li. 193® p O s t n I n p I a e b n a t s o t o ▼ i n | ™ -Prilftg* S T E V. 9. M E S E C N A P H I L O G A »NOVICE V SLIKAH. V L J U B L | A N' I DNE 26. r E B R U A R J A 1930 LETO 43 Cona W Din za cclo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posa ^sako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljalo jjre-1-" osameznn številka l Din V inserutnein delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din hliaia mnstvii ilJomolitibnc. naročnina reklamacije in inserati UpravniStvu »Domoljuba« v Ljubljani. Lov za kmetskim denarjem. Velike nemške banke so začele na poseben način loviti kmetski denar. Po deželi pošiljajo dobro plačano agitatorje, ki obetajo Hudem višjo obrestno mero za vloge, kot jo dajejo male kmetske hranihiiee-rajfajznovke. Te apen ture odvajajo kmetski denar v mesto, kjer gre v trgovino in industrijo, ki pa se ne vrne v nobeni obliki nazaj v korist kmetu. Tudi ni spravljen za bodoči razvoj kmetijstva. Pisali smo že, koliko bank je na Nemškem propadlo preteklo leto. Razvidno je iz tega, kakšna je tam varnost sra ta denar v raznih mestnih navodili, med tem ko ni izgubil pri rajfajze-novkah nihče ničesar od svojih prihrankov. Pri nas so tudi lovili razni mestni zavodi, ki so propadli, denar na kmetih. Radi par procentov višjih obresti so mnogi izgubili ogromne vsote. Nov način. Tcda čisto svoj način bcja za kmetski denar sc začeli neki krogi iz bivše demokratske stranke. Začeli so napadati v Jutru: in Domovini« naše hranilnice in osrednjo matico našega zadružništva Zadružno zvezo. V »Domovini« se na debelo zlazi' 0, da hranilnice in posojilnice nočejo dajati kmetom posojil, ampak da raje po-siljt 'jo naloženi denar Zadružni Zvezi, ker da pri tem več zaslužijo. Oboje je izmišljotina. Vsaka posojilnica rada posodi kmetu denar, če ga ima, mora pa biti seveda posojilo čisto varno. Dobi za posojilo vsaj tolik« raje pa več, kot pa če denar shrani pri Zvezi. Povdarjamo pa, da mora biti poselilo cisto varno, ker člani načelstva odgovarjajo za hranilne vloge, ki so zadrugi zaupane. S tako lažjo hočejo svobodomiselci Poloni - Domovine« kmetskim posojilnicam vzoti zaupanje. Gotovi ljudje si pač mi-s»lo z znanim proti verskim pisateljem: »Krepko obrekuj, nekaj bo že ostalo . Koliko jim je pri tem mar, da pri •tem ško-(l%'.|o celemu narodu. Ko Se očividno dola ljudstvu škoda, se obenem tolčejo na drža' f'a so na-ibcli zaslužni za narod in vPrav tako-skuša ta list oblatiti. Zatožno Zvozo^ ki letos obhaja svojo tride- setletnico. Na debelo se zlaže, da morajo radi postopanja Zadr. Zveze blagovne zadruge najemati kredit po višji obrestni meri. Tudi to je popolnoma iz trte izvito. Nobeni kmetski zadrugi, ki je članica Z.Zv. ni treba iskati pri bankah posojil. Če bi se posrečilo »Domovini« omajati zaupanje v naše kmetske posojilnice, potem bi šel denar spet v mesto. To je prikrit namen takih napadov in gori navedenih laži. Izbrali so torej čisto nov način, kako leviti kmetski denar. Ali se bo nakana posrečila? Takih bojev proti zadrugam smo že mnogo imeli. Stari predvojni liberalci so se vlekli za kmečke ederuhe« Tudi stara avstrijska vlada jim je pomagala. Pa vsi skupaj niso ničesar opravili. Isto bo sedaj. Naše zadružništvo je zmagalo, ker je delalo varno, previdno in res ljudstvu v korist. Ravno tako bodo sedanji napadi brez vsakega usneha. Naš kmet je že navajen na to, da list, ki je pisal pretiversko/ brez strahu napiše očitno neresnico. Potreben nauk. En nauk pa sledi iz tega. Kmet naj se zaveda, da nekaj pomeni. Pomeni pa le, če drži skupaj. Zato naj ne pusti, da pride na-spreaten list in skuša napravljati razdor. V slo?i je iroč. Kdor to skupnost razbija, s takim proč. Iz svobodnega kmeta -boliševfški uslužbenec. V 10 letih po ruski revoluciji (1. 1917) so ruski boljševiki s svojim komunizmom doživeli popoln polcm. Namesto obljubljenega paradiža kruta pomanjkanje injaketa, ki še vedno ni popolnoma premagana. Brezposelnost nar šča. Vpeljati so morali krušne karte, in to v deželi, ki je včasih pol Evrope zalagala z žitom. Ljudska šola je čisto na tleh; skoro 8 milijonov t tre k je že Vedno brez šol, brez vzgoje, brez starčev, na cesti. Ti otroci dora-ščajo v popolnem divjaštvu. Bivši prosvetni komisar Lunačarski sam je moral priznati na pedagogičnem kongresu 31. dec.1927. da ru- ska šola ne pozna vzgoje. In če sedaj iz teh okoliščin dorasla mladina ropa in zažiga cerkve in bogokletno v procesijah prepeljava našemljenega Kristusa po cestah, je to žetev 10-letne komunistične setve: pocestni ctroci so postali mladeniči, iz malih zveri so postali zverine, ki danes trgajo krščanstvo, jutri pa bodo raztrgali diktatorja Stalina in njegove pomagače... Boljševiki se zavedajo poloma svojega 10 letnega komunizma. Krivde pa seveda ne pripisujejo sebi in komunizmu, ki je laž sam v sebi in že z; to ne more voditi do trajnih uspehov, temveč pravijo, da so krivi v prvi vrsti kmetje, zlasti srednji in večji kmetje. Kako je s to zadevo? Boljševiška vlada bi morala strogo po komunističnih načelih že leta 1917 vso veleposestniško zemljo podr-žaviti na ta način, da bi namesto številnih lastnikov veleposestnikov moral stopiti en sam lastnik — komunistična država, ruski kmet pa bi še nadalje ostal delavec, toda ne. več na veleposestniški, temveč na državni zemlji. Ker pa je vlada hetela kmete pridobiti zase, je zemljo razdelila med kmete, zahtevala pa je sčasoma, da mora kmet vse odvisno žito cdddi državi. Tako so bili udarjeni baš pridni in podjetni kmetje, ki so skušali spraviti iz svoje zemlje kar največ mogoče, lenuhi pa so bili nagrajeni s počitkom: pridelali so toliko, da so se preživeli, država pa naj sama nase gleda. Sčasoma so pa domalega vsi kmetje rekli: če smo že tako daleč, da ne smeš prav nič več imeti kot tisti, ki lenobo pase, zakaj bi je pa tudi jaz ne pasel. In tako so velika industrijska mesta ostala brez kruha. Po desetih letih so zato boljševiki naredili nov poskus. Rekli so: v petih letih mora Rusija proizvajati več žita kot pred vojsko, industrija se mora razviti v taki meri, da Rusij i raznih izdelkov ne bo več uvažala, pač pa izvažala, nepismenost mora docela izginiti, železnice morajo preprerti vso Rusijo, elektrika mora dajati luč in pogonsko silo po vsej državi. Načrt je bil izdelan čisto nadrobno in sedaj ga izvajajo že eno leto. Nijbclj so se lotili kiretov. V petih letih mora biti vsa zemlja ena ogromna drž-rv-na tovarfta za žito. Zato se zemlja kmetu vzame,'meja med posameznimi njivami in polji pade, kmet ni več niti lastnik niti najemnik zemlje, temveč samo še delavec v državni tovarni žita. V vsaki vasi vlada imenuje »v ški svet«, ki upravlia državno vaško tovarno za žito. Kar se pridela, je vse državno, kmet-de-lavec pa naj bi dobil zase toliko, da se preživi. Kmet-ki stan kct tak je docela odpravljen. Vse to podržavljene poljedelstva se vodi po vseh ruskih republikah naravnost iz Leningrada s pomočjo c grom no velikega upravnega pisarniškega osobja. Srednji in večji kmetje se upirajo, toda boljševiško vojaštvo, policija in krogla v glavo naredijo svojo dolžnost in tako stvar mora iti — dokler bo pač šlo. Zakaj v državni industriji so boljševiki že v teh 12 letih dokazali, da znajo sijajno gospodariti — z izgubami. Obubožanje delavstva je pri njih veiiko bolj napredovalo kct v zapadnih državah. To stanje bodo sedaj skušali zanesti tudi v jedro ruskega naroda, v kmeta. Dva duhovnika ustrefena. Iz Ljeningrada prihaja vest, da sta bila ondi ustreljena dva duhovnika, ker sla osnovala tajno organizacijo, katere namen bi bil braniti Cerkev proti divajnjn društva brezbožnikor. Čisto navaden, nasilen umor dveh idealnih mož, ki sta hotela braniti krščanstvo in s tein človeško družbo proti najhujšim zločincem, ki jih sedaj nosi svet. Ko so pred par leti obsodili v Ameriki na smrt dva italijanska anarhista in roparja, se jc dvignil cel framasonski in ziasti komunistični svet proti navidezni krivici. Ce'e strani so prinašali brezverski listi v n.Tn obrambo, znali so pridobiti zanje vse-učiliške profesorje in odlični pravniki so podlegh* javnemu mnenju, ki se je na umeten način podpihovalo. Danes padeta dva duhovnika, ki nista z'očinca, temveč samo branita božji nauk proti propali, s satanskim sovraštvom prežeti tolpi — toda ves svet skoro da molči. -Listi prinaša,;o dolgo članke o londonski konfeienci, ki so igra razoroževanje, pišejo o finančnih vprašanjih Evrope, toda o brezštevilnih žrtvah ruskih kristjanov in duhovnikov, ki branijo krščansko Evropo pred popolnim propadom, nimajo skoro besede. Svetovno židovstvo in svobodoniisel-stvo, ki obvladuje tiskano besedo, nima trohice čuta za krščanstvo. Šele kadar bo v nevarnosti njihova kasa, takrat se bo zgani'o — kristjani pa naj umirajo. In vendar bi vihar, kakršen se je dvignil svoj čas za oba ita'i>anska anarhista, z lahkoto po-metel z ruskimi nasilstvi. Ali ni iz tega jasno, da ves tisk, ki namenoma molči o ruskih grozodejstvih, da„'e komunizmu in brezveri najmočnejšo oporo? Ali ni iz tega razvidno, kako prav imajo škofje, če svare vernike pred časopisjem, ki vedno dosledno molči o vsem, kar bi bilo v prid veri in Cerkvi. Pri nas na S'ovenskem imamo več takih listov. Ali jih veren katoličan more z mirno vestjo trpeli v svoji hiši? Ženske obleke in rute v največji izbiri, samo dobre kakovosti Cene nizke! R. Miklnuc »Pri škofu«, Ljubljana 21 Novi kazenski zakon. Iz malomarnosti storjeno dejanje pa je storjeno tedaj, kadar se storilec zaveda, da bo njegovo dejanje morda učinilo nekaj zlega, protizakonitega, vendar ne stori ničesar proti temu, da bi ta učinek preprečil, Nekdo n. pr. položi otroka na voz, v katerega so vpreženi neprivezani oz. ne-čuvani konji. Zaveda se, če bi konji nenadoma potegnili in zdirjali, bi otrok utegnil pasti z voza in se poškodovati, vendar se mu ne zdi verjetno, da bodo konji to storili ali vsaj misli, da jih bo mogel mogel hitro ustaviti. Toda konji se v resnici splašijo, otrok pade z voza ter se poško-du;e. Za tako dejanje torej on odgovarja, kajti lo se ni zgodilo slučajno, temveč je on za to možnost vedel, pa v svoji lahkomiselnosti ni ničesar storil, da bi bil to preprečil. Morda bi se izgovarial, če*, saj si teh posledic nisem predstavljal, niti pomislil nisem, da se utegne kaj takega pripetiti. A tudi v tem primeru je odgovoren, zakaj zakon postavlja odgovornost tudi za take posledice, katerh si storilec ni pred-stavJjal. vendar pa bi si jih bil mogel ali si jih je bil dcDan predstavljati. Gotovo je, da je bolj izobražen člo-'e'c v inarsikakem slučaju bolj odgovoren kot preprost, ker si >e take pos!edice pač la>'e mo>fel predstavljati. Vendar pa postavlja zakon odgovornost večinoma za take posodice človeških dejanj ali ponašanj, iz katerih vsak pravilno razvit človek s svojim navadnim razumom more uvideti, da se lahko in navadno iz niih kaj hudega naredi. Storilec bi jih tedai mogel predvidevati, pa j'h iz neoremišljenosti, nep-evid-nosti, malomarnosti ni nredvi<'el. N pr. mati udari otroka s trdim predmetnm po plavi, ne z namenom, da ga poško 'u'e, temveč da pa ustrahire: celo onega trdega predmeta ni vzela v roko s tem namenom, temveč ga je sluča;no imela v roki a'i "a v naglici ni drugega primernega našla. Udarec je otroka zadel v senca in otrok je — mrtev! O nakleonem delanju tu ni govora, pač pa 'e ona zakrivila dejarne iz malomarnosti, Biti bi pač morala orevid-ne:ša in ne bi smeia s trdim predmetom udariti otroka po tflavi; nosle^ice takega dejanja si pač vsakdo lahko preds*avl'a, predvideva in nihče ne more reči, da kazen za. tal o malomarnost ni pravična. Kam bi to orišlo, če bi se spregledavale take stvari! Vzemimo še sledeči primer: kmet ima na dvorišču večjo, ne zavarovano 'užo: 10 let je bita tam, nič se ni zgodilo. Dobi pa otroka in ta nekoč brez varstva bodi okrog luže, pac'e v lužo in utone. Ali je tudi tu kriv oče? Seveda! On odgovarja za svojo brezbrižnost, ker ni vsaj sedli, ko ima otroka, zavaroval ali odstranil lu?e oziroma ker je otroka brez varstva oustil hoditi po dvorišču, kier ie bila zanj podana nevarnost. Oče si ie to nevarnost oač mogel ali nravzaprav moral predstavljati (že kot oče). Storilec pa seveda za dejan'e, storjeno z naklenom ne odgovarja v isti meri, kot za dejanje oziroma opustitev, storjeno v malomarnosti: to je razumljivo že samo po sebi, ker je pri naklepoma storjenih dejanjih krivda gotovo jačja. Zato tudi zakon za iz malomarnosti storjena protipravna dejanja oziroma ponašanja po-večini zagroža manjšo kazen. Sploh pa je pomniti, da je iz malomarnosti storjen čin kazniv samo tedaj, kadar zakon to izrecno določa. Mnogo dejanj oziroma ponašanj je namreč kaznivih, če so storjena naklepoma, ki pa niso kazniva, če so storjena iz malomarnosti. Če zakon (ki določa kazen za naklepoma storjeno dejanje (oz. ponašanje) ne zagroža kazni tudi za iz malomarnosti storjeno dejanje (ozir. ponašanje), znači, da to ni kaznivo. Tako je n. pr. kaznivo vsako poškodovanje tuje lastnine, če je storjeno nakleooma; če pa je to storjeno iz malomarnosti, pa ni kaznivo. Iz povedanega smo torej videli, da ie korenika zločinčeve krivde v njegovi vo'ji, v njegovem notranjem razooloženju. Kar se zgodi izven te<*a, to >e slučaj in ta se ne more šteti človeku v krivdo (glej primer: kjer lovec v šumi strelja ptico na drevesu, ne vedoč, da v isti smeri na nekem drugem drevesu sedi deček). Slučajna dejanja so nekazniva, na naj povzročijo še toliko škodo — v kolikor se seveda ne more dokazati, da so bila zakrivljen" iz malomarnosti. (Dalje prih.) Naši gredo v fu ino. Ni dovolj kruha doma, ni dela, ni za-s^ižka, kaj pričeti tedaj, ko zre in gloda iz vseh kotov in ogalov domačo hiše pomanjkanje? Odloči se oče, brat, najstarejši sin: ..Pa pojdem v Francijo, v Ho'andi;'o, v Argentino — tam zas'užim in pošljem, da si opo-moremo. In čez nekaj let se vrnem in bomo potem lažje živeli; nezadolžen bo naš grunt, videl bom nekaj sveta in se še marsičemu priučil, kar mi bo pozneje v korist.: In gredo: Na borzah dela so javijo, agent francoske iniigraciiske družbe jim prinese pogodbe, kontrakte«, ki jih nato podpišejo; agent jim sicer razlaga podrobnosti iz kontrakta, vendar aH ga večina no pos'uša a'i pa čo ga že posluša, saj ga ne razume. Pač podpišejo zato, ker niso vedeli, kaj jih po večini čaka v tujini; misel na beden dom, misel, da jih je že toliko šlo in obogatelo tam — jim stisne pero, da podpiše;o. In so tisti trenutek vezani po večini za eno celo leto: na kako fabriko, rudokop ali obrat. — Prične se vožnia: Nevešči jeziku morajo prevoziti precej dežel, predno jih sorejme nova krušna mati — Francija ali Holandija ali Argentina. Vso pol so sanjali o naglem obogatc-nju tam v tujini, o tem, kar so jim pisali mogoče znanci od tam — toda komaj do-snejo po vseh mogočih prerivanjih, preg'e-dih in poteh na do'očeno mesto, so že do smrti utrujeni, lačni po večdnevni a'i ce'o večtedenski vožnji — mislijo, da bodo prišli domov. Toda po večini jih sprejmejo nizke, zatoh'e barake z neštetimi predpisi in sitnostmi in težak vzduh tovarne, v katero morajo — seveda — kot nekva'ificirani delavci na delo, ki je najtežje in najslabše plačano. Kili IE N 0 ¥ C 6 A lil tedaj pride spoznanje: Tujina jim ai c kri in jim zato meče tistih bore malo frankov ali goldinarjev, kar ni v nikakem skladu z življenjem, zdravjem, ki ga puščajo po nezdravih, plinaslih tovarnah. Po daljšem času začno nato žele pošiljati denar v domovino: O, ko bi vedeli jonm vsi, koliko težkega dela, nevarnosti jn pomanjkanja visi na teh borih parah, ki prihajajo I Toda ne — možje, fantje v tujini tega ne pišejo, ne povedo: Vedno samo pišejo, da jim gre dobro, da so zdravi, da pa je sosedov enkrat zbolel, da je oni se ponesrečil itd. itd. Privadili so se že slednjič na vse, kar jim nudi in kakor jih vara in izrablja tu-iina; v srcu pa hranijo še samo lepo sliko in spomin na domovino, na zlato domovino, na širno polje in hribčke, čez katere gre solnce in pojo kosci v poletju, o, in nad katerim čuva domača farna cerkvica in jih kliče domači zvon k opravilom in jih dviga proti nebu ... In dokler jim ta slika ne ugasne, v duši, so še naši, še domovini vdani... Želimo vsem, ki hodijo ven, da si močno začrtajo v svojo dušo spomin domačega kraja, ter da se kma^, kmalu vsi naši, domači, vrnejo zdravi in srečni. Novice iz Beograda. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o imenih mest iu ulic ler o označenju hiš s številkami. Po tem zakonu mora vsako me3to, trg in vas imeti ■voje, uradno določeno ime. Pri vhodu v kraj morajo biti na mejnih hišah ali pa na posebnih stebrih kovinske ali iz drugega trpežnega materijala izdelane tab'e (velikosti okoli 65 X 40 cm), na katerih mora biti ime kraja, občine in okraja. Občinske oblasti bodo po potrebi preimenovale ulice in trge. Ti sklepi pa bodo veljavni, kadar jih višja oblast potrdi. Prepovedana so imena ulic in trgov, ki se ne vjemajo z zgodovino ali z zunanjimi odnošaji kraljevine ali pa z narodnimi smotri. Vsaka hiša mora imeti svojo številko na tablicah, ki jih dobavlja občina in oddaja hišnim posestnikom po lastni ceni. Do 1. julija mo-rujo biti vse hiše označene s številkami. Vsaka občina pa mora do 1. avgusta sestaviti seznam hiš po številkah. Do konca leta 1930. morajo imeti vsi kraji in vse ulice tablice po predpisih tega zakona. Zobni atelte E. Glavič pri dr. Ukmarju v Litiji sprejema od 8-12, 2—8; ob nedeljah od 8-12, Delo vestno, solidno, prvovrstno. - Cene zmerne. Narednik: ?Kaj storiš, preden počneš snežiti puško?« Kekrut: »Na številko puške pogledam.« Narednik: »čemu pa to?< v Kekrut: >:Zato, da ne bi morda osnažil P«ske koga drugega.« d Mladost glasilo bivše Orlovske zveze je prenehala izhajati. — Namesto nje začne s 15. marcem izhajati »Kres«, ki bo splošno fantovsko glasilo. Vsi tisti, ki so naročili Mladost, dobijo Kres. Naroča se: Uprava Kresa, Ljubljana, Ljudski dom. — Stane letno 25 Din» d Kako se bo vršil 19. marca v vaši župniji protest proti preganjanju kristjanov v Rusiji? Praznik sv. Jožefa je namreč določil sv. Oče, da se ves katoliški svet dvigne proti komunističnim bogo-skrunstvom v Rusiji. d V Palestino poroma skupina Slovencev dne 5. maja. Posrečilo se je dobiti zelo ugodno zvezo po morju, ki omogoča poset Sirije, Palestine in Egipta za dosedaj najnižjo ceno 8000 Din (skupna spalnica) ali 9700 Din, kabina s 4 posteljami. Izletniki se odpeljejo iz Benetk, Kotorja ter se ustavijo na otoku Krfu in se izkrcajo v Bajrutuj odkoder napravijo izlet deloma z železnico deloma s privatnim avtomobilom preko Libanona v Balbek, kjer si ogledajo razvaline Heliopolisa. Iz Bajruta odplovejo v Haifo odkoder se z avtom prepeljejo s«ozi Na-zaret in Tiberijo v Jeruzalem. Ogledajo si mesto in zopet z avtom pobite na obrežje Mrtvega morja in v Jeriho. Vsak dan se po-dado na Oljsko goro in nato obiščejo Be-tlehem. Četrti dan se peljejo s posebnim vlakom v Jafo in peti dan se zopet vkrcajo v Haifi ter se odpeljejo z ladjo v Port Said. S posebnim vlakom se odpe'jejo v Kairo, popoldan z avtobusi do piramid, ki sloje pri kraju Gizeh. Tretji dan se zopet vrnejo v Port Said, kjer se vkrcajo na motorno ladjo Monte Olivija. Ladja pluje preko Ne-apelja v Genovo, kamor dospejo °6. maja ob 8 zjutraj. Vsa oskrba na ladji (razen pijače), vožnja po morju, vožnja Ljubljana— Benetke in Genova—Rakek, izlet v Balbek, štiridnevno bivanje v Palestini z dobro hrano in bivanjem v prvovrstnem hotelu, dalje trodnevno bivanje v Egiptu, obisk piramid, ogled Kaire, vse vožnje bodisi z železnico bodisi z avtom, vse je obseženo v vsoti 8000 dinarjev (skupna spalnica) ali 9700 "in (kabina s 4 posteljami). Doslej so taka potovanja stala vedno nad 12.000 Din. Istočasno in z isto ladjo potuje tudi skuoina katoličanov iz Porenja v Sveto deželo, zato je tudi glede vodstva preskrbljeno. Priglasiti se je treba v Prosvetni zvezi do 15. marca, kjer se dobijo vse nadaljnje informacije za to potovanje. t Pivo a no gosti liičarifc v Lašk srn bodo začeli v kratkem graditi. Preddela so ugodno završena. d Nova uredba o bratovskih skladnicah se pripravlja v ministrstvu za šume in rude. Kakor doznavamo, bo uredba znatno spremenila sedanje stanje in sicer v prilog rudarjev. d Bankovcev je sedaj v Jugoslaviji za 5570 milijonov dinarjev. d Desetletnico zadruge zidarskih mojstrov so praznovali te dni v Ljubljani. Glavni govornik, zastopnik obrtne zbornice g. Ivan Ogrin je zanimivo opisoval zgodovino desetletja zadruge. Govorila sta tudi predsednik g. Mat. Curk in tajnik trgov, in obrt. zbornice dr. Pretnar. d Pri monopolski upravi v Belgradu na novo urejujep uradniško, de"avsko in vpokojeniško vprašanje v tobačnih tovarnah in sploh v vseh monopolskili zavodih. Menda bo vprašanje delavskih in uradniških plač, kakor tudi prejemkov vpoko-jencev precej ugodno rešeno. d Občinsko lovišče v Trbovljah je iz-dražila lovska družba za 14.430 Din. d Vdova Pavla Ratliča g. Ana Radič je bila te dni sprejeta od Nj. Vel. kralja Aleksandra, in inu je poročala o napredovanju dveh svojih otrok, ki se vzgajajo na račun Nj. Veličanstva. 15 letni Zbiško obiskuje 4. razred internatske srednje šole v Senju hčerka Nadica pa se izobrazuje pri redovnicah dominikankah na dalmatinskem otoku Korču^a. Oba otroka dobro napredujeta. d Varnost denarja. V Nemčiji je propadlo preteklo leto do 60 bank, pa izgleda, da še ni konec polomij. V Frankfurtu cb Meni je prišla pretekle dni banka z imenom Frankfuiter Bankverein. Ima 300.000 vlagateljev, ki so ji zaupali svoj denar ket vlege. Izgubljene so vse rezerve in akcije. Me:tna hranilnica sedaj posreduje, da ne bi nastala prevelika zmeda med vlagatelji in da ne bi preveč trpeli tudi drugi mestni zavodi. d Pri vo'itvah v zdravniško zbornico sta nastopili dve listi, in sicer dr. Zajca st. in dr. Eerganca. Ziragala je druga z 385 glasovi proti 277. Predsednik ostane še nadalje dr. Mavricij Rus. d Se e vseh banov so se začele 23. februarja v Belgradu. Finančni minister je v imenu vlade pozdravil bane, jih opozoril na s'anje državnih firanc in s tem v zvezi razvil svoj program glede financiranja bantkih uprav. Razprava bo tra;ala več dni. d Denar, ki ga vsako leio dajejo carinarnice iz tako zvanega kaldrminskega fonda za ceste, je Ljubljani že v marsičem koristil in ie bilo iz njega že prav lepo število ljubljanskih cest tlakovanih. Letos bodo izvršena iz tega fonda zelo velika tla-kovalra dela. Program je določen prav za prav za dve leti. V tem času bo tlakovanih več cest z drobnim granitnim tlakom. V kratkem pride v Ljubl'ano posebna državna komisija, ki bo uredila vso stvar s tem tlakovanjem in čim mine zima, prično na ulicah delavci s tlakovanjem. Ta komisija bo določila tudi vse potrebno za zgradbo carinarnice in za nakup stavbišča. lastniki zemljišč ob Dovozni cesti, kjer bo zgrajena carinarnica, so v načelu že pristali na prodajo potrebnega s avbišča. Komisija pa se bo z njimi pogodila zaradi cene. d Lepe podpore za razne koristne naprave so določene v občinskem proračunu v Hrastniku: za rampo na kolodvoru 10.000 Din, za elektrifikacijo kmečkih vasi v Kle-ku 5000 Din, v Bolni 5100 Din, v Knezdolu 10.000 Din, za ubožce 222.300 Din za brezposelne 10.000 Din, za šolo v Hrastniku 732.709 Din, za cerkev v Hrastniku 10.000 8' Stran 104 Din za Cankarjevo ustanovo 5000 Din, za cesto na Savo 10.000 Din, gasilskim društvom 30.000 Din. Ali bi ne bilo prav, da bi za nujno potrebno cerkev nekoliko vec odrinili? . , d Za enkra) smo zmagali ms. Pri sodišču v Belgradu se je vršila razprava zaradi tcžbe kneza Thurn in Taxisa proti naši državi. Kakor znano je imel Thurn in rlaxis iz nemškega Regensburga v naši državi meti Zagrebom in Siskom velike gozdne dele, ki so bili stavljeni leta 1919. pod se-kvester. Pozneje, koncem 1924 je vlada sekvester ukinila, na kar je knez Thurn in Tasis vložil proti naši državi tožbo za odškodnino za izsekani les. Dognano je, da je država izsekala 48.0C3 hrastov, kar znaša približno 147.000 kub, meirov v vrednosti 40 561.000 Din. Na sodnijski razpravi je sodišče to tožbo odklonilo ter je obsodilo Thurna in Taxisa na plačevanje stroškov, ki so precej veliki. Samo strokovirakom, ki so precenjevali škodo, mora plačati 65 tisoč dinarjev. S tem je ta zadeva v prvi instanci v korist naši državi rešena. d Tako zaželjeua kapelica v Logarski dolini se bo začela graditi. Gradila jo bo slovenska javnost, posebno turisti, katerim | bodo pomagali tudi domačini. Kapelica je potrebna tako turistom oz letoviščarjeni. kakor tudi domačinom, ker ni ure daleč nobene cerkve. Njen obseg bo 8X6 m, gradivo najbrž solčavski marmor, imela bo oltar s pravico maševanja, posvečena bo pa s '. Pavlu, v spomin t Pav a Šuhiana. Prosimo vse, ki so kdaj obiskali prelepo Logarsko dolino, da prispevajo 7a to prepo-trebno siavbo ali pa zbirajo prispevke v ta namen. Naslov je: Pripravljalni odbor za zidanje kapelice v Logarski dolini v Solčavi (Ko'man Vinko). Čekovna položnica pa je: 12.''44 (Kmet. nak. in proti, zadruga v Solčavi . d Službeno obleko bodo nosili okrožni inšpektorji, in uradniki L in II. kategorije, ki so dodeljeni okra'nim glavarstvom, okrajnim izpostavam in državnim mestnim policijskim oblrstem vseh vrst. Kadar bodo navedeni uradniki nosili s'už-beno obleko, bodo morali salutirati kakor vojaki. d Tudi Jugoslavija inia ležičša zl ita. Na Dravi, blizu Varaždina, se bavijo nekateri kmetje iz Medmuria in vasi Druia z izpiranjem zlata. Tem ljudem pravi ljudstvo ; zlatarji1'. Prejšnii teden sta dva taka »zlatarja : izprala večjo količino zlatih zr-nec iz peska injo prodala v Varaždin za 3800 Din. Našla sta slučajno primeren in zlatih zrnec bogat kraj. Sedaj se je pričela za to zlato zanimati država, ki je že dala kopati na peščeni dravski obali na več krajih tudi v globini 21 me'rov. Vsak meter izkopane zemlje izvlečejo na površino. Naiveeč zlaata se nahaja v globini med 6 in 7 metrom. d Novo eleklrčiio centralo dobi Novo jnes'o na Dolenjskem. Gradila io bo po na-lcgu mestne občine tvrdka Skoda. Električna centrala je proračunjena na pol milijona dinarjev. d Ljubljanska carinarnica je imela v prvih desetih dnevih februarja 8810.645 Din dohodkov. Več dogodkov je ime'a v istem času carinarnica v Zagiebu, nanueč D O M O LJUB Stev. 9 10,539.622 Din, vse druge carinarnice v državi pa znatno manj. d Za ravnatelja mariborske bolnišnice je imenovan okralni zdravstveni referent (poročevalec) g. dr. Podlesnik. d Tele s tremi nogami je otelila krava kmetu Jakobu Kraču v Indjiji v Sremu. Tele je popolnoma zdravo in menda tudi prav dobro hodi. . d Starokatoliška cerkev na Hrvatskem nazaduje in mnogi se vra njo v pravo ka-, toliško cerkev. Samo v decembru lanskega leta je vstopilo med katoličane zopet 23 parov. d Ker ni dobila nobena kandidatna lista potrebne več'ne, zdravniška zbornica v Zagrebu na zadnjem občnem zboru ni mogla izvoliti novega odbora. d Okoli sveta je prvič lansko leto letel veliki zrakoplov Zeppelin. Neki udeleženec silno zanimivo in napeto popisuje to vožnjo. Bere se kot roman. Ta potopis začne prinašati dnevnik S'ovenec začetkom marca. Naročito najprvo par dni na ogled. Slovenec stane Din 25 na mesec in se naroča na naslov: Slovenec, Ljub- SLOVENEC katoliški dnevnik, pisan v duhu katoliške akcije. — Vsako nedeljo ima nriloso slik na 8 straneh v ba-krotisku. — Stane na mesec 2> Din. Piši e. da sc Vam nošlje nn oTled, Naslov: sSLOVKNIiC«, Ll UBLj ANA. J U GOS LO V A N S K A TISKA It N A d Hrib se je posti I v Vintgarju na gornjem koncu, nasproti tovarni lesnih izdelkov. S strašnim ropotom so zgrme'e ogromne množico ska'ovja, gramoza, drevja in prsti v skozi Vintgar tekočo Radovno. Menda bo vsega materijah! več kot 50 vagonov. Navlaka bo morala proč, ker bo sicer, kadar Radovna naraste, v veliki nevarnosti bližnja Gotobova žaga. Gorjanska občina bo mora'a globoko poseči v žep. Še visi v hribu velikanska skala, ki grozi, da se vsak hip utrga. d Brat bivše avstrijske cesarice Zite princ Sikst Burbonski se je mudil te dni v Beogradu. Francoski konzul g. Dard mu je priredil svečano kosi'o, katerega so se udeVžili nekateri člani diplomatskega zbora in več odličnih zastopnikov belgrajske družbe. Princ je iz Belgrada odpotoval v Pariz. d Po vsej Jugoslaviji je pretekli teden zapadel sneg. Najnižja je bilo toplota v Mo-starju. d Huda bur;a je div;a*a koncem preteklega tedna na Jadranu. Parniki so imeli velike zamude. Mncgo ladii zakadi preteče nevarnosti ni odšlo iz pris'anišč. d 5 vagonov žita srno 15 vozili v Bolgarijo v prvi polovici letošnjega februarja. d Privatnikom je vzela dovoljenje za avtobusni promet po Zagrebu tamošnja mestna občina. Ods'ej bo mestni avtobusni promet imela v svojih rokah mestna