Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 121. Izvcn Li«wianc»	V Ljubljani, v pelek, 30. maja 1913.
Leto XLI.
Velja po pošti: =
Za oelo leto napre) . . K 28'— sa en meseo „ . . » 2'20 za Nemčijo oeloletno . ,, 2S-— sa ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-za en meie. „ • • ,, 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
s- Sobotni izdaja: =
sa celo let' .......
sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inosemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): ga enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Mna oznanila, zahvale. isartUei Itt.:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
Poslano: • enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Tosnl red.
oar Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/111. Bokoplsi se ne vračajo; nefranklrana pisma ae ne a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi ollol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero.št. 7583. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Ugleden glas o srbsko-hulDarskein problemu.
(O d našega londonskega dopisnika.)
London, 25. maja 1913.
Pod naslovom »Bodočnost Srbije« je priobčila ugledna londonska »M o r-n i n g Post« naslednji članek, ki utegne brezdvomno zanimati vso jugoslovansko javnost, tembolj, ker pohaja, kakor dobro vem, od veleavtoritativno strani: *
Vsa znamenja kažejo, da se iznova dasi v predrugačeni obliki — pojavi makedonsko vprašanje, o katerem se je mislilo, da je bilo pokopano z bulgarsko-srbsko pogodbo od 29. februarja 1912, ki je omogočila balkansko vojaško zvezo in poraz Turčije. Po nepričakovani dosegi dvojnega namena, osvoboditi kristjane izpod turškega jarma ter izravnati temelj za zvezo krščanskih balkanskih držav, .ie srbsko bulgarska ententa naletela pri drugem namenu na prav resne težkoče. Ta težava nastaja iz dejstva, da je srbska armada v Vardarski dolini prodrla daleč preko meja, ki jih je srbsko-bulgar-sko sporazumljenje določilo glede Makedoniji,	j c pogodba priznavala Bulgariji.
Po določilih te pogodbe se srbska sfera v Makedoniji razteza — vsaj tako se zagotavlja — le malo dalje od Skop-Ija, medtem ko je srbska armada prodrla tja do solunskih vrat. To dejstvo tvori v trenutku kritično točko v srbsko- bulgarskih razmerah. Bulgari so, držeč se strogo pogodbe, brez ozira na žrtve, ki jih je srbska vojska doprinesla v bojiii s Turki pri Velesu, Prilepu in Bitolju — da omenimo le najljutejše bitke — žrtve, ki po pogodbi niso bile predvidene — dalje brez ozira na usluge, ki so jim jih Srbi izkazali, nc da bi bili po pogodbi priinorani, objavili namen zavrniti zaveznike severno od Ve-lesa. med tem mestom in Skopljem. Od Srbije je pač težko pričakovati, da se požuri z izvršitvijo pogodbe, ki je bila v veliki meri uničena po dejstvih in poznejših dogodkih. Zbok tega ima Srbija namen obdržati, kar si je osvojila, na vsak način predvsem Veles, Pri-lep, Bitolj in Ohrid o.
Stvarno stanje postavlja srbsko radikalno, to je vladajočo stranko, ki je zdaj na krmilu, v težaven položaj. Najde se postavljeno mccl čisto srbske interese in pa svojo politiko prijateljstva z Bulgari, politiko, ko.je pospeševalci in apostoli so bili radikalci v Srbiji.
Ne izvršiti pogodbe, ki druži to stranko z Bulgari, se pravi izpostaviti se razdoru ž njimi, razdoru, ki ustvari med obema narodoma situacijo, ki bo docela nasprotna od one, ki so jo srbski radikalci vedno želeli in jo še žele. Z drugimi besedami, konec bi bil nesloga. ter obnovitev srbsko-bulgarskega nasprotstva, ki jc značilo razmerje med obema državama pod režimom kralja Milana in Aleksandra Obreno-viča, kraljev, ki so jih radikalci vedno obtoževali, da so nasprotniki konsolidacije in prijateljstva med tema bal-kannskima slovanskima narodoma. Ali bodo zdaj zatajili sami sebe ter sc izpostavili obdolžitvam, ki so jih sami tolikokrat, izražali proti Aleksandru Obrenoviču, da služi interesom slovanskih nasprotnikov, ziasti 'Avstrije in Nemčije? Težava pa jc, da nasprotna pot za radikalcc ni nič ugoiinejša. Uveljaviti svojo pogodbo z Bulgari, storiti, da. se zmagoslovna vojska umakne na Skoplje, obdržati prijateljstvo zaveznikov bj pomenilo vporabljati pogodbo izključno v bulgarskem interesu, bi
* Avtor je dopisniku in uredništvu znan, se pa ne more imenovati.
ustvarijo — da nakratko povemo — ve-iko Bulgarijo, ki bi tvorila za Srbijo mnogo večjo nevarnost nego je Avstrija. Ali se bodo radikalci upali odločiti za lo razrešitev, ki je tako polna notranjih nevarnosti, razrešitev, ki bi utegnila povzročiti propad radikalizma v Srbiji? Tej propasti bi sc radikalci — vsaj tako upajo — mogli izogniti, ako bi se uprli izvršitvi pogodbe s tem, cla obdrže makedonsko ozemlje, ki so ga srbske armade osvojile. Naj takoj pristavim, cla je po moji sodbi to sklepanje napačno; če bi se Srbija odločila za poslednjo pot. bi mogla naravno to storiti le s tem, cla opusti politiko prijateljstva z Bulgarsko ter se oklene nasprotne politike, ki bi na enak način povzročila padec radikalcev, ki očivid-no ne morejo stati na krmilu, potem ko so obsodili in opustili svojo zunanjo politiko. Seveda sem mnenja, cla sc Bulgari ne bodo odločili dati Srbom kraje, ki so jih bili ti preko pogodbe osvojili.
Katero teh dveh poti izbere Srbija? Glede tega naj omenim, da sta sc nekaj časa sem dva toka razvila v srbskem javnem mnenju: enega označuje njegova slovanska tendenca, drugega pa srbska. Prvi uživa simpatije radikalcev (demokratov), drugi pa protira-dikalcev (konservativcev in nacional-ccv) v toliki meri, da sc ti dve glavni politični srbski skupini ne razlikujeta le po svojih notranjih programih, ampak tudi po zunanjih. Srbski radikalci presojajo Balkan s stališča. »1 u t t e des race s« (boj plemen). Po njihovem mnenju tvori Balkan bojišče med Slovani in Nemci,in dolžnost Slovanov jc ustaviti se nemški sili na Balkanu in odbiti, kar se nazivlje nemški »Drang nach Osten«. Pa ta naloga, ki veliko presega moč Srbov in Bulgarov, če se jih vzame vsakega posebej, zahteva tesno zvezo med obema narodoma. Združena bosta dovolj močna zagotoviti zmago slovanske stvari na Balkanu. Pa ker bi bil to poslednji cilj srbsko - bulgarske akcije, stopi v tem slučaju separatno - narodna ideja na drugo mesto, ali še bolje, potisnjena bi bila na stran. Obramba slovanskega plemena proti nevarnosti od strani nemškega naj bi bila skupni cilj Srbov in Bulgarov in je majhnega pomena, če bi v tem plemenskemu boju proti Nemcem e|i ali drugi narod kaj izgubil ali pridobil. Postavivši pleme pred narodnost so se srbski radikalci oklenili ideje o eventuelni ustvaritvi, ki naj bi ne bila niti srbska niti bulgarska, marveč specifično slovanska, srbsko - bulgarska narodnost. Ta doktrina zagotavlja po radikalnih zatrdilih tudi zmago demokratičnih idej na Balkanu, ker so Nemci zastopniki konservatizma. S to politiko je zbok tega po celem Balkanu zagotovljena zmaga slovanstva kakor demokratizma. Balkanski Slovani prosti in neodvisni od Nemcev, uživajoči demokratsko vlado, lo je idca, srbskih radikalcev.
In to je vzrok, da so radikalci. ki se jih smatra za dovolj koncilijantne, za časa sklepa pogodbe od leta 1912., kakor kaže, bili pripravljeni priznati Bulgarom koncesije glede ograničenja ozemlja, vzetega skupnemu sovražniku. Te koncesije naj bi bile simbol prijateljstva obeh narodov. To je tudi vzrok, cla radikaci neumorno branijo idejo balkanske konfederacije in na prvem mestu srbsko - bulgarsko zvezo. Njihovo oficielno glasilo .Samouprava' govori le o interesih in solidarnosti balkanske konfederacije. Manjka pa šc vedno edino le balkanska narodnost. Pridevek srbski jc izginil: namiguje se, da se ga oficielno glasilo boji! Proti tej doktrini so protiradikalni Srbi postavili drug program, srbski program. Ta je manj ambicijozcn, pa zato bolj v soglasju z močjo, kakor jc v resnici Srbiji na razpolago. Bolj realen je in zbok tega bolj izvršljiv. To je program zedinjenja srbskega ljudstva ter varstva
njegove individualnosti. Protiradikalci, oziroma protivladni elementi, pravijo, da še sii prišel čas za slovanskonemški plemenski boj. V trenutku jc drugi boj, boj narodnosti in cla ne propade v tem boju, sc mora srbsko ljudstvo požuriti z uresničenjem tega zedinjenja, zedinjenja, ki ustvari večjo moč za ohranitev njegove individualnosti. Srbi morajo misliti na svoje zedinjenje, ker le na ta način morejo doseči najvišjo možno stopnjo kulture, ko načelo narodnosti ni nič drugega nego načelo civilizacije. Združenje srbskega naroda bo tako Srbiji dovolilo zavzeti važno mesto na svetu ter si zagotoviti prostor v zgodovini. In prav kakor se vrednost človeka meri po tem, kar je storil in po spominih, ki jih pusti za seboj, tako je vloga, ki jo je ljudstvo igralo v zgodovini. v neposredni zvezi z njegovo močjo in njegovo individualnostjo. Le veliki in močni narodi sc zavedajo svoje individualnosti in so ljubosumni nanjo. In lo slabotni narodi, ki jim jo usojeno izginiti, sprejemajo z malomarnostjo in nebrižnostjo usodo, ki jo srbski radikalci s svojo politiko pripravljajo srbskemu narodu in ta usoda jo eventualna izguba srbske narodnosti. In ta izguba bo bolj popolna nego radikalci sami mislijo; radikalna politika ne dovode do ustvaritve naroda, ki no bo niti srbski in bulgarski, marveč sc bo končala s pobulgarjcnjcm Srbov. Zbok svojega pretežja, ki bi ga imeli Bulgari z zvezi s Srbi. pretežja tako s stališča prostranosti ozemlja kot števila prebivalcev in nadalje tudi zbok sredstev, ki bi jih jim zveza sama nujala v tem pogledu, bi Bulgari, kojih razvoj in eneržija sla eksemplarična, naravnali vso svojo narodno propagando proti Srbiji. Njihovo mirno prodiranje bi bilo tako, da bi sc Srbi zbok pobul-garjenja jako oslabili po številu. Radikalna doktrina, ki pomaga, kakor se lahko vidi, ne lc ohranitvi bulgarske narodnosti, ampak tudi njenemu razširjenju in napredovanju, jc povsem bulgarska ideja; srbski radikalci, navdahnjeni ocl animoznosti proti nem-štvu, so to priznali in ta animoznost sc da pojasniti, če nc opravičiti, deloma po razliki plemena mecl njimi in Nemci, pa tudi posebno po konservativnem duhu Nemcev. Srbski radikalci raje izgube svojo narodnost nego da bi videli konservativne ideje uresničene v Srbiji, ki bi se zbok prijateljstva ustanovilo med njimi in Nemci v slučaju zbližanja Srbije in poslednjo, prijateljstva, ki bi pač ne bilo brez vpliva na notranjo srbsko politiko. Srbski radikalci so imeli izbero mecl srbsko narodnostjo in demokracijo, in oni so izvolili poslednjo: »Rajši Bulgari nego konservativci!« Kakor vidimo, služi duševno vedenje radikalcev v veliki meri narodnim interesom Bulgarov: za slednje tvori ideja balkan. konfederacije, slovanske solidarnosti mod Srbi in Bulgari proti »Drangu na Ostoiv<, izvrstno formulo, ki jo sprotno izkoriščajo za svojo popolnoma, narodno, popolnoma bulgarsko politiko.
