, ki so: slovenščina, zgodovina, gospodarska geografija, biologija ter fizikalne in kemične osnove tehnike. Podrobnejši program določa na primer za gospodarsko geografijo med drugim: razen splošnega znanja geografije še problem prenaseljenosti in prehrane na zemlji, stopinje in oblike poljedelstva, živinoreje, dalje problematiko obrti, trgovine, industrije, prometa, kreditne dejavnosti, turizma, organizacijo gospodarstva FLR Jugoslavije, značilnosti socialističnega gospodarskega podjetja itd. Sestavljen je tudi program skupaj s sovjetom poslušalcev na osnovi izkušenj že začetega dela. Najvažnejša značilnost pouka bi naj bila v tem, da bi se predavatelji v svojem delu izogibali napak naše redne šole; predvsem odmaknjenosti od življenja in tega, da bi bili slušatelji samo pasivni poslušalci Za predavatelje naj bi pridobili čimveč strokovnjakov, ki niso poklicni vzgojitelji mladine. Oni bi vnesli i več živahnosti In novih metod1 ▼ pedagoško delo z odraslimi N® i koncu šolskega leta bi slušatelji imeli prostovoljne izpite. Po vsej verjetnosti se bo poj** vila potreba, da bo naša šola za odrasle posnemala način dela za* grebške: tam so pridobili delavce na ta način, da so posamezna podjetja v svoje tarifne pravilnike vnesla v postavke o napredovanju tudi zahtevo o mjUjU-čeni delavski šoli — poleg cuto strokovnih tečajev in šol. Pn n®® doslej ni bilo takih primerov, ra-J zen enega: v rudniku Velenje W že postavili takšno zahtevo.^ mogoče trditi, da bi taka poli™5® podjetij, ki so vendar zamtesira-na na čimširši izobraženosti svojega delavstva, bila v nasprotju * prostovoljnim značajem delavskih šol. Bilo bi sploh koristno, M " sindikalna in druge organizacij ukrenile vse, da bi bila udeleži* čimvečja. V delavske šole naj w se prijavili tudi vidnejSi funKcio-narjl, da bi * tem dali sS*®0 ostalim. ‘ CARVALHOV KONCERT SOLISTKA: JOCY DE OLTVEIRA lani. Kot novost so uvedli za bodočo sezono abonma po znižanih cenah za upokojence. Za te pred- sekcijam Svobod in kulturno pro- stave vlada naravnost ganljiva svetnih društev. Izposojajo jim borba za prostore. Na žalost bo garderobo, kulise in razne rekvi- tokrat odpadel mladinski abon- posreduje naj določeno znanje o zite. Dramski igralci vodijo že ma za TAM. Organizatorji! ima- prirodi in družbi, sodobno prak-več let igralsko šolo pri Svetu jo namreč težave s sredstvi. SF tično in splošno tehnično znanje ter osnove ekonomske izobrazbe. To naj bi dosegla — vsaj v ne bo položaj izpremenil, bodo naše znanstvene in .kulturne ustanove izgubile smoter svojega obstoja. Program šole navaja 'sledeče: ■ -• ! Partizanski Invalidski pevski zb or pred romunsko filharmonijo DRUGO »STERIJINO POZGRJE« V NOVEM SADU Odbor »Sterijinega pozorja« v Novem Sadu je te dni poslal vabila vsem jugoslovanskim poklicnim gledališčem za sodelovanje na Drugem »Sterijinem pozorju«, ki bo od 3. do 25. maja v Novem Sadu. Hkrati z vabilom so bila razposlana tudi navodila oziroma so bili sporočeni pogoji za sodelovanje, izmed katerih je najvažnejša zahteva, da gledališča lahko sodelujejo samo z dramami in dramatizacijami, ki so nastale oziroma bile igrane ali objavljene po zadnji vojni. Za dramatizacije pa pridejo v poštev I samo teksti domačih avtorjev. (Po reprizi 13. oktobra 1956) Eleazar de Carvalho, dirigent iz Rio de Janeira, je dal z orkestrom Slovenske filharmonije najprej lepo zasnovano izvedbo prvih dveh stavkov tiipovškove Druge suite za godala (Maestoso — Vioo e giocoso, Adagio). Zasnova je počivala na kontrastu med kapricioznim prvim stavkom z njegovimi razgibanimi, ostro in sunkovito artikuliranimi zvočnimi nizi in spevnim, zelo vezanim drugim stavkom, polnim miru, zamišljenosti in vendar napetega čustvovanja. Orkester se je vzpel na dognano višino v drugem stavku: pel je s polnim tonom, lepo zaokrožal fraze, jih mirno polagal drugo' k drugi. Naslednji dve točki, Fallov Trirogeljnik, Ravelov Drugi klavirski koncert, sta privedli koncertno prireditev do viška. Dirigent Carvalho se izogiba slehernega poziranja, ni mu do tega, da bi vzbujal vtis umetništva na visokem podstavku, patetičnega svečeništva. Poustvarja skladbe na način, ki bi ga lahko imenovali v najboljšem pomenu besede popularnega, tako, da ne ostane nič nedognano, nejasno, marveč da je vse povedano kar moč razločno, v vsem razumljivi obliki Njegovo znanje nikjer ne od-, pove, prodorno zna razrešiti vse, kar je zamotano. Pri njem je vse žarka svetloba, svež, lahek vzduh, okretno gibanje. Naš orkester se je, sodim, dobro prilagodil nalogi, tolmačiti romanski skladbi v romansko kongenialni zasnovi: ustrezal je tehničnim zahtevam, njegov zvok je sijal v bogati barvenosti; zlasti so se zableščali od 'časa do časa izstopi posameznih pihal in trobil v tisti virtuozni ostrini, kakršno ta muzika pač tudi zahteva. Pianistka Jocy de Oliveira, tudi iz Rio .de Janeira, združuje v svoji igri kultiviranost, okus in temperament. Znala je umetno osvoboditi iz nujnega oklepa notnega zapisa, preliti okorne notne znake v živo gibanje, prodreti v njen ne-obteženi poetični svet Petruška Stravinskega v drugem delu koncerta pa nekako » prinesel nič novega več. NjeSoV® Dirigent Eleazar de Carvalho izvedba je sicer vsekakor bila n® višini izvedbe prejšnjih skladDi opozarjala je na sorodnosti to skladbo in prejšnjimi — tu ta skladba je barvita, razgiban®-popularna; pokazala pa ni, ali v čem se Petruška od njih tu® razlikuje, kaj bi bilo tisto. kar daje njegovi glasbi specifičnost-kaj je zanjo bistveno. Morda za* to drugi del koncerta ni privedb do novega, lastnega viška. Rafael Ajle® IZ NAŠIH KINO DVORAN »Ne obračaj se, sinko!« Če bi karkoli- očitali film« obračaj se. sinko!«, ki je dobil na.'7, tošnjem filmskem festivalu v PuUu^ji11i ri prvo ^agrade - kot najbolj*1* J režijo za glavno moško vlogo OB ZAKLJUČKU »TEDNA MLADINSKEGA FILMA« . MLADINA IN FILM »Teden mladinskega filma« je pri kraju. Osem filmskih sporedov za osem mladinskih predstav je odpotovalo lz Ljubljane v Zagreb in od tod preko Novega Sada v Beograd, kjer so v dvorani Kolarčeve univerze zaključili prireditev • ceremonijo podeljevanja nagrad. Kritični pogled na prvo prireditev j te vrste v naši deželi bi ji utegnil marsikaj oponašati: spored revije mladin- | skega filma j« bil na primer prilož- j nostno in celo neustrezno sestavljen, , saj so v^ni vključili odlični ameriški film »Mali begunec«, ki pa je po svojem Eroblemu namenien staršem. Sporen je il tudi način glasovanja otrok za naj- j boljši film sporeda, da ne omenjam poglavitnega, da se je namreč tedna mla- j dinskega filma lahko udeležilo »oraa- i merno skromno število naših otrok. Ne glede na vsebinsko repertoarne 1 in metodično prenčevalne pomanjkljivo-, i sti pa je bil »teden mladinskega filma« pomembna pobuda za nadaljnje razmi- i sijanje o enem izmed poglavitnih družbeno političnih in hkrati vzgojnih problemov sodobnega civiliziranega sveta, namreč o problemu odnosa mladine do filma in filma do mladine, ki se'je z vso resnostjo pojavil tudi med nami, čeprav se ga uradno, kakor se zdi, še vse premalo zavedamo. Vprašanje odnosa mladine do filma in narobe pogosto poenostavljamo na -vprašanje »vplivanja filmov na mladino«, ki pa ga spet reduciramo na bolj ali manj utemeljene ugotovitve o negativnih vplivih tako imenovanih slabih filmov na mlade gledalce. Problem pa je v vsej svoji širini zajel predvsem evropski in ameriški svet iz dveh razlogov: tudi po drugi vojni so milijoni ljudi gmotno in duhovno obubožali in velika filmska podjetja so n« veliko in načrtno izkoriščala z izdelovanjem ustreznih filmov razrvane nravi, neuravnovešena čustva, i po vojnih dogodivščinah prebujene nagone, obubožano misel in slo revnih milijonov po lepem, brezskrbnem življenju, ki ga ne morejo živeti, lahko f>a o njem bajajo v temni dvorani ob ilmski predstavi. Hkrati se je Število filipskih obiskovalcev, med katerimi je v večini mladina, znatno povečalo, in »gibljivi filmski sliki« po kinodvoranah se je pridružila gibljiva slika na zaslonih desetin milijonov televizijskih sprejemnikov. Neposredno pobudo za široko znanstveno preučevanje odnsov med mladino in filmom so dale povsod po svetu predvsem predstave slabih filmov, ki so imele za nasledek vsakovrstne motnje v mladih gledalcih — od nepotaiembnih živčnih pretresov do kriminalnih dejanj, od površnih pojmov o bitnih življenjskih problemih do ustaljeno popačenih nazorov in bolestnih čutsvenih odnosov. Skrbnejše poglabljanje v vprašanja odnosov med mladino in filmom, ki $a hkrati- omogoča napredek psihološke m pedagoške znanosti, je razkrilo doslej neslutene globine