hranilnica. d Aeroplan je podrl hišo, p lot pa je oslal nepoškodovan. Letalci na letališču v Jesenicah pri Mostarju redno vrše svoje predpisane letalske vaje. Ali te dni je lo malo manjkalo, pa bi se pri teh vajah ponesrečila vsa družina kmeta Antona Cvet-koviča v Jasenicah. Neki pilot je letel v zraku s šolskim aparatom Brandenburgom, Ravno nad Cve'sovičevo hišo se je aparat nekaj pokvaril in pilot je z letalom padel na hišo, v kateri je bila zbrana vsa družira. Hiša se je podrla, vendar pa se njenim s'a-novalcem ni pripetilo nič hudega in tudi pilo; aam je os'al nepoškodovan. d V Ljubljani so pokopali odvetnika g. dr. Josipa Jeriča. Vneto je sodeloval kot občinski svetnik mesta Ljubljane, požrtvovalno pa je de'oval tudi pri raznih naših gospodarskih in drugih ustanovah. Nekaj časa je nače'oval tudi ljubljanski organizaciji bivše Slov. ljudske stranke. Naj v mini počiva! d V Ljubljani je umrl ugleden s'oven-ski ve'eindustrijalec Peter Kozina. V Belgradu je menda jedel nekakšno ribjo jul-o, ki je povzroči'a zastrupljenje, pljučnico in smrt. Poi'o.j iregovi du"i! d V Kranju je umrla gdč. Polonca Zu-pančeva, sestra duh. svetnika g. župnika Ignacija Zupaea. Naj v miru počiva! d Redek žalosten dogodek. Dne 17. (. m. so pokopali pri Sv. Trojici na Notranjskem Nežo Hribar, prav na dan, ko bi ime"a biti njena — poroka! Umrla je za vnetjem možganske mrene. Do groba so jo spremili — svatje! d Smrt — dva dni pred poroko. Pod vlak je nadel delavec Jože Krajšek iz Kočevja. Namenjen je bil baš v Lor;ki potok, kjer je hotel urediti vse za svo;o poroko, ki naj bi se vršila čez dva dni. Pa ga je doletela nenadna smrt. Vlak ga je skoro popolnoma raztrgal. d Kap je zadela 45 letnega Šekutara Mijo, doma iz Draškovca v Medjimurju, za-pos'enega pri podjetju Dukič v Trbovljah. Sotovariši delavci so ga našli na s^mnjači mrtvega. d V sneg« je zmrznil ob potoku Radol-na pri Rogelnikovi žagi v Št. Lovrencu na Pohorju Jurčič Lenart po domače Pušni Gregor, d Nenavadna smrt. 23 letni fant Albin Kerše iz Gabrskega pri Trbovljah je pred tremi tedni prišel od vo.'akov in je bil zaposlen pri rudniku. V petek ga je ožu'il čevelj in naslednji torek zjutraj je radi zastrupljen ja od žu'jfl na nogah odšel na di ligi svet. d V Belgradu je umrl i?a vnetju slepiča nemški poslanik na našem dvoru dr. Ko-ster. Bil je zelo izobražen in priljubi;en gospod, ki je mnogo storil za dobre razmere med Nemčijo in Jugoslavijo. Decembra lanskega leta ie spremljal ministra dr. Korošca na potovanju po Nemčiji. Dr. Ko-ster zaruš"a soprogo s petimi otroci. d Ko ;e poprav: lal e ektrično nape"javo, je ubil električni tok 18 letnega Branka Strnada v Zagrebu. d 5-1 lef sla živela v srečnem zakonu Kari in Marija Schauper v GaJnUcu pri J a-renini. Te dni je Mari a umrla in deset ur nafo tudi Kari, ki je bil torej le deset ur vdovec, kar je tudi redek slučaj. d Od kapi zadet je preminul na Rašici nad Gameljnami posestnik Anton Sir-nilc. Zgednemu krščanskemu možu daj Gospod večni mir! d Težek železni obroč je padel na nogo pri prevozil 18 letnemu Ivanu Gorencu, vajencu v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani in mu jo je odtrgal nad členkom. d Z dolgim nožem v škornju je skočil na voz. Mesarski pomočnik pri Jakobu Jesihu v Ljubljani 18 letni Anton Košir je z dolgim nožem v škornju skočil na voz, upognil koleno in noč se je fantu zadri v mišičevju pri členku.»Brž je kri napolnila škorenj. Pomočnika so pripeljali v bolnižnico, mesarji pa naj bi opustili nevarno navado, nositi odprt nož pri telesu. d Otroci, proč od merjasca! V neki vasi pri čačku je neka 6 letna deklica na ukaz svojih staršev hotela zapoditi prašiče z dvorišča. Pri tem jo je napadel merjasec, ki je otroku preparal trebuh. V bližnji bolnišnici so deklico operirali in bo menda ozdravila. d Obe nogi so odrezali v zagrebški bolnici kovaču Pranju Petraču, ki mu je padla na noge težka traverza. d Dve nesreči druga za drugo. Mlekar Pavšič iz Težanovec (Slovenska krajina) se je peljal s svojim avtom v spremstvu dveh tovarišev iz Murske Sobote domov. Bilo je ponoči. Kar se zaleti avto čez jarek na travnik, se prekucne in pokoplje potnike pod sabo. Vsi so dobili večje in manjše poškodbe. Mlekar se je, dokler časa je bil avto v popravilu, vozil s kolesom. Na isti cesti ga je zopet doletela nesreča. Izgubil je oblast nad kolesom, padel in si stri nogo. Sedaj leži v bolnišnici, d Bogat berač. V Rumi v Vojvodini so našli te dni neznanega mrtvega berača, ki je imel v suknjo všitih za 82.000 Din bankovcev. Niso mogli dognati, kdo je, ker ni imel pri sebi nobene listine. d i iio lelo ne sme v nobeno gostilno, pa še 420 Din kazni bo plačala neka Marija Bujdoša, ker je v neki gostilni kričala v protidržavnih izrazih. Tako je odločilo okrožno sodišče v Novem Sadu. d 3 samoumori in 2 poizkusa samo-iimora sta bila v dveh dneh v Mariboru. Tako je, če nadomešča revolver —- božjo vero. d Neznani vlomilci so vdrli v cerkev sv. Frančiška v Splitu ter odnesli razne zlatnine in drugih dragocenosti za okrog 100.000 Din vrednosti. d Kovčeg z vsemi potrebnimi predmeti za službo božjo so prinesle te dni hrvatske katoličanke sv. očetu papežu v Rim kot jubilejni dar. d Stotisoč« gospodinj pere uspešno s pravim terpentinovim milom Gazela, zato storite sebi dobro, ako ga poskusite tudi Vi. d Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz - Josef«-grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelc zadovoljive uspehe pri deklicah •n dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz - Josei« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. »Franz-Josel« Žrenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah ^špecerijskih trgovinah. V vsako hišo »Domoljuba«! p© svetu KatoHška cerkev. s Zakaj jo bil kardinal Pacelli imenovan za papeževega državnega tajnika. Vatikansko glasilo >;Osservatore Romano podaja besedilo papeževega pisma, s katerim jo sv. oče imenoval kardinala Pacellija za državnega tajnika. Pismo poudarja berdi-nalovo pobožnost in molitev, kakor tudi njegove velike sposobnosti, ki jih je pokazal kot papežev poslanik v nemškem Miin-chenu in Berlinu pri sklepanju tozadevnega državnega sporazuma s sveto stolico. s Kaj je v današnjih dneh najbolj važno.^ Patrijarh beneški, nadškof in škofje beneških dežel so izdali skupno pismo na vernike, v katerem naznanjajo, da se bo mesto običajnih pastirskih listov v postu brala raz vseh prižnic zadnja papeževa okrožnica o krščanski vzgoji mladine. Zakaj v današnji dobi ni bolj važne reči, ko da katoliški starši dobro vedo, kakšne naravne pravice in dolžnosti imata Cerkev in družina. s Za dostojno nošo. Škofje so dobili točna navodila glede ženske noše. Odlok sestoji iz dvanajstih členov, ki nalagajo škofom, duhovnikom, predstojnikom kat. zavodov in staršem skrb, da se ženske dostojno oblačijo. Nedostojno oblečene ženske ne smejo k spovedi ne k sv. obhajilu, se ne smejo udeleževati javnih procesij, ne morejo biti za botre pri krstu ali birmi. Ženska, ki je tako nedostojno oblečena, da vzbuja pohujšanje, naj se izžene iz cerkve. s Če bo res. Glasilo nemškega centru-ma »Germania« sporoča, da bo italijanski ministrski predsednik v kratkem obiskal papeža. Nedavni sprejem glavnega faši-stovskega tajnika Turattija da je bil samo priprava za ta obisk. Mussolinijev sprejem pri papežu da bi pomenil končno spopri-jaznjenje italijanske države s Cerkvijo. Italija. s Z italijanščino hočejo v hrvatsko cerkev. Pazinska občina šteje s 17 priključenimi, a še danes samostojnimi okoliškimi duhovnijami okoli 18.000 duš, od teh je le 1500 Italijanov, ki bivajo v Pazinu, vsi drugi prebivalci so Hrvatje. Naravno je, da otroci v okoliških vaseh molijo v cerkvi v hrvaškem jeziku, čeprav so prisiljeno vpisani v italijansko »Balillo«. Zdaj pa je poveljnik pazinskega oddelka tega društva profesor Nizzo izdal okrožnico, da morajo vsi otroci, ki so vpisani v »Balillo«, tudi v cerkvi peti in moliti v italijanskem jeziku. To pa je vendar preveč! s Razno. V Rimu pri podministru Al-fieri so se zglasili odposlanci indrijskih rudarjev in mu predložili želje delavstva. — V Gorici bodo sezidali novo klavnico, v kateri bo mogoče zaklati preko 50 goved dnevno. — V Trstu je skoraj ni hiše, kjer bi ne ležal otrok, bolan na ošpicah. — V Spodnji Idriji je umrl 40 letni krojač Ivan Albreht. — V Slivnem na krasu je preminula gospodinja Angela Petelinova. — V Sežani so pokopali 30 letnega Andreja Be-karja. — V Budanjah pri Vipavi je umrl *8chichtou RADI0N pere sam ! Odstrani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tem trpela niti najmanjše škode. Radi tega je za pranje volne In svile idealno sredstvo Schichfov RADION 92 letni Jože Krašnja. Je bil celo življenja zdrav. Bolgarska. s Zakaj ne pride do poroke. Časopisje je nedavno pisalo, da namerava bolgarski kralj Boris poročiti italijansko princezinjo Giovanno. Kakor poročajo, italijanska kraljevska hiša, ker je katoliška, vstraja na tem, da bi morali morebitni potomci predmetne zakonske zveze pripadati rimskokatoliški veri. To pomeni, da bi bil bodoči prestolonaslednik pravoslavne Bolgarske katoličan. V ta namen bi se pa morala prevesti ustavna reforma, ki jo lahko izvede samo takozvana velika narodna skupščina. Povsem jasno je, da se take skupščine s takim dnevnim redom spričo položaja v Bolgariji marsikdo boji in bo zato zakon kralja Borisa z lepo Giovanno za enkrat samo v — oblakih. Franelta. s Novo vlado je sestavil Chautemps. Zunanji minister je še vedno Briand. Splošno smatrajo to vlado — v kateri sedi kot prosvetni minister znani kulturnobojnež Charles Durand — le kot prehodno. Ruslfa. s Otroke vlačijo v politiko. Ruski komunisti hočejo na državne stroške spraviti v Moskvo 20.000 otrok iz Nemčije, Anglije, Francije in čehoslovaške, da bodo na dan 1. maja po moskovskih ulicah vpili Za vzajemnost delavskih otrok vsega sveta. Milijoni ruskih otrok pa žive brez staršev y najhujši revščini. Ali ne rušijo države, ki dovoljujejo sodelovanje otrok pri takih blaznih poizkusih, svoje lastne temelje? 8 Boljševiki divjajo naprej. Boljševiki so ukinili delovanje cerkve v Ukrajini, ki je imela v svojem področju 2500 župnij, 700 ukrajinskih cerkva je bilo zaprtih. V 61 mestu Dekarta je prišlo do spopada med kmeti in vojaki. Kmetje so razorožili četo, ki je zaprla mestnega župnika. Boljševiki so zaprli šest ukrajinskih škofov, med njimi ukrajinskega metropolita Sipkovskega, ki je že nad 80 let star. — Sovjeti v Kron-štatu pa so sklenili, da se popolnoma poruši tamošnja velika cerkev. — Iz moskovske bližnje in daljne okolice so komunisti na 200 tovornih avtomobilih pripeljali v Moskvo razne cerkvene predmete iz bakra, ki jih bodo porabili za razne stroje. Amerik?«. s Plini so se vžgali. Pretekli teden je v delavnicah Standard Oil Company v Lin-denu v državi New Jersey eksplodiral vod visokega pritiska, v katerem so tekli plini nafte. Tako je bilo mrtvih 5 delavcev, 63 pa smrtno ranjenih. Plini so se vžgali pri odprtem kovaškem ognju in so se razleteli s toliko silo, da so več kilometrov daleč okoli popokale vse šipe. Mrtvi delavci so tako razmersarjeni, da jih ni mogoče spoznati Večina delavcev je tudi zastrupljena po plinih in mnogi delavci so tudi takoj oslepeli. Drobne novce Pri občinskih volitvah v Beolgariji so zmagale vladne stranke. Pa tudi opozicija se je dobro odrezala. Nemškega komunističnega poslanca Kreuzerja so zaprli v grških Atenah. Je pripravljal napad na ameriško poslaništvo. Sovjeti razglašajo svetu, da se v Rusiji Vera ne preganja. Drzni lažriiki. V Italiji zopet izhaja katoliški tednik »II Corriere«. Znak izboljšanja odnošajev; Javne molitve za ruske kristjane se vrše v Nemčiji. Javni protestni shodi pristašev vseh ver proti grozodejstvom ruskih bo!jševikoy sklicujejo dnevno v Ameriki. Za nadzornico vseh londonskih bolnišnic je imenovana gospodična dr. Lambert. (75 tisoč postelj, 26 tisoč zdravnikov iri Strežnikov.) Časopisje namiguje, da bo Nemčija pretrgala odnošaje s boljševiško Rusijo. 20.000 ročnih granat je eksplodiralo v grških Atenah. Dosedaj 9 mrtvih in 8 ranjenih. Od 12 milijonov volivcev jih je došlo pri zadnjih volitvah na_ Japonskem na volišče 10 milijonov. Zmagala je vlada. 407 oseb bilo ubitih in 13.111 ranjenih v zadnjem četrtletju 1929 v Londonu. 50.000 italijanskih žensk je poslalo kraljici pismo proti kratkim krilom. Še 3000 vagonov neprodane čebule je na čehoslovaškem. Katoliškim duhovnikom je zopet dovoljen dohod v Mehiko. Bivšega afganistanskega kralja vabijo naj vnovič zasede prestol. Da ne bo zopet vstaje, svetujejo, naj žene ne pripelje s seboj. 150 let stari Turek Saro pojde v Ame riko. Hoče na shodih pokazati, da abstinenca daljša življenje. Radi eksplozije plina se je zrušila dvonadstropna hiša v belgijskem Bruslju. 462.000 brezposelnih so te dni uradno našteli v Italiji. 61 Da se resnica prav spozna. (Zapoge.) V 7. številki Domoljuba je bil dopis iz Zapog »Kako gospodarimo«. V njem pravi dopisnik, da je regkokdaj taka priložnost za nasipanje polov kakor leloš>njo zimo, pa da se iri>'če ne zgane. Kesnici na ljubo moramo trditev dopisnika popraviti in vsem, ki se za stvar zanimajo, pojasniti sledeče. Lansko spomlad je bilo z oklicem pred cerkvijo razglašeno, naj vsak posestnik napelje pet voz oziroma dva voza gramoza na vaško pol, kako/ ima pač vožnje. Tisti, ki jim je bito res za stvar, so se takoj odzvali in gramoz navolizili. Ravno dopisnik gornjega dopisa in njegovi ožji prijatelji pa se javnemu pozivu niso odzvali in niti \oz gramoz i pripeljal. Menda mislijo, da morajo pa sedaj zabavljati na tiste, ki delajo zato, ker s mi niso izvršili svoje dolžnosti. — V istem dopisu iz Zapcg ms je dopisnik povabil na tombolo gasilnega društva za 16. februar. Pa moramo z obžalovanjem ugotoviti, da so tudi to občekoristno prireditev gospod dopisnik in njegovi ožji prijatelji ponižali s tem. da 60 po končani tomboli priredili ples. Stno namreč mnenja, da ni prav, da se občekorislne-prireditve kot so gasilske na tak način ponižuje,o. Le preveč je znano, da jo ples povzročil n?ši mladini že veliko zlega in jo najbolj navaja k znpr-ivl.ji .