PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini n nA „ Abb. postale I gruppo “ Lena “O lir Leto XXVm. Št. 227 (8320) TRST, torek, 26. septembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v ovcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OBISK JAPONSKEGA PREMIERA V PEKINGU Kitajska in Japonska na poti k normalizaciji Prvi pogovor med Tanako in Čucnlajcm - Obisk se bo predvidoma končal z navezavo diplomatskih odnosov PEKING, 25. — «Cvetje kitajsko - japonskega prijateljstva, ki sta ga ljudstvi Kitajske in Japonske dolgo gojili, bo kmalu rodilo lepe obetajoče sadove, v tej zlati jeseni«. Tako se začenja uvodnik, ki ga «Ženmin Žibao» posveča obisku japonskega premierja Tanake v Pekingu in ki dovolj zgovorno priča o vzdušju, na katerega je predsednik japonske vlade naletel pogovori so se šele začeli, vendar obe strani že zelo pozitivno ocenjujeta njihov potek ter izražata prepričanje, da bodo privedli do normalizacije odnosov med obema državama in do izmenjave veleposlanikov v doglednem času. S spremstvom, ki šteje več kot petdeset oseb, je dospel Tanaka v jutranjih urah na pekinško letališče, kjer so ga pričakali sam Čuem-laj, zunanji minister Či Peng-fej in drugi visoki funkcionarji. Protokol je bil enak onemu, s katerim so sprejeli Nixona, saj med Tokiom in Pekingom ni diplomatskih odnosov, vzdušje pa je bilo mnogo bolj toplo, kot ob prihodu šefa Bele hiše. Tako se je Nixon pripeljal v svojo rezidenco po skoraj praznih ulicah in ob popolni brezbrižnosti redkih mimoidočih, medtem ko je danes precejšnja množica pozdravila gosta iz Japonske. Prvi pogovor med Tanako in Ču-enlajem je bil na sporedu takoj Po prihodu japonskega premiera. Trajal je približno tri četrt ure, po njegovem zaključku pa so člani japonske delegacije izpavili, da je bil »nepričakovano iskren*. V znamenju največjega optimizma sta bili tudi zdravici, ki sta si jih izmenjala Čuenlaj in Tanaka med uradno večerjo z več kot šeststo gosti. Predsednik tokijske vlade je uradno izrazil obžalovanje za gorje, ki ga je Japonska prizadejala kitajskemu ljudstvu ter dodal, da so tudi po drugi svetovni vojni odnosi med obema državama ostali «nenaravni in nenormalni*. To zgodovinsko dejstvo je treba priznati, je dejal Tanaka, ne moremo pa si dovoliti, da bi za vedno ostali v takem položaju. Tudi Čuenlaj je omenil «tragično zgodovino zadnjih desetletij*, istočasno pa je poudaril tudi »dvatisočletne prijateljske stike in kulturne izmenjave*. Tu se je kitajski premier skliceval na nauk predsednika Maoce-ttmg«, ki je «začrtal ostro ločnico med peščico militaristov in širokimi masami japonskega ljudstva*. Vsekakor pa sta oba državnika raje govorila o bodočnosti, kot pa o preteklosti. Oba sta naglasila, da je normalizacija odnosov nujna in izvedljiva s prizadevanjem obeh strani in s širokim medsebojnim Posvetovanjem. Treba je najti osno- v kitajski prestolnici. Politični vo za dogovor o najvažnejših točkah ter pustiti ob stran nesoglasja o manj važnih vprašanjih. Čuenlaj je ugotovil, da so se trgovinski in drugi stiki po vojni pomnožili kljub temu, da niso proglasili konca vojnega stanja. Bilo je tudi veliko medsebojnih obiskov. Sedaj je treba še razširiti prijateljske stike jn okrepiti gospodarsko in kulturno izmenjavo. Japonsko-ki-tajsko prijateljstvo — je še dodal čuenlaj — bo prispevalo k popuščanju napetosti v Aziji in k o-brambi svetovnega miru. Tudi Tanaka je poudaril nujnost normalizacije odnosov. Povsem naravno je — je dejal — da imata obe strani različni izhodišči in specifične pogoje, vendar je. mogoče premostiti razlike v stališčih in najti skupen jezik ZASEDANJE MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA IN SVETOVNE BANKE Naraščanje razlike med razvitimi in nerazvitimi državami na svetu Ravnatelj svetovne banke je zahteval večjo pomoč državam v razvoju - Govor predsednika Nixona in glavnega ravnatelja mednarodnega denarnega sklada Schvveitzerja VVASHINGTON, 25. — Tukai se je danes začelo zasedanje mednarodnega denarnega sklada in svetovne banke, v ozračju sedanje gospodarske negotovosti in težav v razvitih državah ter vedno večjih pritožbah nerazvitih dežel zaradi zapostavljanja in mednarodne trgovinske diskriminacije proti njim. Glavni ravnatelj mednarodnega denarnega sklada Pierre • Paul Schvveitzer je v svojem govoru poudaril predvsem dejstvo, da je vprašanje zaupanja v svetovni monetarni sistem odvisno od rešitve osnovnih vprašanj, ki se tičejo odnosov med plačilnimi bilancami posameznih držav. Glavni ravnatelj je poudaril, da katerikoli napredek na tem področju ne bo nič pomagal, če ne bo šel v korak z uspehom izboljšanja gospodarske politike v industrijaliziranih državah in z učinkovitim nadzorstvom nad Inflacijo. Schweitzer je še posebno poudaril, da prevladuje prepričanje, da je treba v bistvu obdržati sedanji sistem in da je treba odpraviti nevarnost «zapiranja posameznih držav v protekcionistične bloke*. Glede perspektiv svetovnega gospodarstva je izjavil, da je zadovoljivo prebrodilo zadnje težko leto, če u poštevamo, da se industrija po dveh letih zastoja v mnogih delih sveta ponovno zadovoljivo razvija. Pri tem pa je opozoril, da morajo industrializirane države napraviti več kot doslej. Ob odprtju zasedanja je bil navzoč tudi predsednik Nixon, ki je v kratkem govoru dejal, da do preureditve mednarodnega denarnega sistema bo moralo priti v okviru splošne preureditve svetovnega gospodarstva. Nixon se je še posebno zadržal pri vprašanju mednarodnih trgovinskih odnosov in poudaril, da se je treba zavedati, da mora postati mednarodna trgovina osnova stabilnosti in ne vzrok za medsebojne spore. V tej zvezi se je pred- | cijo pomagale svojim zaveznikom, da so postavili na trdne noge svoje gospodarstvo. Potem ko je Nixon zagotovil, da se bodo ZDA bojevale za svobodno svetovno trgovino, je izjavil, da se ZDA ne bodo zaprle v «izolacionizem», hkrati pa je izrazil željo, da tudi drugi bi ne tega storili. Zanimiv govor je imel na zasedanju predsednik svetovne banke, bivši ameriški obrambni minister McNamara, ki je poudaril: »če bogate države ne bodo hitro ukrepale s pomočjo in trgovinsko izmenjavo, za zmanjšanje naraščajočega razpona med njihovim skupnim bogastvom in skupno revščino revnih držav, ne bo nikoli prišlo do gospodarskega razvoja in svetovna skupnost se bo spremenila v privilegirane in zapostavljene, v zadovoljne in nezadovoljne, v srečne ljudi in nesrečne ljudi.* McNamara je nadaljeval, da sednik ZDA obrnil na «evropske kdor brezbrižno gleda na socialno zaveznike in Japonsko* in dejal, da ZDA pričakujejo od njih sodelovanje in pomoč, upoštevajoč tudi dejstvo, da so ZDA pred eno genera- fiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiimittiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu BOMO KONČNO IZVEDELI RESNIC« 0 SMRTI POLICIJSKEGA FUNKCIONARJA? Danes v Milanu odločilno soočenje z očividci Calabresijevega umora Fašiste Nardija, Stefana in Khiessovo bodo pokazali petim osebam, ki so prisostvovale zločinu - Tiskovna konferenca milanskega kvestorja MILAN, 25. — Jutri bo odločilen dan za Giannija Nardija, Bruna Luciana Stefana in njuno nemško prijateljico Gudrun Khiess, ki so # prti v milanskem zaporu San Vittore in proti katerim so začeli preiskavo zaradi umora komisarja Calabresija. Pet oseb, ki so v različnih okoliščinah videle morilca policijskega funkcionarja, ki je bil ubit 17. maja letos pred svojim stanovanjem v središču Milana, bodo namreč pod strogo zaščito pospremili v zapor, kjer jim bodo pokazali osumljence. Očividcem, katerih imen niso nikoli objavili iz varnostnih razlogov, bodo pokazali osumljence skozi lino v vratih posebne močno osvetljene celice. Če bo soočenje dalo pričakovane re- •MiMiiiiiinumiiiiiiiiiHiuiiHiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiinmiitMuimmiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiimimmiiimuii SEJA KOMISIJE ZA MEDNARODNA VPRAŠANJA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 0 AKCIJI PATRONATA ACLI Komisija meni, da pomeni akcija kršenje duha obstoječih prijateljskih odnosov med obema državama, ki se morajo še naprej razvijati (Od našega dopisnika) ) stransko korist uredit' stvari, ki LJUBLJANA, 25. — Komisija za ogrožajo dobre odnose in ki jih je vprašanja mednarodnih odnosov re- i Jugoslavija, kar se nje tiče, že Publiške skupščine Slovenije je na uredila. današnji seji razpravljala tudi o hačinu, s katerim italijanske oblasti preko organizacije ACLI iz Trsta priznavajo nekaterim jugoslovanskim državljanom socialno pomoč oziroma pokojninske pravice, ki izhajajo iz let 1920-1926. Poslanci so menili, da pomeni o-thenjena akcija na Primorskem in v Istri, zlasti pa v koprski, izolski 'n piranski občini, kršitev duha od-hosov med Jugoslavijo in Italijo ter grobo vmešavanje v notranje žadeve Jugoslavije. V uradnih tiskovinah namreč obravnavajo ozemlje obalnih občin kot nekakšno «cono B», jugoslovanske državljane Pa kot ljudi, ki imajo «status italijanskega državljana*. To po mnenju poslancev daje vtis, kot da italijanska stran ne spoštuje mirovne pogodbe in londonskega memoranduma, kar bi bilo v nasprotju i izjavami in zagotovili sedanje in Prejšnjih italijanskih vlad. To ravnanje je naletelo, kot so Ugotovili na seji, na odločne proteste v jugoslovanski javnosti. Razum-ljivo je, da le-ta zahteva ustrezno Ukrepanje jugoslovanskih organov. Komisija se je zavzela za to, Uaj ACLI in drugi dejavniki, ki so V t0 zapleteni, takoj prenehajo s takim ravnanjem- Priznavajoč pravico jugoslovanskih državljanov na Pokojnino, komisija meni, da se ta vprašanja morajo reševati po redni in običajni meddržavni poti, kot je ustaljena mednarodna praksa, ne pa. da to sami urejujejo na jugoslovanskem ozemlju. Komisija je tudi ob tej prilož Posti ugotovila iskreno zavzemanje jugoslovanske javnosti in oblasti za dobre, prijateljske odnose z Italijo. Zato bi bilo treba v oboje- DRAGO KOŠMRLJ Tepavac odpotoval na zasedanje OZN BEOGRAD. 25. - Zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, voditelj jugoslovanske delegacije na letošnji glavni skupščini svetovne organizacije, je odpotoval danes zjutraj z ostalimi člani jugoslovanske delegacije v New York. Mirko Tepavac bo, kot se pričakuje, prihodnji teden govoril na plenarnem zasedanju generalne skupščine. Jugoslovanski zvezni tajnik bo svoje bivanje v New Yorku izkoristil za sestanke z zunanjimi ministri drugih držav, med njimi z zunanjimi ministri iz sosednih, sredozemskih in neuvrščenih držav. Vprašanje razorožitve na zasedanju zveze RIM, 25. — Na zasedanju medparlamentarne zveze so danes razpravljali o naporih za omejitev oboroževanja. Poročilo zadevne komisije je pedal jugoslovanski delegat Barišič, ki je med drugim dejal, da je vprašanje razorožitve stalna tema, s katero se ukvarja medparlamentarna zveza. Velik del delegatov, ki so posegli v razpravo, zlasti pa delegati dežel v razvoju, je poudarilo, da oboroževalna tekma zavira gospodarski razvoj na svetu in zahtevalo, da morajo biti gospodarske reforme namenjene državam v razvoju za njihov gospodarski in socialni napredek. zultate, potem bo usoda fašistične trojice zapečatena. Kot je znano, so sumi najprej padli na Nardija, predvsem zaradi podobnosti s »fotofitom*. ki so ga policijski izvedenci pripravili o morilcu komisarja Calabresija, potem pa še na njegova spremljevalca. Po pisanju nekaterih dnevnikov naj bi že dve priči prepoznali Nardija, ki med drugim nima alibija za dan Calabresijevega umora. Mladi bogataš in ljubitelj strelnega orožja trdi, da je bil tistega dne v svojem stanovanju v Milanu, popolnoma sam. Da bo jutrišnje soočenje odločilno, je potrdil med srečanjem s časnikarji, tudi sam milanski kvestor dr. Allitto Bonanno, ki je povedal še nekatere zanimive podatke. Tako je potrdil, da je lahko morilec poslušal radijske pogovore z milansko kvesturo ter tako posredno sledil vsem premikom komisarja Calabresija. Ugotovili so namreč, da je radioaparat v avtomobilu fiat 125 lahko sprejemal te oddaje. Kot je znano, je bil avtomobil ukraden samo dva dni pred umorom, v tem času pa so radio, ki ga je v avto namestil lastnik, predelali za poslušanje policijskih sporočil. To naj bi dokazovalo, da je imel morilec za sabo zelo učinkovito organizacijo. Čudno je le, da je tako zanimiv podatek prišel na dan šele sedaj, dobre štiri mesece po umoru. Milanski kvestor je tudi povedal, da so med preiskavo v Nardijevem stanovanju našli dva cifrirana dokumenta s podrobnim načrtom za pobeg dveh kaznjencev iz zapora San Vittore. Načrt naj bi omogočil beg fašistoma Robertu Rapettiju in Gian-carlu Espostiju; prvi je bil obsojen zaradi umora upravnika bencinske črpalke na Trgu Lotto v Milanu, drugi pa, ki je bil obtožen sodelovanja v istem umoru, je bil obsojen na štiri leta zapora zaradi sodelovanja pri a-tentatih zloglasnih »SAM* (squadre di azione Mussolini). Kot je znano, je bil tudi sam Nardi vpleten v umor na Trgu Lotto: obtožen je bil, da je preskrbel Rapettiju samokres, s katerim je bil izvršen umor. Načrt, ki so ga našli v Nardijevem stanovanju, je predvideval vrsto diverzantskih akcij v samem zaporu in v raznih četrtih Milana, kar naj bi odtegnilo pozornost policije in karabinjerjev. Namestnik državnega pravdnika dr. Riccardelli, ki vodi preiskavo o umoru komisarja Calabresija, ni hotel danes srečati časnikarjev, češ da nima ničesar novega povedati. Iz Coma so mu medtem poslali dokumentacijo o preiskavi, ki jo je začelo tamkajšnje sodstvo proti Nardiju in tovarišem zaradi poskusa tihotapljenja orožja in eksploziva. Trije osvobojeni ameriški piloti zapustili Hanoi bližini meje z Vietnamom, jutri pa se bodo odpeljali v Peking. Vsedržavni kongres časnikarske zveze RIM, 25. — Od 2. do 7. oktobra b0 v Bocnu 13. vsedržavni kongres Zveze italijanskih časnikarjev. Svečani začetek kongresa bo v Triden-tu. Kongresa se bo udeležilo 300 delegatov. zapostavljanje, podpira naraščanje revščine. Glede tega vprašanja, po njegoven mnenju, ni nobene racionalne alternative in je treba zato ubrati pot večje socialne enakosti. Zato bo treba prej ali slej izbrati alternativo med političnimi cenami reforme in politično nevarnostjo upora «Socialna pravičnost ni samo moralna obveznost, temveč je tudi politična obveznost*. McNamara je opozoril, da če se sedanji položaj ne bo spremenil, bo imelo prebivalstvo razvitih držav ob koncu stoletja, upoštevajoč letošnje cene, več kot 8000 dolarjev letnega dohodka na osebo, medtem ko bodo množice revnih držav, ki bodo do tedaj narasle na najmanj dve milijardi 250 milijonov ljudi, razpolagale samo z 200 dolarjev letnega dohodka na osebo. McNamara je izrazil svoje nezadovoljstvo za sedanji delež, ki ga razvite države, v odstotku na svoj kosmati narodni dohodek, odmerijo v korist nerazvitih držav. Zato je za prihodnost predlagal, da bi morala svetovna banka dodeliti nerazvitim državam več pomo či. V letih od 1974 do 1978 bi morala mednarodna banka povečati svoje finančne obveznosti do držav v razvoju za 11 odstotkov. V omenjenem petletju bi morala svetovna banka dati na razpolago omenjenim državam približno 50 milijard dolarjev, namesto 30 milijard, ki jih predvidevajo v seda-KAIRO, 25. — Libijski predsed- njem petletju. Poleg tega, je de-nik Gedafi bo dospel jutri popoldne jal McNamara, bodo morale razvite dežele povečati obseg svojih podpor in zagotoviti državam v razvoju bolj pravične trgovinske pogoje. VELIČASTNO PARTIZANSKO ZBOROVANJE V FOJDI Proslava osvobojenih ozemelj z vojaško in civilno samovlado Boldrini: «Predlagamo ustavni pakt iz časov odporništva, da odpravimo nevarne fašistične hipoteke» - Berzanti: «Boju za idejo pravičnosti, ki se je začel v odporništvu, je usojeno, da se bo nadaljeval in se ne bo zaključil nikoli» Z veličastnim zborovanjem v Foj-di so v nedeljo dopoldne počastili obletnico ustanovitve svobodnih ozemelj v Karniji in Furlaniji ter v Beneški Sloveniji, jeseni 1944. leta. Prireditve se je udeležila velika množica tvorcev tega velikega zgodovinskega dogodka, številni slovenski protifašisti ter množica mladine, pripadnikov novega odporniškega gibanja, ki skrbi, da partizanski duh tistih časov nadaljuje svoj ustvarjalni pohod. Zborovale; so se sešli na trgu pred županstvom, od koder so krenili v sprevodu na prireditveni trg. Medtem so položili vence ob spomeniku padlih partizanov, med katerimi jih je tudi kakšnih deset iz Čenebole, vasi pod Ivancem v Za-padni Benečiji. Na čelu sprevoda so nosili občinske prapore vseh večjih občin naše pokrajine, (omenimo naj samo videmskega, goriškega in tržaškega), zastave ANPI, njegovih krajevnih sekcij itd. Na čelu sprevoda so hodili voditelji furlanskega odpora, garibaldinskih in ozo- povskih partizanskih oddelkov, med katerimi sta bila tudi Mario Liz-zero - Andrea in Alfredo Berzanti. Iz Gorice sta bila prisotna predsednik in podpredsednik ANPI Mario Fantini - Sasso in Ladi Dornik, nadalje doberdobski župan Jarc, nabrežinski župan Legiša, dolinski župan Lovriha, predsednik SKGZ Race in tajnik Cupin. S svojimi avti so se pripeljali nekdanji partizani iz Štandreža, z Vrha, s Krasa, naši ljudje z Laškega. ANPI iz Trsta je pripeljal svoje udeležence s posebnimi avtobusi. Med prisotnimi je bilo veliko število odlikovancev z jugoslovanskim priznanjem, ki so ga ta mesec prejeli v Vidmu. Takšno priznanje je nosil, pripetega na prsih, tudi Arturo Blazuta, nekdanji župnik, ki se je boril v partizanskih vrstah v teh krajih. Svečanosti se je udeležila tudi 4-članska delegacija Zveze borcev iz Nove Gorice, predsednik tolminske skupščine inž. Papič pa je poslal pozdravni telegram, ki so ga prebrali skupno z nekaterimi dru- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminimnifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiuiiiiiiiiiiia KLJUB POSREDOVANJU ANDREOTTIJA Bolnišniški zdravniki nadaljujejo s stavko v Kairo. Vest je objavila agencija MEN, ki ničesar ne poroča o namenu obiska. RIM, 25. — Danes se je začela šestdnevna stavka zdravniških pomočnikov in asistentov v italijanskih bolnišnicah. Prvi trije dnevi stavke se bodo zaključili v sredo, nakar bodo ponovno stavkali od 4. do 6. oktobra. Stavka je bila napovedana zaradi težkih delovnih pogojev 15 tisoč bolniških ozdravni-kov* Pomočniki in asistenti protestirajo proti ministrstvu za zdravstvo, ki noče rešiti njihovega vprašanja in jih še naprej diskriminira z razpisom dvomljivih natečajev za stalna mesta. Predsednik vlade Andreotti je sprejel danes predsednika vsedržavnega združenja stalnc nameščenih zdravnikov v bolnišnicah, ki so prav tako proglasili stavko Po pogovoru z Andreottijem je združenje sklenilo, da omeji stavko r.a 48 ur, ki se bo zaključila v sredo. Stalno nameščeni zdravniki bodo nadalje- vali s stavko prihodnji teden, če se ne bodo obnovila pogajanja za novo delovno pogodbo. Avtonomni sindikat šolskega u-pravnega osebja je prekinil stavko, ki se je začela preteki petek, ker je minister za šolstvo Scalfaro obljubil, da bo posredoval za rešitev spora. Šolsko upravno osebje zahteva boljše plače in izboljšanje delovnih pogojev Sindikati kemijskih delavcev CG IL, CISL in UIL so se nocoj sestali in preučili položaj po razbitju pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe.' Govorili so predvsem o vsedržavni stavki, ki so jo napovedali za četrtek, 28. t. m. VARŠAVA, 25, — Poljski ministrski predsednik Pjotr Jaroszevvicz bo od 23. do 25. oktobra uradno obiskal Švedsko na povabilo predsednika tamkajšnje vlade Olofa Palmeja. 