Radikalna politika utegne biti koristna za, Rusijo: radi svojega pretežja kakor radi svojih interesov v Aziji, mora nasprotovati nemškemu vplivu na Balkanu in naravno jc injej malo do tega, če v dosego svojih ciljev izpostavlja srlisko narodnost katerikoli nevarnosti. Za slučaj, da so Slovani in ne Nemci gospodarji na Balkanu, ji je vprašanje ohranitve srbske narodnosti stvar drugotne važnosti. Isto sc more reči o Franciji: tudi ona je inte-resirana stranka pri načrtu, cla sc ustvari na Balkanu slovanski jez prolt nemštvu (ali rečemo: Avstriji, ki jo smatrajo za nemško državo), iu zanjo jo mafij važno, ako se ta zagrada naredi na škodo srbske narodnosti. Tako so v Srbiji boje, da sta Rusija in Francoska, ki želita, da se balkanska zveza uresniči, voljni svetovati Srbiji se z Bulgarijo glede vprašanja delitve
Makedonije na vsak način sporazumeti — to se pravi, da sta voljni nasve-tovati ji — in če treba ji usiliti — teri-s torijalno žrtve v korist Bulgarov.
Protiradikalci so pa mnenja, naj se Srbija zdaj, ko je vojska s Turki končana, izogibljc vsaki zvezi z Bulgarsko, da s leni omogoči srbskemu narodu izogniti se nevarnostim, ki jih je ta zveza polna. In da bi bila Srbija v boljšem položaju nasproti svoji bodoči nasprotnici in tekmovalki, so mnenja, naj obdrži vse, kar si je tekom vojske v Makedoniji osvojila. A to šc ni vse; da se šc bolje zavaruje proti vsaki agresivnosti Bulgarov kakor proti njihovemu sistemu narodne propagande, bodi Srbija voljna skleniti politično sporazumljenje z Avstro-Ogrsko. To sporazumljenje bi bilo brezdvomno v korist srbskega naroda šc z nekoga drugega stališča. Spopri-jaznjena s Srbijo, ocl katere jo je bul-garofilska politika radikalno ločevala, bi se Avstro-Ogrska nc pomišljala dati Srbom in Hrvatom, ki so njeni podaniki, bolj liberalno vlado kot je ona, ki jo zdaj uživajo. Na ta način bi bil srbski narod, ki šteje več nego osem milijonov, podpiran od velesile, Avstro-Ogrske Vi po njej od Nemčije, v stanu varovati svojo narodno integriteto in individualnost proti Bulgarom.
Brezdvoma bi sc ta politična kombinacija ne izvršila brez pridodatka konservatizma, a na tem vendar ni treba, da bi bilo kaj hudega. Nasprotno, konservatizem bi bil lc dobrodelen za Srbe, kojim bi bila demokracija po svojem sedanjem stanju razvoja, skrajno nevarna. Režim reda in discipline bi bil koristen za narod, ki je zbok svojo dolge sužnosti preveč nagnjen k vstaji in iinsubordinaciji. Navaja sc, da začenja srbski narod, ki je imel stoletja nad seboj tiransko avtoriteto, turško avtoriteto, šole zdaj za-dobivati spoštovanje za idejo avtoritete. Polog tega sc navaja, da konservatizem ni reakcija, cla jc tudi konsti-tucionalni režim, garantirajoč narodu potrebne pogoje obstoja in duševnega ter nravnega razvoja. Kakor vidimo postavljajo protiradikalci narodnost nad načela: demokratičnost ali konservativnost.
Taki sta struji javnega mnenja, kakor jih jo najti dandanes v Srbiji Katera izmed njih zmaga, pokaže bližnja bodočnost.
ScnzflCen samoumor polkovnika general nega Slaba Redla.
Samoumor šefa generalnega štaba praškega armadnega zbora, polkovnika Alfreda R c d I a postaja vedno jasnejši. Polkovnik, ki ni bil oženjen, se je pripeljal
— — ■ •	' ' •	not.
Polkovnik Redi.
v soboto 7. avtomobilom na Dunaj. V hotelu so že čakali nanj trije častniki, s katerimi se je podal v najeto sobo, nakar so častniki zapustili hotel. Med razgovorom s častniki jc ležal Rcdlov nabasan revolver na mizi. Pri rajniku so našli nad 3000 kron denarja v gotovini. Vojaške oblasti so zaplenile vse spise, ki jih je imel v kavčein.
Znano je, da tovariši vljudno povabijo častnika, ki zagreši težka brezčastna dejanja, naj se usmrti in tako izogne sodni razpravi in obsodbi,
Zeit«, list, ki dobiva informacije iz častniških krogov, piše v torek o Rcdlo-vem samoumoru:
Na Dunaju se govori, da se je ustrelil polkovnik generalnega štaba Redi zato, ker je bil zapleten v vohunsko zadevo. Častniki, s katerimi je pred samoumorom občeval, so ga obvestili o dokazih vohunstva in Redi se je usmrtil, da prepreči vsako preiskavo. Pogreb polkovnika Redla je bil tajen v toliko, da ure niso naznanili. Nobena oiicielna oseba se ga ni udeležila. Deset minut pred 1. uro sta dva moška prenesla krsto s truplom nesrečnega častnika iz mrtvašnice v kapelico garnizijske bolnišnice, vsled česar je bilo zbrano občinstvo nejevoljno. Po blagoslovljenju so krsto prenesli v priprost mrtvaški voz. Rajnikovi bratje in sorodniki so zasedli voz. Krsta je bila pokrita z navadnim suk-nom. Vojaškega kondukta Redi ni imel, dasi ni naročil, da naj bo pokopan brez vojaških časti.
Uradno časopisje jc prvotne vesti, da se je Redi usmrtil, ker je vohunil, zanika-valo, a glasilo vojnega ministrstva »Mili-tarisehe Rundschau« piše dne 29. t. m.: Ponoči od sobote na nedeljo od 24. na 25. t. m. se je bivši polkovnik Redi usmrtil, ker se mu je nameravalo dokazati homo-seksuelno občevanje, ki ga je spravilo v denarne težave in prodajo tajnih vojaških zadev agentu neke tuje države.
Wiener Allgemcine Zeitung«, tudi vladni dnevnik, pa o Rcdlovem samoumoru poroča: Polkovnik Redi je zakrivil homoseksuelna dejanja še, ko je bival na Dunaju. Prizadete osebe so od Redla vedno večje denarne vsote izsiljevale. Redi je zato zabredel v vedno večje denarne težave, vsled česar se je zapletel v vohunstvo. Prvič je Redi vohunil že pred 14 leti, nato se pa ni mogel več izviti iz zanjk vohunov. Pripadal je skupini tistih vohunov, ki so ji pripadali v Budimpešti aretirani vohun Bravura in brata Jandrič.
»Neue Freie Presse« poroča o Redlo-vem vohunstvu: Polkovnik Redi je med drugim prodal tuji državi tajne predpise o mobilizaciji, ki so tako pri generalnem štabu na Dunaju in pri višjih poveljstvih strogo zaprti, kakor tudi s temi predpisi v zvezi izdane posebne odloke generalnega štaba in vojnega ministrstva. Prodajal je tudi tajne tehnične službene predpise in obvestil tujo državo o vseh organizatori-čnih in tehničnih načrtih vojne uprave. Sodi se, da je kot načelnik generalnega štaba osmega armadnega zbora tujo državo obvestil tudi o ukazih, ki jih je izdala avstrijska vojaška uprava glede na sedanji napeti mednarodni položaj. Kot častnik generalnega štaba v evidenčnem birou generalnega štaba jc imel dovolj prilike, da je obteževal delovanje lastnih agentov in da je pospeševal delovanje agentov tuje države. Konteršpionažo je izvajal v velikem slogu. V zvezi je bil tudi z nadporoč-nikom Jandričem, ki je bil pred nekaj tedni aretiran. Jandriču sla dva agenta tuje velesile naročila, naj se obrne na Redla, da se izvede večja akcija. Jandrič je dal take podatke, da ni bilo več mogoče dvomiti, da je bil Redi v zvezi s tujo državo. S fingirano brzojavko, ki je bila z geslom tujega agenta podpisana, so Rdla pozvali na Dunaj, kjer ga je sprejel neki major avditor z dvema častnikoma generalnega štaba. Avditor in častnika sta mu predložila obtežilen material. Redi je očitanja zavrnil in izjavil, da sc drugi dan na kompetentnem mestu opraviči.
Novo senzacijo o Redlevi tragediji objavlja »Bohemia . Redlov Častniški sluga je namreč nedavno skočil v vodo. Sumi se, da jc Redi s slugo intimno občeval in da je od polkovnika denar izsiljeval. Redi je kot mlad častnik živel več časa na Kavkazu, da se nauči rusko in je z ruskimi častniki takrat veliko občeval. Ko je bil zaposlen v evidenčnem uradu vojnega ministrstva, jc bil kot podpolkovnik ob anc-ksijski krizi odposlan v Berolin. Ko je iz Berolina odpotoval, ga je nemški cesar za zasluge odlikoval s pruskim kronskim redom II. razreda; ko se je vrnil na Dunaj, je bil odlikovan z redom železne krone III. razreda. V Pragi je vodil polkovnik Redi poizvedovalni urad, ki ima iste namene, kakršne ima poizvedovalni urad vojnega ministrstva. Redi je občeval z raznimi osebami, vsled česar so bile vložene anonimne ovadbe. Po nepotrjenih govoricah jc zapustil Redi dva milijona kron. Na Dunaj jc odpotoval na poziv vojnega ministrstva, a niti slutil ni, zakaj da gre, ko je bil večkrat na Dunaj pozvan. Še predno jc šel v vojno ministrstvo, so ga v hotelu Klomser obiskali trije častniki. Kaj da so z Redlom govorili, je seveda neznano. Dejstvo je pa, da je en častnik pustil v hotelski sobi browning revolver, predno so Redla častniki zapustili. Ko so častniki Redlovo sobo zapustili, so ostali še precej časa v veži hotela. Ko je kmalu nato poči! strel, so sc častniki odstranili. Korno poveljstvo je jvedlo preiskavo,
Neka dunajska lokalna korespondenca poroča, da so častniki peljali Redla v vojno ministrstvo, kjer so mu naznanili, da je iz armade odpuščen. Ko je bil Redi pokopan, ni bil več častnik in zato tudi ni bil z vojaškim konduktom pokopan.
Redi jc pripadal tistim ruskim vohunom, ki so bili v trajni zvezi z ruskim vojaškim atašejem na Dunaju. Ob preiskavi zadeve Jandrič so našli nakaznico načelnika ruskih ogleduhov Jandriča, ki je slovela: »Čc te zadeve ne morete sami do-znati, se obrnite na Redla.« Poslužili so se zvijače in so mu brzojavili pod psevdonimom ruskega načelnika vohunov, da naj pride na Dunaj. Redla so že dve leti nadzorovali, ker so došle anonimne ovadbe proti njemu, a mu niso mogli ničesar dokazati. Ustrelil se je ponoči ob a/, ha 2. Ob 1. ponoči so ga baje izven hotela še za-slišavali funkcionarji vojaške in državno-pravdniške oblasti. Pri mrliču so našli pismo sorodnikom z vsebino: »Lahkomišlje-nost in strasti so me pokvarile. Molite zame, za svoje zmote se spokorim s smrtjo.« Brat Redlov je bil dva dni po Redlovcm samoumoru pozvan telefonično na sestanek, kjer ga je sprejel neki mlad mož in mu razburjen rekel: Jaz sem morilec Vašega brata in mu je povedal, da je od Redla denar izsiljeval. Trdi se, da je kot mlad poročnik Redi poneveril denar častniške menaže. Z Redlovim samoumorom pa zadeva še ni končana, ker Redlovi papirji osumljajo še veliko oseb.
Sinočnja »Zeit« objavlja o Redlu še nekatere podrobnosti, ki še tajnostno Redlovo zadevo pojasnujejo: Redi je bil v službi Rusije že 14 let, ko se je enkrat nahajal v finančnih težkočab. Od takrat se ni mogel več izviti iz zanjk. Z grožnjami so ga prisilili, da je naprej špioniral. Vojaški krogi so postali pozorni, ker so žc dolgo časa v Rusiji na razne šele nameravane tajne vojaške načrte Avstrije s protiodred-bami reagirali. Doznali so tudi, da so v inozemstvu poznali tudi take vojaške tajnosti, ki jih je v Avstriji le malo zaupnih častnikov vedelo, V krogu oseb, ki so jim bile tajnosti znane, je bil tudi Redi. Nadzirali so vse častnike in doznali, da je Redi v službi tuje države. Poslužili so se zvijače in pod psevdonimom nekega ruskega agenta pozvali Redla na dogovor v hotel Klomser na Dunaju. Polkovnik se je pripeljal na Dunaj v lastnem avtomobilu, kjer so čakali nanj štirje (druga poročila trde, da trije) častniki, ki so ga povabili na razgovor, Prosil je, naj mu dovolijo pred razgovorom kratko vožnjo, kar so mu dovolili, a peljati se je moral v taksametru, kateremu je sledil drug avtomobil. Medtem so preiskali Redlov zasebni avtomobil, a našli so le en browning in koščke papirja. Medtem, ko se je Redi peljal na Dunaj, so preiskali njegovo stanovanje v Pragi in je sum preiskava popolnoma upravičila. Redi se je kmalu nato vrnil v hotel. Štirje častniki so šli ž njim v njegovo sobo in so ostali pri njem do 1. ure zjutraj. Dva častnika sta nato hotel zapustila, dva sta ostala v hotelu. Browning je ostal v avtomobilu, a v sebi se je našel po polkovnikovi smrti šc en browning in odprta inštrukcija za vpo-rabo brovvninga. Lahko je uganiti, kako je ta samokres prišel v polkovnikovo sobo. Tudi instrukcije gotovo Redi ni nosil s seboj. Besedilo instrukcije govori nem, a jasen jezik. Ob 4, uri zjutraj sta častnika poklicala Redlovega slugo in mu naročila, da naj pogleda, kaj da je z njegovim gospodom. Smrtno prestrašen sc je vrnil sluga iz polkovnikove sobe in povedal, da se je polkovnik ustrelil.