-osti in lahkomišljenosii. Trboveljski proračun. V liko veliki občini z 20.000 prebivalci so j doklade b> lahko rekli v Sloveniji najnižje. Na drugi strani pi so potrebe naših občanov veliko višje nego drugod,, zlaoti če pomislimo, da ima občina 293 ubožcev, katere podpira po 50—100 Din mesečno. Ti ubožci so večinoma staroupokojenci rudarji, ki prejemajo od brslovske 9kl"dnice pokojnino po Din 10—15. Ker pa je laka vsota gotovo premajhni za življenje, jih mora preživljati občina. Na'večji davkoplačevalec pri nas je T. P. D., ki pa se kij reda z r-znimi ugovori proti proračunu pri'ožuje na finančno ministrstvo. ^ko pa bi podjetje uvidelo lo, da tisoče slovenskih delavcev s svojo težko rud-rsko industrijo popolnoma izčrpa in da so na svoja stara leta to občinski reveži, bi se doklad, katere ji občine predpisujejo, ne branila s tako silo. Proračun izkazuje lastnih dohodkov Din 559 tisoč 719.29. Stroški Din ,4,879025 79, ki se bodo krili s sledečim: od 1 1 vina po Din 075 skuoaj Din 533 335.75, od bi piva Din 30. skupaj Din 45.000, od 1 stopnje žganja po Din 7.50 skupaj Din -190.8S0, od poslaj. žganja po Din 5 skupaj Din 6000; skupaj Din 1,075.225 75. Doklade bodo znašale: 80 % od zemljarine Din 56.839 99, 100% od zgradarine Din 95 934.27, 100% od rentnin Din 7.413.64, 100% od družbenega Na vatikanski pošti v Rimu so prejeli več grozilnih pisem, oddanih na pošto v Moskvi. »Bog ohrani, -Bog ob vari« pojejo pri uradnih slovesnostih v republiki Avstriji. 88 milijard kilovatnih ur producirajo ameriške električne centrale. No londonski rasorožitveni konferenci niso državniki napravili doslej še nobenih ugodnih zaključkov. Oehoslovaška vlada je sklenila, da se bo na slovesen način praznovala 80 letnica rojstva predsednika Masaryka. Božja služba se je vršila v vseh pravoslavnih cerkvah Bolgarije za pokoj onih, ki so jih ubili boljševiki. Bombo so vrgli neznani storilci v misijonsko cerkev v Bong Banu v Indokini, Snežni viharji so zahtevali v italijanski Kalabriji številne človeške žrtve. 36 ur je neprenehoma silno deževalo te dni na Grškem. Mnogo škodo davka Din 2,844.177.23, 50% od pridobnin Din 14J tisoč 828 52, skupaj Din 3,219.293.65. Vsi dohodki skupaj Din 4,884.238.69, stroški Din 4,879.025.79, prebitek Din 5212 80. - Proračun obremenjuje šolske potrebščine za 1,578503.79 Din, kar je seveda za izobrazbo ljudstva nujno potrebna To in ono. (Podzemelj.) Novi odbor prosvetnega društva »Belokrajine«, izvoljen na občnem zboru 19. jan. 1930, si je na svoji prvi seji nadel dve važni nalogi: nabavo knjiž. niče in post-.vitev dostojnega spomenika padlim vojakom, kar bi bilo sicer že zdavnaj potrebno, a ker ni bilo pravega zanimanja, se je stvar zavlekla. Ker je pa sedanji odbor trdno odločen, da svojo namero ludi izvede, prosimo vsakogar, ki se za stvar z nima, da gre društvu po svojih močeh na roko! -Letošnji predpust smo z ozirom na veselice in »ohcetir precej zaspani. Veselice sploh nobene ni, pa saj za njimi itak preveč ne žalujemo, bolj pri srcu nam je irša pristno belokranjska ohcet, ki ima v nekaterih primerih res toliko slikovilesti in pestrosti, da z^s'uži, da jo kdo popiše tako, kakršna je v resnici; v spomin našim potomcem za takrat, ko bo tudi ta slara navada izginila « površjai — Ne smemo tudi prezreti para, ki je letos prvi sklenil zakonsko zvezo. Sta to Janez Marentič in Bara Šle-fanič, oba iz najuglednejših m splošno spoštovanih družin. Nevesta je bila dolgo vrsto let cerkvena pevka in kot tako jo bodo pevci in ž njimi cela tura očulno progrešali. Želimo jima obilo sreče v novem stanu 1 Vinarska zadruga v Brežicah. Na mnoga vprašanja, ki prihajajo na vinarsko zadrugo, sporočamo, da je vinarska zadruga z omejeno zavezo in vsak č!:ui jamči največkrat z dva-kratil im deležem. Delež znaša 500 Din. Jamstvo članov je tedaj omejeno na največ 1500 Din. Vplačevanje deležev je načelslvo zadruge olajšalo na ta način, da e poskrbelo za kredit, če član plača lakoj najmanj 100 Din. Vsakemu vinogradniku je s tem omogočen takojšen pristop, ne da bi imel kak večji Izd-tek. Vsirovanje se vrši v prostorih Ljudske posojilnice v Brežicah in pri zadruginlh zaupnikih. Potek vpisovanja je zadovoljiv. Prosvetno delo v naši fari. (Dobova.) Kmalu se bo končalo vpisovanje v Mohorjevo družbo. Ne bi smelo biti Slovenca, ki ne bi imel Mohorjevih knjig v svoji hiši. Kdor od sDomolju-bovih« bravcev še ni storil svoje dolžnosti do Mohorjeve družbe, naj lakoj stopi v župnišče do gesp. župmika in se vpiše za leto 1931. Agitirajte pa ludi med sosedi, da bo vsaka hiša imela lepe Mohor- V Berlin je odpotoval avstrijski kancler'dr. Schober. Menda posreduje med Italijo in Nemčijo. Komaj tisoč članov šteje sedaj v vsej Avstriji komunistična stranka. Delavci so ji obrnili hrbet. 20 stopinj pod ničlo je na španskem. Za boj proti vojni in jetiki je zapustil finski bogataš Justej Kisal 300 milijonov dinarjev. Peklenski stroj se je razletel brez »kode pred zgradbo italijanskega konzulata v argentinski Kordovi. Švica je odklonila vabilo za sodelovanje na pedagoški svetovni razstavi v ruskem Ljeningradu. Po preteku 100 let bo Amerika popolnoma katoliška, je izjavil angleški učenjak dr. W. R. Mates. Silen vihar je divjal 18. febr. na Duna-vu v okolici romunskega Kalarasija. Potopil se je čoln z 11 osebami. jovo knjige. Za vpisovanje je sedaj zadnji Ca*, po-žurite se. V vsaki fari Innjo po navadi 1;ako izobraževalno ali prosvelno društvo, kjer se vrše razlit-,ia predavanju, so na razpolago dobri časopisi, se pripravljajo za igre ild. Pri n « tega ni. Bilo jc neko pevsko društvo, ki pa sedaj ue obstoja več. Vse to delo pa vrše sedaj gasilna društva n?S.> (are V naši fari imamo grgilno društvo na Vel, Dbrežu, Rigoncah, Ločuh, Mihaloveu, Mostecu. Teli not gasilnih društev je prevzelo nekako prosvetno ju kulturno delo v naši fari. Od teh delujeta g- s. ilruštva v Vel. Obrežu in v I.crsh precej vidno /, uspehom Gledališke predstave se vrši- pri županu g. Kovačifu v Dobovi. kjer si igralci postavijo oder in kulise in razporede sedeže. Posebno talentirane moči imajo LcČani. Vse naprave, kulise in vse je domače delo, delo domačih umetnikov samoukov. To je vse lepo in prav. GlecHi pa se mora tudi. kake igre se igrajo, kilo igra in liako igrajo. Priporočati bi bilo. da ge tjudsko-šolska in meščanskcšolska deea ne priteguje k lju-bavnini igrani. Zato bi bilo na mc^tu. da vsako društvo dobro pretehta, kako igro bo igralo, da bo uspeh lepši in bo mladina imela tudi koristi in se j tem izobrazila. Posebno važna ualnga je tu režiserjeva. Nim-mo nič proti temu, da so to nalogo prevzela gasilna društva, samo im to že danes opozarjamo vsa društva naše l ire, da se drže pravilne poti. Ce bo Slo po pravi peti naprej, nas bo veselilo, če bomo pn opazili, da bo to v škoJo n še mladine, pa smo prvi, ki bomo dvignili glas proti. Zato bi bilo 1111 mestu, da |x;sefa v svrho kontrole te prireditve tudi inteligenca naše tare in da nepristransko sodbo. V naši fari so jako razširjeni šund-romani. l'o 1 Din zvezek iu ves roman pride do 90—100 zvezkov. In tak kulturni škandal kakor ga spravljajo v te zvezke po 1 Din. strne na z-dnje do ICO Diu. Segajte jh> dobrem ftivu ne pa po takih napetih šund-rom-nih. Akademiki cele države se We proti temu šundu in preprosti kmetski fant ali dekle ne posluša tega glasu naših akademikov, ampak hoče, kakor se vidi. da potom teh šund-romanov duševno propada. Dolžnost učiteljskega zbora in vseli drugih kulturnih delavcev je, da ■/. vgo močjo delijo proti teimi šundu in ga v fari ti'dl popolnoma zatro. Zato segajte pu dobrem ftivu.' Društveno življenje in drug«. (Skofja Lok«.) \'še kal. prosvetno društvo jc pretekli te-tle-11 priredilo g. kaplanu Veiderju lep pr*'ovilni večer. Gosp. predsednik se je v poslovilnem govoru spomnil vseh sodelavcev v društvu in v fari ► ploh in je obljubil, da ne bo vedno ostal na Dolenjskem, nego da bo še prišel k 11-ni Gorenjcem. Gosp. kaplanu želimo knt novemu župniku obilo božjega blagcskiva v Poljanah pri Toplicah na Dolenjskem ter mu kličemo: Na svidfnjel V našem društvu zlasti dobro deluje kino-odsek. Vgako nedeljo ltrs pozabava z novim filmom. Okoličani, za Vas je z'nsti prikladna jiopol-iliniska predstava! Poselite jo čim češče! V nedeljo dne 2. marca ob 8 zvečer bomo igrali burko »Križ-rska vojna". Kdor s;' hoče od srca nasmejati, naj nas obišče! Prav tako bomo priredili zabavo na pustni torek zvečer. Na sporedu bo: fi'mska smešil ica, pelje v zboru, kupleti in šilo ter pustni govor. Val, ki ljubite pošteno zabavo, pridite med irs. Notranjščino farne cerkve sv. Jakoba bodo letog prenovili, kol čuiemo. Naj bi vsi farani podprli v tem gesp. župnika I Smrtna kosa. (Podbrezje.) V četrtek 20. t. m. smo položili k večnemu počitku Terezijo Jeglič, bivšo slovečo šiviljo. Pri njej se je učilo šivanja okre>g 70 deklet. štirinirst Id je bila cerkvena pevko, cerkev je pa krasila se v st-re®ti. Vse njeno življenje je bila nepretrgana služba božja Dočakala jo visoko starost « let. N. v m. p.I Grda navada. (Korinj n-d Krko.) Zelo nas ogrožajo divji prašiči, ki jih je v Jauhah do kakih 20 in nam bedo uničili vse, ako se ne pogreti zatreti jih — Res ie navada, da se fantom, ko se nevesta odpelje, kaj da. Pri neki poroki pa se niso sporazumeli. Zato so spremili nevesto s požiganjem cunj, kar Je jako nespodobno, Tulili pa so tako na glas, da se je slišalo v sosednje vasi in da smo mislili, dn lovci tulijo radi divjih prašičev. Imelo pa je za posledico, da so sudaj fantje iz Malega ln Velikega Korinja prišli v jezo, ki se je takoj pokazala. Drugi dan se je izb urnim lovcem namreč res posretllo uslreliti Iri divje prašiče, ki so jili zvečer spravili na Veliki Korinj. Med radovednim ljudstvom so prišli Kakovost britvice je odvisna od izredno ostrega rezila. osebno ostra in precizno izdelana britvica Gillette iamči zato za uuoano britje vihti tega Da ž mo tudi orištedite. Kupite pravočasno nove brHirrr C ''»Ue! OiMette tudi fantje iz Malega Korinja, res spodobno brez vsakega izzivanja. Ko pa 30 se s pesmijo oglasili, z~čelo je iz neke hiše frčali kamenje, in je bil eden nesrečno zadet v glavo, in bi rana lahko imela težko posledice. Seveda tudi tukaj po stari navadi: Zdravnik, ateslat, tožba. Zraven pa šet sramota in ogromni nepotrebni stroški Akoravco smo v hribih, tembolj potrebna je sloga, tipamo, da ta jeza kmalu no'ra, ker grožnjo bodo imele še hupe posledice. — šolo smo največ s~mi zidali, L' z malo podporo oblasti. Pa zopet nimamo učitelja, gospodična učiteljica je odšla, pa smo zopet sami in prosimo, da kmalu pride nadomestilo, da ne bodo otroci doma, ko smo toliko žrtvovali za šolo. Razno. (Trbonje.) Preteklo leto je bilo rojenih 24, med I eni i trije mrtvorojeni. Umrlo ;ih je 22. Nekaj redkega za lrbonje. V zakonski stan so .stopili trije pari. — Dno 29. prosinca je umrl dober iu vzoren krščanski mož Jakob Koral, pod. Kremžar. star- 53 let in sicer za vodenico. Celi dve leti je bil priklenjen na beilniško postelj, a je vse trpljenje svoje bolezni prenašal potrpežljivo in vdan v voljo bož o. Bodi mu blag spomin. — Osnovala se je pri nns tudi akcija za nove orgle. Dobri župljani so vneli in zato navdušeni. Naš dobri kovač Gregor Rudolf je prvi podpisal 8"00 Din pa j>ravi, da bo dal še več, če bo treba Drugi podpisujejo po 10C0 in 2CC0 Din, kakor kdo more. Zopet drugi darujejo lep; gospa Jožefi Paradiž, pod. Brikl je podpisala 5 lepili smrek. Gosp. Jurij Vrhnjak, ped Urban 5 kub. uvel rov rezanega lesa. Nove orgle bodo stale 40-50.000 Din. — V nov krajevni šo's''i odboi so bi1 i izvoženi 'sledeči nržje: Jurij Brajuik, .Mtob Uršnik, pod. Ku-čej, Julius Svinko, trgovec, Jožef Doler, posestnik, Ferdo Pohrašky, žuDiiik. Friderik Lužnic je kot žu-jian prdsednik odbora. Gospodarstvo in piosveta. (škocijan pri Mokronogu ) Preteklo leto smo Skocijanei n-pravili s pomočjo bivša oblastne s-mouprnve lepo število gnoj-ničnih jam. Vasi 7/lcgan'e in Stara vns sta dobili veliki vaški kapnici. S-djarsko društvo je v odlični meto dokazalo potrebo svojega obstoja 47 zavednih s-djnrjev podpira njegovo delovanje. Društvo je imelo v nedeljo, 10. februarja, lepo predavanje o snaženju in škropljenju sadnega drevja s praktičnimi vajami. Vsi zavedni sadjarji so se odločili, da bodo škropili In mazali z arborinom. Saj ga pa tudi dobe člani pri društvu polovico ceneje. Začetki so tukuj in vsi smo prepričani da bomo v tej gospodarski panogi oči vidno napredovali. Kličemo še drugim sadjarjem: Ne stojte ob strani, zraven stopite, poprimitel — Pretekli mesec je sklic-lo učiteljevo škocijuuske šole; starše na rcditelski sestanek. Lepo število nas je bilo, ki smo vsi 7. zanimanjem poslušali lzvaj-nja ucitelistva. Mnogi fmo sprznali, da naše' učileijstvo dela z ljudstvom in za njega. Še si želimo takih sestankov, ki naj podere,jo ograjo med domom in šolo. — Tudi prosvetno društvo to je lepo razmahnilo. K11 'ižnica posluje vsako nedeljo. Poslužite se je! Za jiustno nedeljo pa nam priredi oder lepo šalo igro >Mihče-ve zvijače.'