vplivanja filmskih in televizijskih predstav na zavest in posebej na podzavest mladih gledalcev. »Privedlo je znanstvenike do ene izmed osnovnih ugotovitev, po kateri vpliva predstava nazornih gibljivih slik« na vsega gledalca, na gledalca — psihofizično celoto —, sila njenega vpliva p» jo obenem v organski »vezi z drugimi vplivi okolja, v katerem živi mladi gledalec. Napori sodobnih filmskih žnanstve-nikov pedagogov in psihologov pa poslej ne veljajo samo preučevanju posledic slabih vplivov slanih filmov, temveč hkrati tudi preučevanje pozitivnih vplivov dobrih filmov na mladino ali bolje: kakšne filme — s kakšnimi vsebinami in v kakšnih oblikah — naj bi vključili v proces vzgajanja in izobraževanja sodobne mladine. Tudi to vprašanje, ki zajema razsežna področja vseh filmskih zvrsti, posebej kategorijo tako imenovanega Šolskega filma, ki naj služi strokovnemu izobraževanju, je v mno- f;očem že rešeno. V tujem svetu razpo-agajo z nekaj trdnimi pedagoško psihološkimi izsledki, ki so filmskim de-|&ycem in ustvarjalcem zanesljivo izhodišče v prizadevanju po filmu, ki naj bo v prid Čim polnejšemu razvoju mladega človeka. — Kakor pa vemo, je ?,»granih umetniških filmov, prikladnih mladini na posameznih stopnjah njihovega razvoja zelo malo. Velika podjetja se namreč s proizvodnjo filmov za mladino nočejo ukvarjati: baje niso dovolj dobičkonosni, kar pa je glnvno, nočejo jih snemati iz docela določenih političnih razlogov: njihovemu druž- benoekonomskemu in moralno miselnemu sistemu je v prid, Če filmska predstava gledalcu ne zastavlja - v obliki drame ali komedije *— resnih vprašanj o njegovem življenju in o življenju njegovega okolja. 2fato je v današnjem civiliziranem svetu znanost, ki se ukvarja s preučevanjem odnosov med mladino in filmom ter med filmom in mladino v težki za-dretfJ:I . počemu njeni napori in njeni izsledki, če jih ne upoštevajo tisti, ki bi jih v prvi vrsti morali upoštevati 'namreč filmski proizvajalci in izposojevalci, v katerih moči je do velike mere moralno zdravje in napredek rodov sodobne doraščajoče mladine? Ne smemo se Čuditi, če v tujem tisku, ki 'se ukvarja z našim problemom, vse bolj pogosto beremo pozive vaznim vladam in dobrodelnim organizacijam, naj zaustavijo razpašni pohod filmske plaže, in ki se pogosto končujejo s klici: »Na pomoči Smo pred duševnim samomorom.« Tudi nas že več let opozarjajo na potrebo po smotrnem znanstvenem preučevanju odnosa med mladino In filmom vsakovrstni, predvsem negativni pojavi i v naši mladini, ki so bili dokazane | posledice predstav slabih filmov. S problemom so se že začeli ukvarjati pedagogi in psihologi po nekaterih naših univerzah. Ob republiških Svetih za kulturo in prosveto so medtem usta-novili Zavode za šolski film z namenom, j d* biv vključili filmsko predstavo tudi j v nas šolski pouk. Aktualni problem pa naj bi popularizirala zlasti med ^ starši in drugimi vzgojitelji komisija »Film ia otrok«, ki so jo lani ustanovili v Beogradu v okviru »Sveta društev prijateljev mladine Jugoslavije«, in ki je organizirala minnli »Teden mladin-• skega filma«, ter bo priredila letos de-cembra v Novem Sadu prvi jugoslovanski filmsko zdravstveni teden, na katerem bodo razgrnili problematiko preučevanja vplivov fjlma na jugoslovansko mladino In objavili prve njeeove rezultate. — Mislim, da našim pedagogom in psihologom ne bom krivičen, če trdim, da smo pri nas šele na začetku poti, namreč na stopnji, ko iščemo našim razmeram najbolj prikladne načine in I oblike preučevanja odnosa med mladino in filmom. Nastane vprašanje, kako l ravnajmo, dokler ne .bomo izvedeli za znanstveno trdne izsledke o položaju i pri nas? Kakor doslej, in kakor bomo ! morali najbrž ravnati tudi poslej: razvijajmo namreč v sebi in v svoji mla-j dini kritični odnos do filmske predsta-i ve, da bo znala slabe filme odklanjati in dobre filme ceniti. Priporočajmo in omogočajmo mladim gledalcem, da si po večkrat ogledajo Isti dobri film, in | skušajmo jim dopovedati, naj ne gledajo — in zakaj naj ne gledajo — slabili filmov. Hkrati pa se zavzemajmo za manj — kakor pravimo »komercialno« - pa bolj kulturno in hkrati družbeno odgovorno izbiranje in kupovanje tujih filmov, kajti brez slabih filmov ni slabih vplivov na mlade in tudi ne na odrasle gledalce. frb štiri Za rC*»ji/, i.a gia> uu uiUBkU riujv n«. scenografijo — bi si utegnil kdo t°.D pačno razlagati. Vendar: »Ne obračaj iinkot« je bil res najboljši film na,„*i| stivalu, prav tako je Bauer zai iier zlato medaljo »Arena« za režijo, a o® .1 je bil vsaj enakovreden, če ne celo P°,J Si od Ljube Tadiča, s katerim sta si lila nagrado za najbolj«© moško ri0Ll To se nam je zdelo potrebno PoUj~ riti v uvodu zato, ker bomo filmu, d bronamerno seveda, marsikaj očitali* Začnimo kar pri scenariju. Ta j® zasnovi psihološka drama očeta, begu® . iz ustaškega taborišča, in njegove? dvanajstletnega sina, ki so ga prevzg . j il i v ustaškem internatu. Odnos njima je to*ej osnovni motiv, ob terem bi morali biti vsi akcijski **c 1 efektni, toda zgolj ilustrativni Pr* 0 potisnjeni v ozadje. Zgodilo se je r#vlL narobe; glavna junaka sploh ninaflt® časa, da bi počela karkoli drugega, zen bežanja, plezanja po strehah ^ skrivanja pred ustaško policijo. Zai°reI se nam zoi pričakovani, a kljub psihološko neutemeljeni preobrat r <>d' nosu sina do očeta Neverjeten. Režiser Branko Bauer je v reali*®" ciii lastnega scenarija to napako še udaril. Se pravi, da je po vzoru k*1, minalk skrbno napenjal lok napeto«tl» a zanemaril je razvoj osnovnega tiva. Pokazal pa je to, kar je pri našjO režiserjih prava redkost: suvereno vladanje filmskih izraznih sredstev *» smisel za delo z igralci, če na priinc* primerjamo igralsko kreacijo Ule Ao-dres v tem filmu t njend prvo v komediji »Jubilej gospoda Ikla«, bo jasno, kakšen je bil delež režiierJ8 pri ustvarjanju filmskih likov. Tudi **" *iV ekipa prijetno presen®^ 51 tftna ne mislimo samo na *P.r"^ sčenost Berta Sotlerja pred filmsko * m mero in na njegovo impresivno mimiko, temveč predvsem na vlgranos in stilno izenačenost vsega igralskeg kolektviva. Zasluga avtorja glasbene ^----...p« U' "HJU (iosucur 5(11 « — Bojana Adamiča in scenografa Zagote je v ustvarjanju prave filnaf■ atmosfere, ki smo jo doslej pogrešali domala vseh paših filmih. Za konec naj še enkrat pribijem'’* da je »Ne obračaj se, sinko'« naš r®8 prvi filmski film. Do umetniškega je le Šc en korak in tega bo Bran*0 Bauer gotovo zmogel. ŽARKO PETAN Branka Jurca: SMRECICA _ »Ostanite pri meni!« je zakli-*** "smreka semencem, ki so se volje odtrgala od češarkov. ' Stavila so se vetru. Veter se * uprl v razpeta krilca in jih D6sel naprej, naprej. Tako je ostala visoka, vitka ®reka tudi letos sama sredi “'»jhne zelene jase. Naenkrat pa je zaslišala ta-** glasek zadnjega semenca: »Jaz bom ostalo pri tebi...« Spet je zapihala sapa in tudi J^oje semence se je odtrgalo od £*arka. Privilo je krilci k sebi * se s težo telesa upiralo vetru. pjfa'0 jc med vejami in iglicami, listalo je v naročju korenin. »Ostalo sem pri' tebi,« je go-“rilo semence, »veter me le ni °®nesel.« smrečice. In poleti, ko je vse živo stokalo od žeje, je imela smrečica vedno dovolj vode, da se je odžejala. A ko so pozimi drevesa pokala od mra:«a, še bilo spet smrečici pod širokimi vejami topleje ... Toda prišel je dan, ko je vprašala smrečica: »Zakaj pa sonce mene ne obseva?« »Da bi na soncu ne umrla od žeje,« Ji. je odgovorila smreka. »In zakaj ne piha veter po mojih vejah?« »Zato, da ti ne izruje korenin.« ' »A zakaj ne hodijo k meni v vas veverice?« »še preveč jih boš imela... ko dorasteš...« r '"////. Smreka, ki je zagledala na “''o j c m vznožju veverico, je brž a«licala semencu: »Med iglice se skrij!« Semence se je zarilo med Igli-in veverica, ki je pritekla mi-°> ga še videla ni. Kmalu zatem so prišli pod S|*ireko otroci. »Semence, skrij se!« Semence se je zarilo še globlje iglice. Pod seboj je začutilo °Plo prst in bilo je srečno, ''aslednjo pomlad je semence k'0 ‘n smreko je pozdravila fna, majhna smrečica, g “Oireka je bila vesela kakor c nikoli. Skrbela bo za smreči-g Podnevi in ponoči, vsak hip ... I™rečiča bo rasla,' smreka pa se z starala... Ko bo smrečica bo smreka umrla ... Minilo je nekaj srečnih let. Se°.so divjali vetrovi preko jase, ... J® SUlrplra hnteva.ln * niimi in Jim smreka bojevala z njimi in ni pustila, da bi segli do Marjetke ni več • Se pred nekaj dnevi je Mar- • Hočevar, pionirka 3. d. raz-e“a šole Frana Levstika, sedela ,, sohki klopi in se pridno učila. * lena prevelika korajža in ne-^oidnost sta bili vzrok, da je n°rala končati svojo mladost. p Odšla je s kolesom na Golovec. ,e‘ja/a se je potem navzdol po Na kolesu je imela še dve prijateljici. Ker je bila pot * Golovca zelo strma, je padla kolesa in se takoj ubila. Njen pogreb je pokazal, kako y‘ljubljena je bila. Njena krsta l8 bila zasuta s cvetjem, Ob gro-,u *e je poslovil od nje njen so-o/ec. Ta dogodek nam bo ostal e dolgo v spominu. Kramarič Marjetka, 3. d. raz. Osnovne šole Frana Levstika, Ljubljana »A kdaj dorastem?