Redi je izdal vsako leto nad 100.000 K. Vojaški krogi so konsternirani, ker je Redi vodil protivohunsko akcijo in se je zdaj dognalo, da je bil sam vohun. Major avditor Vorliček je odposlan v Redlovi zadevi v Prago.
Redi ni bil znau le v armadnih krogih, marveč znan je bil tudi širši javnosti. V vohunskih zadevah je namreč Redi pri dunajskem deželnem sodišču nastopal kot vojaški izvedenec. V vsakem vohunskem procesu namreč nastopita kot izvedenca dva častnika generalnega štaba iz vohunskega oddelka vojnega ministrstva. Nastopal jc tako, da se jc poznalo, da svojo stvar pozna, in čc jc drugi častnik odprl usta, se jc zdelo, da je nasproti Redlu nevednež. Redi jc bil v uradu, kjer sc mora poznati vsa umetna tehnika špioniranja, kjer sc strinjajo vse niti vohunstva, bodisi v inozemstvu za in proti Avstriji. Redi jc kot vojaški izvedenec tako jasno svoje stvari obrazložil, da jih jc tudi nevojak lahko umeval. Vtis jc napravil ugoden in jc tudi v službi hitro napredoval. Ko je bil 30 let star, jc bil že stotnik, in sodili so, da postane kmalu general.
xxx
Novejše vesti o Redlu.
Dunaj, 30. maja. Štirje častniki, ki so prišli v hotel k Redlu, so predstavljali nekako sodno k o m i s i j o.
Častniki so predložili Redlu dokaze o njegovi krivdi. Obdolžili so ga, da je Rusiji prodal načrt zadnje mobilizacije in k tej spadajoče specialne naredbe voinega
ministrstva, da je nadalje isti državi prodajal tehnične in organizatorične tajnosti, tako da je bila Rusija o vseh novih uvedbah v avstrijski armadi že prej natančno informirana.
Redi je najprej izjavil, da sc bo naslednji dan opravičil.
Častniki so mu nato njegovo krivdo nepobitno dokazali. En častnik je potem molče položil preden revolver in strelno instrukcijo.
Redi ni bil homoseksualen, V afero jc zapleten tudi ruski konzul v Pragi Š u -k o v s k i j, ki bo zato moral svojo službo zapustiti. En Redlov brat je arhitekt, drugi vpokojeni podpolkovnik.
Balkonski zapleiljaji.
MIR PODPISAN!
London, 30. maja. Danes dopoldne so turški delegati protokol o mirovnih preliminarjih podpisali. Popoldne ob pol 3. uri se snidejo balkanski delegati v St. Janeski palači v navzočnosti Greya, ki bo Imel kratek nagovor. Nato podpišejo vsi mirovne preiiminarije.
ANGLEŠKA JAVNOST O SRBSKO-BULGABSKF.M SPORU.
(O d našega londonskega poro č o v a 1 c a.)
London, 25. maja. Velik del angleške javnosti se obrača zdaj proti Srbiji in Grčiji. Nastop Srbije se označuje kot njej sami kvaren.' Balkanska zveza je namreč za Srbijo nujno potrebna, ker ima še veliko političnih ciljev pred seboj, ki še niso doseženi. Frekršitev pogodbe pa stori zvezi konec. Vendar angleški politični krogi zelo trdno upajo, da se bosta Pašič in Gešov, oba odločna pristaša zvezne politike, končno sporazumela in da bo Pašič obvladal nevarno nacionalistično strujo. Tako pride morebiti do sporazuma brez pritiska ali razsodbe velesil, ki bo v skrajnem slučaju storila napetosti na Balkanu konec. Anglija stoji na stališču, da se mora brezumna, zločinska vojska med zavezniki na vsak način preprečiti.
BREZUMNOST BRATOMORNE VOJSKE.
London, 29. maja. Kako brezumna bi bila vojska med zavezniki, dokazuje dejstvo, da po zanesljivih informacijah ne mislita ne Turčija ne Rumunija v taki vojski ostati nevtralni in da nameravata celo skleniti konvencijo, kako bi Turčija zopet prišla do Odrina, Rumunija pa do bulgarske Dobrudže.
V FRANCIJI SO IN OSTANEJO OPTIMISTI.
Pariz, 29. maja. Kljub bojevitemu razpoloženju v Sofiji in Belgradu se položaj tu slejkoprej optimistično presoja. Velesile vojske za nobeno ceno ne pripuste, ker bi prišlo potem zopet do nevarnosti evropskega konflikta. Grey je v Londonu balkanskim delegatom z vso odločnostjo povedal, da se vojska ne bo dopustila, in sicer ni storil to samo v imenu Anglije, temveč tudi Rusije. Turčija bi bila bržkone tudi v to vojsko zapletena, Anglija in Rusija pa hočeta miru, ker sta s Turčijo zdaj v najboljših odnošajih. Pa tudi Rumuniji se ne sme dati prilika za nova izsiljevanja.
DEBATA O PAŠIČEVEM EKSPO-ZEJU.
Belgrad, 29. maja. Nacionalist Ri-barac ostro graja bulgarofilsko politiko radikalne stranke, ki je sedanji konflikt povzročila. Predlaga nezaupnico za vlado in t a k o j š n j o a n c k-s i j o osvojenih kraje v.
Socialist L a p č e v i č izjavi, da vsi balkanski socialisti hočejo miru, da obsojajo šovinistične izbruhe in hočejo, da se vzdrži konfederacija balkanskih držav.
Na pred njak M a r i n k o v i č ostro napada Avstrijo. Pravi, da bo zadnja naloga Avstrije v Evropi ta, da pripomore k združenju vseli Srbov, nakar se bo avstrijska državna ideja lahko v historični muzej djala. Prepričan je, da bulgarski narod in modri car Ferdinand ne bosta radi od Srbov osvojene Makedonije pripustila bratomorne vojske, čc pa, sc bo Srbija nahajala v silobranu. (Govorniku čestitajo.)
Mladoradikalec Draškovič želi, da bi mecl Srbijo in Črnogoro ne bilo več nobenih mej (frenetično ploskanje). Glede Albanije treba sprejeti izvršena dejstva. Glede Bulgarije upa, cla modrost bulgarskih državnikov ni solidarna z bulgarskimi šovinisti. Z vlado sc popolnoma strinja.
Staroradikalec T r i f k o v ič je izjavil, da je Srbija podala tekom vojsko najboljšet dokaze svoje lojalnosti do balkanske zveze, naj zdaj Bulgarija isto dokaže. Nato govori šo staroradikalec Ž u i o v i o.
Debata se zaključi. Predlog Riba« raca se odkloni. Sprejme se predlog vladnega poslanca Draškoviča, naj se ekspozč vzame na znanje in naj vlada ne zapusti svojega stališča glede revizije, in sicer s 125 glasovi proti 18.
RAZPOLOŽENJE V SOFIJI. — DIJA-KI MORAJO BITI POVSOD ZRAVEN.
— MAKEDONSKA BRATSTVA.
Sofija, 30. maja. Srbski poslanik Spajalkovič je včeraj odpotoval v Belgrad. To je dalo povod za govorico, da je odpoklican. To pa ni res, marveč se Spajalkovi* v dveh dneh vrne. Dijaki so za nedeljo sklicali shod in bodo zahtevali, naj se balkanska zveza razde-re. Makedonska bratstva se poživljajo k zastavam. Danev je dobil naročilo, naj se po podpisu miru vrne v Sofijo, istotako fin. minister Todorov, ki se mudi v Parizu. Vojaške priprave so v polnem tiru, zlasti listi, ki so v zvezi z vojnim ministrstvom, navdušujejo ljudstvo za vojsko.
BULGARSKE VOJNE PRIPRAVE.
Belgrda, 30. maja. »Stampa« poroča iz Sofije: Na seji bulgarskega ministrskega sveta, katere se je udeležil tucli kralj Ferdinand, je Gešov dejal, da mora biti Bulgarska pripravljena za vse eventualnosti, kor Srbija ne odneha. Tisto noč je dobilo vrhovno vojno poveljništvo ukaz, da pošlje čete in vojni material proti srbski meji. Časti nikom in vojakom so prepovedali pl" sati pisma, čete korakajo proti srbski meji, ne da bi se posluževale železnice in se izogibajo obljudenim krajem. Časopisje v Sofiji ne sme poročati o gibanju čet. Caribrod je že izpraznjen.
Milan, 30. maja. »Secolo« poroča iz Budimpešte, da imajo tam točne informacije o gibanju bulgarskih čet. Oddelki posadk ob Donavi so koncentrirani in marširajo s posiljenim pohodom proti Vidinu, ki je najvažnejša strategična točka za bulgarsko invazijo na srbsko ozemlje. Vojna s Srbijo je popularna na Bulgarskem; čete, ki gredo proti meji, so odičene s cvetjem in korakajo ob velikem odobravanju prebivalstva. Donavske ladje transpor« tirajo konje.
London, 29. maja. Od vojaške stran} piše »Daily Chroniclc«, da ima bulgarski generalni štab nedvomno že gotove načrte za vojno proti Srbiji in Gr< ški. Ze nekaj časa pošilja Bulgarska čete iit artilerijo proti zapadu. Sofijo smatrajo za dovolj zavarovano; več ka« kor osemdeset tisoč vojakov je kom centriranih med Sofijo in Džustendi-lom, ali voj. oblasti nc mislijo, da po« izkusi Srbija tukaj invazijo. Glavn« sile so torej koncentrirane v južni Ma< kedoniji. Mislijo, da je imela Bulgarska pred par dnevi koncentriranih 65 tisoč vojakov svojih najboljših čet na črti od Kavale proti Drami. Ta oddelek so pojačuje od ure do ure tudi z artilerijo. Pozicije zapadno od te črte sa dobro zavarovane in prednje straže stoje lc tri milje od Soluna. Prvi po« kret pomeni za bulgarski generalni štab rcuio nalogo. Mogoče je,, vzeti So< lun in ga držati proti grški mornarici, Bulgarsko napredovanje bi se vršilo najbrž ob toku Vardarja in pri Skoplju bi bilo pričakovati odločilni spopad. Ce bi Srbija videla ogroženo svoje glavno mesto, bi spoznala, kako obupna je vojna in sklenila mir. Bulgarska ne namerava napasti srbsko ozemlje, ampak so omeji na to, cla zasede tiste kra« je, ki misli, da ji pripadajo po narodnosti in po veljavni pogodbi. Rusija odklanja na vsak način razsodbo, dokler se Srbija nc umakne za ono črto, ki je bila pred vojno določena; ali takemu sklopu so upira srbsko mnenje. Pri Čataldži ima Bulgarska baje še 70.000 vo< jakov.
Sofija, 29. maja. Med bulgarska
vojsko na bojnem polju so se pojavili civilni agitatorji, ki so širili vesti, da poljo v Bulgariji ni posejano, cla sa davki iztirjujejo po eksekuciji in podobne stvari; te evesti imajo namen, da ubijejo duha hrabro bulgarske vojske. »Mir« izjavlja, da so ti agitatorji naj-brže v tuji službi in da ta pojav kaže, kakih sredstev se poslužujejo, tajni sovražniki Bulgarije. Vojaki tem agitatorjem no verjamejo, ker vedo, da jo skoraj vso poljo posejano in da se obeta izredno dobra letina.
SRBSKE VOJNE PRIPRAVE.
Solun, 30. maja. »Matinu« se poro-ča, da je vsa srbska artiljerija Bitolj zapustila ter odkorakala proti bulgar-ski meji, tako da je v Bitolju ostal samo 7. pešpelk.
SR3SKA BOJAZEN.
