angleški novinarji, znameniti svetovni poročevalci, zrelostne izpite. Sele zdaj morajo dokazali, kaj zmorejo in česa ne zmorejo. Stari ližjaki trdijo, da v vsem svojem življenju še niso zagrizla v takšen trd oreh. Kljub nečloveškim naporom, kljub angleškim funtom, vendar dosežejo le bore malo. Neki an-
Dan kasneje je odšel kralj s spremstvom v Dubrovnik. Ogledal si je pročelje katedrale, zanimal se je. za kne-žev dvorec in za velikega dubrovniškega mecena in pomorščaka Pracata, ki mu je nekdanja dobrovniška republika postavila lep spomenik v dvorcu. Potem se je kralj sprehajaj po mestnem obzidju ter odoudod užival lepoto morja in okolice.
Ždi se, da bo iz Dubrovnika odpotoval v goste h grškemu kralju Juriju II., ki preživlja počitnice na otoku Krfu, da se bosta pogovorila o perečih političnih vprašanjih.
Ko so tujci izvedeli, da bo obiskal angleški kralj našo državo, in da bo dalje časa ostal na našem Jadranu, je prišlo v naša obmorska kopališča mno-00 tujcev, zlasti Angležev in Ameri-
KRALJ EDVARD Vlil. V NAŠEM PRISTANIŠČU PRED SVOJO JAHTO
VLADNO IZREDNO SODUCE JE OBSODILO DVA UPORNIŠKA SPAN8KA GENERALA (V CIVILU MED STRAŽNIKOMA) NA SMRT
to mesto imenovan von Ribbentrop, ki je znan kot eden najintimnejših Hitlerjevih sodelavcev. Ribbentrop slovi po svojih izvrstnih zvezah in po velikem ugledu, ki ga uživa v Angliji. V njegovem imenovanju vidijo torej željo, da bi se med Nemčijo in Anglijo začeli resni prijateljski razgovori. Ni izključeno, da bo res prišlo do prisrčnih odnošajev med tema dvema deželama,
*•***» plačana v gafevmi ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	Cena	1	EHa,
DRUŽINSKI TEDNIK
&
VIB.	Ljubljana,	20.	avgusta	1936	Slev.	33J
»sak četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrše?a cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. 345.	Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji
Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.303. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo.	50 frankov, v Ameriki 21 /* dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.— Za odgovore Je priložiti znamko*
Razgled po svefii
Nova prijateljstva in nove pogodbe
Če pogledamo dogodke v bližnji (Preteklosti in dogodke, ki nam jih Prinaša dau za dnem časopisje, skoraj Me moremo verjeti samemu sebi. Dogodki hite z neverjetno naglico in pode drug drugega, da nam skoraj sapo jemlje. Tisto, na kar bi se danes lahko zanesel posameznik ali država, 0 jutri že prešlo — in narobe. Pogodbe postajajo nič vredni kosi pa-PlrJa, prijateljstva, sklenjena med narodi, se malone čez noč spreminjajo v sovražnost.
Ni treba iti daleč po dokaze za to. opomnimo se samo iskrenega prijateljstva med Francijo in Poljsko. Pred overna letoma sta se dobri prijateljici Neverjetno ohladili zaradi nemško-polj-P°F°dbe na eni strani in franco-|ko-ruske pogodbe na drugi strani. Danes vidimo, da se spet dela za obnovo starih zvez; zveze sklenjene pred dobrini letom, se bodo podrle, 1“ druge, ki so bile takrat na tleh, bodo spet prišle na plan. Evo: šef
jneoskega generalnega štaba general Gamelin je bil te dni v Varšavi.
' ■jj je tam počel in govoril, si lahko Mislimo...
Nič manj zanimiv ni razvoj dogodkov med Anglijo in Nemčijo.
V vseh teh pojavih, pogodbah in Sklenjenih prijateljstvih se zrcalita ve-bka slabost in neverjetna omahljivost. Vsi se boje vojne, nihče nikomur ne ?'aui,a in zato, samo zato vsi sklepajo Pogodbe in prijateljstva — pogodbe °d danes na jutri, pogodbe, ki utegnejo biti že vnaprej obsojene na kratko življenje. .	/
Evropa se boji vojne, zato išče trenutne, začasne izhode. Zato vsi kakor Odrešenika čakamo moža, ki nam bo prinesel pomirjenje, moža, ki bo prinesel v te fazrvane razmere vsaj malo medsebojnega zaupanja in oljčno vejico miru. Toda tega moža ni in medsebojnega zaupanja ni in ga vse dotlej
bo, dokler bodo države samo slepomišile, dokler bodo državniki drugače mislili, drugače pa delali. Mogoče vsaj tako dolgo ne, dokler se v Evropi razmere ne ustale in dokler se ne združijo vsaka na svoji strani močne ^kupine z istimi cilji. Mogoče bo takrat ®e slabše, kakor je danes, toda vsaj bekaj bomo vedeli: vedeli bomo, kaj
jutri in kdo je proti komu.
Fr ancosko-pol j sko prijateljstvo
Francosko prijateljstvo se je pred kakima dvema letoma precej ohladilo. Zakaj? Ker se je Poljska postavila na ®tališče, da je velesila in da zato noče več hoditi po poti francoske zunanje Politike temveč želi sama odločati o svoji usodi, sama si izbirati svoje pri-latelje, sama sklepati politične in gospodarske zveze in sama poskrbeti za sv«j vpliv in svojo veljavo v mednarodni politiki. Po drugi strani pa Poljakom ni dišalo prijateljstvo med Fran-eozi in sovjetsko Rusijo. Poljska se je lorej otresla francoskega prijateljstva In se vrgla v naročje Nemčiji. Da ta nova ?veza ni srčna, nego zgolj razumska, je na dlani, kajti Nemčija in Poljska nimata razen trenutnih in bližnjih prihodnjih skupnih koristi ničesar, kar hi ju družilo, pač pa nič koliko neporavnanih računov iz daljne in nedavne Preteklosti. Saj so bili poleg Rusov baš Prusi tisti, ki so z velikim tekom belili poljsko kraljestvo. V novejšem Pa »deli« oba naroda še vzhodnopru-®hi koridor. In naposled skeli Nemce =e Gdansk.
Zadnji dogodki v Gdansku so poljsko javnost ponovno zelo razburili. Ne samo mladine, tudi odrasli ljudje so dali duška svojemu ogorčenju proti Početju Nemcev v Gdansku. Bilo je veliko demonstracij in po vsej Poljski ee je dvignil vihar, ki je grozil odpihniti poljsko-nemško prijateljstvo.
Te dni je ves svetovni tisk z^veličini zanimanjem sledil in poročal o obisku šefa francoskega generalnega štaba generala Gamelina pri šefu poljskega generalnega štaba Rydz-Smigli-lu, ki je po smrti maršala Pilsudskega ona izmed najmarkantnejših osebnosti današnje Poljske. V Varšavi so francoskega gosta prisrčno pozdravili. Še več: pisali so celo da sta se generala n* varšavski postaji objela. Za generalovega obiska je ves poljski tisk zelo yeliko pisat o poljsko-francoskem prijateljstvu. G. Gamelin je pred odhodom iz Varšave izjavil, do ga je prisrčni sprejem, ki ga je doživel pri Poljskih oblastvih tn poljskem narodu hudo ganiL
Med šefoma francoskega in poljskega generalnega štaba je bilo v prvi vrsti govora o poljeko-francoski in franco-sko-ruski vojaški pogodbi. General Gamelin ne slovi samo kot vojak temveč tudi kot diplomat: tako je skušal dokazati, da obe pogodbi, poljsko-francoska in francosko-ruska, nikakor druga drugi ne nasprotujeta. Poskušal je pridobiti šefa poljskega generalnega štaba za to, da bi za primer vojne ali pa napada na Francijo, ruska vojska lahko pritekla Franciji na pomoč preko poljskega ozemlja.
Ni še znano, kaj sta generala sklenila, nedvomno je pa, da je ta obisk zelo pomemben. Francija skuša na vsak način svoje politične zveze s Polj-
sko obnoviti in se tako zavarovati | pred morebitno zvezo med Nemčijo in j Anglijo. Zanimivo je vsekakor, da je nemško časopisje skušalo zmanjšati pomen varšavskih razgovorov: že iz tega bi se dalo sklepati, da so utegnili ti razgovori iti na nemški račun.
Razgovori med Londonom in Berlinom
Te dni je Nemčija vendar že imenovala svojega novega poslanika v Londonu, in sicer v osebi Joahima von Ribbentropa. Nekaj mesecev je že, kar je umrl veleposlanik von Hosch, in od takrat je Nemčija ostala v Londonu brez pravega poslanika. Sedaj je na
govem da bi se čeli resni ključeno, odnošajev med toda Anglija — pravi! — si želi prijateljstvo največ zato, da bi se njega vstvarile prisrčne veze med tinom, Londonom in Parizom. Po gi strani bi pa Angleži kajpada iztrgali Nemčijo iz objema italijanskega prijateljstva.
Von Ribbentrop ima dobre zveze z Anglijo, toda če bo hotel kaj dobiti, bo moral tudi kaj dati. In v prvi vrsti bo moral povedati, kaj Nemčija prav za prav hcče in kakšna poroštva lahko da za mir v Flvropi. Slepomišiti se torej ne bo več dalo, že zato ker se je tajnik angleškega zunanjega ministrstva Vansittart v zadnjem času precej časa mudil v Berlinu in si na sestankih z vodilnimi osebami pridobil jasno sliko o položaju v Nemčiji in o njenih željah.
španska revolucija
Državljanska vojna v Španiji se nadaljuje z vso srditostjo. Zdaj je položaj upornikov slabši in vladni položaj boljši, drugič pa je obratno. Menda ga danes sploh ni človeka, ki bi z gotovostjo vedel, kakšen je dejanski položaj na Španskem. Nekateri zatrjujejo, da uporniki prodirajo in zmagujejo. V nekih političnih krogih že kar z gotovostjo pričakujejo povratka španske monarhije. Bivši španski kralj Alfonz XIII. se je nekaj časa mudil na Češkoslovaškem, po zadnjih vesteh se je pa preselil v Avstrijo v Dole ob Vrbskem jezeru. Te dni je tudi obiskal jugoslovanskega kneza-manestni-ka Pavla v njegovem dvorcu na Brdu pri Kranju. Po skupnem kosilu se je bivši španski kralj prav tako skrivnostno odpeljal z avtomobilom iz naše države, kakor je bil skrivnostno prišel. Temu obisku španskega kralja pri knezu-nameatniku Pavlu pripisujejo
HITLER JE IMENOVAL V. RIBBENTROPA (na sliki) ZA POSLANIKA V LONDONU.
posebno glede na letovanje angleškega kralja v Dalmaciji velik pomen.
Kar se tiče akcije francoske vlade glede nevmešnvanja evropskih držav v špansko državljansko vojno, je treba1 omeniti, da sta razen Angli je tudi Nemčija in Italija pokazali voljo po podpiranju francoske akcije, toda obe diktatorski državi bi želeli tudi to, da naj! se prepove državnikom, da bi javno kazali svoje simpatije za eno ali drugo; stran; prepove naj se dalje dobavljanje letal sovražnima’ si strankama na; Španskem, prepove naj se pošiljanje; prostovoljcev na Špansko in prirejanje, manifestacij za španske upornike ali' za špansko vlado.
Politična akcija francoske vlade o nevmešavanju v španske zadeve za zdaj še ni rodila pozitivnih sadov in je vprašanje, ali jih bo sploh obrodila. Vsekako bi bila velika škoda zrn evropski mir, če bi se ta akcija izjalovila.	***
Angleški kralj na
moqu
Že osem dni se mudi angleški kralj Edvard VIII. med nami, in vendar se je pokazal le redkokje. V Jugoslavijo je prišel samo na oddih. Najbolj ga kakopak mika krasota Jadranskega morja. Bučne zabave, radovedni letoviščarji, še radovednejši Česni kar ji mu niso kdo ve kaj mar. V naši kraljevini je kralj incognito, zato se povsod ogiba sprejemov in pozdravov. Najlepša zabava sta mu ribolov in kopanje.
Kralj je doslej obiskal skoraj že vse najlepše kraje našega Jadrana. Prvi obisk je veljal Kornadskemu otočju, ki slovi po izrednih pokrajinskih lepotah in bogatem ribolovu. Kornadsko otočje šteje kakšnih 300 deloma pustih, deloma naseljenih otokov. Mimo otočja se pretakajo morski tokovi, ki se z njimi vred selijo ribe iz kraja v kraj. Okoli otočja najdemo redko ribo »zubatac«, ki živi samo še blizu Nina pri nas in v Tunisu. Kornadski otoki so razen tega znani arheologom, ki so na njih izkopali razne starine izza časov Feničanov in Grkov.
Angleški kralj je blizu nekega otoka prebil svojo prvo noč na Jadranu.
Naslednji dan je odplul na Rab. Komaj je jahta spustila sidro, je odšel kralj na kopno. Sprehajal se je po peščini in si kupil ribiško majico. Po tričetrturnem sprehodu se je vrnil na »Nahlin«. Kakopak so naši domačini takoj- spoznali visokega gosta in ga viharno pozdravljali. Proti večeru je kralj Edvard spet obiskal mesto in se sprehajal dalje časa po ulicah. Po sprehodu so imeli na jahti intimno zabavo za kraljevo spremstvo in zanj.
V sredo, 12. t. m., je_ »Nahlin« zgodaj zjutraj odplul iz pristanišča. Jahta se je že ob 11. uri vsidrala v zalivu Modrice pod Velebitom. V spremstvu treh dam in enega častnika se je odpeljal kralj z motornim čolnom do Novega grada. Prebivalstvo je izvedelo za kraljev prihod ter ga slavnostno dočakalo. Kasneje si je ogledal kralj ustje reke Zrmanje, kjer se je dalje časa pogovarjal z našimi ribiči, ki govore zvečine tudi ameriško angleščino.
V četrtek je »Nahlin« dvignil sidro in priplul okrog pol dveh v trogirsko pristanišče. Šele popoldne se je kralj odpeljal z motornim čolnom na kopno. V desnici je nesel fotografski aparat, v zobeh mu je pa tičala angleška pipa.
Ogledal si je izložbe, kupil nekaj razglednic in obiskal staro trogirsko katedralo in se tam podpisal v spominsko knjigo. Po odhodu 6e je kralj napotil v ribiški okraj. Pogovarjal se je z ribiči in se vneto zanimal za njihovo življenje.
V soboto, 15. t. m., je priplul »Nahlin« v splitsko pristanišče in se vsidral blizu kopališča na Bačvicah. Šele popoldne, ko se je ljudstvo že razšlo, je kralj z motornim čolnom križaril vzdolž obale in si z daljnogledom ogledoval pristanišče, nasade s palmami, Dioklecijanovo palačo in druge splitske zanimivosti. Kmalu se je spet vrnil na jahto, med vožnjo je pa večkrat fotografiral zanimivosti iz pristaniškega življenja.
Že v nedeljo je krenila jahta proti Korčuli. Kralj se je izkrcal v zalivu Jaliču, kjer so ga že kmetje in ribiči pričakovali. Domača godba mu je celo zasvirala angleško himno. Prijazno se je kralj Edvard pogovarjal z kmeti In ribiči, zanimajoč 6e za njihove življenjske prilike. Okoli petih popoldne je obiskal z motornim čolnom še Korčulo. Ogledal si je 700 let staro cerkev sv. Marka in še marsikatero drugo zanimivost. Dejal je, da sta Korčula in Trogir dve najlepši mesti na našem Jadranu. Kakopak so tudi na Korčuli kralja r~'
da bi se sešel s časnikarji in zato je tudi njihovo delo prav težavno. Kraljeva jahta je danes tukaj, jutri tam; nihče ne more izvedeti kam krene jutri, kam pojutrišnjem. Saj še sam kapitan izve komaj v zadnjem trenutku, kam naj usmeri ladjo.
Časnikarji so pač časnikarji, in njihov poklic jim veleva, da spremljajo kralja povsod. Saj je pa tudi razumljivo, zakaj njihova uredništva na Angleškem zahtevajo od njih vsako uro nova poročila, brzojavljajo po slike in sam Bog si ga vedi po kaj še. Ujeti kralja v drobceno filmsko kamero, izvedeti točne novice... vse to je hudo naporno. Lastniki velikih angleških listov plačajo vsako novico in vsako sliko z žvenketajočim zlatom.
Šele v teh dneh polagajo največji
morajo
ne c— vsem
j
ntom, ven-Neld an-
gleški časnikar si je najel cel6 letalo in je križaril ob vsej obah, samo da bi vsaj enkrat fotografiral kraljevo jahto: Ta slika bi ga bila stala četrt milijona dinarjev, če bi bil jahto staknil. Pa je ni, denar je pa vendar potrošil.
Nenavadno srečo so pa imeli poročevalci beograjske »Politike« Dva poročevalca sta noč in dan drvela na motornih kolesih vzdolž obale — in ko sta izvedela, da bo prišel angleški kralj v Novi grad, sta s peklenskim tempom oddrvela tja. Preoblekla sta se v mornarsko obleko in preslepila straže. Kot laži-mornarja sta prav od blizu fotografirala kralja, ko je veslal.
»Kralj Edvard VIII.,« je dejal neki angleški časnikar, »sovraži časnikarje in se jih ogiba, odkar je postal angleški vladar. Za Anglijo je kraljevo potovanje tako velika senzacija, da dobivamo neprestano nove brzojavke »z domovine, ki nam velevajo, da moramo poročati o vsem, kar koli vidimo in izvemo o kraljevem potovanju.«
Angleški časnikarji store prav gotovo več ko svojo dolžnost. Neprestano] oblegajo telefonske centrale in oddajajo dolge brzojavke; vse to jih stane j na dan okrog 5.000 dinarjev. Lepi! denarji, zlasti če pomislimo, da so vsa; poročila prav za prav prazna.
Ko so tujci angleški kralj našo dalje časa ostal na u. prišlo v naša obmorska go tujcev, zlasti Angležev 1 čauov. Razumljivo je, da so angleški časnikarji kar planili na Jadran, misleč, da bodo svojega vladarja spremljali povsod. Toda ukanili so se. Kralj Edvard VIII. ee ogiba vsake prilike,
FORD, SIN HENRYJA FORDA, JE Z ŽENO IN
Kronika
preteklega
tedna
■ Njeno Vel. kraljica Marija in Njeg. Vel. kralj Peter II. sla te dni
napravila več izletov po Sloveniji. Njeg. Vel. kralj Peter si je preteklo eredo v Kamniku ogledal znamenito zbirko starin pri veterinarskem nadzorniku g. Josipu Sadnikarju. Kralj si je z velikim zanimanjem ogledal vse etarine in se je mudil pri g. Sadnikarju celi 2 uri. — Naslednji dan je mladi kralj obiskal Ljubljano. Pomudil se je četrt ure v trgovini Krisper; zanimal se je za razne tehnične novosti in ei kupil nekaj filmov za kinematografski aparat Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo kralja, kjer koli se je pokazal.
Njeg. Vel. kralj Peter preživlja počitnice na Bledu v družbii sedmih sokolskih naraščajnikov:	treh	Srbov,
dveh Hrvatov in dveh Slovencev. Skupno telovadijo, se igrajo in hodijo na izlete.