30-LETNICA USTANOVITVE PRVE ISTRSKE PARTIZANSKE ČETE 10.000 Istranov na velikem ljudskem slavju v Buzetu Pogled na del množice, ki se je v nedeljo udeležila zborovanja v Buzetu Buzet je v nedeljo dostojno proslavil 30-letnico ustanovitve prve istrske partizanske čete, ki je bila formirana po sklepu komisarja pete operativne cone 28. septembra 1942 v kraju Tržče pri Geravu. Četa je ob ustanovitvi štela le 16 borcev, toda bila je jedro tega, kar se je nato strnilo okoli nje in okoli celotnega osvobodilnega gibanja v Istri, ki kljub dolgoletni zasedb' ni hotela pristati na tujo oblast, še manj pa na fašizem. V HANOI, 25. - Trije ameriški vojni ujetniki, ki jih je Severni Vietnam osvobodil še pred osmimi dnevi, so danes z letalom odpotovali iz Hanoia proti Kitajski. Spremlja ■ proslavo tega zgodovinskega dne se jih delegacija ameriških pacifistov j je v lepem sončnem jesenskem dne-in svojcev, katerim so severno- j vu zbralo v nedeljo v Buzetu o-vietnamske oblasti izročile ujetni- | gromnn ljudi. Iz Buzeščine ter iz ke. Prenočili bodo v Nanningu v okoliških področij se je zgrnilo na trg na Fontani ter po okliških ulicah in cestah nad 10.000 ljudi. Prišli pa so na slavje tudi številni gostje, med katerimi so bili tudi predsednik sabora SR Hrvat-ske Jakov Blaževič, predsednik republiške konference delovnega ljudstva Hrvatske dr. Ive Margan, predsednik sindikatov Hrvatske Mi-lutin Baltič, predsednik zveze združenj borcev Hrvatske Pero Car, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Djoko Jovanič. članica izvršnega komiteja centralnega komiteja ZKH Ema Derossi - Bjela-jac, predstavniki vojske in vseh okoliških občin. V novem, modernem zdravstve- nem domu, ki so ga odprli dan prej, je predsednik občinske skupščine občine Buzet Željko Marinac podelil skupini preživelih borcev prve istrske partizanske čete ter svojcem padlih lepo spominsko plaketo. Nato je sledilo veliko zborovanje, na katerem sta spregovorila že omenjeni Željke Marinac in član predsedstva SFRJ Milan Mi-škovič, ki je predstavljal tudi predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita, pokrovitelja proslave. Vtem ko je Marinac v svojem govoru prikazal zgodovino prve istr- (Nadaljevanje na 3. strani) DANES V VVashingtonu se je začelo zasedanje mednarodnega denarnega sklada in svetovne banke. Odprtja zasedanja se je udeležil tudi ameriški predsednik Nixon, ki je v svojem govoru obravnaval predvsem vprašanje mednarodne trgovine in zagotovil, da se ZDA ne bodo zaprjp v «izo-lacionizem«. Zanimiv je bil govor ravnatelja svetovne banke Mac Namare, ki je opozoril na veliko nevarnost vedno večje razlike med razvitimi in nerazvitimi državami. V nedeljo dopoldne so v Fojdi počastili obletnico ustanovitve svobodnih ozemelj v Karniji, Furlaniji in Beneški Sloveniji jeseni leta 1944. Na veličastnem zborovanju, ki se ga je udeležilo veliko število bivših borcev, političnih predstavnikov in predvsem mladine, sta imela glavna govora predsednik vsedržavne ANPI posl. Boldrini in predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Berzanti. V Buzetu pa so proslavili 30-letnico ustanovitve prve istrske partizanske čete. Ob prisotnosti 10.000 ljudi je spregovoril član predsedstva SFRJ Milan Miškovič. V palači Attems v Gorici se je včeraj pričelo drugo zasedanje o manjšinah v Italiji. Na tem zasedanju bodo razčlenili položaj etničnih in jezikovnih manjšin na Apeninskem polotoku. V organizaciji zbora .Antonio lllersbergo je bil sinoči v gledališču Rossetti mednarodni vokalni koncert, na katerem so poleg zbora - prireditelja nastopili še slovaški zbor iz Košič, švedski študentski zbor iz Stockholma in mešani zbor .Kočo Racin, iz Skopja. Koncert je nudil lep u-metniški užitek, predvsem pa je Izzvenel v spodbudno manifestacijo prijateljstva med narodi in s tem dosegel tudi najbolj vzvišen smoter. Sinoči je bila na Trgu Goldoni manifestacija solidarnosti z vietnamskim ljudstvom, v nedeljo pa se je na Opčinah zaključil pokrajinski festival socialistične mladine, na katerem je poleg drugih govoril Dušan Hreščak. gimi. Prireditev je odprl župan občine Fojda Celledoni, ki je v svojem govoru opisal junaško razdobje prebivalcev Fojde, Ahtna in Nem, tvorcev svobodne partizanske republike. »Osvobodilno gibanje, ki se je razvilo na teh tleh, je dvignilo iz blata zastavo našega nacionalnega ponosa, ki jo je zavrglo meščanstvo. Zeleni in rdeči robčki, ki so jih nosile naše slavne ozopov-ske in garibaldinske divizije, so postavili temelje nove družbe*. Celledoni je podrobneje opisal tragične septembrske dneve leta 1944 in krvoločni pohod nacistov in njihovih fašističnih pomagačev, da bi maščevali izgube in uničili osvobojeno ozemlje. Požgali so tri vasi, pomorili na desetine oseb, druge pa odpeljali v taborišča Uničili so delo celih generacij. Župan je pozval oblasti, naj omogočijo drugo fazo obnove teh krajev. Prebral je solidarnostne telegrame generala Nimisa, predsednika Ri-bezzija, poslanca Bacicchija, delavcev tovarne Zanussi iz Pordenona, ki so ga prisotni pozdravili z burnim ploskanjem Predsednik pripravljalnega odbora za proslavo osvobojenega področja cav. Finicio Talotti je posebno naglasil pomen samovlade prebivalstva osvobojenih področij v razdobju april - junij 1944 «Kot v času osvobodilnega boja, tako moramo tudi danes s samovladanjem razvijati avtonomen razvoj naših občinskih skupnosti ter preprečiti, da bi se polastile oblasti tiste temne sile, ki so že med vojno, ob pomoči okupatorjev, nastopale proti naši o-svobodilni vojski.* Največje pričakovanje sta, seveda, vzbujala nastopa dveh partizanskih voditeljev, Arriga Boldrinija, odlikovanca z zlato medaljo, ki je predsednik vsedržavnega odbora ANPI, ter deželnega predsednika Berzantija, nekdanjega komandanta ozopovskih brigad v Furlaniji. «Kadar v naši vsakdanjosti, ki nas do kraja prevzema z odgovornimi nalogami, odpravimo dvome in omahovanja, ovire in sektaštvo, takrat šele začutimo nov svet, ki ni svet preživelih ljudi, ampak svet ljudi, ki so se včeraj borili, da bi bili tudi danes svobodni Novega sveta ti ljudje pred toliko leti niso ustvarjali iz romantičnih nagibov, ampak v kruti resničnosti, z žrtvami, v boju z Nemci in salojev-ci, za svobodo 20.1)00 prebivalcev te prve svobodne repulike, obkoljene z vseh strani, toda organizirane vojaško in civilno. Takšno dejanje je bilo mogoče zaradi enotnosti vsega prebivalstva, ki se je zavedalo, da odpira demokratično, nacionalno in družbeno perspektivo. Tu, in s partizanskim pečatom se je začela nova Italija.* Odporniškega boja nismo vodili zaradi medalj, zaradi gesel, ampak zato, da obdržimo pravni red, ki nekateri prirejajo atentate nanj. »Tu, v Fojdi, je dejal Boldrini, smo položili temelje ustavnega pakta, ki smo ga sklenili med ustavodajno skupščino. Spominjati se moramo tega rojstnega lista naše republike in se ponovno oplajati ob njem. Vse skupaj mora prevevati občutek, da smo Italijan’ sedemdesetih let, ki moramo odgovoriti na odprta družbena in gospodarska vprašanja. Ustava ni samo učbenik, ampak podlaga za akcijo. Ustavni lok se mora zavedati, da Italija hoče mir, ki ni volja ali last ene stranke, ampak vsega naroda. In ko delavci govorijo o svojih pravicah, je to izražanje volje po odpiranju novega razdobja.* Boldrini je analiziral fašistično tehniko napada na demokracijo (Al-mirantejeve grožnje delavcem in študentom, zaskrbljujoči fašistični volilni uspehi, oboroževanje in urjenje prevratniških skupin, fašizmu naklonjene skupine meščanstva, državni aparat, ki a: razumel zgodovine, da mora služiti ljudstvu: fašisti z rožo v gumbnici, nazadnja-štvo v kulturi, indiferentnost, potrošništvo) in opozoril, da je to nevarno za ustavni red in njegove institucije. »Da se ne bi kaj zgodilo, terjamo protifašistično izpoved državnih organov, zakaj osamljeni nastopi sodnikov, izjave kakšnega komisarja PS še ne zalezejo, če celotno sodstvo in javna varnost ne služita ljudstvu. Zato se vedno čakamo na proces proti Borgheseju, proti trojici iz črnuharskin prevratniških skupin itd.* Če se bomo mi, Italijani sedemdesetih let obogatili z novo vsebino ter bomo analizirali našo družbo, bomo odkrili velike zaloge demokracije. Zato predlagamo nov u-stavni pakt vseh sodelujočih sil v odporništvu, da bi odpravili nevarne reakcionarne hipoteke vojaških sil. Zablode v letih 1940-1943 so tale odpravljene s povrnitvijo izgubljene časti, z željo da se vojska modernizira, demokratizira in postane čuvaj naše neodvisnosti. Poslanec Boldrini je nato pripi- (Nadaljevanje na 3. strani) VČERAJ ZVEČER NA GOLDONIJEVEM TRGU V GLEDALIŠČU ROSSETTI OB SPODBUDNEM ZANIMANJU TRŽAŠKE JAVNOSTI Šolske vesti Množičen shod solidarnosti MEDNARODNI KONCERT NARODNIH PESMI z bojem vietnamskega ljudstva V DUHU PRIJATELJSKEGA SODELOVANJA Govorili so prof. Licia Chersovani, prof. Margherita Hack, študent Ravel Kodrič in Arturo Calabria za ANPI - Praktična solidarnost: nabirke volne, kinina in denarja za otroško bolnišnico pri Hanoiu »Kdo še v dobri veri verjame, da branijo ZDA v Vietnamu zahodno civilizacijo? Dvom se polašča še tistih, ki jih zakrknjeno sovraštvo do komunizma slepi, da ne vidijo vzrokov Nixonove politike, ki koristi le nekaj mogotcem in služi le ohranjanju kolonialnega gospodarstva.* Tako je študent Ravel Kodrič začel svoj poseg na solidarnostnem zborovanju z vietnamskim ljudstvom, ki so ga demokratične in napredne organizacije oriredile na Goldonijevem trgu včeraj zvečer in se ga je udeležilo skoraj tisoč ljudi. «Zdi se, da po grozotah izmoz gano ljudstv0 žene nevidna sila, da izpod bomb rastejo novi in novi borci, medtem ko se ameriški vojaki branijo boja, predajajo se mamilom, odhajajo...* Tako je Nixon moral umakniti svoje vojake, a vojna se nadaljuje. Znanstveniki so v ZDA pripravili in uresni čujejo načrt elektronsko vodene kemijske in bakteriološke vojne, bombardiranje jezov skuša povzročiti poplave in z njimi epidemije malarije. Dolžnost demokratov po svetu in v sami Ameriki, kjer se razrašča miroljubno gibanje, je, da svojo solidarnost z Vietnamom do kažejo tiudi v praksi: od tod pri nas zbirka volne, kinina in denarnih sredstev za otroško bolnišnico v Vietnamu. Zbrani mladini in starejšim, delavcem in bivšim borcem, so spregovorili še prof. Licia Chersovani, znanstvenica prof. Margherita Hac-kova (ta je predvsem orisala, kako imperializem izkorišča znanost v uničevalne namene), Milančan Pascetti ter predsednik ANPI Arturo Calabria. Hackova je še posebej omenila, kako Amerikanci izkoriščajo celo dosežke astronomije. Naprave na infrardeče žarke, ki odkrivajo galaksije, služijo ameriški vojski za odkrivanje ljudi, ki prav tako izžarevajo toploto, in jih nato ubijajo z bombami. Calabria je zahteval, naj Italija spremeni zunanjo politiko, kar praktično pomeni, da je treba zrušiti to vlado, bregnil se je ob reakcionarno časopisje, ki primerja vietnamske partizane s teroristi in »barbari*: »Tudi nas, partizane, ki smo se borili proti nacistom, so imenovali zločince in bandite. Res-' niča pa je le prišla na dan in zmagala, podobno kot bo zmagala sla po svobodi, ki žene Vietnamce v boj. Ta želja je močnejša od znanosti, okrepili pa bomo osvobodilni boj s svojo solidarnostjo.* \T* t *** ; m • * * “ 10 i * i»i n I ni,su.n Danes javna seja svetoivanske konzulte • Danes ob 20.30 bo na sedežu v Rotondi del Boschetto 3/F javna seja svetoivanske rajonske konzulte. Med govorom Kavla Kodriča Nastopili so zbor «Anlonio lllcrsberg» iz Trsta, češkoslovaški učiteljski zbor iz Košič, švedski študentski zbor iz Stockholma in jugoslovanski zbor «Kočo Racin» iz Skopja V počastitev desetletnice svojega i peli tudi japonske, kolumbijske, črn- i Po koncertu so prireditelji povabili obstoja in v spomin na svojega u- \ ske, ruske, brazilske in italijanske j vse sodelujoče zbore na skupno večerjo, ki je prav tako potekla v prijateljskem duhu in v duhu bratstva med narodi. j. k. stanovitelja in dirigenta Lucia Ga- \ pesmi, vse v izvirnih jezikih. gliardija, je pevski zbor «Antonio II-lersberg» priredil sinoči v gledališču Rossetti mednarodni koncert pevskih zborov. Nastopili so poleg zbora - prireditelja še slovaški učiteljski zbor iz Košič, švedski študentski zbor iz Stockholma in makedonski zbor »Ko-čo Racina iz Skopja. Mimo umetniške plati pevskega izvajanja samega je ta pobuda prva v takem obsegu in takega značaja i pevskega večera. Kaj naj spričo vsega tega rečemo drugega, kot da si takih manifestacij mednarodnega prijateljstva v Trstu še želimo, saj smo jih vsi potrebni in vsem nam imajo toliko lepega in koristnega povedati. Vse priznanje tudi prireditelju, zboru »Antonio Illersberg* in vsem, ki so o-mcgočili, da smo bili deležni tega prijetnega in predvsem obetajočega Ob sproščenem napovedovanju radijskega režiserja Uga Amodea se je prvi predstavil moški zbor «Antonio v Trstu, dosegla spodbuden uspeh pri občinstvu, ki je v lepem številu napolnilo prostorno gledališče Rossetti, predvsem pa je predstavljala lepo j Illersberg* pod vodstvom Maria Strud-manifestacijo mednarodnega prijatelj- ! hoffa. Zapel je odlomek iz Beethov-stva. Z odra, okrašenega z državni- } novih »škotskih pesmi*, nato Gotov-mi zastavami sodelujočih zborov, je čevo »Jadovanko za teletom* v itali- donela pesem v jezikih različnih narodov in različne melodije različna čustvovanja in različni ritmi so se zlivali v prijetno harmonijo kot dokaz magične moči zbliževanja in sporazumevanja. Pesmi, ki smo jih po slušali, so govorile z dušo ljudi, ki čustvujejo, ljubijo 'n se radostijo ali žalostijo na enak način, kajti nič lepšega in pristnejšega ni, kot je narodna pesem, iskrena v čustvovanju in preprosta v izražanju, zato pa vsem razumljiva ne glede na jezik. Moroa najlepši zgled tega je bil prav mladeniško simpatičen zbor švedskih študentov, ki so poleg svojih narodnih ■iiiiiiiiuiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimi PLANINE SO SPET TERJALE KRVAVI DAVEK TRIJE TRŽAČANI STRMOGLAVILI Z MANGARTOVIH STEN V PREPAD Ferruccio Rocchi, Egon Puntar in Marto Orsini so bili namenjeni na vrh po italijanski zavarovani poti - Nesreči je zelo verjetno botrovala plast ledu na skalah ■ Pogreb danes ob 16. na Proseku Ferruccio Rocchi Reševalne skupine CAI, finančnih stražnikov in policije so včeraj zjutraj prepeljale v dolino trupla 59-letnega Ferruccia Rocchija, 26-letnega Egona Puntarja in komaj ■mnmillBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIItlllllllllliroilUMIimilllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIinilHMUllMUlMi V NEDELJO NA OPČINAH Zaključen prvi pokrajinski festival socialistične mladine Dušan Hreščak o nujnosti boja za odpravo vseh oblik nasilja in krivice in o važnosti tržaških občinskih volitev - Razstava o boju zatiranih narodov ne stranke v vladi. Podčrtal je tudi važnost bližnjega vsedržavnega Kongresa stranke ter občinskih volitev v Trstu, na katerih bo treba dati ustrezen odgovor vsem odkritim in rokri tim nasprotnikom gospodarskega in socialnega napredka, demokracije in enakopravnega sožirja med tu živečima narodoma. O resnem položaju v Italiji in nalogi socialistične mladine ter vlogi socialistične stranke je nato ognjevito govoril vsedržavni tajnik zveze socialistične mladine Roberto Villetti, ki je ostro kritiziral sedanjo vlado ter poudaril velik pomen vsedržavnega Kongresa PSI. Tudi KPI je v nedeljo priredila več ljudskih praznikov. Mladinci so se zbrali v ljudskem domu pri Sv. Sergiju, kjer sta govorila Ugo Poli in Ravel Kodrič, pri Korošcih sta govorila Vidali in Peter Viola, medtem ko je večji praznik tiska bil v Križu. Zbranim sta spregovorila tajnik federacije Giorgio Rossetti in predsednik pokrajinske slovenske komisije Boris Iskra. Potem ko je daljši del svojega govora posvetil splošnim vprašanjem, od premika na desno v državi do vprašanj draginje in reform, se je Iskra dotaknil odprtih vprašanj slovenskega prebivalstva Še enkrat, je poudaril, pripisujemo krivdo za vse to KD, saj vlada v Rimu in v Trstu, v