« Smrečica je bila že nepotrpežljiva.' »Smrečica, kaj pa bi pravzaprav rada?« jo je vprašala smreka. »Sonce naj me obseva, veter naj mi pripogiba veje, veverice naj hodijo k meni v vas...« »Potem hočeš živeti brez mojega varstva?« »Da, sama hočem rasti...« »Počakaj, premajhna si še...« »Nisem, ne!« Prav tisto pomlad so otroci po-pogozdovali pobočje nad smreko, Mihec je zagledal smrečico pod smreko in zaklical: »Izrujem jo!« »Izruj me, izruj!« mu je zaklicala smrečica. Mihec jo je izrul in smrečica je klicala smreki vsa razigrana: »Na svidenje!« Smreka pa je bila odslej v skrbeh za smrečico. Potolažila se je Sele takrat, ko jo je smrečica pozdravila z vrha hriba. Smrečica je bila vesela. Pognala je korenine globoko v prst, napila se je vode in molela veje, vejice in iglice soncu in luni nasproti. Toda za rosno pomladjo je prišlo vroče poletje. Smrečica se je bala poldnevnega sonca in je stokala: »Oh, kako sem žejna...« »V moji senci bi ne bila žejna,« je rekla smreka. »A kaj, ko sem tu, na soncu, na vročini...« Ko bi ji bila mogla smreka-poslati vsaj nekaj kapelj vode, a kaj ko je bila smrečica na vrhu hriba! Smreka je žalostno gledala, kako so smrečici rumenele iglice. Toda vročina smrečice ni vzela, S prvo jesenflo je ponesel veter hladilni dež In smrečica se je po dolgem času do sita napila vode. »Zdaj pa poženi, smrečica, globoko korenine,« ji je rekla smreka. »Zakaj pa?« »Prišel bo vihar, izruje te lahko...« Toda smrečica je postala že objestna. »Mene? Mene že ne bo izrul!« Smrečica se je z jesenjo res okrepila. Igrala se je z vevericami, s ptiči in vetri in vsi so jo raje obiskovali kakor staro smreko, zakaj smrečica je bila prav tako otročja kakor ptiči in veverice in vetri... Smreka se je zanjo še vedno bala — in ni se bala zaman. Neke noči so se pripodili nad smrečico, nad smreko in nad pobočje temni oblaki... in za temnimi oblaki so privihrali vetrovi ... Smrečica se je hotela poigrati tudi s temi vetrovi. Ko pa je videla, da so vršali čez njo, ne da bi se zmenili zanjo, se je prestrašila. Oprijela se je kamenja in zemlje — vrh pa in veje in vejice, vse se je zibalo kakor so hoteli vetrovi, na levo in na desno, naprej in nazaj in ne veveric in ne ptičev ni bilo nikjer ... in bobnelo je po hribu... in strele so se vžigale ... Tedaj se je smrečica spomnila smreke. Zaklicala ji je v noč in vihar: »Na pomaganje, na pomaganje!« . Smreka pa je ni slišala — vetrovi so hrumeli in bučali in ves gozd je jokal in stokal... Smreka, ki je prebila že veC viharjev, se ni bala zase, bala se je za smrečico... Ko je vihar nehal in se je zrak umiril, je smreka poklicala smrečico, toda smrečica se ni oglasila. Zazprlla je prva rumenkasta zarja in smreka je zagledala iz-drto smrečico na vrhu hriba. »Smrečica,« je poklicala. Smrečica se je odzvala in smreka se je potolažila — torej še živi! PAitžikcMČeil »Ti vetrovi, ti strašni vetrovi,« je tožila, »skoraj bi bila umrla. A če bi bila ostala pri tebi...« »Če bi bila ostala pri meni... a dobro vsaj, da si ostala pri življenju...« »Kaj pa zdaj, ko me Je vihar izrul?« »Ne vem, smrečica, a dokler živiš, lahko upaš ...« Še isto popoldne je prišel Mihec na hrib. Hotel je videti, katero drevesce ni vzdržalo viharja. Ko je zagledal smrečico, je stekel k njej in jo pobral. »Z menoj greš,« je rekel Mihec in jo stisnil pod pozduho. »Na svidenje!« Je zaklicala smrečica smreki, vsa vesela, da bo popotovala. »Na svidenje! Na svidenje!« je klicala smreka za njo. Mihec je prišel kmalu v dolino. Na vrtu je izkopal jamico in smreko vsadil vanjo. Tam, v dobri prsti in ob Mihčevi negi si je kmalu opomogla, po severnih vetrovih pa Je pošiljala pozdrave smreki sredi majhne zelene jase. le od nekdaj sem si želel imeti psa. Prosil sem očeta, naj mi ga kupi, toda oče je moje prošnje vedno zavrnil, češ da nimamo ne toliko denarja, da bi se bilo bati tatov, ne kmetije, katero bi pes čuval. Ker pa sem ga neprestano prosil in me je bil že sit, se me je končno le usmilil in mi ga neki dan prinesel. Previdno sem ga vzel iz suknje, v katero je bil zamotan, tako da se mu je videla le majhna glavica z dolgimi, črnimi uhlji,, in ga položil v zaboj s slamo. Ker je bil psiček tako majhen in nebogljen,- sem ga imenoval Pritlikavček. Ves je bil bel, edino uhlji so bili črni. Prve dni sem ga hranil i mlekom in žganci, pozneje sem mu med jedjo večkrat skrivaj vrgel pbd mizo kos mesa. Kmalu je spoznal, da sem njegov *dobrot-nik«. Tekal je za mano po kuhinji, bevskal in hlastal po mojih hlačnicah tako prisrčno, da sem se mu moral vedno smejati. Z mačko sta se že 'ob prvem srečanju zgrabila. Zmagala je seveda mačka, ki sem jo za to nagradil z brco. Pritlikavček je bil ves krvav: po tačkah, gobčku in uhljih. Tiho je cvilil in se zavlekel v svoj zaboj pod pečjo. Ko je nekoliko dorastel, sem ga jemal s seboj na kolo. Posadil sem ga na pleten sedež in drvel z njim po cestah, kolovozih in stezah. Spočetka se je teh voženj silno bal. Neprestano je skušal skočiti s sedeža. Pozneje pa mu je bil to pravi užitek. Komaj sem stopil h kolesu, že je začel cviliti in me vleči za hlačnico. Neko nedeljo popoldne sem sedel za mizo in se potil z matematiko. Zunaj je bilo mimo, le zdaj pa zdaj je zdrknil po cesti kakšen avtomobil. Ta idilični vaški mir je- pretrgal vik otrok. Zanimalo me je, kaj je vzrok temu kričanju in po pravici povedano, sit sem bil matematike do grla. Zunaj sem od presenečenja kar obstal. Sredi ceste je ležal Pritlikavček in drgetal v poslednjih sunkih življenja, potem je počasi obmiroval in se prevrnil rta bok. Avtomobil ga je povozil čez zadnji nogi. Z žalostjo v očeh sem pogledal' po otročajih, ki so stali ob njem tiho kot častna straža. Previdno, kot da še živi, sem ga pobral' in odnesel za hišo. Otroci so silili za menoj, toda nagnal sem jih nazaj, hotel sem biti sam, ko bom Pritlikavčka zakopaval. Koruza je šumela in se pozibavala v lahnem vetru, ko sem položil Pritlikavčka v zemljo in ga zasul. Zvečer, ko smo sedeli ob mizi in večerjali, me je oče, ki je opazil mojo potrtost, tolažil, da mi bo kupil drugega, še lepšega psička. >Nobenega več nočem!* sem odkimal in odšel ven. Nisem hotel, da bi domači videli solze, ki so se mi kot potoček vlile iz oči. Napisal Jakob Miiller, V.' r. Klas. gim., Ljubljana t stanuje v Grosupljem KAKO VARCUJEM Varčevanje je ne glede ali varčuje posameznik ali podjetje velikega pomena za naše življenje. Kdor s pridom nalaga v mladih letih v hranilnico svoje skromne prihranke, ta bo stopil starosti nasproti brezskrbno, kajti kar je prej s trudom pridobil, bo za to lahko na stara leta mirno užival. UREDNIKOV KOTIČEK Dragi urednik! Sicer se Ti nisem že dolgo oglasil, toda ne misli, da nisem mislil na Tebe in na Tvojo mladinsko stran. Ze pred štirinajstimi dnevi sem imel »Pritlikavčka« in »Dogodek« napisan. Imam pa navado, da se vsak spis nekoliko vleži, kajti šele po določenem času morem pravilno oceniti svoje delo in ga tudi popraviti. — Ako se Ti bo' »Pritlikavček« zdel vreden objave, ga objavi, sicer ga pa vrzi v koš. Ob tej priliki Ti tudi lahko za- KV ADR ATI V vsakem kvadratu in pravokotniku mora znašati vsota 21. Vstavi v prazne kvadrate ustrezajoča števila! gotovo obljubim, da Ti bom v kratkem poslal že prej omenjeno e črtico »Dogodek«. Lepo Te pozdravlja Miiller Jakob, V. r. klas. gimn., Ljubljana, doma iz Grosuplja. ' Dragi Jakob! »Pritlikavčka« bom objavil. Obljubljeno črtico pričakuje Tvoj urednik.' Mnogi izmed mladih ljudi — študentov, dijakov, vajencev, nimajo dovolj sredstev za' šolanje, kaj pa še denar za počitnice. Toda s pridnostjo se doseže vse, tudi lepe počitnice. Mnogi izmed staršev so učili svoje otroke že od malega varčevanja — tako tudi mene, kajti če se otroka že majhnega nauči varčevati, mu to, ko doraste, že samo prehaja v kri. Ko sem hodila še v gimnazijo, mi je mama tudi večkrat dejala: >Lahko greš na počitnice, če si vsaj nekaj denarja priskrbiš sama. To pa ni težko, če si le malo pridna.