Njeno Vel. kraljica je v spremstvu svoje matere, romunske kraljice Marije napravila te dni avtomobilski izlet na Visoko v Poljanska dolini. Kraljici sta bili v gosrteh pri dvorni dami g. Tavčarjevi in sta ostali pri njej in prijetno kramljaje celo uro. Kjer koli so spoznali dvorni avto. so kraljicama navdušeno klicali »živijo«.
■ Visoki gostje na razstavi v Škofji Loki in Št. Vidu. V petek se je pri-pripeijala v Škofjo Loko Nj. Vel. kraljica Marija. Natanko si je ogledala •razstavo in se posebno zanimala za narodne vezenine in čipke. V nedeljo sta obiskala Škofjo Loko Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kentski vojvoda Jurij. Tam sta 6i ogledala z največjim zanimanjem škofjeloško razstavo in krenila odondod še v Št. Vid. Visoki gostje so bili povsod prisrčno pozdrav-ijeni.
O Težka avtomobilska nesreča pri Celju. V nedeljo je prišlo do težkega karambola v Vojniku pri Celju. Po cesti je dirjal v popolnoma novem avtomobilu z brzino SO km ing. Oldrih Ciniburg iz Molnika pri Pragi v spremstvu Pražana Pravoslava Kautskega. Potnika sta bila namenjena na počitnice v Dubrovnik. V drugem avtu, ki je last celjskega izvoščka g. Toplaka, sta se vozila Ljubljančana, akademski slikar g. Miklavc in njegova žena. Češki avtomobilist je vozil po levi strani, torej napačno, zato ni čuda, da sta na ovinku trčila drug v drugega. Rešilni avto je ponesrečence prepeljal v celjsko bolnišnico. Inženir Ciniburg je izdihnil že med prevozom, ostali ponesrečenci pa so prišli še pravočasno v zdravniško oskrbo. Upajmo, da se bodo srečno izlizali.
Pribiti je treba spričo te nesreče, da 'divjajo češki avtomobilisti po naših cestah s prepovedano hitrostjo. Bil bi že skrajni čas, da se tega odvadijo.
■ Novi pravosodni minister. V imenu Njeg. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kraljevega namestništva imenovan za pravosodnega ministra dr. Niko Subotič, bivši minister. Novi minister je bal zaprisežen 16. t. m. v kabinetu predsednika vlade.
■ Največji šahovski turnir vseh časov se pravkar vrši v Nottinghamu na Angleškem. Turnir zanima tudi nas (Jugoslovane in še posebej Slovence: aaj se ga udeležuje naš najodličnejši iahist, univ. prof. dr. Milan V i d -*n a r iz Ljubljane. 15 šahistov igra na lem turnirju, 15 najbolj blestečih imen. Saj so med njimi nič manj ko itirji bivši svetovni prvaki 8 sedanjim rrred (dr. Lasker, Capablanca, dr. Al-jjebin in dr. Euwe), Mirje najresnejši {kandidati za šahovski prestol (Rus (Botvinik, Čehoslovak Flohr in Američana Fine in Re*hewsky), trije izmed najrevnejših zastopnikov »stare? gar-ide (naš dr. Vidmar, Rus Bogoljubov Sn Danec Tartakower) ter naposled fctirje domačini Angleži (Tylor, Thomas, VVinter in Alexander). Po šestem kolu vodita dr. Euwe in Botvinik s 4 in pol točke, na tretjem mestu je pn dr. Vidmar s 3 in pol točke pred Aljehinom, Finoin. Flohrom, Lasker-§em, Capablanco itd.
■ Vuino opozorilu. Prvi kupon, ki som ga objavili v prejšnji številki »Družinskega tednika< je zbudil veliko zanimanje pri V6eh naših čitate-Ijih. Doslej smo prejeli že lepo število kuponov. Naše cenj. čitatelie in naročnike pa moramo še enkrat posebej opozoriti, da so vsi ti vposlani kupoli neveljavni, ker mora vsak tekmovalec poslr.ti oba kupona hkratu in tudi sicer Izpolniti vse pogoje.
■S S -S
oj >m
3 s«
03 .3
T"* O
M C co
Razgovor s Henryjem Fordom,
s kraliem ameriške avtomobilske industriie
Detroit, avgusta
Na bela poslopja Fordovih laboratorijev je pripekalo vroče julijsko eolnee. Toplomer je kazal deset stopinj Fahrenheita. Neki uradnik me je spremil v knjižnico. Henry Ford mi je sporočil, da me bo sprejeli Srce mi je nehote močno utripalo, ko sem stopal po širokem stopnišču v čitalnico Fordovega laboratorija.
Dvorana je velika in svetla. Stene so opažene z rjavimi deskami, okrog in okrog pa stoje knjižne police, kakor v kakšnem srednjeveškem samostanu. Mladi možje, rdečelični, so sedeli za dolgo mizo in študirali tehniške knjige. Nekateri 90 vneto pisali. Pošastno so brzeli njihovi svinčniki po belem papirju... Komaj slišno, kakor iz daljine, se je slišalo ritmično tikta-
EDSEL
kanje velike marmornate ure z mogočnega kamina.
Medtem ko sem raztreseno listal po časnikih in revijah, sem premišljal, kaj naj vse vprašam Henryja Forda. Toda po nobeni ceni se nisem mogel zbrati. Moj načrt intervjuja je padel v vodo. Kljub temu, da je bil, zrak v dvorani umetno hlajen, se mi je zdelo, da me vročina duši.
Ko sem se ozrl po vseh teh marljivih ljudeh, ki so se pripravljali na razgovor s svojim šefom, ko sem se naposled spomnil, da je Ford gospodar dobrih 200.000 delavcev in lastnik največjega industrijskega podjetja, sem našel opravičilo za svoj nemir.
Čez dolge pol ure se je prikazal na pragu čokat tajnik in mi dejal:
»Prosim vas, samo s političnimi vprašanji nikar ne morite gospoda!«
Spremil me je do mogočnih vrat in mi jih uslužno odprl.
Avtomobilski kralj me je sprejel \ karakterističnem, rjavo opaženem biroju svojega načelnika poročevalske službe. Njegova drobcena postava je videti od sile nežna. Vendar je bil stisk njegove desnice krepak in prisrčen.
»Obiskal sem Greenlield-Village,« sem dejal za uvod. >Vaia ideja, da prestavite šolsko deeo v vsdušje pro-šlosti, je vsekakor originalna. Prav gotovo je v hudem nasprotju 1 moderno učno metodo, ki se trudi, da bi vigo-jila mladino j duhu sodobnosti in napredka.«
»Ni napredka brez začetka,« je odgovoril Henry Ford, »če hočemo pridobitve moderne tehnike pravilno ceniti in razumeti, moramo najprej spoznali njen razvoj.«
Njegov glas je zvenel mehko. Govoril je hitro in v kratkih stavkih. »Otroci se nenavadno hitro razvijajo, saj jih človek čez nekaj mesecev kar ne pozna več. Najboljši dokaz za uspeh naše učne metode je okoliščina, da vsi učenci, ki gredo iz Greenfield-Village študiral na višje šole, mnogo boljše napredujejo kakor otroci iz drugih šol.«
»Ali poučujete otroke tudi tujih jezikov ?< sem vprašal.
»Samo, če sami žele,« je odgovoril Henry Ford. »Jaz sam se nisem nikdar učil tujega jezika. Govorim samo angleščino,« je še smeje se pripomnil.
»Ali niste prišli zastran tega nikoli v zadrego?«
»Ne,« je odgovoril in pritisnil noge ob mizno ploščo. »Angleščina je mednarodni jezik, po vsem svetu sem jo slišal.« :	,•	■	y	.1
»Problem sedanjosti Je prav gotovo brezposelnost,« je menil čez nekaj časa. »Morali bi še -mnogo tovarn sezidati; Amerika je velika dežela in povpraševanje po novih izdelkih je zmerom živahno...«
»Ali torej mulite, da se bo aktualna ,proBperity‘ držala na višini?«
»Prepričan sem, da ee njen nivo neprestano dviga.«
»Ali mislite, da bo bodočnost rabila letala za osebni promet?« sem ga
nenadejano prekinil.
»Mislim že,« je odgovoril Henry Ford, »toda tisti časi eo še daleč.«
»Ali menite, da bi utegnila iznajdba kakšnega varnega standardiziranega letala izpodrinila avtomobil?« sem vprašal dalje.
»Iznajdba ni nikoli hipna,« je odgovoril Ford, »zmerom nastane počasi. Medtem že utegnemo pridobiti toliko časa, da presedlamo... Vse na 6vetu se neprestano menja. Staro odmira, novo se rodi. Nikoli ne smemo pozabili osnovnega principa našega zemeljskega reda. Današnji avtomobil je še daleč od popolnosti. Mnogo bo še treba izboljšati, marsikaj iznajti.«
»Za čem streme vaši najboljši inženirji?«
»Poglavitno se ukvarjajo z iznajdbo lahkih voz, ki bi porabili kolikor mogoče malo kuriva.«
»Ali sle takrat, ko ste v majhni koči na Baglevevi e»sti v Detroitu pri-pripravljali model svojega prvega avtomobila. mislili, da bo vaša iznajdba nekoč temelj orjaškim tovarnam?...«
Henry Ford se je sklonil naprej. To je storil zmerom, kadar ga je kakSno vprašanje posebno zanimalo, ali pa če me ni prav razumel. Njegove bistre oči so se za trenutek zapičile v moje in se potem zazrle v brezkončnost.
»Ne,« je odgovoril čez nekaj sekund, kakor da bi se bil zdajci zbudil iz daljnega sna... »Ne, prav za prav nisem tega mislil. Verjel sem v bodočnost svoje iznajdbe in sem neumorno delal dalje. Kakor vsak Človek. Zase in za vse. Človek ne more delati samo zase. Današnji dan je v mojih ameriških tovarnah kakšnih 140.000 delavcev in kakšnih 6.000 tovarn mi dobavlja stroje in sestavne dele. Osnovni princip mojega dela je preprost: Najboljša kakovost materiala. Dobro plačani in zadovoljni delavci. Osemurni delavnik, štirideseturni delovni teden.
Nizke prodajne cene in produkcija v masah. Princip, ki ima že vnaprej jamstvo, da bo obrodil dobre sadove, zakaj vsi, ki se jih delo in izdelki tičejo, eo zadovoljni.«
Nehote sem zagledal pred svojimi dušnimi očmi velike, ogromne komplekse tovarniških poslopij, ki jih je ustvaril ta mož. Rezko žvižganje in bučeče sikanje strojev mi je sililo v ušesa. Slišal sem zamolklo ropotanje kladiv, trd ropot električnih svedrov. Čudna simfonija dela. Oglušujoča, vendar veličastna... Fantastični koncert moderne tehnike.
»Kako le zmorete kontrolo nad tem ogromnim mehanizmom svojih tovarn?« sem vprašal Forda in mu pogledal v ozek, lahno zagorel obraz.
BADEN-BADEN V NEMČIJI
»Kako vodim in nadziram svojo tovarno?... Prav za prav je sploh ne vodim... Ogromni mehanizem je stekel... Zdaj teče z lastno silo. Delo ga priganja.«:
»Mislite, da je tehniški napredek v korist ali v pogubo človeštvu?«
»Kaj se vam sploh zdi slabo?« je odrezavo odgovoril Ford in me hudomušno pogledal. Ko je opazil, da sem mu ostal odgovor dolžan, je nadaljeval: »Tehnika in napredek sta dejstvi našega stoletja. Z nami sta in brez njiju ne moremo živeti. Ne smemo ju niti preklinjati niti ju ne moremo zadrževati v njunem razvoju. Ni sile na svetu, ki bi utegnila iznajditelje ovirati, da bi ne rašili ognja modernega napredka. Iskanje je naraven nagon in mu torej ne moremo s pojmi, kakršni so: slabo in dobro — do živega...«
Moj razgovor s Henryjem Fordom je bil pri kraju. Avtomobilski kralj je vstal in vrtel gumb svojega elegantnega poletnega suknjiča. Spet mi je ponudil svojo ozko, nežno roko.
»Pridite spet,« je dejal, veselilo me bo, če bom lahko spet z vami kaj pokramljal.«
Vitka, nekoliko sklonjena postava z belimi, nazaj počesanimi lasmi, s fino oblikovanim, maio vzbočenim čelom, krepkim nosom in vedrimi, globokimi očmi, je izginila po hodniku. Mož je bil videti še pravi korenjak. Korak mu je bil gotov, stisk desnice krepak. Na njegovem licu se je zrcalil izraz sproščenja in zrelosti.
»Srečo 9te imeli,« mi je dejal tajnik. »S Henryjem Fordom ni tako lahko govoriti. Velik mož je.« je občudujoče dodal, »vendar se mi zdi, da se sam tega najmanj zaveda...«
Med ljudmi najdeš obraze, ki ©o izbrani, da jih vkleše umetnik v kamen, otrokom za zgled, vzor in vzpodbudo... Obrazi, ki nemo govore, ki govore vsem razumljiv jezik: obrazi dejanja! Zdaj, ko sem videl njegov | obraz, sem šele razumel, da so Fordu tuji jeziki odveč!
Napisal Errol Brant I
Zanimivosti z vsega sveta
100.000 din je poklonil dr. BeneS,
predsednik češkoslovaške republike.
nemški univerzi v Pragi. Ta vsota bi naj bila v podporo revnejšim nemškim študentom v Pragi.
Haile Selasi je te dni podpisal pogodbo z neko filmsko družbo za film. ki bo delal propagando za neodvisnost) Abesinije. Film bo stal okrog 10 milijonov din. Stroške bosta Haile Selasi in filmska družba delila na polovico.
Francosko bombo je našel na polju
10 letni deček Koloman Žiško iz Adri-jancev v Prekmurju. Odnesel jo je domov, sedel na hišni prag in se je lotil s kladivcem. Bomba je eksplodirala; hudo ranjenega dečka so prepeljali v bolnišnico, in tam je čez nekaj ur umrl.
Trojčke je rodila kmetica Julka Si-jakova iz vasi Poblaca v pribojskem srezu. Najprej je rodila zdravega dečka, 9 dni nato pa še 2 deklici. Otroci se počutijo prav dobro, mati je Pa tako oslabela, da se zdravniki boje za njeno življenje.
Steklene posli in stekleno flavto so razstavili na veliki olimpijski razstavi v Berlinu. S tema inštrumentoma — z izdelkoma nemških rokodelcev — sta koncertirala znana nemška muzikanta Hugo Colberg in Friedrich Thomas. Koncert se je imenitno obnesel.
Nad 100.000 tujcev je prišlo v Nemčijo na olimpijado. Med njimi je bilo
12.000 Američanov, 16.000 Švedov,
8.000 čehoslovakov, 6.000 Angležev,
4.000 Avstrijcev, 9.000 Belgijcev, ostanek je pa sorazmerno razdeljen med druge narode.
Jan Kiepnra, znani poljski operni pevec bo pri prihodnjih volitvah na Poljskem kandidiral za narodnega poslanca. Pevec ima baje velike politične sposobnosti.
Najpopularnejši meteorolog na svetu je neki Alfonzo iz Združenih držav. Glede vremenske napovedi se znani strokovnjak malokdaj zmoti. Svojo sposobnost iznajdljivi Američan kajpak prodaja kmetom v področju Mis-sissippija in ima od tega velike koristi.
Kuga je začela razsajati v St. Paolu v Braziliji in pobrala v nekaj dneh 18 ljudi.
25 milijonov din je podedovala od dr. Hoowarda Lawrencea 301etna Hana Medarf iz Briicklinga, ker je pred 20 leti pela na neki dobrodelni prireditvi. V oporoki se je dr. Lawrence spomnil prelepega nasmeha male pevke in ji zapustil ves svoj denar, saj je bil tisti večer najlepši v njegovem življenju.
100.000 frankov nagrade je obljubila pariška policija tistemu, .ki bo izsledil tatu, ki je prejšnji mesec ukradel iz delavnice nekega bogatega dragctina.r-ja briljantno ogrlico, vredno 1,400.000 dinarjev.
Največjo ladjo sveta bodo začeli Angleži graditi meseca novembra. Nova ladja bo popolnoma podobna znameniti »Queen Mary«, le da bo še večja. Imela bo 90.000 registrskih ton, rjena brzina bo pa znašala 36 vozlov.
Društvo madžarskih ciganov je sklenilo, da si uredi v Budimpešti prvo cigansko glasbeno akademijo. Na akademiji bodo poučevali najboljši madžarski ciganski umetniki.
68 japonskih ribičev je ob strahovitem tajfunu na jugovzhodni obali polotoka Formoze s čolni vred utonilo.
Po 15 letih slepote je spregledal 151etni Vicencio Petruco iz Rima. Operiral ga je znameniti italijanski kirurg, profesor Heuschiiler.
Pobesnela svinja je te dni v bližini, Dombovara na Madžarskem napadla pastirja Julija Szaba. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico in tam je kmalu podlegel poškodbam.
500 kilometrov je prevozil s kolesom brez gum španski kolesar Hoze Palma. Peljal se je za stavo iz Seville do Madrida. Vso pot ga je kontroliralo več kolesarjev.
Prvo letalo, ki sta ga 1. 1903 zgradila brata Wright, je te dni odkupil ameriški kralj avtomobilov Henry Ford. Dal ga je v svoj muzej, kjer zbira vse, kar je zanimivega iz razvoja avtomobilske in zračne tehnike.
Milijarder Deterding, angleški kralj petroleja, se je preselil v Nemčijo, kjer se kani v kratkem poročiti. Od zdaj naprej misli živeti v Mecklenburgu, kjer je kupil veliko posestvo z dvorcem.
Banka Baruch
1L Rue Auber, PARIŠ (9e|
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija:	ŠL	3064-64.	Brujielle?;
Holandija - št. 145H-66. Ded. Diens=f-Francija št. 1117-94. Pariš; Luxem-burg: št 5967. Luxemhurg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
SVOJIMA SINOVOMA OBISKAL
KRATKE ZGODBE Z VSEH VETROV
Bama z rdečimi rožami
Berlin, avgusta V brzem vlaku Dunaj—Berlin je neka vešča hohštaplerka uspavala “ogatega romunskega trgovca Lu-Peska In mu nato izpraznila žepe.
Trgovec Lupesku je potoval iz Bukarešte v Berlin. Nekaj časa je ostal na Dunaju in nadaljeval z orzovlakom vožnjo v Berlin. Na meii ie stopila v njegov od-.: neka izredno elegantna da-Krasen šopek rož v njenih ro-ie dal povod, da je trgovec začel pogovor z njo. Razumljivo je, se, je prijatelj rož in lepih dam sklonil nad rože, da vsrka njih Ta Poskus zbližan j a je pa Ju bi tel j rož in lepih dam prav dra-80 plačal.
Ko je prišel uro nato sprevodnik J, oddelek je našel trgovca v glo-ookem spanju. Vse je kazalo, da j, nezavesten. Poklicali so zdravica, ki ga je le s trudom obudil, rgovec se ni mogel ničesar spom-samo tožil je. da ga hudo iwVC	Mlada, elegantna so-
kajpak že izginila iz in trgovec se je samo spominjal srečanja. Na neki i_ jkni postaji je bržčas Izstopila odnesla s seboj trgovčev mo-
»^rejskava je ugotovila, da je bil opek, ki ga je dama pozabila v lom PrePojen s hudim mami-
slednjega dne prebudila v bolniški sobi, je zagledala poleg svoje postelje šest svojih mož, ki so jo vsi po vrsti dobrodušno opazovali.