. Kdor si želi smeha, ta gotovo ne bo zamudil te prilike. Mesto v gostilni, bomo praznovali pustno nedeljo v dvorani. — Na eni strani pa smo le zadaj in to je pri Mohorjevi družbi. Še tu moramo odpraviti sramoto. Za 20 Din dobimo šesi lepih knjig, dobrih prijateljev. Zato v*i v Mohorjevo d ružbo t Poroka. (Dranilje jiri Celju.) Prav jo, če poročamo o lopi slovesnosti, ka-It-ra se je vršila pri nas 10. febr., ko sta obhajala obtcspošlovani Martin Slemenšek, posestnik, in vrla ml"denkn Kristina Korenjak, prednica Marijine družbe, svojo poroko ob navzočnosti družbenk, ki so se kaj lepo jaroina daj Bog prav mnogo grete in blagoslova 1 — Na pustno nedeljo 2. marca ob treh popoldne i« na pustni torek ob pol osmih zvečer bo v stari šoli v Naklem vprizoritev novo veseloigre v štirih dejanjih: :>Vai-uj 111I dom in študiraj I s Igra je šele nanovo prevedena in prirejena. Polna komičnih zapletljajev ki so seveda ob koncu v zido-voljuost vseh izredno spretno in svojevrstno raz-jasiie in urede. Tudi scenerija bo za naš oder nekaj posebnega, čisto originalna, da pokažemo, da se tudi majhen eder lahko izkaže. Za prst bo društvo liaštudiralo lepo žaloigro: ->Bule vrtnice:. Denar je hotel imeti. (Brod [>oel Šmarno goro.) Gospa M. Kastelio. posestniea, je dobila grozilno pismo, v katerem se zaMeva, da pošlje 50(1') dinarjev poštno ležete Ljubljana. V nasprotnem slučaju ali če prijavi z?devo oblasti, ji požge hišo in jo usmrti. Ker pa gospa seveda navzlic temu ni bila pri volji, takemu gospodu poslati zahtevane vs tice, se je zadeva obrnila tako, da je go-s'iod prišel res na pošto po denar, a je dobil mesto istega policijo na vrat. T"koj je priznal vse. Sedaj v zaporu premišljuje, kako bi zapravljal vsoto, če bi »e mu zadeva gladko iztekla. Storilec je bil šo mladoleten obrtni vajenec z Broda. Resen opomin vsem staršem, naj pazijo na vzgojo svojih malih. »KLOKR\NJSKI KOTIČEK. Poslovili sme se Pet let in j>ol je bil g. Vinko Lovšin v Metliki za kaplana Kaj čud«, da sc je z nemi zrastel, iu da ie bilo ob slovesu trpko njemu in nam. Videli in slišali smo ga kajkv^t in veseli smo bili z njim, sedaj ga med nami ni več. Dne 20. febr. ie odšel na svoie novo službeno mpsto v šinartm pri Litiji. Želimo Ti: Bos« s Teboj! Pa nikar no pozabi nas in na to sirotno Belokrnjino! Pri banu. Dne 11. febr. 30 bilii v Zagrebu pri banski upravi irč-luika cestnih odborov Klemene iz Črnomlja in Nemnnič iz Želebeia pri Metliki ter Ba-juk iz Dražit". Spomnili, so, da se je po preuiedbi docela pozabilo na belokranjske cestarje. Potrkali so tudi v drugih zadeva'!. Pa so povedali možje: dobri 111 prijazni so bili — leot meden kruhek, prav zares. Ii nimajo nas zn malo, nas Slovence, tudi doli bi radi, pa ni prav od kod. No, dali so nam vsaj »panja, cestarji so pa že dobili tudi denarja. Včasih se kdo požene dol proti Zagrebu, a je se vedno tja j:ko daleč zaradi slabih prometnih »vez, dvakrat dalje kot v Ljubljano, čeprav je do Ljubljane 50 km več. Do Zagreba je le 82 km, do Ljubljane pa 132 km. Svatovali sin«. Proli koncu že gre predpu»t. •tato je treba pohiteti. Dne 16. febr. se je poročil Jure Kozjim iz Božakova, dober, priden in zaveden kut fant z Marijo MaleSid iz Radovič. Naj bi nad novim ognjiščem vladni mir in sreča in božji blagoslov. Dragatuš. Poročil se je 17. t. m. Jože Žvab, vzor mladeniča z Anico Kocjanovo iz Sel št. 1, vrlo članico tukajšnje Marijine družbe. Poročal je stric neve-etice, p. Oto iz Brezi j. Mlademu paru obilo božjega bligcslova na pot v zakonsko življenje. — Tej >ze-]esii< poroki sledi pa v teh dneh ssrebrns« — nevestinih staršev gg. Franecta in Frančiške Kocjan. Bog daj dočakali — szlate ! Za emljivo pismo iz Kanade. Večkrat so katerih naših Slovencev oglasi v staro-kranjskih časopisih, če ne več, vsaj s pozdravi. Ali to večinoma le prvo leto, mogoče še drugo, potem pa vsak utihne, kot da nas tujina požre, da več ne obstojimo za domovino, ne domovina za nas... Pa nikar nas ne obsojajte prehitro. — Tujina in Kanada najmanj obsipava v. dobrotami, zahteva pa vse polno od nas: treba delati, trdo delati; treba se učiti an-geškega jezika, brez katerega nikamor ne moreš; skrbi so na vseh straneh in kaj ču-•da, če moramo pri tem pozabiti na marsikaj in še naši domači bolj poredko dobivajo pisma, kar nam pa oni ne morejo zameriti, saj vedo, da smo jim in jim bomo vedno zvesti... Da bi ostali vsi Slovenci v Kanadi zvesti, v prvi vrsti vsak svojim domačim, v drugi materi Sloveniji! Dal Bog! Ne morem naravnost ugotoviti, kakšno sodbo ste si v splošnem ustvarili rojaki v j domovini o Kanadi in delavskih razmerah, i vendar, sodeč po vesteh iz domovine in kar povedo zadnji priseljenci, je Kanada po mnenju mnogih dežela, kjer se na ne pre-težak način pridobivajo dolarji. Kjer je pa dolar, so pa z njim i druge dobrote. Tako si mis'ijo vsi, ki teh dobrot« v Kanadi še niso okusili. Če bi, Bog ve, kako bi sodili potem, Bog ve, Se ne bi preklinjali i dolar i kar je v zvezi z njim ... Prijatelji, sodim po splošnem; povsod so izjeme pa i tu; sem pa že skoraj štiri leta tu in skusil sem marsikaj, videl se več, — povedati bi mogel marsikaj, ampak g. urednik nima rad, da je dopisnik prevfč gostobeseden, torej samo nekaj besedi o tem in onem. V knjigi sem čital nekako takole: Kadar si na tem, da bi šel v tujino za zaslužkom, se prej desetkrat ozri po svoji okolici — po domovini in če vidiš, da ti domovina res na noben način ne da, da bi se pošteno preživljal, potem se šele odloči za v tuji svet. In ko si se že odločil za tujino, pomni, da nepoštenjakov nikjer ne potrebuje'o in ne misli, da te tujina Bog ve kako potrebuje: delavcev je dandanes že povsod polno, zato se trudi, da boš vedno delal najbolj in vedno bodi prijazen in us'užen do vseh, v prvi vrsti do svojih tovarišev sotrpinov. Ne obupava j po prvih neuspehih, v tujini si navezan pred vsem le sam na se in brez trdne volje in mnogo energije ne bo uspehov. Kot največjega zla se varuj igranja za denar, pijančevanja in še najhujšega med vsem — slabe družbe. Danes sem prepričan, da so vse te besede zlata resnica, posebno pri nas v Kanadi, kjer so delavske razmere vedno bolj slabe. Mnogo jih je, ki bi se bili mnogo lažje preživljali doma, kot se tukaj. Cul sem že marsikoga reči: »Če bi bii doma tako hranil in tako delal, bi me ne bilo treba tukaj...« — Da, da, če bi se manj pilo, bilo manj baharije in lišpanja ... To prizna že marsikateri in bo še! Bridka resnica, da razmere v starem kraju so dostikrat krute, in tedaj je pač tujina dobrodošla, ali samo onim, ki v tujini ostane samo za zas'užkom, varčujejo na vseh koncih, so sposobni za vsako tlelo in delo tudi ljubijo. Malo se krene na stran, pa že gre po bliskovito — navzdol. Vsakomur, ki mu je količkaj pri srcu delavska masa, se mora srce krčiti ob pogledu na množice brezposelnih, ki prezebajo v vsakem malo večjem tukajšnjem mestu. Koliko jih je brez sredstev za preživljanje, denar je pošel do zadnjega centa ... Samo v Vankuver-u B. C. jih je na tisoče na . Bread line« (Bred lajn), kjer dobivajo Proli boleznim i Dokih rabite Sloan-ov Liniment (masi). Zakii bi tr eli neznosne bolečine, če jih morete le z m-lo Sloanovega Linime ta Una-t odpraviti tiloa.i-ovo mast ni treba drgniti, kajt< ona gre sama v uožo. greje in um r. obo ele dele. a bolečine iz 'inejo Imeite vedno vsaj eno steklenico v zalogi. Zelo enostavno se I oslopa Na koži se ne nanravlja nika; madtž Ranite S oan-ovo mast »roll revmni tm mistc. Generalno tastopstvo MlriKOVlC in (JOMP. Beograd, Sarajev-ka 70. Sloan-oi Liniment odpravlja bolečine Ooblva se v tseii leknrnoti fn flrngeri'ali 8l zastonj hrano do prihodnje spomladi. Seveda le toliko, da ostanejo živi. Bog ve, koliko jih je, ki so med njimi po lastni kriv. di, po krivdi svoje skvarjene narave. Mučili so se, ta po gozdovih, oni po rudnikih itd., — par tednov, mogoče par mesecev v mestu. Bothleger-jk (ki prodajajo alkoholne pijače na skrivnem za dvakratno ceno), salunerji in drugi se debele, a oni že stradajo... Pred par leti sem se seznanil z osem. najstletnim fantom tukaj rojenim. Delala sva skupaj; bil je še precej dober mladenič in postaven kot le kaj. Toda imel je napako, kot večina tukajšnjih domačinov, Ja ni mogel strpeti doina. Že šestnajstleten je pobegnil od doma. Njegov oče ima obširno farmo, ali sinu se ni dalo delati doma. — To pot ga je policija prignala domov. Razume se, da ni ostal dolgo in končno tudi oče ni maral več slišati o njem. Sestal sem se še pozneje dvakrat ž njim v mestu. Prvič je med pogovorom kar tebi nič meni nič začel vlačiti iz žepa pr?-pečenec in jesti. Vprašal sem ga, kjer je dobil to. Dejal mi je, da si je še včeraj v rastavrantu kupil jesti za zadnji denar in obenem prepečenca za prihodnji dan na-kral. »In kaj bo jutri?« sem ga vprašal. — »Bo, kar mora biti; mogoče pojdem kam delat.« Ko sem ga zadnjič videl, je bil baš dnn preje pustil delo. Bii je v družbi fantalinov njemu podobnih in — pouličnih žensk, pijan pa, da je komaj sial na nogah. Stopil sem na drugo stran ulice. To je ena slika, naštel bi jih lahko sto in sto. Na tisoče jih je, ki žive podobno rolo življenje, edina tolažba jim končno ostane, da jih država hrani, kadar popolnoma obnemorejo. In nič čudnega ni, če v mestu mladenič ali mož v najboljših letih skrivno, ker javno ne sme, prosi par centov za kruli, a ne redko še — pijan. Človeku, ki skrbi za bodočnost, se to čudno zdi, ali ti ljudje so tako propali, (la takšno življenje naravnost ljubijo. Poznam že čez šestdesetletnega moža, ki ima brata v Montrealu in ki je milijonar Njegov brat je bil prišel minulo leto sem po njega, toda mož se rajši muči po gozdovih in sploh povsod, kjer more kakšen dolar ujeti, kot pa da bi živel pri bratu, če piav mu je ta obljubil, da mu nikdar ne bo treba nič delati, ako hoče biti pri njem. Za skvarjenega »trampa«, vsega navajenega, pač ni več redno življenje... Od priseljencev so v tej . stroki ;, gotovo Švedi dosegli rekord; junaki pri delu, še večji pri zapravljanju denarja: par sto do'ar'ev zapraviti čez noč ali zatlačiti si ščepec snuf« tobaka med spodnjo ustnico in zobe, to je Švedu — vse eno ... Naši Slovenci, ki so splošno znani kot dobri prijatelji steklenice in g'ažka so — vsaj kolikor sem jaz prišel v dotiko ž njimi — še med najboljšimi. Značilno pri tem je. da so vsi ti globoko verni, dočim so vsi »trampk popolni brezverci. Mogoče tudi pri nas Slovencih ni vse tako, kot bi mora'o biti. Brezverski voditelji, časopisi in drugo te vrste pač tudi tu kaj kakor povsod zahteva svoje žrtve. -Neki Slovan, ki mnogo potuje po Kanadi, mi je na mojo pohvalo o Slovencih dejal, da Slovenci so pač še med najboljšimi, ampak mnogo pa da jih je med no^o prišleci, ki nikakor niso v čast rojakom in posebno po večjih mestih v Kanadi da je tudi med Slovenci dovolj — gnoja. Nisem mu mogel kar tako verjeti, ali ko mi je mož povedal dokaze, sem moral utihniti... •Hrvatje na vzhodu pa niso več ljudje, ampak —J« mi je dejal dotični gospod, i^i-sem mu mogel nič ugovarjati, čeprav smo is Hrvati skupno Jugoslovani, saj niso samo na vzhodu, tudi tukaj jih je bore malo, da bi bil človek vesel njihove družbe. Večina od njih se odlikuje samo z zabavljanjem čez : popove' in vero ter preklinjanjem, »ia o drugem molčim. Oni ljudje v domovini, ki so posebni prijatelji :>farške<; in verske gonje, naj bi prišli sem in pogledali sadove svojih naukov. Ej, šmenta, brbram in brbram, kot klepetava ženica s sosedo na cesti, ki pogovora skončati ne more. Pa, samotna in pusta je naša Kanada, Slovenci poredko pridemo trije, štirje skupaj, da se pogovorimo v milem materinem jeziku, le tuja beseda doni in ima povsod veljavo in zato oprostite mi, g. urednik in čitatelji, če je moj dopis v mojem starem prijatelju Domoljubu res predolg, še celo dalji, kot sem misUl, da bo. In, da še bolj dolgočasen ne postanem, pa rajši odložim pero in mogoče o priliki o tem in onem še kaj. Pozdrav Vam, gospod urednik, vsem dragim rojakom, posebno prisrčne pozdrave pa pošiljava vsak svojim domačim Frank in Ludvik Mlakar. V VSAKO fflSO »DOMOLJUBA«! Mohorieve knjige. Koliko jih ho? Kakšne bodo? Po vseh farab imate nalepljene pisane lepake, ki vam razlag-ijo, koliko knjig bo letos Mohorjeva svojim članom podarila — za dvajset dinarjev. Odgovor berete: Šest knjig. Oglejmo si jih, kašne bodo. I. Vsaka družina ima različne člane: očeta, mater, sinove, hčere, dekle, h'apee. Vsak izmed teh ima seveda tudi svoje zanimanje in svoje veselje. So starejši, ki si žele le modrega berila, tudi vernega, nabožnega. So drugi, ki cenijo gospodarske knjige. Je mladina, ki rada prebira lepe povesti. Zato je Mohorjeva vseh 70 let, odkar obstoji, skrbela, da je vsem tem željam po možnosti ustregla. Tudi letos se nam zdi izbor teh knjig prav srečen: Vsakem unudi svoje. Pa začnimo s knjigami za mlajše — s povestmi. Večeruiee prineso povest: Umreti nočejo. Spisal jo je sedanji najboljši pisatelj Ivan Pregelj. Kdo noče umreti? Čuj-te! Slovenci noče,o umreti, tisti Slovenci, ki so po drugih državah in morajo pretrpeti veliko krivic samo radi tega, ker so Slovenci. Čudovit narod smo Slovenci, ali ne? Od nekdaj so nas zatirali, prezirali, zaničevali mogočni naši sosedje; pa smo vse prestali, se razvijali in je danes naša Slovenska tako lepo izobražena, ima toliko knjig in je tak napredek v njej, da nas premnogi zavidajo. Res, največji križ je ta z nami, da smo na takem evropskem prepihu, kot menda nihče. Vse ceste iz Evropo drže preko naše zemlje in to jezi tiste, ki ne morejo kar tako mimo in preko nas. Nemci bi ladi do morja, Madžari tudi, Lahi bi radi naše gozde in premog — pa v Azijo do Štambula in Črnega morja gre spet cesta skozi naše kraje. Ko bi bili mi nekje gori v Galiciji, živ človek bi se ne obregal ob nas. S!avili bi nas in nas po rokah nosili, ker bi jim bili vteč, da smo izobraženi, pa nikomur v napoije. To je vzrok, da b; nas radi izbrisali z obličja zemlje in to tudi z vso vnemo poskušajo. Toda S1 o v e n -c i nočemo umreti. Pravico in moč imamo do življenja, zato živimo. Pa v naši državi nam ni kar nič sile. Toda bratje, ki so v drugih državah, morajo mnogo pretrpeti. To trpljenje koroških Slovencev je opisano v V e če r n i c a h. Slovenski kmet, slovenski župan, slovensko dekle, slovenski dijak, slovenski duhovnik, slovenski vojak — vsi so opisani v tej povesti, vsa prebridka zgodovina slovenske Koroške c 1 leta 1914. do danes. Pred nami je razgrnjena vsa lepota koroške zemlje, vsa ljubezen do nje, vse trpljenje tistih, ki niso zatajili svete materine govorice. Ta knjiga je krvavo potrebno berilo za vse, ki so sami na gorkem, kaj radi pozabijo na brate v trpljenju. Ne enkrat, po dvakrat in večkrat bi jo moral prebrati vsak Slovenec, da bo tem bolj vzljubil tiste brate, -i so ljubezni naše najbolj potrebni. Ta knjiga, ki obsega 160 strani, je sama vredna članarine dvajsetih dinarjev. Kmetje,, pristopajte v Kmet. zvezo! 15 RAZNO Maša /.a tiskarje. V Katedrali sv. Janeza Krst-uka v ameriškem Cle-velandu, v Ohio, so pred kratkim uvedli plVo »veto mašo ob nedeljah, ki se bere že ob 2 zjutraj, in sicer za tiskarje. Maša je običajno tiha s kratko pridigo, isto daruje Rt. Rev. J.F. Smith, gener. vikar cleveland-ske škofie. Poleg velikega števila tiskarjev, ki delajo ponoči, se tega svetega opravila udeleže tudi mnogo policajev, ognjegascev in hotelskih uslužbencev. Skrb prijatelia. Tone: »strašni trenutki so to od;, ko sem se potapljal. Inkrat sem se pogreznil, Predno so me rešili. Ko 80 me zapuščale moči, »eni se spomnil vseh najjužnejših dogodkov svo-|e?a življenja.« _ Jože: »Ah si se tudi spomn'1, sem ti pred tremi leti posodil dvesto dinarjev?« Nova kazen za poredno mladino. Pred ameri-»kim mladinskim sodnikom Baldwinom je stalo « dni šest po ednib šol-«kih dsčkov. katere ie a** aafta Lorenski učitelj Roman. »Že vem, že vem. Moja pa ni podobna tistim izdajalcem ... Povejte, ali se je bati zahrbtnega napada v drugem delu vasi?