< Tako sva z bratom iskala sredstva, kako priti do denarja. Spomnila sva se podstrešja, kjer sva pobrala vse stare cunje in jih prodala. Tisto leto so bile počitnice zelo lepe. Posebno težko je v gospodinjstvih, kjer zasluži samo oče, pa imajo celo kopico otrok. Gospodinja mora že takoj prvega razdeliti stroške, ker bi ji drugače zmanjkalo denarja. Pametna žena Ali vam je znano, da... • ..lahko ugotovimo kje je udarila strela?' Pomnožimo 340 m * številom sekund pa dobimo od-' v&ljenost bliska. Sekunde dobimo f1® ta način, da počasi štejemo od °liska do začetka grmenja. , ...nosi muha na sebi nekaj mi-“ionov nevarnih mikrobov, ki jih Uganka Skači kakor šahovski konj, pa “oš prebral nek poklic. Začni pri ^ v levem kotu. E K 1 A a n V h 1° H 1 V) 7 odlaga na jedila, kamor tako rada seda. Zato — pobijajmo muhe in ščitimo ptice pevke, ki uničujejo največ tega nadležnega mrčesa/ ...se nahaja v 10 hi morske, d ode 40 mg’ zlata? ... poznamo 4500 vrst plazil- ’ cev? ... smo po vojni zgradili v { FLRJ skoraj 1400 mostov? ... izdelamo v FLRJ letno nad ' 32.000 koles, nad 1000 traktorjev/ nad 1600 kamionov in nad 1200, tovornih avtomobilov? .. .so začeli uporabljati heli-' koptorje za medkrajevni poštni | promet? NE POZABITE! Ne pozabite, da bo 29. novem- 1 bra t. 1. podelitev nagrad za naj- ( boljšo povest, pravljico, pesem, | risbo itd. Vsi nagrajenci — so-, delavci mladinske str ni »Ljudske pravice« bodo povabljeni v ( uredništvo našega lista v Ljub- i Ijano. Pohitite s prispevki za našo mladinsko stran! ( KRIŽANKA $ S 12 krav in 3 teleta, 4 tete brez očeta; v grmu skrit je pa še stric. Koliko je to butic? Vodoravno: 1. Kratica za valuto; 3. kratica za naš dnevnik; 5. žensko ime; 7. porazdeliti po skupinah; 12. matematični pojem; 15. prikuhe; 16. nasprotje od svetlobe; 17. obrabljeni, plehki; 19. jo pripravijo lovci; 21. indijska reka; 22. koroški ples; 23. pijača. Navpično: 1. Hoja navkreber; 2. izgovor o neprisotnosti na določenem kraju; 3. ni mlad; 4. oče latinsko; 6. predplačilo; 7. dva različna soglasnika; 8. športnik; 9. grška črka; 10. veleum; 11. zdravilna rastlina; 12. žival, ki jo predstavlja križanka; 13. arabsko moško ime; 14. vrsta drevesa; 18. kratica našega dnevnika; 20. medmet. Mitja Dobovišek, Resljeva c. 31/11 Ljubljana bo vsak mesec vlagala skromni prihranek v hranilnico, ker je za premog, drva in ozimino premajhna plača enega meseca, če pa varčuje, potem pa pride tudi v mesecih največjih izdatkov lepo skozi. Zelo važno je varčevanje vsakega trgovskega podjetja, ker si le s tem lahko pridobi sredstva za izboljšanje lokalov in naprav. Le-to varčevanje je važnejše od zgoraj navedenih zato, ker je trgovsko podjetje splošna ljudska imovina. Varčuje se pri blagu, če se z njim lepo ravna in se ga ne vskladišči v temna in vlažna, temveč v svetla in suha skladišča. Nadalje je važno ravnanje z osnovnimi sredstvi in opremo. Skratka, Če so v podjetju samo zavedni ljudje, potem gotovo lepo napreduje, če pa je v podjetju zaposlen človek s protisocialističnimi nazori, potem ni vreden, da živi v naši družbi. Čimbolj bomo čuvali naše dobrine, ki nam jih prinaša naše gospodarstvo, tem lepše bo življenje v naši socialistični .domovini. Majda Zapušek, 111. b., Trgovske vajenske šole O PSU, KI je nesel preko REKE KOS MESA Po pravici zgubi svoje, kdor si poželi tuje. Ko je pes nesel preko reke v gobcu kos mesa, je zagledal v vodnem zrcalu svojo .podobo. Mislil je, da nese drug pes enak plen, zato mu ga je hotel vzeti. Toda V svoji zavisti je bil prevaran, zakaj iz gobca mu je padel plen, ki ga je držal. Seveda tudi ni mogel dobiti onega, ki si ga je poželel. Po Ezopu p.iiot si g>Kadi (LoJto-dcr Piše In riše Stancar Marjan, star 14 let, Jezersko, Gorenjsko jsgscscr V. ,"***». m m fiSKSSl ID Ko je prišel Milan na vrh hriba, Tam sta stala dva macesna. Tik Ko se je vol napasel, je naložil Drugo jutro je med potjo v Solo je spregel vola in ga spustil na ob njima Je reber padala strmo na gare seno, spet zapregel vola stopil k letalu, ki je še ttalc med pašo, sam pa je letalo potegnil navzdol. Spodaj je bilo polje in in se vrnil domov. Jz skrivališča macesBi in ga čakalo. Dal je vso med kopicami sena čez travnik gozdovi. Tu Je skrbno potisnil je potegnil kapo, očala, suknjič svojo opremo v letalo in šel v na rob rebri. letalo med macesna. ter rokavice. Vse to je dal v šolo. torbo. iPORT IN TELESNA VZGOJA XI. KOLO ZVEZNE NOGOMETNE LIGE Zasledovalca zamenjala mesti Crvena zvezda izgubila točko — Tesna zmaga Hajduka nad Vojvodino — Četrti zaporedni poraz Veleža — Vardar sili proti vrhu V XI. kolu zvezne lige Je Budučnost nepričakovano odvzela tofko vodečemu na lestvici — Crvenl zvezdi. V derbyju kola je Hajduk premagal »Vojvodino« ln se ponovno povzpel na drugo mesto. Presenečata tudi zmaga »Zagreba« v Mostarju in katastrofalen poraz Lokomotive proti Dinamu. Lestvica se je precej spremenila. Najbolj sta popravila svoj položaj Partizan in Vardar, ki se je tiho in skromno prerinil na peto mesto. Dno lestvice pripada slejkoprej BSK ln Sarajevu, ki sta Igrala med seboj neodločeno. Neodločeno med najslabšimi BSK : SARAJEVO 2:2 (1:0) Beograd, 17. okt. Stadion JLA, fledalcev 12.000, sodnik Kranjc. — trčlci: Todorovič (1:0) v 3., Josip (2:0) v 57., Jusufbegovic (2:1) v 80. in Ferhatovič (2:2) v 85. min. Na tekmi zadnjih dveh moštev s prvenstvene lestvice BSK in Sarajeva je vodil prvi z 1:0 in 2:0. Sarajevo pa je izenačilo v zadnjih 10. min. NeoaloČen rezultat je realen, vendar pa so imeli gosti več priložnosti pred nasprotnikovimi vrati. V 70. min. je Pejak napravil prekršek nad Josičem in je bila dosojena 11-metrovka v korist BSK. Vratar Sarajeva je popravil prejšnjo napako in ubranil oster Josičev strel bele pike. Tekma zamujenih priložnosti PARTIZAN : SPARTAK 3:1 čevski in Georgijevski pri Vardarju, pri gostih pa vratar Vidinič, Prlinče-vič, Petakovič in Ognjanovič. Sodnik j Jovanovič je grešil na škodo obeh moštev. • LESTVICA Cr. zvezda U 9 1 1 30:7 19 Hajduk 11 7 3 1 21:9 17 Vojvodina U 8 & 3 32:17 16 Dinamo 11 7 1 3 31:22 15 Vardar 11 5 2 4 13:19 12 Spartak U 4 2 5 22:18 10 Partizan 11 i 1 6 23:22 9 Velež U 3 3 5 15:17 9 Zagreb U i 1 6 15:19 9 Budučnost 11 3 3 5 13:19 9 Lokomotiva U 4 0 7 17:25 8 BSK 11 3 2 6 14:25 8 Radnički U 4 0 ? 14:26 8 Sarajevo U 2 1 8 11:26 5 Vodstvo Dinama iz prvega polčasa 4:0 Ea je bilo le previsoko, da bi mogla okomotiva ogroziti zmago svojemu mestnemu tekmecu. Sicer pa je bila igra nezanimiva in se igralci dveh moštev niso mnogo trudili. Dinamo je pred tekmo komaj sestavil moštvo, ker je precej igralcev poškodovanih ali bolnih (Kipošinovič, Abadžič). Lokomotiva ni bila toliko slab- i še od svojega nasprotnika, kolikor je soditi po* visokem porazu. Spet poraz na domačem igrišču VELEZ — ZAGREB 0:1 Mostar, 17. okt. — Pred 6000 gledalci je »Zagreb« premagal Ve-lež z 1:0 (1:0). Gol je dosegel Rezar v 39. min. Sodnik Markovič iz Beograda. Sezona motorističnih in avto- Zmaga gostov, pri katerih so se mobilskih tekmovanj gre h kra-odlikovali Man tula, Klajic, Rezar in . rrm„ Belič, je zaslužena. To je četrti zapo- Ju- Tik pred njenim zaključkom redni poraz Veleža na njegovem igri- SO se zbrali najboljši tekmoval-šču. Velež rle bil v premoči, »Zagreb« ci-motoristi 5 republik na za- Natečaj »Partizana« Slovenije Zveza »Partizan Slovenije« razpisuje natečaj za izdelavo osnutka lepaka za IV. republiški partizanski zlet, ki bo od 28. junija do 1. julija 1957 v Ljub-lj ani. Lepak naj bo učinkovit agitator za Partizana in za republiški zlet, izdelan največ v treh barvah. Zaželeno je, da bi bil tudi osnutek izdelan v merilu lepaka 100 X 70 cm. . Osnutek jo- treba poslati Zvezi »Partizan Slovenije« — Ljubljana, Likozar-jeva ul. 12 najkasneje do vštetega 15. novembra 1956. Osnutku naj bo priložen zalepljen pisemski ovitek z geslom ali šifro, v njem pa avtorjev naslov. Isto geslo (šifra) mora biti tudi na osnutku. Osnutke bo pregledal in izbral najprimernejšega Izvršilni odbor »Partizana Slovenije«. Najuspelejši osnutek bomo nagradili z nagrado 60.000 din. ŠPORT PO SVETU Redka vztrajnost ■Na nrvenstvu ameriške države dovanja. Lohman nastopa na prven- garderobe, društvene sobe itd. stvu v hoji svoje države že polnih , ?L j-v* ■> . _ petdeset let, i Telovsdišče, ki so ga zgradili čla- KONČANO jE DRŽAVNO PRVENSTVO V OCENJEVALNIH VOŽNJAH Podberšček državni prvak Beograd, 17. okt. Pred 12.00« gle- pa Je igral enostavneje in bil nevar- k.,,..);-™ +«wlr,v£1.niii ra riržav dalci je na stadiona JLA v Beogradu nejši v kazenskem prostoru Veleža. ključnem tekmovanju za flrzav Partizan premagal Spartaka (1:0). Strelci: ~ 3:1 Pajevič (1:0), v 7., Je-novai (1:1) v 50., Valok (2:1) v 55. in Mihajlovic (1:1) iz enajstmetrovke v 85. min. Sodnik Vunarič iz Zagreba. Današnja tekma je bila