Pozneje jim je upravnik bolnišnice razjasnili uganko. Ko so po-nesrečenko pripeljali v bolnišnico, so pregledali njene stvari, hoteč ugotoviti njeno identiteto. Našli so šofersko knjižico na ime Ida Zeigler, v njeni beležnici pa imena šestih mož iz raznih krajev. Meneč, da so to sorodniki ali prijatelji po-nesrečenke, je bolniška uprava o nesreči obvestila vseh šest. Naslednjega dne so se kakopak znašli vsi v bolnišnici in naposled ugotovili, da so vsi pravi zakonski možje ponesrečene žene. Upravnik bolnišnice se je na moč čudil, ko se ti možje niso prav nič pisano spogledali. Pomirjeni in nekam humoristično so se vdali v usodo.
Ida Zeigler pa se bržčas boji dneva, ko bo zapustila bolnišnico, ker se bo morala zaradi poliandri-je zagovarjati pred sodiščem.
Nav Tarzan v ietonskih gozdovih
riert ol£olici letonske prestolnice sta Irf ajvno dva gozdarja doživela ze-p čudno avanturo. V velikem sozdu sta staknila v grmu nagega uioveka, ki se jima je skušal skriti. 4acel je bežati, toda gozdarja sta 1° Ucvrla za njim. Tedaj je pa Tarzan zagrabil za neko vejo in se s Pravcato opičjo spretnostjo pognal Pa drevo. Spretno ko veverica je skakal z enega drevesa na drugega in se skrival zasledovalcema. Ker sta se gozdarja bala, da bi izgubila sled za čudnim golcem, je eden od njiju pomeril nanj in ga rahlo ranil. Strel je Tarzana tako prestrašil, da se je spustil z drevesa in se brez odpora predal gozdarjema.
Policija je skušala ugotoviti identiteto tega čudnega človeka, ki živi gotovo že več let * gozdu, zakaj bil je že popolnoma podivjan. Vsi poskusi, da bi Pru razvezali jezik, so bili zaman. ~ali so mu sadja in mesa; pogoltnil ga je s slastjo in se z živalsko popačenim glasom zahvalil za hrano.
Ljudstvo misli, da je to neki Her-bert Alenktis, ki je bil nekoč zaposlen pri nekem posestniku blizu Kige, a je pred nekaj leti brez sledu izginil.
Ker Je rodila nakazo so Jo hoteli linčati
Sofija, avgusta.
V sofijskem okraju Konjevici, je te dni neka 30 letna žena rodila pravo nakazo. Novorojenček je bil 1 bolj podoben živali ko človeku, vendar je bil na srečo mrtvo rojen.
Vest o tem porodu se je hitro razširila po mestu. Preprosti ljudje so trdili, da je porodnica navadna čarovnica in da je rodila hudiča. Kmalu se je zbrala velika množica ljudstva, ki je hotela zažgati ča-rovničino kočo. če bi policija namere pravočasno ne preprečila, bi bila »čarovnica« zgorela »na grmadi.«
73ietni starec se Je oženil s 74letno starko
London, avgusta.
731etrii Samuel Spendlav, nekdanji mesar, se je te dni v Keterin-gu oženil s 741etno Hano Horis, ki je bila v mladih letih njegova šolska tovarišica.
Spendlay je bil že dvakrat oženjen in ima eno hčerko in tri vnuke. Gospa Horis pa ima 12 otrok, 9 vnukov in 1 pravnuka. Poleg vsega tega je stara gospa mnenja, da je za ljubezen vedno čas.
Bivši krvnik odprl brivnico
London, avgusta.
Angleški krvnik Viljem Bilington Je bil pred kratkim upokojen. Ker brez dela ni mogel živeti, se je Vrnil k svojem prvotnemu poklicu.
Viljem Bilington je bil namreč C mladosti brivec. Ko so ga pred ‘remi meseci upokojili je odprl hrivski salon. Obrt mu pa ni kaj Prida nesla, zakaj ljudje mu niso zaupali. — Le redkokdaj se je kdo ^zmotil« in stopil v njegovo brivnico. Naposled je prodal vse sku-bai in se skušal uveljaviti kot brivski pomočnik. Ponujal se je raznim brivcem, toda nihče ga ni maral sprejeti v službo.
Te dni se je dal prekrstiti in nanovo odprl delavnico. Morda mu b° to pot sreča bolj mila.
Zoper čezmerno debelost
uporabljajte samo neškodljive Slatinske tablete za hujšanje, katere proizvaja lekarna Mr. Bahovec v Ljubljani iz prirodnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov.
Zahtevajte v lekarni samo prave, neškodljive Slatinske tablete Mr. Bahovec. 50 tablet Din 24—, 100 tablet Din 39—, 200 tablet Din 69.
Reg. br. 283 — UH. 1934.
človek, ki se je z IJubavnim pismom zadušil
Dunaj, avgusta. Štefan Galgoš, poljedelec iz Klau-senburga, je imel ljubezensko razmerje z ženo nekega zidarja, še vrabci po strehah so čivkali o tej grešni ljubezni, samo ubogi zidar ni slutil ničesar. Te dni mu je pa neznanec pisal, da ga žena goljufa in se sestaja v nekem gozdu z Galgošem.
Zidar je takoj naslednji dan odšel na določeno mesto in res zalotil zaljubljenca. Galgoš je pravkar prebiral ljubezensko pismo, ki mu ga je žena prinesla s seboj na sestanek.
Zidar je planil nadenj in mu skušal iztrgati pismo, hoteč si prisvojiti važni dokaz. Prestrašeni Galgoš ga je pa brž stlačil v usta, in ga hotel požreti. Nesreča je pa hotela, da mu je pismo obtičalo v grlu. Preden je prišel zdravnik, se je Galgoš že zadušil.
Prvikrat se je zgodilo, da je neki Jožef Gerez preminul v Nici. Vdova je koj po smrti prinesla neki marsejski zavarovalnici mrliški list pokojnega moža in zahtevala izplačilo zavarovalnine. Zavarovalnica se je hotela osebno prepričati o Gerezovi smrti, zato je poslala agenta na njegov pogreb. Mlada vdova je kakopak dobila zavarovalnino in se izselila iz Nice.
Leta 1929. je v La Roshellu spet umrl neki Jožef Gerez, ki je bil zavarovan pri neki pariški zavarovalnici. Spet je vdova dobila visoko premijo. V kraju, »kjer je doživela tragedijo«, kakopak ni mogla več živeti, zato je odpotovala in hotela stopiti v samostan.
V naslednjih letih so v raznih krajih na Francoskem umrli še trije Jožefi Gerezi, in vsakikrat je mlada vdova pobasala visoko premijo in užaloščena zapustila »kraj nesreče«.
Najbrže bi teh goljufij nikoli ne! odkrili, če bi ne bil agent, ki je! nesrečni vdovi prvikrat izplačal j premijo, premeščen iz Marseilla v Ha vre. Ko ga je v pisarni obiskala vdova Jožefa Gereza, jo je pri priči spoznal. Zahteval je, da so odprli j pokojnikovo krsto. V njej je res ležal »mrtvi« goljuf, toda razjarjeni agent ga je kaj kmalu »obudil od mrtvih.«
Na sodišču je pretkanec priznal, da se mu je vedno posrečilo smukniti izpod vencev rož, še preden so pogrebci zabili krsto. Tako je seveda Jožef Gerez z lahkoto šestkrat »umrl«.
Tako bleščeče
sveže kakor prvi dan po vsakem pranju
Vedno z
GAZELA
RPENTINOVIM MILOM
Pere res belo!
TRINAJSTLETNO MAJORIE CESTRINCOVO JE PRIŽEL NJEN TRENER NA SRCE, KO JE MLADA AMERIČANKA ZMACALA NA OLIMPIJADI V UMETNEM SKAKANJU.
šestkrat je umrl,
27 krat si je zlomil rebra in 18 krat nogo
Marseille, avgusta. Pred marsejskim sodiščem se je te dni zagovarjal Jožef Gerez, ki
je zaslužil 10 milijonov din, ker si	11 ‘
je 27 krat nalašč zlomil po eno re- . srecni Robert velika med bro, 18 krat nogo, nazadnje pa je začel še umirati, in umrl v desetih letih 6 krat.
Vse te goljufije je premetenec počenjal zamo zato, da bi dobila njegova žena od raznih zavarovalnic visoke premije.
Robert se niti v službi ni mogel vzdržati smeha, zato ga je njegov šef odpustil.
Nesrečnež je bil ves potrt in mislil v obupu že na samomor. Tedaj se mu je pa sreča nasmehnila. Neko newyorško gledališče ga je najelo, da bo kot smehljajoč gledalec sedel na vidnem prostoru in sl ogledoval predstave.
Robert je sprejel ponujeno službo, četudi mu ni bila všeč. In tako je zadnje dni sedel v gledališču z neprestano se smejočim obrazom, in vsak obiskovalec se mu je moral nasmehniti.
Ondan, ko je spet igral v gledališču svojo bedno vlogo, mu je nenadoma počila žila na vratu. »Smejoči se gledalec«, je omahnil s stola.
Zdravnik, ki je prihitel nesrečnežu na pomoč, mu ni mogel več pomagati.
človek, ki se ne prestano smeje
London, avgusta. 401etni delavec Jon Hanry Yord iz Hotingana ima kaj čudno bolezen: neprestano se smeje.
Ko se je pred nekaj dnevi vrnil iz dela, se je več ur neprestano smejal. Njegova žena se je prestrašila in odpeljala moža v bolnišnico. V bolnišnici se je Yord smejal
ofonnVrVm^eTnčeca^se	!	še dva dni. Zdravniki menijo, da
cialiasti so pregledali smejočega se	;	yord	^ histerijo posebne
medicinska	i	vrste, ki je vsekakor posledica ne-
Od smeha Je umrl
Newyork, avgusta.
V Newyorku je te dni zasebni uradnik Robert Michenson umrl od pretiranega smejanja.
Robert Michenson je bil še do nedavnega zelo resen uradnik nekega zasebnega podjetja. Pred tremi tedni je pa neko nedeljo predpoldne sedel doma in čital neki humoristični list. Zdajci je staknil smešnico, ki mu je izvabila glasen krohot. Začuden je pristopil brat Maks, prečital smešnico in ugotovil, da je res duhovita in vredna smeha. Tudi sam se ie prav od srca nasmejal, vendar ga je smeh kmalu minil. Njegov brat se je pa medtem še vedno solzil od smelfa. Navzoči so ga skušali umiriti, pa se jim ni posrečilo. Domači so bili kajpak v hudih skrbeh, ker ni Robert nič več videl in slišal. Masirali so ga in tolkli, streljali s samokresom za njegovim hrbtom — vse zaman. Robert se je krohotal dalje.
Edino prašek za uspavanje ga Je premagal, toda komaj se je prebudil, se je začel spet znova smejati.
Za ta nenavadni slučaj so se začeli zanimati zdravniki." Razni spe-
uganka.
Nazadnje se je neki kirurg odločil, da bo operiral nesrečnežu nekatere mišice, ki so za smeh odločilne. Po operaciji se je pa Robert še bolj smejal. Njegov smeh je prehajal že v histerijo.
i ke umske motnje, upajo pa, da se jim bo posrečilo končno preprečiti ta nenaraven smeh.
Ljuihka unlveraa
O zgodovini borze
žena s šestimi možmi
Praga, avgusta. Ida Zeigler je bila pri neki tovarni šivalnih strojev za potnico in le tako neprestano romala iz kraja y kraj. Da bi pa imela v vsakem J^čjem mestu svoj dom, se je kratko in malo poročila na šestih krajih čehoslovaške. Spotoma se je ustavljala zdaj pri tem, zdaj pri bhem možu in ostala pri vsakem &0 en dan.
življenje Ji je teklo prijetno in Srečno — in da se ji ni te dni pripetila nesreča, bi ostalo tako za Zlherom. Z avtomobilom, ki ga je “ama šofirala, je namreč trčila v “rugega in tako nesrečno padla, ba so se ji notranji organi hudo Poškodovali. Prepeljali so jo v prasko bolnišnico. Ko je srečno prestala težko operacijo in se je na
Borze r srednjem veku. Če razumemo pod besedo »borza« tržišče, •kjer kupčujejo tudi z denarjem, najdemo »borzo« že v stari Grčiji, morda celo že prej. Vendar je borza kot pravi denarni trg nastala šele v začetku srednjega veka.
Prva tržišča so nam znana v XIV. stoletju, in sicer v Italiji. Renesanca, ki ji tako radi pripisujejo zgolj znanost in umetnost, je __bil_a predvsem doba gospodarskega oživljenja. V bogati Firenci, kjer je vladal znameniti Lorenzo, imenovan »II Magnifico«^ iz ugledne in bogate bančne družine Midici, so bile v raznih ulicah že banke in menjalnice, ki so živahno trgovale z denarjem.
Sicer te banke res še niso bile borze v današnjem smislu besede. Bankirji, trgovci in menjalci niso imeli niti pojma o ekonomskih zakonih, čeprav so izvrševali popolne arbitraže.
Kmalu so se pa razmere zelo spremenile. Minilo je komaj dobro stoletje; v Antwerpnu in Londonu so 6e pojavile velike in živahne borze, ki imajo zanje Holandci največje zasluge. Da bi olajšali in pospešili poslovanje, so začeli tiskati razne časo-eopise. Virman, bilanca in obveznice so iznajdba marljivih Holandcev. Kaj kmalu so izpolnili finančno in borzno tehniko ter ustvarili prve zveze med tiskom in narodnim gospodarstvom.
Prva delniška družba. Največja zasluga Holandcev za poznejši razvoj
narodnega gospodarstva je ustanovi-1 dijskih delnic.
tev delniških družb. Takrat so sicer že obstojale razne korporacije in lige kot na primer nemška »Hansa«, na podobnih osnovah, vendar 60 delniške družbe v današnjem smislu besede ustanovili holandski trgovci.
20. marca leta 1602. so osnovali v Amsterdamu »Vzhodno-indijsko družbo«, ki je nenavadno hitro vzcvetela. Vsak prebivalec Amsterdama je smatral za svojo državljansko dolžnost, da si kupi nekaj delnic »Vzhodno-indijske družbe«, in tako sta trgovsko mesto Antwerpen in ta delniška družba pomenili skoraj eno in isto. Najuglednejši ljudje v odboru družbe so bili tudi v mestnem svetu. Podjetje je tako naraslo, da je opravljalo delo za tiste čase ogromno število uradništva. Sam amsterdamski oddelek je štel šest pododdelkov — za vsako provinco po enega — in vse podjetje je štelo 25 ravnateljev in nad 1200 uradnikov.
Zaradi demokratskih osnov družbe je z vsakim dnem raslo povpraševanje po delnicah. Začela se je špekulacija.
Kar na lepem so se razširile — sam bog vedi odkod — najrazličnejše vesti o poslovanju družbe. Nekateri trgovci 6o lansirali na borzi ali na javnih mestih ponarejena pisma iz Indije, ki so v njih skrivnostni dopisniki dramatično opisovala potope družbenega brodovja v Indijskem oceanu. S tisoč strani so prihajali razni glasovi, vsi z namenom, da ali dvignejo ali pa zrušijo tečaj vzhodno-in-
Prvi veliki špekulant in prva resna špekulacija. Prvo resno špekulacijo »š ia bessec večjega obsega je tvegal najpremožnejši družabnik in ustanovitelj družbe, ugledni trgovec Izak Lamer. KarieTa tega prvega znanega špekulanta je zelo zanimiva. Začel je| kot majhen trgovec v Antwerpenu. Takratni trgovci niso bili podobni našim. Morali so imeti živ in avanturistični duh. Lastniki ladij so bili pravi pionirji, raziskovalci, ki 60 živeli v večni nevarnosti, da izgube vse, kar so si z dolgoletnim trudom priborili. Njihove ladje so ostale na potovanjih mesece in mesece.
L8mer je neprestano kupčeval. Svoje brodovje je pošiljal natovorjeno po vsem svetu. Polagoma je začel bogateti, toda ni mu bilo sojeno, da bi ostal v svojem rojstnem kraju. Španska gonja, ki ji je brezdušno načeloval znani Alba, ni trpela svobodoumnih in gospodarsko močnih državljanov. Antwerpen je postal žrtev državljanske vojne in LSmer je moral zbežati praznih rok.
Z drugimi trgovci se je znašel v Amsterdamu. Tam je ta peščica trgovcev postavila temelje ^bogastvu Amsterdama. Povedali smo že, da je prvo veliko špekulacijo zoper vzhod-no-indijsko družbo spočel sam njen ustanovitelj in njen največji zagovornik, Izak Lftmer. Napačno bi mislili, če bi temu možu podtikali zgolj pohlep po denarju. Vzroki so bili popolnoma drugačni.
Družba, ki je bila ustanovljena na tako široki osnovi in ki je v političnem pogledu toliko pomenila, je morala gospodariti z veliko opreznostjo. Lamer, četudi že v letih, je imel še vedno dovolj energije. Zahteval je, da pošlje družba svoje brodovje na Daljni .Vzhod. Razumljivo je, da mož
Poravnajte
naročnino!
s takšnimi nazori, da bi družba razpredla svoje mrežo po vsem svetu, ni našel razumevanja. Prišlo je do prepirov in Lamer je izstopil iz upravnega odbora. Odrekel se je dividend in zagrozil družbi, da se bo z vsemi mogočimi sredstvi boril zoper njo.
Leta 1609. je začel svojo špekulacijo »š la besee«. Pri tem se je posluževal vseh onih trgovskih trikov, ki so še danes v rabi. Družba je v svoji pritožbi oblastem navedla, da je Lamer ponujal več delnic kot jih je v resnici imel. Prodajal je delnice po nizki ceni 9amo zato, da jih je kasneje še ceneje kupoval Pri tem pa seveda svojega namena ni dosegel. Tečaj je začel sicer padati, toda to ni imelo nobenih hujšub posledic, ker je družba tudi nadalje napredovala. Po brezuspešnih poizkusih je Izgubil že polovico svojega imetja, zato se je Liimer prostovoljno umaknil. Za zgodovino je pa ostal vendar prvi veliki špekulant.
Njegovemu vzgledu Je sledilo še mnogo trgovcev. Zeljni lahkega zaslužka so se mnogi spuščali v enake posle. Takšni špekulantski talenti se rodijo še današnji dan in zmanjkalo jih ne bo, dokler bo borza na svetu.
Da drugače ne more biti, nam zgledno potrjuje Flamec Krištof Kurz, po poklicu astrolog in alkimist. Kurz je že leta 1543. ponujal banki Tucher iz Niimberga Astrološki sistem za določitev tečajev blaga in deviz. K tej ponudbi je resno pripisal: »Ta sistem sem iskal tri leta in sem ga našel komaj letos. Prepričan sem, da je darilo Vsemogočnega. Poizkušal sem ga že več mesecev, pa sem dosegel imenitne uspehe.«
Časi 6e spreminjajo, toda želja po gmotnih dobrinah bo ostala večno.
»Vreme« — Beograd
■
il moj oce, otroci. Moj moral izgi-
: ne maram, i se nič več potlej tu ži-
pa ne tan oče je bi! niti...«
> V čas ih ko VVall.