desnem ali levem centru, ne da bi priznala enakopravnost slovenske manjšine z ostalimi. Tudi v Trstu, kjer sodelujejo v upravah tudi Slovenci, niso bila rešena pekoča vprašanja slovenskega šolstva, uradne dvojezičnosti in podobno, da o poimenovanju ulic po slovenskih možeh sploh ne govorimo. V tem smislu je predvsem polemiziral s SSL in KD. V Italiji in pri nas je potrebno premagati desničarske težnje, je zaključil Iskra, ustvariti je treba pogoje za splošen demokratični pre-okret, ki je nemogoč brez levih sil, brez komunistov. V nedeljo zvečer se je zaključil na Opčinah I, pokrajinski festival socialistične mladine, ki sta ga organizirali mladinska federacija in sekcija PSI za vzhodni Kras. Za tako prireditev na prostem organizatorji niso zbrali najbolj primernega časa in niso razvili dovolj propagande, zaradi česar ni bila udeležba občinstva taka, kot bi sicer lahko bila. Na dvorišču in na hodniku Prosvetnega doma so mladinci uredili zanimivo fotografsko razstavo o strahotah vojne v Vietnamu in herojskem ooju vietnamskega ljudstvi proti ameriškim napadalcem, o grškem borcu Panagulisu z zahtevo za njegovo o-svoboditev, o stanovanjskem problemu in špekulaciji gospodarjev v tržaškem starem mestu, o vprašanju športne dejavnosti in nujnosti športnih naprav za mladino, o turizmu in počitnicah ter razstavo fotografij nekaterih mladih fašističnih škvadristov v Trstu. Pred podelitvijo nagrad ekipama »Kras* in »Sloga*, ki sta odigrali prijateljsko tekmo, je pevski zbor »Srečko Kumar* iz Repna pod vodstvom Mirka Guština zapel »Pesem XIV. divizije*, »Oj Doberdob* in »Zdravico*. Nato so sledili kratki nagovori. V odmorih je igrala godba na pihala iz Trebč. Tajnik mladinske federacije FGSI Franco Todaro je omenil grozilne napovedi fašističnega prvaka Almiran-teja ter poudaril obveznost socialistične mladine za enotno borbo proti fašizmu, za uveljavitev demokracije in uresničitev temeljnih reform. Občinski odbornik Dušan Hreščak je prinesel pozdrave tržaške federacije PSI. Pripomnil je, da je naloga socialistov in vseh antifašističnih sil, da se odločno in vztrajno bore za odpravo vseh oblik nasilja in krivice, v obrambo zatiranih po vsem svetu, še posebej pa v svoji lastni deželi. Opozoril je na hude posledice nevarnega premika na desno v po.itičnem življenju Italije ter poudaril nujnost, oa m zruši sedanja vlada ter omogoči nadaljnje sodelovanje social isti6 Egon Puntar 16-letnega Marca Orsiniia, ki so se v nedeljo smrtno ponesrečili v severni steni Mangarta. Točnih okoliščin, v katerih se je nesreča zgodila, še vedno niso pojasnili in zelo verjetno ne bodo znane nikoli. Po poročilih reševalcev kaže, da je enemu od treh spodrsnilo, saj je bilo zelo mrzlo in na skalah je bila tu in tam tenka plast ledu, tako da so vsi trije zgrmeli v 200 metrov globok prepad, kjer so obležali mrtvi. Puntar, Rocchi in Orsani so se podali v nedeljo zjutraj skupno z drugimi prijatelji skozi Kobarid in Bovec do koče na Mangartu. Trojica je nato odšla po žlebu na italijansko stran do zavetišča Nogara (1850 m), od koder so naskočili severno steno po zavarovani poti, ki sama po sebi ni posebno zahtevna, je pa dokaj izpostavljena ter se dviga približno 600 do 800 metrov navpično. Trojica je bila v navezi, skupina Avstrijcev, ki jih je od daleč opazovala pa trdi, da se niso zavarovali, temveč so se vzpenjali drug za drugim. To jim je bilo tudi usodno: v nedeljo je bilo namreč kljub lepemu vremenu zelo hladno in skale so bile prekrite s snegom ali pa s tenko plastjo ledu. Razen Rocchija, ki je bil navdušen planinec, ni bil nihče primerno opremljen: Puntar in Orsini sta bila obuta v lahke čevlje Ker treh planincev ni bilo predolgo nazaj, so se prijatelji, med katerimi je bila tudi Rocchijeva žena, vznemirili in obvestili reševalce. Na kraj so v kratkem času prispeli člani CAI, finančni stražniki, policija in člani gorske reševalne službe iz Bovca. Kmalu je postalo jasno, da se je v planinah spet odigrala tragedija: reševalce sta na trupla tako rekoč opozorila orla, ki sta krožila nad krajem, kjer so ležali trije ponesrečenci. | Bilo je že pozno zvečer in trupel ni bilo več mogoče prepeljati v dolino. Obvestili so Rocchijevo ženo, ki je bila še vedno v koči na Mangartu. Ob tragični vesti je gospe Tončki postalo slabo, ko pa je prišla k sebi, so jo prijatelji prepričali, da se je z njimi vrnila v Trst. Člani reševalnih skupin so prespali v koči na Mangartu, včeraj ob prvem svitu pa so se podali na kraj, kjer so ležala trupla ponesrečencev in so jih že zjutraj prepeljali najprej k Belopeškim jeze rom in nato v Trbiž. Iz Trsta so dopotovali svojci ponesrečencev, ki so morali ugotoviti oz. potrditi njihovo istovetnost Puntar in Rocchi sta bivala na Proseku, mladi Orsini pa na Kon-tovelu. Egon Puntar je bil znan športnik, saj je igral nogomet v vrstah domačega Primorja in je v zadnjih sezonah odigral kar 30 tekem v rdečerumenem dresu, v janščini in v presenetljivo plastični izvedbi, Retanovo znano »Viva Ara-gon», Kodalyjevo «Angeli in pastirji*, ki je učinkovala zlasti v gloriji, in za zaključek Gagliardijev splet tržaških ljubezenskih pesmi z naslovom »Canti de 1'amor tradi*. Prvemu delu je na splošno željo občinstva moral zbor dodati še drugega. Mešani zbor slovaških učiteljev iz Košič pod vodstvom Vojtecha Adame-ca se je predstavil najprej z nekaj slovaškimi narodnimi, nato pa je zapel Mojzesovo »Pomlad prihaja*, Gre-šakovo svatbeno pesem, splet Fran-ciscijevih narodnih iz vzhodne Slovaške v prijetnem plesnem ritmu, Suchonovo nagajivo «Vrag naj vas vzame, fantiči* in za zaključek že zelo znano slovaško narodno »Pleši, pleši*. Simpatični švedski študentje so pod vodstvom Larsa Blohma — kot že rečeno — zapeli v prvem delu po eno japonsko, kolumbijsko, črno - duhovno, rusko in brazilsko pesem in vsaki dali presenetljivo mero izrazne pristnosti, pri čemer se je uveljavil tudi odličen solist - tenorist, zlasti v ruski ljubezenski pesmi. V drugem delu je zbor zapel še dve švedski narodni in švedsko študentovsko, za zaključek pa še v italijanščini »La mon-tanara* spet s solistom in v nekoliko drugačni harmonizaciji od nam poznanih. Večer je zaključil okrog 80-članski mešani zbor »Kočo Racin* iz Skopja. Pod vodstvom Tomislava Šopova je zapel najprej dve medjimurski narodni, potem Gajdofovo »Gora in junak* samo za ženski zbor, Simičevo «Pošla moma na voda*, Mokranjčev splet «XV. rukovet* in za zaključek «Svita» in »III. Kumanova* Prokofjeva. Občinstvo je vse zbore nagrajevalo z enako toplimi aplavzi in enakimi simpatijami, kar je bil še en dokaz več o naklonjenosti tržaškega glasbenega občinstva takim prireditvam. Dr. Barbara Devetak je včeraj povila hčerkico ALENKO SP D Zapostavljene in zaščitene manjšine ■ Danes nadaljevanje zborovanja IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V dvorani pokrajinskega muzeja Attems v Gorici se je včeraj popoldne ob 17. uri začelo študijsko zborovanje italijanske sekcije predstavnikov »Mednarodne zveze za pouk in vzgojo v ljudskih kulturah* s sodelovanjem »Mednarodne zveze za obrambo ogroženih jezikov in kultur*, ki je že v soboto in nedeljo imela posvet v sejni dvorani pokrajinskega sveta. Ob otvoritvi zborovanja, kateremu je prisostvovalo kakšnih 50 udeležencev. sta bila za Gorico prisotna tudi župan De Simone in odbornik Moise. Župan je v svojem pozdravu kongre-sistom pohvalil plemenito prizadevanje Mednarodne zveze in njene italijanske sekcije za pomoč narodnim manjšinam v njihovem dramatičnem boju za obstanek. Med take manjšine spadajo tudi Ladinci in pripadniki drugih narodov. V Gorici skušamo v zadnjih letih konkretno urediti manjšinske probleme s prevzgojo duhov v duhu prijateljskega sodelovanja. Župan je navedel primer srednjeevropskih srečanj v Gorici, kjer se obravnavajo skupni problemi bližnjih držav. Mednarodno pevsko zborovanje v režiji društva »Seghizzi*. mednarodno folklorno revijo in dobre odnose s sosednimi občinskimi upravami na drugi strani meje. Pri teh odnosih skušamo rešiti skupne probleme v duhu obojestranske koristi. Zaključil je z voščilom za dobro delo zborovanja v korist prizadetih manjšin v Italiji. Vodja zborovanja je v svojem razgovoru omenil zaključni del govora župana De Simoneja v tem smislu tudi preko revije «Iniziativa Isontina*. ki jo vodi že od samega začetka ter se mu je zahvalil za pomoč, ko je omogočil zborovnaje v tej dvorani. Zahvalil se je tudi prof. Pellegrini-jevi (Krožek za svobodo kulture), ki je posredovala med prireditelji in občinsko upravo. Svoje pozdrave je prinesel tudi predstavnik Mazzinijevega krožka v Gorici. Po tem uvodu je podal univerzitetni prof. Alberto Sobrero iz Turina uvodno poročilo o etničnih in jezikovnih manjšinah v Italiji in o njihovi veliki važnosti za kulturo na splošno. Pri tem je razdelil narodne manjšine v Italiji na zapostavljene in privilegirane in postavil v prvo skupino Ladince, Furlane, Provansalce, Albance, Grke, Katalonce in druge: v drugo pa južnotirolske Nemce in Francoze v Val d’Aosti, ki so kot manjšine zaščiteni. Govornik Slovencev ni omenil. Za njim je Gustavo BurattI, tajnik za sekcijo zveze v Italiji, obširno govoril o pravnem položaju jezikovnih manjšin v Italiji ter med drugim poudaril velike zasluge, ki so se jih te manjšine stekle v narodnoosvobodilnem boju proti nacifašizmu po raznih pokrajinah Italije, zlasti v Piemontu. Poudaril je tudi zahtevo po izvršilnih normah za aplikacijo člena in 3 republiške ustave. O njegovem poročilu bomo še pisali. Zborovanje se bo nadaljevalo danes ob 9.30 in popoldne ter se bo predvidoma zaključilo jutri. sti večje ladje se v Tržiču ne splav-ljajo več na tradicionalen način. Stavka delavcev tržiške ladjedelnice Delavci tržiške ladjedelnice so se včeraj vzdržali dela zaradi smrtne nesreče, ki se je pripetila prejšnji teden na ladji «Igara». Sindikati so ostro kritizirali vodstvo ladjedelnice, ki polaga premalo važnosti za varnost delavcev na delu. V petih letih je to že 17. smrtna nesreča, ki se je pripetila v ladjedelnici in ni skoraj ladje, ki bi odplula iz tržiškega pristanišča, ne da bi za seboj pustila žalostnih dogodkov. Sindikati zahtevajo, da mora vod- ne ukrepe, ki so po zakonu predpisani, zahtevajo tudi naj se prepove delati po urnikih, ki so za delavce predolgi in nevzdržni. Sindikalna vprašanja jestvinarjev Na skupni seji voditeljev sindikatov jestvinarjev CGIL, CISL in UIL so razpravljali o reformah prevozov ter stanovanj, precej pa je bilo tudi govora o draginji in o načinu kako se ji zoperstaviti. Jestvinarji v tem trenutku razpravljajo o obnovitvi delovne pogodbe. Na tem področju je pri nas prišlo v zadnjem času do precejšnje lyize. posebno v gradeški tovarni ribjih konzerv, kjer ni dela že več časa. Sinoči je odbor sporočil sindikatom svoje spremenjene predloge - Od njih je odvisen izid današnje skupščine Lahko se zgodi, da se bo stavkovno gibanje občinskih uslužbencev, ki traja že tri dni, danes stopamo v četrtega, preokranilo. Danes ob 7. uri zjutraj bo v dvorani zavoda Lenassi skupščina stavkajočih, ki jo sklicujejo vodstva sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, da bi se pogovorili o poteku stavke in novih trenutkih, ki so se pojavili v dogajanju. Če bi stavkajoči ugotovili pripravljenost občinske uprave, da ugodi nekaterim poglavitnim zahtevam sindikatov, potem bo skupščina vtisnila dogajanju drugačno smer. Čeprav v stavki sodeluje večina občinskih delavcev in uslužbencev, so nekatere storitve v popolnem mirovanju ali pa so neučinkovite zavoljo nedejavnosti spodnjih kadrov, brez katerih si tudi višji funkcionarji ne morejo pomagati. Naknadno smo izvedeli, da se je sinoči zvečer sestal občinski odbor pod vodstvom predsednika občinske stvo strogo aplicirati vse varnost- PO TRŽAŠKEM IN VIDEMSKEM ZGLEDU Dve leti in pol zapora Avstrijcu ki je po prometni nesreči pobegnil Na trbiški cesti je prehiteval na prepovedanem kredu, na ovinku pa čelno treščil v tovornjak, katerega voznik je bil pri priči mrtev Pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Ligabue, tož. Brenči, zapis. Corrado) so včeraj obravnavali primer hude prometne nesreče, ki se je pripetila 25. junija lani na trbiški cesti pod vojaško smodnišnico. Nesreča je terjala človeško žrtev, krivec nesreče, avstrijski šofer, pa je pobegnil in ga še sedaj iščejo. Nesreča se je pripetila okrog 11. ure ko je bilo na trbiški cesti 202’bis (Ul. Brigata Casale) precej prometa. Kot znano, je na tej cesti dovoljeno prehitevanje v smeri industrijsko pristanišče - Opčine, ni pa dovoljeno v nasprotni smeri. Pri vojaški smodnišnici se tudi vije nevaren ovinek, kjer je bilo že precej nesreč. Prazna avtocisterna s »rikolico avstrijske registracije je rivozila z Opčin. Vozniku, 28-let-nemu avstrijskemu državljanu Willi-,u Mantschku se je verjetno mudilo ali se mu je zdelo, da so tovomja-.:i, ki so bili pred njim, vozili prepočasi. Dejstvo je, da je zavrgel vsa načela previdnosti in se kljub cestnim opozorilnim znakom odločil za prehitevanje Izza ovinka je prav tedaj pripeljal dostavni avto, ki ga je vozil 31-letni Luciano Re-gis iz Vidma. Čelno trčenje je bilo neizbežno, zaradi hitrosti pa je cisterna potisnila mali tovornjak proti levi strani, ga prevrnila in ga s svojo težo stisnila proti pobočju griča. Na kraju nesreče so kmalu prihiteli karabinjerji in gasilci. Štiri-najt gasilcev je moralo delati skoraj dve uri, preden jim je uspelo, da so iz skrotovičenih pločevin potegnili iznakaženo tnfplo mladega Regisa. Karabinjerji so medtem skušali izslediti avstrijskega voznika, toda zaman. Šele pozno zvečer je prispela vest. da je voznik avstrijske avtocisterne Mantschko doma iz Celovca, da je že dospel v Avstrijo, od koder se je oglasil tudi njegov delodajalec, lastnik podjetja Fuchs Uod Franz iz Celovca. Pn vsej zadevi je bilo mogoče najbolj kočlji- pripetila, razen vojaka Salvatora ] devinsko - nabrežinske občine, je Capizzija iz Trabie pri Padovi, ki | naročilo tržaško občinsko podjetje je tedaj stražil na bližnjem stolpcu ACEGAT. Ker gre zdaj za to. da smodnišnice. Capizzi je kasneje povedal preiskovalnemu sodniku, da je voznik avtodsteme prehiteval, samo nekaj trenutkov po trčenju pa na videz nepoškodovan skočil z vozila, se ozrl naokroi; in se spustil v beg proti Opčinam. Sodniki so torej povzročitelja nesreče Mantschka sodili v odsotnosti, edina priča, bivši vojak Capizzi, pa je poslal brzojavko, v kateri pravi, da se ne more udeležiti procesa, ker je bolan. Tako so se sodniki marali v bistvu opreti le na sodnopreiskovalno fazo o nesreči oziroma na izjave samega Capizzija kot na izsledke karabinjerjev, ki so sestavili podrobno dinamiko nesreče in prijavili Avstrijca sodnim oblastem. Med pričami naj omenimo le Re-gisovo vdovo, ki je dejala, da je njen pokojni mož prejemal 180.000 lir mesečno, zdaj pa živi v sila bednih razmerah z dvema otrokoma. Vdova se je tudi predstavila kot prizadeta stranka. Javni tožilec dr. Brenči je v svojem kratkem nagovoru zahteval za obtoženega Avstrijca 2 leti in 3 mesece zapora, uradni branilec odv. Pa dav a ni pa najnižjo kazen. Sodniki so obsodili Mantschka na 2 leti in 6 mesecev zapora ter na 30 tisoč lir denarne kazni. Obsodili so ga tudi na plačilo denarne odškodnine prizadeti stranki ter na odvzem vozniškega dovoljenja za dobo 2 let. Podvodni cevovod in morebitne terjatve Prefekt tržaške pokrajine sporoča, da je družba Montubi (Montaggio Materiali Tubolari, Milan, Carso Europa 13) zaključila delo v zvezi s speljavo podvodnega cevovoda «cvi jc uuu n število, smo veselo razpoloženi krenili na pot. V jasnem jesenskem jutru je bila vožnja ne le prijetna, temveč čudovita. Na lepem primernem prostoru blizu vasi Soča, v varstvu nasili lepih gora, smo si oddahnili od vožnje, pekli čevapčiče, vmes pa prijateljsko kramljali o marsičem. Popoldne je šlo mimo, kot bi mignil. Ob zahajajočem soncu smo se povzpeli še do izvira Soče. Ni besed, da bi popisali razgled, ki se nam je odpiral od tega skrajnega kota Trente proti zahodu, na vrhove naših Alp. Proti Mangartu in Bavškem Grintovcu so se hribi z ostro črto ločili od neba. Razor se je ves rdečil v soncu. Poln* nepozabnih vtisov, veseli in zadovoljni snto se v mraku vračali domov. Številni slovenski protifašisti na partizanskem zborovanju v Fojdi (Nadaljevanje s 1. strani) sal fašistom in ustašem poskuse kvarjenja dobrih odnosov med I-talijo in Jugoslavijo ter pristavil, da hočemo v Evropi novo vzdušje, ki ga ne bodo kvarile vojaške služnosti. Predsednik delilnega sveta Ber zanti je uvodoma povedal, da odporništvo ne sodi v zgodovino, ampak je polno aktualnosti, v katerih nadaljuje svoje življenje. Partizanstvo v vzhodni Furlaniji je bilo sad različnih in včasih celo nasprotujočih si gibanj. To je značilnost vsakega ljudskega gibanja, kakršno je bilo tudi naše, ki je našlo skupen jezik o človečanskih vrednotah iznad političnih različnosti. Navedel je i Policijske enote pred goriškim zaporom Kino od^ pristojnih oblasti prejeli spo ročila 0 premestitvah. Ker prepričevanje ni pomagalo, so | .................n....,,.,,...,,,,,,,,,,,,,,,,,,.,,,,..„„„„„„..................................................................................