nezanimiva. Partizanovi napadalci so grešili tudi v najugodnejših priložnostih. Bobek je bil trikrat sam pred vratarjem in ni dosegel nobenega gola. Mesaroš in Valok sta dvakrat zadela stativo. Dva gola sta bila zelo zanimiva. V 7. min. je Pajevič streljal iz »mrtvega kota«. Zoga je zadela stativo, se od-oila Pajevicu v glavo, od tod pa v mrežo. Spartakovec Jenpvai pa je presenetil Stojanoviča s hitrim in točnim strelom od daleč. Žoga je preko Stojanoviča, ki ni bil na svojem mestu, odšla v vrata. Brez posebnega truda DINAMO : LOKOMOTIVA 5:1 (4:0) 1 Zagreb, 17. okt. Stadion Dinama, gledalcev 5000. Stfdnik Perovič., 'Strelci: Jerkovič (1:0) v 3., Lackovič (2:0) v 12., Jerkovič (3:0) v 35. mi (4:0) v 44., Gereš (4:1) v 49. in Benko (5:1) ▼ 87. minuti. V začetku drugega polčasa je bil poškodovan vratar Dinama Kralj in Lok« Nezasluženo no prvenstvo v ocenjevalni vožnji. Na dosedanjih treh priiredi-buduCnost — crvena zvezda tvah so se med seboj najostreje 2:2 borili predstavniki Slovenije in Titograd, 17. okt. — prvenstve- BiH, ki so imeli najbolj izenače-na tekma Budučnost - Crvena na moštva in tudi najbolj borbe-zvezda 2:2 (1:1). Gledalcev 7000, , . J sodnik Stanišid iz Sarajeva. Strel- n® tekmovalce. V soboto in nedeljo je prišlo vsaj delno do končne odločitve. 60 motoristov je startalo v Nišu na 428 km dolgi progi do Kragujevca. Prvi dan so prevozili 3Q4 km, drugi dan pa še ostalih 124 km in se nato pomerili še v hitrostni dirki na 3200 m dolgi progi. Nastopile so reprezentance BiH, Slovenije, Srbije, Makedonije in Cme gore (BjH in Slovenija z dvema moštvoma). Proga je bila sila naporna, kajti speljana je bila po zelo slabih poteh, terensko preizkušnjo pa so morali el Popovič (0:1) v 17., Radovi« (1:1) tekmovalci prestati celo po do- v 36., Mijuškovič (2:1) v 55. in Ru- sedaj neprevoženih terenih. Za- radi tega ni nič čudnega, da je REZULTATI Partizan : Spartak 3:1 (1:0) Dinamo : Lokomotiva 5:1 (4:9) BSK : »Sarajevo« 2:2 (1:0) Budučnost : Crvena rvezda 2:2 (1:1) Vardar : Radnički 2:1 (2:0) Hajduk : »Vojvodina« 1:0 (0:0) Velež : »Zagreb« 0:1 (0:1) dinski (2:2) v 76. minuti. .» , “.t — -j--. Državni prvak je srečno rešil toč- , , - .... ,______, motiva je pričela silovito napadati. ko proti Budučnosti. Do 75. min. Je prispelo na Cilj le 37 tekmovai- bila Budučnost v premoči, nevarno cev, od tega razen enega vsi napadala Bearina vrata in vodila z 2:1. cin^mn ■ =r----------, . Tedaj pa Je Rudinski izrabil napako ‘ , . ._,. I Dnini fllll/ f\ domače obrambe in iz nenevarnega Tekmovalci SO VOZlli tudi V M ill /l 1 i n V K n------------- položaja izenačil. Zadnjih četrt ure takšnih predelih, kjer je doma- J _______ so napadalci ervene zvezde strahovito jemu prebivalsitvu motošport do- : komisija AMSJ določiti državne- I padoSvnl ki pa ji ostaiPrbrez TezuUa^a' cela neznana stvar. Jasno je, da ' ga prvaka. Po pravilih bi morala je spričo tega vladalo med doma- | naslov državnega prvaka osvojiti čini ob tej progi veliko zanima- j Slovenija, ki je dejansko nasto- lec Podberšček dobro odrezal. To uspehov slovenskih motoristov se je-tudi zgodilo, kajti na tej na letošnjih tekmovanjih, vožnji je osvojil prvo mesto, kar j Slovenski tekmovalci so po-mu je zadostovalo, da je zasedel hvalili tokrat zelo dobro organi-prvo mesto tudi v generalnem zacijo, tožili pa so le zaradi sla-plasmaju in postal z 28 točkami bih cest. letošnji državni prvak. Vsekakor j Rezultati. jV. dirka za prven-je to, za sicer starejsega, toda ze- stvo FLRJ; j Podberšček (Slov. lo požrtvovalnega motorista, prav A) 2 Popovič (BiH)) 3. Čuden lep uspeh Toda tudi ostali Slo- (sloy_ B) 4 Glamuzina (M), 5. venci Drofenik, Podrekar m Ko- gunulahpasič (BiH-A), 6. Drofe-dela (rezerva) v A-mostvu ter nik 7 Podrekar (oba Slov. A), Čuden, Pintar, Ceric in Perko! (rezerva) v B-moštvu so se zelo izkazali. Čuden je dosegel tretje mesto, Drofenik in Podrekar šesto in sedmo, Cerič pa deseto mesto; vsi brez kazenskih točk. Na hitrostni preizkušnji, kjer je bila proga prav tako slaba, je v enem krogu (tekmovalci so prevozili tri kroge) doseg,el najboljši čas Podberšček s 74,200 km na uto. Prvo mesto na tej dirki pa je dosegel Pintar s povprečnim časom 73,800 km na uto. Kljub uspehu tekmovalcev obeh moštev pa ostane odprto vprašanje, kako bo s končnim plasmajem republiških reprezentanc. V generalnem vrstnem redu sta namreč zbrali reprezentanca BiH (A-moštvo) in Slovenija A vsaka po 22 točk in si tako delita prvo in drugo mesto. Seveda bo morala Zvezna športna • LONDON, 17. okt. (Reuter). — Prvo tekmo na gostovanju po Angliji je romunski nogometni prvak CCA iz Bukarešte igral proti Arsenalu. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (0:0). • LONDON, 17. okt. (Reuter). — Dvoboj boksarskih reprezentanc Londona ln Rima se je končal neodločeno 10:10. P j nje. Na brzinski dirki v Kragu- j pila le na treh ocenjevalnih vož- hajduk — »vojvodina« i:# jevcu se je zbralo nad 10.000 gle- njah in zbrala enako število točk Split, 17. okt.— Hajduk Je ^da- (jajcev_ kot BiH na štirih vožnjah. Pri- nes premagal »Vojvodino« z tatom 1:0 (0:0). Strelec Rebac v % 46. minuti. Gledalcev 12.000, sodnik Mikulan. Obe moštvi sta nastopili z defen- PO NAČRTU... OCENJEVANJE ZA POKAL »LJUDSKE PRAVICE* Partizan Loška dolina se nadeja uspeha O »Partizanu« Loška dolina ni s prostovoljnim delom, je do-smo malokdaj spregovorili. Kljub volj veliko za nastope, ki so J temu, da je v naj oddaljenejšem imeli že 10, razen tega pa tua kraju ljubljanskega okraja, tako- akademij v telovadnici in teKm -rekoč ob hrvatski meji, ne za- vanja na orodjih, v odbojla m ostaja za kraji, ki imajo morda gometu. Samo na letošnjem J * večje možnosti za razvoj. : bilejnem — desetem t Ob ustanovitvi leta 1946 je stopu je nastopilo več kot-30^ štelo društvo okrog 60 članov, da- jlovadcevob sodelovanju zgimn^ nes jih pa ima že 210. Redno se zijo m JLA iz V^bk 10 udejstvujejo v društvenem živ- pretirano, če povemo,, P g ljenju zlasti na tekmovanjih in | letih marveč tudi i se z njo dolina kosa z marsikaterim mestnim društvom. Tudi na nastopih veejin partizanskih enot društvo red sodeluje, saj je na okrajnem n -stopu v Ljubljani nastopilo l telovadcev. Redka so driistva, _ tako tesno sodelujejo z JLA.k prav Partizan Loška dolina. f*®®' no vsako leto na dan 1. maja ob Dnevu JLA prireja skupaj ® JLA nastope na njenem stadionu Velike Bloke. , Tudi društvom, ki so manj razvita, pomagajo člani pri n -stopih (Nova vas-Cerknica). Ciane društva smo videli tudi navsa proslavi občinskih in državni praznikov. Lani je društvo zasedlo v ocenjevanju za pokal »Ljudske pr " vice« trinajsto mesto, leta 1954 P sedmo. Letos se je društvo še d J potrudilo, zato je pričakovati, bodo tudi tokrat njihovi napo poplačani z uspehom. S. ». Čehi boljši od Belgijcev V Bruslju so se karske reprezentance CSR in t g V obeh tekmah so zmagaliI g°sw _ prepričljivimi rezultati. Moštvo 1L. ki je prekašalo domačine v telesni P pravljenosti in višini igralcev, je z galo z rezultatom 90:66 (48:20), zen vrsta pa s 67:44 (37:20). 10. Cerič (Slov. B)! — Generalni plasma posameznikov: Podberšček 28 točk, Popovič in Sunulah-pašič 25, Nuhič (BiH) 24, Vukčevič (Cg) 22, Glamuzina 19, Podrekar 18, Drofenik 15, Krivokapič (Cg) 14 itd.; moštva: Slove-nija-A in BiH-A 22, BiH-B 14, Makedonija 12, Crna gora 11, Srbija-A 9. -nte DRŽAVNO MOŠTVENO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Po zmagi nad Partizanom vodi Crvena zvezda čakujemo, da bo odločite-v pra- • BIRMINGHAM, 17. okt. (Reu- zivno taktiko. Pri Hajduku je igral ter). — Olimpijska reprezentanca an- pretežno obrambno napadalec Vukas, gleških plavalcev je premagala sinoči pri »Vojvodini« pa Ivoš. Tako ojačene reprezentanco Danske z 69:57. obrambe obeh so seve’da laže razdirale ________________ nasprotnikove napade. To Je bilo • MELBOURNE 17. okt. (UP). — mor(ja opravičljivo za goste, medtem Olimpijska vas Heidelberg Je dobila ko s0 domaetni Sele v drugem polčasu včeraj svoje prve stanovalce. Prvi so spoznaU svojo napako in zaigrali tja prispeli trije {lani olimpijske de- ofeBZiVneje. Takoj po začetku pol-legacije Malaje, ki so takoj pričeli jasa so ,josegii vodstvo, nato pa četrt trenirati v okolici olimpijske vasi. ure dobesedno oblegali Vasičeva vra- • MELBOURNE, 17. okt. (AP). — ta. »Vojvodina« se je prebudila šele Najboljši avstralski meteorologi so nekaj niinut pred koncem. Tedaj so napovedali, kakšno bo vreme v času njeni igralci brez uspeha poizkušali olimpijskih iger. Po njihovem sploš- z zadnjimi napori izenačiti. Pričakovali smo, da se bo le- j viina in da bomo lahko prosla-tos najboljši slovenski tekmova-1 vili znova enega izmed lepih DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU PARTIZAN ŽE PRVAK Zarreb, IT. oktobra. Na državnem | gozom z 2:0 (21:18, 21:19). Drugi igralec nem zaključku bo takrat zmerno toplo vreme, ugodno za športna tekmovanja. Naposled so določili, kakšen bo ceremonial nošenja olimpijske bakle iz templja na Olimpiji do Melbourna. V belo oblečene deklice bodo zažgale e sončnimi žarki vejevje oljk, s temi bodo prižgale olimpijski ogenj. 