ČASNIKARJI NA OLIMPIADI. PISALNI STROJ IN TELEFON STA NJIHOVA NAJ' ZVESTEJŠA PRIJATELJA
DOROTHI BLACK:
POGUMNEGA
Mož je potegnil z dečka pidžamo, njegovo osovraženo roza pidžamo. Vtaknila sta dečka v dosti preveliko ekavtsko obleko. Prepasala sta ga z usnjatim pasom. Pas je bdi tako lep, da je Loryju vzelo kar 6apo. Bil je pravi usnjeni pas, okoli in okoli pa je imel polno lukenj. A doiiia je moral nositi otročjega, ki ni bil iz usnja. Moral je nositi rdeče, plavei in zelene pasove, ta pa je rjav, kakršnega ei je vedno želel.
»Zakaj pa ©o te luknje?« je vprašal Lory.
»Krogle,« je odgovoril Ed, »dn če ne boš ubogal, bom pognal eno skozi tvojo bučo.«
»Ali bd jaz ne mogel imeti vsaj eno tako kroglo?« je rekel Lory.
Mlajši moški mu je odnekod prinesel eno rabljeno. Lory se je ponosno premikal po sobi. Popolnoma je bil pozabil, da je ugrabljen. Zavedal se je samo, da ima na eebi pravo moško obleko. Takšno obleko, kakor jo je nosil njegov oče, kadar je delal na vrtu, ko so bili še v Angliji.
Usedli so se k zajtrku. Hrana ni bala taka, kakršne je bil navajen Lory doma. Toda vendarle je imela svoj žar. Nihče se ni brigal, kako sedi. Na mizi je lahko držal oba komolca. Jedel je lahko, kakor je hotel in kolikor je mogel. Usta je imel polno nabasana.
Moža sta se pogovarjala, kakor da dečka ni zraven. Zopet sta govorila o denarju. Čudno se mu je zdelo, da govorita toliko o denarju, ko ga prav gotovo nimata veliko. Sicer bi ne stanovala v taki kolibi.
Po zajtrku je splezal deček na zaboj in gledal skozi okno. Pred seboj je videl sam gozd, le tik okrog kolibe je bilo polno lepe zelene tTave. Tudi cvetlice eo bile tam. Pod kolibo je žuborel studenček.
»Oh«, je vzkliknil Lory. že je videl samega sebe igrati se v potočku. Ves moker je in tako srečen, ker nihče ne kriči nanj, da se ne sme igrati. Potegnil je moža z brado za rokav:
»Jaz bi se šel rad ven igrat.«
Ed ga je izbuljeno pogledal in ga udaril po glavi.
»Drži jezik za zobmi in lčzi. Ven ne smeš nikdar.; Če pa ne boš ubogal, te bom udaril e kladivom, da bbš dal mir za zmerom. Si slišal?«
Lory se je stisnil pod mizo. Kmalu se mu je pridružil suh, dolg pes z mačjimi ušesi. Mlajši moški se je odpeljal z avtomobilom.
Loryju je bilo hudo za mladim možem, Starega z brado je sovražil. Po njegovem- odhodu tudi n« nflbča.fikrbel za hrano. Vedno je bil lačen. Kadat ga Ed ni opazoval, ae je Lory previdno splazil do omare in brž smuknil kakšno jed. Če ga je pa starec opazil, ga je pri priči oplazil s svojim velikanskim Čevljem. Kakopak se je upal izpod mize le takrat, kadar je lakota premagala strah pred tem divjakom. Ves dan je presedel poleg psa, ponoči je pa ležal pes poleg njega. Tako sta si postala velika prijatelja in Lory je videl v psu svojega zaščitnika.
V omari je stala cela vrsta polnih steklenic In Aarec ei je zdaj pa zdaj privoščil pošten požirek. Kmalu nato je zaspal. Takrat si ga je Lory dobro ogledal. Kako strašno grd se mu je zdel 'ta debeli, bradati človek... Hrepeneče je . Lory upiral oči v vrata in si nepopisno želel ven k potočku.
Toda komaj se je približal vratom, se je stari dejieluhar predramil in ga sovražno ošinil e krvavo podplu-tiin očesom.
Minili eo trije dnevi. Tudi četrti se je že nagibal h koncji, toda mlajšega moža še ni bilo od- nikoder. De-beluharja je začelo skrbeti. Po cele ure je sedel nepremično pri mizi,
' podpirajoč si glavo z rokami. Sam s seboj je govoril in buljil v steklenico. Včasih ee je ozrl po Loryju. Če ni bil na svojem mestu pod mizo, ga je , brez besede surovo sunil z nogo. Lo-i ry se je še tesneje oklenil mizine ; noge in se vdano potuhnil. Še najbolje se je počutil tam. Zdelo se mu ! je, da mu v tej njegovi trdnjavi de-! beluharjeva noga ne more do živega.
Ob eolnčnem zatonu petega dne, 6e je mlajši mož vrnil. Še preden se je skobacal iz avtomobila, ga je Ed opazil in zavpil:
»Kakšne novice prinašaš?«
»Slabe!« je prišlec kratko odgovoril. »Rekel sem ti, da si preveč zahteval. Ali ti mar nisein? Bil sem na pravem mestu. Pet dni sem se potikal tam okrog, toda denarja ni nihče prinesel. Samo v časnike poglej, pa boš videl kako zadeva stoji.« Vrgel je pred Eda zavoj časnikov in jih sunil z nogo, da so odleteli v kočo.
»Kar poglej kaj pišejo. Našli so sled za nami. Jaz se ne vrnem več tja. Ves čas se nisem mogel znebiti občutka, da me nekdo opazuje.
S hripavim glasom je tedaj vprašal Ed:
»Hočeš torej reči, da ne. bom dobil odkupnine za tega...?«
»Čitaj sam,« je rekel VVall.
Oba sta sedla. Z divjo naglico je Ed razgrnil časnike. Prečitane liste je metal kar na tla. Prav blizu Lo-ryja je priletel list, ki je na njem. uzrl svojo in 6voje matere sliko. Sam je bil oblečen v baržunasto oblekco kakor vedno. Materin obraz je bil lep, vendar nekam živčen in prisiljen. Z veliko težavo je razbral:
Obupana filmska zvezda išče svojega ugrabljenega otroka.
0 Ani, njegovi varuhinji, ni bilo niti besedice v časniku, vendar je Lory predobro vedel, da ga dobra žena neprestano išče, po tihem in vdano. Poročevalčev razgovor z gospo Doorn je bil ganljiv:
»Tako zelo majhen, je Še moj fantek,« je govorila, »brez mamice bo od strahu umrl. Še nikdar ni bil sain brez mene. Iz Anglije sem ga pripeljala s seboj; nisem mogla živeti brez otroka. Odkar je ugrabljen, še nisem zatisnila1 oči in jedi še nisem zavžila.«	. .	.	...
Lory ni mogel brati teh žalos!nih novic. Potisnil je list nazaj med druge čaenike, ki so ležali razmetani po eol)i.
Zdajci je Ed dejal:
; »Nobenih sledi nimajo za na im. Kako bi jih neki tudi imeli? To so natisnili Časniki samo zato, da bi nas ustrahovali. Če vrnemo otroka do ponedeljka, nam plačajo 10.000'— dolarjev! Deset tisoč! Ali so ponoreli? Ali ni te ženske sram priznati, da ji je njen lastni otrok vreden samo piškavih deset tisoč! Za deset tisoč ji ga že ne vrnein! In tudi če so res našli sled za nami, bo ostalo pač samo pri sledi.«
Ozrl se je na Loryja. Do pičice je bil tak kakor na slikah. Nekaj junaškega, zmagoslavnega je bilo v tem otroškem obrazku... Dvignil ga je s tal in zarjovel nadenj:
»Izgini mi izpred oči, smrkavec! Sicer te bom udaril po glavi s tistimle kladivom!«
Lory se je brž potuhnil v 6voje skrivališče. Videti ju od tam sicer ni mogel, čul je pa vendar vse. Moža sta se začela prepirati.
»Ti me goljufaš,« je rekel Ed.
»Prisegam, Bog mi je priča, da to ni res,« se je branil Wall.
»Samo ti — in nihče drugi — si jim pokazal pot do tega smrkolina!«
»Ali res ne razumeš, Ed, da bi sd bili najini usodi enaki, če naju dobijo tukaj z otrokom.«
»Ne zaupam ti, prav nič več ti ne zaupam! Pet dni si se potepal. Kaj si le počel vseh pet dni?«
»Saj sem ti že povedal, da sem čakal. Do zadnjega sem upal, da bo poslala zahtevani denar. Prav gotovo bi ga imela že v žepu, če bi bil mene poslušal in bi ne bil zahteval tako visoke vsote. Deset tisoč, morda dvajset, bi. bila že odrinila. Preveč si zahteval, to sem ti že koj rekel.«
| »Ti si mi rekel? Kdo pa ei ti? Kaj : pa tvoja beseda sploh pomeni? Smrd-| Ijiva uš sd in nič drugega. Strahope-| tec si. ko se ti tole ščene pod mi-[ zo smili!«
»Meni se nihče ne smili,« je srdito odgovoril Wall. »Rajši zapri svoj umazani gobec.«
»Bedak sem bil, da sem te sploh vzel s seboj, če bom le opazil, da se poteguješ za fanta, se lahko pripraviš...«
»Ničesar ne boš opazil,« je spokorno rekel Wall. »Priznam ti, da nisem imel poguma...«
|	»To	je	naposled	vsaj poštena be-
,	seda,«	je	dejal Ed	pomirjeno. »Zdaj
vsaj vem kako in kaj. Zdaj pa stori,
; kar ti bom ukazal. Tistih etotisoč do-i larjev morava dobiti. Če jih ne do-| biva...«
»Jaz	se	ne vrnem več tja, jaz že
ne,« je plaho ugovarjal Wail. j	»Saj	ti	ni treba,	bojazljivec; sam
1 pojdeni!«
i Zgodaj drugo jutro je. Ed odšel.
»S to staro škatlo se že ne peljem... Če bo kdo vohal tod okrog, bo vsaj videl, da se nisva nikamor odpeljala... Ti pa lahko radovednežem rečeš, da v gozdu pregleda va m nasta vljene j pasti,« je dejal"Ed v slovo.
Lory ni mogel sam sebi verjeti, da je debeluhar res odšel. Kar srečen je bil, zlasti takrat, ko je razvezal vre-j čo, ki jo je bil prinesel s seboj. Ocvrla sta jajca in prigrizovala 6uho meso s kruhom; pravo pravcato pojedino 9ta si privoščila.
»Oh VValter, ali res ne smem malo na zrak? Tako rad bi 6e igral ob potočku. če me boste poklicali, bom takoj prišel nazaj. Ne morem biti več pod mizo. Vse me že boli; zunaj je pa tako lepo.«
Walter je stal na pragu in ga poslušal. Ozrl se je na vse strani. No-| benega sumljivega glasu ni bilo slišati. Ptičje petje in žuborenje potočka ; je tudi njega vabilo iz koče — in ker ' je bil prepričan, da od nikoder ne preti nevarnost, je dejal dečku: j. »I^e. pojdi, kar steci In se igraj... če boš pa koga zagledal, splezaj brž na drevo, «icer bom moral streljati...« i Lory je skočil iz koče in stekel po j hribčku proti potočku.. Srce mu je burno utripalo in oči so mu sijale od ! prevelike sreče. Voda, voda, voda;
' kako zelo Si je vedno želel, da bi se : smel igrati ob potoku. Začel je graditi jez. Naložil je kamenje tako visoko, da že več čez ni videl. Špranje : je zamazal z blatom in tudi po sebi ga je razmazal toliko, da bi ga bržčas njegova lastna mati več ne spoznala.
Lory je večkrat stekel v kočo in pogledal kaj dela VValter. Wall je sedel pri mizi in ves sključen in bled lupil debelo palico. Loryju se je zasmilil, zato mu je deček mehko zaklical:
»VValter, tukaj sem.«
»Prav dečko...« mu je tiho odvrnil.
Obedovala sta skupaj. Oba sta držala komolce na mizi in pila iz ene čaše. Tudi usta sta si nabasala z jedjo, čeprav je Lory vedel, da to ni dostojno. Saj mu je mamica tolikokrat dejala, da prigriznejo dostojni ljudje zmerom le grižljaj.
»Ti pa res nisi kakor drugi mestni otroci, V6aj takšen ne kakršne sem si jih jaz predstavljal,« je rekel VVall. »Zdaj si bolj čeden dečko ko nimaš več dolgih las. Zakaj si le prej imel tako dolge?«
»Jaz jih nisem nikoli maral. Toda mamica mi jih ni hotela odrezati, jaz seveda nisem mogel do Škarij, oče je bil vojak... Tudi jaz bi rad tak, kakršen je bi ne takšen, ko so drugi
bil vojak... pa je moral
Zagonetna žena
Madžarski napisal Desider MaIonyay
Fric Baar je bil mlad fant, lepre-rad se je zaljubil in preničemuren je bil. Tudi za zakonskega moža bi bil bržčas kakor ustvarjen, če bi si neprestano ne domišljal, da ženske predobro pozna. Fric je bil zaljubljen v krasno in zanimivo gospo Knudovo, ki so ji vsi pravili »sfinga«.
Gospod Knud ni bil lepotec, pač pa dober trgovec in neizmerno bogat. Najlepše dekle v vsej Budimpešti si je bil kupil, prav tako, kakor bi si bil lahko kupil najlepšo hišo ali pa najdragocenejšo dragotino.
O njegovi ženi so bili do malega vsi prepričani, da je nesrečna. Zagonetna žena je pa vendar ostala svojemu možu neomajno zvesta. Prava pravcata sfinga!
»Prava reč,« je lahkomiselno dejal Baar. »Tudi ta ni boljša ko druge.«
In vendar se je zaljubil v lepo gospo Marjeto.
Pri plavolaskah je začel svoj naskok na poseben način; črnke je napadal spet na drug način. Nu, in ker je bila Marjeta plavolasa, je napel Baar plavolase strune... Toda igra se mu ni posrečila. Edip ni uganil sfingine skrivnosti... Najbolj se je pa Fric jezil zastran tega, ker sfinga ni hotela Edipa požreti, še za mar ga ni imela.
»Ljubim vas!« ji je Fric venomer ponavljal. Vsa njegova strastno vroča zatrjevanja so bila pa za gospo Marjeto kakor hladna prha.
Ker ni ničesar dosegel, je Fric popolnoma obupal. »Ne, ta ženska vendar ni takšna kot so vse druge. Samo da bi mogel dognati kakšna je...« si je venomer ponavljal.
Na nekem koncertu je gospod Knud prosil gospoda Frica Baara naj spremi njegovo ženo domov, ker ima še važna trgovska pogajanja.
»Takšna predrznost!« si je mislil Baar. Izprevidel je, da postaja poleg oboževane gospe po . malem prav smešen. Naposled si je vtepel v glavo, da bo posegel po poslednjem sredstvu, ki se je doslej še zmerom obneslo pri plavolaskah, brinetkah in črnolaskah.
Fric je ponižno pomagal gospe Marjeti v avtomobil. Potlej jo je odel s hermelinastim plaščem in molčal.
Ko je avtomobil zavil v drevored, mu je ostalo samo še nekaj minut za odločilni napad.
Resno, skorajda nekoliko trpko, je spregovoril:
»Marjeta, vi dobro veste, da vas ljubim bolj ko vse na svetu — in vendar me nočete uslišati. Prisilil vas bom, da boste storili po moji volji. Vi se samo igrajčkate z menoj, mojega srca in moje duše vam pa ni mar. Saj vem, da ste nesrečni, jaz bi vas pa tako rad osrečil... Ljubim vas in hočem, da boste tudi vi mene ljubili.«
Lepa gospa je molčala.
»Marjeta, obožujem vas. Zato vas rotim, pridite jutri ob šestih k meni.«
Gospa je še zmerom molčala. •
»Do pol sedmih bom čakal, če vas pa točno do pol sedmih ne bo, si bom pognal kroglo v glavo.«
Avto je zavil v park Knudove vile.
»Ali ne bi hoteli, popiti še skodelico čaja z menoj?« je prijazno vprašala mlada dama Frica.
»Ne, hvala!«
Gospa Marjeta je izstopila in ukazal šoferju:
»Muzejska ulica sedem.«
Tam je stanoval Fric Baar.
»Poljubim roko!«
»Nasvidenje!«
»To je torej v redu; še celo za
moje stanovanje ve,« si je zadovoljno dejal Fric Baar.
Drugi dan je bil zaljubljeni mladenič popolnoma miren. V sobo je postavil svežih rož, kadilnico je pa temeljito prezračil.
Okoli treh je postal že malo nemiren. Premišljal je kako naj začne, ko bo prišla... Ali bi pa bilo nemara bolje, da prepusti stvar usodi?
Samo tisti, ki je že kdaj kaj taksnega doživel, ve, kako polne naslade so poslednje minute pred mnogo obetajočim sestankom. Morda se vsi tisti niti več ne spomnite ženske, ki ste jo nekoč hrepeneče pričakovali; morda niti več ne veste njenega imena, se ne spomnite njenih las — tega se pa še gotovo spomnite, kako nestrpno in kako srečno razburjeno ste čakali!
Kljub vsej zaljubljenosti pa Frica vendar ni zmagal nemir. Morda zato ne, ker je bil trdno prepričan, da bo sfinga točno prišla.
Pet minut pred pol sedmimi je obstal pred hišo avtomobil. Zdajci ]e zapel zvonec in Fric Baar je stekel osebno odklenit vrata...
Pred vrati je stal — gospod Knud.
»Dober večer!«
»Dober večer!«
Fric je bil manj v zadregi kakor ga je jeza dajala.	.
»Oprostite, obisk pričakujem,« je dejal kolikor mogoče nevljudno v predsob ju.
Vem! Mojo ženo!« je odgovoril neotesani trgovec.
V predsobju je odložil površnik, smotko je pa obdržal v ustih.
Frica je neviteško vedenje gospoda Knuda nekam pomirilo Mo? je bil tako trezen, kakor da bi prišel na kakšen trgovski posvet.
»Moji ženi ste obljubili, da si boste pognali kroglo v glavo, če je do pol sedmih ne bo.« Pri teh besedah je pogledal na uro in rekel: »Še tri minute manjkajo.«
Gospod Knud je z užitkom puhal dim iz svoje smotke, Fricu je pa bilo nerodno, kot le kaj.
»Prazne besede!« je jezno zajecljal.
»Tako je rekla tudi moja žena... Rekel sem ji, da imam še nekaj opravkov in da sem razen tega prepričan, da sploh samokresa nimate. Toda ona je bila vendar nekam vznemirjena, saj veste kakšne so ženske.«
Pri teh besedah se je široko nasmehnil, in Fricu se je zdel grši ko sicer.
S kakšnim užitkom ta nesramni človek kadi smotko! Kakor da bi samo na to čakal, da bom zdajci vstal in rekel: »Vidite, tu je moj samokres in zdaj si bom pognal kroglo v glavo,« je mislil Fric.
»Smešna stvar,« se je začel naposled v zadregi in na glas opravičevati Fric.
»Kakopak,« mu je pritrdil Knud. Spet je pogledal na uro in rekel:
»Točno pol sedmih je.«
Baaru je šinila vsa kri v glavo. Najrajši bi bil primazal temu zavaljenemu gospodu mastno zaušnico.
Gospod Knud je vstal. Pol sedmih je minilo; zdaj torej lahko gre.