Belgrad, 29. maja. NajmerodajneJ-ši krogi zairiajo, da so odločba v sporu 7. Bulimijo nc bo mosla več zavlače-
vati. Srbija v svoji noti sicer ni stavila nobenega roka za odgovor, vendar si jo srbska vlada izbrala tako taktiko, da je zavlačevanje nemogoče. To požurc-njc '.odločbe je posledica gotovih obvestil, ki jih je dobila srbska vlada in ki razkrivajo, da je Bulgarija sklenila pustiti zvezo in rešitev spora zavlačevati toliko časa, da bi imela zbrano vso vojsko izpred Čataldže, nato pa izzvati spopad.
PRASKE MED BULGARI IN GRKI SE NADALJUJEJO.
Atene, 29. maja. (Ofic.) Bulgarske četo pri Pravi so 27. t. m. napadle z artiljerijo grško kompanijo, ne da bi bila daia za to kaj povoda. Rezultat praske še ni zna«.
Solun, 29. maja. 20.000 bulgarskih čet, ki so došle s Čataldže, je dospelo pred Nigrito. Domnevajo, da hočejo Bulgari Nigrito in Čajasi zavzeti, da se polaste Soluna. Bulgari so zasedli tudi vas Lahano. Sicer pa pričakujejo tu generalalvanova, ki se ima razgovoriti z grškim generalnim štabom.
Sofija, 30. maja. Luko Kavala so zaprli z minami. Pred luko križari grško vojno brodovje z »Averovom«.
Kolin, 30. maja. »Kolu. Ztg.« poroča iz Bukarešta, da jc bilo bulgarsko poslaništvo v Bukareštu obveščeno, da so Grki jeli obstreljevati železnico med Seresom in Dramo. Bulgarske čete so korakale ob reki Angista, pa so jih pregnale grške baterije.
Sofija, 29. maja. Iz Soluna se poroča, da j c velik poraz grških čet pri Angisti povzročil med Grki veliko vznemirjenje in potrtosti. V Solun so pripeljali nad 500 grških ranjencev, kar je (napravilo na Grke jako mučen vtisk. Med Grki raste sovraštvo proti Bulgarom. Iz južne Makedonije so grške oblasti pripeljale v Solun mnogo aretiranih Bulgarov. Grška vlada si prizadeva, da se spor z Bulgari mirno poravna. Določena je posebna komisija, ki bo poravnala obmejne spore med Grki in Bulgari.
VENIZELOS ZA MIR.
Solun, 29. maja. Ministrski predsednik Venizelos je konferiral s kraljem. Venize-los je za mirno poiavnavo. General Savov ie pooblkstll generala Ivanova, ki se nahaja v Serresu, naj določi za pogajanja z Grki generala Hesapčeva v Solunu. Venizelos je konferiral tudi s srbskim poveljnikom v Solunu Vašičem.
SESTANEK MED PAŠIČEM IN GEŠO-VOM — ZADNJE UPANJE.
Soiija, 29. maja. Pašičev ekspoze je bulgarsko javnost jako razburil. Pašič bi se bil imel tc dni z Gešovom v Sofiji sestati, pa se je to opustilo, ker so se bali demonstracij. Zato se oba državnika sni-deta jutri v Caribrodu na meji. Sestanku ' bo prisostvoval tudi bulgarski poslanik v Rimu, Rizov, ki je osebni prijatelj Pašičev. Obe vladi upata, da prideta do mirnega sporazumljenja, dasi y obeh državah vojaški stranki zelo hujskati, V najugodnejšem slučaju je vsaj upati, da se bo del diferenc rešil, ostalo pa prepustilo razsodišču. Oficielni odgovor Bulgarije na srbsko noto se izroči šele po sestanku obeh ministrov. Kar se tiče srbsko-bulgarske pogodbe, se trdi, da je bulgarska vlada srbsko štirikrat pozvala, naj jo priobči, da je pa Srbija to vsakokrat odklonila. Šovinistično pisanje gotovih srbskih listov je na vsak način naj-hujške obsodbe vredno. Upanje na mir pa vendarle še vedno obstoja.
ALBANSKO VPRAŠANJE.
Rim, 29. maja. Oficiozno se izjavlja, da je Italija kandidaturi katoliškega kneza Uracha za vladarja Albanije nasprotna in da se ta kandidatura zato sploh ni postavila.
ARETACIJA ČRNOGORCA.
Benetke, 29. maja. V Skadru so zaprli bivšega črnogorskega župana Pavla Vuči-niča, ker je bil vodja zarote, ki naj bi v Skadru povzročila klanje, in so ga na avstrijski torpedovki prepeljali v Pulj.
3RKI STRELJALI NA NEMŠKO KRI-ŽARKO.
Pariz, 30. maja. Grške obrežne baterije v Pireju so streljale na nemško kri-žarko »Strassburg«, ker so Grki mislili, da je ladja turška. Škode niso streli povzročili nobene.
linite le vžigalice: U M obilnim Sliml
Proračunska razprava v ljubljanskem občinskem svelu.
(Konec.)
Odklonjena je bila štefetova resolucija: »Magistratu se naroča, da sestavi načrt, po katerem se uvrste ceste v gotove kategorije ter tako uredi in določi tovorni promet in vrsto tlakovanja.« (Klici: Bodete vendar morali izvršiti!)
Pri točki električna r a z -s v c 11 j a v a je zahteval obč. svetnik Štefe, naj vendar g. župan poda obljubljeno poročilo, kako bi se na korist občinstva, pa tucli, da bi občina ne bila preveč oškodovana, znani monopol pri nabavi raznih električnih potrebščin in da bi bile večje dobave za mesto razpisane. Nadalje je stavil resolucijo: »Vodstvu elektrarne se naroča, d a ]■ c d n o zamenjava ž a r n i c c, določene za razsvetljavo ulic in naj izboljša tudi kontrolo nad razsvetljavo. Miklošičeva cesta do sodišča in trg pred sodiščem naj se razsvetli z o b 1 o č n i c a m i.« (Odklonjeno.)
Zdravstvene in blagotvorne zadeve.
Potreščinc znašajo 156.739, pokritje je proračunano s 9700 kronami. Zdravstveni stroški so proračunani: plače s 25.280, ljudska kopelj s 9965, razne potrebščine z 12.226 kronami. Poročevalec Milohnoja predlaga, da naj o podporah raznim dobrodelnim društvom sklepa magistralni gremij in se naj v ta namen vstavi 8000 kron. Notar Hudovcrnik predlaga, da. naj se proučuje vprašanje še ene kopelji.
Zupan: Takih predlogov je že nekaj tu! (Kregar: Mi smo take predloge stavili že pred meseci!)
Pri tem poglavju kritizira. Štefe postavke »razni stroški«, ki so vstavljeni v proračun kar po 100 in 4000 K. Glede v d r ž e v a n j a javnih stranišč pravi govornik, da bi bila že skrajna potreba skrbeli za bolje vzdr-žavanje teh stranišč, čc se večina preveč ne kapricira, cla ravno taka stranišča mora vsako leto dati ob računskem zaključku med inventar. (Veselost.) Namesto z vodo naj bi se izpla-hvala z neko oljnato snovjo. Stavi resolucijo: »Magistratu se naroča, da lepše uredi mestna javna stranišča, oziroma naj o tem stavi primerne predloge.« (Sprejeto.)
Pri točki n e d o s t a t e k u b o ž -nemu zakladu pravi govornik: Popolnoma onemogočeno mi je bilo, da bi pregledal v ubožnem zakladu vse tisto, kar me zanima. Kakor čujem, se je pa za stvar zanimal deželni odbor in kakor je rekel še g. podžupan, se vrši preiskava v raznih podporah. Za danes bi vprašal g. župana: Kaj bo napravil s tistim denarjem, ki ga je mesto iz ubožnega zaklada porabilo za tekoče zadeve, dasi bi kot nedotakljiva glavnica morala pripasti ubožnemu zakladu. Kje bo pokritje za to? (Splošna pozornost!) Skoro gotovo bo treba, naložiti najmanj 10.000 KI (Pustoslemšek: No, to je pa. vsota!) Štefe: Za Vas morda ne, za reveže pa! Če bi šlo tako naprej, bi bila vsota še večja. Pri tem ni všteta vsota tistih, ki so kot posebni reveži dobivali podporo iz ubožnega zaklada. O tem se bomo pa že drugič pomenili. Končno sc govornik na podlagi občinskega reda protivi, da bi se kake prošnje izločile iz posvetovanj občinskega sveta in izročile v rešitev magistrat nemu gremiju. Tako se v nobenem občinskem svetu ne dela, ne na Dunaju, nc v Gradcu, ne drugod, vse take prošnje rešuje občinski svet. (Pustoslemšek: V deželnem zboru se tako dela.) Štefe: G. Pustoslemšek je mož, kateremu se mora vsaka reč večkrat povedati. (Veselost.) Že včeraj smo Vam razjasnili razliko med deželnim zborom in občinskim svetom. Deželni zbor je sklican po cesarju navadno enkrat na leto, ljubljanski občinski svet pa lahko župan vsak teden skliče. Radi nas so lahko vsak teden seje in vse bomo temeljito rešili. Sedaj smo Vam to že drugič povedali, upamo, cla se bo sedaj g. Pustoslemšek to vendar zapomnil in da tretjič ne pride več s takimi opazkami. (Pustoslemšek: Še tretjič bom isto ponavljal.) štefe: Potem bodo pa ljudje vedeli, koliko je pri Vas ura bila. (Splošna veselost.)
Dr. Novak se zavzema za predlog odseka, naj se gotove prošnje izroče v rešitev magistralnemu gremiju.
Etbin Kristan podpira štefetovo zahtevo, da naj sc o podporah sklepa v občinskem svelu in ne. v magistra t-nem gremiju.
Župan dr. Ivan Tavčar se zavzema za to, da sc o podporah sklepa v gremiju, kjer se kompromis lažje doseže kakor pa v plenarnih včasih viharnih sejah. Čc ua kak član eremija ugovar-
ja, tako lahko občinski svet še sklepa. Poročevalčevi predlogi z liberalnimi in nemškimi glasovi obveljajo kakor tudi Iludovernikov predlog.
šolstvo, znanost in umetnost.
Potrebščine so proračunane s 189 tisoč 584 K, pokritje pa s 47.969 kronami, primanjkljaj se izkazuje s 139 tisoč 615 kronami. Potrebščine I. mestne pet-razredne deške ljudsko šole so proračunane s 7284, 11. mestno osemrazredne deške ljudske šole s 6489, III. mestne petrazredne deško ljudsko šole s 5105, mestne osemrazredne dekliške ljudske šole z 9570, nunske osemrazredne dekliško ljudske šole z 2007, mestne dvo-razrednice na Barju s 1933, mestne nemške deške ljudske šolo z 1867, mestne nemške dekliške ljudske šole z 8212, šole na Rakovniku s 50, Lichten-thurničnega zavoda z 1993, 1. mestnega otroškega vrtca s 4543, II. mestnega otroškega vrtca s 4510, otroškega vrtca pri uršulinkah s 500 kronami; za šolska zdravnika 3600, službena obleka vsem šolskim slugam 3800, vzdržavanje šolskega poslopja na Erjavčevi cesti s 1500, c. kr. mestni šolski svet, s 50 in okrajna učiteljska knjižnica s 300 kronami. Za. c. kr. realko se proračunava 11.840, za obrtno nadaljevalnico, združeno s pripravljalnicami s 5748, za Cesarja Franca Josipa I. mestni dekliški licej s 73.554 kronami; Dramatičnemu društvu se proračunava 12.000 kron, 17.000 kron naj se določi za podpore raznim prosvetnim društvom. O razdelitvi naj sklepa magistratni gremij.
Občinski svetnik Staudacher precl-alga, naj dobe nemške šole iste dotacije kot slovenske. Poročevalec predlog priporoča. (Obvelja.)
Dr. Novak predlaga, cla naj se izpremeni ustanova šolskih zdravnikov v definitivno.
Pustoslemšek zahteva pojasnila o pouku v slovenščini na c. kr. realki in naj se na realki ustanove slovenske paralelke. (G. Pustoslemšek je s to zadevo prišel, ko so jo že drugi spravili v tek. Op. por.)
P a m mer: Nisem proti bistvu Pustoslemškovega predloga, a. nagla-šam, da se ne ogrevam za utrakvistične šole. (Klici: Koroško! Čujtc! Čudno! Zapomnimo si to!) Naj se ustanovi poleg nemške še slovenska realka. — Dr. frovak: Mi hočemo paralelke, je cenejše. Ni treba novega poslopja. — Pam-mer: Tako bo občinski svet se izrekel proti samostojni slovenski realki. — Štefe: Slovenci smo že z malim zadovoljni.