3. novembra bo štafeta grških športnikov prenesla baklo do' Aten, od tod pa z letalom preko Beirutha, Karačija, Kalkute, Singapura in Djakarte do Dar-vina v severni Avstraliji, kamor bo Peto mesto VARDAR — RADNICKI 2:1 Skoplje, 17. okt. — Na mestnem stadionu je Vardar premagal Radnički z 2:1 (2:0), gledalcev 15.000, sodnik Jovanovič iz Kragujevca. Strelci: Dončevski (1:0) v 27. in (2:0) v 28. ter Prlinčevič (2:1) v 53. minuti. Napadalci Vardarja so dosegli dva prispela 7. novembra. Posebno ?etalo gola v dveh minutah in si zagotovili avstralskega vojnega letalstva bo pre- še eno zmago, s katero so se povzpeli neslo baklo do Karirnsa. Od tod do na peto mesto. V drugem delu igre Melbournea (4428 km) bodo nosili ba- so bili gostje v premoči, v njihovem klo avstralski športniki, ki se bodo napadu pa ni bilo igralca, ki bi stre-menjavali vsako miljo. ljal na vrata. Odlikovali so se Don- namiznoteniškem prvenstvu sp bile sinočnje borbe nenavadno živahne in razburljive. Srečala sta se največja favorita tega prvenstva Spartak in Gra-fičar. Po zelo dramatični borbi je zmagal Spartak s 5:4. Najlepša borBa večera je bila med Vogrincem (G) in Marangpzom. Zmagal je Vogrinc z 9:21, 20:16 (na čas), 18:11 (na čas). Rezultat je bil 4:3 za Gra- Podobnik pa je premagal Gabriča z 2:1, Kovača pa z 2:0. Ojjred je vodil že s 3:1, vendar je Spartak izenačil in zmagal. Preseneča tudi tesna zmaga Spartaka nad »Ljubljano« s 5:4, Spai;-tak je nastopil brez bolnega Haran-goza. Ostali rezultati: Partizan — Nikola Tesla 5:0, Odred — Mladost 5:3, Industrogradnja — »Vojvodina« 5:1, Rogaška Slatina, 17. okt. V na-1 Rezultati včerajšnjega oziroffl« daljevanju prekinjenih partij dru- četrtega kola: Crvena zvezda gega in tretjega kola je L5K pre-l Olvmpia 5:2 (5) (Ivkov — rj magal Študenta s 7:3 (Sikošek je _ Kriver. premagal Ilijevskega, Korbanova pa Kozakovo). Dvoboj Crvena zvezda — Partizan še ni končan. Zaenkrat je rezultat 5,5:3,5, medtem-ko je bila partija Nedeljkovič — Karaklajič tretjič prekinjena v izenačenem Graličar — Gradjevlnar 5:0, Mladost fičar. Gabrič pa je'proti Barloviču za-! — Gradjevinar 5:2, Industrogradnja — igral v polni formi in iznenadil na Nikola Tesla 5:0, »Ljubljana« — »VoJ-4 4. V odločilnem srečanju je Koraž (S) • vodina«.5:3. premazal Hamerlica in s tem zelo po-| Popoldne Je Partizan premagal večal možnosti Spartaka za osvojitev i Mladost s 5:1 in s tem že osvojil prvo __________ ____________ ____________ letošnjega prvenstva. ! mesto na prvem delu prvenstva. Nje-• naflal:pvalo rPnrav ie Ostali rezultati: Mlndost — Nikola gova. ekipa Je torel zmagala v vseh Partijo nadaljevala, čeprav je Tesla (Reka) 5:1, Partizan — Industro- osmih srečanjih. Zvečer igra Parti- ! preje sodnik ze dodelil zmago gradnja 5:5 Gradjevinar — Tesla 5:0. zan še z Grafičarjem. vendar even-Grafičar —’ Odred 5:1, Spartak — Voj- tuelna zmaga Grafičarja ne more več vodina 5:2, Mladost — Ljubljana 5:3. i omajati Partizanovega položaja. Odred Včeraj dopoldne Je bila najbolj I Je premagal vvojvodino« s 5:1, Spar-zanimiva partija borba med Odredom j tak Gradjevlnarja s 5:0, »Ljubljana« ln Spartakom, ki je zmagal s 5:3. Pre- i pa v času, ko to poročamo, vodi proti senetil Je Kocjan z zmago nad Haran- i Industrogradnji s 4:2. remi, Nedeljkovič — Krivec 0: Tomovič — Vospernik remi, ?• Vukovič : Trampuž 1:0, — Blinc 1:0, Milenkovič Pl*T' čak 1:0, Nedeljkovičeva — Steka 1:0; ostale partije so prekinjene)' Študent — Partizan 2:5 W tretjič preKinjena v izenačenem (Bidev i rifunovič ren?*; _______________ položaju. Pri tem je Nedeljkovič novski, Mili e cia. izpustil ix rok gotovo zmago. Djurasevic, 0:1 itd.). VSK ________________ Dvoboj jz tretjega kola med y]Ja 2’5:4,5 (j) (Smedere .g Slavijo in LUSK Olimpijo je. bil ^rtulovič remi, Jovcic - M* končan z zmago Slavije s 7,5:2.5 J n n i mf Stu- (Krivec — Marič remi, Vavpetič (2) (Preinfalk — Rabar re , ^ - Vasiljevič 0:1, Štekar - Ciro- Plca - Udovcic 0:1, Kočevar vič 0:1, Kokol - Ilič remi). »erlok remi, Siska - Dimc D ,. ,. ,. , . Mlinar — Bulat 0:1, Tomsic 1- i.v P«rt,z“ Protl l;bp t-6-:3 Franolič remi, Sikošek -(1). Tomšič je premagal Rak.ca. buk rpmi Korbanova - Timet0' Vukoviceva pa nencljevo, med-; remj) tem ko se je partija Božič-Mii-, Stanje IV kolu: Crvena nar končala neodločeno., | zyezda ^ (6)> Partiza,n 21 g • Crvena zvezda si je zagotovila Slavija 20.5 (3). Mladost 19,6 V}' zmago proti Mladosti s 6,5:1',5 (2).: LSK 18 f4), VŠK 14 (5), OlvmP1 (Tomovič — Bertok 1:0, Jovanič — Franolič 1:0, Milenkovič — Štambuk 0:1, Nedeljkovič — Ti-met 1:0; Markovič in Bulat bosta po odločitvi sodniškega odbora 13,5 (3), Študent 13 (5). Aljehinov turnir Moskva, 1?. oktobra. V V. kola hovskega turnirja v Aljehinov t je Gligorič kot črni prekinil P®r pr#v Padevskim ob majhni prednosti. ^ tako je prekinjena partija Unzicker Sliwa. Presenečenje je pripravil ^ v caltca, ki je remiziral s Keresom. ^ Kukinski tako 80 remizirali Tujmanov — ? :c - Kičevič Ofl.-Tikvešanski - Ra-j ^leVh11”an? kic 0:1. I Danes igrajo VI. kolo. Markoviču.) Študent — VSK 4,5:4,5 Dvoboj tretjega kola: (1). ........................................................................................................................................................................................... 1 gl To bo gledal mali kričaček, ko se bo peljal z avtom! Saj ga še ne Fantu se je- zdelo smešno, potem pa je pogledal Ovčko: »Vitka s pozna ne! Nikar ne pravi, da tega ne opazi! Zadnje čase toliko postala kot jelka.« pripovedujejo o otroškem spominu iz prvih dni življenja ... Mo- »Hvala bogu,« je rekla Ovčka. »Ne moreš si predstavljati, k?150 goče mu bo vožnja močno všeč...« lahko se počutim, odkar ni več trebuha.« HANS FAI/LADA JCaj /zdaj, FANT »Nasvete... Kdo pa še kaj dš na nasvete 1 Zeni ne dam piva.« »Jaz bom pa šel po tri steklenice in če jih žena ne bo hotela, jih bom sam izpraznil.« Potem so jele prihajati mlade mamice. Tu so se odprla vrata, tam spet, prihajale so z belimi zavoji v rokah, troje, petero, sedme- • ro, vse so imele enake zavojčke, vse so bile blede v obraz in so se le medlo smehljale. Moški so utihnili. Vsak je stopil svoji ženi naproti. Pravkar še tako samozavestni obrazi so rahlo drgetali, zdaj je stopil ta za korak naprej in se spet ustavil, zdaj oni. Komaj so se prikazale žene, že se moški sploh niso več poznali med seboj. Vsak je gledal svojo ženo in podolgasti zavojček v njenih rokah. * V zadregi so molčali, potem pa so bili iznenada spet vsi glasni in hrupno zaskrbljeni za počutje svojih žena. »Dober dan!« — »Ne, ne, daj no!« — »Tako zdravo barvo imaš, nairavnost opomogla si si!« »Mar misliš, da ga ne morem nesti? No prav, kakor se ti zdi. Vsekakor pa kovček sem! Le kje je kovček? Kako da je tako lahek? Seveda, obleko imaš na sebi! Kako boš pa kaj hodila? Malce majavo, kaj? Avto imam zunaj, nekako bova že zmogla. Fant pa je stal pri svoji Ovčki in je komaj spregovoril: »Samo da si spet tu! Samo da te spet imam!« »Fant moj,« je rekla, »ali si vesel?< Ali je bilo hudo teh enajst dni? Zdaj je končno le vse mimo. Tako se že veselim našega malega doma!« »Vse je pripravljeno, vse v redu,« mu je sijal obraz. »Boš že videla. Boš lahko hodila? Ali naj pokličem avto?« »Kje neki! Cemu avto? Veselim ‘se sprehoda po svežem zraku. Sicer pa imava časa dovolj. Saj si vzel dopust, kajne?« »Da, danes imam prost dan.« »No torej! Sla bova čisto počasi. Primi me pod roko!« Pinneberg jo je prijel pod roko, potem sta počasi stopala čez ploščad pred porodnišnico, kjer so že drdrali motorji. Počasi, prav počasi sta se pomikala proti izhodnim vratom, avtomobili so smukali drug za drugim mimo njiju. Nič ne de, si je mislil Pinneberg, slišal sem vas govoriti. Ze vem, nič ne de, da nimava denarja. Potem sta šla mimo vratarja, ki niti ni imel dovolj časa, da bi jima odzdravil, zakaj pred njim je stala mlada žena in mož ob njej. Po njenem životu se je dalo sklepati, kaj želita. Ovčka in Fant sta slišala vratarja: »Najprej se prijavite, prosim!« »Za ta dva se bo zdaj začelo,« je Pinneberg glasncJ sanjaril, »za naju je pa že končano.