„„ iz zapora poklicali na pomoč policijo in karabinjerje. Prišli so državni pravdrrik dr. Pascoli, kvestor dr. De Focatiis, major karabinjerjev For-cella, kapetana karabinjerjev Chiri-co in Marzaro. Karabinjerji poveljstva v Ulici Sauro so takoj blokirali izhode iz sodne palače v ulicah Fibni in Sauro, precej karabinjerjev s puškami in z brzostrelkami je zasedlo sodno palačo ter se postavilo tudi v Kapucinsko ulico in v Ulico Barzellini. V zapor in pred njega je prišlo več policistov, v karabinjersko vojašnico v Ulici Sauro so pričeli prihajati orožniki iz raznih vasi okrog Gorice. Razgovor med državnim pravdni-kom in kaznjenci se je medtem nar daljeval skozi ozko špranjo v zar barikadiranih vratih. Kaznjenci, v njih imenu je govoril Bonezzi iz Tržiča, priprt zaradi grožnje s pištolo tržiškemu županu — so zahtevali nekatere olajšave v zapornem življenju in tudi reformo zakonikov. Kar se tiče notranjega življenja ho čejo kaznjenci imeti vedno odprta vrata celic, večjo svobodo v notranjem kretanju, radijske aparate in podatke o žrtvah v furlanskem gibanju (20.000 partizanov, 2 600 mrtvih, 1.600 ranjencev, 6.009 deportirancev, 20.000 preganjanih) in dejal, da je to prispevek k svobodi Italije in hkrati tudi obtožba odgovornosti fašistov, k' so hlapčevali nacistom in jim dovolili zasedbo ter odvzem Julijske krajine. Drugi del svojega govora je Ber-zanti posvetil živim problemom družbenega vprašanja, ki jih je odprlo odporništvo, zakaj borci niso hoteli samo enostavne obnove družbenega reda izpred fašizmom, ampak novo, sodotno državo. Zahtevali so samovlado, kakršno uresničujemo z deželno ureditvijo, da bi sodelovali s sosedi in ne videli več v meji sredstvo za razdvajanje. V okviru takšne politike bodo naši kraji prenehali živeti osamljeni, kot pod fašizmom, in bodo postali most, n _ med ljudstvi z različnimi kulturami. cmi?8?* «To posredniško vlogo med kraji, ljudstvi in kulturami moramo braniti pred poskusi okuženja in poskusi vračanja v preteklost, ki je nemogoča, ker je za vedno zašla*, je dejal Berzanti. «Boju za idejo pravičnosti in ljubezni, ki se je začel v odporništvu, temu boju je usojeno, da se bo nadaljeval. In se ne bo zaključil nikoli!* je Berzanti sklenil svoj govor in s tem tudi zborovanje. Gorica VERDI 17.30—22.00 »Dieci ineredibili giorni*, M. Jiobert in A. Perkins. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 »Le avventure dl Peter Pan*. Barvna risanka. CENTRALE 17.00—21.30 »Una vita dif-ficile*. A. Sordi in Lea Massari. MODERNISSIMO 16.45—22.00 »Deca meron n. 3... le piu belle donne del Boccaccio*. Beba Lončar. S. Benus-si. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. V1TTOR1A 17.30-22.00 «L'Etrusco uc-cide ancora*. A. Card in S. Eggar. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. / ržir V soboto zvečer se je na cesti, ki fielje iz Gorice v Ločnik pripetila nesreča 46-letni Elisabetti De Ross, stanujoči v Gorici, ko se je s svojim mopedom peljala po cesti. De Rossova je v Ulici Brigata Re, ko je bila namenjena v Ločnik, trčila v avtomobil, ki je vozil v nasprotno smer. Zensko so takoj pripeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili pretres možganov, rane na čelu in verjeten zlom desne noge. Zdravila se bo 30 dni. EXCELSIOR 17.30 »II caso Myra Bre-ckinridge*. R. Welch. Barvni film PRINCIPE 18.00 »Django*. F. Nero. Barvni film. SAN MICHELE 14.00 «Zorro, marche-se di Navarra*. B. Montealbano, M. Longo. Barvni film. Vowi Gori SOČA (N. Gorica) »Bitka za Rim*, italijansko - nemško - ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter) »Dnevnik jezne gospodinje*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. RENČE »Dvoboj na Pacifiku*, ameriški barvni film — ob 20. ŠEMPAS »Prvi mitraljez divjega Za-hoda*, ameriški barvni film — ob 20. KANAL Prosto DESKLE «Rafael ali razvratnik*. francoski barvni film — ob 19.30. PRVAČINA »Idealna dojilja*, ameriški film — ob 20. OEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Marzini. Korzo Italija 89, teL 2443. 43-letni delavec Ovino Ambrosio iz Moše se je v soboto ponesrečil, ko je pešačil in ga je podrl avtomobil. Ambrosija so peljali v bolnišnico. Ugotovili so mu pretres možganov in razne udarce in rane po vsem telesu. Zdravniki so ga I lekarna Al Redentore, pridržali na zdravljenju 7 dni. I Roselli, tel. 72-340. OEŽURNA LEKARNA V IRŽICl) Danes ves aan ui ponoči ie dežurna UL Fratelli SLOVENSKI GRAFIKI V «LANTERNI» V preteklem desetletju so se nam slikarji iz Slovenije že večkrat predstavili kot grafiki. Vendar še nikoli v tako obilni preglednosti kakor to pot v galeriji Lantema, kjer razstavljajo Bogdan Boričič, Metka Krašovec, Gorazd Šefran in Karel Zelenko skupaj s kiparjem Rotarjem, ki nam je že znan po smiselnem iskanju plastičnih izgledov kroglastih zasnov. Kdor si je v Mariboru ogledal pred nedavnim zaključeno razstavo izredno plodovitega grafičnega opusa očeta slovenske grafike in učitelja novega rodu grafikov Božidarja Jakca, ugotavlja na tej razstavi, kako izredno vsestransko se je razrasla v Sloveniji ta umetniška zvrst, ki se v svojih vrhunskih dosežkih more o-cenjevati že v svetovnem merilu. Najstarejša že štiridesetletna grafika sta tu Karel Zelenko in Bogdan Borčič, ki sta doslej dobila že vrsto domačih in tujih nagrad in ki sta uspešno razstavljala skoro na vseh mednarodnih grafičnih razstavah v Ljubljani. Z lanskega bienala sta tu med Zelenkovimi jedkanicami odtisa Mdpad» in vBralec». Se pa tu bolj pregledno dopolnjujejo še druga dela, ki v natančnosti čistih potez in v bogastvu podrobnosti privlačujejo ne le gledalčevo o-ko, marveč enako naše približevanje k umetniškemu človeško socialnemu občutju tega grafika, ki na tako tenkočuten način nudi pasiven a duhovno aktiven odpor stehnizirani civilizaciji. Bogdan Borčič ima tu vrsto akva-tintno temno jedkanih grafik, v katerih nekako skoro znanstveno z geometričnimi in naravoslovnimi narisi in orisi spirale in ohišij školjk in drugega odkriva z arhaičnim priokusom grafične obdelave, tajinstvenost morske prirode. Lani so bile take grafike, na o-menjenem bienalu, večbarvno odtisnjene, dočim so sedanje le v črni barvi. Je pa slednje gotovo umestnejše v prikazovanju teh psevdo - faksimilov znanstvenih raziskav, iz katerih umetniško pronica zagonetnost nedognanih resnic življenja. Grafike 27-letnega Sefrana in 31-letne Krašovčeve se razvojno povezujejo na delo obeh zrelejših grafikov po novejših stremljenjih, ki so se pri Krašovčevi izkristalizirala v neki baročno rahli nadih obnavljanja v smeri nove predmetnosti, kot ga tu kažejo živobarvni sitotiski iz ciklusa «Slut-nje», kakršne je na preteklem bienalu v Ljubljani že prikazala, a jih tu dopolnjuje še drugi tisk iz ciklusa «Pari». V enem in drugem pa izstopa človeški par, kot znanilec likovne preobrazbe. Iskateljsko mnogo obetajoče, čeprav v izraznosti še ne dokončno osebno dognano je grafično ustvarjenje lani prvič na bienalu nastopajočega Gorazda Šefrana. V gosto temnobarvnih mezzotintnih jet-kanicah izpričuje dovršeno strokovno obvladanje v enigmatičnem podajanju nekakšne hibridnosti tihožitij in figuralike, kjer odlično zapolnjuje površine posebno z dodelanostjo draperij. M. B. ZA MNOGE AFRIŠKE DEŽELE JE DIVJAD SE VEDNO GLA VNO BOGASTVO Nekontroliran lov spravlja v nevarnost sam obstoj vrste zanimivih živali ze Simpatične gazele «dik dik» morijo samo za to, da pridejo do njihovih rogov, ki gredo sedaj dobro v promet - Vrsta bivolov izginja, ker je njihov rep «zanimiv» - Zlo jeklenih pasti - Zastrupljene in nezastrupljene puščice Že itak močno razredčena afriška divjad se z nevarnim ritmom krči. Zoologi so ugotovili, da je v zadnjih 350 letih dokončno izumrlo že 350 različnih vrst živali in danes je na seznamu živali, katerim grozi konec, kar 656 imen, od katerih kar 123 z afriške celine. Poleg teh 123 vrst živali, ki so v smrtni nevarnosti, se je veliko drugih nevarno približalo kritični točki. Kot vedno je za vse to kriv človek, ubijalec katerega ni mogoče ♦disciplinirati*. Sovražniki afriškega živalskega bogastva so nezakonit lov, nova kolonizacija novih dežel in nekontrolirano izkoriščanje območij, kjer je sožitje med divjadjo in domačimi živali od vedno obstajalo. Nezakonit lov je problem, katerega je težko rešiti. Lovce zanima meso, kožuh ali rogovje živali. V nekaterih državah so se te nezakonite mreže tako razvile, da so vanje zapletena celo ministrstva. Kaj zanima lovce? Včasih gre samo za meso in to bi bilo še opravičljivo. Hujše pa je serijsko klanje za zalaganje trga s krznom ter turističnega trga. Zaradi krzna so v zadnjih petih letih v vzhodni Afriki nalovili približno 20 tisoč leopardov in spravili obstoj te vrste v veliko nevarnost. Majhne, komaj 60 cm visoke gazele «dik-dik» lovijo le zaradi majhnih rožičkov, ki gredo nato v prodaji kot obeski za ključe ali nakit. Neko vrsto bivolov lovijo le zaradi repa, iz katerega NA VABILO BIOLOŠKE POSTAJE V PORTOROŽU Z jugoslovansko oceanografsko ladjo po gornjem Jadranu do izliva reke Pad Zamuda, vendar ne po naši krivdi - Ladjo, ki služi raznim raziskavam, so zgradili na Poljskem - Niso se spomnili, da bi novinarjem poskrbeli za kosilo - Pa se je vse lepo uravnalo Ko me je vodstvo morske biološke postaje v Portorožu povabilo na enodnevno križarjenje z oceanografsko ladjo «A. Mohoro-vičič», sem vabilo z velikim veseljem sprejel. Zanimal me je predvsem način dela oceanografov, ki so v zadnjih letih začeli pravo križarsko vojno proti onesnaževanju morja, priznati pa moram, da me je mikalo tudi, ogledati si ladjo, njene naprave in si vsaj za en dlan privoščiti plačan dopust. Sporočili so mi, da bo ladja odplula iz piranskega pristanišča v sredo, 13. septembra, ob 9.30 po jugoslovanskem času, zato sem ob pol osmih po našem času počasi krenil proti meji. Po prijetni vožnji do Pirana, ko zaradi dokaj oblačnega vremena ni bilo na obmejnem prehodu ne na ces-sti veliko prometa, sem malo pred prihodom v Piran zagledal na videz vojaško ladjo, ki se je začela oddaljevati od pomola. Prevzel me je strah ali ni mogoče to ladja, s katero bi moral odpluti. Pritisnil sem «na plin* in se hkrati oziral na morje, da bi razbral ime ladje. Žal sem videl le bok, kjer pa je bilo ime napisano v cirilici in ga zato nisem tako hi- srečo pa je bil to novinar jugoslovanske televizije, torej pomembnega informativnega organa, tako da je vodnja ekspedicije ustavil ladjo in poslal panj čoln. Pridružil sem se mu in tako dospel na ladjo. Imam se za pol mornarja in zato sem ljudi, ki so pasli zijala na palubi in gledali, kdo sta ta dva tako pomembna moža, da so poslali ponju čoln, hotel pokazati, kako se pravi mornar povzpne z lahkotnim skokom na palubo. Čoln pa je bil moker, spodrsnilo mi je in le za las nisem oblečen telebnil v morje. No, končno sva bila s kolegom jugoslovanske televizije na krovu in ladja je odplula. Kmalu po odhodu je kapitan sprejel vse časnikarje, da bi nam dal nekaj podatkov o ladji, nam pojasnil in razkazal delovanje raznih naprav. Kapitan Rade Stjelja je bil zelo vljuden in nas je pogostil s kavo in wiskyjem. Natlačili smo se v malo poveljniško kabino in radovedni prisluhnili njegovim besedam. Izvedeli smo tako, da je bila ladja dograjena pred dvema letoma v poljski ladjedelnici v Gdan- Na palubi z vzorcem vode za analizo tro razbral. Vseeno me je prevzela mračna slutnja, da bo ladja odplula brez mene. Preden sem dobil parkirni prostor in pritekel na pomol, je bila ladja že sredi zaliva, k pomolu pa so privezali «Edro». Nisem se mogel zadržati in sem zarobantil. Kaj naj bi pač drugega v takem primeru storil. Vseeno pa sem se pozanimal pri ljudeh ali je barka, ki je pravkar odplula, oceanografska ladja. Neki moški na pomolu mi je s kletvico pritrdil in me vprašal, če sem bil tudi jaz povabljen na križarjenje. Bil je tudi on časnikar, ki je zamudil, oziroma ni bil obveščen, da bo ladja odplula uro prej. Na sku. Opremljena je z najmodernejšimi znanstvenimi in plovnimi napravami. Čeprav je vpisana v register vojaških ladij, nima na krovu orožja. «A. Mohorovičič* pripada hidrografskemu zavodu jugoslovanske vojne mornarice v Splitu in je na razpolago tudi vsem drugim znanstvenim ustanovam, ki se ukvarjajo z raziskovanjem morja. Osebje hidrografskega zar voda pripravlja s pomočjo meritev podrobne morske zemljevide za vojno in tovorno mornarico, o-pravlja meritve in riše profile morskega dna, ko je treba postaviti podvodne kable visoke napetosti in opravlja sploh vse delo, ki je nujno potrebno za varno plovbo. Kot sem že omenil, je ladja na raepolago tudi vsem znanstvenim zavodom, ki se ukvarjajo z morjem. Tokrat je priliko izkoristil predstojnik morske biološke postaje v Portorožu prof. ,Štir, ki je tudi vodja poletne šole v Strunjanu. Hotel je pokazati študentom, ki so se udeležili poletnih tečajev o poducji in onesnaženju morja, moderne oceanografske raziskovalne metode in razliko med dokaj čistim morjem, kot so istrske vode, in umazanim morjem, kot je voda ob izlivu reke Pad. V prijaznem kramljanju s kapitanom Stjeljo je čas minil ne da bi se bili zavedli in že smo bili na prvi postaji, kjer so študentje opravili prvo vrsto meritev pod vodstvom profesorjev in strokovnega osebja na ladji. Medtem smo kapitana prosili tudi za ogled «A. Mahorovičiča*, da bi se tako nekoliko seznanili z okoljem, v katerem živijo in delujejo oceanografi. Rad je ugodil naši želji in nam razkazal kabine, laboratorije, komandni most in druge zanimivosti. Ko je bilo zadoščeno naši radovednosti, smo se odpravili na krov, da bi se nekoliko zadržali s študenti in znanstveniki. Prisluškoval sem razlagam profesorjev, tu pa tam vprašal katerega izmed študentov, kako se ima, kaj dela in pač vsa taka podobna rutinska vprašanja. Kar na lepem pa sem zagledal rdečebradega, nekoliko plešastega študenta, ki je govoril italijanski in se mi zdel zelo znan, a nisem si mogel domisliti, kdaj sem ga spoznal. Motal sem se okoli njega, si ga ogledoval z vseh strani, da bi se spomnil kdo je. Po dolgem času mi je vendarle šinilo v glavo, da je to mestni redar, ki me je že kaznoval z globo zaradi raznih prometnih prekrškov. Ugotovitev me je presenetila, saj tudi njegovo vedenje s kolegi in posebno kolegicami ni bilo nič kaj podobno strogega, neizprosnega redarja, ki za vsak najmanjši prekršek pritisne globo. Ko so študentje opravili svoje meritve, smo odpluli proti «postaji» na meji italijanskih teritorialnih voda. Svež morski zrak in prijetno pozibavanje v brezdelju je spomnilo časnikarje, da so lačni. Na prazne želodce so nas spomnili tudi študentje. ki so posedli po vseh kotih, privlekli na dan plastične torbe, iz katerih so prihajali na dan sendviči, konzervne škatle, kruh, sadje in podobno. časnikarji pa nismo niti pomislili, da bi vzeli s seboj, kaj za pod zob, saj smo tako vajeni, da nas vedno in povsod pogostijo. Na ladji pa o vabilu na kosilo ni bilo ne duha ne sluha. Po pogovoru s kapitanom se ni nihče več zmenil za nas, ne mornarji, ki so bili zaposleni z upravljanjem ladje, ne znanstveniki, ki so preučevali vzorce morske vode, še manj pa, seveda, študentje, ki so jedli in se pomenkovali med seboj. Ko gora noče k Mohamedu, pravijo, da mora Mohamed h gori. Tako smo se ravnali tudi mi. Ker povabila na kosilo ni bilo, smo se pač sami povabili v obednico in povedali častnikom, da smo lačni. Ob takem nastopu je mornarica seveda morala rešiti svojo čast in ladijski kuhar nas je dobro pogostil. Po triurni vožnji smo dospeli do druge »postaje*. Na krovu so se spet zbrali študentje, ki so počasi zajemali vzorce vode, spuščali v morje posebne naprave, govorili o raznih merilnih metodah in Komentirali rezultate. Ob tem smo seveda časnikarji vtikali vsepovsod svoje radovedne nosove. Ko je bilo delo opravljeno, je ladja obrnila pramec spet proti Piranu. Iskali smo znanstvenike, da bi nam pojasnili rezultate meritev, da bi nam orisali svoje delo. a iskanje je bilo zaman. Izginili so kot kafra in se skrili v svoje laboratorije, kjer so preučevali rezultate ekspedicije. Šele nekaj minut pred prihodom v Piran smo «ulovili» dr. Štirna in ga obsuli z vprašanji o onesnaženju morja, o njegovem delu. o meritvah, ki so jih opravili študentje in podobno. t, r* J***. Dan se je že nagibal k večeru, ko so mornarji privezali ladjo k pomolu piranskega pristanišča. Časa smo imeli le toliko, da smo stopili na kavo v bližnji bar, nato pa je vsak časnikar odbrzel na delo. V. T. TOREK, 26. SEPTEMBRA 1972 TRSI A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Trobentač F. Moch; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.35 Kvartet Amadeus; 19.20 Puškinova« Pravljica o carju Saltanu*; 20.00 Šport; 20.30 Massenet: «Ma-non»; 22.45 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Juke box; 16.20 Simf. koncert. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pisana glasba; 10.15 Z nami je...; 11.00 Prisluhnimo jim; 11.30 Plošče SA AR; 11.45 Poje Wanja; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 17.00 Deželni spored; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.40 Domači pevci; 19.00 Orkestri; 20.00 Melodije; 20.30 Prenos RL; 21.00 Večerna glasba; 22.00 Zbori; 22.30 Jazz; 23.00 Skladbe L. M. Škerjanca; 23.35 Ritma. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz: 12.10 Plošče; 13.15 Program z A. Lu-pom; 14.00 Ital. pesmi; 16.20 Program za mladino; 18.20 Kako in zakaj?; 18.55 Gospodarsko - sindikalna rubrika; 19.30 Neapeljske popevke; 20.20 L. Ricci: «Piedi-grotba*; 22.20 Povratni vozni lis-tok. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.30 in 9.35 Orkestri; 9.50 Fogaz- žaro: «PiccoIo mondo antico*; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Alfo gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Pisana glasba s plošč; 16.00 Glasbeno - govorni spored; 18.00 Bach, Caplet in Lon-gas; 19.00 Fancošeina na vesel način; 20.10 Povratni vozni listek; 20.50 Plošče; 22.40 Alianello: La ereditš deli a priora. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.10 Pizzettijevi soneti; 13.00 Ha-čaturijan in Dvorak; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. kon- cert; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.30 Klavirske skladbe; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Češki skladatelji; 21.30 Mascagni jev «Zanetto». FILODIFUZIJA 8.00 Koncert ; 9.00 Rahmanino va rapsodija; 9.25 Boccherinijev Trio, opus 1; 9.40 Sodobna ital glasba; 10.20 Paralelne skladbe; 11,55 Stravinski in Liszt; 12.30 O perna glasba; 13.30 Bomportijeve skladbe. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Radijska šola; 10.35 Slov. narodne; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Bartokove skladbe; 13.40 Domači ansambli; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Melodije; 15.40 «Na poti s kitaro*; 16.40 Wagner: «Tannhauser»; 17.00 «Vrtiljak*- 18.10 Simf. koncert: 19.15 V torek nasvidenje!; 19.45 Poje Ditka Haberl; 20.00 Lahko noč otroci!; 20.15 Ansambel V. Petriča; 21.00 Melodije; 21.30 B. Hofman: «Mož brez obraza*; 22.24 Lahka glasba; 23.15 Pooevke: 00.05 P. Seghers; Pesmi; 00.15 Zvočne podobe. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za najmlajše; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 Anketna oddaja: Tajna pogajanja; 22.25 Anketa med mladino o šoli; 23.25 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Francija pod nacistično zasedbo; 22.15 TV film; «11 sorriso dietno il velo*. JUG TELEVIZIJA 10.35 in 15.45 TV v šoli; 11.40 Ruščina; 12.00 Splošna izobrazba: Ohrid: 16.35 Nemščina; 16.55 TV vrtec; 17.10 Angleščina; 18.50 M. K.vber: Patentirani krokodil: 19.10 Risanka; 19.20 Obzornik. 19.35 Glasba in ritem; 20.10 Iz sveta oblikovanja: Osnove; 20.30 Radijske zveze v zdravstveni služ bi; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Harr.v Munter — film; 23.10 Likovn’ nokturno: Jože Tisnikar. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Rupert in metulji; 21.lt Poročila; 21.30 Džungla hazarda; 22.20 Usodno nebo iz druge sve tovne vojne. delajo pahljače za odganjanje muh. Vse to za turistični trg. Nezakonit lov se navadno ne o-pravlja s strelnim orožjem. Domačini še v veliki meri uporabljajo lok in puščico, katero pa zastrupijo. Sami izdelujejo iz rastline «acokanthe-ra» strup, kateremu se tudi velike živali upirajo največ pol ure. Neprimerno bolj krut je lov z zankami. Uboge živali, ki se vanje lovijo, poginejo po dolgih bolečinah in našli so že skoraj obglavljene leoparde in gazele, katerim je jeklena žica med obupnimi poskusi, da bi se rešile, skoraj odrezala glavo. Zanke postavljajo ob napajališčih. Najbolj razširjena je ta tehnika v portugalski koloniji Mocambiko. Borba proti divjim lovcem z zankami se redkokdaj konča slabo za tistega, ki jih postavlja. Ta deluje namreč ponoči ali v kritju prebujenega rastlinja. V Mocambiku so lovske straže v enem samem mesecu in na razmeroma omejenem področju pobrale kar 3475 zank, ki niso še ničesar ujele. Skrajno škodljiv je lov z zankami zato, ker ne pozna razlike med mladičem ali staro živaljo, med samico ali samcem, kar, nasprotno, lahko razloči lovec — čeprav še vedno divji — z lokom ali s strelnim orožjem. V Mocambiku so zabeležili tudi žalosten primer lova z zanko. Opazili so skupino slonov, ki je hranila slona, kateremu je zanka odrezala rilec. Uspešen boj proti nezakonitemu lovu vodijo lahko le ljudje, ki so popolnoma predani ohranitvi narave. Za nadzorovanje nacionalnih parkov in lovskih rezervatov imajo oblasti na razpolago tudi letala in pri izvrševanju te naloge čuvaji stalno tvegalo življenje, po katerem jim strežejo docela gangstersko organizirane družbe. Divji lov je rana, katero bo mogoče zaceliti šele tedaj, ko se bo v svetu prenehalo povpraševanje po krznu in rogovju. Nekatere afriške države so že prepovedale izvoz kožuhov leoparda z geslom «kožuh je potreben samo leopardu* in ustrezne ukrepe so za uvoz sprejele tudi nekatere zvezne države ZDA, ki so najvažnejše tržišče. Sicer se zakon lahko zaobide z netočnimi navedbami in s potvorjenimi dokumenti iz A-frike. Mnogo žrtev je tudi med krokodili, ki so bili nekdaj razširjeni po vsej Afriki. Krokodilov je danes največ v Belem Nilu. Posebno bogat je ugandski nacionalni park pri slapovih Murchinson. Po podatkih voditeljev nacionalnih parkov v Tanzaniji je vsaj v tej državi med zadnjim letom nezakonit lov znatno vpadel. Zasluga za ta uspeh gre skupinam vladne socialistično usmerjene stranke, ki je začela prepričevati ljudi o škodi, ki si jo konec koncev delijo sami sebi. Tanzanija je s pomočjo Organizacije združenih narodov ustanovila tudi posebno šolo za vodilne čuvaje v nacionalnih parkih. Šolanje obsega tečaje botanike, zoologije, veterinarstva, topografije in streljanja. Sprejemni izpit je dokaj protisloven in svojevrsten vsak kandidat mora sam ustreliti slona, ki je za lovce najnevarnejša žival in s tem dokazati, da je dovolj pogumen za obrambo divjadi, šolo obiskuje skoraj 100 slušateljev iz afriških držav - bivših britanskih kolonij. Za bivše francoske kolonije so podobno šolo ustanovili tudi v Kamerunu. Zanimiv poskus obrambe divjadi so uvedli v Južni Afriki in Rodeziji, ki pa imata najmanj živali. Zasebnikom so dah v najem nadzorovanje velikih področij, ki so bile prvotno namenjene živinoreji ali poljedelstvu. Novi upravitelji so uvideli, da znajo biti divje Živah bolj donosne kot živina in polja. Po znatno nižjih cenah kot prave turistične agencije prirejajo fotografske in lovske safarije in imajo samo korist če divjad branijo. Botsvvana, država severno od Južne Afrike, vsebuje tudi puščavo Ka-lahari, ima pa v svojih nepreglednih savanah najbogatejšo živalsko izbiro vse Afrike. Velika je kot Francija, zaščiteni nacionalni parki pa zavzemajo eno sedmino vsega nacionalnega ozemlja. Kot «odškodnino» za obrambo živali dobiva vlada letno približno 275 milijard lir dohodkov od lova m drugih turističnih dejavnosti. Ta vir zaslužka predstavlja poleg diamantov veliko večino narodnega proračuna. Vlada Botsvvana, je že pred časom izvedla veliko akcijo, da bi pre-pričačala prebivalstvo, naj lovi le za lastno potrebo in samo določene ne-ogrožene živali. Prepovedano je, kot povsod po Afriki, postavljanje zank in uporabljanje strupenih puščic. Iz- jema velja le za Bušmane, prebivalce Kalaharija. Kakih 2000 nomadov lahko pri lovu uporablja tudi strup, kar bi sicer ne zadostili niti prehrambenim potrebam. Ti ukrepi dovoljujejo malo pomembni Botsvvani, da ima na svojih savanah ogromne črede ali trope tisočev in tisočev divjih živali. Poleg divjega lova ogroža divjad tudi vse večji razvoj kmetijstva in živinoreje. V Ugandi sta od leta 1920 ti gospodarski panogi odvzeli divjadi kar tri četrtine prvotnega ozemlja in vse manj prostora je sedaj tudi v Tanzaniji in Keniji. Do leta 1974 bodo v Keniji zemljo razdelili velikim ljudskim zadrugam in niso še rešili zadeve običajnih poti, katere Živah uporabljajo pri sehtvah. Morebitne pregrade, ki bi bile potrebne za domačo živino, bi lahko bile usodne za divjad. Kmetijstvo se je razširilo tudi na planoti Se-rengeti v Tanzaniji in za divje Živah je ostalo le točno določeno o-zemlje. Do zapletenega položaja je prišlo v hribih Gorongosa v Mocambiku. Pod hribovjem je narodni park, ki dobiva vodo iz rek in potokov, ki izvirajo v gorah. Gozdnata pobočja so prebivalci tako razredčili, da obstaja nevarnost manjših padavin zaradi pomanjkanja vlage in kot posledica opustošenje narodnega parka. Polja na pobočjih pa so tako nesrečno postavljena, da dež stalno izpira zemljo. Afričani krvavo potrebujejo v svoji hrani beljakovin in teh je v mesu divjadi neprimerno več kot v mesu domačih živali. To dejstvo bi pomenilo sistematičen lov, ki pa bi ne bil nevaren, ker bi vlade morale tako divjad zavarovati pred vsemi drugimi nevarnostmi in prirastek zelo plodnih samic bi z lahkoto nadoknadil plen. Izsiljevanje novih ozemelj za kmetijstvo in živinorejo je divjad pregnalo na nove pašnike in na njih povzročilo preobljudenost in težke življenjske razmere. Prevehko število slonov pomeni veliko škodo za drevje, kot so zabeležili na planoti Se-rengeti, kjer slonov nekdaj ni bilo. V Ugandi morajo od časa do časa celo pobiti večje število živali, da bi ostale lahko živele. To se zdi protislovno, v nasprotnem primeru pa bi vse Živah gladovale in škoda bi bila hujša. Bruno Križman STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Vas vljudno vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1972-73 REPERTOAR V ABONMAJU 1. Luigi Pirandello: 2. Filibert Benedetič: 3. Ferdinand Raimund: 4. Diet er Forte: 5. Pregelj - Mejak: 6. GOSTOVANJE DRAME SNG 7. GOSTOVANJE DRAME SNG IZVEN ABONMAJA Ljudski oder: Vojmil Rabadan: Mali oder: Ted Whitehead: Otroška predstava: Saša Škufca: LE PREMISLI, GIACOMINO! PRAVILA IGRE KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK MARTIN LUTHER IN THOMAS MONZER ALI UVOD V KNJIGOVODSTVO TOLMINCI LJUBLJANE MARIBORA KADAR SUČE SE ŽENSKI JEZIK NE ALPHA BETA JANKO IN METKA OSTALA GOSTOVANJA Balet SNG iz Ljubljane Dramsko kazalište »Gavella* iz Zagreba Mladinsko gledališče iz Ljubljane Mestno gledališče ljubljansko Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice Vrste abonmajev Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (okoliški - popoldanska predstava na dan praznika) Cene abonmajev za sedem predstav premiera ponovitve Parter L 13.500 lir 7.000 lir Parter R- 9.500 lir 6.000 lir Balkon 3.000 lir 3.000 Ur Za vse predstave, razen premier, tudi letos razpisujemo družinski aboti ma. ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h ka teremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 lir Mladinski abonma ve Ija za vse sedeže in stane prav tako 2.000 lir. Po isti ceni nudimo a bonma tudi invalidom. Abonma red okoliški stane 7.000 lir. Za cenjene obiskovalce tega reda bomo preskrbeli prevoz. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. februarja 1973. ZA VSE DRUGE PREDSTAVE ODSTOTNI POPUST! VPISOVANJE ABONENTOV OD 18. SEPTEMBRA DO VKLJUČNO 5. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20 TEL 61-792 TER PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA (VSAK DAN, RAZEN NEDELJ IN PRAZNIKOV, OD 8. DO 14 URE) UL. PETRONIO 4, TEL 734 265. U NUDI SSG SVOJIM ABONENTOM 50- POSTANITE ABONENT STALNEGA SLOV. GLEDALIŠČA! Izpolnite kupon in odpošljite ga na naslov: STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE, Ul. Petronio 4 34138 TRST STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST - sezona 1972-73 naročilnica Priimek in Naslov Vrsta abonmaja ._. Podpis .............................m,.................................................................................m Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Srečali se boste s starim prijateljem, kar vam bo dalo veliko veselja. V tem razpoloženju boste tudi doma razčistili neko napetost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaša stara želja se bo uresničila in se boste postavili spet na noge. Bodite trdni in odločna. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Razmere se razvijajo prav. Od vas je odvisno, če jih boste znali izkoristil. Pazite, da tudi sami pripu morete k uspehu. RAK (od 22.6. do 22.7.) Večina oseb, ki tvorijo vaše na vaši strani. Najbolj vam. bodo okolje, vplivne proti LEV_ (od 23.7. do 22.8.) Srečno naključje vam ho pomagalo pri izvrševanju nalog. Ne računajte preveč na pomoč domačih. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Že od samega začetka se pripravite na stroške. Vaš osebni vpliv vam bo zagotovil vsestranski uspeh. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) I-meli boste odlično idejo. Zvezde so vam naklonjene, zato izkoristite priložnosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11) Nekdo vas bo prosil za pomoč ali usluge. Ne odklanjajte je. Zelo prijeten večer. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Izpeljite do konca vse, česar se lotite. Dan bo poln iniciativ. Neka oseba se zelo zanima za vas. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S podporo sodelavcev se boste lotiU zelo napornega dela. Neprijetne motnje v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite, da koga od sodelavcev ne spravite v slabo voljo. Nekdo se bo vtikal v vaše čustvene zadeve. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bo šlo vse po vaših željah, vendar se ne boste imeli nad čim pritoževati-Ljubosumnost je povsem odveč. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 26. septembra 1971 V PRVI DOMAČI TEKMI NOGOMETNE C LIGE Remi za Triestino prevelika nagrada Za domačine je osem minut pred koncem izenačil D’Alessi TRIESTINA —SOLBIATESE zahteva prvenstvo C lige. Tržaški ' ' '* “ igralci nastopajo skupaj NOGOMET PRIJATELJSKA SREČANJA 1:1 (0:1) TRIESTINA: Cantagallo, Frigeri (v 65 min. Zamparo), De Gasperi, De L/uca, Scichilone, Vastini, Bru-sadelli, Rizzato, D’Alessi, Rakar. (12 D’Amlbrogio). SOLBIATESE: Zecchina, Larini, Rossi, Antomioli, Fiorin, Crespi, To-setto, Pezzotti, Fumagalli, Brusa-ti, Invemici (12. Camazzola, 13. Bemi). STRELCA: Crespi v 42. min. p.p., D'Alessi v 37. min. d. p. SODNIK: Vanucchi (Bologna). OPOMBE: Lepo vreme, približno 12.000 gledalcev. V 33. min. d.p. izključen De Gasperi. Koti 6:1 V svojem prvem nastopu pred domačim občinstvom je Triestina popolnoma razočarala. Ekipa se je na igrišču predstavila brez idej, pokazala je slabo igro, predvsem pa je dokazala, da ni dovolj trenirana za tako težavne nastope, kot jih •niMiiuaiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii ITALIJANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Juventus — Bologna 2:0 CagMari — Atalanta 0:0 Lazio — Inter 0:0 Milan — Palermo 4:0 Fiorentina — Sampdoria 1:0 Napoli — Termana 1:0 Torino — L.R. Vicenza 3:0 Verona — Roma 2:2 LESTVICA: Milan, Torino, Ju- ventus, Fiorentina in Napoli 2, Atalanta, Cagliari, Inter, Lazio, Roma in Verona 1, Ternana, Sampdoria, Bologna, L.R. Vicenza in Pa lermo 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA: A-talanta — Napoli, Fiorentina — Lazio, Internazionale — Bologna, Juventus — Verona, L.R. Vicenza — Cagliari, Palermo — Torino, Roma — Sampdoria, Ternana — Milan. Jfct JL» M ij| Brindisi — Novara 3:0 Catania — Brescia 1:1 Catanzaro — Ascpli 3:1 Cesena — Genoa 1:1 Foggia — Reggina 1:0 Bari — Lecco 1:0 Mantova - - Monza 0:0 Perugia — Como 0:0 Reggiana - - Taranto 1:0 Arezzo — Varese .. .m ... 2:0... LESTVICA: Catanzaro, Bari in 4, Arezzo, Catania, Como, Cesena in Genoa 3, Brindisi, Mantova, Regigiana in Varese 2, Brescia, Lecco, Perugia, Monza in Ncrvara 1, Reggina, Ascoli in Ta-ranto 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA: A-rezao — Cesena, Ascoli — Catania, Bari — Catanzaro, Brescia — Lecco, Qomo — Mantova, Genoa — Reg-giana, Monza — Perugia, Novara — Varese, Reggina — Brindisi, Ta-fanto — Foggia. A SKUPINA C f ■= =~^ JLaJi Vi Alessandria — Belluno 2:2 Cremonese — Derthona 0:0 Legnano — Uddnese 1:1 Padova — Cossatese 1:0 Pro Vercelli — Trento 0:0 Rovereto — Seregno 1:0 Venezia. — Savona 1:0 Triestina — Solbiatese 1:1 Verbania — Piacenza 0:0 Vigevano — Parma 1:1 LESTVICA: Padova, Trento, U-dinese in Venezia 3, Seregno Alessandria, Belluno, Co9satese, Cre-dionese, Derthona, Legnano, Par-ftia, Piacenza, Pro Vercelli, Rove-toto, Solbiatese in Verbania 2, Vigevano in Triestina 1, Savana 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Cossatese — Legnano, Derthona ~~ Rovereto, Parma — Padova, Piacenza — Pro Vercelli, Savona Verbania, Seregno — Alessandria, Solbiatese — Belluno, Trento i Cremonese, Udinese — Triestina, Venezia — Vigevano. Vpredprvenstvenih tekmah trije neodločeni rezultati Nastop naših enajsteric je pokazal, da še niso povsem pripravljene za bližnje prvenstvo razen nekaterih izjem — ze drugo leto in so zmagovito zaključili prvenstvo v D ligi. Letos pa igrajo, kot da se ne bi poznali med seboj. Triestina je dosegla izenačenje komaj osem minut pred koncem, ko je že vse zgledalo, da bodo gostje popolnoma zasluženo zmagali. Solbiatese se je predstavila kot homogena ekipa in je predvajala dober nogomet, kjer so prišle do izraza predvsem številne podaje. Prevladovala je na sredini igrišča, kjer ni našla nobene ovire. Gostje se niso spuščali prepogosto v napad, v teh redkih primerih pa so predstavljali resno nevarnost za Canta-galla, ki je tokrat nadomestil v vratih D’Ambrogia. Solbiatese je gradila svojo igro predvsem na i Pezzottiju, vodji vseh napadalnih I akcij. I BREG: Taurian. Possega, Čuk, Čermelj, Vatta, Race, Gasperutti (Samec). Glavina, Rodella, Vižintin, Grahonja. JUVENTINA: Plesničar, Nanut, Collini, Montico A., Zerbdn, Tabaj E., Sirk, Marvin, Ferletič, Montico G.. Tabaj M. (Florelli, Vras). STRELCA: Vižintin 28. min. p.p., Montico G. 42. min, p.p. SODNIK: Brandi (TS) Ob pičlem številu navijačev sta se na dolinskem igrišču spoprijeli moštvi ki bosta tudi letos zastopali slovenske barve v 2. kategoriji. Srečanje je bilo od začetka lepo, u-mirjeno in igra uravnovešena, z rahlo prednostjo Brežanov. V drugem delu tekme pa so prevladovali Standrežci in posebno pro- _ . ................ti koncu tekme, spravili v stisko Triestina pa je igrala zel0 slabo,1 domačine Ž n£i Breg Sl' je že v 2. min. zagotovil zali' vJ predprvenstvmh srečanS. I »trel *z ta nato izvedel lepo Predvsem je v ekipi manjkalo s0., napadalno akcijo, ki pa m bila Breg — Juventina 1:1 (1:1)1 stop po počitnicah. Seveda bo mo-t ral trener Vesne še precej storiti, i da bo imel dobro in homogeno mo- delovanje, nato je odpovedala še obramba, kjer je trener Petagna v drugem polčasu zamenjal kapetana ekipe Frigerija z Zamparom. Zakaj je prišlo do te zamenjave, ni nihče od prisotnih razumel. Bolj umestno bi bilo, če bi Petagna poslal z igrišča enega izmed neučinkovitih napadalcev sa je morala takrat Triestina nadoknaditi gol razlike. V napadu se je rešil le Rizzato, medtem ko je bil Vastini stalno pod nadzorstvom in ni mogel ubežatj nasprotnim branilcem. Popolnoma pa je odpovedal Rakar, ki je zašel v izredno slab dan