Obč. svetnik Štefe graja, da so v proračunu pri vsaki šoli izdatki za letna poročila, letnih poročil se pa ne izda. Letna poročila naj bi se res izdajala, ker so podatki splošno zanimivi in za javnost pa tudi v drugih zadevah potrebni. Pri kurjavi bi se lahko mnogo prihranilo. Po mnogih šolah se tako kuri, da se med šolskim poukom morajo po zimi odpirati okna in otroci potem pri pouku sede pri odprtih oknih. Tudi se vidi iz proračuna, da je pri šolah z isto obsežnostjo postavka za kurjavo mnogo večja kot pri drugih. >fa Barju je postavka »vodstvu za kurjavo« previsoka. Za drva in premog se ondi izda 500 K, poleg tega pa za delo pri kurjavi okoli 360 K, torej v desetih mesecih, kar šola traja, po 36 kron na mesec. Isto je z razsvetljavo v raznih poslopjih, ker se rabi tudi v druge namene, ne samo v šolske. Tudi na i-ealki je razsvetljava v proračunu sedaj ravno tako draga, kot je bila tedaj, ko je ondi šo. bila nadaljevalna šola. Poleti pa vendar ni dela za kurjavo.
Pri točki »Šolski zdravniki« omenja: Povod boleznim so tudi v poznejših letih, ker se ni pravočasno pri mladini skrbelo za ohranitev dobrih zob. Stavi resolucijo:
»Magistratu sc naroča, da napravi načrt za brezplačno zobno kliniko šolskim otrokom.«
Tudi pri točki »Šolstvo, znanost in umetnost« govornik protestira, da bi se tako, kot, hoče poročevalec, nekaj prošenj izločilo iz posvetovanj občinskega sveta in oddalo magistratnemu gremiju. Končno stavi na župana glede realke naslednjo interpelacijo:
»V časopisih jc bil objavljen sklep deželnega odbora, v katerem se odklanjajo večje dajatve dežele za realko. Pri tej priložnosti je prišlo na dan, da je Kranjska hranilnica odpovedala stanovanje realki v sedanjem poslopju, s čimur hoče pritiskati na mesto ali na deželo, da bi se zgradilo novo poslopje, ali pa da bi ta dva faktorja zvišala svoj letni prispevek. Z ozirom na to vprašamo g. župana, na kako stališče se namerava on postaviti pri konferenci, katero bo sklical učni minister, da se reši vprašanje ljubljanske realke.«
Pri tej točki želi štefe, naj bi se ne pozabilo lla obljube, ki so sc dale ga-
silnemu moštvu, ki res veliko dela v korist prebivalstva. Tudi čuvaja na Gradu imata tako plačo, da ne moreta ne živeti, ne umreti.
Etbin Kristan graja, ker se še ui nič izvedlo o zajtrku otrokom. Pridružuje se izvajanjem Štefeta glede na zobozdravnike.
Zupan izjavi na Štefetovo interpelacijo, da bo glede realke pri konferenci, ki jo bo sklical naučni minister, zavzel stališče deželnega odbora. (Dobro-klici.)
Sprejeti sta bili Štefetova in Kristanova resolucija o zdravljenju šolskih otrok.
Vojaška nastanitev.
Potrebščina se proračuna s 2428 K. pokritje s 3790 Iv, prebitek se proračunava-s 1362 K. Proračun obvelja brez razprave.
Raznoterosti.
Ta postavka, ki obsega med drugim subvencijo prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu (2000 K) in bolniščino delavcem (2000 K) in se potrebščina proračunava s 7260 K, pokritje s 620 K, primanjkljaj pa s 6640 K, se odobri.
Izredna potrebščina.
Ljubljanski dolgovi, j izredne potrebščine se proračuna-va jo s 464.335 kz*onami, izredno pokritje pa s 150.000 kronami. Poglavje amor-tizovanje in obrestovanje posojil izkazuje, da amortizuje in obrestuje ljubljanska občina sledeče dolgove: 24.000 kron, najetih lota 1890. za nakup hiše na Mestnem trgu št. 2, vračilni rok 415, obresti 831 kron, 40.000 kron, najetih leta 1890. za nakup iste, hiše, vračilni rok 692, obresti 1389 kron; pri Mestni hranilnici v anuitetah vračljivo posojilo 400.000 kron za poravnavo raznih dolgov; vračilni rok 6295, obresti 13.705 kron; pri Kranjski hranilnici najeto posojilo 864.800 iz leta 1898. za stavbo topničarske vojašnice; vračilni rok 13.765, obresti 31.637, pri Mestni hranilnici leta 1900 najeto posojilo v znesku 400.000 kron za različne občinske investicije, vračilni rok 3763, obresti 15.971, pri Mestni hranilnici 1. 1901 najeto občinsko posojilo 300.000 K za razne občinske investicije, vračilni rok 2699, obresti 12.101 K; pri Mestni hranilnici leta 1902 za razne občinske investicije najeto posojilo v znesku 160 tisoč kron, vračilni rok 1212, obresti 6682; pri Mestni hranilnici leta 1903 najeto posojilo 170.000 kron za razne občinske investicije, vračilni rok 1301. obresti 7086; pri istem zavodu najeta posojilo 360.000 K za vojaško preskrbovališče, vračilni rok 2674. obresti 9871; pri Mestni hranilnici najeto posojilo 1,000.000 K za razne občinske investicije, vračilni rok 6798, obresti 44.197; pri Mestni hranilnici najeto posojilo 700 tisoč kron za razne občinske investicije, vračilni rok 4657, obresti 31.046, pri Mestni hranilnici najeto posojilo 750 tisoč kron, vračilni rok 4185, obresti 33.429, pri Mestni hranilnici najeto posojilo 600.000 kron za razne občinske investicije, vračilni rok 3200, obresti 26.892 kron. Za leto 1913 je proračunano, da se vrne na obrestih in na vra-čilnih rokih mestni in kranjski hranilnici 303.073 kron. Leta 1909 je znašala ta postavka še 148.612 K, leta 1910 148.673 K, leta 1911 199.699 K, leta 1912 273.029 K.
Pri postavki »Izredne potrebščine« želi Štefe pojasnila pri točki »Amorti-zovanje in obrestovanje posojil«, zakaj se je porabilo 340.000 K, ki so bile sku-piček za prodani svet vojaškega pre-srbovaklišča. Ta vsota bi se morala vrniti na dolg Mestni hranilnici. — Poročevalec: Ta vsota se je porabila za. — redne potrebščine. — Klici: Tega bi se me smelo! — Štefe zahteva, naj bo pri vsaki točki natančno zabeleženo tudi leto posojila.
Druge izredne potrebščine.
Za. druge izredne potrebščine je proračunanih 161.162 kron. Tu so navedene tudi 4 5 odstotne obresti od posojila 1,000.000 kron, ki sc bo realizii-alo leta 1913 za razne občinske investicije. Podpora Slovenski Filharmoniji je pro-računana tu z 20.000 kronami, za olepševalne namene je določenih 3000 kron, za povzdigo tujskega prometa 2000 K, za vzdrževanje Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice 3000 K, društvu Merkur 500, nakup umetnin za umetniško galerijo 5000 K, Dramatičnemu društvu izredno podporo 20.000 K, črtajo se pa ustanove iz vseučiliškega zaklada dr. Boris Zarniku, dr. M. Rostoharju in dr. R. Nachtigallu po 2000 kron, črta se 5500 kron za napravo hodnika v Ravni-karjevi ulici, 2000 kron za napravo žične ograje pred vrtovi v Ravnikarjevi ulici, 2000 kron za napravo hodnika ob Marije Terezije cesti, 7600 kron za ureditev nove ceste, od pokopališča pri Sv. Križu ob Janesclicvi pristavi, iz-
redna podpora Slovenski Filharmoniji se proračunava z 10.000 K, Črtati se postavki 28.000 K za nabavo šolske oprave za c. kr. obrtno šolo in postavek 25.000 kron za parni valjar z razdro-bilnikom vred, proračunava se pa nagrada devetim učiteljem z meščanskim izpitom. Ravnatelj Jeglič vpraša, kako da je za devet učiteljev proračunana nagrada, ko jih je le osem z izpitom za meščanske šole. Dimnik: Saj lahko še kdo izkušnjo napravi.
Pri točki »Nakup umetnin« stavi Štefe resolucijo:
»Za nakup umetnin za umetniško galerijo se določi posebno komisijo, za kupljene slike se pa določijo primerni prostori, ki dajo jamstvo, da se slike ne bodo poškodovale in ki so tudi občinstvu dostopni.«
Nadalje izvaja:
Podpora »Slovenski Filharmoniji«, redna 20.000 K in izredna 10.000 Iv se mu zdi mnogo previsoka, ker nimamo »Slov. Filharmonije« že pol leta tu. Sploh pa se opaža, da potrebo »Slovenske Filharmonije« nekatera društva razumejo tako, da ustanavljajo svoje orkestre (Sokol itd.). Če »Slov. Filharmonijo« niti vaša društva nočejo podpirati, zakaj bi občina na leto žrtvovala tako ogromne vsote. Odločno se protivi zato, da bi se v trenotku, ko se toliko da za »Slov. Filharmonijo«, črtaj 1 o iz p v o! r a č u n a 7600 K z a c e s t o k s v. K r i ž u , ki je najpotrebnejša stvar. Mi smo za to, da ta cesta ostane v proračunu, pa da se povdari potreba, da se ob cesti napravi tudi drevored. Pokritje za to cesto se bo že dobilo; kolikor se preveč porabi za nepotrebne moči na magistratu, nekaj bomo dobili od veseliškega. davka, katerega sem predlagal, od davka na žganje, ki sedaj še ni v proračunu, nekoliko od kurjave, ker delamo za kurjavo proračun za leto 1913 v mesecu maja in vsi vemo, da se je v prvih mesecih leta manj pokurilo kot. je pro-računjeno. Stavi za slučaj, da večina res črta 7600 K za cesto k sv. Križu, resolucijo: Stavbinskemu uradu se naroča, da poroča občinskemu svetu o načinu ureditve ceste in drevoreda do pokopališča sv. Križa. — Tako bode vsaj nekaj prvih del napravljenih in bomo lahko govorili o pokritju.
Govornik meni, da bi za sedaj ne bilo treba tako, kot namerava finančni odsek, znižati cene stavbišč na prostoru vojaškega preskrbovališča, ker če se ni še vse prodalo, je temu vzrok le denarna kriza.
Kristan: Ne ugovarjam nobeni podpori, ki služi kulturnim interesom ljudstva. Kar tiče umetnin, se popolnoma strinjam z izvajanji občinskega svetnika. Štefeta, da se gre samo umetnine nakupovat in da se s tem par kroncami čisto nič ne pomaga slovenski umetnosti, če niso tudi slike prebivalstvu dostopne.
Reisner: Nikjer ni omenjena podpora. 6000 kron, namejenih učiteljstvu, katero zadevo bo moralo še upravno sodišče rešiti. Naj se skrbi, da, če upravno sodišče zadevo reši v smislu tozadevnega sklepa občinskega sveta, da učiteljstvo to vsoto clobi.
Milohnoja: Postavka za novo cesto pri Sv. Križu se je črtala iz raznih razlogov. Nadalje utemeljuje še Milohnoja predlog, da naj bi sc cene mestnih stavbišč znižale. Končno se jezi, ker se v odseku niso stavile resolucije in ker je bila seja finančnega odseka o proračunu zelo mrtva.
Pred končni pregled.
Sprejeti so bili predlogi finančnega odseka, pa tudi Štefetova resolucija o cesti k sv. Križu in glede umetnin,
Dodatno omenjamo k včerajšnjemu poročilu še to, da je občinski svet pri točki o tržnem nadzorstvu odklonil Štefetovo resolucijo:
»Županu se naroča, da predloži nov načrt i n s t r u k c i j za tržnega nadzornika in nov načrt za službena navodila tržnemu nadzornik u.«
Stvar kluba občinskih svetnikov S. iu. S. bo, da drugim potoni doseže reformo teh navodil!
Končni pregled
«e proračunava glede na redne potrebščine z 1,088.556 K, izrednimi potrebščinami 464.235 K, skupaj 1,552.791 K, pokritje pa z 1,664.202 K. Proračun se nato tudi v tretjem branju sprejme, nakar župan dr. Tavčar zaključi javno sejo in naznani, da sc bo vršila šc tajna seja.
PROCES LUKACS-DESY.
V včerajšnji razpravi je izjavil predsednik, da je po justičnem ministrstvu izvedel vse priprave, da cesar dovoli grofu Zichyju izpovedati in da ga odveže uradne
tajnosti. Danes dopoldne se zasliši grof
Zichy, če pride cesarjevo dovoljenje, da sme grof Zichy izpovedati.