« Čudno se mu je zdelo, kako da se tu vse to kar naprej ponavlja, kako da očetje kar naprej prihajajo sem in čakajo in telefonirajo In so v skrbeh in prihajajo po žene, vsak dan, vsako uro. »Predstavljam si že lahko,« ji je resno odgovoril, potem P3 sta stopila skozi vrata v sončni, pomladno vetrovni dan. Za tre* nutek se je Ovčka ustavila, se razgledala po modrem nebu z beli®1 oblaki, ki so naglo veslali, nato pa se je zazrla v zeleni pas cesti in v promet. Za trenutek se je ustavila, Fant pa jo je vprašal-»Kaj pa je, Ovčka?« »Veš,« je začela, a je brž odnehala. »Ah, kaj, nič ni!« On pa je vztrajal. »Povej že, nekaj si hotela reči.« , »Preneumno je. Veš, zdaj sem spet zunaj. Tam notri ml nl bilo treba skrbeti za nič. Zdaj bo pa vse skupaj spet odvisno od naju obeh.« Cez čas je nadaljevala: »Tako mlada sva še in nikogar nimava.« »Saj imava drug drugega. Pa fantka,« je odgovoril. »To že, toda ... Saj razumeš ...« »Da, da, že razumem. Tudi zaradi mene si v skrbeh, pri Mandlu ni več tako, kot je bilo, pa se bom že potrudil.« »Seveda se boš,« je rekla in se ga trdneje oprijela pod roko-Počasi sta stopala skozi park, nato pa se je oglasil Fant: »Ali naj nesem Storžka?« »Ne, ne, ga bom že nesla. Kaj pa misliš?« »Bi ga vendar lahko jaz nesel.« »Ne, ne! Ce hočeš, bova za trenutek posedela na tistile klopi* Sedla sta, čez čas pa Sta nadaljevala pot. »Saj se sploh ne premakne,« je rekel Fant. »NAjbrž spi. Pravkar je pil mleko.« Življenjski jubilej prosvetnega delavca V soboto, 19. oktobra bo praznoval V Miklavžu pri Ormožu sedemdesetletno upokojeni šolski nadzornik tovariš Lra®jo Karbaš. Zibelka mu ie tekla v Gornji Radgoni leta 1886 v družini po-*Mtnika in gostilničarja, ki je imela Pet otrok. Družina je bila narodno /a~ *edna, saj je njegova mati rojena Danj- nečakinja jezikoslovca Danjka. Prav *aradi te narodne zavednosti ga starši Biso hoteli dati v Gradec v šolo, kakor So hoteli njegovi učitelji, ampak so ga Poslali v Maribor na učiteljišče. Kot tolad učitelj, poln idealov, je začel svo-Je učiteljevanje po raznih krajih slovenske zemlje, dokler ga niso vtaknili v vojaško suknjo. Po razsulu avstro-°?fske države 6rečamo tovariša Karbaša ?aJprej v Slovenski Bistrici, kjer se J® razen s šolskim delom pričel takoj “fcvarjati tudi z izvenšolskim delom. Bil predsednik učiteljskega društva, ustanovil je obrtno-nadaljevalno šolo in po-?tvU delo v tamošnji čitalnici, Sokolu ln gasilskem društvu. Razen tega je pi-8a* in objavljal razne pedagoške članke Y Popotniku in Učiteljskem tovarišu. v2orno je uredil tudi šolsko drevesnico. - Že prej pa je napisal z napevi nad narodnih pesmi, ki jih je nabral ljudstvom. Leta 1924 srečamo tova-^sa Karbaša v Ljutomeru kot okrajnega »olskega nadzornika. Tudi tu je začel ja*oj delati v raznih društvih. .Razen je bil kot nadzornik s svojim ši-|okim strokovnim znanjem pravi men-l°r .mlajšemu učiteljstvu, .šolska mreža je v ljutomerskem okraju pod njegovim vodstvom zelo razširila, pozidana so r1*® mnoga šolska poslopja, zlasti lepa Je Šola v Slatini Radencih. Za svoje Pedagoško delovanje je prejel na vseh •*nžbenih mestih več pohval. Druga svetovna vojna ga je zatekla £.a ormoški fronti, kjer je bil tudi ujet. ’ nemškem vojnem ujetništvu je kljub j °Ji starosti kljuboval vsem težavam 111 vedno bodril celo mlajše. Takoj leta 1943. ko so se pojavili Prvi partizani v njegovem domačem f j® stopil z njimi v stik in je Judi med prvimi ustanovitelji OF v tem .rajn. Bil je tudi predsednik - te organizacije. » Po osvoboditvi je. Čeprav je imel ž« blizu 40 službenih let, šel v šolo učit. ^edaj uživa zasluženi pokoj, vendar še Jednq dela v SZDL, ZB, kmetijski za-ruRi, največje veselje pa ima z vino-. ?radom, ki ga vzorno obdeluje. Tovarišu Karbašu želimo ob njego-em visokem življenjskem jubileju vse oobrol Vilko Kolar DNEVNE NOVICE D »BURJA« Tednik; »Spomeniki Samarkanda«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — V glavni vlogi Jean Gabin, Silvana Pampanini in Caria del Poggio. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. — Film je na sporedu do 21. oktobra. 21. oktobra. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: Jugosl. kinoteka predvaja ruski film: »Bila je deklica«. Predstave vsak dan ob 10 in 15. Rezervacije za šole v dopoldanskih urah na telefon 32-454. Cena vstopnic 10 din. KINO »LITOSTROJ«: Amer, barvni film: »Ukročena trmoglavka«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO DOM JLA: Amer. barvni film: »Beau Brummell«. predstavi ob 17 ln 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. > KINO »KOMUNA«: Sovj. film: »Vesele zgodbe vojaka Brovkina«. Tednik samo pri zadnjih dveh predstavah. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Film je na sporedu do 21. oktobra. KINO »SLOGA«: Amer. barvni film: »Dolina maščevanja«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Burt Lanca-ster. Film je na sporedu do 23. t. m. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih Od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu »Sloga« 'od 9 dalje. KINO »SOCA«: Ital. film: »Burja«. Predstave ob 16, 18 In 20. V glavni vlogi Silvana Pampanini in Jean Gabin. — Film je na sporadu do KINO »TRIGLAV« Premiera ameriškega filma »Leteči vragi« Tednik. V glavni vlogi Stan Laurel. Oliver Hardy in Jan Parker. Predstave ob 16, 18 in 20 Prodaja vstopnic od 15 dalje. RADIO LJUBLJANA Spored za četrtek, 18. oktobra Poročila: 5.05 , 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.30 do 6.40 Reklame in obvestila — 7J0 Zabavni zvoki — vmes od 7.20—7.25 Naš Jedilnik — 8.00 Zaključek oddaje — 11.00 Najmlajši pevci pred mikrofonom — 11.15 Cicibanom — dober dani (Peter Likar: Mrtvi vrabček) — 11.30 Modest Musorgski-Maurice Ravel: Slike z razstave — 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored — 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. Zvone Zakotnik: Da bo tudi pozimi dovolj mleka — 12.40 Claude Debussy: Suite Bergamasque (F. Cul-da) — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 popularne melodije iz orkestralne glasbe — 14.20 Pionirski kotiček — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Utrinki iz literature: Dva hrvaška humorista — 16.00 Z našimi inr inozemskimi solisti — 17.10 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Radijska univerza: Dr. Zlata Stropnik: Antibiotiki — 18.15 F. Herold: Uvertura k operi »Zampa«; G. Puccini: Manon Lescaut — inter-mezzo — 18.30 Ljudje na tračnicah (reportaža) — 18.45 Poje ženski zbor »Fr. Prešeren« iz Kranja — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Tedenski notranje-politični pregled — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Heine v Klopčičevi prepesnitvi (literarna oddaja) — 21.30 Ciklus Beethovnovih godalnih kvartetov — 22.15—23.00 Po svetu Jazza — [V. nemški Jazz-festival — 2. javni koncert v Frankfurtu — 22.15—23.00 UKV program: Nočni operni koncert — II. del — 23.00—S4.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). Spored za petek, 19. oktobra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.30 do 6.40 Reklame in obvestila — 7.10 Zabavni zvoki — vmes od 7.20—7.25 Naš jedilnik — 8.00 Domače in poznane napeve igrajo godbe na pihala — 8.30 Radijski roman: William Woods: Manuela — XII. — 8.50 Koncert po željah — 9.45 Radijska šola za nižjo stopnjo: a) B. Novak: Tonček je popil skodelico mleka: b) J. Bitenc: .Pojte z nami, otroci — 10.15 Popevke in ritmi — 11.00 Za dom in žene: Dietetična kuhinja — 11.10 Dopoldanski operni spored — 12:00 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. Mirko Šušteršič: Jesensko pogozdovanje — 13.15 Za staro in mlado (operetna, lahka in zabavna glasba) — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: a) B. Novak: Tonček Je popil skodelico mleka: b) J. Bitenc: Pojte t nami, otroci! (ponovitev). — 14.35 Želeli ste — poslušajtet — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Utrinki iz literature: Vane Brez: Pesmi — 16.00 Popoldanski simfonični koncert — 17.10 Športniki — pozor! — 17.30 Zabavna in plesna glasba_— 18.00 Ljudje med seboj: Dr. Leon Žlebnik: Naša pot k problemom — 18.15 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel — 18.30 Iz naših kolektivov — 18 45 Igra Kvartet Jureta Robežnika — 19^00 Radijski dnevnik - 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled — 20 15 III- jugoslovanski radijski festival »pesmi in plesi jugoslovanskih narodov« — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Igra Plesni orkester Radio Ljubljana — 22.30 Mednarodna radijska univerza; — 22.50 do 23.00 Melodije za lahko noč — 22.15 do 23.00 UKV program: Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino,— na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). DROBNI OGLASI AVTOPLASCE in zračnice vseh dimenzij, kolesne plašče, obutev iz gumija, termoforje Itd vam najhitreje popravi vulkanizerska delavnica »Vulkan«*, Ljubljana, Zaloška cesta 20. Po vzorcih izdela tudi razna gumijasta tesnila in vložke. PREKLICUJEM izgubljeno zdravstveno knjižico št. O. A. 023.333 na ime Marija Božič, Cankarjevo nabrežje št. 1, Ljubljana. «6 SLUŽBO DOBI takoj električar s prakso od 2—5 let, perfektna strojepiska ln stenografka z znanjem nemščine ter tehnik lesne stroke. Ponudbe pošljite Tovarni športnega orodja »Elan«, Begunje na Gorenjskem. MENJAM 3-sobno stanovanje z vsemi pritiklinami ln vrtom v Puli za Celje ali Ljubljano za podobnega ali dvosobnega. Naslov v "upravi »Ljudske pravice«. 