« >: Nobenega.« »Videl sem, kako so pred nami prižigali luči.«: »Vaš ropot je zbudil ljudi, to je vse.« »Ampak: če pade le en strel, bo zgorela vsa vas!« Okrenil se je in šel k svojim vojakom. Med splošnim umikom po premirju ni nobena nemška četa več prišla v to vas. Prihod novih francoskih upraviteljev je nekoliko vznemirjal Baltusa, ki ga ie najbolj begala bojazen, da ne bo znal dosti francoski, kadar pridejo nadzorniki in tovariši iz glavnega mesta. Videl jih je. Bili so ul udni. polni domoljubnih besedi; o drugih stvareh so pa malo govorili. Vse težkoče so odlagali na pozneje. kar so imenovali »novo ureditev«; eden mlajših tovarišev je pa to imenoval ,:-poenotenje naučnih metod«. Dobri in hkrati previdni učitelj je odgo\ arjal: iErancija nam je dala besedo. £ Drugi mu je prikimal z glavo. Ealtus je menil, da bi besede bile jasnejše. Potem so minula le'a in se ni nič spremenilo. V prvih dveh letih in pozneje je bilo mnogo razgovorov v Al-zaciji in Loreni. Baitusu so dvakrat ponudili važnejše mesto v neki drugi lorenski občini, pa je odklonil in so iskreno zahvalil za čast, ki so mu jo hoteli izkazati. Iz avil je, da ne želi nič drugega nego doslužiti tukaj, kjer ga vsi poznajo, večira ljubi in je blizu brata Leora. Brez poudarka je še dodal — vendar je bil to glavni razlog zoper premeščenje — da mu žena ne more zapustiti te hiše, kjer jo žalost in nekoliko upan'a tako silno zadržuje. Do leta 1923. je bila Marija Baltusova taka. kakršne so druge matere, ki ne čakajo več onega, o katerem niso nikoli dobile obvestil. Deset mesecev po končani vojni, poleti 1919, je naprosila svojega moža, da je šel v Verdun. V porušenem mestu je Faltus popraševal garnizMske častnike in načelnike na županstvu; obiskal je veliko vojaško grobišče in prebral vse napise na lesenih križih; napotil se je končno preko razde;anih krajev na levem bregu Moze do razvalin, ki so jih še imenovali vas Bethincourt: ni-kier ni mogel najti odgovora na vprašanje, ki ga je stavil ljudem in stvarem: »Ali je Nikolai Baltus, o katerem so sporočili, da ie v bouh 15. aprila 1918 izginil. živ ali mrtev?« Liudie, s ka'erimi ie bil govoril, so bili vajeni takega raziskovanja: gostilničarji, ki so pribežali v barake, duhovniki, vo'aki, ki so pobirali bombe in granate, vsi so mu pomilovalno ponavljali: »Siron ak, nikar se ne motite: o tis'em se reče, da je izginil, kateremu se ne za grob.« Obupan se je vrnil domov. In Marija ni nikomur več, tudi njemu ne. pripovedovala. kakšne misli ii begajo po izmučeni glavi. Marija ni več izgovorila imena svojega sina. Trdovratno je bivala v hiši, kier je živel sin; skoro nikdar je niso videli na vaški ulici, razen ob nedeFah, ko je šla k službi božji, saj je Orana, ki -e bila že velika, vse potrebščine preskrbela. Tudi na Hornjo ni šl«t več, čeprav jo je ljubila, ker je bila kmetskega rodu. Tja je učitelj sam zahajal, in sicer poredkoma, ker se je bal, da se ne bi v njegovi odsotnosti kai hudega pripetilo. Saj mu je bila žena sedaj tako slabotna, tako 8' Nova iznajdba cusegrevfuiie in 7,točenje stanovanja. Znano je, da ogenj potrebuje za gorenje veliko zraka, ki ga sproti srka iz svoje okolice. Tako vsaka peč, ki se kuri v sobi ali štedilnik srka vase zrak v sobi oziroma v kuhinji. S tem seveda začne v prostoru zmanjkovati zraka, ki se nadomešča s tem, da sproti sili v sobo oz. v kuhinjo svež m; zel zrak skozi špranje pri vratih in oknih. Tako vedno vleče mrzel zrak v sobo, da skoro ni mogoče pri oknu delati. Zakaj radi vedne porabe zraka pri gorenju je zračni pritisk v sobi vedno manjši kot zunaj — posledica je pritisk zunanjega zraka v sobo. Na drugi strani tudi vemo, da so naše peči oz. štedilniki zelo negospodarski glede izrabe gorkote: velika večina toplote, ki jo proizvajajo, gre v dimnik namesto v sobo. G. Fran Aljančič, podjetnik v Bistrici pri Podbrezjah na Gorenjskem, je iznaš?! napravo, ki docela odstranja mrzli zračni pritisk v sobo, obenem neprestano prostor zrači in obenem velik del toplote, ki sedaj odhaa v dimnik, oddaja v sobo oz. kuhinjo. Prinašamo sliko, kakšna je ta priprava pri štedilniku. Od zunaj ali iz sosednega zračnega prostora pelje skozi zid v štedilnik cev (št. 15 ali 22). Skozi to cev gre zrak v štedilnik in sicer pod železno ploščo (18), ki je čisto vroča. Mrzli sveži zrak pod njo se od te plošče znatno segreje. Ta cev se potem lahko razdeli v dve ali več cevi, ki vodijo na vsaki strani kurišča in pridejo na vsaki strani vratic iz štedilnika. Zrak, ki lije iz teh cevi v sobo, je popolnoma svež, obenem pa vroč. Ker je vroč in zato lažji, se takoj dvigne, se nato v višini primerno ohladi iu zopet pada proti llom. Na ta način se dovaja ognju vedno dovolj zraka od zunaj, se kuhinja zrači in obenem segreva. — Isto velja za peč, ki se kuri znotraj. Pa tudi za peči, ki se kurijo zunaj, kot je to v kmetskih družinskih sobah, je ta naprava velikega pomena, ker se soba vedno zrači in segreva. Obenem pa se more napraviti pod stropom mala od- prtina (23) v dimniku, koder odhaja slab zrak, ki se najrajši nabiia zgoraj. G. Aljančič je napravo preiskusil prak tično in se je izborno obnesla v vsakem oziru. Naprava ima tudi to veliko prednost, da je ze'o cena in se posebno pri postavlja, nju novih peči in štedilnikov moro vzidati z zelo majhnimi stroški. Naprava je patentirana in niora vsakdo imeti dovoljenje od g. Aljančiča, če bi si jo hotel omisliti. Nove knjige in skladbe Presveto Srce Jcsuisovo, kralj in središče vseh src. Po raznih virih sestavil o. Janez Pristov D. J. (Dobi se v C e 1 j u v prodajalni M o h o r j e v e družb e in stane za ude, vezan z rdečo obrezo, 20 Din, z zlato obrezo 30 Din; za neude pa 28 Din ozir. 40 Din.) Ta molitvenik je zdaj izšel v diu-gi, znatno prede'ani izdaji. Sestavil ga jc misijonar iz Družbe Jezusove, skušen pridigar, ki dobro pozna nevarnosti naše dobo in iz svojega misijonskega delovanja ve, da je najboljše zavetje in pribežališče v sedanjih viharjih življenja vprav češčenje Presv. Srca. Z živo besedo g. pisatelj priporoča zlasti moškim, naj se v vsaki župniji združijo v a p o s t o 1 s t v o mož in mesečno sv. obhajilo. Zdaj se tudi družine posvečujejo Presv. Srcu; tudi za to posvetitev je v molitvenik u pouk in ves obred (s pesmami vred). Skrbno je sestavljena tudi zgodovina te pobožnosti; podobno so popisani vsi razni načini, s katerimi v raznih deželah časti; verniki Presv. Srce. Za prve petke v mesecili ter za devetdnev- vznemirljivo občutljiva! Če so se vra'a hipoma odprla, jo mati buliila v odprtino z ognjem, ki je čedalje bolj piamtel in takoj urasnil.lto je vstopil moški ali ženska. Kako jutro je bila časih tako bleda, da ji je Paltus rekel: Draga Marija, baš morala k zdravniku?« Pa lii šla, ker sta oba dobro vedela, kaj ji je. Šivala je, pletPa in krpala bolje kot vaške perice, a včasih je pres.al za več. ko deset minut. Zrla je kvišku in roke so ji omahnile kakor svetim mučenicam, ki jih vidimo na slikah z mečem ali kolesom ob nogah. Orana je delala poleg nje in videla, kako je zamišljena, pa je nikdar ni poskušala zdramiti; sama se je morala predramiti iz sanj. Ko se je mati zavedla, je vselej povedala, kakšni spomini so se ji obudili. Bili so vedno enaki: Spominjala sem se. s kakšnim veseliem sem sinku šivala prvo srajco; platno je bilo iz Metza, iz trgovine pri Mravlji«, ki jc ni vec.<£ Ali: - Zdelo se mi je, da sem čula njegov vzklik. Kadar so se otroci sredi zime drsali po trgu, Bog ve, da so vsi vzklikali, a njegov glas se je čul izmed vseh, kakor petie slavca sredi množice šoj. Gotovo se spomin aš, da ga je župnik hotel imeti v pevski šoli. Govorim o prejšnjem; sedanji nima posluha. ,Tako sta mati in hči pri kuhinjskem oknu sloneli nad delom in si obuiali spomine, ki se Mariji Ealtusovi niso nikdar predolgi zdeli. Mnogo pozneje, proti sredi poletja 1923, je zaupno povedala: r Pomisli, Orana, ne morem se otresti misli, da je sin še živ. Ras se mnogo ne borim zo^er njo. a mi je čimdalje silne'«a, Ne upam si je povedati tvojemu očetu, saj veš, kako je trd in bi moje ženske slutnje imel za neumnost. I a^ko ti priznam, da mi je tako mehko pri srcu, če mislim, da je tvoj brat samo izginil. Saj se tak, ki ga pogrešajo, lahko vrne? Saj inamo zglede za to. Rad je potoval in rad kaj doživel ..Ko je tako govorila, se je silno bala. da ii Orana ne bi tako odgovorila, kakor vsi drugi. In res 7» ji je srce kar zastalo, ko je p režal a na besede, ki bodo prišle iz hčerkinih ust, ki jih ni videla: hčerka se je tako nizko sklonila nad šivanjem, da bi ji mati mogla poljubiti samo čelo ali trakove na mehkih, bujnih laseh. Orana je molčala. Le dve solzi sta ji kanili na roke in mati ni nikdar zvedela za kom jih je potočila. V istem času jo Jakob Baltus odprl predal njene pisalne mize in našel odprt zavitek, kamor je bila Marija napisala: Upanje.;: V zavitku so bili skrbno zloženi izrezki iz časopisov. Na vsakem izrezku je bilo brati, krko se je kak bivši borec, ki je bi! izginil 1.1914., 1915., in 1917., v to in to alzaško ali lorensko občino nepričakovano vrnil domov. Nekega takega mladenka so baie proti niegovi volii obdržali v Rusiji in je vso Nemčijo peš prehodil. Neki drugi, c kaerm niso pripovedovali prejšnjih dogodkov, se ie pojavil na domačem pragu in \idel, da se mu je žena poročila s tovarišem. Ker ga nis'a spoznala. ie odšel, ne da bi bil kaj rekel. Tak zaklad je imela Marija Ealtusova, za'o so se ji smehu že odvajene ustnice raztegnile v skrivnostnem smehljaju, ki ji je da'al tako čuden izraz, ker v očeh ni bilo smeha, ampak bojazen. Sprva je jokala skupno s svojim možem, nato je dvomila le zalo, da ie mogla živeti in zdaj je začela upati, ker so se drugi pogrešanci vraJali k svojim materam. Naposled je proti veliki noči leta 1924. nekega večera znova noprosMa svojega moža v spalnici: Ker me ljubiš, ker imaš usmiljenje z mano, vrni se v Verdunt Toliko posla inajo tam doli, morebiti že kai vedo o Nikolaju, a nam ne pišejo. Poprašal boš, prepričal se boš, če ni njegovo ime zanisano ra novih križih, ki so jih pos'avili na grobiščih. Če ni njegovega imena med mrtveci zdaj, ko je že vse popisano in vse bojišče prekopano, kakšna sladkost je že to. razumeš? Obljubijanin ti, da bom potom mirnejša...« sodnik obsodil vsakega na en dan zapora, po eg tega so dali tudi vsakemu primemo množino ri-cinovega olja. Sodnik jc pri tem omenil, da je na ta nučin Mussolinl kaznoval svoie vojake za male prestopke in da :c bila te vrste kazen zelo uspešna. Zlato Iz svinca. — V srednjem veku so se številni učenjaki. plkiTiti imenovani, trudili, da bi izdelovali zlato i i manj vrednih kovin. Tak novo-doben alkimist ie k e-parski pomočnik Tausend v Monakovem na Bavarskem. On trdi, do »M delati zlato iz svinca. -Oblastva so ga, meneč, da gre za slepari'0, za-P'!a. Mož pa ie baie » zaponi pred komisijo dokazal, da zna res del "ti zlato ii svinca. Če 'e lo res, bo mož moral režati, Ver (!a bod^ vse države hotele za finančnega ministra. Tudi svinca bo nienda poskočila. Spomenik deMi. Mnogokrat čujemo da so postavili takemu in takem« slavnemu možu spomenik. Spomenik dekli, 10 je pa gotovo neka] rednega. Te dni s° . .. krili spomenik služil Margareti Mankerl n • Dunaju. - Spremljala lc M" od- nico pred praznikom Presv. Srca nudi obrazce za premišljevanje. Zato molitve-nik top'o priporočamo. Božji spevi. Velecenjeni g. urednik! V 3. številki letošnjega »Domoljuba je izšla ccena Božjih spevov«. Opazka v zadnjem stavku ocene pa je naredila utis, kakor da hoče g. kritik očitati uredniku Božjih spevov, da je nalašč prezrl g. p. H. Sattnerja. To pa ni res! G. p. H. Sattnerju smo poslali (kakor tudi. drugim skladateljem) več besedil za Božje speve s prošnjo, da bi jih uglasbil. Drugi skladatelji so se nam odzvali. G. p. H. Sattner pa nam je odgovoril negativno. Dovolil nam je sicer ponatis njegovih dosedanjih skladb — pa mi se tega dovoljenja nismo mogli pcslužiti, ker smo načelno hoteli prinesti samo izvirne skladbe. To se nam je Judi posrečilo z dvema izjemama, in sicer smo dve skladbi ponatisnili le na izrečno željo našega pre-vzvišenega nadškofa. Toliko v Vašo informacijo, da ne boste mislili, da smo g. p. H. Sattnerja, katerega visoko cenimo, hotoma prezrli. — Vinko Vodopivec, urednik »Božjih spevov . Uboga mati v zapuščeni koči je zajokala od ponosa in pomilovanja, ko je videla skozi pretrgano zagrinjalo bodočnosti nesrečno usodo svoje hčerke. Vzkliknila je: »Moja Mira!« In njeni prsti so lahno božali roke male Mire, ki je ležala na vlažni slami. Ti ljudje ji vendar ne morejo verjeti! Ali je mogoče izbirati med njo in zločincem? In znova je videla Miro, kako je-stala tresoča se, a visoko vzravnana pred zagri-njalom, ki se je bilo zastrlo za njo. Industrijalec jo je kar debelo gledal. Oba došla gospoda sta začudeno pog e-dala to mlado, tako lepo damo, ki se je bila nenadoma pokazala. Spoznala sta, da je njuna dolžnost končana in da nimata tu ničesar več iskati. Zato sta se poslovila od Arnatovih ter odšla. Začudeni Lucijan je" čutil, da se mu je odvalil kamen od srca. Imel je skoraj občutek hvaležnosti do Mire, da bil je celo tako bedast, da si je razlagal nieno početie iz prikrite ljubezni, ki jo je gojila do njega. Gospa Arnalova je zaničljivo pogledala mlado dekle. Tako je torej ta nehvaležnica poplačala njih gostoljubnost in ljubezen. Ko se je poleglo prvo presenečenje, je objela svojega zopet na'denega sira. o katerem je bila mislila da je izvršil tatvino, ki jo je bila zagrešila pritepenka. Mira je videla sladki materin nasmeh sinu in je okusila grenko veselje žrtve, ki jo je bila doprinesla. Dobro sem vedela, da nisi bil to ti, naš sin ... da to ni mogoče ...« Mira je hotela stopiti k svoji krušni materi, toda !a se je hladno obrnila, in roke, ki so se dvignile proti njej, so omahnile. Mira je že trpela tatii krivice, ki jo ji bodo odslej naprej vsi delali. Pogledala je tedaj Arnala, ki se je z vso energijo svoje volje držal mirno in kojega oči so se napolnile s solzami. Stopila je či- sto blizu k njemu, dvignila je svoje roke ter prav tiho puosiJa: Prosim odpuščanja ...« Videl je to roko, ki je pričakovala njegove ... Na nežnem zapestju je zapazil modri ciganski znak, ki je bil temnejši od njenih žil. Nehote se je spomnil Lucijanove besede, ki ga je bila poprej ujezila: .Pczor, tatinska kri se pretaka v njenih žila1)!...