Bivši generalni ravnatelj ogrske bančne in trgovinske družbe Pavel Elek objavlja izjavo, da je omenjena družba kot glavna agentura raznih državnih industrijskih podjetij imela življenski interes, da zmaga Khuen-Hedervaryjev kabinet pri volitvah leta 1910. in da ?e prepreči povratek koalicijskega režima, ki je bil banki neprijazen in ki bi omajal njen gospodarski temelj. Banka se je zato odločila za žrtve, ki pa niso šle na račun države (?), ker so bile nove pogodbe za državo ugodnejše od starih. Z volilnim denarjem, pravi Elek, da Lukacs ni (?) nikoli razpolagal, ker kot finančni minister ni imel vpliva na volilni fond.
Ta izjava pa Lukacsa, oziroma ogrsko vlado le še bolj kompromituje.
Dnevne novice.
-f- Železniški minister v Beli Krajini.
Kakor se nam poroča, pride ekscelenca g. železniški minister baron Forster v ponedeljek 2. junija v Črnomelj.
-f- Ne zavijati. Včeraj smo pisali, kako so se skoro vsi resnejši govorniki v proračunski debati strinjali z dr. Korošcem glede tega, da treba Avstrijo na nov funda-ment postaviti in da so tudi vsi tako, kakor je on začel, obsojali dejstvo, da vlada ni omenila jugoslovanskega vprašanja. »Zarja« je iz tega izvila, da smo vse druge govornike proglasili za »šlapec, šeme in bogve še kaj. Kdor je naš članek bral, v£, da nismo tega nikjer trdili in da niti smer naših izvajanj ni za tem šla. Če »Zarja« še ne ve, da je tako zavijanje, ki obrne vse narobe, grdo in na las podobno zavestni laži, ji to mi povemo.
—	Duhovniške vesti. Umeščena sta bila 29. maja: g. Anton Abram, ekspozit v Šempetru na Notranjskem, na župnijo Ko-šano; g. Franc Vovko, župni upravitelj v Šempetru pri N. M., na isto župnijo. — G. Luka Smolnikar, stolni kaplan in korni vikar v Ljubljani, je dobil ekspozituro v Šempetru na Krasu. — Razpisani sta župniji: Sv. Trije kralji (Vrh) in Sv, Križ nad Jesenicami do 21. junija 1913.
—	Sklep šolskega leta v Avstriji naj bi se letos določil na 5. julija, to je v soboto. Vlada se s tem predlogom že bavi.
—	Državni sluge pri ministrskem predsedniku. 29. t. m. se je pod vodstvom poslanca pl. Bascble pri ministrskem predsedniku oglasila deputacija državnih slug in laborantev in prosila, da bi ministrski predsednik s svojim vplivom požuril uve-Ijavljenje službene pragmatike. Obenem je prosila, da bi sc službena doba laborantev znižala od 40 na 30 let, kakor tudi, da bi se plače pomožnih državnih slug, ki niso sprejete v pragmatiko, začasno uredile potom ministrske odredbe. Ministrski predsednik je odgovoril, da rad prizna lojalno obnašanje državnih slug in da ima vlada resno voljo, službeno pragmatiko čim preje uveljaviti in bo skušala požuriti rešitev malega finančnega načrta — če mogoče še v poletnem zasedanju. Tudi željam glede pomožnih uradnikov se bo po možnosti ugodilo. Ravnotako bo finančnemu ministru priporočal želje laborantev, katerih razmere so mu znane še izza časa, ko je bil naučni minister.
—	Smrtna kosa, V Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem je včeraj v četrtek popoldne ob pol treh po kratki bolezni umrl g. R i k a r d S c h r e y , c. kr. višji poštar itd. v Lescah. Pokojnik je bil star 58 let. Pogreb se bode vršil jutri v soboto ob pol 4. uri \i Poljč v Lesce. N. v m. p.!
V- Proti dijaštvu v Splitu. Splitsko okrajno glavarstvo je minolo soboto ustavilo delovanje mestne ljudske čitalnice v Splitu, katere predsednik je državni poslanec dr. Smodlaka, in zaprlo čitalniške prostore. Svojo odredbo utemeljuje oblast s tem, da so se v čitalniških prostorih zbirali dijaki na shodih, katerih niso naznanili pristojni oblasti. — V soboto se je pred splitskim sodiščem vršila razprava proti vseučiliščnikoma Avguštinu Ujeviču in M. Bartulici radi prestopka tajnega združevanja. Obsojena sta bila vsak na dva meseca strogega zapora. Razen lega sta profesorska zbora splitske gimnazije in realke predlagala izgon nekoliko dijakov, ki so se shajali v mestni čitalnici.
—	Demonstracije v zagrebškem gledališču, Radi bolezni neke igralke so morali te dni odstaviti hrvaško igro »Zrinjski« in so igrali slovensko dramo »Tekma«. Di-jaštvo je demonstriralo proti slovenski igri, kar se nam ne vidi posebno umestno.
Samoumor. Skozi okno svojega stanovanja jc skočil 37 let stari posestnik Jakob Pristav v Bregu, okraj Radovljica, osem metrov globoko, in obležal mrtev. Pristov zapušča ženo in pet. nepreskrbljenih otrok. Pristov je bil strasten alkoholik.
Koroške novice.
k Občinske volitve v Medgorjah so
dobro izpadle za Slovence, ki so si
osvojili tretji in drugi razred. V tej občini, za katero se je že dalje časa bil hud boj, je prešla vendar zopet v slovensko posest kljub vsem naporom nemških napadalnih društev in vladnih organov. V prvem razredu so nemškutarji še zmagali s pomočjo častnih članov, skoro samih učiteljev, ki jih je občina imenovala za častne občane, da bi se tako nemškutarija še umetno vzdržala na površju. Tudi pri občinskih volitvah v Radišah je slovenska lista v drugem razredu prodrla. V tretjem pa so nasprotniki pod vodstvom vladnega komisarja zavrgli nad 20 veljavnih oblastil slovenske stranke, ker bi bili sicer pogoreli. Zoper tako protipostav-no postopanje je vložen rekurz, ki ga bo deželna vlada ali rada ali nerada morala ugodno rešiti.
k Od avtomobila povožen. V Celovcu je umrl vsled krvavenja na možganih slikar C a p e 11 a r i. Našli so ga nezavestnega na Beljaški cesti zunaj mesta pri gostilni Paternioner s kolesom med nogami in krvavečega iz nosu in ust. Prepeljali so ga na njegovo stanovanje, kjer je umrl, ne da bi se bil prej kaj zavedel. Njegova nezgoda jo bila prav zagonetna, ker je imel eno oko močno otečeno ter višnjev obraz okoli očesa, česar bi padec s kolesa na lepi cesti ne povzročil lahko. Domnevanje, da ga je dohitel neki avtomobil in ga povozil, potrjujejo sedaj delavci, ki so videli prizor od daleč. Avtomobil je odbrzel naprej in se ne ve, kdo da je njegov lastnik.
k V konkurz je prišel tovarnar Hu-go baron pl. Baillon v Železni Kapli, ki je izginil iz Železne Kaple. Vsled kon-kurza je močno prizadeta »Centralbank der deutschen Sparkassen«.
Primorske vesli.
p Sveti oce je sprejel včeraj v avdi-jenci goriškega nadškofa dr. S e d e j a.
p Generalni štrajk v tržaški luki. Afera dalmatinske paroplovne družbe s težaki se je razvila v — generalni štrajk. V četrtek popoldne so pustili delo vsi delavci v tržaški luki, dočim jih je že predpoldne stavkalo okrog 4000. Nobena ladja ne more izkrcavati niti nakrcavati. Delavci zahtevajo, da člani N. D. O. zapuste delo in da naj uravna zadevo Lloydov konsorcij, ki odloči, kaj ima storiti dalmatinska družba. Slovenskih delavcev je pri poslu v celem 70.
Zadnje vesli.
KAJ BO S STRANKO PRAVA?
Reka, 30. maja. »Riečke Novine«, javljajo od dobropoučene strani:
Ko se jutri zbere vrhovna uprava Stranke Prava v Trstu, bodo, kakor se lahko s sigurnostjo reče, frankovci izjavili, da ta forum ne smatrajo za kompetenten, da razsodi o izključno banovinski zadevi ter da se mu zato ne bodo pokorili. Frankovci hočejo sklicati posvet pravašev iz Hrvatske, katerega nameravajo sklicati takoj po formalnem ukinjenju komisariata.
Milinovci bodo nasprotno odločno zahtevali, da se Horvat, Pazman in Milobar iz stranke izključijo, dočim sta Ivica Frank in Sachs itak žc izključena.
V poravnavo ni verjeti, ker imajo-Milinovci baje dokaze v rokah, da so Frankovci v zvezi z Rauchom, ki bo po eri locumtenensa (kar bo najbrže Unkelhauser) postal ban in na željo Dunaja in Pešte ustanovil vladno stranko, katero bodo frankovci baje pod krinko »izključnega hrvat-stva« podpirali. Ta era bo «protisrbska», boljše rečeno persekutivnega značaja, ker Milinovci stoje itak tudi na hrvatskem državnem programu, niso pa za perseku-cije. Rauch bo tembolj uspel, ker ima precejšnje koncesije v žepu.
Milinovci, ki se nočejo udinjati taki vladi, bodo začeli izdajati lastni organ, hr-vatsko-srbska koalicija pa izjavlja, da jo pakt veže z zedinjeno stranko prava, ne pa s frankovci, proti katerim bo začela najhujšo borbo.
Zagreb, 29. maja. »Reškemu Novemu Listu« se brzojavlja, da frankovci na sejo v Trst sploh ne nameravajo priti.
LAŠKI ATENTAT NA CIRIL-METO-DOVO ŠOLO V TRSTU.
Trst, 30. maja. »Edinost« poroča: Sinoči ob osmih sta prišla v hišo Tr-govsko-obrtne zadruge št. 20 na Acque-dottu, kjer se nahaja šestrazredna ljudska šola Družbe sv. Cirila in Metoda, dva neznanca, ki sta vprašala neko deklico iz trgovskega tečaja, ki se je baš nahajala pri vratih v drugem nadstropju. ali ni morda v hiši neki Lam-prs. Deklica jc zanikala to vprašanje, nckar sta ona dva vprašala, kaj je v tem nadstropju. Odgovorila je, da slovenska šola. Deklica je nato odprla plin, za katerega se nahaja števec, tik vrat, ki so ostala odprta, potem pa odšla zopet v razred, kjer se je vršil pouk trgovskega tečaju. Pripominjamo, da
se je ves pogovor pri vratih na stop-njišču vršil v italijanskem jeziku, da sta bila neznanca stara kakih 20 let, belo oblečena; očividno Italijana. Par minut pozneje — neznanca sta med tem izginila — je zagledala učiteljica gdčna. Černigojeva plamen pri vratih in hitro poklicala svoje tovarišice in g. učitelja Šemcta, ki so potem pogasili ogenj. Ona dva neznanca sta očividno prišla v hišo le z namenom, da bi izvršila atentat. Prinesla sta s seboj steklenico katrama — razbito steklenico so našli pri vratih — polila katrani po podnožniku pred vrati, ga zažgala in nato izginila. Namen atentatorjev je bil naravnost peklensko zloben. Videla sta namreč ono deklico, da je odprla plin, in sta dobro vedela, da se nahaja plinski števec tik vrat. Ker se je s katranom politi podnožnik tiščal vrat, bi bil moral plamen objeti tudi plinski števec in zgodila bi se bila eksplozija, ki najbrž ne bi bila povzročila, samo velika nske materialne škode, temveč bi bila zahtevala tudi bogzna koliko člove* ških žrtev, saj se je tisti čas nahajalo v drugem nadstropju 60 do 70 ljudi. Atentat je bil naznanjen policiji.
ZBORNICA.
Dunaj, 30. maja. Danes se je zbor*, niča pečala z nekaterimi poročili legi-timacijskega odseka. — Nato se je obravnaval predlog Rossnerjev, da se poslovniški provizorij do konca leta podaljša. — Govorili so Levicky, Drie-striansky in Rybaf. — Breiter je vložil interpelacijo glede samoumora Redla in zahteva pojasnil tako od domobranskega kakor od justičnoga ministra.
MAŽARSKA KORUPCIJA OČITA.
Budimpešta, 30. maja. Danes sta se zaslišali zadnji priči v procesu Lu-kacs-Desy.