4003 RAZPIS. Dekanat Medicinske fakultete v Ljubljani razpisuje mesto medicinske sestre-voditeljice otroškega oddelka na Dermatološki kliniki. Nastop službe takoj ali pa čimprej. Prošnje vložite na dekanatu Medicinske fakultete V-Ljubljani, Vrazov trg 4-1. 4007 pfl KINO »SISKA« Premiera ameriškega filma »Leteči vragi« V glavni vlogi Stan Laurel ln Oliver Hardy. Predstave ob 18, 18 ln SO." — Prodaja vstopnic od 14 dalje. ( Upravni odbor 'U ČASOPISNO ZAL02NIŠKEGA PODJETJA > »LJUDSKA PRAVICAu - LJUBLJANA ? ' 7 razpisuje mesto k šefa računovodstva Pogoj: Višja ekonomska šola z najmanj 5-letno prakso, ali srednja ekonomska šola z najmanj 10-letno prakso v knjigovodskih poslih v industriji Nastop takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom pošljite na upravni odbor Časopisno založniškega podjetja »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva 6. (Mašujte v »Ljudski pravici!« Preklic Kristina Svetina iz Pareda št. 23, občina Divača, preklicujem vse neresnične govorice in klevete proti Jožetu Dujcu in njegovi ženi Palmi iz Pareda št. 25 ter se jima zahvaljujem, da nista sodno postopala proti meni. Ko-91 SREČKE DENARNE LOTERIJE ŠAHOVSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE Srečke prodajajo in izplaču-jejo dobitke vsi zastopniki SO ntiproddj Jugoslovanske loterije Premije 500.000, 300.000 ln 200.000 din kakor tudi 74.780 različnih dobitkov bo po loterijskem načrtu nepreklicno izžrebano dne 5. novembra 1956 Loterija Šahovske zveze Jugoslavije bo izvedena v sodelovanju z Jugoslovansko loterijo 3662 RAZPIS LICITACIJE Na podlagi Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS št. 17-55) razpisuje Bolnica za kostno TBC, Valdoltra javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih in gradbeno obrtniških del za gradnjo dveh stanovanjskih šestorčkov v bližini Bolnice za kostno TBC v Valdoltri Licitacija bo 2. novembra 1956 ob 10. uri* na kraju samem, t. j. v Bolnici za kostno TBC, Valdoltra. Predračunska vsota za oba šestorčka znaša 53,528.877 din. Rok za izvedbo gradbenih del v tem letu v obsegu ca. 8,000.000 dinarjev je 31. december 1956, rok za izvršitev vseh ostalih gradbenih in .gradbeno obrtniških del, t. j. za popolno dovršitev obeh šestorčkov, pa je 31. avgust 1957. Višina varščine znaša 0,5 % predračunske vsote in se mora priložiti ponudbi. Ponudbe morajo biti opremljene skladno s predpisi Pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS št. 17-55). Ponudbe oddajte najkasneje do zgoraj navedenega začetka licitacijske obravnave. Projektni elaborati ter razpisni in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 19. novembra 1956 dalje pri upravi Bolnice za kostno TBC v Valdoltri proti kavciji 5000 dinarjev. INVESTITOR BOLNICA ZA KOSTNO TBC, VALDOLTRA 4001 List Izdala ln tiska Časopisno založniško podjetje .Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika Tomšičeva 1/II1, telefon 20-507 - Kulturna rubrika Nazorjeva ulica 10/11. telefon 21-887 — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon za naročnino in oglase 31-030 - Telefon poslov alnipe na Titovi cesti 22-322 - Mesečna naročnina 250 dia za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračalo VIKTOR GRAD DRAGG^ E:R0TVIK ČETRTEK, 18. OKTOBRA IZ STRUGE IN SUHIH ROKAVOV REKE DRAVE DVIGAJO NAPLAVLJENI LES, KI JE LE2AL DOLGA DESETLETJA V VODI »Vaše ime sem žal pozabila — toda vaše noge se mi zdijo nekam čudno znane!« Naša slika prikazuje štiri mlade ceylonske lepotice v živopisnih oblačilih. K temu je treba pristaviti le še to, da je te bogate »sa-ronge« mogoče videti le še ob posebnih slavnostih in na folklornih nastopih »Veste, naš Henrik je nekoliko naglušen!« »APS«, policistke v civilu, lovijo »ptičke brez gnezda«__________________ Zaradi povojnih razmer, stanovanjske stiske in brezbrižnosti modernih staršev se je v Parizu v zadnjih letih razpasla mladinska kriminaliteta. Zelo ostre kazni, ki so v francoskem sodstvu sploh znana »pedagoška metoda«, so samo navidezno učinkovito'sredstvo proti tej kriminaliteti; številne izkušnje so pokazale, da malo kaznovanih mladoletnikov kasneje najde pot k normalnemu življenju. Zato poskuša pariška policija z drugimi metodami. Nastavila je 40 tako imenovanih »Assisten-tes de Police Sociale«. To so dekleta, stara od 21 do 30 let, ki so diplomirane juristke ali sociologinje. Pred nastopom službe so morale dokončati poseben tečaj in prestati zelo ostre izpite. Kljub temu'pa se je prijavilo za novo službo več kandidatinj, kot jih policija zaenkrat potrebuje. Te »APS«, kot jih na kratko , 1 '■ >m .i ■ ■ »Draga moja, pravzaprav seta imel čisto drugačne namene!« Umrljivost bolnih na tuberkulozi Od leta 1947, ko so uvedli nova zdravila proti tuberkulozi, se je pomembno zmanjšalo število bolnih na tuberkulozi in tudi umrljivost neprestano pada. ' Združenih državah so umrljiv0®* zmanjšali za 64 "/o, število bolnikov pa za 29°/o. V Kanadi za J1 in 33°/»; v Franciji za 53 in 16 v Nemčiji za- 71 in 65 °/o; v An' gliji za 64 in 14%; v Švedski z8 68 in 12%; v Norveški za 71 Jn 23%,' v Švici za 71 in 47%: na Danskem za 67 in 53%; i1® Finskem za 73 in 38%; na i.1' skem za 83 in 49%; v AvstralU1 za 63 in 8%; v Portoriku pa za 76 in 20%. Ceste iz gumija 23 žrtev tajfuna V prvih dnevih oktobra je divjad preko otoka Okinawa in Japonske strahovit tajfun, ki so mu dali ime »Harriet«. Tajfun je povzročil smrt 23 ljudi, gmotna škoda pa znaša mnogo milijonov. Samo na Japonskem je ostalo zaradi tajfunovega divjanja okoli 12.000 ljudi brez strehe, močno poškodovanih p« je bilo y celoti 32.000 hiš, ■Sj- . J"1! Osemdeset let Je preživel v suženjstvu pri ameriških cirkusih slon Babe, potem pa je po daljšem bolehanju poginil. Na kraj zadnjega počitka ga je spremila vsa slonja cirkuška družina; na mig dreserjev so se sloni s priučenimi umetnijami poslovili od vrstnika, ki je bil nastopal v desetih cirkusih Najvišje gradbišče v Evropi Visoko v Mrtvih Alpah v avstrijski pokrajini Vorarlberg grade nidrocentralo, ki bo najvišja v Evropi. 2384 metrov visoko prebijajo delavci predor, ki bo povezal neko ledeniško jezero z Li-nerskim jezerom; tako se bo njegova gladina pomembno dvignila. N •'Cv C, V njujorškem parku Central so konec prejšnjega meseca odkrili spomenik Christianu Andersenu in »grdi rački«, glavni junakinji v eni najlepših Andersenovih pravljic 142. Pohitela sta k akvalungom in izmerila pritisk. Zadostovalo bo. Saj ni treba, da plavata ves čas pod vodo. Danilo si je vtaknil za pas ključ za odvijanje vijakov. Imel 'je šest utorov. Eden bo že prijel. Maks je vzel s seboj podvodno puško. Če se srečata z njihovimi potapljači, naj mislijo, da sta na lovu. In končno je podvodna puška zelo nevarno orožje. Menda si bo vsak premislil, preden se nastavi harpuni. Pritrdila sta oprtno jermenje in zabredla v vodo. 144. Plavala sta dobre pol ure, ko je Danilo dal Maksu znak, naj počaka ob dnu. Sam se je previdno dvignil, a se je takoj spet potopil. Pred zapuščenim naseljem se je zibal velik motorni čolh. Na obrežnih skalah je sedelo več ljudi ih očitno pospravljalo kosilo. Zdaj je bil pred njima najnevarnejši del naloge. Samo da bi bila voda dovolj globoka, da ju z brega ne bodo opazili. Plavala sta tesno ob dnu. Merile« je kazal osem metrov. To je malo. 143. Plavala sta tik ob obali in kdaj pa kdaj previdno pogledala iz vode. Dobro skrita za obrežnimi čermi sta prisluškovala in gledala naokoli. »Poslušaj,« je šepnil Maks. »Če so na tem otoku, so se prav gotovo skrili pri zapuščenem naselju. Drugje obala ni primerna.« Danilo je računal: do zapuščenega naselja mora biti še približno kilometer daleč. »Potopiva se in plavajva vzdolž obale,« je predlagal. »Zraka bo dovolj, zgrešiti pa tudi ne moreva.«