»Zdr.j se kakopak bojite, da bom to dogodivščino znancem pripovedoval, da bi vas osramotil in osmešil ter vas naposled še prisilil, da bi si res pognali kroglo v glavo...« S trdim pogledom je ošinil mladega moža in mu dejal kakor gospod, ki je pravkar beraču podaril pest drobiža: »Kar pomirjeni bodite zastran tega. Molčal bom — in tudi moja žena bo molčala. Jamčim vam za to.«
(Nadaljevanje na 8. str.)
morajo res...« je rekel trp-»Tudi jaz sem bil nekoč vojak in sem moral tudi izginiti, kakor ti praviš. Poslušaj me, otrok! Ali misliš da bo tvoja mati plačala zate, zahteva Ed? Tepec je mislil, da mu bo kar z obratno pošto poslala denar. In če ga ne bo...«
Divji ogenj je tedaj zažarel v lovili očeh. Planil je pokonci.
»Jaz bi mu jo že zagodel, samo če bi se upal. Oh kako bi ga... oh kako ga sovražim...«
Lory se je silil z mlekom, je z njim in ga pljuval na tla s komolcem ob mizo je VValter ju:
»Tudi jaz ga prav nič Kako lepo l)i bilo, če b ne vrnil sem. Sama bi vela.«
VValter se je zastrmel van].
»Ali se ne maraš vrnili k tvoji materi?«
(Nadaljevanje sledi)
»HINDENBURG« NAD NEWYORKOM. JESTI PREKOMORSKI POLET
ZRAČNEGA VELIKANA
NEMŠKEGA
Piccardu. da ga j kmete za
fesorjem očitamo, da so raztre-Pri tem pa seveda pozabljamo, takšna raztresenost zvečine znak ne zbranosti, vzvišenost nad
m mm
FRANCOSKA ZMACA PRI STOKILOMETRSKIH TEKMAH. CARPENT •***	»••
VOZITA V CILJ. V KROGU: NA LEVI CARPENTIER. N* DESNI LAPEBIE
Da bo Izbira na miši
Nekaj receptov izbranih jedi
Jedilni list za skromnejše razmere
Nedelja; Sesekljana srnja pečenka*, krompirjevi cmoki z brusnicami, jabolčni zavitek.
Ponedeljek; Lečna juha, svinjski svitki s solato in zdrobovimi žličniki.
Torek; Jetrni cmoki z dušenim zeljem, žemljev narastek.
Sreda; Mešano sočivje*, mlečni močnik.
Četrtek; Zdrobova juha, dunajski irezki, pražen krompir in solata.
Petek; Cvetačna omaka z drobtinič-«ntni cmoki, kakovov narastek.
Sobota; Telečja obara z rezanci, ■krompirjevi zrezki s sladkim zeljem.
Jedilni list za premožnejše
■ Nedelja; Grahova juha, telečja kraca b smetano, piškotni žličniki, maslene jabolčne rezine.
Ponedeljek; Goveja juha s fridati, govedina s kruhovimi cmoki in ko-Provo omako, sveže sadje.
Torek; Riževa juha s parmezanom, nadevana telečja prsa z mešano solato, čokoladne omelete.*
Sreda; Cvetačna juha, svinjski kotleti z gobami, pražen krompir, jabolčni zavitek.
. četrtek; Goveja juha z vlivanci, jagnjetina z ohrovtom in krompirjem, Praženec z višnjevim kompotom.
Petek; Grahova juha, zelenjavni zrezki*, krompir s peteršiljem, buhte,
Sobota; Paradižnikova juha, nade-r Vano zelje s pečenim krompirjem, niakroni.*
Recepti za jedi označene v jedilnih listih z* Sesekljana srnja pečenka
Srnja prsa, vrat ali ostalo ceneno srnje meso zrežemo s kosti in ga se-^kljamo na strojčku. Kosti skuhamo • potrebnimi zelenjavami in odlušči-11,0 z njih še preeo6talo meso, ki ga ®eveda spet sesekljamo na strojčku. Mesu primešamo eno ali dve jajci, po-Per, sol, piment, lavor, ingver, sesekljano čebulo in peteršilj in še nekaj na kock zrezane slanine.
Iz te zmesi zgnetemo na deski, ki «no jo debelo potresli z drobtinicami, Primerno štruco, jo denemo v kozico, Polijemo z vročo mastjo in jo med Peko večkrat polivamo s kostno juho. Pečenko pečemo 1 do 2 uri. Omaki Pečenke prilijemo nekoliko kisle smetane, ki 9ino vanjo vžvrkljali žlico moke. Ko omaka prevre, narežemo štruco na rezine, jih polijemo z omako in serviramo.
Dogodivščina na potovanju
su3iuoj3 'O lusidtiM
Mešano sočivje
Na maslu popražimo 1 sesekljano čebulo, pridenemo 14 kg narezanega stročjega fižola, Vi kg narezanih paradižnikov, 2 do 3 narezane paprike, ki smo jih prej poparili in iz njih odstranili seme, potlej pa še nekoliko nastrganih buč. Vse sočivje dušimo in mu pridenemo naposled še nekaj na kocke zrezanega krompirja. Vode pridenemo samo toliko, koiikor je je treba za dušenje. Nazadnje podmete-mo sočivje, prevremo in serviramo. Jedi je za 6 06eb dovolj.
Čokoladne omelete
10 dkg presnega masla razbelimo, dodamo 12 dkg moke, dobro premešamo in prilijemo toliko mleka, da nastane gosta omaka. Potlej primešamo temu testu 2 do 3 rebra omehčane čokolade, spet dobro premešamo, vž-vrkljamo še 3 rumenjake in vmešamo naposled še sneg iz 3 beljakov. Omelete pečemo v dobro omaeleni in pomokani pekači. Pečene omelete namažemo z ribezovo mezgo, jih prepognemo in polijemo 6 čokoladno polivko, ki si jo pripravimo iz 3 reber čokolade, Vi 1 mleka, malo vanilije in sladkorja. To mešanico prevremo samo enkrat na vročem štedilniku.
Zelenjadni zreški
10 dkg buč in 10 dkg korenja skuhamo samo na pol. Potlej operemo Vi kg špinače in jo kar mokro brez vode postavimo na štedilnik. Ko postane špinača mehka, jo sesekljamo z ostalim sočivjem vred, potlej pa pri-denemo 1 rumenjak, malo soli, ingver, poper, 2 žlici drobtinic in eno zmečkano 6ardelo. Iz tega testa napravimo 4 kupčke, položimo vsakega na primerno rezino bohinjskega ali ajdamskega sira, paniramo vsak zrezek z moko, jajcem in drobtinicami in spečemo na olju ali ma6lu.
Makroni
Vi lig poparjenih in nastrganih mandljev zmešamo s 4 beljaki in slol-čemo to mešanico v možnarju. Pozneje pridenemo še 3 beljake, nekaj limonovih lupin in Vi kg sladkorja v prahu. Ko vse dobro premešamo, oblikujemo iz testa z mokrimi rokami za oreh debele krogle in jib polagamo na pločevinasto pekačo, ki smo nanjo položili kos belega papirja. Ma-krone pečemo v zmerno vroči pečnici prav počasi in jih snamemo e_ papirja še vroče. Iz predpisane množine napravimo kakšnih 80 do 100 makronov.
Čistoča in nesa
Mnoge ženske, ki same opravljajo vsa hišna dela, kaj rade grenijo zoper svojo zunanjost. Še pozno popoldne varu tekajo po hiši Depočesane, neumi-te in zanikrno oblečene. Razume se, da se bodo izgovarjale na obilico dela, 8amo priznale ne bodo nikoli, da že najde človek pet minut časa zase. v Saj nihče ne zahteva, da se mora %na, ki ima res toliko dela, že takoj zjutraj skrbno umiti in obleči. Kdo neki zahteva, da si pri'delu elegantno oblečena, našminkana in napudrana?
Vendar je dolžnost vsake žene, da se takoj, ko vstane, počeše, umije in obleče udobno snažno domačo obleko. Naj bo obleka še tako skromna, 6aino da zamazana in raztrgana! Pri delu ne niore biti nihče eleganten. Zelo zadovoljna bo vsaka žena poleti z lahko delenasto obleko, ki se da prav lepo Prati. Takšno obleko dobi že za tako nialo denarja, da si jo pač lahko brez Velikih žrtev omisli.
Pri delu pa morate paziti tudi na *voje roke! To kar z nepažnjo zagrešite, ne popravite zlepa. Negujte 6i lase in roke! Duh po česnu in masti se
vsrka v lase, in to prav neprijetno »diši«. Nikar se ne škropite s kolonj-skimi vodami in slično šaro, zakaj lasje bodo še neprijetnejše zaudarjali. Da se izognete tem neprijetnostim, si napravite trivoglato ruto in si z njo trdno prevežite glavo. Ruta vas bo ubranila prahu in kuhinjskega vzduha.
Za zaščito rok si oblecite gumijaste rokavice, ali pa kakšne stare usnjene, ki niso več za drugo rabo.
Čemu bi o tem še zgubljali besede! Dolžnost vsake žene je pač, da je v vsakem oziru znažna. Če ne bo skrbela za svojo zunanjost, se ji utegne mož kmalu odtujiti — in bo iskal, česar pri njej pogreša — drugod.
Od sile važno je bilo, da ne pride nihče v njun oddelek. S trdno namero, da se bo ubranil vsakega vsiljivca, se je naslonil mladi mož na okno in s čemernim pogledom opazoval peron železniške postaje. Sicer je bil njegov strah prazen, zakaj neskončno dolgi vlak je bil le do polovice zaseden. Spet se je lahko z vzdihom olajšanja stisnil v svoj kot. On in neka deklica sta bila sama v oddelku. Seveda, še iz hodnika preti nevarnost... se je spomnil. Vendar je bilo le malo verjetno, da bi se kdo presedel. Previdno je mežikal čez rob časnika tja k tuji deklici. Tudi ona je brala. Nekakšen magacin ali nekaj podobnega. Na nosu je imela naočnike. To mlademu možu ni bilo všeč.
»Ta že ni osmi svetovni čudež,« si je mislil. »Kdo neki je že čul, da bere srčkano dekle z naočniki? Srčkano? Lepa, lepa je! Bržčas že potrebuje naočnike. Sam Bog si ga vedi kaj le čita? Ojej, zdaj je opazila, da sem hotel uganiti kaj bere. Brž moram pogledati vstran.«
Z največjim samozatajevanjem je odtrgal mladi mož oči od lepega dekleta; zapičil je pogled v okno in nedolžno opazoval neprestano se menjajočo pokrajino, ki je ostala prav za prav zmerom enaka: učenjaška goved in abotne ovce in naposled obrisi niz! ega gričevja in visokih gora...
Nasmehnil se je. Da, to je magacin, ki ga tudi on bere, ki tolikanj občuduje njegovo vsebino. Da čita j o ta lepa rjava očesca tudi ta mesečnik, je samo podvojilo njegovo domnevo, da morata biti oba prilično istih misli... Toda kako bi človek spletel most, ki bi držal do tega srčkanega dekleta?
Trikrat je že segel v žep telovnika, in trikrat mu je od razburjenja zastal glas v grlu. Naposled je pa vendar uveljavil svojo s to-
Utrinki
Pol užitka pusti slabši okus kakor cela bolečina.	R.	Scheu.
*
Slaba ženska utegne biti še zmerom dober človek.	R.	Scheu.
Za nekatere je ljubezen samostalnik, za druge glagol.	R.	Scheu.
NI MARATONSKA TEKALKA, TEMVEČ USMILJENKA, KI TEtE VŠTRIC S TEKAČEM, KO MU JE PONUDILA OKREPČILO
anefedole
Prvi predsednik Združenih ameriških držav, George Washington je bil znan zastran svoje redkobesednosti. Zlasti se je ogibal žensk, ki ga zato tudi nič preveč marale niso.
Nekega dne je stavila hčerka nekega deželnega glavarja s svojim očetom za velik znesek denarja, da bo razvezala znamenitemu molčečiičiu jezik. Večkrat je srečala predsednika na sprehodih, vendar se ji je zmerom vljurV.o ognil.
Ker tako ni mogla priti na zeleno vejo, je obiskala predsednika v stanovanju.
»Mister Washington,« je odkritosrčno dejala, »z očetom sem stavila za velik znesek, da boste z menoj spregovorili več ko štiri besede. Prosim vas, pomagajte mi, da stavo dobim.«
Washingtou je prijazno pogledal dekle in smeje se dejal:
»Dad won!« (Oče je dobil.))
*
Znani berlinski bankir Karl Fiir-stenberg, ki so ga le preveč molzli za dobrodelne namene, je nekoč dejal neki imrr.itni narodni dami.
»Denarja vam žal ne morem dati, zakaj to je edini spomin na pokojnega očeta!«
# ■
V zastavljalnici zvoni telefon.
»Tu zastavljalnica. Česa želite?«
' »Koliko je na uri?«
Uradnik se zadirčno odreže;.;>Na uro poglejte!«
»Ne morem, saj je pri vas.<
Prava razsvetljava
Irski pesnik in Nobelov nagrajenec W. B. Yeats se zmerom živo zanima za vprizoritve svojih dram. Nekoč je prisostvoval v Dublinu generalki, in ves čas moril električarja, naj vendar prižge več luči. Revež se je trudil na vse kriplje, dokler se mu ni naposled »posrečil« kratek stik. V gledališču je začelo goreti, česar Veats seveda ni opazil, zato je r.avdušeno vzkliknil:
; Naposled vendar prava razsvetljava!«
»Da, da,« je menil gledališki ravnatelj, »le žal, da bi bila predraga...«
Profesor Piccard
Profesorjem seni. Pri tem do je
posebne zbranosti, vzvišenost malenkostnimi vsakdanjimi skrbmi. Tako se je zgodilo nekoč profesorju še ni bil slaven učenjak, neki prijatelj povabil na za Božič. Piccard se je odpeljal in se oglasil pri prijatelju ves prehlajen in hripav.
Ko so ga vpraševali, kje neki se je tako prehladil, je profesor kihnil in
O, veste, sedel sem v oddelku, kjer je bilo o I v, o odprto, pa mi je ves čas neslo sneg v obraz.«
' »Zakaj pa niste menjali prostora s kakšnim drugim sopotnikom, ki ni tako občutljiv?«
»Saj nisem mogel, ko sem pa sedel sam v oddelku.«
bačnico oboroženo roko ln svoj zvonki glas hkratu;
»Ali vam smem ponuditi cigareto?«
čez rob zvezka je tujka resno pogledala mladega moža. Potlej se je čarobno nasmehnila in rekla:
»Ne, hvala!«
»Ali vam bo v nadlego, če si prižgem cigareto?«
»Niti najmanj!«
Spet je dvignila zvezek In spet je opazoval mladi mož mimo okna švigajočo goved in ovce. Zmerom, kadar je dvignil na skrivaj pogled k lepemu dekletu, je moral ugotoviti, da je nemoteno zatopljena v svoje čtivo.
V grlu ga je nekaj tiščalo, zato se je opogumil in vprašal:
»Ali bi vam bilo všeč, če odprem okno?«
Dvignila je glavo in se mu prikupno nasmehnila.
»Kajpak! Zame ni nikjer dovolj svežega zraka.«
Potlej je vstal in odprl okno. Spet je minilo četrt ure dolgočasne vožnje, ne da bi se mu bilo posrečilo razplesti nežno zbližanje. Tedaj mu je priskočil prst božji na pomoč. Nenadejano je vlak zavrl, sunek je tujki izbil magacin iz roke, ker ga je samo rahlo držala v orokavičenih rokah — in knjižica je padla na umazana tla.
Mladi mož se je brž sklonil. Zvezek je bil tako padel, da je med pobiranjem prebral napis zgodbe, ki jo je deklica pravkar brala: »Predrznost« — napisal Adrian Porrest. Tri dolge sekunde je potreboval mladenič, da je obrisal prah z magacina.
»Hvala vam.«
»Veste... ne zamerite... toda tako redko se zgodi, da srečam človeka, ki bere moje zgodbe.«
»Kako mislite?« Resno zanimanje je zvenelo v njenem vprašanju.
»Nehote sem namreč prebral napis zgodbe, ki jo berete. Moja jelšam sem jo napisal.«
»Ali res?«
»Da.«
Temu je seveda sledilo samodo-padljivo smehljanje; mladi mož je dodal:
»Adrian Forrest, to sem namreč
jaz.«
Eno samo sekundo ga je merila mlada dama z ne preveč prepričanim pogledom. Potlej je .sneja naočnike in skušala temu nenadejanemu poznanstvu izviti kolikor mogoče mnogo koristi.
»Joj, kako zanimivo. Kar razburjena sem, ko vem, da sedim pravemu pesniku nasproti.«
»O...« se je mladi mož skromno branil.
»Res. In najzanimivejše je kakopak to, da imam prav avtorja te novele za soseda.«
»Ali vam ugaja?«
»Imenitno. Povejte mi, prosim, kdaj se vam je porodila osnovna misel za to novelo.«
»Oh, kar tako sama po sebi je prišla. Pri nas je stvar taka kakor v kurniku: človek se zjutraj zbudi in najde kar nenadejano lepo sveže jajce, ki so ga možgani izlegli. Idejo!«
»O, ti ljubi Bog, če bi jaz kaj takšnega zmogla! Sicer pa — povejte mi vendar,« ga je preljubez-nivo vprašala lepa mlada deklica, »zakaj vam je prav ta povestica šinila v glavo?«
»Oh, kar...«
»Saj pripoveduje kakor nalašč o nekem možu ln o neki deklici, ki sta se srečala na vlaku!«
»Ali res?«
»Nikar se tako ne delajte, kakor da bi bili že pozabili!«
»Ne, nisem pozabil, življenje in domišljijo sem strnil v tej povesti.«
»Ah! Ali ste mar že v resnir kdaj srečali takšno dekle, ki je bik tako prikupno ko tole iz vaše pripovedke?«
Mladi mož se je zamislil. že j( hotel odgovoriti: »Do danes še ne,« toda v naslednjem trenutku se mu je zazdel tak odgovor preneznaten. Zato je rajši potegnil tobačnico in vprašal:
»Ali res ne kadite?«
»O, pač. Prosim,« je odgovorila mladenka. Mladi mož je prižgal obe cigareti in njegova soseda je gostolela dalje:
»Upam, da mi ne boste zamerili moje radovednosti.«
»Ne, gotovo ne. Se celo laska mi. Nas pesnike se le redkokdaj kdo potrudi razumeti, zato nam je od sile všeč, če srečamo človeka, ki n: takšen.«
»Ali potrebujete mnogo časa, da napišete takšno povest?«
»Po navadi ne.«
»Kako bujna mora biti vaša domišljija...«
»Samo v sanjah živim!«
»Prekrasno. Ali vas takšno dolgo potovanje z železnico oplodi?«
»Včasih že; čudaško navade imam vrhu tega, da skujem za vsakega svojega sopotnika nekakšen priimek.«
»Zanimivo! Ali ste nemara tud: mene že krstili?«
»Da. Gospodična Nedolžnost... Al! vam ugaja?«
Srčkano se je nasmehnila Ir njen smehljaj je bil hkratu zagoneten.
Vlak je sopihal dalje, čas je mineval ko v sanjah. Zdajci so se pa prikazale sive londonske strehe — in sanj je bilo konec.
»Prav hvaležna sem vam, da sem smela z vami govoriti. Tega srečanja ne bom nikoli pozabila.«
»Tak nikarite; jaz se vam moram zahvaliti, še nikoli me ni nihče na potovanju presenetil s tako zanimivim pogovorom,..«
Vlak je obstal. Kakor peščina prijazne obale je pozdravil novo-došlece sivi peron eustonske postaje.