Tajnik vladne stranke dr. Bela Rainer izjavi, da se je volilne agitacije udeleževal. Na pripombo predsednika, da je baron Emerich Fejervary izpovedal, da se je v strankino blagajno pred volitvami vplačal denar in če more priča to potrditi, odgovori priča: Da! Predsednik: Je li bila ta vsota, velika? Priča: Velikost, je relativen pojm. Predsednik: Koliko je znašala? Priča: Nekaj več kot 3 milijone. Predsednik: Odkod je ta denar pohajal? Priča: Od darov. Če pa je denarja zmanjkalo, so se najela posojila. Predsednik: Kdo je daroval? Priča: Od Ol gTr s k e b a n« k e nismo dobili vinarja, ampak le od ljudi, ki so iz čiste nesebičnosti žrtvovali. Predsednik: Od finančnega ministrstva? Priča: Ne! Predsednik: Od ministrskega predsednika? Priča: Nekaj malega. Predsednik: No, koliko? Priča: 60 do 80.000 K!
Bivšega naučnega ministra Zichy-j a, katerega j'e cesar odvezal uradne tajnosti, vpraša predsednik, če je res, da je ministrski predsednik Lukacs priči povedal, da je razpolagal pred volitvami s 500.000 K in jih v volilne namene porabil?
Priča: Stvar ni popolnoma taka. Jaz sem Lukacsa vprašal, kaj je z zadevo glede banke. Lukacs mi je odgovoril, da ne ve, da bi onih štiri milijonov imelo kaj zveze s solno pogodbo, marveč da le ve, da je EUek plačal pol milijona zato, da bi postal član mag-natske zbornice, da se mu je pa ta vsota vrnila, ko ni postal magnat.
Zagovornik Vaszony: Kaj pa je \ denarjem 500.000 K, ki se je bil od strani banke vložil v finančnem ministrstvu? Ali vam je Lukacs o tem kaj povedal?
Priča: Da, se čisto natančno spo< minjam. (Velika senzacija.)
Zagovornik: Ali je bil ta »gšeft« vzrok, da ste demisionirali?
Priča: Da, to je tudi bil eden vzr» kov, da srhi demisionirali (Velika senzacija.)
Zasliševanje prič je s tem končano in se jutri začno pleadojeji.
DR. AMRUŠ ŽELI POSTATI CIVILNI ADLATUS V BOSNI.
Zngreb, 30. maja. Čuje se, da se je ponudil dr. Milan Amruš skupni vladi za civilnega adlatusa v Bosni na mesto Rohonyja, ki gre v pokoj.
PERVERZNOST.
Dunaj, 30. maja. Danes je žena k<* merčnega svetnika Maubacha, Helena, rojena baronica B(ilow, ki je v ločitvenem procesu s svojim možem, prišla k svoji na-polscstri, gospej Turk, kateri je tožila svoje gorje. To jc napolsestro tako ' razburilo, da je sklenila gospo Maubach rešiti nadalj-nega trpljenja in jo zabodla, nato pa začela zabadati še sebe.
Ljubljanske novice.
— Likvidacijski odbor »Glavne poscA jiinice« sklicuje za 8. junij v salon pri Lloydu< občni zbor zadružnikov. Začetek ob 10. uri dopoldne. 1. Poročilo likvidacijskega odbora o slanju. 2. Posvetovanje
in sklepanje o poravnavi z upniki. 3. Po-polnenje likvidacijskega odbora. 4. Slučajnosti. — Več glej v oglasu »Slovenca«.
lj Salezijanci na Rakovniku praznujejo letos slavnost Marije Pomočnice v nedeljo 1. junija. Povodom tega bo imel ob 10. uri dopoldne premil. škof Ivan Stariha pontifikalno sv. mašo. Popoldne po govoru ob pol 4. uri se pa vrši procesija s kipom Marije Pomočnice.
lj Dramatičnemu društvu je dovolil ljubljanski občinski svet 32.000 kron redne in izredne podpore.
lj Polajnko se je pritožil zaradi kazni. Kakor smo zvedeli pri zastopniku Zadružne zveze, se je Polajnko zoper sodbo porotnega sodišča, v kateri mu je bila naložena šestletna težka ječa, pritožil, in sicer samo zaradi previsoke kazni. Pritožba gre na c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu, ki ima presoditi, ali je kazen res previsoka ali ne. Krivdorek je s tem pravomočen in je vsled tega Polajnko kazen tudi že pravilno nastopil.
lj Vprašanje šundfilmov. »Dramatično društvo« so po »Narodu«, »Dnevu« in »Zarji« glede svojih filmov zelo nerodno zagovarja. Prvič priznava v včerajšnjem »Dnevu« samo, da njegovi filmi niso bili »prvovrstni« — zakaj pa takih ni dobilo, nam ni nič mar. Bi pa bilo tako dolgo počakalo, da jih dobi, ker pomen »Kino - Metropola« je pač tudi vzgojen, ne pa samo dobič-karsk. Potem pa glede morale: »Dan« piše: »Neki klerikalec je prišel v Ki-no-Metropol s svojo hčerko. Dasi je na plakatih zapisano, da ni za otroke, je prišel s hčerko. Drugega bi bila blagaj-ničarka zavrnila, pri tem gospodu pa si je mislila, saj ve, kaj mu je storiti. In ta gospod je potem zabavljal okoli in se zgražal, češ, da ga je sram. Tako je nastala tucli vest o nemoralnosti.« — Če je ta storija resnična ali ne, pustimo na strani. Toda v tej storiji priznavajo gospodje s a m i, da so bili do-tični filmi neprimerni. Pravzaprav opominjamo, da je drugod večinoma prepovedano prirejati kinematografske predstave dvojne vrste — za odrašče-ne in za otroke. Moderno načelo je, da so vsi filmi taki, cla so za vse. Če je bilo »Dramatičnemu društvu« resno tako za vzgojo estetičnega čustvovanja potom filmov kakor za izboljšanje gmotnega položaja gledišča, bi bilo moralo svoje filmsko podjetje veliko preje in skrbne je pripraviti, nc pa v zadnjem momentu začeti, tako da je moralo po lastnem priznanju posegati po manjvrednih filmih. Ergo naj nervozni gospodje sami sebe za nos primejo in naj ne napadajo deželnega glavarja, ki je kot hišni gospodar le svojo dolžnost storil. Naloga deželnega glavarja vendar ni razmišljati, s kakšnimi sredstvi naj se gledišče vzdrži — to je stvar »Dramatičnega društva« — pač pa je glavarjeva dolžnost paziti, cla se v poslopju, ki je last dežele, ne predstavljajo ljudstvo kvareči prizori. Sicer pa bi moralo biti »Dramatičnemu društvu« vendar jasno, da se za kulturo prav nič ne skrbi, če se zato, da se nekaj denarja profitira, kvari kultura s filmi, ki vzbujajo najnižje instinkte. To bi ubilo še tisto malo kulture, kar jo je.
lj Cirkus Schmidt. Včerajšnja otvoritvena predstava cirkusa Schmidt je imela zelo srečno izbran spored, ki je bil posebno bogat v točkah za konjsko tlresuro. Občinstvo je z veseljem pozdravilo več "umetnikov, ki so se že lani njemu priljubili ter je z zanimanjem sledilo dovršenim produkcijam jahalne visoke šole gospe pl. Ott, kakor tudi izborni dresuri iskrili konj gospoda in gospe Schmidt, ki sta proizvajala v tej točki nekaj docela novega*. Videlo se je, cla je bil »Hetman« včeraj zelo spočit in cla je bila procej velika maneža za njegov ogenj skoraj premajhna. Izmed drugih točk sta posebno zanimanje vzbudila ostrostrelca kapitan Slema in miss Alice, katerih ne-prekosljiva sigurnost v streljanju je naravnost občudovanje vzbujala. Telov strel kapitana Sleme jc bil senzacija večera ter je tudi hladnejšim naravam razburil živcc. Konečno še omenimo ljubki nastop treh »štarov«, katerih proizvajanje v zadnji točki se jc videlo kakor čarovnija. Cirkus je bil zelo dobro obiskan in razen nekaj lož skoroda razprodan.
lj Žalostna resnica pa tudi za smeh. Nedavno so uvedli na ljubljanskem magistratu akcijo, ki naj bi olajšala neznosno draginjo živil, ki vlada na ljubljanskem trgu. Tržni organi pobirajo namreč od prodajalcev živil pristojbino za prostor. I)nc 21. majnika jc prinesla neka prodajalka zelenjave na trg nekaj zelenjave in plačala že na mibnici pristojbino. Reva pa je že precej stara in ne zna ne pisati no brati. V žepu je imela več listkov od prejšnjih dni in ko jo tržni organ zahteval ocl nje izkaz o plačani pristojbini, ic
reva izvlekla iz žepa listek od prejšnjih dni in ga pokazala. Tržni organ jo jc naznanil na magistratu, da je hotela goljufati in jc bila reva obsojena za svojo pomoto radi treh vinarjev pristojbine na tri dni zapora. Stvar se jc menda pozneje pojasnila po njenem gospodarju, ki je prinesel pravi listek na magistrat. Ker se je vsakemu zdela ta kazen krivična, so nekateri svetovali gospodarju obsojeno prodajalke, naj se obrne v tej zadevi na znanega liberalnega trnovskega prvakarja in zeljarja Pogačnika, češ, da je ta zelo vplivna oseba na magistratu in bo že potrebno ukrenil, da se ta kazen zbriše. In čujte! Pogačnik je prišel k dotičnemu gospodarju in na njegovo prošnjo je Pogačnik znižal kazen od treh dni na 12 ur kar sam od sebe. Ni nam sicer znano, ali druga obsodba drži ali ne, ker obsojenka še ni dobila poziva na zapor, vendar stvar, kakor tudi jc žalostna, vzbuja v Trnovem in Krakovem, kakor tudi na trgu med prodajalci tako glede magistrata kakor tudi glede Pogačnika, ki se Čuti žc za prihodnjega župana na ljubljanskem magistratu, mnogo smeha in prav dobrih dovtipov. Pa naj še kdo reče, da so v Ljubljani tržne razmere vzorne.
lj Umrli so v Ljubljani: Elizabeta Va-šelj, bivša delavka v predilnici, 85 let. — Anton Keržmanec, sin mizarja na državni železnici, 14 let.
lj Cesarja žalil, Anton Podboj, 62 letni delavec iz Planine se že od mladih let po svetu klati. Ker se mu ne ljubi delati, preživlja se z beračenjem. Dne 30. aprila t. 1. okoli 1. ure popoldne je prišel tudi na dvorišče žrebčarske vojašnice v Selu. Hotel se je podati v kuhinjo, kar mu je pa četo-vodja zabranil. Obdolženec ga je prosil za kak milodar. Vojak je čutil, da diši po žganju in mu je odvrnil, da nima denarja odveč, nakar je Podboj izustil besede, ki vsebujejo žalitev cesarja. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
Prvoobhajancem se vtisne dan pr-vega~svetega obhajila, ki je najsrečnejši dan celega življenja, najbolj v spomin, če jih na ta dan spominja kak dar v obliki lepe podobe. Tak spominek prvega sv. obhajila, umetniško izvršen s primernim napisom v velikosti 28 1/2 X 19 1/2 cm, ki stane samo 15 vinarjev, je na razpolago v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Slika predstavlja Jezusa s sveto hostijo; puščen je tudi prostor za obhajančevo in darite-Ijevo ime. Ista slika se dobi tudi pod celuloidom za ceno 80 vin.
Za darila prvoobhajancem priporočamo istočasno tudi knjižice:
»Obiskovanje presv. Rešnjega Telesa.« Otrokom, ki se pripravljajo za prvo sv. obhajilo — po 6 vin.
»Spominek I. sv. obkajila«, 12 vin., vez. 24 vin.
»Podobica sv. Alojzija ali njegova pot v nebesa«, 10 vin., v platnu 20 vin. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
CERKVENA GLASBA
za mesec junij, posvečen presv. Srcu
Jezusovemu: Kimovcc F r. Srce Jezusovo, vse hvale najbolj vredno, 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu za mešan zbor. Part. 2 K 40 vin., glasovi po 50 vin.
G r u m A n t. 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu, za mešan zbor. Part 1 K. Hribar, p. A n g e 1 i k - P r c m r 1. Slava Brezmadežni, cerkvena pesmarica za moški, ženski in mešani zbor. Obsega poleg raznih drugih napevov tudi več napevov Srca Jezusovega in litanije, oziroma odpevov. — Cena vezanemu izvodu 1 Iv 80 vin., broš. 1 K 20 vin. S a 11 n e r p. H u g o 1 i n. Slava Jezusu, pesmi na čast božjemu Izveličar-ju, za mešan zbor, deloma z orglami. Part. 3 K., glasovi po 25 vin. Foerster A n t. Cantica saera, I. in III. clel, za moški ali ženski zbor, po 2 K 40 vin. Hribar p. A n g c 1 i k. Obliajilnc pesmi za mešani zbor. Cerkvena glasbena dela, I. zv. Part. 2 Iv., glasovi po 40 vin.
Grum A n t. Cerkvena pesmarica za Marijine družbe, za moški ali ženski zbor. Part. 2 K.
Dražba stoječe fHfjjg
več oralov, za vsake vrste živino, ob lepi cesti pri Rdečem Križu v Rudniku so vrši 1. junija, oziroma .8. junija t. I., vselej v nedeljo ob pol 3. uri popoldne. Natančnejša pojasnila v tej zadevi se dohe vsak dan do ^7. uro zjutraj v Kladezni ulici št. 5.	1009
Tužnim srccm javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, tla Je naš ljubljeni soprog, oziroma predobri oče, brat stric in svak, gospod
Rikard Schrey
c. kr. nadpoštar i. t. d.
danes, dne 29. majnika ob pol 3. uri popoldne, v 58. letu svoje starosti po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega umrlega se prenese v soboto, dno 31. majnika ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Poljčah pri Begunjah na pokopališče v Lescah, kjer se vrši ob 4. uri pogreb.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
1665
V Begunjah, 29. majnika 1913.
Žalujoči ostali.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736'0 mm
1 e Cas opa-zovanja "1	Stanje barometra v mm	Tempe-raturA po Celziju	Vetrovi	Neto	2 = 1 - w > U >
29 9. zveč.	738 8	18-0	sl. szah.	jasno	
I 7. zjutr. 30 n | 2. pop.	739 7	13-7	sl.jvzh.	soparno)	00
	737-0	27-7	sr. jjvzh.	jasno	
15-7°.
Tržne ccne.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 30. maja 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	1P25
Rž za oktober 1913.....9-34
Oves za oktober 1913 ....	8'36
Koruza za maj 1913.....8-05
Koruza za julij 1913.....812
se odda pri Dolenjskem kolodvoru na »Rakovniku" in »Zelenem hribu". - Več se izve na »Zelenem hribu", Dolenjska cesta štev. 23.	1656

Kuharica
pridna in poštena, se takoj sprejme blizu Ljubljane. Kuhati mora tudi za družino in kruh peči. Prednost imajo z dežele. Plača po dogovoru. Starost od 25 do 30 let. Naslov pove uprava lista pod Št. 1657. (Znamka za odgovor!)
Zahvala.
Dediči blagopokojnega gosp. Karla Druškoviča, trgovca in posestnika v Ljubnem, se zahvaljujemo »Prvi češki splošni delniški družbi za zavarovanje na življenje" v Pragi, ki nam je kulantno in hitro izplačala celo zavarovano vsoto, čeravno je bil pokojni zavarovan pri nji šele devet mesecev.
V Ljubnem, dne 28. maja 1913.
1063
Frančiška vd. Druškovič.
nocisca
Od 10. do 13. junija 1913 (tri noči)
rabi mestni magistrat večje število sob. Vsi oni, ki bi imeli za zgoraj omenjeni čas na razpolago kako sobo (tudi z dvema posteljama), blagovole naj to naznaniti do 2. junija 1.1. ob navadnih uradnih urah v nastanjevalnem uradu mestnega magistrata (mestni eks-pedit).	1668
Zenitbena ponudba!
Q q V svrho možitve se želim seznaniti z nad 40 r. v; let starim, krščansko mislečim gospodom, trez-
v, v-	nega značaja, y stalni službi s pravico do po-
& g	kojnine. — Stara sem 40 le:, gotovine imam
Q Q	2500 1^, sem neomadeževane preleklosli, mir-
Q ti	nega značaja ler vešča y gospodinjski stroki.
Q ft	ponudbe se naj blagovolijo poslati na upravo
11	,.Slovenca" pod „štev. 1685" do 15. junija.
na prejšnjih Riharjevih travnikih poleg Go-ljevca in na Ilovici se bo v nedeljo, 1. junija popoldan ob 3. uri v gostilni na Karlovski cesti št. 28 ur dražbenim potom oddala. 1671
Priložnostni nakup!
gostilna
pri Mariboru, tik glavno župno cerkve, velike industrije, 10 minut od kolodvora, letni promet z mešanim blagom ca. 50.000 K, poraba vina 40—50 polovnjakov, piva 100 hektolitrov, žganja 15 hektolitrov, najemščine za 1900 K, 3 orale saduno3nika in zelenjadnega vrta, gostilniški vrt, bogata oprava, se proda radi oskrbovanja drugih večjih posestev plačila zmožnemu kupcu za priložnostno ceno 75.000 kron. 20.000 kron lahko ostane vknjiženih, posestvo se pa lahko višje obremeni. Pojasnila direktnim kupcem daje brezplačno	1670
uprava Jealifta-Markr Gradec
Hameriinggasse št. 6. (2784)
Naznanilo in priporočilo.
Sl. občinstvu vljudno naznanjam, da bom po svojem rajnem možu ustanovljeno
dimnikarsko obrt še nadalje vodila
pod osebnim vodstvom svojega sina g. Mirka Stricelja in se p. n. občinstvu za dosedanje cenjeno zaupanje zahvaljujem ter še za nadalje najtopleje priporočam.
:: z odličnim spoštovanjem ::
ANTONIJA STRICELJ
vdova dimnikarskega mojstra
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 33. lfir„
jne v L isio. v rtvsift
Notranji minister je te dni predložil avstrijski državni zbornici poročilo o delovanju avstrijskih bolniških blagajn. Poročilo je zelo zanimivo, ker nudi natančno sliko in pregled o naj-podrobnejšem delovanju bolniških blaga jen v Avstriji.
V	letu 1910 je bilo v Avstriji 3350 bolniških blagajen, in sicer je bilo okrajnih 570, obratnih 1211, stavbnih 47, zadružnih 1285 in 231 društvenih bolniških blagajen, ki so imele skupno 3,467.329 članov.
Gotovo je, da jc bilo tudi mnogo bolezni pri tolikem številu članov. Bilo jc 1,777.510 obolenj (meti temi 56.198 porodov), za katere so člani bolehali 30,597.796 dni. Umrlo je 27.731 članov.
V	letih od 1889 do 1910 jc bilo 27 milijonov 018.076 obolenj, za katere so člani bolehali 476,187.665 dni. Umrlo jc v 20 letih 482.782 članov.
Od vseh bolniških zavarovancev je bilo 77(/č moških, ženskih pa 23%.
Na 100 članov je obolelo 40-3 moških in 34 ženskih članov. Moški člani so bolehali povprečno 16-3 dni, ženski člani pa 19'2 dni. Povprečno dnevno število bolnih članov vseli bolniških blagajen) je bilo v letu 1910 83.829 ali 2-42 odstotkov vseh članov; od teh je bilo 61.577 moških in 22.251 ženskih članov. Umrljivost je bila v letu 1910 0-80 odstotkov ali za 0-03 napram leta 1909 in za 0"06 odstotkov napram leta 1908 manjša.
Na eno bolniško blagajno je pripadlo povprečno 1033 članov. Samo tri bolniške blagajne so v Avstriji, ki so imele nad 50.000 članov, in sicer so imeli obratna bolniška blagajna osobja c. kr. avstrijskih državnih železnic 191.535 članov, dunajska okrajna bolniška blagajna 173.861 članov in splošna štajerska delavska bolniška in podporna blagajna v Gradcu 52.172 članov.
Dohodkov so imele avstrijske bolniške blagajne v 1. 1910 86,172.533 kron, stroškov 80,094.675 K, torej prebitka 6,447.215 K. Koncem 1. 1910 so znašali rezervni fondi vseli bolniških blagajen v Avstriji 69,660.771 K. Od leta 1889. do leta 1910. so imele skupnih dohodkov 1.050,588.000 K, stroškov 986,938.000 K.
Stroški se v letu 1910 razdele sledeče: bolniščina 38,698.053, zdravniki 13,753.515 K, zdravila 8,758.892 lv, oskrbni stroški v bolnišnicah 5,622.222 K, pogrebščina 1.612.435 K, upravni stroški so .7,516.024 K, razni stroški 3,746.177 kron.
Na Kranjskem je bilo leta 1910. 40 bolniških blagajen, in sicer: okrajnih 16, obratnih 17, zadružne 3 in društvene 4. Kranjske bolniške blagajne so imele 30.303 člane. Dohodkov je bilo 670.169 K, stroškov 596.578 K, prebitka torej 73.591 K. Rezervni zakladi so znašali 668.876 K. Dve bolniški blagajni pa sta na Kranjskem v stalnem deficitu in tudi nimata nikakega rezervnega zaklada.
Obolelo je na Kranjskem leta 1910. 8673 moških in 2378 ženskih članov. Bolezni so trajale skupno 248.802 dneva. Porodov jc bilo 541, umrlo je pa 204 moški in 42 ženskih članov. Povprečno je bilo na Kraniskem izmed 1000 članov 760 moških in 240 ženskih članov.
Povprečno je bilo na Kranjskem na dan 486 moških in 236 ženskih bolnikov. Na vsakega člana je prišlo na Kranjskem leta 1910. 8 71 dni bolniške oskrbe.
Vsak član je vplačal v letu 1910 povprečno 1302 K, delodajalec pa za vsakega člana povprečno 628 Iv.
Žc iz tega je razvidno, da je poročilo, ki ga je notranji minister predložil zbornici, zelo zanimivo. Zanimivo jc tudi dejstvo, da je bilo leto 1910 eno najbolj ugodnih za bolniške blagajne, tako glede obolenj, kakor tudi glccle umrljivosti. Kranjska jc bila v tem oziru na zelo dobrem, iz česar jc tudi
lahko umljivo, da so kranjske bolniške blagajne izkazale primeroma zelo velik prebitek.
Zanimivo je tudi, da je število ženskih obolenj v primeri z moškimi višje, in sicer za 047%, med tem, ko je umrljivost pri ženskih članih za 013% manjša kot pri moških. Število porodov je bilo za 28.467 višje od slučajev smrti.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinnlne kopeli, lastnik in Sef-zdravnik: Dr. Fr. Ocrganc, primar. t. kir. otld. dež. bofn.
Prodam po nizki ceni
PISflLHI STROJ
; vidno pisavo L. C. 5HTIITH 3
BROS najnovejši model (5.) dobro ohranjen.
Vprašanje sprejema iz prijaznosti uprava tega lista. 1589
O/ermvailc
f*«
železnato J{ina-Tmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolalnl.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljla kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
fizbornl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 6060 zdravniških spričeval.
g. in kr. dvorni dobavitelj
THST-Barkovljc. =====
Proda se dobro idoča
pečarska
z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795.
Novosti
\
za
708
v veliki izbiri
pri
R. MIKLAUC
Ljubljana, Stritarjeva nlica št. 5
Radioaktivno termalno hopallUc
Toplice na Kraniskem.
Postaja dolenjske želczuice Straža — Toplice. Akratov vrelec 38° C, ki daje nad oO.OOO hi radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revrni, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 076 (56
OC3C3C3C3C3C3C3C3C3CaC3C3C:
Morsko kopališče
za gg. duhovnike
na
Glavotoku
(otok Krk, Istra). □□□□□□
1514
Lep razgled na morje- Ugodna samota. Dnevna zveza z Reko ln bližnjimi mesti. Parobrodna postaja. Cerkev in pošta v hiši. Cene zmerne.
Kdor želi priti, naj se preje priglasi. Navodila in pojasnila daje
predstojnik samostana.
lC3E=aac3C3C3C3C3CacaC=3C3C3CaD
Izgotouljene obleke
površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrline jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini
i, i vogaiu mm
nasproti Milne „Pri Sili" i (tirnici uriti n. Muc.
767
Prvo kranjsko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih del
J. Uepie d I. Jer§ek
Ijjabljana, Kongresu i trg štev. 3.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela Izvrševanje društven, zastav, trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtiskarija.
Občeznano nizke cene. — Zunanja naročila se tofino Izvršujejo. — Ugoden nakup priložnostnih daril.
KRAPIHA
-TOPUCE (Hrvatsko)
lečijo trganje, ni3 u* revmatizem,
Pojasnila in prospekte pošilja
gratis ravnateljstvo lSChiaS* 1036
Tovarna pohištva J. J. Naglas
■ naznanja vljudno, da se je vsled po-škodeb na hiši Turjaški trg št 7 morala začasno preseliti s svojo zalogo in prodajalno pohištva na
Kongresni trg štev. 12, vogal Vegova ulica (zraven realke)
ter prosi najvljudneje velecenjene p. n. odjemalce, da jej blagovolijo osiati zvesti
Z odličnim spoštovanjem
f. /. Naglas.
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
CENTRALA: LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 26 (POLEG PLINARNE),
Beton Zelezobefion Mostovi Stropi Dvorane Zazidki turbin
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih inženirjev na želfo
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odcovorni urednik: Miha MoSkerc.