« Njegov sin jo je bil bolje presodil kot on. Žalostno, a brez jeze jo je vprašal: Zakaj si storila to?« Mira ni odgovorila. Arnat je komaj obvladal svoje ganjenje. Z glasom, iz katerega je bolj donelo obžalovanje kot očitek, ji je dejal: »Pojdi v svojo sobo in čakaj na moje odredbe.« Ubogala ie in odšla, a ni si upala pogledal v obraz onemu, ki ga je ljubila kot svojega pravega oče'a. Čutila je, kako mu je hudo. 7 a to bi se bila najrajši vrgla v njegovo očetovsko naročje ter mu dejala: »Vsai vi mi morate verjeti, da nisem nehvaležna ... Razumeti me morate... Bodite vedno moj oče ...« Piišilo jo je v grlu, ko je stopala v svojo sobo. Med tem s!a se bila gospa Arnatova in Lucijan vrnila v salon. Gospa je kar žarela od veselja in z n atorinskim ponosom je smehltaje se gledata sina. Kljub temu, da se je bil Lucijan rešil iz težkega polo/a'a, se je vendar slabo počutil sredi vesele družbe. Potreboval je miru, da se oddahne od razburjenja. 16 nekega, njej v varstvo izročenega otroka po dunajskih ulicah. Otrok pa je nenadoma zbežal čez ulico in je bila nevarnost, da ga tramvaj povozi. Margareta je otroka sicer rešila, sama pa-padla pod kolesa, ki so jo povozila do mrtvega. Nedaleč od kraja, nesreče so sedaj postavili požrtvovalni služkinji lep spomenik. Galanten človek. Neki hudomšnež se je vozil na poulični železnici, ki je bila zelo natlačena. Med stoječimi je bilo tudi mnogo žensk različne starosti. Mož je pogledal po damah, vstal s svojega sedeža in rekel: »Dame, "ko dovolite, prepustim svoj sedež najstarejši izmed vas; prosim .. Mož je zaman čakal. Nobena se ni hotela vsesti. Ameriški predsednik — Nemec. Neki nemški list 'Z Porenja trdi, da je sedanji predsednik ameriških Združenih držav doma iz Porenja, Baje se 10 I. 1741. neki And ej Huber preselil iz mesteca Ellerstadta v Ameriko. Tam se je prekrstil 'Z Huberja v Hooveria, Niegov potomec je sedanji predsednik Združenih držav. Rok je položila možu na ramo in nadaljevala: Dovoli mi, naj nosim kruh po križiščih, karnor lahko pride ... Dobro vem, da to stane. Druge so morebiti manj matere ko jaz, ki ga vidim, kako bega »o planoti in po gozdu; bliža se in obotavlja, ne upa si priti do vrat, ker se boji, da bi nam škodovalo veselje, ki bi ga napravil meni... Saj dovoliš, da pri pekarici vzamem kruha v predpasnik ali v vrečo?« »Da, krušna Marija.« »Res mi tako pravijo, a samo tistih par Nemcev, ki so ostali tukaj in se norčujejo iz mene. Drugi razumejo, med temi si ti prvi. Dober si. Nisi nehal MM dober z mano. dasi sem ee spremenila. Kaj ne, da boš šel? Tvoji šolarji bodo imeli velikonočne počitnice; jaz cs'anem doma. saj nisem več toliko zdrava, da bi mogla kam daleč. Orano vzameš s seboj in bosta dva, z menoj pa ostane spomin, ki me nikoli ne zapusti...« Mož ji je obljubil. Velikonočni pondeljek, 22. aprila 1924 je torej kriški učitelj s svojo hčerko odpotoval proti Verdunu. 3. Mrivo polje. Orana?« »Da, oče!« »Ali si cula žival, ki se bliža?« »Že dvakrat!« »Pripooni se nekoliko!« Sklonila se je; temno modri živolec in z zlato iglo pripeti ovratnik sla izginila za vejami; le sinja glavica ji je še molela izza lislov, ki jih je veter nagibal k nji. Ni bilo vetrovno in ne oblačno na n-°bu; prisluškovala je tišini. »Srdi se.« »Kako si dobro razumela!« »Pes ne laja tako...« »Ne, ni pes; neka druga žival; divjačina. Kaj išče tu na mrtvem polju? Pazi tukaj na mejo na levi!« »Zares mrtvo polje!« V gozdu je znova parkrat hripavo zalajalo. Oče in hči sta se napol skrila pod zadnjimi hrasti v gozdu, ki mu nista niti plug niti sekira branila širiti se na sosedno ozemlje, a kljub temu ni rastel naprej. Korenine in zrnje tukaj ni smelo živeti. Onstran ne-s'alne in presekane meje ob neizmerni pokrajini se je povsod videla gola zemPa brez dreves, brez žita, brez trave. Kakšna nesreča jo je napravila tako nerodovitno? Dobro sta vedela oba, ki sta semkaj pri-romala. Le podolgovaH, skorO vzporedni griči so ležali drug na drugem. Doline med niimi se radi oddaljenosti niso videle. Videli so se samo goli, ravni hrbti in pod nebom nekaj raztresenih oblakov brez dežja. Nikjer nobene hiše, nobene vasi, nobenega dima, nobenega glasu razen la anta blodeče živali, ki se je bližata tej pustinji. Tudi svetilo se ni nič. Kolikor daleč s<=ga pogled v tej puščavi, nikjer ne najde življenja. ki ga sicer navadno fakoj zagleda. Ealtus je štel sive, slezaste dalnje poljane, ki so se še videle v vijoličasti megli. Od tam, kjer sta oče in hči ogledovala poljano, je bila zaporedoma šest podolgovatih in strmih vzpetosti: višanje Moze. V kolanji za šesto vzpetostjo je bržčas ležalo vojno mesto Verdun, s topoli okrašena trdnjava Verdun. Oče so je s prstom dotaknil hčerkine roke. Hči se je oprezno ozrla. Iz gošče na levi je pravkar na deset korakov odtod pridirjala lepa žival, mlad jelen, ki je tudi obstrmel pred mrtvo zemljo. Dvignil je glavo in srkal veter; bele, bodičaste in spodaj z biseri vse posejane parožke je položil nazaj na srebrno rdečkasta ledja; prednje noge so mu bile ravnejše ko late; zadnje so se mu pa šibile pod težo trupla ali pa so sa 6* »Miru ve, da sem jaz tat. Gotovo je Cula, da sem skušal usmeriti sumničenje proti njej... in vendar me je rešila, a samo sebe obdolžila ... Zakaj?« Po kratkem razmišljanju si je dejal: > Rada me ima ... To je pa res izredna zadeva !<: Kljub temu, da je bil kot mlad blazira-nec vajen lahkega osvajanja ženskih src, se vendar sedaj ni upal norčevati se iz te ljubezni. Misel na njo mu je bila zelo neprijetna. Cecilija, ki je zapustila krog svojih oboževalcev, je zapazila, da Mire ni, in je vprašala svojo mamo: 1 Kje pa je Mira? Najine prijateljice sprašujejo po njej.« Gospa Arnatova si je nervozno pahljala, a ni odgovorila ničesar. Cecilija pa je sumila, da se je moralo nekaj zgoditi, in zato je nemirno vprašala: /Menda ni zbolela?« "Ne... gre za neko denarno zadevo. Papa ti bo že razložil.« Nič hudega sluteč in pomirjena se je Cecilija vrnila v krog svojih prijateljev, ki so ji pravili nebroj neumnosti ter jo izborno zabavali. Industrijalec je bil ostal sam v svoji knjižnici. Sedel je za mizo in naslanjal glavo ob roke. Bil je truden in nesrečen. Od daleč je odmeval iz salona šum povabljene družbe, godba in petje. Arnat je sedel nepremično pred majhnim zmečkanim robcem iz batista, ki ga je bila pozabila Mira na njegovi pisalni mizi... Gledal je na ta robček z grenkobo in milino v srcu kot na drag spomin, ki ga je bil zapustil izgubljen otrok. Bil je neskončno žalosten, toda zle misli BOGOLJUB najboljši in najlepše Opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, s slikami v bakrotisku. Stane letno Din 20'—. Pišite, da se Vam pošlje na ogled. - Naslov: >BOGOLJUB<, LJUBLJ ANA - JUGOSL. TISKARNA proti Miri ni bilo v njegovem srcu. Dejal si je: »Nenadoma se je pokazala pri njej nagnjenost k tatvini, ki jo je podedovala v svoji ciganski krvi.< Tudi njegovo razočaranje je bilo preveliko: Mira — tatica! Zakaj je imelo to pametno, ljubo .in dosedaj pošteno dete prirojeno tako napako? Pomiloval jo je. Spominjal se je na ljube dogodke iz njene zgodnje mladosti in milo se mu je storilo pri srcu. Krasna je bila, ko je prišla pred par minutami v knjižnico ... Njen glas je bil miren, njeno dolgo, vitko telo je bilo ponosno zravnano. Izgledala je bolj kot obtožiteljica nego tatica. Mira naj bi bila kriva ... Mira, luč njegovega življenja, otrok njegovih misli in njegove izbire ... Mira, njegova sotrudnica in zaupnica, ona, ki je vedno našla pomirljive in tolažilne besede ... Mira, ki je vedela le predobro, kako zelo trpi radi Lucijanovega razuzdanega življenja. Ubogi mož se je skušal pregovoriti: »In vendar je ona ... Saj je Lila sama priznala.« Nekaj jo zajokalo v njem. »Toliko let upanja, veselja in skrbi... da pride človek tako daleč... joj, kako je to hudo!« In solze so mu zalile oči. Pust;) jili je teči, saj je vedel, da ga v tej samot' ne bo n.otil nihče. Med tem je Mira ležala v svoji sobi na postelji in silno jokala. Glavo si je tiščala v blazine, da je nihče ne bi slišal. Njen sklep je bil storjen: hotela je še danes zapustiti to hišo. Njena prisotnost je bila od sedaj naprej tu nemogoča. Tudi če bi ji bil Arnat odpustil in bi jo hotel zadr-žati, ne bi mogel pozabiti. Mira bi bila vedno zanj in za njegovo ženo tujka, tatica. Ra-zen tega bi morala prenašati Lucijanova zasmehovanja, njegova namigavanja ali pa njegovo hvaležnost. Nekaj izjav iz tega leta o »TE2AKOVEM OLJU ZA 2IVINO« iz katerih se vidi, kako velike važnosti in koristi je to olje za rejo živine. To olje se dobi same pri tvrdki: M. Težak, Zagreb, Gunduličeva 13. 1. Dne 28. januarja piše ekonom Ranko Vilo. mirovič, Vladimirci, Srbija: »Prosim Vas, da mi pošljete tri ročke »Težakovega olja« po povzetju, na čimer Vam se vnaprej zahvaljujem. Prišel sem do prepričanja, da je to olje izredno dober lek, ki zelo dobro deluje.« 2. Dne 31. januarja piše posestnik Josip Pori, Guštanj: »Prosim Vas, da mi pošljete eno ročko »Težakovega olja«. Hvala vnaprej. Olje je zelo dobro za pitanje in za zdravje živine.« 3. Dne 3. lebruarja piše posestnik Ivan Kle-novšek, Zabukovje: »Podpisani Vas prosim, da mi pošljete še eno ročko Vašega olja za živino. Eno ročko sem že potrošil z zelo dobrim uspehom.« 4. Dne 3. lebruarja piše Fran Bartol, Sajovec: »Ker sem imel z oljem, ki sem ga naročil dne 5. januarja 1930 zelo dobre uspehe, naročam s tem drugo kanto »Težakovega olja«. morebiti zleknile, da bi si odpočile za obrambo, kakor bi se žival več ne bala. Znova je trikrat zalajal in okoli nozdrvi so se mu za hip pokazale vroče pene. Žival je od zore begala po nedotaknjenem gozdu; pasla se je po zelenih, sladkih, zlasti krhljikovih mladikah z višnjevimi stebli, ki opajajo srnjake. Žival je bila pijana in nora in neizmerna goličava, ki ss ji je mahoma odprla, jo je ostrašila. Gotovo ji je veter iz zapada povedal, da so v daljavi spet drugi gozdovi, toda ta vonj, ki ga je prinašal, ni bil podoben nobenemu drugemu, ne vonju iz močvirja, ne vonju iz bukovja, ne vonju iz hrastičja, pa tudi ne vonju iz stepe: nekaj novega je puhtelo iz te zemlje, globoko prevzelo žival in ji ganilo živalsko dušo. Hipoma se je mladič zravnal, se okrenil nazaj in skokoma planil v goščo. »Škoda! Lep je bil!« »Da sem imel puško,« je rekel oče, »pa bi ga bil podrl!« Orana je zrla v visokega Lorenca, ki se je popolnoma zravnal in zrl v tisti del gozda, kamor je žival bila izginila. > Zakaj?-, je rekla. »Ne razumiš?« i Ne.« >Da ne bi hodil pravit kožicam, in jatam jelenov ]n košut po renskih šumah, kaj je videl tukaj in kako je celo rastlinstvo na današnjem bojišču usahnilo. Nemci nimajo take zemlje, ki bi jo bile preorale in pognojile bombe. Prezgodaj so vojno končali. Ta mladič je gledal, česar ne bi bil smel videti!« Hčerka je bila čiste lorenske krvi, to se pravi redkobesedna; nasmehnila se je, kar ji je zravnalo nagubano rožnato kožico na ustnicah. Po navadi je zrla na svojega očeta s tihim, nežnim občudovanjem, saj je imela v njem vse svoje detinske spomine in otroški ponos. Kar je oče rekel, je sprejela kot kleno zrnje in živela ob najmanjših mislih, ki jih je izrazil. Mož je iztegnil roko. »Glej, kaj so naredili z zemljo!« Blizu obeh, okoli obeh, povsod je bila zemlja gr-basta kakor obtolčena plošča, na kateri so bili udarci kladiva otipljivi in bi jih komaj v enem stoletju zrušila rja, to se pravi, dež, viharji in rastlinstvo. Koliko dežja je že padlo od jeseni 1918 v votline, ki so jih izvrtale bombe! Tudi v zadnjih dnevih so se nad to pustinjo zbrali sivi oblaki in v debelih curkih izlili pravcata jezera dežja, tako da so bile jame že do polovice polne vode. Koli,.strta kolesa, žične ograje in deske so zdrknile v grajiie in marsikateri poganjek pritličja, bodičja ali trave si je zaman prizadeval, da bi oviro odstranil ali prerasel. Kruta borba za življenje! Borna je bila rast v teh šestih povojnih letih! Iz okuženih tal korenine niso srkale sokov, ki tvorijo drevesa; celo med jamami, ki so jih izkopale bombe, so pritlikavi hrastiči zrasli komaj za en ali dva čev, l.ia od tal in niso mogli dati tem stoletnim gozdnim tlom videza redko rastočega lesa. V daljavi se je slabotno svetlikala lisa izpranega blata: videl se je jekleni vrh nekdanje utrdbe Douaumontske. Baltus in njegova hči sta si poizkušala v tej pokrajini predstavljati plavolasega fantiča z zelenimi očmi, ki se je tukaj boril in tukaj umrl. Samo oče si je mogel v duhu predočiti armade po teh skrivališčih in vojno sredi razdrtega sveta. Kolikor daleč je seglo oko, so bile najvišje bilke osata iz preteklega leta in žoltocvetoče preslice s tako voljnimi listi, da v vetru, ki jih pripogiblje, ne šumijo bolj nego puhasto sovje perje. Naročajte ,.Domoljuba"! Zdravljenje opeklin. — Malo je še znano, da ie alkohol izvrsten lek proti opeklinam. — Položi na sveže opekline čiste platnene krpice, namočene v špiritu, Prvi trenutek boš sicer občutil hudo bolečino, ki pa bo hitro izginila. Ne gre mu v glavo, — Komunistični agitator je skušal spravili kmetu komunistične nauke v glavo in je pripovedoval: »Nekdo ima na primer konja in ga da vsej občini na uporabo« »Razumem,« odgovori kmel. »Vzemimo, da imaš li kravo. Ali jo boš dal občini?« »Seveda.« »Morda imaš tele. Ali ga boš izročil občini?« »Tudi« »Ali kozo?« »Prav tako « »In svinjo?« »Te pa ne.« »Zakaj ne?« »Nimam ne krave, ne konja, ne teleta in ne koze, a imam svinjo. Le kako pridem do tega, da bi dal svojo svinjo drugim?« Olika in štrukelj. Tela rada vzgaja svoja dva mala nečaka. »Tako fantiča,« pravi in jima pokaže dva štruklja, ki pa nista bila enako velika. »Bom videla, kdo od vaju je bolj olikan« »O, teta, Tonček je bolj olikan,« pravi Jožek in ■'zame večji štrukelj. Radio. Vsak delavnik: 12.80 Iteproducirana glasba, j3 fasavna napoved, borza, reproduc. glasba, 13 80 Iz današnjih dnevnikov, 17 30 Koncert Radio-nnkcs*ra. 22 Časovna napoved in porodila. Četrtek, 27. Icbr.: 18 39 Dr. Bohinec: Rudniki sveta H. 19 Rupel: Srbohrvaščina, 19.80: lv. Oerin: Obrt in trgovina v preteklosti in sedaj, 20 Večer slovenske glasbe, izvaja Radio-orkcster. S^lcspcve s sprem'jevanjeni orkestra pojeta gg. Tone in Roman Petrovčič. 21 Komorni večer g. Slavka Oalerca, 22.15 Lahka glasba. Potok, 28. febr.: 18.10 Kakao in njegova žetev Icr izdelovanje čokolade, 18 30 Delavska ura, 19 Pr. Lcben: Italijanščina, 20 II. Melnlov propa-siiidni koncert, izvaja Rfdio-orkester, 21 Citraški koncert g. I.oeskeja, 22.15 Napoved programa za naslednji dan. Sobota, J. marca: 18 Turistovska proga Stt-šak—Kotor in nazaj, 18.30 Dr. Orrfenauer: Nemščina, 19 (J. Herkov: Esperanto, 19.30 Gospodinjska ura, 20 Prenos iz Beograda. Nedelja. 2. marca: 9.80 Prenos cerkvene glasbe, in Versko predavan e, 10 20: Tone Kirošelj: Današnja Francija, njene prilike in naši izseljenci, 11 Pevski koncert Slov. vokalnega kvinteta, 12 Koncert Radio-erkrslra (valčki), 15 O čebelarstvu, predavanje, 15.30 Magistri, o'-cetna godba iu ku-pVli, katere pojeio člani prosv. društva z Vrhnike, [i'! "o Huinorisiično č!ivr>, pig-telj MilčineHt, .17 Nadaljevanje ohcetne godbe, 20 Knplele imje g. 1'leničar iz Lilije s spreiiiljevanjem kitare, na h-r-inoiiiko igra g. Stanko, 22.15 Koncert R-dio-ork. Ponedeljek, S. marca: 18 30 Fr.-nccščiua, 19 Zdravstveno predavanje' Otrok in njegov apetit, 19 30 Ga. Ortbaber: Angleščina, 20 Koncert godbe Dravske divizije. Torek, 4. marca: 18.30 Prof. Pcngov: Socijai-iia fizika, '9 Dr. Lavrič: Iz finančnega gospodarstva, 19 20 Ruščina. 20 Preirs iz Zrtrreba, 22.15 Operetni večer (sodelujejo čl. nar. gl»d.: ga. Poli-Eeva in iw. Mo!'orič iu Drenovec), 23 Jazz-bapd. Sreda. 5. ira'-o večer-nictfh v Kal. domu igro »Brat Martin-:. n v nedeljo 2. marca ob 3 ]>opoldne se bo vršilo v Vodicah v šoli predavanje Sadjarskega društva o drevesničarstvu in povzdigi sadjarstva. K obilni udeležbi vabi odbor. ŠOFERSKA ŠOLA GOJKO P1PENBACHER Gosposvetska cesta 12, — Zahtevajte pojasnila. It?) Če hočete varčevati, kupujte samo »SLADA« žitno kavo, ki ima nagradne listke, na podlagi katerih dobite čisto z. astonj predpasnike, brisače itd, Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja ob pre-rani smrti naše nadvse ljubljene mame, stare mame, tašče in sestre, gospe Uršule Nuiii posest nlce izrekamo vsem, zlasti svojim sovaščanom in znancem, ki so ji bili v pomoč v njeni bolezni in jo spremili na njeni zadnji poti, svojo najtoplejšo rahvalo. — Bog bodi vsem plačniki Loka pri Mengšu, dne 15. februarja 1930. Žalujoči ostali. P3IMAR4 DR. ANTON BRECELJ Emonska cesta 20 Telefon 2620 OUDIN1RA za notranje in otroške bolezni ob delavnikih J,—S lil Z—J Meh za smeh. On: Naša nova služkinja se mi zdi zelo mirna. — Ona: Da, tako mirna je da celo prah po sobah pusti v miru. Dobrodušen gospod je šel mimo kaznilnice, ko so baš par »dosluženih« kaznjencev izpustili. »Zakaj pa ste bili vi zaprti?« je vprašal enega izmed njih. — »Zato, ker sem prepočasi vozil z avtomobilom,« je odvrnil oni. — »Ni mogoče, naj-brže da le prehitro, kaj ne?« — »Ne, ne, prepočasi,« je vztrajal ta, »ker me je lastnik avtomobila ujel.« Mihec: »Jaz pa nekaj lahko delam, kar vi ne morete, oče.« — Oče: »Kaj pa takega?« — Mihec: »Rastem!« Zaradi č užinskih razmer se odda za več let v najem lepo rodovitno posestvo. Leži v lepem kraju, je zasajeno s sadnim drevjem in oddaljeno od farne cerkve in postaje Rajhenburg 20 minut. Odda se z inventarjem vred in meri približno 22 oralov. Martin Divjak, Dol. Leskovec 29, pošta Rajhenburg. Malo dekletce je stopilo v knjigarno ter hotelo imeti knjigo z naslovom »Kako ujamem oža«, — »Taka knjiga ni zate. Čemu pa ti bo?« je vprašal knjigotržec__ »Očetu bi jo rad dal za god, ki bo juiri.«, — »Dekletce, saj dobiš lahko stotine pri. mernejših knjig, kot pa je ta, ki sploh ni za očeta,« je razlagal knjigarnar. — »Pač, pač,« je vztrajala deklica, »kajti moj oče je policaj in ta knjiga mu bo dobrodošla,« Balantič je poslal svojega šestletnega Tončka k Korantarju po senene vile na posodo. — Tonček je šel ter dejal: »Ata so rekli, da posodite senene vile.« — Korantarju pa ni bilo všeč, da fant ni nič prosil, zato mu je dejal: »Ali nisi nekaj pozabil reči?« — Tonček: »Sem ja. So rekli, če ti pa sta stari skopuh in stiskač ne posodi, pojdi pa k Čopovim.'. Na'popoins)5i Šivalni stroll ca Šivilje, kro:ai.'e In čev^arie ter ta vaak dom. Preden 6i nabavi1.« »troj, oglejte si to izrednojt pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Seicnbura u.'. G Brezplačen pouk tS letoo jamstvo. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po Din 130'— in čist beli puh kg Din 300-—. L. Brozovič, kemična čistiona perja, Zagreb, Ilica 82. Fo pseii hralih iščemo moške in ženske, kjer imajo svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek Din 250'—. — Prijaviti se TEHNA, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. — (Znamko za odgovor.) Vaienca z? kova5k" obrt sprejme takoj Kune Anton, kovaški mojster, Sinja gorica pri Vrhniki o-skrba v I iši. PekoBSkg»a vajenca sprejmem ta';oj Alo;zij Drobnič, pekarna, sp. Slivnica p. Grosupljem B—1B letnega fanta poštenih star šev sprejmem v učenje tudi z oskrbo. Drobeš Alojz, Čevljarski mojster, Trbovlje II, št. 91, Kovaškega pajenea sprejmem z vso oskrbo. Jos p Škerli p. Vič 122 Hlapca ?a Prevoz lesa -■ iz gozda iščemo. Prosio sianov„n e. Nastop 1, marca. Ponudbe takoj na gra-šiino Boštani. Mlinar a — štenega rabim. Oženjeni ima pred-nos . Plača po dogovoru. Naslov pove uprava »Domoljuba« št 2247 Iščem klanca p°š'eni{; -staršev k pošteni krščanski hiši v bližini Ljublj ne. Naslov v upravi »Domoljuba« št. 2249. PehoBSltega paienca z vso oskrbo v hiši sprejmem, — Naslov v upravi pod štev. 1828. b ne, rtehea!^' kito iz as, pošljite mi vzorec las in 10 Din v znamkah, Cene od 50 Din naprej, Poštnina posebej. Pošiljam po povzetju. Brivski salon Franjo Hering, Zagorje ob Savi. Pomočnikain va'e?ca ———- spregme Jernej Legat — kolar Naklo 60.___ Vaiencaza s°boslikar- ——— stvo in pleskarstvo sprejmem. Hrana, stanovanje pri mojstru. Franc Vojska Domža.e. POUll v kloinem risanju —— in prikrojevanju damskih oblek daje eaino strokovno izprašana učiteljica ter last ica modnega ateljeja za izvrševanje damskih oblek. Koza Medved Ljubljana, Mestni trg St. 24. III, nasproti Magistrata. Za popolen uspeh jamčim. Kroji po meri, Vaienca p°- ■ ste ega sprejmem za kleparsko obrt Alojzij Smolej, Kranj, Potnikaza p"^«- --valnih siro,ev prvovrstne znamke sprejmem. Kavcije zmožni imajo prednost. Pismene' ponudbe pod Vesten na Upr. lista. SmiJMi paszanarof --— no nošo ceno naprodaj. Naslov v upr. ti.ta pod št. 2066 Wm vajenca fffi; o. rt. Popolna oskrba v hiši. V, Markelj, čev-1 arstvo, Ljubno pošto Podnart. Fanta 14 Jo 16 let sta-£5!!i? rega pošten h kmečkih staršev s-rej-me mlekarna Franc Kompare,Ljubljana Vi-dovdanska cesla št. 20 iMlo iščem -SU6 pošteno, krščanski! staršev k dobri krščanski kmečki hiši v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Dom.« 2250 Prtlično hišo^Z krito, s tremi sobami kuhinjo in vrtom kupim brez gospodarskega poslopja ; kupim tudi malo njivo ali gozd. Ponudbe upr. 'Doni," p d št. 2267 Ma Rltin 'šče graščina !B3-J——na Dolenjskem PreJnost imajo samski ali pa brez obitelji. Treznost pogoj. Ponudbe pod »MAJER« na upravmštvo »Domoljuba« štev. 2258 Slabi zoble kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoč« Clilorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slono-vine, posebno z vporabo zobčasle Chlorodonf-ščetke, ker ista čisli zobe tudi na njih stranicah ier odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Ch'orodoiit-pas(e, ki stane Din. 8—. Chlorodout-ščetka za otroke, za jame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva sc povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno posk:isno tubo za večkratno uporabo. I vornice Zlalorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 5/ t Ajdova moka Din 4 — w Polenta, zdrob..... a 3-_ m Koruzna činkv. moka . . o 2'75 r: Pšenična ;cdnotna moka . a 3'20 3 Razpojiliam veano množino od £> ki; naprti. Pavel sedel, umetni mlin 3_ Javomik, Gorenisko. 5' ra izdelavo a)Ciovili in Koruznih Kmeisk« posojilnica ljubi j. okolice javlja, da bo prodajala na prostovoljni javni dražbi v četrtek, dne 27. februarja 1930 zemlfiške parcele >ivšega posestva Josipa Kuralta. Sestanek b 9 dop, pri Gasilnem domu v Domžalah. češki, prvovrsten, dalje grahorico, čebulček in vsa druga semena nudi SEVER & KOMP., Ljubljana. d n c 25. marca 1930. na Ljubljanskem velesejmu. Kože sprejema do 23. marca »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem. PREKLIC Podpisani preklicujem obdolžitve kraje drva, proti G r o z n i k Jožefu iz Šmartna, po domače »PetelHšku«, v gozdovih kneza Windischgriitza iz Vagenšbcrga, in se zahvalim, ker odstopi od tožbe. . Vintarjevec-Smartno pri Litiji, 19. februarja 1930. Verbajs Anton, s. r. Gramofon kovčegasti model (30X29X14 cm) z dvanajstim komadi (najnove ši šlagerji) 2001, igel in ščetka za plošče samo 550 Din franko v vsak kraj Sloveniie razpošilja najstarejša comiča veletrgovina gramofonov, plošč A. Rasberger^Liubliana M ktoSiCeva 34 (potpg glav. kolodvora) Zahtevajte brezplačen cenik I M o d p r n a je dand no s h > o svilo a 11,-ka. A m. ž lite, da bo ista d ii'ra in . ne-, . , m i n, ni ■ t- d'inea 1 op snioo T gn sk ■■ n domn STERMECKI v Oi l n ,n za 'ria , na nov jje vzorce Knn-lia vna uinet u svila v lažnih mo lernih a v li i) n 23 Iin tcr.Oiepndo Ch ne Din 1-0. 00, ln8, Crepp (leoricett Din 1:1«, Cropp ~ati■■ 205. isoisata 'zb.ra tnftn, pralno svile, svi e zu podlogo itd. Radi ras pošiljanja po celi Jugoslaviji je vodn o runina zaloga I■ 1 vidika zima. Naro ila tez 530 Di.i po5t-nine prosta. Veliki lin trjrani en k z ve« tlsoS slikami popolnoma z as t nj. Veletrgovina R. STERMECKI, CELJE št, 19 Dravska banovina Edino najboljši šivata stroH in petilni švk. S„Dub;ed" stroji ter kolesa ta rodbino, obrt in industrijo so le los. Petelinca Gritzncr, Aflier Najnižje cene' Tudi na obroke ifiiMlano blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. •->r» 'nronclia. Uboge zene! Venomer revne, venomer zaposlene, na prep hu .. ako vkliub prepihu in slabemu vremenu že t te ostati odporn proti prehla-jeniu, inf uencl, brenčanju v ušes h, zo-bobolu naduhi, kašHu, siuzavosti — t> dal vpoenbi|a)te dnevno Fellerjev priletno diSefci Eisafm d. ..Eisafluld" z zakonom zavarovan: Že 33 let s uži to dobro narodno sredstvo in ko metlkum za drgne-nje in obšlaieK pri revmatlzmu, sririu in otekbnah Tudi za želodce, pr' krčih tn slabosti: nekoliko kapljic E eafiuida na sladkorju! To pomaga! \ ekarnali in vseh podobni-i trgovn-ah po zknsne steklenice (5 O n, d volne steklenice !> Din -pcci-alne steklo ice 26 Di'. po poŠti: na ima i j i zavoj z 9 po>zUn«wi»n ah ttdvotnimi a i 2 Kp»» M.1nlnn ka-zulji ^anio D M'— St.lJJ-I.Ista brez Hokund.kt, zalca 01 M'— Cliina srebrno jedilno orod.e s 50 letno pismeno tovar-niš .o garanti!jo St. lii ilti.ll Ikn 16 eni vis„ i.obfo hiilesjc.S ictno j»m -1 v........Din 4J- ftt 1< 5. Kntik'1 19 cm tsoka .........Din <4.20 St. 106, K aka z a 11. S ev. n k n z ilc . . . Din 7»' St. tali. K- vi I. žep a iirn z iinlir iu kol s m S Um o jam tvo .... i)'t 44'— St. 121 Enalm ■/. vai.'i le v Ikttm »n kir/ali-i D n58' Mtetier fflesse 9, —15. marca 1930 (Rolunda do 16 marca) Posebne razstave Modni salon za kožuhovino — Dunajska moda pletenin — Pohištvo — Reklame MEDNARODNA RAZSTAVA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES Razstava potrebščin za hotelske obrate — Razstava živil in nasladil — Stavbarstvo in cestne zgradbe — Tehnične novosti in iznajdbe. Poljedelska in gozdarska razstava 3. Avstrijska razstava pitane živine. (14.-16. marca 1930) Brez vizuma I S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod čez avstrijsko mejo. Ogrski prehodni vizum se dobi na meji proti predložitvi seimske izkaznice. Znatno znižanje voznih cen na pigoslov., ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadran, morju kakor tudi pri zračnem prometu. Pojasnila vsake vrste kakor tudi seimske izkaznice (po Din 50'—) se dobivajo pri Wiener fflesse to. Q. hJien Vil, kakor tudi za dobo pomladnega velesejma v Lipskem pri Auskunftsstelle Leipzig, Oesterr. Messehaus, kakor tudi pri častnih zastopstvih v L ubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31. Josip Zidar, Dunajska cesta 31. Zveza za tujski promet vSloveniji Dunajskac. 1. Prometni laood za premog d. d. MuM ana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo PfEfflJOSS domači iu inozemski za domačo i ' kurjavo in industrijske svrho HopaSm rersnueg MtJ&lS. livarniški, Brikefe. vseli vrst plavžarski in plinski PrasaetnS zaaod za pretmag d. d. u Lubiatil Miklošičeva cesta št. 15, I, m 'dstr. Ali se hočete osvoboditi svojega rcimaflzmd in frganla? Zbadljive, skeleče ooiečme v udih in .tenkih, otcKIi udje, sključen-roke m noge, trganje, bodltaji, ibadauie po raznih delih telesa, da celo slabe oči so če$če posledice revmatičnih »n prolinskih bolečin, ki ospe«ila orehavo in. i/ločevanie, ioret ne-tako* zvaho splošno ah tajno sredstvo marveč izdelek, ki tra nam nudi v blagor hotnega človeštva dobra mati narava Vsakomur poskusn a zastonj I Pitate mi ta.io in prejeli boste od založništva, ki |ih imaii v v*eli deželah, popolnoma zaslon, in iranko poskuSmo s poučnim navodilom. Sami se boste lahko orepnčab o ncžkodliivem in hitrem učinkovanju sredstva F HUGUST ffiHKZKE. Berliit-Mllmersdorl. Brachsalerslr. Hr. S. Bo . 17. Kriza v stroki platnene robe na Češkem me sili, da liakttpičene zaloge tega blaga poceni oddani. Oddam torej: 4000 platnenih rjuh brez šiva le prvovrstne Ia. kakovosti, gar. platno, snežno-belo, za najfinejše nevestine opreme, kakor tudi za vsako gospodinjstvo. 140 X 225 cm velike, 1 kos 70 Din. 150 X 225 cm velike, 1 kos 80 Din. Najmanjši odjem 6 kosov po poštnem povzetju. Pošilja se s plačano tovornino nezacarinjeno, vendar je carina za platno malenkostna. Anton Maršik, tkalnica platna, Praga XII., poštni predal 140. K"oa£1| Najboljši trdi iu mehki liolts in kOOSSki prctN&S Vam nudi Družba lliiia, Ljubljeni Dunajska o. 48. Tulcfon 282« V vsako hišo Domoljuba! fivsmflfnnn vseh vrst OOII fflflla UromOTOne nb«0vi. izvrluie vsa v precizno mehaniko spada oča ceh. strokovno in naicenejše .ORAIIOrOM' A. R1§BER6£R LJUBLJ NA, MIKLOŠIČEVA ST. 34 Vsak del kolesja v zalogi ozir. se izgotovi v naši špecijalni delavnici za precizno mehaniko Jzda atell: I>r F^anc Ki:lo»ec, V Uredniki Franc Zabrct, Za Jugoslovansko tiskamo: Karel &&