»Ali vam smem poklicati taksi? Bojim se, da se je moj šofer zakasnil.«
»Hvala; rajši grem peš. So trenutki, ko ml je sprehod ljubši kc sto avtomobilov. Zbogom!«
»Zbogom — gospodična!«
S klobukom v roki je stal mladi mož tako dolgo, dokler ni gospodična Nedolžnost izginila v vrvežu. Potlej je počasi zavil k postajališču podzemeljske železnice.
Dvajset minut kasneje je stopil v pisarno velikega podjetja.
»Hej, Maybrick,« je zaklical neki glas, »ali ste opravili kupčijo v Birminghamu?«
»Kakopak, gospod šef,« je ponižno odgovoril mladi mož.
»Prav; zdaj pa preglejte še te listine in mi brž pripravite podatke!«
»Kakor ukažete, gospod šef.« Mladi mož se je sklonil nad listine... Dolgo časa ni mogel ničesar razbrati. Živel je — šele pred dobro uro je to ugotovil — še zmerom v sanjah...
*
In glej, prav v tistem trenutku je stopila gospodična Nedolžnost v neko pisarno na tihem Squaru, kjer se ji je neki star, prijazen gospod izza naočnikov dobrodušno smehljal:
»'jutro, gospodična Johnston,« jo je pozdravil; »Prosim, sedite: To pa moram reči, da naši čit&telji na moč radi bero vaše zgodbice. Vaš psevdonim Adrian Foifrest je postal že pojem... Nu, kdaj nam boste spet kaj prinesli?«
Smeje se je pogledala gospodična Nedolžnost skozi okno. Potlej je pa zamišljeno odgovorila:
»Mislim, da sem pravkar našla primerno snov...«	*
DVOJNA
LAPEBIE
21. nadalievanie
Konics« Klara
Roman
»če pri priči ne nehate, vas bom morala še sovražiti.«
»Ne morem, prav tako kakor vas ne morem nehati ljubiti...«
»To, čemur vi pravite ljubezen, je nizkotno zalezovanje. Kakšen mož le ste, ko si hočete nakopati še sovraštvo, ko ste si itak že nakopali moj prezir?«
Grof je trenutek molčal in predrzno pogledal Klaro, ki je stala pred njim tresoča se od razgorče-nosti. Kita plavih las se ji je raz-plela in ji padla na ramo, pod temnim jezdnim suknjičem so se ji pa prsi sunkovito dvigale; z dolgimi prsti je krčevito držala spleten usnjeni bič, kakor kakšno bojno orožje. V brezmejni razgor-čenosti je bila neizmerno lepa.
Tedaj je popadlo grofa blazno poželenje. Prebledel je in okoli oči so se mu zarisale temne sence; z razprostrtimi rokami je stopil k mladi ženi in zajecljal:
»Naj stane kar hoče, moji morate postati.«
Dotaknil se je je in njegov vroči dih ji je zaplal v obraz. Brž se je vleknila, nabrala čelo v mračne gube in siknila:
»Pazite se! če tvegate samo še en korak, vas bom oplazila z bičem.«
Uzrl je pred seboj njeno dvignjeno desnico, energično pretečo, pripravljeno za udar, in nehote se se umaknil za korak.
Ponosna nad svojo zmago, se je vzravnala, in še drhteča od razburjenja dejala:
»Ali je mar že tako daleč z menoj, da se me upate tako podlo žaliti? Ali sem mar že tako javno zapuščena, da si drznete takšno sramotitev? če bi stal ob moji strani mož, ki bi me lahko branil, bi se me prav gotovo ne upali tako nesramno napasti. Torej se vam zdi, da sem sama — in da si me smete privoščiti, kakor vas je volja. Prav! Boste vsaj spoznali, da se znam tudi sama braniti.«
Grof se je spet umiril; priklonil se je mladi ženi in dejal:
»Boste že še spremenili svoje mnenje; bodočnost je moja. Potrpežljivo bom čakal...«
Ta hladni in predrzni odgovor je oplazil Klaro ko bič. Pogledala je grofa z divjim pogledom in raz-
Kini arinalalo
SOKOLSKI DOM SISKA
telefon 88-87 predvaja od 22. do 24. t. ra. »IDEALNI SOPROG«
V gl. vlogi: Karl Ludwig Diehl.
ZVOČNI RADIO JESENICE
telefon Int. fit. 620
21. t. m. ob 20.30 uri, 22. t. m. ob 20.30 url in 23. t. m. ob 20.30 uri »MOJ DRAGI JE LOVEC«
V gl. vlogah: Georg Aleksander, Sussi Lanner in Hansi Niese. Dodatki:	Poleg	najnovejgega	Para-
mountovega zvočnega tednika tudi Še novi Ufa zvočni tednik. Nedeljske predstave ob 15. uri ae vršijo samo v slučaju slabega vremena.
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto S*, t. m. ob 21. uri in v nedeljo 23. t. m. ob 17, 1». in 21. uri »CIRKU« BARNUM«
V glavnih vlogah: Wallace Beerp, Adolf Menjou in Virginia Bruce.
Po francoskem izvirniku
£ecrgesu Cimeta
priredil A. R.
gorčena vzkliknila s hripavim glasom:
»Vedite torej, da bi tudi takrat, če bi postala najnesrečnejša žena, če bi postala — kar je tudi mogoče — najzavrženejša in bi se pogreznila globoko v blato, vedite torej, da bi se takrat rajši uda-la komur koli, klatežu, ki bi šel mimo mene, rajši ko vam, ki vas sovražim in ki se mi gnusite...«
Ta besni krik ni grofa niti malo ganil; ostal je hladen in z istim vase zaverovanim nasmeškom, ki je Klaro popolnoma razorožil, menil:
»Bomo že videli!«
Mladi ženi se ni zdelo vredno odgovarjati, zato se je obrnila in krenila proti ploščadi, razprostirajoči se za zastorom vejevja ža-lujk. Napotila se je k mizam, kjer so Moulinetovi služabniki že pripravljali tečno južino za lovce.
Za nič se "ni mogla otresti občutka bojazni, ki ji ga je prizadejal predrzni grofov nastop; ne-restano so jo zalezovale njegove ;.areče oči, njegove drhteče roke, ki so jo hotele objeti, in njegov mrliško bledi obraz. Bala se je, da se utegne dvoboj kmalu spet ponoviti, dvoboj, ki mu je takrat komaj utekla. Ker kakopak ni več zaupala v čast tega plemiča, ki ga je leta in leta ljubila ko boga, se je zatekla semkaj v varstvo livri-ranih slug.
»Pozor,« je dejal komornik svojim pomagačem, »naši gostje seže vračajo.«
Po zeleni travnati preprogi so zdajci pridrdrali vozovi od vseh strani. Jezdeci so se vračali po stranskih poteh, in kakšnih pet sto metrov zadaj se je slišalo zmagoslavno vzklikanje in veselo čebljanje razvnete mladine. Družba je uživala lepoto vedrega dne, brezskrbno in v polni meri. Klara je nehote primerjala to razgibano veselost s svojo bolečo melanholijo. Togotila se je celo na naravo, ki se ji je zdela tako slavnostno ubrana, medtem ko je bila sama v duši tako žalostna in potrta. Pozabila je kajpak, da je sama kriva te bolesti.
Neki voz, ki se je ustavil na travniku, jo je iztrgal iz njenih žalostnih misli, v njem je sedela graščakinja, udobno zleknjena na mehkem sedežu; čez ramena si je ogrnila svilen čipkast šal. Ko jo je Klara uzrla, je vzradoščeno stekla k njej.
Zdelo se ji je, da je prisotnost te žlahtne dame očistila ozračje, in ob njeni strani je koj spet našla svoj mir. Grofica Beaulieujska se ni bila nič kaj podvizala v gozd, saj se je odpeljala iz svojega mirnega kotička samo zato, da bi videla svojo hčerko na konju.
»Kaj?« je začudeno dejala. »Popolnoma sama si tukaj? Kje sta pa tvoj mož in Zofija?«
»Baronica je odšla malo prej,« je mimo odgovorila Klara, »Reneja sem pa sama prosila, naj se udeleži lova. Zakonski mož se ne sme javno preveč ukvarjati s svojo ženo, sicer bi prišel še v zobe...«
Zdela se je vesela in mirna, in grofica si jo je zadovoljno ogledovala. V svoji površnosti ni opazila hčerine prisiljene veselosti.
»Dovolj sta srečna, da vama ni treba skrivati vajine sreče,« je zadovoljno menila grofica. »O, ta Renč je pravi biser zeta!«
Prav takrat je prijezdilo več mladih ljudi, ki so obrnili grofičino pozornost nase, in Klari se je posrečilo, da je skrila svojo zadrego spričo materine hvale. La Brčde in du Tremblays, oba na penečih se konjih, prvi ves višnjev v glavo, drugi na pol omedlel, sta
zdajci postala središče veselih mladih ljudi, ki so ju obkolili in jima peli slavo, da sta se tako junaško in spretno umikala zasledovalcem. Vikont Pontac je tiščal rog na usta in trobil na vse kriplje, medtem ko je njegov sluga Bistogue peš vlekel za seboj svojega rdečega konja in sikal skozi zobe prav nevšečne opazke na gospodo, ki se gre samo lovca in muči uboga dobra kljuseta...
Tedaj je Klara opazila Reneja, ki se je vračal z baronico in Suzano. Zofija je stekla naprej, obstala tik svoje prijateljice in ji šepnila nekaj na uho. Mlada žena je zardela ko mak.
»Ko sem jih dohitela,« je rekla, »ni bil več z Atenaido skupaj. Omejenemu Pontacu jo je prepustil, temu tepcu, ki ne zna ničesar drugega ko trobiti v rog.«
Bučno se je zasmejala in pomežiknila, hki-atu je pa zabolščala s predrznim pogledom kratkovid-nice v Atenaido, ki je pravkar prijezdila, na pol gluha od trobljenja svojega spremljevalca, ki se ga ni upala nahruliti, boječ se, da bi se utegnila pregrešiti zoper dobro vzgojo.
Ko je Atenaida uzrla Klaro, je vzpodbodla konja in se podsmeh-Ijivo obrnila h grofu, ki je stal s pustim obrazom nekaj korakov oddaljen od beaulieujske kočije. Zaklicala je:
»Oho, grof! Tu ste? In z gospo Derblayevo? To je res od sile prijazno od vas, da zabavate svojo sestrično.«
Atenaida je z vražjim pogledom ošvrknila Reneja; da bi zbudila sum v njem. Hotela se je na ta način maščevati zaradi njegovega nekavalirskega vedenja. Tovarnar je stopil trdno in preteče korak naprej. Klara je prebledela. Ali naj ima mar nespravljivo sovra-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
štvo te štacunarske grofice za posledico sovražni spopad obeh mož?
»Nisem bil tako srečen, da bi lahko zabaval svojo sestrično, kakor ste blagovolili pripomniti,« je dejal grof in se vdano poklonil Klari; »zakaj ko sem prišel sem, me je že teta prehitela.«
»Ali mar res? Nu, potlej pa imate prav slabega konja, dragi moj; drugega si boste morali izbrati,« je pikro pripomnila.
Od togote, ker njena hudobnost ni užgala, je ošvrknila svojo kobilo tako hudo po ušesih, da je skočila vstran in se vsa penasta postavila na zadnje noge.
Grof je hladnokrvno stopil k njej, prijel konja za uzdo in ga pomiril; potlej je pomagal Ate-naidi iz sedla in ji zaničljivo prišepnil:
»Nič ne priča bolj o slaben okusu kakor pretepanje lastnega konja; razen tega pa še spretna jahalka niste — in kaj lahko bi vas konj vrgel raz sebe. To bi ne bilo kdo ve kako imenitno. Odvadite se, prosim, takih manir, ki preveč diše po štacuni.«
Grofica, ki jo je kuhala togota, je ostala sama; Bligny je odšel s počasnim in umerjenim korakom in se pridružil svojim prijateljem, da bi z njimi trčil na uspeh današnjega dne.
Klara je mračna in slabe volje sedla k svoji materi na voz in jo prosila, naj jo odpelje nazaj v Malmaison. Zdelo se ji je, da ji breme teži srce; zastran grofovega odgovora Atenaidi, ki je še pravočasno preprečil nevarni Renejev poseg, si je očitala sokrivdo... Odločila se je, da bo rajši priznala možu resnico in prenesla njegovo jezo in njegove očitke, kakor pa da bi obveljala grofova laž. In vendar se ni upala z resnico na dan. Zdelo se ji je, da je zamo tana v same laži, da je obsojena kazati smejoč obraz in metati ljudem pesek v oči, čeprav ji razjedata obup in ogorčenje njeno srce.
Plašno je pogledovala Reneja, ki je jezdil ob boku Bachelinove kočije. Tovarnar se je mimo pogovarjal s starim odvetnikom, in v njegovem glasu ni bilo spoznati niti najmanjšega razburjenja. Klari se je skoraj videlo, da se je motila, ko je v svoji črnoglednosti opazila jezen blisk v Renejevih očeh, ko je stopil proti grofu. Vendar je predobro poznala njegovo treznost in obvladanje samega sebe, in morda se je prav zdaj v tem trenutku silil, da je bil videti brezskrben. Klara je upala, da je postal ljubosumen, in življenje bi bila dala, če bi ji vsaj zagrozil, če bi se naposled tudi spozabil in dvignil roko, kakor takrat v oni noči. Negotovost jo je morila, in odločila se je, da bo drugo jutro govorila z njim zastran svojega brata. Upala je, da bo takrat izpregledala skrivnostne namene svojega moža. Komaj se je za trdno odločila, se je delala veselo in je hotela po vsej sili razpršiti oblake, ki so ji zamračili čelo. In kakor kakšna igralka, ki stopi na oder, da bi odigrala svojo vlogo, si je nadela smejočo krinko.
Izza gozdiča je prihajalo uduše-no mrmranje prešerne družbe in zdajci je zatrobil Pontac v svoj rog, oznanjujoč smrt jelena, ki sta ga predstavljala la Brede in du Tremblays.
Rene je sedel v svoji veliki delovni sobi za pisalno mizo, površno je prebiral spise in jih podpisoval. Ob desetih predpoldne je bilo; solnčni pramen se je bil prikradel skozi okno na Renejevo čelo. Tovarnar je prekinil svoje delo, vstal in stopil k oknu ter se za trenutek razgledal po vrtu.
Ob ribniku je sedela v beli obleki Suzana in raztreseno ribarila. Vrvca je plavala po vodi, na trnku je pa cepetala riba. Dekle je sanjalo v daljavo in se za ribo še zmenilo ni. Tovarnarjeve ustnice so se zaokrožile v nežen smehljaj, odprl je okno in zaklical sestri:
»Suzana, ali ne vidiš, da je riba zagrizla?«
Deklica se je prestrašeno ozrla in hudomušno požugala bratu.
»O, Rene,« je vzdihnila, »kako si me prestrašil!«
Deklica je potegnila za vrvco, snela ribo s trnka in jo vrgla v mrežo.
»že dvanajst sem jih ujela,« je ponosno zaklicala in pokazala bratu mrežo.
»Te si bomo pečene privoščili,« je veselo odgovoril tovarnar.
še trenutek je opazoval svojo malo sestro, ki je resno nabadala črviča na trnek. Pod sinjim nebom in v senci drevesa je bila tako rdečelična, tako sveža, da je bil brat kar ganjen.
Vzdih se mu je izvil iz prsi; nemo je vrgel sestri z roko poljub, spustil je rebrače in zaprl okno. Vrnil se je k mizi in hotel sesti, ko je nekdo lahno potrkal na vrata.
»Noter!« je ravnodušno zaklical.
Vrata so se odprla in na pragu se je prikazala Klara, zardela in vznemirjena, vendar odločna.
»Ali motim?« je vprašala. Rene je bil hudo presenečen zaradi nepričakovanega obiska. Vljudno ji je primaknil naslanjač.
»Nikakor ne,« je odgovoril preprosto in se čakaj e naslonil na kamin.
Klara je sedela v naslanjaču, glavo naslonjeno na mehko blazino, in se nekaj minut molče razgledovala. Sicer ni nikoli prihajala v njegovo zasebno sobo, v to resno in hi'dno sobo, ki se je v njej zrcalil lastnikov značaj. Vsak predmet si je pozorno ogledala, v resnici je s tem samo zavlačevala trenutek, ko bo morala z besedo na dan. Srce ji je močno utripalo in na senceh ji je kladivalo. Renč jo je opazoval, naposled je pa prekinil tišino.
»Ali ste me prišli česa prosit?« je vljudno vprašal.
Klara je pogledala svojemu možu v oči in ga ogovorila z nekim žalostnim glasom:
»Tako oddaljeno živiva drug od drugega, da me mora res samo neka prošnja prisiliti, da sl vas upam motiti.«
Rene se je vljudno priklonil in opogumil ženo z besedami:
»Pripravljen sem. Poslušam vas.«
Mlada žena je sklonila glavo, kakor da bi se hotela zbrati.
Vzorec pošlje brezplačno
»RADIOSAN", Zagreb
Dukljaninova 1.
Drhtela je in usta so ji bila suha. še nikoli ni nihče z večjim strahom uresničil svojega sklepa.
»To, o čemer bi se rada z vami pogovorila, je zelo važno in se tiče vas in mene.«
»Prosim!«
Klara je pogledala moža s tako prosečim pogledom, ^ bi bil Rene najrajši pokleknil pred njo; vendar je os^l miren in resen.
»Najprej,« je začela mlada žena, »mi, prosim, povejte, ali vam je usoda mojega brata kaj mar?«
»Mislim,« je nekam začudeno dejal tovarnar, »da doslej pač ni imel vzroka, da bi dvomil v to.«
Odgovor je bil dvoumen, zato je Klara nabrala čelo v drobne gube.
»In če bi vam bilo dano, da bi ga mogli podpreti...«
»Bi mu bržčas segel pod pazduho,« je odgovoril Rene.
Ta odgovor si je Klara želela, da bi ga z njim speljala na led. Zdaj je bilo samo še treba, da mu zaupa namen razgovora. Uvod jo je opogumil.
»Prilika vam je dana; ali bi jo hoteli spoznati? Reči vam moram, da je zadeva zelo resna, in da ne gre samo za mojega brata.«
»Kaj toliko slepomišite?« jo je prekinil tovarnar. »Ali se vam zdi, da bo vaša prošnja tako težko uslišana?«
Klara je pogledala možu odkrito v obraz, kakor da bi hotela ujeti sleherni njegov trzljaj. Potlej je brž dejala:
»Presodite sami. Oktavij ljubi vašo sestro in me je naprosil, naj jo namestu njega pri vas zasnubim.«
Rene je presenečeno kriknil in njegov obraz se je zmračil. Da bi skril svoj nemir, je stopil k oknu, nemo obstal in z roko razprl rebrače. Ob ribniku je sanjala Suzana brezskrbno dalje, držeč trnek v vodno gladino. Tovarnar si je prav pozorno ogledal nedolžno in nežno dekle, ki se mu je zdela kakor ustvarjena za srečo.
Klara je s strahom stopila za svojim možem, in ko ga je uzrla globoko zatopljenega v misli, ga je nestrpno vprašala:
»Ali mi nočete odgovoriti?«
Rene se je obrnil in počasi dejal, kakor da bi mu bilo nerodno:
»Vašega brata mi je neizmerno žal, toda poroka je nemogoča!«
»Torej ne pristanete?« je vzkliknila Klara hudo razburjena.