in je le statiral v napadalni vrsti. Na sredini igrišča je bi! tako odlični D’Alessi popolnoma nepotreben, saj ni imel v ospredju nikogar, ki bi znal izrabiti njegove odlične podaje. Nekdanji igralec Fiorentine je nato za svoje novo moštvo tudi izenačil z močnim strelom od blizu, kjer je poleg tehnike pokazal tudi izredno prisebnost. Za goste pa je realiziral Crespi v 42. minuti prvega polčasa, ki je z glavo potisnil v mrežo lepo podajo Pezzotti ja. Vsekakor pa bo morala Triestina marsikaj spremeniti pred nedeljskim srečanjem z Udinesejem, saj ji bo drugače v Vidmu trda predla. • * • Videmčani so v nedeljo izenačili proti Legnanu in so tako še vedno med prvimi na lestvici. Nobena e-kipa pa nima po dveh kolih polnega števila točk, kar dokazuje, da je začetek prvenstva C ligo izredno izenačen. Tudi tokrat je padlo zelo malo golov (komaj trinajst) Na zadnjem mestu lestvice je Savona, ki nima niti točke, Triestina pa je predzadnja skupno v Vige-vanom. Radi ŠPORTNI RIBOLOV uspešna. Toda Juventina je takoj odgovorila z Monticom in se nevarno približala vratom «plavih». Brežani napadajo, Juventina se mirno brani in odgovarja z vsiljivimi protinapadi. V 28. min. je Gasperutti zrušen v nasprotnem kazenskem prostoru in Vižintin realizira z enajstih metrov. Poškodovanega i-gralca nadomesti Samec. Odgovor gostov ne izostane. Juventina si pribori prosti strd na brežanski kazenski črti in Montico ukani ne- ! pozorno obrambo »plavih* in v 42. min. izenači- Do 10. min. d.p. je Breg na boljšem, toda počasi popušča. Obenem narašča učinkovitost Juventine, posebno z Marvinom in Monticom, ki nimata sreče zaradi dobrih posegov domačega Tauriana. »črnobeli* pospešijo tempo igre, toda ne pridejo do zadetka. V tem nastopu smo opazili, da telesna kondicija «pla-vih» ni najboljša in to samo teden dni pred začetkom prvenstva, medtem ko so Standrežci s tega vidika na boljšem. Najboljši v polju: Taurian, Vatta in Vižintin za Breg, Marvin, Edi Tabaj in oba Marti-nica za Juventino. IST štvo, kajtd nekateri igralci ne zdržijo cele tekme. Predvsem je neučinkovit napad; ustvarja mnogo priložnosti a nihče ni sposoben dati žogi zadnji udarec. Ker je Vesna dosegla zadetek šele z enajstmetrovko, to jasno pove, da nekaj z njo ni v redu. Na drugi strani pa je Olimpija povsem zadovoljila čeprav je bila predvsem v prvem polčasu v težavah. Predvsem v obrambi in na sredini igrišča nekaj ni potekalo v rodu. Morda se niso nekateri novi igralci znašli v novem sistemu i-gre. Bilo je precej dezorganizacije. V drugem polčasu pa je vse potekalo v redu. Vezni igralci so našli pravi položaj, kar pomeni za napad mnogo. Strelov je bilo precej in tudi lahko štejemo mnogo lepih in organiziranih akcij. Gol sam je padel po zelo lepi in kombiniranj akciji Ukmar - Košuta, ki je bil med najboljšimi na igrišču. Naj omenimo še Ukmarja in Hu-suja, pri Vesni pa Zudinija, S krema in Purinija. D. U. AVTOMOBILIZEM MOSPORT, 25. — Škot Jackie Stewart je zmagal na avtomobilski dirki za veliko nagrado Kanade, predzadnji dirki za svetovno prvenstvo pilotov. Stevvart in Fittipaldi sta startala v drugi vrsti. Prvi je lanskoletni svetovni prvak, Argentinec pa je osvojil letošnji naslov že dolgo pred zaključnimi vožnjami. Škotski vozač se je moral boriti proti celi vrsti nasprotnikov, med katerimi sta bila najhujša Fittipaldi in Američan Revson. Stewart je prevzel vodstvo takoj v začetnih krogih in ga je obdržal do konca 200 milj dolge proge. Drugi je prispel na cilj Revson z več kot 50 sekundam: zaostanka. Tretji pa je bil Hulme. Kolesarji in strelci na spori nem tednu v Števerjanu V okviru števerjanskega športnega tedna so bile v preteklem tednu kolesarske dirke za mlajše in starejše. V kategoriji mlajših so se na prva tri mesta uvrstili Kazi Černič, Marko Škorjanc in Martin Srebrnič. V kategoriji starejših so pa uvrstitve bile sledeče: Rinaldo Dornik, Marko Černič, Darij Maraž in Stanko Škorjanc. Na sporedu je bilo tudi streljanje z zračno puško. V kategoriji mlajših je zmagala ekipa Marko Škorjanc, Marko Černič, Franko Hlede in Darij Maraž, ki si je priborila 64 točk; druga je bila ekipa Ivan Mužič, Stanko Škorjanc, Florjan Pla-nišček in Marij Becciu, ki je dosegla 60 točk. Med dekleti so se v kategoriji posameznic uvrstile na častna mesta Lučka Hlede, Orietta Bulfoni in Nadja Hlede. V kategoriji odraslih je zmagala ekipa Aleš Komjanc, Lucijan Vogrič, Mirko Mužina in Boris Lutman, ki je dosegla skupino 92 točk. Druga ekipa je imela 82, tretja pa 71 točk. V kategoriji odraslih (med posamezniki) so se na prva tri mesta uvrstili Aleš Komjanc, Alojz Maraž in Klavdij Fattore. V BORŠTU Jankovič zmagal na turnirju Brega Danes bodo nagradili udeležence tesina Livio 6, 14. Mohor Valter, 15. Pavletič Marino 3, 16. Čuk Albin 2, 17. Hrvat Evgen 0,5. Danes, v torek, bo ob 20.30 v gostilni Berce v Borštu nagrajevanje udeležencev turnirja. Vabljeni so vsi prijatelji šaha in ŠO Brega. * * * 17. septembra je bil v Bujah brzo-potezmi ekipni šahovski turnir, ki ga je priredilo tamkajšnje društvo v okviru praznika grozdja. Tekmovanja se je udeležilo 13 ekip, med katerimi je bilo tudi moštvo Brega, ki je zasedlo odlično četrto mesto. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa Triestine, drugi pa je bil Kvarner z Reke, ki nastopa v jugoslovanski A ligi in šteje med svojimi člani več mojstrov. llilliiiiiiiiillilllillliiluiiiiiiiiiillliiiiiliiliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiniiiiliiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiimiliiliiiiiiiiiHMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiim Pred kratkim se je zaključil 4. ša. hovski turnir, ki ga vsako leto pri reja ŠO Brega. Udeležilo se ga je večje število mladih šahistov, ki so prikazali zelo dobro in borbeno igro. Vsa srečanja so potekala v Borštu. Po prvih potezah je vodstvo prevzel Bruno Jankovič in si zagotovil prvo mesto, Hujša borba pa se je bila za drugp mesto, ki si ga delijo kar trije šahisti. Peta pa je zaostal le za pol točke. Lestvica je naslednja: 1. Jankovič Bruno 15,5 točke, 2. Kuret Rino, Maar Anton in Žerjal Danilo 11,5 točke, 5. Prašelj Pepi 11 točk, 6. Kraljič Draigo in Pečenik Marino 10 točk, 8. Žerjal Mario 9,5 točke, 9. Glavina Danilo 8 točk, 10. Kuret Gorazd in Sancin Primož 7,5 točke, 12. Sancin Mario 6,5, 13. Ber- čez soboto in nedeljo je bilo v Savudriji mednarodno tekmovanje v podvodnem ribolovu za pokal Portoroža 1972. Doslej so italijanski tekmovalci že šestkrat osvojili prvo mesto, tokrat pa so morali priznati premoč Jugoslovanov. Domači tekmovalci so namreč zbrali 19.800 točk, Italijani pa 19.375 točk. Vesna — Olimpija 1:1 (1:0) Postavi: VESNA: Tence, Verzier, Zoffoli, Kravanja, Skrem, Zudini, Purini, Grmek N., Grmek F.. Ciconetti, Tonetti, Di Paolo. OLIMPIJA: Bogateč, Perissutti (Trampuš B.), Štoka Husu, Trampuš S. (Paoletti), Delise, Košuta, Blažina (Manzutto), Čemjava, Ukmar, Daneu (Živec) STRELCA: v 5. min, Milič (V) iz enajst.; v d. p. Košuta v 26. min. V prijateljskem nogometnem srečanju, sta se včeraj popoldne v Križu srečali ekipi Vesne in Olimpije. Tekma se je končala pri neodločenem izidu, kar je tudi pravično, saj je bila igra zelo enakovredna. V prvem polčasu je prevladovala Vesna, v drugem polčasu pa je Olimpija popolnoma nadkrilila nasprotnika. Tekma je bila vseskozi lepa, čeprav je na igrišču pihala precejšnja burja. Pr.leg tega pa je bil to za obe ekipi prvi na mSBiih Bologna — Juventus Cagliari — Aatalanta Lazio — Inter Milan — Palermo Napoli — Ternana Samploria — Fiorentina Torino — Vicenza Verona — Roma Catania — Brescia Cesena — Genoa Perugia — Como Piša — Spal Sambenedet. — Livorno KVOTE: 13. — 6.779.000 Ur 12. - 288.200 Ur 2 X X 1 1 2 1 X X X X 2 X 1. —- 1. VVhispin 2. Breuil 2. — 1. Carrare 2.Tamanaco’s 3. — 1. Clrcus 2. Caronte 4. - 1. Nofilia 2. Baudo 5. — 1. Salisbury 2. Unus 6. — 1. Dominguln 2. Hermosa KVOTE: 12. — 665.650 Ur II. — 50.943 Ur 10. - 7.000 Ur X 1 X 2 1 X 2 2 1 X 1 X Primorje-Fortltudo 2:2 (1:0) PRIMORJE: Kante, Visintin, Ma-lusA (G. Husu), Trampuž, Bukavec, i Barbiani, Barnaba, Drioli, Vocci, Prašelj (Lipott), Fomasaris (Ver-ginela). FORTITUDO: Dapas (Blasina), Montanari, Novel, Celant, Fontanot, Cerebuch, Bologna, Bcita, Crevatin, Marchesich Umek (Oldani). Strelci: p.p. v 13. min Barbiani; d. p., v 9- min. Marchesich, v 31. min. Botta, v 32. min. Vocci. V zadnji prijateljski predprven- stveni tekmi je Primorje remiziralo. Rezultat je pravičen, saj je bila igra uravnovešena, z napadi zdaj z ene, zdaj z druge strani. Prosečani so nastopili brez poškodovanega vratarja Štoke. Zamenjal ga je Kante, ki je povsem zadovoljil. V drugem polčasu je z dvema izrednima posegoma rešil remi. »Rdeče - rumeni* razpolagajo z dobro obrambo, kateri pa še manjka soliden levi branilec V nedeljo sta odigrala to vlogo najprej Malusš, nato pa Bukavec. S tako potezo je morel v drugem delu Barbiani nastopi kot prosti branilec, Trampuž pa je prevzel mesto stoperja. Na sredini igrišča' se je tudi tokrat izkazal Drioli, ki se -je- -že privadil novemu načinu igranja. Prašelj je nastopil le v prvem polčasu, nato pa ga je nadomestil mladi Gabrijel Husu. V napadu je v nedeljo prvič oblekel dres proseškega društva Fomasaris, ki je prej igral pri Muggesa-ni. Odigral je le prvi polčas, zato ne moremo še povsem oceniti njegovega nastopa. Srednji napadalec Vocci se je boril za vsak0 žogo, zato je gol, ki ga je dosegel, zasluženo plačilo za njegov trud. Tekma je bila vseskozi zanimiva in napeta. V prvem polčasu je Primorje igralo z vetrom v hrbet. V 13. min. je Barbiani s strelom izven kazenskega prostora povedel Prosečane v vodstvo. Miljčani so odgovorili, vendar so bili vsi njihovi napadi netočni. Ob koncu polčasa je Primorje spet prevzelo pobudo, toda brez sreče. V začetku drugega dela je For-titudo pritisnil in reniiziral v 9. min. z Marchesichem. Prosečani pa se niso vdali. Nadaljevali so z napadi in zamudili z Voccijem in Verginelo dve ugodni priložnosti. Fortitudo je povedel v 31. min. z Botto, ki je izrabil napako prose-ške obrambe. Minuto kasneje je Verginela prodrl po levi strani igrišča, podal v sredino kazenskega prostora, kjer je Vocci preigral nasprotnika in s točnim strelom postavil končni rezultat • • • V prijateljski tekmi mladincev je deželna enajsterica Libertasa iz Ro-cola premagala Primorje s 3:0. M. K. MLADINSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Naraščajniki Brega tudi tokrat zmagali z devetimi goli naskoka Breg — Edera 9: 0 (2:0) BREG: Ota, Novello, Lovriha M., Klun, Žafran, Košuta, Ferluga, Lovriha P., Bržan, Strnad, Kuret (Jež, Krevatin). letto. GAJA: R. Kralj (Škabar). Milič, D. Grgič, I. Grgič, D. Križmančič, L. Milkovič, Romanazzi, B. Križmančič (Brass). Benčina. DEMACORI: Pringertar (Zwar), Nasprotnik se je predstavil z za Cambruzzi> Danielis. Ronconi. Gcr- mudo in v nepopolnem številu. Brežani se ne znajdejo takoj, ker se nasprotnik zabarikadira v obram- (gbeff0) bonič Codorin, Coslovich, Spangno-letto, Appolonio, Bizzarini, Derosa bo in skoraj ni prostora za prodor do vrat. Vsi bi radi zabili gol, a gneča je čedalje večja. Nasprotnik v p.p. vzdrži pritisk toda ne reagira. V d. p- ne zmore niti tega in se vda «plavim», ki se popolnoma razigrajo in lahkomiselno zapravijo še vrsto zadetkov. Kot merilo vrednosti nasprotnikov naj omenimo, da se je vratar Ota le enkrat dotaknil žoge. Na kratko še potek zadetkov: • V 1. min. Klun potrese mrežo Eklere, toda sodnik razveljavi gol zaradi offsida. V 10. min. Strnad v voleju doseže prvi veljaven zadetek 22. min. Bržan ukahe vratarja in podvoji. V". 4. miti. d. p„ Lovriha M. začne serijo, ki jo nadaljuje v 9. njin. Ferluga. Sledijo še zadetki., ki so jih podpisali v zaporedju Lovriha M. v 12. min , Strnad v 16. min in 19. min., Lovriha M. v 20. min. in končno Žafran v 25. min. Kmalu po začetku d. p. je Kluna uspešno nadomestil Krevatin. V sledečih kolih čakajo Brežane težje preizkušnje, saj bo prihodnji nasprotnik Rosandra, ki bo nedvomno trd oreh. Ist SODNIK: Bandini iz Trsta. Gaja se je že v drugem kolu mladinskega prvenstva oddolžila za neuspeh ob startu. Gajevci so tokrat igrali zanesljivo in so prepričljivo premagali ekipo Demaco-rija. Tekma je bila na igrišču v Bazovici, ker je igrišče v Padričah v popravilu Gajevci so dobro začeli. Zanesljivi so bili v obrambi, v napadu pa so izkoristili vsako priložnost, še posebno z Brunom Križmančičem, ki je v prvem polčasu dosegel dva lepa gola in ie bil zaradi ostrih strelov in prodorov stalno nevaren za nezanesljivo nasprotno obrambo. Gostje so imeli dokajšnje težava .z vratarjem, saj je bil ob vseh priložnostih zelo neodločen,' kar so seveda izkoristili gajevci. da so že v prvem polčasu dosegli kar. štiri .gole, Vse je kazalo, da bodo naši nogometaši izbojevali izdatno zmago. V drugem polčasu pa so vidno popustili. Zadostovali so jim štirje goli, tako da so bolj počasi zaigrali, kar so izkoristili gostje, ki so v poslednjih minutah dosegli dva gola. Gaja je zmago povsem zaslužila. Tokrat pa je (in to je še najvažnejše) povsem zadovoljila tudi s prikazano igro. b.l. Vesna — Edera 5:2 VESNA: D. Košuta. Tence, Majcen, Košuta, Zuliani, Dagri, Lonza, Sodomaco, Tamaro, Coglievina, Ferluga. Po živahni in zanimivi igri je Vesna prepričljivo premagala ekipo schetti Lapi, Babuder, Edere. Zmaga Križanov je bila po- (Verdana, Malalan) vsem zaslužena, saj so kriški nogometaši bili tako tehnično kot telesno bolje pripravljeni od gostov. Zmaga je bila še posebno dobrodošla po porazu v prvem kolu, b.l. Union Costalunga 1:1 UNION: Stigh, Benčič, Gliona, Esposito,, Lombardi, Čok, Koc. Bo-Paludetto Gaja — Demacori 4:2 (4:0) STRELCI: p.p. v 7. min. B. Križmančič, v 23. min. Cambruzzi (avtogol), v 32. min. L, Milkovič, v 43. min. B. Križmančič; d.p. v 30. min. Appolonio, v 35. min. Spagno- ŠD ZARJA sklicuje svoj redni letni občni zbor v četrtek, 29. t m. v Bazoviškem domu z običajnim dnevnim redom, člani vabljeni. ODBOR COSTALUNGA: Trippar; Bon, Bo-nazza, Susani, Zahar, Sain, Burini, Gregori, Alessio, Coppa. Paron (Bu-rani Cione). Strelca: p.p. v 17. min. Susani iz 11-metrovke, v 22. miru Paludetto. V svojem drugem letošnjem prvenstvenem srečanju so mladinci Uniona izenačili proti razmeroma šibki enajsterici Costalunge, ki letos prvič nastopa na mladinskem prvenstvu Tržačani so svoj gol dosegli iz enajstmetrovke, ker se je Unionov branilec Lombardi dotaknil žoge z roko v kazenskem prostoru. Ta prekršek pa je bil popolnoma nepotreben, saj je bil podlonjerski prosti branilec popolnoma sam pred vrati, ko je ustavil nenevaren strel. Enajstmetrovko je izvedel Susani. in vratar Stigli se je žoge lahko le dotaknil z roko. Na srečo pa so podlonjerski nogometaši dosegli izenačenje že pet minut kasneje, ko je Paludetto izvedel prosti strel in poslal žogo pod prečko v mrežo. Union je predvajal lepo in povezano igro, morda prav zato, ker nasprotnik ni bil premočan in mu je pustil prosto manevriranje. Na vsak način pa bi Podionjerci zaslužili nekoliko več, žal pa jim že drugo ali celo tretje leto manjka odločen napadalec, saj ni dovolj, da je v prvi vrsti le Paludetto, tudi tokrat najboljši na igrišču. Radi KONJSKI ŠPORT MERAN, 25. — Na 33. veliki nagradi Merana je zmagal konj Wispin po izredno napeti dirki, v kateri so omagali največji favoriti te velike nagrade, Chivas Regal in Shako. Šestnajst konj je starta-10 na 5000 metrov dolgi progi in tekmovalo dokaj umirjeno prav do končnih metrov, ko je jezdec Sha-ka..nepravilno,, uravnal. svojega konja, ki je nato prevrnil na tla favorita Chivas Regala, ko se je ravno pripravljal za končni nalet. Zmagovalec je imel po izločitvi obeh favoritov precej lahko nalogo. KARTING POSTOJNA, 25. - V nedeljo je bila v Postojni četrta mednarodna dirka za »Nagrado Jama 72» v kar-tingu, ki je poleg tega veljala še za državno prvenstvo v dveh članskih kategorijah. Nastopilo je preko 40 dirkačev, med katerimi so bili najuspešnejši predstavniki Kopra in Ptuja. Med člani je v kategoriji do 100 ccm zmagal na državnem prvenstvu Knez, do 125 pa Cvetko. Med mladinci je bil najboljši Novak. V dirki veljavni za »Nagrado Jame* pa je zmaga prtoadla Italijanu Cremoniniju. Jugoslovansko nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA 2:2 2:1 1:1 5:0 4:0 2:1 2:1 2:1 3:1 Spartak — Dinamo Željezničar — Borac Čelik —Velež C. Zvezda — Bor Olimpija — Hajduk Vojvodina — Sutjeska Partizan — Radnički Beograd — Sl obod a Sarajevo — Vardar LESTVICA: C. Zvezda 11, Želje-zničar 10, Beograd, Sarajevo, Radnički in Velež9, Vojvodina, Čelik in Partizan 8, Sloboda 7, Sutjeska in Špartak 6. Olimpija, Borac, Hajduk in Bor 5. Vardar 4, Dinamo 2. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Dinamo — Vardar, Sloboda — Sarajevo, Radnički — Beograd, Vojvodina — Partizan, Hajduk — Sutjeska, C. Zvezda — Olimpija, Velež — Bor, Željezničar — Čelik, Spartak — Borac. 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Zagreb — Jedinstvo 5:1 Segesta — Sloboda 0:0 Šibenik — Varteks 3:1 Rijeka — Istra 2:0 Split — Mercator 1:1 Orijent — Trešnjevka 2.1 Maribor — Rudar (Lj.) 3:0 Karlovac — Kozara 2:0 Rudar (T) — Mura 3:0 LESTVICA: Zagreb 12. Segesta in OBVESTILA SPDT vabi mladino s Proseka, Kontovela, iz Križa in ostalih okoliških vasi, da se dne 1. oktobra 1972 udeleži mladinskega izleta (prodsmučarski trening). Zbirališče ob 13.15 na Križadi pri proseški avtobusni postaji. Otroke iz mesta vabimo, da se zberejo na rekreacijskem zemljišča (za športnim igriščem) v Bazovici. • * # SPDT sporoča, da se bo telovadba za mladince od Sv. Jakoba in iz okolice pričela v četrtek, 28. t.m. v prosvetnih prostorih PD I. Cankar pri Sv. Jakobu. Začetek telovadbe je določen za 17. uro. Orijent 10, Šibenik in Karlovac 9, Maribor, Rijeka, Varteks in Mura 8, -Istra in Split 7, Mercator 6, Ko-žara in Jedinstvo 5, Sloboda in Rudar (T) 4, Rudar (Lj.) in Trešnjev-ka 3. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Zagreb — Mura, Kozara — Rudar (T), Rudar (Lj.) — Karlovac, Orijent i — Maribor, Mercator — Trešnjevka, Istra — Split, Varteks — Rijeka, Sloboda — Šibenik, Jedinstvo — Segesta, SLOVENSKA LIGA Aluminij — Koper 2:1 Nafta — Kladivar 1:0 Ljubljana — Drava 0:0 Železničar — Triglav 2:1 Ilirija — Slavija 1:1 Izola — Kovinar 2:0 prek. v 82. min. LESTVICA: Drava 7, Železničar im Ilirija 6, Izola, Nafta in Ljubljana 5, Slavija 4, Aluminij 3, Kladivar 2, Triglav, Koper in Kovinar 1. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Kovinar — Aluminij, Slavija — Izola, Železničar — Ilirija, Drava — Triglav, Kladivar — Ljubljana, Koper — Nafta. ZAHODNA CONSKA LIGA Adria — Piran 4:1 Usnjar — Zagorje 2:0 Litija — Vozila 3:1 Primorje — Sava 3:1 Tolmin — LTH 3:1 Slovan — Jadran 4:0 LESTVICA; Primorje 8, Slovan in Usnjar 6, Adria 5, Vozila, Litija, Sava in Tolmin 4, Jadran 3, LTH in Piran 2, Zagorje 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Slovan — Adria ,LTH — Jadran, Sava — Tolmin, Vozila — Primorje, Zagorje — Litija, Piran — Usnjar. MILICA K A CIN- WOHINZ PRIMORSKI SLOVENCI POD ITALIJANSKO ZASEDRO » 1918-1921 Slovensko Inteligenco, ki se je izseljevala je politično vodstvo preko časopisa Edinost neprestano vabilo naj se vrne. Iz Trsta so sporočali v Ljubljano, «naj se po možnosti brani Wedigenci zapuščati domovino, ker bi sicer dežela ostala brez Vsakega vodstva«. K emigrantom, ki so bežali z zasedenega Ozemlja pa je treba prišteti še tiste emigrante, ki so bili že bled vojno izseljeni in se po vojni niso hoteli vrniti, ali pa Hm italijanske oblasti niso dovolile vrnitve na Primorsko. Vračanje vojnih beguncev se je izredno zavleklo. K temu pripomogle italijanske oblasti, ki so zavlačevale izdajanje hotnih dovoljenj in delale težave na meji. Najtežje so se Vračali bivši vojaki avstroogrske armade. Le-te so Italijani na toeji prijeli in jih sproti pošiljali v internacijska taborišča. V marcu 1919. leta je bilo v Jugoslaviji še 30 do 40 tisoč Primorskih beguncev. Italija ni bila navdušena, da bi na zasedenem ozemlju Prevladovalo prebivalstvo slovanskih narodnosti. General Se-Bre, načelnik italijanske komisije za premirje na Dunaju, je bpr. opozarjal tamkajšnjo češkoslovaško delegacijo, naj češke °blaeti ne izdajajo vizumov beguncem s Primorske, v katerih bi bila navedena »jugoslovanska narodnost«. V potna dovoljenja, ki so bila predložena italijanski misiji je general Se grč ukazal zapisati namesto »jugoslovanske« »italijanska narodnost«. Priporočal je še, naj na italijanski meji zavrnejo vse tiste, ki bi se predstavili s potnim dovoljenjem v katerem je zapisana jugoslovanska narodnost. Generalu Badogiiu in zunanjemu ministru Somminu pa se Segrejev predlog ni zdel primeren, zato sta mu naročila, naj se narodna pripadnost v potnih dovoljenjih izpušča in naj se zapiše samo rojstni kraj. O tem naj Segrč obvesti češke oblasti, ker po prvem aprilu italijanske oblasti ne bodo upoštevale potnih dovoljenj, ki bi bile v nasprotju s tem navodilom. Spričo dejstva, da italijansko pojmovanje narodne pripadnosti ustreza državni pripadnosti, je moč sklepati, da je pojem »Jugoslovanska narodnost« za italijanske oblasti pomenil pripadnost k jugoslovanski državi, kar je gotovo vzbujalo posebno zaskrbljenost. Enako stališče so italijanske oblasti zavzele do povmjencev iz ruskega ujetništva. Srbski konzulat v Odesi je Izdajal nekdanjim avstroogrskim državljanom, ki so se vračali domov, potna dovoljenja s pripisom, da so Jugoslovani. Italijansko vrhovno poveljstvo je menilo, da gre za umetno povečevanje števila Jugoslovanov v Julijski krajini, zato je generalni sekretar za civilne zadeve D’Adamo naročal guvernerjem v Trstu in v Dalmaciji naj preprečita izkrcanje osebam, ki bi se predstavile s takimi dokumenti. K pomanjkanju vodilnih osebnosti so seveda močno pripomogle internacije o katerih je bil že govor. Tretji vzrok za politično nedejavnost moramo iskati v okupacijskih ukrepih zoper vsako gibanje, ki bi ogrožalo italijanske interese, kar smo razbrali v poglavju o okupaciji. Tudi Tuma je v svojih spominih omenil dezorientiranost in mrtvilo slovenskih narodnjakov. Medtem ko je ugotavljal, da italijanska vlada ni imela razloga nastopati zoper zborovanja in predavanja socialistov, pa «slovenski narodnjaški zastopniki... niso mogli nastopati javno, ker bi morali zatajevati princip nacionalizma in svoje prepričanje, da mora Primorska k Jugoslaviji, zato so raje molčali«. Izrazit primer strogosti okupatorjev je bila poleg vojnega sodišča in internacij, cenzura. Hitro po zasedbi so vojaške oblasti prepovedale izhajanje Goriške straže in Hrvatskega Usta. Le dnevnik Edinost je izhajal nepretrgano. Toda temu listu je cenzura črtala prav vse kar bi utegnila spodbujati slovenske narodne težnje. Črtala je tudi vsa sporočila iz Jugoslavije, opise razmer v tej državi, pa tudi poročila o mirovni konferenci, če so jih spremljali komentarji uredništva. Izvirnih političnih uvodnikov, kakršnihkoli navodil in smernic, v prvi polovici leta 1919 v Edinosti ne najdemo. Uredništvo časopisa je bilo zato prisiljeno pooatdskovati članke o vprašanju Julijske krajine iz italijaskih demokratičnih glasil kakor II Secolo, zlasti pa iz socialističnega Lavoratore. Tem ponatisom ni smelo dodajati lastnega mnenja. Večkrat pa se je zgodilo, da je cenzura celo take članke črtala. V avgustu je npr. prepovedala objavo članka «Italiani e slavi nella Venezia Giulia«, ki je bil vzet iz tržaškega nacionalističnega časopisa La Na-zione. Preventivna cenzura je bila odpravljena šele v marcu leta 1920. K navedenim ©kalnostim je treba prišteti še pomanjkljivo organizacijsko strukturo slovenskih meščanskih strank. V nasprotju s socialisti, ki so že pred vojno imeli do podrobnosti izpeljano strankino zgradbo, z vsemi množičnimi vejami dejavnosti, to z italijanskimi nacionalisti, ki so povezovali svoje pristaše celo v vojaške formacije, so slovenske politične organizacije slonele na mreži «zaupnikov«. Le-td niso imeli naloge, da na terenu organizirajo ta povežejo privržence, temveč so delovali pretežno kot propagandisti, ki naj bi vpUvaU na okolico zlasti med volilno kampanjo. Že pred vojno so bile meščanske stranke torej bolj podobne gibanju, razvejanem v društvih to krožkih, kakor pravim strankam. Po vojni pa tudi ni bilo mogoče čez noč uvesti organizacijskih oblik, prek katerih bi bili širši krogi neposredno politično angažirani. V takih okornostih, pomanjkanje voditeljev, dezorlentiranost ta nepripravljenost maloštevilnih političnih delavcev, pomanjkanje obveščevalnih sredstev in organizacijskih oblik, strog okupacijski režim ta težke gospodarske ta socialne razmere, je razumljiva apatičnost slovenskega prebivalstva do narodnega gibanja. Izhod iz težavnih razmer je ljudstvo iskalo pri socialistih, v delavskem gibanju, ki je edino predstavljalo moč in obetalo rešitev kompleksnih vprašanj. Eden izmed voditeljev narodnjaškega gibanja, A. Čok, je v pismu uredniku Slovenca, Viktorju Cenčdču dopovedoval, da so narodnjaški voditelji obupam in da pričakujejo pomoč zlasti z onstran meje, medtem pa da bo ljudstvo, ki je izgubilo vsakršno nado, prisiljeno, da se zateče k socialistični stranki. Širši, zlasti nižji sloji prebivalstva, tako med Slovenci in Hrvati, kakor med Italijani, se vprašanju ozemeljske razmejitve niso neposredno posvečali, imeli so ga za sestavni del drugih, odločdlnejših vprašanj gospodarsko - politične narave. Sicer pa ne gre pozabiti, da je bil slovensko - hrvaški živelj v bistvu siromašen, gospodarsko ta socialno podrejen, zato je bil zanj narodni problem hkrati socialni problem. Morda so slovenski narodni voditelji to dejstvo premalo upoštevali pri svojem političnem delu. Zlasti Tržačani so še spomladi 1919. leta želeli neodvisnost ta taitemacionalizacdjo spornega ozemlja. «Kar je preprostejših slojev, delavcev, obrtnikov ta trgovcev si žele Trst kot svobodno mesto ta ako bi prišlo do glasovanja bi ta masa za ogromno vsoto preglasila bivše iredentiste«, je poročal Pisarni za zasedeno ozemlje bivši policijski nadzornik Andrej Bucik. Tudi železničar Josip Bobek je sporočal, da ljudstvo vidi rešitev narodnega vprašanja samo v notranjosti tržaškega ozemlja. «Ne pretiravam, ako rečem, da je večina ljudstva vsa za internacionalni Trst«. (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon TRST Ul. Montecchi 6/H Telefon 794 638 833 82 795 823 Uredništvo Podružnica Uprava Oglasni oddelek Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 26. septembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I- Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst DVA DNI PO UVEDBI OBSEDNEGA STANJA Filipinski predsednik Marcos čisti vrste svojih nasprotnikov Aretirali so 49 vidnih oseb, med njimi tudi predstavnike vladne stranke Očividno gre za obračun med Marcosom in njegovimi nasprotniki MANILA, 23. — Položaj v Filipinih se po uvedbi obsednega stanja počasi normalizira. Tako trdi vladni predstavnik, ki je dejal, da so včeraj obnovili po dvodnevni prekinitvi vse letalske prevoze tako v državi kot z inozemstvom. Obsedno stanje je kljub temu še vedno v veljavi, še vedno so vojaki v zasedenih radijskih postajah in uredništvih časopisov. Včeraj je izšel le en časopis «Daily express», ki objavlja le vladna poročila. Trenutno oddaja samo pet, od skupno tridesetih radijskih postaj in še te oddajajo, poleg vladnih komunikejev, le lahko glasbo. Vladni predstavnik j© na včerajšnji konferenci tujim novinarjem povedal, da so v dveh dneh aretirali skupno 49 oseb, med temi tri sena- VZTRAJNI PADALEC Na severu Avstralije je mladi padalec Bernard Todd poskušal svojo srečo v padalstvu. Vrgel se je iz letala, precej treme je imel ker je bil to njegov prvi skok, veter ga je zanesel na električno žico z visoko napetostjo, padalo se je zapletlo med druge žice in fant se je s težavo izvlekel iz svojega jopiča ter skočil na tla. Navadna padalska nevšečnost, bi lahko rekli. Ni bilo tako. Njegove kolobocije so povzročile kratki stik v žicah visoke napetosti, nastal je majhen požar na suhem travniku in gasilci So se morali precej truditi, da so ogenj pogasili. 750 prebivalcev bližnje vasi Beer-toan pa se bo Todda še dolgo spominjalo, ker so zaradi njegove nesreča ostali več kot pol ure brez električnega toka. Todd pa je korajžen fant. Dve uri pozneje je vstopil spet v letalo, spet je iz njega skočil, tokrat je vse šlo po sreči in mladenič je srečno pristal na zemlji. NEZADOVOLJNA JAPONKA Japonski premier Tanaka gre na uradni obisk na Kitajsko, njegova 26-letna rojakinja pa si je izbrala prav v istem času Sicilijo za cilj svojega poletnega potovanja. Iz Londona je z letalom prispela na letališče Punta Raisi z italijanskim spremljevalcem, 52-letmm Fer-rucciom Fiocchijem. Na letališču sta si izbrala mladega zasebnega šoferja, ki jima je svetoval prijeten hotel v Palermu. Sicilski mlaaonič pa je mlado Japonko, vedno s starejšim spremljevalcem peljal v svoje stanovanje, tam je mlado ru-menopolto žensko posilil, potem ko je, grozeč s pištolo, starejšega Italijana zaprl v drugo sobo. Naslednjega dne pa ju je odpeljal s svojim avtom v Agri-gento, tam ju je zapustil. Mladi Japonki niso bile očividno všeč nočne dogodivščine, zato je mladega Sicilijanca prijavila policiji. Svojo gorečnost hladi sedaj 25-letni Pasgualino Furia — ime mu lepo pristoja — v palermskem zaporu Vcciar-done. torje, tri poslance, dva prcvvindj-ska guvernerja, vrsto novinarjev. A-retirali so tudi ljudi, ki so aktivni člani vladne nacionalistične stranke. Brez dvoma gre za notranje opozicionalce sedanjemu predsedniku republike Marcosu. Ta trdi, da hoče izvesti čistko v političnem in državnem aparatu ter odpraviti korupcijo. V resnici pa gre za nasilno odpravo vseh tistih, ki so za večjo demokracijo v državi, kjer je komunistična stranka postavljena že več let izven zakona. V dveh dneh je policija zaplenila 735 pušk in pištol. To naj bi bil, po mnenju vladnega predstavnika, dokaz, da so aretiranci pripravljali državni udar, to v državi, ki šteje nekaj deset milijonov prebivalcev. Ugotovljena identiteta zgorelih ljudi v nightelubu na Rodosu RODOS, 25. — Na Rodosu skušajo ugotoviti identiteto enaintridesetih oseb, ki so žive zgorele prejšnjo noč v znanem nightelubu «0-scar*. Doslej so ugotovili le, da je med zgorelimi 26 Skandinavcev, trije Irci, dva Grka. Strokovnjaki ne bodo svojega dela z lahkoto opravili, kajti na Rodosu se sedaj nahaja veliko skandinavskih turistov in v hotelih ne vedo kdo je šel v soboto zvečer v v nočni lokal. Iz Danske je včeraj odpotovalo prvo letalo opremljeno za prevoz ranjencev. Šestnajst ljudi je namreč ranjenih in te bodo prepeljali z letali v svoje države. Ljudje, ki so se rešili iz goreče restavracijske stavbe, pravijo da so se rešili le tisti, ki so skočili skozi okna čeprav je bila restavracija v drugem nadstropju. Nihče pa ni uporabil dveh zasilnih izhodov. Zaradi tega je bilo tudi toliko mrtvih. ŠPORT ŠPORT ŠPORT I. DEŽELNA TROFEJA MLADINSKIH IGER Več kot 800 mladih tekmovalcev Povsod izredno uspeli nastopi V odbojki prepričljiva zmaga Goričank nad Tržačankami - Odločilen doprinos Poletovih kotalkarjev k zmagi tržaške vrste - Uspešni so bili tudi namiznoteniški igralci Sokola in Krasa Še vedno neznani dobitniki meranske loterije RIM, 25. — Tudi včeraj niso v Rimu našli prvega in drugega srečnega dobitnika meranske loterije. Prvi listek je prodal mož v kiosku ob postaji Termini. Ne spominja se obraza morebitnega zmagovalca, ker kupujejo pri njem loterijske listke predvsem tujci, ki pridejo v Rim z vlakom. V tobakami v Ulici Arimondi, kjer so prodali drugi listek, pa so klienti predvsem delavci in uradniki. Tako je dejal lastnik toba-kame Gaetano Annacodia novinarjem. Prodal je vsega 53 listkov meranske loterije. Z velikim uspehom se je v nedeljo na igriščih v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu zaključilo tekmovanje za L trofejo mladinskih iger dežele Furlanije - Julijske krajine. Nastopilo je več kot 800 mladih športnikov in športnic, ki so se pomerili med seboj v vrsti panog. Tekmovanje se ie v organizaciji deželne službe za šport in rekreativne aktivnosti odvijalo nad vse uspešno in ga je mladina sprejela z navdušenjem. Vzdušje na tekmovanjih je bilo svečano, marsikje je bilo občinstva res mnogo, ponekod pa so tudi izkoristili to priložnost za odprtje novih športnih objektov. Zmaga je pripadla tržaški reprezentanci, kar pa v bistvu ni najpomembnejše, saj je bil osnovni cilj tekmovanja drug: približati šport vsej mladini naše dežele in v tem so igre res uspele. KOTALKANJE Poletovi kotalkarji so v Pordenonu na deželnem tekmovanju v okviru finalnega dela mladinskih iger odločilno pripomogli, da je tržaška ekipa, tako v ženski kot moški konkurenci, dosegla prvo mesto. S tem nepričakovanim (vsaj med fanti) prvim mestom so tudi posredno krepko pripomogli, da je bo prisostvovalo 1500 strokovnjakov iz vse Italije, bodo razpravljali predvsem o varnosti v cestnem prometu. .........mi.■■■■n......m... ODGOVOR GRŠKEMU DIPLOMATU Panagulisova mati o zaprtem sinu Atentator na Papadopulosa se nahaja v ozki samici - Grški diplomat v Londonu govoril o «lepem ravnanju» v zaporu ATENE, 25. — Panagulisova mati Athina je poslala grškemu ambasadorju v Londonu Ioannisu Soro-kosu ostro pismo v katerem ga obtožuje laži. Sorokos je namreč angleškim novinarjem pred nekaj dnevi izjavil, da je priprti Aleksander Panagulis čil in zdrav in da v zaporu z njim ravnajo zelo lepo. Panagulisa so aretirali ker je skušal ubiti grškega premiera Papadopulosa in septembra 1968 ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Smrtno obsodbo so spremenili v dosmrtno ječo, mož se sedaj nahaja v samici brez svetlobe, ozki, ne more se v njej niti gibati, dajejo mu jesti rkazi ozko špranjo. Iz protesta je že trikrat gladovno stavkal (47, 23 in 15 dni). Mati mu pošilja pakete z živili, vendarle Panagulis ni doslej dobil še nobenega, lahko ga obišče_ le ko se ravnatelju zapora zljubi, že šti- odvetnikom. Athina Panagulisova je zaradi tega obvestila novinarje o vsebini pisma lažnivemu grškemu ambasadorju v britanski prestolnici. Ni bilo bomb na sedežu RAI-TV v Milanu MILAN, 25. — Policija je včeraj celo uro iskala skrito bombo v milanskem sedežu RAI-TV. Neznan ženski glas je malo po štirinajsti uri telefoniral v redakcijo nekega milanskega časopisa: neznanka je povedala, da so v milanskem sedežu radia in televizije skrite bombe, ki naj bi eskplodirale ob 15. uri. Novinarji in tehniki so zapustili radijsko palačo, policisti so vse pregledali, bombe niso našli. ri leta ni mogel govoriti s svojim ........„„„........n....................................................... MED LETALSKO PARADO V KALIFORNIJSKI PRESTOLNICI Reaktivno letalo strmoglavilo na slaščičarno: nbitih 22 ljudi, med njimi deset otrok V slaščičarni je bilo ob času nesreče dvesto ljudi ■ Pilota potegnili iz letala hudo ranjenega SACRAMENTO (Kalifornija), 25. — Dvaindvajset oseb, med njimi najmanj deset otrok, je izgubilo življenje v grozni nesreči od robu letališča pri mestu Sacramento, ko se je staro letalo, ki mu ni uspel vzlet, zadelo v slaščičarno, kjer je bilo v tistem trenutko najmanj dvesto ljudi. Na letališču pri Sacramentu je bila na sporedu športna letalska manifestacija. Na to je prišlo več deset tisoč ljudi, ki so napolnili do kraja vse bifeje in slaščičarne v okolici. Staro reakcijsko letalo «Sabre», izdelano še v času korejske vojne, je vršilo običajne akrobatske polete. V enem med temi se je nekaj v motorju pokvarilo, letalo je pra vilno vzletelo, tako pravijo očividci, naenkrat pa je pričelo padati. Reaktivec je oplazil strehe štirih parkiranih avtomobilov, trenutek pozneje pa je bilo letalo že v slaščičarni. Nekateri trdijo, da je letalo eksplodiralo tik pred slaščičarno, zaradi tega je precej škode na velikem številu parkiranih avtomobilov. Ljudje, ki so bili v lokalu so razbili okna, da so se lahko rešili, iz zgorele stavbe so nato gasilci in poticija odnesli dvajset ožganih trupel, med katerimi ona desetih . _____ __________ ____ _________ _ . s otrok, ki so pred nesrečo jedli sla- i možmi in zaročenci. doled. Dve osebi sta zgoreli v avtu, ki je bil parkiran pred lokalom. Pilota so iz razbitega letala reševalci potegnili ranjenega. V bolnišnici je še drugih šestnajst ranjenih. Vdor karabinjerjev v prijazno stanovanje v Genovi GENOVA, 25. — Karabinjerji so v nedeljo popoldne odkrili v Genovi stanovanje, v katerem so si bogati klienti lahko privoščili prijateljstvo mladih gospodičen in gospa najboljše genovske družbe. Karabinjerski podčastnik je prišel v stanovanje last 42-letne Gilde Jovino, plačal nekaj desettisočakov in dobil «na razpolago* mladoletno uradnico in fino gospo, lastnico znane trgovine v središču mesta. Kmalu zatem so v stanovanje vdrli drugi karabinjerji ter izvedli preiskavo in aretirali Jovinovo. V stanovanju so našli vrsto naslovov bogatih klientov in lepih mladih dam. Škoda, da je do vdora prišlo v nedeljo, ko so bile sko-ro vse prijazne obiskovalke tega stanovanja na vikendu s svojimi V Stresi konferenca o varnosti v prometu MILAN, 25. — V Stresi ob jezeru Maggiore prične v četrtek svoje delo vsakoletna konferenca o prometu. Na letošnji konferenci, ki ji | tržaška reprezentanca v deželnem okviru dosegla prvo mesto. Za naše mlade kotalkarje je to velik uspeh, za društvo pa lepo plačilo za trud in nego pri organizaciji te sekcije. V Pordenonu sta bili na sporedu obe finalni tekmovanji tako v hitrostnem kot v umetnostnem kotalkanju. Medtem ko so bili Tržačani v hitrostnem kotalkanju drugi za Pordenonom, pa so v umetnostnem kotalkanju osvojili prvo mesto, V ženski konkurenci so bile tržaške predstavnice brez tekmic. Naše predstavnice so bile odločno boljše od vseh ostalih tekmovalk, saj so zasedle kar vsa Drva štiri mesta, in sicer po naslednjem vrstnem redu: 1. Adrijana Šemec (Ferro-vlario), 2. Morana Sosič (Polet), 3. Maruška Grgič (Polet) in 4. Ingrid Šemec (Ferroviario). Končna ekipna lestvica: 1. Trst, 2. Pordenon, 3. Gorica in 4. Videm. Če je bil uspeh med ženskami pričakovan, pa je presenetilo prvo mesto v moški kategoriji. Tudi v tej kategoriji je bil doprinos pole-tovcev odločilne važnosti, tako da je tudi predsednik deželnega odbora, Levi, čestital našim kotalkarjem zaradi lepega uspeha. Pole-tovici so se takole uvrstili: Ivo Volpi je bil tretji, Andrej Sedmak četrti in Peter Filipčič osmi. Predstavnik Ferroviaria pa se je uvrstil na šesto mesto. Končna skupna lestvica: 1. Trst, 2. Pordenon, 2. Vidom in 4. Gorica. b. L ODBOJKA Končni zmagovalec odbojkarskega turnirja pri mladinkah so Goričan-ke, ki so premagale zastopnice našega mesta razmeroma lahko. Tržačanke so to pot bridko razočarale in še zdaleč niso pokazale tistega kar v resnici znajo. Turnir sam ni potekal po predvidenem razporedu, ker so bile prisotne samo tri pokrajinske reprezentance. Manjkale pa so mlade odbojkarice iz Pordenona. Tako so igrali po sistemu vsak z vsakim. TRST — VIDEM 2:0 (15:0, 15:0) Že uvodni razplet« so takoj pokazali, da so Videmčanke začetnice. Tržačanke so zmagale v rekordno kratkem času in z rezultatom, ki je dokaj neobičajen. Pokrajinska reprezentanca Vidma katero so sestavljale odbojkarice iz Tavagnacca niso uspele osvojiti v dveh setih niti točke. Glede na skromnost nasprotnic je trener Jurkovič poslal na igrišče rezervne igralke, ki so dobro opravile svojo nalogo. GORICA - VIDEM 2:0 (15:2, 15:1) Ista usoda je Videmčanke doletela tudi v drugem nastopu. V tem srečanju so končno le izbojevale tri točke. Trener Videmčank Ribis je razpolagal samo z eno rezervno i-gralko. GORICA — TRST 2:0 (15:0, 15:7) Popoldanska sklepna tekma med Trstom in Gorico m uresničila pričakovanj. Grešile so vse in to v vseh igralnih elementih odbojke. Vse to pa je pomenilo obračanje vode na mlin Goričank, ki so bile po zaslugi Montenejeve in Pacorinije-ve nezadržne. Njihova prednost je neprestano naraščala, Tržačanke pa so bile kot pribite pri ničli. Začetne treme se niso mogle otresti. Vsa prizadevanja trenerja Jurkiča niso niti najmanj zalegla. Prvi del igre se je razmeroma hitro končal in zastopnice našega mesta so o-stale praznih rok. Nekoliko bolj obetaven je bil začetek drugega niza. Ta spodbuden začetek pa je, žal, trajal samo do izenačenja pri petih točkah Od tega stanja naprej so se ponovile stare napake. V nadaljevanju jit% Na konferenci IATA govor o borbi proti zračnemu gusarstvu LONDON, 25. — Na letni konferenci mednarodne zveze letalskih prevozov IATA, ki se je pričela včeraj popoldne v Londonu bo govor predvsem o zračnem gusarstvu. Generalni direktor IATA Knut Ham-marskjoeld je v svojem uvodnem poročilu izrazil obžalovanje ker nj-so vse države na svetu še ratificirale sklepov iz Montreala in Haaga o borbi proti zračnemu gusarstvu. Konferenca se vrši v Grosvenore House Hotelu. Policija je sprejela izredne varnostne ukrepe, da bi zavarovala predstavnike letalskih družb. Britanski premier Edward Heath. ki je govoril na včerajšnji otvoritveni seji, je dejal da bodo morale letalske družbe znižati tarife letalskim vozovnicam; samo tako bodo lahko konkurirale družbam, ki upravljajo chartrski promet. Hea-thova ugotavljanja so v nasprotju z govorom zastopnika britanske družbe BOAC, ki je dejal, da bo treba dvigniti cene letalskim vozovnicam. Alessandre Eccardi kar tri članice Krasa iz Zgonika: Silvana Vesna-ver, Ana Žigon in Neva Rebula. Zmaga tržaških reprezentantk je bila naravnost premočna, saj jim nasprotnice niso bile kos niti od blizu. Tako lahko rečemo, da so slovenski tekmovalci tudi v namiznem tenisu priborili za tržaško reprezentanco lepo število točk in tako pripomogli, da je bil uspeh tržaških barv popoln. Izidi 1. deželne trofeje mladinskih iger. UMETNOSTNO KOTALKANJE moški: Pordenon 4 aočke, Trst 3, Gorica 2, Videm 1. ženske: Trst 4, Pordenon 3, Gorica 2, Videm 1. HITROSTNO KOTALKANJE moški: Pordenon 4, Trst 3, Go rica 2, Videm 1. ženske: Pordenon 4, Trst 3, Videm 2, Gorica 1. JUDO moški: Videm 4, Trst 3, Pordenon 2, Gorica 1. ženske: Videm 4, Pordenon 3, Gorica 2, Trst 1. STRELJANJE Trst 4, Videm 3, Gorica 2, Pordenon 1. ...l...l■.l■l■ll■lllll■■■■l■llllllll■lllll,llll■l,,,lll,,,„ll,,,,l,,ll,llllll„llllllllllllllllllllllll)llllllllllllllllllllllllln|l| no. To pa je bilo praktično vse. Posamezne pokrajinske reprezentance so igrale v naslednjih postavah: GORICA: Soprani, Roldo, Domi, Testa, Bogo (vse Azzurra), Raida (AGI), Ziraldo in Cecchini (Tor-riana), Bonazza, Montena in Pe-corini (Corridoni). VIDEM: Meneghini, Asguini, Tem-porale, Virginio, Rosso, Palma in Meneghini (vse Tavagnacco). TRST: Meneghetti, Pavletič, Ludvik, Santi, Trenta, Olenik in Kofol (vse Breg) Tenze in Giurini (Časa del Fanciullo), Stander in Davanzo (Orna) Kostnapfel (Bor). Končni vrstni red: 1. Gorica, 2. Trst. 3. Videm. Več kot zaslužena zmaga Goričank in lep uspeh za trenerja Jožeta Ceja, ki pred finalnim srečanjem ni bil prepričan v zmago svojih varovank, gotovo pa ni pričakoval tako lahke zmage. Podoben končni vrstni red je bil tudi pri fantih. 1. Gorica. 2. Trst, 3. Videm in 4. Pordenon. G. F. NAMIZNI TENIS V namiznem tenisu so pri fantih branili tržaške barve Erich Schuster, Stefano Pilott0 in člana Sokola Nevo Radovič ter Valter Per-tot. Fantje so zaigrali odločno in so nad vse uspešno opravili svoj nastop. Pri dekletih so nastopile Poleg 20. OLIMPIADA V SKOPJU TUDI JUGOSLAVIJA V FINALNEM KOLU V zadnjem prediinalnem srečanju je odpravila Peru s 3,5 točke SKOPJE, 25. — Na 20. moški olim-piadi v Skopju se je danes pričalo sedmo in zadnje kolo predfinalnega tekmovanja, ki bo dokončno odločilo katera od 16 moštev se bodo borila za kolajne. To pravico so si doslej že zagotovile Sovjetska zveza, Danska, Zahodna in Vzhodna Nemčija, Češkoslovaška, Bolgarija, Nizozemske, Jugoslavija, Madžarska, Španija, ZDA in Peru. Jugoslaviji v srečanju s Perujem zadostuje neodločen rezultat, da bi osvojila prvo mesto v svoji skupini. V včerajšnjem šestem kolu so Jugoslovani imeli za nasprotnike Švicarje, ki so bili trd oreh. Edino zmago v tej borbi si je zagotovil Gligorič in to nad Hugom. Mladi Rukavina je že v 19. potezi moral predati borbo Vertensenu, medtem ko sta se Matanovič in Matulovič sporazumela s svojima nasprotnikoma za delitev točk. Jutri bo v Skopju slovesno odprta peta ženska šahovska olimpiada. To je prvič, da je ženska šahovska olimpiada organizirana istočasno z moško. Sodeluje 24 ženskih reprezentanc. V vsaki sta po dve igralki in ena rezerva. Rezultati in stanje po šestem (predzadnjem) predfinalnem kolu: 1. skupina: Kuba - Belgija 1:3 Luksemburg . Finska 0,5:3,5 Sovjetska zveza - Dominikanska republika 4:0. Lestvica: Sovjetska zveza 18, Danska 13. 2. skupina: Sirija - Anglija 0,5:3,5 Ciper - Peru 0:4 Jugoslavija - Švica 2:2 Brazilija - Japonska 3,5:0,5. Lestvica: Jugoslavija 19, Peru 18.5. 3. skupina: Bolivija - Norveška 0,5:3,5 Poljska - Maroko 4:0 Libanon - Indonezija 1:3 škotska - Madžarska 1:3. Lestvica: Madžarska in Poljska 19.5. 4. skupina: Zahodna Nemčija - Mehika 3,5 proti 0,5 Argentina - Francija 3:1 Otočje Guemsey - Islandija 0,5 proti 3,5 Grčija - Nova Zelandija 3:1. Lestvica: Zahodna Nemčija 22, Islandija 15. 5. skupina: Portugalska - Španija 0:4 Hongkong - Izrael 0,5:3,5 Malezija - Češkoslovaška 0:4 Irska - Mongolija 1,5:2,5. Lestvica: češkoslovaška 19,5, Španija 15,5. 6. skupina: Itailija - Vzhodna Nemčija 1:3 Wales - Kanada 0,5:3,5 Singapur - Švedska 1:3 Malta - Turčija 0,5:3,5. Lestvica: Vzhodna Nemčija 20, Švedska 16. 7. skupina: Irak - Kolumbija 1,5:2,5 Bolgarija - Andora 4:0 Avstralija - Portoriko 4:0 Prekinjena partija iz V. kola Albanija - Avstralija 3,5:0,5. Lestvica: Bolgarija 18,5, Nizo- zemska 18. 8. skupina: Filipini - Romunija 2:2 -» Faroer - Avstrija 1,5:2,5 Deviški otoki - Iran 0,5:3,5 Tunizija - ZDA 0,5:3,5. Lestvica: ZDA 19,5, Filipini 17,5. V sedmem in zadnjem predfinal-nem kolu je Jugoslavija danes premagala Peru s 3,5:0,5 in se je tako uvrstila med finaliste. KOLESARSTVO Van Stabergcn v zaporu je uspelo še dvakrat zadeti v čr-1 Nizozemska . Albanija 2:2. ANTVVERPEN, tovni kolesarski Steenbergen je 2e — B:vši s ve prvak Rik Van v zaporu. Obtožili so ga sodelovanja pri nekem vlomu v banko, pa tudi pomoči pri begu voditelja vlomilske tolpe. Van Steen-bergena so priprli v petek, potem ko je policija aretirala pet članov vlomilske tolpe. Nekaj vlomilcev je kljub vsemu ušlo v Španijo. Sodne oblasti dolže Van Steenber-gena, da je prepeljal vodjo vlomilske skupine, nekega Alberta Van Osselaera na letališče. Oba možakarja sta bila pre<' tem že zapletena v proces leta 1969, ki je vzbu-bil veliko pozornost, in na katerem so ju obtoževali sodelovanja pri tihotapstvu in razpečevanju mamil. Van Steenbergena bo preiskovalni sodnik zaslišal sredi oktobra in bo moral najmanj do tedaj ostati za rešetkami. NOGOMET Videm 4, Pordenon 3, Gorica 2, Trst 1. SABLJANJE moški: Trst 5, Videm 3, Pordenon 2, Gorica 1. ženske: Videm 4, Trst 3, Pordenon 2, Gorica 0. ODBOJKA moški: Gorica 4, Trst 3, Videm 2, Pordenon 0. ženske: Gorica 4, Trst 3, Videm 2, Pordenon 0. TELOVADBA moški: Trst 4, Videm 3, Gorica 2, Pordenon L ženske: Trst 4, Videm 3, Pordenon 2, Gorica 1. BEZBOL Trst 4, Videm 3, Gorica 2, Pordenon 1. ATLETIKA moški: Videm 4, Trst 3, Gorica 2, Pordenon 1. ženske: Vidtem 4, Trst 3, Gorice 2, Pordenon 1. TENIS moški: Videm 4, Trst in Gorica 3, Pordenon 1. ženske: Videm 4, Trst in Gorica 3, Pordenon 1. KOŠARKA moški: Videm 4, Trst 3, Gorica 2, Pordenon 1. ženske: Trst 4, Gorica 3, Videm 2, Pordenon 1. PLAVANJE moški: Trst 4, Videm 3. Gorica 2, Pordenon 1. ženske: Trst 4, Videm 3, Gorica 2, Pordenon 1. NAMIZNI TENIS moški: Trst 4, Videm 3, Gorica 2, Pordenon 1. ženske: Trst 4, Pordenon 3. Videm 2, Gorica 1. KOLESARSTVO Videm 4, Pordenon 3, Gorica 2, Trst 1. KONČNA LESTVICA TRST 82 točk VIDEM 78 GORICA 50 PORDENON 44 Egona Puntarja ni več med nami SOŽALJE športno društvo Primorje izreka ob tragični nesreči, v kateri je zgubil svoje mlado življenje njegov član in igralec Egon Puntar, najgloblje sožalje težko prizadeti družini. Ob tragični smrti Egona Puntarja izreka ŠD Kontovel globoko sožalje FC Primorju in svojcem. ............................... I. M...II.....I....... I.........mt«. i.. lin.... im .iti......i.ii.n n. m iiiimi... ...... .•(..M*1** Včeraj zjutraj se je na Proseku nenadoma razširila vest o tragični nesreči na Mangartu, kjer je bil med tremi žrtvami hude nesreče tudi nogometaš Primorja Egon Puntar. Težko nam je pri srcu, ko pišemo o smrti mladega športnika, saj smo stalno sledili njegovemu športnemu udejstvovanju. Že kot otrok se je Egon zanimal za šport, predvsem za nogomet. Na Proseku še ni bilo športnega društva in je tako začel igrati pri tržaški Ederi. Kasneje se je kot o-betajoč nogometaš preselil v južno Italijo, kjer je nastopal kot polprofesionalni igralec v D ligi z er najsterico Toma Maglie. Toda ni imel sreče. Vrnil se je domov na Prosek. Rad bi nastopal za domače moštvo, toda bil je še vpisan pri Toma Maglie in je zato oblekel dres Primorja le za Slovenske športne igre. Leta 1970 pa se mu je uresničila dolgoletna želja, saj ga je Primorje odkupilo in ga uvrstilo v svojo ekipo, kjer je za domače društvo odigral 20 prvenstvenih tekem. V začetku sezone 1971-72 je postal žrtev hude prometne nesreče in ž® je kazalo, da se bo moral odpovedati športu. Toda odločna volja in ljubezen do nogometa sta bili močnejši od poškodb in ob polovici Pr' venstva je bil že znova med svojimi tovariši na igrišču. Odigral j® deset srečanj. Letos je že pričel * prip-avami za prvenstvo in v nedeljo bi moral igrati proti Forth tudu. Toda menil je, da ni dovolj pripravljen in se je raje podal s stricem, bratrancem in drugimi na izlet na Mangart. In prav tu j® kruta usoda pretrgala nit življenja 26-letnemu Egonu. Dragi Egon, čeprav je bila Tvoja športna kariera prezgodaj pretrgana, nam je ostalo nate nekaj nepozabnih spominov. Dosegel si prvi gol za Primorje na novem pro-seškem igrišču. Lani si se hud® poškodoval in ko je vse kazalo, da se boš moral odpovedati nogometu, si P”av Tj dosegel odločilni gol. ki je Tvojemu moštvu praktično zagotovil prestop v višjo ligo. Zadnjič si nastopil proti Taboru v P°T kalu Dilena, ko si zadnjič oblekel dres Primorja. Egon, danes ne žaluje za Teboj le mama, tata, brat, sorodniki, vaščani, športniki, toda mi vsi. * cvetu mladosti, poln veselja d° življenja, si nas zapustil Toda za nas boš živel dalje. V spominu o® Tebe, na Tvoje uspehe boš ostal vedno med nami. BRUNO RUPEL ATLETIKA V NEDELJO V ZAGREBU BLAGOJEVA: 194 CM V SKOKU V VIŠINO V dvoboju moških ekip je Jugoslavija premagala Španijo s 109:102 ZAGREB, 25. — Včeraj se je v Zagrebu zaključilo mednarodno atletsko srečanje med reprezentancama Jugoslavije in Španije. Zmagali so domači predstavniki, ki so odpravili Špance s 109:102. Med tekmovanjem moških so nastopale tudi atletinje, ki so dosegle dosti boljše rezultate. Bolgarka Jordanka Blagojeva je namreč postavila celo nov svetovni rekord v skoku v Višino z znamko 194 cm. To je že drugič, da so dosegli svetovni dosežek na maksimirskem stadionu. Prvič se je to posrečilo sovjetski tekmovalki na 800 metrov Nini Otkolen-ko. Bolgarske atletinje so pripotovale v Zagreb na lastno pobudo, kar se jim je odlično obrestovalo. Drugi dan dvoboja med jugoslovansko in špansko moško reprezentanco je bil zelo razburljiv, saj je o končni zmagi odločala vsaka točka, vseeno pa je bilo precej spodrsljajev na obeh straneh. Kocuvan zaradi poškodbe sploh ni mogel startati. Jugoslovani pa so zmagali predvsem zaradi zmag v troskoku in metu kladiva, kjer je bil znova med najboljšimi Stiglič. Zmagala je tudi štafeta 4x400 metrov, kjer je po daljšem času nastopil Sušanj, ki je okreval po poškodbi. Na 5000 metrov je prepričljivo zmagal Korica, čeprav se je moral njegov najhujši nasprotnik, Al-varez, ustaviti zaradi poškodbe in je zadnjih 120 metrov prešel le v počasnem teku. Vseeno pa je prešel jeo črto. BELLUNO, 25. - Na tradicionalnem atletskem srečanju med reprezentancama Veneta in Slovenije J® Slovenija prepričljivo zmagala, čeprav je nastopila močno okrnjena, s®!,,3* je manjkalo kar dvanajst najboljša predstavnikov. V skupni uvrstitvi j® zmagala s 102:95, med moškimi z 68:67, med ženskami pa s 34:28. Nastop se je odvijal na peščeni ste*) bellunskega stadiona. Tudi Italijani so se morali odpovedati nekateri®1 svojim najboljšim, kar je gotovo pripomoglo k zmagi slovenskih predsU^; nikov. Ob koncu tekmovanja so bi® najboljši Makarovič, Prezelj, Svet >n Baboškova nagrajeni. Makarovič pa j® prejel nagrado kot najboljši tekmovalec celotnega srečanja. V glavnem P* so bili rezultati poprečni, predvsem v tekih, kar je posledica taktiziranj* IZIDI: moški: 100 m — Ostani 10"9; 400 m — Makarovič 50”9; 800 m — Fonta-nella 1’58”3; 1500 m — Trambaiol® 3’54”9; 5000 m - Svet 14’13”7; 110 ovire — Scozzai 15” 1; višina — Prezelj 204 cm; daljina — Makarovič 725 cm! troskok — D. Prezelj 14,73 m; krogi® — Štimec 15,51 m: kopje — Rodeghi®' ro 70,36 m; 4x100 m Slovenija Mi'*’ 4x400 m — Veneto 3’23”9. ženske: 100 m — Tirapelle 1*"®’’ 800 m — Dorio 2’U”9; 100 m ovir* ^ Babošek 15”3; 4x100 m Veneto 49’ 3. višina — Babošek 173 um; disk '' Papler 45,96 m.