»Ne dovolim,« je hladno odgovoril tovarnar.
»Zakaj?«
Rene je topo pogledal ženi v oči, kakor da bi ji hotel vsiliti svoj odgovor prav do srca:
»Ker je v moji družini po krivdi vaše družine že e n človek nesrečen, in zdi se mi, da je to dovolj.«
»Pazite,« je živahno odgovorila Klara, »da ne boste zakrivili še Suzanine nesreče, če ji odrečete poroko z mojim bratom!«
»Kako to mislite?« je vprašal tovarnar nenadejano zaskrbljen.
»Suzana ga ljubi!«
Iz vrta se je začul veseli Suzanin glas, ki je z Brigito vred pospravljala ribiško orodje.
Rene je za hip obmolknil in prisluhnil.
»Ona ga ljubi,« je odgovoril. »To je resnično velika nesreča, vendar ne more niti to spremeniti moje odločitve, če bi bil mene na večer pred mojo poroko kdor koli oviral, tvegajoč, da mi stre srce, bi mi bil storil največjo uslugo. Strašna izkušnja me je izučila, če se ! o morala moja sestra že jokati, naj se joče v svobodi in ne kakor jaz, ki me čaka sama pusta In izgubljena bodočnost!«
Plerre Souvestre:
Marcel AMaln
25. nadaljevanje
. Po kratkem molku ie vnelo nadaljeval;
»Pošteni ljudje so na milost in nemilost izročeni takšnimle ničvrednežem. Kdo pa vadi v dušo človeku, ki vse svoje življenje živel vzorno; Kdor more slutiti, da se utegne lepega dne odločiti, da bo počel hudodelstvo? Mi vemo. da namerava Loupart ubiti svojo ljubico. Prav! Jutri “J1®, dal vso bolnišnico zasesti s .ažniki in kriminalnimi uradniki; v.Sl. obiskovalci se bodo morali legi-'iniirati... Kljub vsem varnostnim '“repom, kljub mojemu trdnemu sklepu, da boni Louparta prijel, vam Pa vendar ne morem jamčiti, da mož oe bo moril, če bo -hotel moriti k »To je vendar nemogoče!« »Nemogoče 6e zdi, pa je vendar es< gospod ravnatelj!«
Ali ne bi kazalo, da bi prenesli bolnico v kakšen drug oddelek ali P® v kakšno drugo bolnišnico?«
Juve je odkimal z glavo.	,
»S teni bi Loupartu samo pokazali, da poznamo njegovo namero. S tem 1 Ba prav za prav svarili Ne, gospod ravnatelj, tako preprosto to ni!
a ničvrednež bo Jozefino našel, skrijte jo, kamor koli jo hočete! Sa-“>o ena pot je, ki vodi do uspeha: če se Loupart prikaže, ga moramo pustiti v sobo, prav do njene postelje, v tistem trenutku pa, ko bo le malo ^umljivo mignil, ga moramo razoroži in prijeti!...«
, Po dolgem razmišljanju je gosipod de Maufil dejal:
»Vi imate kakopak mnogo izkušenj; *®r koli boste odredili, mi bo ukaz... Toda povejte mi, gospod Juve, kaj nameravate vse ukreniti?«
.»Najprej si bom ogledal vso bolnišnico, 6obo za sobo. Ogledal si bom vrt in vse dohode, zakaj poznati mo-Tam sleherno pot, ki jo utegne apaš obrati... Poiskati moram svojim agentom in stražnikom varna in dobra skrivališča... To je za enkrat vse, kar Jaliko povem.«
„ Gospod de Maufil je pozvonil stre-fcaju in mu ukazal, naj spremi Juva k doktorju Patelu:
»Odveč bo, gospod, komisar,« je še dejal, >£e vam ponovno zagotovim, da se ho zgodilo vse. kar koli boste odredili, štejem si v posebno čact, da vas bom smel pri vašem težavnem delu vsestransko podpreti.«
J<rve se je s primerno zahvalo poslovil od ravnatelja in odšel.
»Čudna reč,« je premišljal, medtem ko je stopal po stopnicah navzdol. »Ta Loupart je prava uganka: pravkar sem še dvomil, ali me je Jozefina činela za norca, ali ml je pa resnico sporočila v tistem skrivnostnem Pismu... Loupariovo današnje pisanje mi pa skoraj pravi, da je dekle resno in pošteno mislila... In če je tako, bj skoraj ne mislil, da se bo upal apaš — kar meni nič tebi nič — priti v bolnišnico in streljati na nebogljeno bolnico. Nu, nu, črnogled sem... Saj možakar vendar niti ne sluti, da bo njegova ljubica medtem že pod policijskim nadzorstvom. Prav gotovo se mu niti ne sanja, da bo prežal v slehernem kotu nanj policaj... Naposled pa; — pri takih tičih človek nikoli tte ve koliko je ura!... Strahopetni so ■včasih ko zajci, hkratu pa predrzni ko srake!«
Slrežaj se je zdajci obrnil in vprašal Juva:
»Ali vas smem spremiti na oddelek doktorja Patela?«
»Da, vendar bi rad še prej izvedel druge podrobnosti. AH mi lahko vi odtod pokažete, kje je ta oddelek?«
Strežaj je obstal. Pravkar sta bila prišla do glavnega bolniškega poslopja. Mož je pokazal z roko tla najvišja okna in dejal:
»Vsa okna v najvišjem nadstropju, ki jih odtod vidite, spadajo k oddelim doktorja Patela.«
»Zdi se, da je to dvojni oddelek, za moške in ženske?«
»Seveda, gospod. Moški oddelek šteje dvajset postelj, ženski pa trideset.« »Oddelka sta kakopak vsak zase?« »To se razume; na desni so moški, Ba levi ženske.«
»Odkod je mogoč pristop v ženski oddelek?«
Strežaj, ki se mu še sanjalo ni. kdo je Juve ga je sprva začudeno pogledal, potlej je pa odgovoril:
»Stvar je prav preprosta, gospod! Oddelek je v naj višjem nadstropju; vanj drže vrata.prav iz stopnišča; dru-vrata v oddelek pa drže iz laboratorija zdravnika-šefa«
»Prav.. Po kateri poti pa prihajaio obiskovalci, soroduke mislim in *nance?«
»Obiskovalci prihajajo snmo pri Klavnem vhodu, torej s stopnic.«
Juve si je še nekaj časa ogledoval okna, ki mu jih je strežaj pokazal; zaskrbljeno je skomizgnil z rameni in naposled spet ogovoril spremljevalca: »Prosim, spremite me zdaj na oddelek...«
»Prosim, gospod! Kakor nalašč je zdaj ugodna ura, zakaj vsak čas bo zdravniški obhod...«
Ko je Juve stopil v ženski oddelek, je doktor Patel pregledoval bolnice. Z resnim obrazom je stopal od postelje k postelji, vsako bolnico je sočutno vprašal kako ji gre in pazljivo poslušal odgovore; kadar je imel opravka s kakšno zanimivo boleznijo, je pomignil mladini medicincem, ki so mu sledili. Bolnico je potlej na dolgo in široko izpraševal o postanku in o razvoju bolezni, kakopak samo zato, da so se mladi študentje česa naučili.
Juve se je pridružil skupini in poslušal zdravnika, b rži as še bolj pozorno ko študentje.
Dr. Patel je pravkar razlagal:
»Gospodje, bolnica, ki ste jo zdaj videla, je prav zgleden primer za mrzlično obolenje. Preiskava krvi nam ni dala niti najmanjše opore, da bi si mogli razlagati bolezen...«
Zdajci je začutil Juve tujo roko na svoji rami:
»Ta naš dobri Patel je res posrečen!« je šepnil tujec komisarju na uho; »dela se, ko da bi preiskava krvi res zmerom pokazala prida izsledek... Meni se zdi, da bolnico legar daje... Ali se vam ne zdi tako?...«
Ko se je Juve obrnil, da si ogleda vsiljivega moža, ®i ni mogel kaj, da ne bi začudeno vzkliknil:
»O, vi ste, gospod doktor?«
»Da, in vi gospod Juve... Kaj je pa vas privedlo sem?«
Juve je bil hudo presenečen, zakaj mož, ki mu je položil roko na ramo, je bil — doktor Chaleck)
Ko se je njegovo presenečenje malo poleglo, je vprašal:
»Ali ste vi v tej bolnišnici zaposleni?«
»Sem in nisem. Toda povejte mi, gospod Juve, ali ste mar prišli k meni? Ali ste izvedeli morda kakšne podrobnosti in bi se radi z menoj pogovorili?«
»Ne, ne. saj še vedel nisem, da ste v tej bolnišnici!«	.
»Hm, slučajno sem tu, nekaj šiudi-ram...«
»Mene je pa privedla zgolj radovednost semkaj...«
»Radovednost? Naj bo že kakor koli, dovoliti mi morate, gospod Juve, da se vam najprisrčnejše zahvalim za vašo zaščito... Vaš agent me je takrat res imel za morilca...«
»Tega nui pač ne smete zameriti...« je odgovoril Juve.
Doktor Chaleck je zagrenjeno odgovoril:
»Saj to je, kar me grize. Glejte, saj se ne bojam aretacije, še celo obtožbe ne, ko se pa dobro zavedam, da bi prišla resnica itak na dan. Ljudje so pa — to sami najbolje ve6te — tako hudobni, da bi me obrekovali še potem, ko bi bila moja nedolžnost že nesporno dokazana!«
»Bežite, gospod doktor, nikar ne bodite tako rahločutni!«
»Tako je in nič drugače. Življenje je grdo in umazano. Sem — in ostanem žrtev te podle zadeve! Vrhu tega, da je moja hiša oškropljena s krvjo nedolžne ženske, sem še ob vse imetje...«
»Ali mar res?...«
»Da, da! Povem vam pa, da nisem bogat! Povejte mi, za čas božji, ali se niste ničesar dognali? Ali ste našli vsaj kakšno sled...«
»Ničesar, res, prav ničesar!«
»Zame bi pa bilo tako važno, da pride resnica na dan...«
Juve se je energično vzravnal:
»Zanesite se, da bo prišla na dan.
Nekaj skrivnostnih podrobnosti bo treba še razvozljati... Prepričan sem, da bom kmalu rešil to zastavico...«
Doktor Chaleck se je zamislil, naposled je pa dejal:
»Najvažnejše bi po moje bilo, da ugotovite, kdo je umorjenka.«
»Če že to ne,« je nadaljeval Juve,
»bi vsaj rad dognal, kako je bila umorjena. Gospod doktor, vi ste zdravnik, povejte mi, zaupno mi povejte, ali se da zdravniško vsaj približno določiti vzrok smrti?«
Doktor Chaleck je skomizgnil z rameni, rekoč:
»Ne vem!... Sicer pa, gospod Juve, saj ste vi v tem oziru prav tako izvedenec ko jaz. Žrtev je bila razbita, zmečkana, ali ni tako? Kako neki je izvršil morilec svoje dejanje? Priznam vam, da skušam z vso vnemo sam dognati to skrivnost, zakaj naposled utegne vendar pasti sum name...«_
Doktor Chaleck se je prekinil:
»Oprostite, gospod Juve, tam me kliče tovariš zastran obveze...«	|
»Prosim!« je odgovoril Juve. »Nasvidenje. gospod doktor!«
»Nadejani se, da bom kmalu izvedel iz vaših' ust kakšno zame razveseljivo podrobnost!«
»Upam...«
Ko se je Juve poslovil od doktorja Chalecka, je stopil spet k svojemu vodniku, ki je potrpežljivo čakal nanj.
»Stvar postaja čedalje fudnejša!« je mrmral Juve »Kako si naj vse to razlagam: Jozefina piše. da bo Loupart vlomil pri doktorju Chalecku: Loupart mi pobegne... V isti sobi. kjer sem	vso	‘ variš
noč preždel za zastorom, najdem	pol	j	"
ure kasneje strašno razmecarjeno žensko truplo; jaz nisem ničesar slišal,	(
Fandor ne,, doktor Chaleck, hišni	go-
kot
spodar, tudi ne... Drugi dan leži Jozetina, zaupnica policije, že v bolnišnici..., želodec jo bojda boli... morda je celo zastrupljena... Kar na lepem piše Loupart grozilno pismo... V bolnišnici, kamor pridem iskat Louparta, srečam doktorja Chalecka... Ne boš! Tu nekaj ni v redu...«
»Povejte mi,« je zdajci vprašal strežaja, »ali vi poznate gospoda, ki sem pravkar govoril z njim?«
»Kakopak! Doktor Chaleck je bil.«
»Kaj pa počne ta zdravnik v vaši bolnišnici?«
»Iz tujine je prišel... Zdi 6e mi, da je Belgijec... Ravnateljstvo mu je dovolilo, da posluša predavanja in dela v laboratoriju... Drugih obveznosti -nima niti kot zdravnik niti upravni uradnik...«
XXXIII Dva strela
V oddelku doktorja Patela je bilo tistega dne živahnejše ko sicer za časa obiska.
Poleg obiskalcev, sorodnikov in znancev bolnikov je bila v sobi še cela kopica zdravnikov, ki eo stopali od postelje do postelje in sd molče ogledovali bolnike, prebirali napise na tablicah, z vnemo študirali narisane krivulje vročine in pregledovali stekleničke z zdravili...
Ali so bili mar to res zdravniki?
Sestre in strežaji so jim resda rekli »gospod doktor«... brez dvoma Je pa bilo, da so ti gospodje tujci, možje, ki so prišli semkaj z drugim namenom, ne pa, da bi študirali bolezni in zdravila.
Bolnice, ki so se počutile že bolje, in tiste, ki vsaj vročine niso imele, so dobro vedele zakaj so ti tuji gospodje v bolniški sobi. Komaj se je kje zaslišal lahen šum, eo se vsi zdrznili.
Na postelji, ki ni bila prav nič drugačna od vseh drugih, je ležala Jozefina, Loupartova ljubica. Revico je tresla huda mrzlica; hropla je in lovila sapo...	v
V tem kotu dvorane so ležale same težke bolnice; iz zdravniške sobe je bil komaj korak do njih, od vhoda jih je pa ločila dolga vrsta postelj. Jozefim nasproti so ležale tri bolnice, ki ^ so zdravniki napravili že križ čeznje... Tik Jozefine je pa ležala neka starikava ženska, ki ji je bil ves obraz zavit v vato...
j bolniški sobi je odbila tricetrt ,
DVOJNI UŽITEK
%MotwSbM{§
mmoL
PROIZVOD:
BON BONI
UNION Z A U ti ti U
»Za varnost je menda dovolj preskrbljeno? Kaj praviš?«
»Beži, beži, takšnega lopova se z ničemur ne ubraniš!«
»Nikar ne klati neumnosti!«
»Samo še enajst minut...« »Preneumno! Česa le še čakamo?...« »Samo še osem minut...«
»Presedaš mi s tvojimi večnimi minutami!«
»Samo še šest minut...«
»Pri takem trapastem štetju si še resen povrhu. Menda si pozabil, da ne sme nihče več v bolnišnico. Obiskovalci pa že odhajajo...«
»Točno tri minute še...«
»Vraga, tak nehaj že vendar...« »Dve minuti...«
»Nu, zdaj si menda prepričan, da je komedije konec?«
»Ena sama minuta še...«
Pif!!... Pif!!...
V dvorani sta odjeknila dva strela!... Jozefina je kriknila.
V tistem trenutku je nastala babilonska zmeda v bolniški sobi...
Bolnice eo skočile od strahu pokoncu in se stisnile v kote. Oba asistenta in policijski agentje so pa planili k Joze-finini postelji...
Od vsepovsod so vreli ljudje vkup. Med vzklike strahu in ogorčenja se je neprestano vsiljevalo vprašanje: »Kdo je streljal?«
»Saj ni bilo nobenega tujca v bolniški sobi!«
»Nerazumljivo!«
V tej splošni zmedi se je oglasil zdajci nenavadno miren glas:
»Hudiča, eaj sem ves obrizgan ?. vodo! Kaj naj to pomeni?...«
Medtem je že skočil	strežaj k Joze-
finini postelji. Ubožica	je ležala bleda
in nepremična. Na rjuhi je bil velik ‘'deč madež, madež krvi..
Ura	v	bolniški	sobi	je	oc	i	j	jjg^j lnladi zdravnik	je brž preiskal
na	tri.	Treuutek	nato	t,o	za p 1 ,	, I	ranjenko. Zdelo se je,	da se mu rana
dvoranah zvonci, oznanjajoč obiskoval-; __	   J
cem. da je čas obiska pri kraju...
Dva asistenta, ki sta že od ranega jutra imela službo na oddelku, sta si olajšano oddahnila.
»■Tričetrt na tri,« je dejal eden izmed njiju »Zgolj komedija! Louparta zdaj pač ne bo več!«
Hm!' je odgovoril drugi, »rekel je: ,ob treti 1 še petnajst minut ^manjka...« »Zajec!« ga je zaničljivo ošvrknil to-
»Govori kar hočeš, rečem ti pa, da je mož točen!...«
Mlajši asistent je pogledal na uro: »Samo trinajst minut še manjka...«
Hudobni jezik
»V Špelo sem tako zaljubljen, da bi me njen poljub spravil ob pamet!«
»Zdi se mi, da te je že poljubila...«
Dobro ime
Sodnik: »Zakaj ste povedali stražniku napačno ime?«
Obtoženec (ogorčeno): »Za vsako lumparijo pa res ne bom blatil svojega dobrega imena!«
Ta jo pa pihne
Stric malemu nečak": »Ali so v tvojem razredu tudi lenuhi?«
Nečak: »Samo trije smo!«
Varčen oie
»Čudno! Kadar reče moj mož: .Varčevati moramo', misli kakopak zmerom name, kadar pa reče: ,To si pa moramo privoščiti*, misli samo nase.«
KeiiMt
Nadloga stoji pri avtomobilu in ga nežiio boža po hladilniku.
»Ali je avto vaš?« ga vpraša znanec.
Ne,« vzdihne Nadloga, »samo nekoč je bil...«
Hu
Obisk
mor
saj
v
Nejasne sanje »Zaboga Tone, pa menda res ne misliš spati z naočniki!«
»Kajpada, sicer imam nejasne sanje!«
(»Die .\Vothe« — Berlin)
Nežen migljaj
»Gospod Hlačar,« vpraša Stiskač svojega krojača, -ali je bila vaša služkinja poštena in spodobna?«
»Poštena?« je odgovoril krojač, »pridušiti se res ne morem. Že pred več tedni sem io noslal k vam z računom, pa mi do danes še ni prinesla denarja.«	(Lust,	BI.)
Okrogla
Stražnik zasači pijanca in ga strogo pobara: »Kje stanujete?«
»Pri bratu!«
»Kje pa stanuje brat?«
»Pri meni!«
»In kje stanujeta oba?«
»Skupaj...«
Teorija
Krojač (pri poskušnji): »Zmerom stremim za tem, da so moje stranke zadovoljene. Nu, sicer sem pa za to tudi plačan!«
Stranka:	»Teoretično	imate	že
prav...«	(Lust.	BI.)
Ljubezen
Mladenič: »Ljubica, povej mi, kdaj si spoznala, da me ljubiš?«
Devica: »Ko me je začela jeza dajati, ako je kdo rekel, da si osell«
Zamenjava
»Vaša žena je videti hudo bolna!«
»Da, da. revico je skoraj kap zadela. Zadnjič si je hotela v razprodaji kupiti kiohuk za kovača, pa je med poskušanjem položila svoj dragi klobuk na mizo in — premislite — ko si ga je spet hotela posaditi ir.a glavo — je bil že prodan.«
Slabo vreme
»Očka, barometer je padel!« »Hudo?«
»Da! Na dvoje je!«
Profesor: »Želite?...«
Obiskovalec: »Gospod profesor ste mi vendar rekli, naj pridem o petih k vam!«
Profesor:	Lei.	lei,	torei	ste	vi vo-
zel na mojem žepnem robcu!«
Za svoj denar...
On: »Kaj... že spet imaš novo obleko?«
Ona: »Nikar se ne huduj, saj sem si jo kupila za svoj denar.«
»On: »Lej, lej, odkod pa imaš ,svoj denar*?«
Ona: »Prodala sem tvoj kožuh.«
Za vsak slučsj
»Ali imale knjigo: ,Kako postanem v enem letu milijonar?*« je vprašal neki gospod knjigarnarja.
»Da,« je odgovoril trgovec, »toda priporočil bi vam za vsak slučaj še kazenski zakonik.«
Gentleman — razbojnik
ne vidi nevarna.
»Omedlela je!« je pojasnil prestrašenim gledalcem: »samo omedlela je!«
Potloj se je obrnil in energično zahteval mir. Zdajci je zaklical:
»Gospod Juve. gospod Juve!«
Medtem ko je mladi zdravnik na vse grlo klical Juva, se je poleg njega spet oglasil isti mi mi glas:
»Hudiča! Saj vem, da je samo omedlela! Prva krogla jo je zadela v roko... druga pa...«
Gruča okrog Jozefinine postelje se je umaknila.
Vsi 60 zdajci začudeni obmolknili...
Stara ženica, ki je nekaj minut prej še spokojno smrčala, je skočila iz postelje. Z enegičniu\ gibom si je snela obvezo z obraza — in pod kuštravo lasuljo se je zdajci prikazal Juvov obraz.
»Vse razumem,« je nadaljeval Juve, ne meneč se za začudene obraze, »samo tega ne razumem, da sem moker ko polit kužek! Odkod neki me je obrizgala ta čudna prha, in to prav v tistem trenutku, ko je Loupart streljal?...«
Strežaj mu je brž pojasnil:
»Gospod komisar, Jozefina j'e namreč ležala na gumijasti blazini, napolnjeni z vodo... Takšne blazine podlagamo pod vse bolnike, ki imajo hudo vročino. Krogla je bržčas predrla gumijast plašč — in odondod vas je obrizgnila ta neprijetna prha...«
»Lepa reč,« je smeje se pripomnil Juve.
Brž se je preoblekel v svojo obleko in vprašal:
»Kako se počuti bolnica?«
»Krogla jo je oplazila po plečih. Napadalec ni mogel dobro meriti, ker je bila bolnica z odejo popolnoma pokrita...«
»Prava sreča!«
»Že res.« je odgovoril strežaj, »toda napadalec je vendarle ušel...«
»Ušel?... Malo prenagli ste!« ga je prekinil Juve »Nu, zdaj si mirno
oglejmo zadevo...«
Kriminalni komisar je pomignil svojim ljudem, ki so se še malo prej sprehajali po sobi, preoblečeni v zdravnike.
»Ali ie kdo izmed vas kaj opazil?«
Agentje so vsi odkimaK.
»Čudno!« je zagodel Juve in glasno nadaljeval: »Jaz nisem mogel opazovati ne teh ne onih vrat sicer bi me bil Loupart pri vstopu bržčas koj spoznal. Zadovoljiti sem se moral s tem. da sem ves čas opazoval Jozefino. ker sem si mislil, da se bo prav gotovo takoj zdrznila, ko bo opazila Louparta... Toda Jozefina se ni zdrznila — torej Louparta ni opazila. Nekje je pa vendar moral priti v dvorano. Okna
»Ah, gospa, vas muči nespornost, kaj ne? Ali vam smem ponuditi nekaj tablet .veronala*?«
(Frankfurter Ulustrierte« - Frankfurt) ’ so vsa zaprta, vrata zastražena; nihče
15 novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev
Pniffllintnil m°del »Jonior* je mali v kovčegu, lepo opremljen — IT II Ul IIIIIIIIII družinski — potniški in pisarniški stroj. Nizka cena 11U1111II 8f 1011 dovoli vsakomur, da si ta pisalni stroj takoj nabavi Zahtevajte ponudbo, prospekte in neobvezno predavanje od:
Gen. zast. Remington tvornice tt. MATADOR, Zagreb, Iliča 5 Zastopnik za Ljubljano in okolico: Ivo Klarid, Ljubljana, Kolodvorska 28/11. Razstava in prodaja strojev: Tehnik, J. Banjai, Ljubljana, MikloSičeva 20
Tel. 34-19
'^6022 Ki^pop
3222	8000
Zelo priljubljen in največ zahtevan otroški čevelj iz finega telečjega boksa z močnim usnjenim podplatom. Štev. 30—34 Din 69 —, št. 35—38 Din 79 —
Trajen in močan čevelj iz .močnega usnja z gumijastim podplatom. Od štev. 30—40 Din 39'—, od štev. 35—38 Din 45'—
*91 vrs’*}? o~s
Najpripravnejši dekliški čevlji iz boksa s špango in močnim usnjenim podplatom.
3702 -68000
Visolci čevlji iz močne kravine z neraztrgljivim in nepremočljivim gumijastim podplatom. Od šlev. 30—34 Din 45-—, od štev. 35—38 Din 49 —
&00'<l-*H7ZS
Vzdržljivi in čvrsti in poleg tega lahki visoki čevlji za dečke iz rjavega boksa z močnim usnjenim podplatom. Od štev. 30—34 Din 79, od štev. 35 do 38 Din 89 —
ni ušel iz dvorane... in vendar sta odjeknila dva strela...«
Juve je zdajci poklical strežsje.
>Nič preveč me ne skrbi, saj je bolnišnica zastražena i dvajsetimi stražniki; Loupart se nam ne bo izmuznil... Da pridemo na zeleno vejo, bom najprej ugotovil iz katere smeri so streli padli...«
»Kako pa hočete to ugotoviti?«
»Prav prepros>ta stvar! Prva krogla je preluknjala blazino in se je zapičila v tla; če torej zvežemo luknjo v blazini 3 kroglo v tleh in podaljšamo to črto, moramo ugotoviti kraj, odkoder je bil strel 9prožen...«
>Oospod Juve,« je pripomnil neki zdravnik, »če bi bila vaša domneva pravilna, bi moral nekdo streljati izza vrat, ki drže v laboratorij.«
Ne da bi dvignil pogled, je Juve takoj spoznal zdravnika po glasu:
>0, vi ste, gospod doktor Chaleck! Zelo me veseli, da vas 6pet vidim... Res, prav imate, napadalec je moral streljati izza vrat, ki drže v laboratorij... Zdaj mi pa še pojasnite to skrivnost...«
Doktor Chaleck je energično odkimal:
»Nekaj sekund, preden sta odjeknila strela, sem stopil v dvorano... Niti pred seboj niti za seboj nisem videl žive duše... Sicer pa, kako bd naj tudi prišel morilec v laboratorij? Saj m
nihče nikogar videl, ne da bi prišel, ne da bi utekel!...«
Juve je samo malomarno odmahnil z roko:
»O tem nisem razmišljal; ugotavljam samo...«
Juve je stopil mimo gledalcev k vratom, agentje pa, ki si niso mogli razlagati njegovega početja, so mu sledili za petami.
Zdelo se je, da Juve ve kaj hoče. Energično je odprl vrata in dejal;
»Odtod sta padla strela!«
Zmagoslavno je pripomnil, medtem ko se je nekoliko sklonit:
»Sicer pa ta najdba izključuje sleherni dvom...«
Pobral je s tal samokres, ki eo v njem tičali še štirje naboji; orožje je vtaknil v žep in pripomnil:
»Dragocen dokaz...«
Potlej se je obrnil k strežajem in vprašal:
»Ali je mogoče, da je prišel kakšen tujec v to sobo?«
Odgovoril mu je zdravnik, ne da bi samo za hip pomišljal:
»To ni mogoče! V laboratorij imajo dostop samo osebe, ki eo zaposlene v bolnišnici — in še te morajo skozi kirurški oddelek...«
»Ali je Loupart mogoče preslepil strežaje?« je vprašal Juve dalje.
»Tudi to je nemogoče, zakaj vsi so videli njegovo sliko in bi ga bili pri priči spoznali!«
Zagonetna žena
Nadaljevanje s 4. strani
»Ne razumem...«
»Rad vam verjamem. Kako bi le mogli razumeti?«
»Vaša žena...«
»Da. Moja žena, sfinga, je pač redkost med ženskami; poštena ženska je! Toda vi, lovci, tega ne razumete. Za vas so poštene žene — sfinge. Na zdravje!«
In odšel je.
»Takšen človek — pa ima zvesto ženo; prekrasno, ljubko ženico!«
Fric je razmišljal. Tako ga še ni nikoli polomil. In kaj naj zdaj stori? Ali ga mar še zmerom veže dana beseda? Ali naj si mar res požene kroglo v glavo... Ne! Saj tega tudi ne sme, že iz obzirnosti... do drugih žensk ne...	*
Cirkuški slon odkril morilca
New York, julija
Ko se je v mestu Pervil v bližini mesta Milwaukee (Amerika) nedavno naselil neki potujoči cirkus, Je mladi slon Aladin slučajno odkril zločin, izvršen pred šestimi meseci,
V Pervilu je dolgo časa živel pismonoša Oliver Sweft, ki je bil v vsej okolici zelo priljubljen. Pred šestimi meseci pa je Sweft nenadoma izginil. Ravno takrat bi namreč moral izročiti večjo denarno pošiljko v vrednosti 100.000 din nekemu srečnemu dediču.
Domačini so sprva mislili, da je stari poštar s tem denarjem pobegnil. Prijatelji pa, ki so Swefta bolje poznali, so se tej misli odločno protivili.
Vse poizvedbe so bile zaman; za poštarjem je izginila vsaka sled.
Preteklo je že 6 mesecev in ljudje so na ta dogodek že malodane pohabili.
Te dni pa se je v Pervilu ustavil potujoči cirkus »Barut in Pile j« z veliko menažerijo. Največje zanimanje in začudenje sta zbujala dva stara slona z mladičem Ala-dinom. Zaradi velikega uspeha, ki ga je žel cirkus že kar prvi večer, se je glavni cirkuški clown Jo Gold-win na vse veselje napil. V pijanosti je pozabil privezati mladega slona Aladina.
Svoboda je mlademu slonu dobro dela. Odkolovratil je v kot hleva, kjer je spal pijani clown Jo Goldwin. Zgrabil je steklenico žganja, ji razbil grlo in popil alkohol. Kmalu mu je postalo v hlevu predolgočasno. Prijetno se je napotil na sprehod. Lomastil je po cesti, ki vodi s periferije Pervila v mestece Sant Paul in prišel do nekega drevoreda. S svojim rilcem je začel ruvati mlada drevesa. (Pri tem mu je ostal na rilcu kos nekega sukna.) Tudi tega se je končno naveličal; truden in pijan se je vrnil v hlev.
Naslednjega dne so oblasti pregledovale in popisovale škodo, ki jo je napravil mladi slon. Med preiskavo pa so prišli do nenavadnega odkritja: na mestu, kjer je slon izruval drevo, so našli razpadajoče truplo. Takoj so ugotovili, da je to Sweft, ki je izginil nekako pred 6 meseci. Sodna komisija je zaslutila uboj.
Preiskava je bila v polnem tiru, toda sledu za ubijalcem le niso mogli najti. Ko je naslednjega dne clown Joe stopil v hlev, je opazil na Aladinovem rilcu kos sukna. To
je bila neka športna kapa, ki jo je takoj predal policiji.
Policija je ta »corpus delicti« pregledala in še isti dan dognala, da je bila ta kapa last posestnika Ivana Overhersta.
Osumljeni je skesano priznal svoj zločin. V naglici in nervozi je s truplom vred zakopal tudi svojo kapo, ki ga je zdaj izdala.
Deklica, ki zna citati tale misli
Riga, avgusta.
V Rigi se zadnje čase mnogo govori o 211etni deklici ligi Korpis, ki ima neverjetno sposobnost, da čita misli drugih ljudi.
Njena mati pripoveduje, da je prvič zapazila to sposobnost pri svoji hčerki, ko ji je bilo devet let. Takrat je pismonoša prinesel neko pismo. Devetletna deklica je uganila vsebino, ne da bi prečitala pismo.
Nekateri univerzitetni profesorji v Rigi skušajo znanstveno raziskati ta edinstveni slučaj. Deklico so dali v hermetično zaprto sobo za akustična raziskovanja, njeno mater pa so zaprli v neko drugo poslopje. Gospe Korpis je dal zdravnik kratek zapisek, ki ga je morala prečitati na glas. Drugi zdravniki, ki so ostali pri deklici, so potrdili, da je ona v istem trenutku začela govoriti. Točno je ponovila ves tekst, katerega je prečitala njena mati v drugem poslopju. Profesorji so prosili mater, naj osredotoči svoje misli na nek določen predmet. Istočasno je mala liga začela govoriti in označevati predmete, na katere je mislila njena mati.
Ta preizkus je v znanstvenih krogih izzval veliko senzacijo.
zudi Vi
SI ŽELITE ZNANJA, ŽELITE KAJ KUPITI ALI KAJ PRODATI.
DO VSEGA TEGA PRIDETE NAJLAŽE IN NAJHITREJE POTOM MALIH OGLASOV V »DRUŽINSKEM TEDNIKU«.
ČE ŽELITE KAKŠNIH POJASNIL ZASTRAN NAŠIH CEN ALI PA ČE IMATE KAKRŠNOKOLI DRUGO VPRAŠANJE GLEDE NAŠIH MALIH OGLASOV, PIŠITE NA OGLASNI ODDELEK »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«. ODGOVORILI VAM BOMO TAKOJ IN POPOLNOMA BREZPLAČNO.
Zapomnite si še to: NAŠE CENE SO ZMERNE IN ČASU PRIMERNE.
Najboljša oblatila
V odlični Izdelavi kakor lister, kaša, buret Itd. kupite Izrednd poceni pri
PRESKERJU
Sv. Petra c. 14
MALI OGLASI
Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 60 par za besedo. Preklici In trgovsko-obrt-niiki oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba Se posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor iell odgovor, dostavo po poiti ali če ima oglas iifro, mora dopla-čati Se S Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poitni nakaznici, po no-Stni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znam* kah obenem z naročilom.
LEGIONAR, 28 god., želi se dopisovati sa inteligentnom mladoin damom. Dopise slati na adresu: Lčgionnaire Milan, CTEA-RADIO, 2 Regiment Ktranger, Meknčs, Maroc.
cJnfovtnaci
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za iilro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
POPOLNE SERIJE Jugoslovanskih znamk kupim. Ponudbe i označbo cene in količino serij na upravo lista pod »Samo prvovrsten filatelistični material«.
INTIMNI ŽENSKr KOLEDAR, velikost notesa,	180	strani, mora imeti	vsaka	dozorela
žena,	da	ee pouči, kako se	lahko	brez fizične	ali	moralne fikode na	versko	In medicinsko	neoporečen način	trajno	izogiba
spočetja. Po povzetju Din 20'—. Zaloga v Ljubljani:	Kati Voda, Medvedova 8:	dobi
6e tudt T Učit. knjigarni In t trafikah nasproti »Rio«, 81amiča in v trafiki na Tyr-fievl c. 53.
‘Dopisovanje
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
DEKLE STARO 30 LET gre kot gospodinja h kakšnemu starejšemu gospodu, najraje upokojencu ali samcu. Ponudbe pod »Pridna in poštena«.
DISKRETNI GOSPOD, star 25 let, bi se rad seznanil s simpatično gospo ali gospodično njegove starosti, ki bi ga it prijaznosti učila nemškega jezika. Dopise s polnim imenom prosim na upravo »Družinskega tednika« pod »Nemščina«.
SIMPATIČNA DAMA, v življenju nesrečna, želi znanja z dobro situiranim gospodom, ki bi ji bil pripravljen pomagati. Samo resne ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Samostojna«.
MLADENKA, stara 26 let, želi resnega vnanja E gospodom, starim do 30 let. Le resne ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod »Varana v ljubezni«.
MLADENIČ star 29 let, srednje postave, značajen, samski, želi znanja z mlajšo gospodično. Ponudbe pod šifro »Sigurna eksistenca«.
MLAD SIMPATIČEN GOSPOD si želi znanja z ravno tako simpatično gospodično iz boljše družine, staro 20 do 25 let. Pogoj dobra vzgoja, plemenit značaj in inteligenca. Ponudbe na »Družinski tednik« pod šifro »Simpatično dekle«
ZNANJA ŽELI po dopisovanju mlad gospod, srednje postave, muzikalen, s sigurno bodočnostjo, z mlajšo gospodično, z nekaj kapitala v svrho kasnejše ženitve. Cenjene dopise na upra\o lista pod Šifro »Hrepenenje«.
Stanovanje
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
SOBO išče soliden gospod, lepo opremljeno, svetlo in zračno, v centru mesta, po možnosti tudi z uporabo kopalnice. Ponudbe na upravo pod »Strogo separirano«.
STALNO STANOVANJE iSčejo tri odrasle osebe; večjo sobo, kuhinjo, shrambo in pritikline. Naslov v upravi »Družinskega tednika«.
Kozmetika
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Sitro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim iesk in postanejo popolnoma zdravi, če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica s navodilom stane Din 80*—. — Po pošti razpoSilja parfumerija Nobilior. Zagreb, Iliča 84.
n
Razstava in prodaja strojev:
28/H. 20
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem Času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfume* rija Nobilior. Zagreb. Iliča 84.
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si Jih s Oro-barvo za lase, ki Jo dobite v črni, rJavl, temnorjavl, svetlo-rjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in Je postopek selo enostaven la stalnost barve zajamčena. 1 garnitura i navodilom stane Din 80'--. Po pošti razpošilja parfumer rija Nobilior. Zagreb. Iliča $4.
ESENCA IZ KOPRIV Je te[ davno preizkušeno najboljše ln najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem ln izpadanju las. Slabi In zanemarjeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost In lesk. 8teklenica s navodilom Din 30’—. — Naroča se pri: Nobilior-parfumeriJi» Zagreb. Iliča 84.
SPvod. am
Vsaka beseda 25 ali so par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
POHIŠTVO. Več šperanih sob na zalogi, orehova korenina, od 3.400 Din naprej. Kuhinjske kredence od 870 Din naprej pri LancoŠ D. VVolfova 12,
Tako zadovoljni kakor so drugi, boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudežne Marije z Brezij. Izdelava v naravnih barvah Je tako okusna ln lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hiši. 8e posebna privlačnost Je Marija, ki gleda Izza Gorč na nas. k| pričakujemo njene tolažbe. Dre so okusno Izdelane, so trpežne ln zelo poceni. Prvovrstna Din 107*—, Din OS*— In Din 87*—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. 8e priporoča Zdravko Rant, urar, Jesenice-Fužine.
Huc{a cHUsa,
trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se!
Ljubljana, Selenburgova 7
POZOR
GOSPODINJE I
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VIL Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem)
Izdaja za konzorcij »Družinskega ted nika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani,