zadnja&k1 LIST poziva a lincanjk liberal osv m radikalcev. LETO— PRO glasilo slovenske narodne: podporne jednote prv NBlffl POSOJILO JE RAZPISANO Zl POL UDE. nosilo bo po sv« od sto OBRESTI To j« prvo poaojilo po roj ni. Washington, D. O. — Zaklad-piški tajnik Mellon naznanja, da se razpiše novo posojilo za pol mi-Ijarde dolarjev, da se izmenjajo zakladniške obligacije, ki posta-nejo zrele v prihodnjih devet mesecih. Poleg si obdrži zakladniški tajnik pravicg, da pomnoži, izdajo obveznic, da lahko krije obveznice zmage, ki postanejo zrele dne J5. decembra. Obveznice bodo preete davkov. Obveznice bodo izdane po $100, $.}<>0, 11,000, $5,000 in $10,000. Zakladniiki tajnik je izdal apel na vsa finančna podjetja, da ga podpirzjo pri tej akciji. Ravno tako je pridržana pravica, da se zavrne vsaka aplikacija za več ko deset tisoč dolarjev obveznic. 1. januarja zrelozti tudi za $625,000,000 vojnih hranilnih certifikatov. V tem alučaju preskrbi rakladniški department nove vojne hranilne certifikate za male vlagatelje;, ki jih žele .izmenjati in ne bodo zahtevali izmenjane v gotovini RUDARJI V PEKKSVLVANUI ŠE TRPE. , Uniontown, Pa. (N. D. S.) — Ka tisoče rudarskih družin v o-krajih tiomerset in Fajettc v lVnnsylvaniji ie trpi, ker ao rudarji na stavki. Pri eklepanju po-K"dbe ao pozabili na te rudarje, kajti premogovniški podjetniki fi«o hoteli podpiaati-MSflfefefi jp.^roilfi. audsaah ziso neizproano zahtevali,' da jo Hpišejo, ko se jc sklepala po-go Iba v Clevelandu. l'niontown je sedež okraja Fayette. V obeh okrejih ni bilo organizacije pred stavko, podjetniki so pa računili, da drže rudarje proč od organizacije. Ali neorganizirani rudarji zo zagledali luč spoznanja in ao ze pridružili stavki. Zdi se, da ao zdaj nanje pozabili. Pet in itirideset tisoč rudarjev v okraju Fayette stavka. Njih vrste ho cele. Njih družine trpe •■•no, kajti is kii je bilo poetov-ljenih poldrugi tizoČ rudarskih družin. Te rudarske družine žive v Šotorih ali lesenih barakah. V °'Krajii Somersetu ni položaj nič boljši. Odborniki distriktne rudarske "r^nizacije so podpisali pogodbo m Ilillman Mining kompanijo » rudnike, ki jih ima okoli Pitte-hurgha, niao pa vztrajali, da kom-panija podpiše pogodbo tudi za rudnike, ki jih ima v okraju So-ttersetu. Louia Zazich, predaednik r>i larHke lokalne organizacije it. •»'-".»O toži, da je bila pomoč ie v« krat obljubljena, a ni bila do-fie realizirana. Chica^m, lil., torek, 10. oktobra (Oct. IO)t I »22. »s.ss ŠTEV.-—NUMBER 237. bankirji zahtevaj« mezde za ~ delavce. ^Sffi- HEWYQfl5KI POLICIJSKI KOMISAR JE ZOPET ZEL POBAZ.' New York, N. Y. - Goepodar »ki odbor organizacije ameriikih bankirjev jc na konvenciji, ki ee vrši v tem meetu, priporočil delegatom, da sc izrečejo za znižanje mezde delavcem vzeh kategorij ns železnicah in za znižanje voznine. Bankirji ao se izrekli proti nagradi za doslužene vojake. i POVZROČI1 SKOBO. POTNIKI SE BODO POSLUŽEVALI LADIJ DRUGIH NAROD-NOSTI. Drugi aopet menijo, da aa rasvije tihotapstvo a opojnimi pijačami na ameriških ladijah. New Tork, If. Y.—Kakor bomba jc učinkovala odredba justič-neKa tajnika Daughcr^rja, po kateri je prepovedano točenje opojnih pijač na ameriikih ladijah, tujezemskim ladijam je pa prepovedano pripeljati opojne pijače v trimiljski pas. Oglasili so se kapitani in ravnatelji rasnih paro-brodnih družb in izrekli svoje mnenje o učinkovanju odredbe. Th>h voz jo bilo zdrobljenih in |»'lli so križem ne glavni progi. xvlaki ao imeli zamudo, dokler bile padltini pospravljene e 14 rt. Neki kapitan je pa menil, da detektivom bi tudi ne bodo tujezemske ladije zunaj tri miljzkega pasa lahko naložile o pojne pijače, kolikor jo bodo hotele. Opojna pijača na tujesem-skih ladijah se bo podražila. To bo posledica nove odredbe. Neki star pomoričak je pa me nil, da bo nova odredba zelo iko dovala ameriški trgoveki mornarici. Ladije bodo pristale v kanadskih pristanih, kjer ni taldh odredb. Škode ne bodo imele le ameriike parobrodne družbe, am pek trpele bodo tudi železnice. ■ "New York Tribuno" ae je pe izrazil, ako je prodaja opojnih pi ječ gospodarska potreba, tedaj naj se Volsteadov zakon prekliče. Veliko drugih lietov obsoja od redbo kot nepraktično reč, s njo vred pa obaojajo tudi prohibicijo. PODGANA V POTVICI. Edaj zahteva KcVabejeva tieoč dolarjev odftodnine. New Tork, N. T. - Mrs. Susan MeCabe je kupile veliko potvioo. Jedla h je s veliko zlastjo, dokler ee ni v nji pokazala podgana. Zdaj je vložila toibo sa tieoi dolarjev odikodnine, češ, da je zbolela, ker je jedla potvioo, v katero je bila vpečena podgana. Toiila je pclrernliko družbo Weigan Bros. Ine. in branjevca John F. Williamsa, pri katerem jc kupila potvieo. NEWVOEiKO ORGANIZIRANO DELAVSTVO PROTI DAUO- New Tork, N. T. — Centralni delavski strokovni svet, zeetopa-joč 750,000 organizirenih delavcev, je zprejei enako rezolneijo, kot eo jo sprejeli etrokovno organizirani delavci v Waah ing tonu, Phiiadelphiji in v drugih veUkih mestih, v katerih ee zakteva odstranitev just./nega tajnika Dan-gkertjjs. ker je predlagal, da ae izda sodni jaka prepoved preti stavkajočim železniškim detev- Resolucija je bila predložena, ko je nehel govofkl Samuel Oom pere. predsednik Ameriike deUv-ske federacije. Oompers je v svojem govoru ostro kritiziral jne-titeaga tajnika, predeedaika Har dinge. Tefta. predsednika najvišjega zvezneca eodiiAa in di vitje javne a In druge earedi njih m bilo treba napraviti izkušnje za civilno službo. Tudi ta poizkus jc ponesrečil. inzmo m gozaov. , . i^ programi. meeto arngemu energičnemu »o- ►at^ 2*1 ..... STAVKARJI DSAJO TUDI GO TOVE PRAVICE. Tsko mani zvezni sodnik Valkenbnrgk. Van KaSaaa Oity, Sto. — Zvezni sodnik Van Valkenburgh je menil, da imajo sUvkujoči železniški do-lavei tudi pravioo ae braniti pred inzulti stavkokazev. Stavkar Sid WiUiams je bil obtožen, da je napadel stavkokaza Fate Georga. Htavkokaz je priznal, da je klel stavkarja, ko mu je Williams rekel, naj ne eprejme mesta, ki je postalo prazno zaradi stavke. Ko je sodnik to sliial, je rekel, da je nepotrebno nedeljevati z obravnavo, kajti obtožencu je bil zalučan v obraz priimek, ki ga večallmanj upravlčuje do boja, ne glede na vpraianje, ki je pred nami. GOEDNI POtAR JE POVERO OIL ▼ KANADI VELIKO KA-TASTROPO. Ontario. — Takege gozdnega poiara, kot je divjal v Kanadi, ie ni bilo v zgodovini. Oblaetveni organi cenijo, da je pootolo najmanj itlrideect ljudi žrtev požare. Poeluiujejo ee velikih letel, da doicnejo, kako velike je bile ka-tastrofa. Kjer je etolo mestec« Halley bur? 90 razvaline in meiiani ae pridno na delu, da ai poetavijo nove domove, prodno prltlene huda kanadska zima. Meščani, ki nima* jo evojega dome, prebivajo v Šo Koncesija, katero je eklenil ovinskl komisar Kraein a Ur-ee tiče olja, rudnin, ia laanic in gozdov. podpisal Nikolaj Unln, zakaj je aa vrgla konceeijo: "Svet ljudakih komisarjev eiccr želi, da inoaemaki kepital pomaga vpoetaviti ruske industrije, toda uapeh konooalj zavisi od prijateljekega sporasu ma z državami, ki stoje za konce sijaml. Velika Britanija pa na eprotuje, da aa bi Rualja udele žila bliinjovztoČne konference, kar ni najmanj prljateljako in vsled tega je avet ljudakih komiaar jev zavrgel konceeijo." Moskovsko časopisje pozdrav Ija to korak s izjavami: "Tako je treba pokazati kapital ietičnemu svetu, tU Ruaija ni kolonija za poljubno iakoriiČanje. Sovjetska Rusija ne bo poeluiala ukazov lorda Curzona." Pariz, 9. okt. — Franeoeki ministrski predaednik Poincare je na konferenci z angleškim vna-njim ministrom Curaonom in Italijanskim aaatopnikom Oallijem v soboto predlagal, da entento po-vabi Ruaijo na konferenco glede dardenelako-boaporakega vprašanja, toda to konferenca naj bo ae-paratna od mirovna konference e Turčijo. Obenem je Poineare pi«d-lagal, de ee mirovna jionferenca a Turčijo otvori 1. novembra % Scntariju na aaijataki strani Doc pora. Lord Curson je — kolikor ja znano — dejal, da ae oeebno etri-nje, toda atvar more ie predložiti sngleškemu kabinetu v razprave In potrditev. Oailf je v imenu Ito 11 je odobril predlog. Poinoare je dejal, da je trebe na nekak način ugoditi vladi v Angori, Id zahteva prisotnost ru akih zastopnikov na konferenci in drugič jc treba priznati, da vpra šanje Dardanel ne mor« biti trs' no rešeno, oko nI eporezunu med vsemi državami ob Črnem morju. vitalne intoreee torih. Iz veeh krajev Kanade prihaja I ketere ime jo vicaino mureee v pomoč. Nekateri pošiljajo dener,' ožini. Te države pa nieo ▼ vojni a drugi pa etovbineki meterijal. Turčijo, torej jik ni trabe na ml Veliko stanom!kov je obolelo rovni konferenci. Edini iaked to na plniniei, kajti bili eo vao noč rej j«, da ee dardaneleko vpraša v vodi ennaj aa jezeru Temiake-|nje Ioli od mirerae konferenca In ming, ko jc amete gorelo, PORD KUPUJE NOVO želez Norfolk. Va. — Henry Ford, avtomobilčki kralj, knpuj« Virgi nien Railroad aa 6S miljonov da larjev. Kadar kapi to železnico, bo poetevil novo tovarno sa avto-lile v Norfolku. katere bo na svojlk penukih izvažal v Južna obdelava na paaebnl kanferenel. ki ee lahka vrSI v letom kraju ta koj po mirovni konferenci In na katero ae pavaMjo poleg ie po vabljenih driav la Soalje. Ukrajina. kavkaika aevjelake repnbll k« in Bolgarija. Kakor adaj sloje diploma take karte, nI val nobenega dvoma, dr ae bo entento aauknUa e evojega arogantnega etaiiiia In povakHa Racijo na kenferaaeo giede reik va KOMPROMIS MED ZAVEZ-nnti GLEDE Tite Na novi konfaranal v Pariau ao zklanili. da Tsrtd aaaadajo Tradjo iele po podpiaanem miru. MIR AU VOJNA V STHIIN. DVAJSETIH URAH. Carigrad, 9. okt — Ia Muda-nije poročajo, da eo čete turških necionalietov aopet pričele prodirati proti Canaku ob Dardanelah. Na iamidakem polotoku prodira turika kavalerija v smeri proti Kiliju, ki ee nahaja 35 milj od Carigrada ob Ornem morju. Okrigrad, 9. okt. Premirovns konferenca v Mudaniji ae nadalju je. Vaa tri aaveaniike delegacije ao prejele navodila od ovojih vlad, da morajo aavreči zahtevo Iameta pnše aa takojšno okupacijo vzhodne Traoije. Kompromianl spora sum aaveanikov, aklenjen v soboto v Parizu, aa glaai, da Kemalova armada, aaaede Traeljo iele po podpiaanem miru. Dalja ao aavea-niki sklenili, da morajo Orki takoj iaprazniti Tracijo, katero po* tem okupirajo aaveaniike ieto in ietočaano smejo priti v deželo turške eivilne oblasti a gotovim itovilom Žandarmerije. Neki ententni komiaar v Carigradu ja dajal ainoii, da v prihod-njih 24. urah ae ima odločiti, dali bo mir ali vojna na Bližnjem vato-ku. Zavezniški generali, ki konfe-rirajo a Turki v Mudaniji, ao adaj edini in Iamet paša bo moral umakniti avojo aahtovo glede Tra- oije, ako nočejo turški nacionali •it vojne. KIjub temo ao kamallatl dobili davatdeeat odstotkov avo- ORKI SO SE PODALI; SPRBJ-MEJO POGOJE EAVBS MIKOV. ' Atene, 9. okt. — Grška vlada je ualoiila avoji delegeciji v Mu« daniji, da naj aprejme pogoje, ki jih zahtevajo delegatje entente. Vlada je aprejela naavet^Vanlao* loaa, ki je brsojavil ia Pariza, da aa mora Traolja smatrati izgublja* na aa Grčijo. Grška vlada bo ia poakualla podaljšati Čaa izpraznitvi na dva meeeea, da lahko odide oivilno prebivalatvo na varno. IlOfO GEORGE JE ■ Hoa rjagavi lastni prijatelji aahtovr Jo, da naj poda ostavko. "MUSTAFA KEMAL GA JI UBIL", London, 9. okt. — J. H. Garvin, uradnik "The London Obeerver-ja" ln oaebni prijatelj Llojrda (Jeorgoja, ja povaročil včeraj veliko politično aenaaeijo, ko je javno v listu poaval mlnlatrekega predhodnika, da naj poda oatovko. Garvin očita Georglju, da je s avojo politiko napram Turčiji po-niial Anglijo, kar aa ja predolgo obotavljal, nameato da bl bU takoj energično prijel turika naciona-eionaliate. "Anglija je izgubila vojno S Turčijo Štiri lato po vojni," *oli Garvin In nadaljuje i "Koalieljaka Kamel paia jo je ubil kakor ja vrabec ubil taičloo. Lloyd Gaorgt aa ja izčrpal ia si več as nobeno rabo, Najboljie je toraj, da aa hitro umakne in prepnati s i energičnemu darjev smejo kemalieti poalati v Tracijo. Drugo vaino vpraianje aa tiče izpraznitve nevtralne oone aa čaa mirovnih pogajanj. Kema love lete eo aadnje tri dui assedle veliko postojank v nevtrslnem delu lamidskega polotoka jnino od Carigrada. Angleži zahtevajo, da aa morajo Turki umakniti čaa do ločeno demarkaeijako črto v oko-Uin Canaka London, 9. okt. — Lord Cnraon, angleški vnanji miniater, ae je včeraj vrnil ia Pariaa, kjer je konferiral s Poincarem in Italijan akim podanikom Oallijem glede tralkegz vprašanja. Raakol v en tontl je zopet aačaeno zakrpan, Sklenjen je bil kompromis, ko jo Cnraon zagrozil Franciji, da ae Anglija ne brigala več za nikogar kakor edino za evoje Intoreee, ako bo morala adaj aama stati na etrali Dardanel. Poloiaj na Bližnjem vatoku je bolj aapleten kakor je bil kateri krat poprej, odkar ao pričeli aa veanlki mešetl grško-1urŠko god Ijo. Tuniki naelonallatl postajajo naatrpni veled zavlačanja premi-rovnlh pogajanj) iz Carigrada poročajo o novih invazijah nevtralne cone na Izmidu. Ia Aten poročajo, da ao Grki končno obupali nad obrano Traei-je, ashtevajo pa, da morajo do biti dva meeeea čaea za lepraani* tov eivUnega prebivaletva, katerega računajo na 150,. le utrgane. Iz Mudenije je priila veet, da je Kamel paia odredil vojalke ope racije sa okupacijo Carigrade letočacoo ja angleikl vrhovni poveljnik Harringfon zahteval od Izmeta pele, da morajo turške takoj zapustiti nevtralno oaemlje na Izmidu; obenem je Harringfon velel saependlreti vso plovbo ne Mramomrm morju bi lepoti, med ieeto ure »večer In eadme aro sjutrej. Chicego in okolice s V sredo jee-no in gorkeiie. Menjajoči ce lak ki vetrovi, Temperature v zadnjih . SA urak i najvišja M, najnižja IS. Drugi vodje militerietov enako ia napadajo Llojrda Oeor-gaja, kar je dopuatU, ds Turki dobo naaaj Traeljo ln Carigrad, MiUtorlati zahtevajo odprto, ds Bonar Law, Aaquith ali kateri drugi atari voditelj atopl na krmilo Anglije. s« - * PROFITARSTVO E ANTRACITOM CVETI. Tronton, N. J. — PremogovsU ški podjetniki, ki obratujejo as* tracitne rudnike v Pennsylvsniji adaj dobro lanjejo. Slišijo aa gla* eovi, da imajo po leot dolarjev profito nad maksimalno eeno, ki Jo jo dololll governer Sproul. Tako se je iarazil tudi Edirard L Bdwarda, governer driave New, Jereey, v brzojavki na pennajrl* vanskegs govsrnerja. MUler, go* verner driave new Vork in dragi governerji vzhodnih drŽav sa odpoalall ravno tako protoatne br* sojavke aaradl previsoke cene, Governer Edvrarda je odposlal avojo braojevko, ko je državna k uri v na komiaija pronaila, da tr» Kal, ki triijo a premogom na bno, niao mogli dobiti premoga, ako nieo plsčali od enega do ieet dolarjev profitarskega karala nad nejvišjo določeno eeno. 1'rrmogovntški podjetniki ao ti. ati element, ki dreil premog kres veake najmanjie potrebe ln ne redarji, kot sugeetlrajo veliki bla-niikl dnevniki v svojih veeteh. TIERMAROVA TOŽI ZA RAS-POROKO. So. Bend, Ind. — Mrs. Augneta Tiermen, žene profeeorja Johna P. Hermana na tukejinjl katoliški univerzi Not re Dame, katera ja iz' gubila tožbo proti Harr/ Peullnn, katerega je obdolžila očetovatva svojemu nejmlejšemu otroka, je adaj zatoUla profeeorja sa ločitev zakona. V obtožnici pravi, da je Tierman velik okratnež. VBLC NAPREDEK V TROTEKNIKI Plttaflcld, Meee - V tukajšnji podružnici Oenerel Electric koa^ penije eo proizvedli električni pri-tiak poldrugi miljon voltov ali 10 odetotkav večji kot pri ketorem prejšnjem poskusu. Električna ei-la ekoM to vrete je toke močne, de pre-»M praznino 14 palaev med rJt-3V-W PROSVETA BozlMaa poročila o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. SATIRO POROČILO LAŽE? DVANAJST TISOČ OSEB SO UBILI AVTOMOBILI V MINOLEM LETU! \ Arthur Williams, predsednik Ameriškega varnostnega inštituta v New Yorku, naznanja, da so lani avtomobili ubili dvanajst tisof oseb, letos jih pa ubijejo {oliko, da bo število bližje petnajst tiso* kot dvanajst tisoč oseb. Samo v New Yorku je izdihnilo pod kolesi avtomobilov 1,054 otrok pod 16 letom! To so strašne številke! Take številke morijo vzbuditi javnost, da je treba nekaj storiti, da se zniža število te vrste nesreč. Kaj se naj pa stori, da se odpravi ubijanje ljudi, posebno otrok v tako velikem številu z avtomobili? Ali naj se mar prepovejo avtomobili? Vsak pameten človek bo nasprotoval taki odredbi, ker so avtomobili dandanes izredno dobro transportno sredstvo, katerega bi zelo po« grešali, ako bi bilo odpravljeno. (Jngoskrvsnski od-dslak F. L. L 8.) "Oommerse Rs ports" priobčuje članek, našla nje joči ss na poročila ameriškega ministrs H. Pereivsl Dodgejo in oazolo K. 8. Psttona v Belgra a, konzula A. B. Tkompsona v Zagrebu ia druge tire, is katerega poeaemamo t Opeša ss asko zboljšanje v splo-ni gospodsrski situaciji. Dobrs etina je okrepčala flnaneijalnl pološsj in vslnto koše tendenco navzgor. Sklenjena je bila trgovca ln plovltvena pogodbo s Če toelovakijo. Izdali so nove odred-m glede trgovanja s novčonieomi n trgovskimi papirji. Prometne razmere ee ee sboljšsle. Trgovska ia finanoijalno raa- Splošne gospodorska situacije kale na nekoko zboljšanje. Is rožnik poročil ee deje sklepati, da ; e nastala velja livahnost v indu-rijolnem obrotn kskor doslej; v iHni Zagreba eo nedevno otvo-rili poro industrijalna podjetja narodno valaoeti. Zdi ss, do je (cbro letina in splošno sboljšana i ituocijo blagodejno vplivala na valuto. # Finančni minister je ob pred-aganju proračuna za fiskalno Isto poročal, da tekom devetih me-eeeov oe ni vloda sotsklo k Narodni Banki sa pooojila io do vloda plačuje vss ebveznoeti. Naznanil e, da ss dršavni dohodki stalno povečujejo in da upa, da prora- un no bg jiki—l nikakega pri Ali se naj prirede takozvani "varnostni tedni", v ki- manjkijajs, ako se dinersks valu-terih se pridiga, kako veliko nevarno* tvorijo avtomobili Javlja v obrot sa pešee? Ali bodo taki tedno kaj pomagali in znižali Mvo desstdinarsko novčanioo ki Število nesreč? j« i« nerieela ia natiskala neke Prav nič. Zakaj? Med ljudmi, ki lastujfjo avtomo- r.^vie^oiik?ifum.^ oils, js precejšnje število takih, katerim je/bliko zaupati »kegs suiiščs, kolikor glsds po-avtomobil, kot detetu nabrušen pipecyfaki ljudje niso drugega kot odraščeni otroci, kateriin^e avtomobil igrača luss Hfl »>VS(tolo> kako veliki ^varnost je v njem Ko ssde v avtomobilu, ss jih polasti želja, da drve, drve divje z avtomobilom po cesti ne glede ni virnostne Letina jako dobro kaše. Pleni predpise in ne ozirajo se ni virnost pešcev. Tildm prismo- j^vSžk. Cepili jencem se zdi, di jih ljudje,ki hodijo pel, občudujejo, ker oenijo, do prebitek letošnjega plrja ia isdelanja je jeko ugo sa; neki bsnklr ss js izrazil, da bilo v tej deleli le teko izvrstnih bsnkovoev. proletankimi množicsmi Slovenijo je agrarno pasivna delala in ..■mu k me t škrga prebivalstva tvori kmetaki polproletariat in proletariat t razredno naoprot- stvo je jaanejle začrtano nego v ostalih jngoalovanakik pokraji- Odprava prostitucije je bres-dvomna ona izmed najvašnejših dsrsksm stanju. 1 (-posestniki in bogati tanetje Se bolj obogateli s odiranjem glad-nih mest, je msli kmet auterial-IJO apropaičen. Draženja agrarnih produktov ga ai moglo dvigniti, ker je to drašsnje relativno manjie od atrahovitoge skoka cen vssm industrijskim produktom, in ker mu drlavo nalaga vodno neznošnejie dsvks. Teko stanje f vedno bolj povečava nezadovoljstvo kmetov zlssti v "prsčon- krst več kot lani. Letina koruze po je nekoliko trpels rodi nsdov ne eute. Pridelek čdpslj bo -ukor ss pričskuje — čez pov prečnoet. Glasom poročilo miniatrstva eaobrsčeje število vseh lokomo-i Iv v kraljevini v dobrem stanju ;e 1. maje snololo 906. Ceni se primanjkuje pa le vedno drve kar tjavendan po cesti, in da vidijo v njih jonske. r^ }™** Nekaterim takim prismodam ss ps še ddbro zdi, ako h ^ t > pešci, posebno žene in otroci prestrašeni umikajo. Njim ne gre v glavo, da ima stroj tisto silo, da lahko drve po cesti, a sami so ravno taki slabiči, kakršni so bili, preden so lastovali avtomobil. Ako taka prismodi iipije le par ča! opojne pijače, tedaj je nesreča neziogibna. Kidir so omimljenl njih možgini od opojne pijiče, drve po blizno ne glede ni to če ubijejo sebe sli druge. Polasti se jih nekikšni slist, ki traja, dokler ne konči s nezgodo, p« v Jugoelaviji, da potrebičine pri kiteri sami ponesrečijo, ali pa pohabijo ali ubijejo »ffgf, C^SlSl t druge. gonov so vsak kilomster lelesnil- In takih norcev je veliko. Stopiti je treba le ni bližnji * • 1bitbUo ™ . , ... , m . ' .,„ š . „ S* ekupaj S,MS lokomotiv in 46, certni vogli, kjer je velik promet z avtomobili In nI poli- eoo vagonov. Do ee nadopoini caja na cestnem križišču za uravnavanje premeta, in pre- ™ potrebmoo lokomotiv in va pričamo se, da je čudež, ako ss ne sgodi še več nesreč. Lahko se priredi vsak mesec po sn "varnostni teden", proti takim norcem ne bodo izdali ničesar. Ampik v okom se di priti tem nesrečim, sko imajo občinske uprave trdno voljo, di jih znižajo. Predvsem je trebi izdali ostre določbe si vosnl red. Vsak avtomobilist, ki ss ns ravna po teh določbah, nij se aretira in kaznuje. Ako prvikrat ne pomaga denarna globa, tedaj bo drugič prav zanesljivo pomagal upor. Toda izjem ne sme biti nobenih! Bogat ali reven, vttji javni funkcijonar ali navaden državljan — za vss mori biti enaka mera in število nesreč ss bo kmalu znižalo. V koliko se ps loči dejanje človeka, ki po grojl krivdi ubije drugegi človeka s svtomobilom, od ubijalci, ki jc a kladivom ali drugim orodjem pobil gvojegi nisprot-niki? Ali ni uboj vedno uboj, pi naj ga izvrši kdor hoče ne glede na to, kakšnega orodja sil stroja ss je poelužil pri uboju? Nikakor pa ne moremo pričakovati, da ss število leni oč zniža, dokler ee ne bo s takimi ubijald postopalo teko, kot ae poatopa ponavadi s ubijalci po kazensksm zakoniku Rea, ae dogodi, da je včaai nesreča nelsogibna, pa naj o-..........v ...t-m« .mn>w -■ - bo voznik še Uko previden. Ali to so izjeme. V takem ^A****!^..?. alučaju se vedno dobe priče, ki eo pri volji prlčitl, da je ^fij^ rHlk,Ju4kn u ------- voznik nedolžen. Ali dogodil SS je slučaj N ChlcigU, ko mero butajo tek kmotav M «v frl^SC1 p#HTda T je miljonar ubil z avtomobilom mladega dijaki In je po »*jem aemlje so globako maša- "JJ* ^^^ eioaorae mokor da eo v evajaml^ i ^^ gonov, los 8X100 lokomotiv ia les 19.000 vagoaov. V delno pokritjs tsgs primanjkljaja bo slulilo 6,000 to-rornik vagonov, ki jih Nsmčijs iaroU na rečun reparacije Orsdijo novo tovorno SO rgrad njo iu popravljanje leleznilkih vosov v Bslgrodu; glsvaieo od 1710,000., ee vsčinoou inveetirsle banke. Ta sboljisnje| bodo brškone ugodno vplhreie no voluto in trgovino skih" bivših o.-o. pokrajinah. Na kmetske mnošice pada dalje teško breme dregegg, birokratskega aparata in zlasti breme mi-ltarizma. Tudi industrijs je zelo rozlič-no razvita po poeomeznih pokrajinah. Glavna induetrija js oere-(otočena v Sloveniji, Vojvodini, Hrvotsld in Slsvoniji. Vsa industrija je v rokah fiuančnego kapitala, zlssti v Hrvatski, kjer en csrtsl bsnk vlada nad celokupno produkcijo. Tu ee se nahsjsmo pred nojvišjo fszo kapitalizma, pred fazo imperializma. Promet jc zlasti radi vojne zalo v slabem stsnju. In vladna koalicija smotra za mnogo vsčjo potrebo, trošiti milijone zo dvor in zs policijo, kskor po da vssj nekoliko poprovi železniške proge, vsgone, lokomotive Itd. Ne goepoderskih razvalinak, ki so sledile svetovni vojni, ss je ne-nevedno rozvil finančni kapital, tako do jc danes njegovo domiai-renje nad industrijo gotovs stvar. Vsa bančna podjetje so kartelisl-rana ali ss nahsjajo v procesu fu zijs. Državne finance so naravnost v obupnem stenju. Ogromni biro« krstski in vojoški aparat, trošenje za kraljevi dvor In vrkovae državne uprave, vse to poliro o-rromne svote, ki se ne morejo po-eriti s rodnimi dohodki. Zoto zpopolpjujs deficit s tiskanjem jankovcev, ki vedno bolj upropa-IČejo dinar. Delovne množice vedno bolj ječe pod vedno večjiad davki. Rasen tegs so ie ogromni vojal dolgovi, ki saalajo napram Franciji 12 milijard din., napram An gliji 8 milijard in Ameriki 10 mi-ijerd Din. Vojni in povojni dolgovi znašajo skupno prsko 80 mi-lijsrd Dinarjev. To jeaen oli prfčetko novega leta bo primora-nš Jugoslavija, da prične povra-čati dolgove, kar bo značilo za Ju goslsvijo prsvo kstastrofo, kojt ssmo odpločevonje intereeov znaša na enega človeka 170 Din. (de lovsks družina s 4 otroci tora, 1020 Din.) OpuKtofionje po svetovni voja jasno kaše kljub vosj fiktivni prosperiteti v absolutno nesadoat-ni produkciji. To kale jezno tud nizki kurz jugoslovanske voluto. Nizka valuto povsroča vsdno večjo drsginjo in istočesno deluje nizki kurs kot stimulent na do-močo industrijo; kojti rodi mno go teljik delovnih pogojev jugo slovsnskegs delavoo od delavca v "smsgovitih" deželah s visoko valuto, uspelno konkurirsjo produkt jugoslovansks industrije inosemskimi proizvodi. Prostltaclja ia mladi proletariat v RusiJL rrossn stvor kapitalistične družic, Iu nikdo ni bolj sainterssiran pri tom, do so konča to proklet-stvo, nego revno proktersks mladina. Nekateri mladi sodrugi so napačnega mnenje, če mkiijo, do )roatitucije leži ssmo no Jsnek n dekletih, o to ni poveem prsvo roo. Res jo eieer, da jo leaeki spol nejvsčjo Irtev prostitucije, o prostitucije je vir trpljenja tudi sa sroike same. Obetoj iu Urjenje veneričnih bolezni — s svojim unišujošim vplivom na dulo in telo — je ozko ia nerasrešno vezano s prostitucijo. To bolezni uničujejo ravno tako lene, kakor tudi molke. Nič ni poznejše,Hnego mlod človek, ki bil tskorekoč is do včeroj fizično zdrov, poln moči in mlade-nilkega idealizme, ki po je danee — \slcd občevanja z prostitutko — fizično raadojon in oropan vseh svojik idealov. ProotitueUa • nI /velika nevar-oost ssmo zo telo; njen »trup je večji in nsvsruejši u dulo onih, ki eo tozadevno le podli. Kaj je na svetu bolj poniževalno od trgovine s ljubesnijot Ta tr-govins deluje etrslno rovnotako na osebo, ki se prodaje kakor tu di aa oeebo, ki jo kupuje. Kako umesten je čut ouik delovk, ki so nfki demonstraciji v Moskvi dvigsle so stavo s napisi: "žeae, svobodne ln enake lene — držav ljSUke sovjetske republtkb ne smejo biti vel predmet nekupa ia prodaje 1M — Ietoteko geslo mo rajo istoknitl tudi mladi pfolstar-d, ki morajo iti sa 'tem, da to grosna pega starega kapitalističnega svsta brezvestno izgine is Bovjeteke Burijo. Mnogi proleterski mladeniči bi lskko stavili aa aas to vpralanje: Kako naj se kotlarn proti prosti tuoiji, keko aaj jo uničimo f De odgovorimo na to vpralanje je prodveem potrebno, de posaa-mo vzroke pristitusije " Kapitalistična drulba trpi prostitucijo. 8 svojo krščansko more-lo tolmači, da so vodno tu mladi ljudje s prirojenimi sločinokiml telnjomi ter do jo odvsč izgubljati sile v pookulaji braniti go- vrlo ozko vszoni na nepolno i/koriščenje delavske moči, s drugimi besedsmi, na kapKaliscm Drugi vsrok prostitucije lriu latotako za podlago nepsavienost kapitalistične družb« v sveži i pomanjkanjem zanimanje glede na moralni in nnmki razvoj mla-dih delavsev. Tretji vzrok tudi na sms biti pozabljen. To je po. kvarjeue in jezuitaks buršoazna morala, ki smatra, da jc gotov na-čin obnašanja isras junaštva molu, k nizkosti žene. Gospodsrski vzroki so povečini uničeni v Sovjetski Rusiji, ker »e imamo sahvaliti izpremembi dela in uvedbi komunističnega (skup-nostnegs) načina dela ~ namesto kapitalističnega. Ti vzroki bodo izginili popolnoma, čim prej se obračuna z vojno in čem prej se urede notranji spori. Rusija bo zmožna, ustvariti tsko veliko bogastvo, ona bo proizvajala tsko o-silno količino rsznovrstnegs blago, ds bo zmogla zadovoljiti po-trobem vseh svojih držsvljanov. Odstrsnitev ostalih vzrokov prostitucije ime biti dolžnost ko-munistične mladine. Mleda ko-munističns organizacija mora vse napeti, zanimanje vobče pri vsej proleterski mladini, a naposled zanimanje ti politična vpraša-l Ta prosperiteta pomenja ras-prodajo Jugoslsvlje ia rulnlranje njenoge gospodsrsksgs aparata. V primeri s cenami prolsvojolaih aredstev dežel s visoko vsluto o-nemogoče vejo nisks cene jugoslovanskih produktov toliko a-kumulacijo kapitala, kolikor bi bilo potrebno < sa nabevo novih Ob jugoelovonskl obšli »brstu . ^ ^ js vštevši manjše linije: 54 SflS^jV la sa peo- vitvsaik progi vlado boje name revo dovoliti istim letno sobven sljo dvojsstik miljonov dinarjev, POROttLO IB TlftAiSBOA znsk Jugoslavija js pretolno agrer Kmetaki element met To bo povzročilo gospodor-jako propast Jngoalavijs. Via fiktivnost tsko prospsrlU I te ae dovolj jssno vidi v pomanjkanju denarja na trgu. To je de tudi finančni kapital ne vsdrlati tolikega rasvoje produkcije, če ss bo radi po.Jrd njega ameriškega posojila trsnut- prevladuje ssals possst in tn v preeesa ustvsrjanjs jošje kmetske burftoasije ia kitro-naraššooja kasetakoga p roleta ie a«v Rrki« twiU kril^ izb. th- domin*nt^n. V Srbij^ !„. . tem večjo sila na dan. tn tu sel Vm t0 Mjbo|jt dokazuje, da U prosperiteta niti nnjm.nj ne pomeaja konsolidiranja kapitaU- uboju sbsiil p*gakl In mpoMcajem, ki ao ga lovili. J 'JOJf,m Miljoeiar ni prišel pred ,>orotnike zaradi uboja, ft^gB^^osiji X°o je bilo po žalostnem dogodku malo vpitja, ampak cela j mošaaloa obok adaooov; na eni I afera je počaei saspala. Dokler aa dogajajo take stvari nekaznovane, nI upati, da ee IUvUo ncereč zniža. atrani ogromna voiopoosetva, la pisja jo kakor vojak kroa aa drugi veWkapitalistična po- -- srstva ia kssotsko bnrlaaaijo s ne i RareMs so la agradao ssslaisii ia Atovilauai sfle t trt te svoje tla tovim Ionom, aaj no flvo v zoko-nu, ki jih usužnjaje sa vss čase "Ni ga loka toiau slu — so rskU farlseji is loU italijanskega uče-njaka Lombross, — pr^etitueijo obstoja lo odaekdaj, ia bo obeto^ laja tudi vodno.' Burioasfio tolmačenje prootl-tucije nasprotuje vssm izkustvom zgodovine in livljonju. Burlosz-no tolmačenja nam nastavlja mnogo vprašanj la mod temi tud slsdsčoi Kako to, da eo teko veli ko itevtlo tok pokvarjeaik in zločinskih "posdink" javlja revno v času, ko se ssmljs nahaja v kr ih vojne, brosposelnostl, bode in glednf Koko to do so so čssa car ekego režima agoUti belege en šenjstvs zasledili aojvečjs ŠUvilo "razuzdanih stvorov" rsvno v onih pokrajinak Rusije, kjer je bila šstsv najslabšs in napram Uj glad aojvsčjif Koko to, do število prostitutk rssto vsporod no s naraščanjem brezposelnih Ia konlaoi koko to, do ae med prostitutkami nakajajo po večini ubolno, sovržene lene, ki so oro-psne vsake solčits, a povsem rod ko dobimo Mere premožnejših roditeljev.. Keteri je nejvečji vsrok prosti tueijef 8o li morde one stotine tisošsv mladik Ion v prestolnicah Bvrope — v Berlinu, no Dunaju in v Parisu —tako nizke in omejene, do so radi tegs saslušile ob sodbo sadovoljsvsU pohotnim še-ljam moškega spala T Ako js temu tako, tadaj bi anirali najti med prosti tatkami rasmsrna število len vask družabnih rasredov Ali nI takof 8tatisUka pokalu j« do jo aajssaaj S0 osbor Department tao, Waahington, tajnik Davisa js Crosts sad cticut Ave., Drugega, o Vam uibdništvo ti. — Posdrsvf 1 ailo js bilo vilki dno 13. js v Wssh-ik James P. njega obr-rngoga kot t United SU-. Pomožni Hening - vprolajete, ora pojasni- Vsfc aaana-v sredini ŠU-ko ne pHi — 1'ssdrarl SfertehJlne w kmdkdii »H »*JtUr«j»a ArU, hI »r< ?.;hwx; CS 2 I tajM svojega Itlfnili, u Ort • vlak«« U M*« PROSVETA i; delavskega se«. (Fedefated Krm). železniška družbe Lehigh Val }ey Kailroad Co. v Pennaylvaniji j, pmipiaaU pogodbo a-evojimi stavkajočimi delavci, ki ao ao Milili na delo. Družba jc morala i,..kaj storiti, ker primanjkuje \oi *u oU p remija nje trdega premoga rovov iu pritisk aa vosove je bil velik. Eclavtlri poloiaj v Arizoni j« nekoliko boljši. Delo v metalnih m«laikih se odpira povsod in stev-binska dela tudi napredujejo, V dolini Salt Kivcr potrebujejo 4000 delavcev sa obiranjo bombaža. Stavka želesnižUh delaveev ie traja v mnogih krajih. Is SeatUe javljajo, da je v sapadnem Waeh iuKtouu 1500 delavcev ža vedno i boju. Samo itirje atavkarjl ao ae do danes izneverili organizaciji. Tam, kjer ao družbe podpisale baltimorako pogodbo s stavka rji, •o ss delavci vrnili na delo in skebjo so morali večlaorae pobrati Sila in kopiU. I Razne vesti* MAGELLANSEA MEOLA SI SPBEMZNJA. . Oambridge, Mass. — Na zvezdami Harvardovega uSiližča so o* pazili, ds ss Magellaneka megla-* skupina zvezd, ki ao vidni na južni polovici in ki je podobna veliki ivetli megli — spreminja. Z merjenjem so dognali, da ss ncgla nahaja 110,000 svitlobnih let od zemlje, njen diameter pa meri 15,000 evitiobnih let. Eno svitlobno leto je 6,000,000,000,000 milj. Nekatere svesde v tej megli imajo 10,000 krat večjo svitlobo kot aolnce. Naša zemlja je v primeri s tO neglp atom. V KATERI DEŽAVI UMU NAJVEČ D1TST? Waihington, d. 0. — V državi Delaware, v kateri eo izredno [nočni Dupontovl interezi, umre [uč detet pod enim letom kot v | kateri drugldrlavi. ■ Trgovskj department seveda [ meni, ds največ detet umre v po* krajinah, v katerih goapodari vol-■eni trust. V Fall Riverju umre 114 otrok pod enim letom na tisoč. V državi Oregon jih umre najmanj, kajti jih umre aamo 51 do 50 detet na tisoč prebivalcev. V vseh državah, o katerih je se-stavljena statistika, je bilo na tisoč prebivalcev 23.7 rojstev, umr lo j« pa 13.1 oseb. Umrljivost de tet j« p« znsžala M na tisoč. NA KAElKB zakoni SKLICUJEJO. Linden, N. J. — Stare postavs ■» že vedno v veljavi. Sedem ži-(1"^ili stenovnikov je bilo kez-novanih, ker so se udeležili slav-»oitnega pohoda ns nedeljo, kar po stsrih državnih postavah prepovedano. Zupan Ju le« Verner ni hotel po-Miti dovoljenje ze pohod, daei-ravno no mu raztolmačili, da žlička vera prepoveduje obdrža-v»"je pohodov na soboto. sardino pozivljb ha po- m00 bližnjemu vztoeu Waahington, D. O. — Predeed-Harding ja isdsl spel na a-* fško ljudstvo, da pomaga omiliti bedo, V kateri žive begunci na »linjem vztoku. Densr bo raade-1,1 «meriiki Rdeči križ, ki ima •T°jo podružnico na Bližnjem »stoku. Teh beguncev je na tieofte, ki eo Wali brez vseh eredstev, ko je [Jeva zadivjala vojna furija na "''•njem vztoku. ugroiaje r>""«j. t. okt — Iz Tiroleke ee * fsiisti zbirajo v Bozenu na na kl' r»sjo italljaneki faiiati vpasti > Iriiftnoet. Caaapiei poročajo, da " f«*»«tl zbirajo v Botsenu na na-K Inoasoat. Avstrijska mejne !«nie no dobile navadila, da fr,n,° preiščejo vee oeebe, ki ha <'er meja. ^>dnejrt Avstralija, (Pedemtod J 1'rotideUrmke vladi v r« Hoath Waleea je lapoeleveU * 'b- f md nerad bo sa adprava 44- delavnika v| j. btla uvedi« zbornici so energično pobijali na-redbo, s niso j« mogli preprečiti. Tako tepe delavce neeloga, ko so se deli P9tegniti od nesprotni- kov, ki so zatroaili mednje vereki hOj, jih rezdvojili in porazili pri volitvah. Italijanska vlada ja kapitulirala prad fažisti. Rim, 9. okt. - Vlade je akle uila aklieati parlament k zasedanju 20. oktobra v svrho, da se sprejme nov volilni zakon in po tem bo perlament rezpužčen in vriile se bodo volitve. To dokezujo, da je vleda kapitulirala pred faiiati, ki zahtevajo razpuet parlamenta. Vlada ni sto' rila nobenih korakov, da bi pre prečila fežiatične ekspedicije. Turki imajo amerižke uniforme. New Vork, N. Y. — Lothrop Stoddard, ki se je vrnil z Bližnje ga vztoka, pripoveduje, da stotine turških vojakov, ki so invadirali nevtralno cono ob Dardanelah, noei amerižke uniforme. Francoska vlade, ki je * kupila opremo amerižke armade ob koncu vojne, je potem prodala veliko tega ina terijala turškim nacionalistom. o delo In zakoni o nJem. Htw Tork. (Jugoslovanaki oddelek F. L. I. S.). — Čez milj on ameriških otrok med desetim in petnejstim letom starosti dsia sa sasluiek. Natančno število njih znaša po statistiki, ki jo je nedavno izdal Cenzus Burcau, 1,060.85*. Več kst polovica teh otrok, nam-reč 847,309, dela na farmah ali v drugih poljedelekih poslih in 185,-337 je zapoalenih v tovarnah, iz med teh poalednjih 54,649 v pre dilnicah. Ogromno je to število, a vendar-le predstavlja skoraj polovico o-naga števila otrok, ki so bili sapo sleni proti mezdam v i. 1910. Od L 1910. do L 1920. je namreč števi-lo zaposlenih otrok pa^lo sa sko raj 47 odstotkov. To znižanje je deloma poelediea raznih omejevalnih zakonov, ki go bili vzakonjeni vtem desetletju. Nekatere države poostrujego od leta do leta svoje odredbe v zažčito otrok. Tako je n. pr. 1921 trideeetero državnih Ugislstur vzakonilo važno spremembe v svojih zakonih o otro-žksm delu. L. 1904. je bilo le 14 držav, ki so imele zakone, prepovedujoče sa-poelenje otrok pod žtirinajstim letom v tovarnah ; L1922 je 4« držav imelo tika zajcone. L. 1904 je ena sama država omejevala delovno dobo otroka pod 16. letom na 8 ur na dan; danee ima 32 držav ome jitvene odredbe te vrate. L. 1904 je zopet le pet drže v prepovedo valo zepoalenje otrok pod 16. letom v ponočnem delu, d očim je danee 42 držav, ki lo prepovedale tako delo. Državni zakoni o otroškem delu (ehild labor leerz) so dvojns splošne vrstsi 1) delovni sakoni, ki določajo minimum starosti in me ksimum ur, ko otrok smedeleti; 2) šolski zakoni, ki določajo obvezno pohajanje Šole do gotove eta-rooti. Vseka drŽava ima eeveda evoje posebne zakone in določbe in omejitve eo radi tega različne v paeemeznih državah. Vobše pe ve čina držav prepoveduje otroško delo za šaea šolsk^a pouke v tovarnah, prodajalnah ali v katerem drugem poslu. Drfeve Cellfornie, Michigan, Montena, Ohio in So. Dekote eo povišale minimum ste roeti na petnajsto lete. Neketare država dovoljujejo sspoelsaje o trak Ukom počitnic in isven šal ekih ur; nekaj aulo držav devo ljuje celo, da emejo otroci delati za evoje etariše ali eko je njih aa služek potreben sa vadržavaaje družine. Državni zakoni določajo tudi, koliko ar aa dan saM kvečjemu delali otrok pod štirinajstim In med Štirinajetftm in šeetnajetim le-tom. Večina držav omejuje otroško delo ae oocm ur na dan in 48 ur na teden; Pennsjrlvenijs pe dovoljuje devet ur in Mlehigsn In nekatere južne drleve eelo deaet ur. North Carolina In South Čara-lissa dovoljujejo, de sme otrok delati po enajst ur na dan. Nekatere drleve določajo peeebne omejitve glede kekovoeti otroškegs dela, e ;>e prepovedujejo njih sapo eienje v rudnikih, kamnolomih itd. Druga vrata sskoaov, ki ae osi raja na otroška delo, ea šolski za e obvoznem šolskem poduku lati neposredno omejujejo otrelko dela a teas. da zahtevajo obvezne lile tekam gotove dobe Skoraj vee države določajo tudi, da si morajo vat otroci med štirinajstim ia šeet uajstim letom zagotoviti delavako spričevalo (einpioymeut csrtifi cate), predno ae jim dovoli delati. V vaaki drŽavi je izdejanje teh certifikatov poverjeno drugačnim oblastim in tudi predpiai aa njiho vo dobavo eo različni. Predpogoji pa ze izdajanje delavakega apriče-valu vsebujejo v splošnem zdravniško spričevalo o otrokovi apo-sobnoati aa delo in dovržitav neke ljudskosolske izobrazbe. V Indiant in Muntani zahteva ae dovršitev • •Miiega razreda ljudake šole; v Ohiju /in Wieconatnu zadoatuje sedmi razred; v dražvah Pensiayl veni i, Illinois in žfaaeachusetta pa celo šesti razred. Treba tudi do-prinesti dokaze o otrokovi starosti. Poleg državnih zakonov, ki u-ravnavajo" otroško delo, je kon-gree dvekrat poekusil uveljaviti federalni zakon o otroškem delu. Obakrat pa je najvišje eodišče Ze < I in jenih dršev raaeodilo, da je do-tični zekon protiuataven, tako da je — veaj aa aedaj — otroško delo le predmet državne zakonodaje. Oba razveljavljeno federalna zekona^o otroškem delu eta določala neko najnižjo merilo za vso deželo, pod katero nikaka država ne bi smela iti Slo je T glavnem, da ae poveod prepove vpoelenje otrok pod žtiriuajatim letom v to varnah in delavnicah, da se pre pove ponočno delo aa vse otroke pod žestnajstim letom, de ss sa vss otroke pod žeetnajstim letom uvode msksimum osemurnega delav nika in da se prepove delo otrok pod žestnajstim lstom v rudnikih in kamnolomih. Treba pomisliti, da vzlio številnim državnim zakonom o otroškem delu, je še vedno oeemindvajset držav, ki v enem ali drugem pogledu stojijo pod zgornjim msrilom. V državi Geor* gia na primer smsjo otroci, ki so le dvanajst lst stari, dsleti po deset ur na dan in 60 ur na teden ▼ predilnicah in od sore do mraka v tovarnah; otroci petnajst lat stari smejo delati oelo noč. V državi North Carolij* smsjo žtirinajst-letni otrooi doleti po enajst ur na dan v tovarnah. V Uteh otrooi vsake starosti smsjo delati v tovarnah. V državah Minnesota in Michigan smejo otroci, 14 let eta otari, delati v rudnikih. / ri, delati v rudnikih. jDaei napredek k boijlom se ne v Združenih državah imamo še ve dno čez miljon otrok pod petnaj-stim letom, ki delajo sa zaslužek, predstavlja jako resen problem, kateremu treba obrašati povečano pozornost, ako ae hoše zaščititi praviee otrok ia blagoetapje pri hodnjc generacije. Pr. Eojee: Gospod Kapital. Denar je sveta vladar 1 Ta pre govor je in bo imel vedno svojo polno vsljavo. Tods prsv to js jsko žslostno in znsčilno, ds riv no umazana in ničeva stvsr, kot je denar, vlsds ves svet! V lede pe ge, kskor to skušamo na last* nih hrbtih nosebno ml mali ljud je, kaj pristransko in krivično. Zsto je vedno več nadlog in trp Ijenju na svetu.. Potlačeni siromašni ljudje ee \ svojih teleenih in duievnih bole činoh zvijajo, tarnajo, • kolnejo, molijrf in prosijo pomoči. Pred nje stopajo plačani farizsjski to lažniki in jim vsiljujsjo vero v namižljcnsgs višjega vledarja ia upanje na njegovo poamrtno plačilo. Ali denarni demon se v po oeebljenosti mogočnega goepods Kapitala slobno rogs obojim in jim z brezštevilnimi slodejstvi vsak den jesnejše 4"k«zuj<>, da oi višjega viharja nad njimi. Navadno ss govor^, da se ia denar vee debL To je površno suši jeno tudi resnica. Z denarnimi aredetvi kupujejo naivneži in ki-aavei eelo nebeea. Toda Kristus js nšil, da prida pravičnik v nebeško kraljeetvo U po poti skozi poštenje la dobre dela. Ooepod Kepitel je preveč mesene zemlje-nc, ki kočejo veljati za KrisUiso ve nasledaike, osaemil ia p<>kv» ril Zato eo ti njemu na ljubo popačili Kristusov nauk ia pokaj-šali Udi svojo lahkoverno dušo. Pošten človek vendar ne mora kupiti s denerjem preve 0P9t*> Te iase evej izvor, le v neekeljeni zedoveijnosti. Na aveta pa ssenda ni šUveka, ki M bil v vsem popol noms zadovoljen. Ake ma je aa-kloajen g o« pod Kapital ia ga eib-dari s veoasi svojimi, dobrotami. ne uklanja. Kdor ja pb^util le ne koliko njene moči, ki n^no tere in muči od rojstvi, 'tistfje ne more tajiti. ^ 'f t it Denar je siluo podkupljiva ln zapeljiva etvar. Malo ljudi je tako krepoatnih in značajnih, da bi ae ne dali pridobiti z visoko de nemo odkupnino za katerokoli alabo dejanje, da bi aanjo ne prodali evoje moške ali žensko Čaeti, poštenja ter narodnostnega in atrenkarakega prepričanja. Ne kdaj ni bilo tako. Dolgotrajna svetovna vojna je ves svet mora lično in duševno tako pokvarila in spridila, da aedaj ljudje tudi aa ulalenkoatip odškodnino prodajajo celo vse ono, ker je bilo njihovim prednikom nsjdrežje in najsvetejše. Kanibalaka pohlepnost ln osebna dobičkaieljnoat postaja vsak dan bblj brezmejna. Brat bratu in prijatelj prijatelju več ne zaupa, da bi ga ne izdal, prodal ali sam zadavili Oui veliki in močni človeški heroji, ki so ostali v teh strsinih in težkih časih še čisti in nookužeui, imajo dolžnost, da poživinjeno Človeško drhal zopet obrnejo na pravo pot zmernosti in poštenja, sjoer propade ves Človeški rodi , t Z denarjem ia s raznimi njegovimi sredstvi se povzročajo na svetu največje hudobije, krivice in lopovztva. Vendar je človek, ki je bogato podložen z denarjem in po njem pridobljenih premoŽenjem, največji in najatogočnejži Soepod v deželi. Oblastno in pre-rsno eedi visoko-na svojom denarnem kupu ter presirljlvo gleda dol na nepregledne ljudske maožice, ki ee veljajo in klsčspla-sijo po prshu okrog njega. Vss gs hvali in slavi, vse se mu laska, hlini ln prilisujc, dasi je epložno znano, da je le po krivici iu krvavih nazilztvih splesaf tako visoko. Ministri in vrhovni poglavarji se pa še najpogoetejšo pripenjajo, kor imajo vsi najvsčje Žepe. ln gospod Kapital ima sanje vedno radodarno roko. Zakaj tudi on ss mora naslanjati na podporo njihove oboroženo sile, ako se hoče obdržati na svojsm mestu. V slogi je moči Ako bi vsak posamszen kožček umszanega denarja v podstavku mogočnega zlatega malika sašel govoriti ter pripovedovati svojo stodovino, to bi bil krik in vik! SUŠals bi'se tsks grozne reči, da bi ljudje kar omedlevali. Toda mi ne potrebujemo takih ekrlv-noetnih razodetij za obtožbo zoper njega. Ali grešni madcšl njemu nič škodujejo in nikdar ga ne oneenašijo. Sproti ee jih otrosi ln ošišča kakor raca mokrota in blata, ko stopa is vode na suho. Vs-likl bogatin vrše temu vrečo kovanega denarja, drugemu savitek bankovcev, tretjemu poet drobiža; temu nakloni denarno podporo^ onemu pokaže eli obljubi mestno korito itd. S takimi in podobnimi doli ai hitro in apretno že od nekdej zabriauj« vse madeže svojih nepoštenih dejanj in zato je vedno prvi največji, nejmoČ-nejii in najbolj čialan gospod v dešeli. Njegovo zlato čelo ss blišči pred velikim skvsrjenlm svetom v sijsjnejši svetlobi kakor luna in solnee ns nebu! Videl sem cerkvene svečenike, ki so prišli v ps radii i obleki poklonit se denernemu vladarju in on jim jc. vrgel pest drobiža za nakup srebrne kadilnice. Z njo zdaj puhajo oblake dima pod ne> bo v Čaat in slavo njemu, ki ima bsjs grom in strelo v svojih ro-ksh in js bajs neskončno prevl* čen, a dozdej še ni ubil sli vssj primerno potlačil največjega denarnega hudodelca in zztirelea zaradi smešnomelenkostnege tla rila za srebrno kadilnico 1 SIsvsEika Nsrsht Poipona Jedooti ^UaasaN^a % mirtla lakara. 17. jaalja ISOV a Srlari IIUaai». GLAVNI ITANi 1SST-ZO »O. LAWMDAL* AVZ., CHICAGO. ILLINOIS, UPUAVNI ODSEK i Pvadasdaib VUaMt Ctiahae. nfriiliiilall A»4»»v Vidri*. R. P. D. V, ea. iilisiasa Ps., aL ui»l* MeNUv Turk. tojalk *M.lk« . No*.k. «1 kUe«j*& V.grUk, urUmlk .I..IU M. trilssdhst, Bm Z7C. l«WtM, Ok,.. frU A. Vid«, Baa 071, 11». Mimm^ J*k. Im lil, Uwr..eT>*. M. i . h pitala In ubijajo aedaj nae nižje državae uelašbene« e lakote in drugimi nadlogami. * V slogi ja m«lf KeTar ee boasa vel mi potlačeni, iakoriiiaai ia dosdej na vee asageše aašine va-tsko prije-e ie od ae - Nt« Veri Cl»r One peMIJa ieaer v stari krsj petem batnih direktnih sves • pias la sencsljivtmt trii. 1. u,aLr,ia. ||.|L. j vse vežaa arekmorske Koli* I fe v stari krel le fj apetavanjs v stari I j'!Rm sem, IBJ^MU IHIama '----n.ak wwjwvw mm '/..u Is starega kraja In rlruf na 2957 So. Lavmdala Avo., CHICAOO, IUU I Za aadailaa aaiaaalla se olte* E' alte na sgoraj eevaScal ne- nsv. je ui*doamlji«e ki ee denerne d kdaj abjeasljeje ia njegovi i« VABILO NA VESELICO katere prireja DRUŠTVO ST. 100, S. P, Z- V PULLMAN, 1LU V PROSLAVO DESETLETNICA OBSTANKA. «r; — ge je vprašalo naposled de kle s nekim strahom. Občutilo je okolu erca neka ko bojeeen. Oevedočene je bile, de se ji ts sreča lavlje is rok, čim sepusti to sobo. Poveati grofove 1 ju besni s Irmo nI se spomnHe. — Pojdi vs, pojdi, draga Jurkiea! - silil'je Hanibal. In one ae je odločila. — Ali ne bo prekaano! — vprašata v po slednjem hipu. v - -v Na, ne I P*fl«j! — ravnokar je minula o-ama i e meti bdi dolge.' — Oh. Hanibal, — tvoja mati! Ona bo, -ne, ne. Hanibel, no hodlve. de je no reardive. '' — Moja meti mo ljubi, a tudi ti si jej prire-atla k srcu. Sej ml jo one poročile ie kedaj, kake neprilike imel. Is Maleševičeve brsojevke ne bi bil mogel poaneti vaaga. Ah, ona se vde. — Ne vde se, ns! Potrpive, Hsnibsl, jes se bojim. A tudi od tvoje strani jo Irtev velike. De, da, preplamenit si, — Uge jes ne zahtevam od Ube. Počekejve, čemu bi materi oUiiii — — Hotela je Izreči: "poalednje dni', a dokončale nI. "Bilo bi, kakor da JI lellm smrt," — Jo pomislila aassa pri sebi. — Ne smeva čokati. Če uredimo takoj, bol so pet v svojem popolnem pravi — le denea uredi-mo stvor — Pojdi, pojdi, Jurkieo, — moje ljnbev ts proei toge. Hrabra bodi I Ns misli, de ms moro kej odvrniti od tebe. XXIX. __ • - Sls sta torej. Nieta soU v kočijo, ki ge Je le čekala pred poalopjem. Udarila ata jo pel po oski stezici Izmed vej je Jurkiee lo razločrvals od daleč dve razavetljcoi okni grajllekiiic sobe. Mrea jo je spraleUl, a tedaj sa je spomnile, kako je pred nekaterimi meooci. ko je prvikrat IU ne obiak k Msleševičevl, videle pri revno letom oknu staro gospo, do tedaj nji še nepoznano. — "Kdo hI si bil m Mil takrat, de v Uko kratkem času pridem k njej, da me eprojsse se svojo! I" Hanibal se nI niti prijavil, ampek je, drleč Jurkieo sa roko, kar vetopil v materine prooUro. Starka ju ni v prvem hipu niti spoznale; potem jo še le vskliknila silne radoeti in pohitela k sinu. Vsa zmedena je )>ila nenadnega oblaka. V tej sms denoati nI ae niti povpraševala, kaj-ll pomenja to, da je tudi Jurkica priila tjakaj. OhauU je al-na takoj s tolikimi veakovretnissi vprašanji; poljubila trs nekolikokrat kakor otroke. Sterke je bila vsa »rečna. "Nisem denea popoldan seatooj sanjala o tehi — evo te! — denea al pri menil" Hvala ti. mamico, poglej, doval eam ti še foapiro Agičevo. — je nadoljevel. Starka ja O-patila deklr 4r le sedaj. <4/ A. kako to? Da, da, reviea moja, — vae is tljublla na <^e|o. Mamica, eli mi lobra! Pa — da ti Is-pove« \%e, Jurkiea j* moja zaroteaka. — prekini te — j .■•(»«, Kaj« — kaj! mu je Marka naglo preoeka U beaedo, ae vadignu« « fotelj« (n ae postavila pe konen pr*d ama. — Kaj mi blebefeš! Ali sa njaš* Meri ai še vedno otrok? — Mati. umiri ee Jurkiea je moja zaročen k a, —uko «am odkrfll. — Odločit. — br»» W0Ktft aveta! Oh. Rsai bali -m starke Js zajokala. a satom ie zeklinjeti sina, naj ji ne nepravi,t«*a. Drugo s*> ročenko mu je našU ona, vredno njegovega poloUja. — Jez nikakor ne privolim v U. Dokler sem jaz iive, — nikekor! Sem ae4i meri zato zS kopala za pol veke tn aem, samo da tebe pri pravim do udobnoeti, mogočnosti in sijaja! A U, da boli sedej vee zaatonj! Jurkica je nepremično stala Hanibalu ob strani. Mrsel znoj ji je šalil čelo Orožno ji Je bilo pri sreu. "Noče mo, — noče me, a jy Uko ril-no ljubim njenega sina ! Seseda, —* jaz aem omadeževana tf — mislila je v groznih mukah eame pri aebi. Hanibal pa se je med tem izjavil milo, a odločno, da ne odatopi od avoje namere. — Jurkiee, usmiliU se! Ako ae odpoveste vi, — odstopi tudi Hanibal, — prosim vas, blago dekle, — ne nbijejte me! To bi bile moje smrt. Da bi Radmenoviči sopet ne imeli dostopa v aristo-kratične kroge! Gorjo mi, sem se-li ssto Miko mučila?! Jurkiea, namili se me! — b starko je hotcU poklekniti pred mladenko, ki se je vse treeU vsled razburjenosti. A Hanibel ji je pre pre&l U. — Ah, ako nisem vaprejeU Irme, kako m^reš mialiti-- — Meti, ne odpiraj stsrih rsn. Ni-li ti dovolj, de si mi preprečfls srečo jedenkret! Sedaj r.opetr —ti----' ' >u. Jurkica se Je stresla ter lspusUla Hanlbalovo roko. Bilo JeJ J« strašno, ko je slišala U njegovo Izpoved. Starka pa se Je Jesila čim dalje bolj. Neme sto dosedanjih solz zaleskeUlo jej Je v očeh besao. Sinova nepopustljivost. njegova energična volja Jezili sta njeno energično dušo. NamesU dosedanjih prošenj ppčela Ja navajati stvarne razloge. Jurkiea ni niti sll|ala sterkinih besed. Um manje Jib razumela, ker duševno Je trpela grosno, gotova, da JeJ Je starka toliko protlvna le zato, ker Je pred svetom omadeževana. Vsaka starklna beseda jej Je prav rezala duio. Hanibal Je molčal, a U njegov molk si je tolmačila Jurkica, kjdtor de odstopa materi v prilog, tresla sa Je v svoji veliki ljubezni. — Mati, ne. na! Tako sem odločil in tvoje pri-sadevanje jc sastoej, — Jo Je zavreli Hanibal. a dekle Je bilo teko prešinjeno s mislijo, de Je onečašče-na, da ga niti slišala nI. Starka pa Je še vedno nadaljevala. Nepoaled Je rekla s povzdignjenlm glasom: — Pomisli, Hanibal. tudi če nI vsega tega, kar sam omenila, a paziti moraš tudi na — pošten in čist glas. A kako, kako, — ko Je Jurkica na takem glasu! Oprosti ml, oprosti mi. — v tem pogkdu nisi morda nič mislil. Pa ne posabi: nikoli več ne zapečati ona ljudstvu ust, — vedno Jo bodo sumničili. Nesreča Je to, krivica tudi, a na svetu je tako. Na obvaruje te pred tam oe nedolšnosl. na pološaj tvoj; vaeml al v Izgled kraljico Marijo Antonijeto! Slepe sile šlvljenja so to, — ki pa učinkujejo neizbrisno. Jurkiee naj Je sveta kakor aneelj, ali dokler Je šive, noaila bo na sebi snak te obdolšitve. Mati! Je zaklical Hanibal. Jurkica pa Je vsa prebledela. Občutila Je. dereveč mislijo na Ameriko,. , . in az. . . jaz nimam več pravice, da so predstavljeni kot Šved; dolgo let je ie, kar som zapustil Švedsko." "Ako bi kdo j potrebovali novo domovino", jc rekel don Ramon, tedaj veste, kje jo nejdete; mesto da mi pošljeU per ducatov svojih rojakov, pridite vi sam na Minorko.' Filip sip jc molče in emehljaje naklonil, ni vedel, kaj noj odgo vori. V razgovor se je aedaj vple tudi velike vojvodinja Olga: "Rekli ste mi v Merseillu, pre dno ste me sposnali, da je ta, ki ;e pod vzel borzno špekulacijo z minorčanakimi državnimi papir , i, to naredil, ker se je nadejal dobička. Stvar pa izhaja od vaa. 1 Povejte mi, ne kak dobiček ste računali!" To vprašanje jc bilo Filipu skrajno neprijetno! Ni bil zastonj sin naroda, ki ga je ravnokar ta Ico poveličavsl veliki vojvoda. Ko e pogledal v oči mUde in lepe vojvodinje, zdela ae mu je naen trat vsa njegova špskulaolje ne nolidna, dobiček ae mu je zdel u masen, neprijeten. Čez per, ae kOnd je šele odgovoril:- "Toge ne morem povedati! Sicer pe jez eplok nisem. . . Vpra loju raje gospode Ieaaesa." Vojvodinje Olge se je neto o brnile k znamenitemu angleške mu finančniku. Bila je mirna kot vedno. Filip ae je nehote spomnil ne njen obračun pred odhodom is Marseilla. "Torej, goapod Isaeca, govori te vi!" Mr. Isaacs si je pogladll svojo mefistovsko bredo in zečel razlagati: ■"Moj prijatelj, goapod profe sor, je isdelal vee proračune in izračunal koliko so zaslužili prej inji lastniki državnih pepirjev Jes mislim, de so se žUvilke me njele med 9 ln 35 procenti! Vse mimo srednjo Tnero: 15 ali 16. Tods. Ko je Filip čul te besede, se je lele uvedel, ker ves razgovor mu jo doslej bil nerasumljiv, ta ko je bil zmeden. ' ■"Viaočanstvo!'' je rekel. "Jes um priložil 50.000 funUv. žele bi, de dobim U vsoto nanj, am pok niti groie več! Ko sem uče z borzno IpeknUcijo, som Ime opraviti s neananlmi ljudmi. Ako Ulite, da oaUnemo io nedelje snenei, prosim ves, opustiu vssk obračun. Olge je hitro rekle: "In celokupna veota! Koliko aU vložili v Špekulacijo, kapiUl obresti, stroški!' H Mr. Iaaece jo je učudeno po gledOl: Kapital, obreati, atroški Kak trgovaki talent Ima ta da mat "Miljon, tristotisoč funtov, toliko sem del jea, profesor je do dal še petdeeet tisoč funUv. To ao stroški. Obresti, ako jik sploh smemo računati, znašajo petnaj-sU funtov IM ^m Vojvodinja je pazljivo posluša U, potem je pa rekla mirno in avojo navedo, da iznenadi svoje poalnšaloe; ■ "Kaj zahtevate, ako bi hotel3 da ml ieročite teko j vaa papirja!" 8uri ia iskreni tborzijanee. kot je bil leaaei * oatnnel. in u-Jaslkdi "Kaj. sedej. 4 ? tdlej!" 4 "Da!" je odgovorila neeUpno. "Sedaj. Ukoj t Povejte umo eo-nor- »karo pol asinute je trajalo, prodno jo lonec« u videl, da jO *ver popolnoma raana. Pogledal je PiHpe tn rakelt "Ne veekeso takole dve miljona "Dvn miljona!" je vzkliknila vojvodinja. . t Dobro! Vi ate priča naie kupčije, profesor Pelo-Urd!" Predno je mogel Filip sploh kaj odgovoriti, udla jc u mizo, potcgnUa iz avoje torbice knjižico a čeki in hitro izpoiuila vse potrebne rubrike na čeku. ^ Vstala je in mirno rekla: "Proeim, to je vaš ček, mr. Iuaoa. Proeim dajte mi potrdilo, da sU ga sprejeli, in izjavo, da je državni dolg velike vojvodine Mi norke poravnan! OsUne le Še petdeset tisoč funUv. . ." Mr. Iuaca jo jc opazoval z začudenimi očmi. . . potem je pogledal ček. Bil je nulovljen na (Uredit Ljroneia v Parizu; v ozki prednji vrati, kamor ue komaj na piše par črk, je bral napiuno: Izplačati mr. Iuacau 50,000.000 'rankov (petdeeet milijonov frankov) ! To je bil največji ček, ki ga jc bil napiul! Torej je konec stoletnih državnih dolgov velike vojvodine Minorke! Pogledel je vojvodinjo in rekel: "Razen 50.000!" "To je priapevek gospoda procesorja. Z njim obračunam poae ►ej! Oziroma obračunava z mojim soprogom!" Pogledala ga je in potegniU iz torbice kos papirja. "Vi ae torej branite, da sprej mete ta apomin!" Filip je nehote vzel liztič in ga prebral. . . Bil je ček na Credit Lyonnais, ravno tak kot Iaaaca-sov. . . in v desnem kotu je ble stels številka: Pet miljonov frankov! Filip je mirno zvil ček in pri stopil k mizi, kjer je gorela sveča za kadilce cigaret, mirno jc pri Uknil papir k pUmenu sveče in pusti), da je izgorel. . . Veliki vojvoda in vojvodinja sU ga mol če opazovela. . . Gospod Isaacs je pa naširoko izbuljil oči in od pri usta. . . . Vojvodinja je rekla: "Vi torej zahtevate, da napi šem nov ček! To ni lepb!' "Mislim, da je to/kar sem storil, dovolj, da dokažem, kako viaoko spoštujem naše prijateljstvo! Milijon, dvesto pedesettiaoč frankov ae glasi vsoU, ako sem prav izračunal!" je odgovoril Fi lip; Vojvodinja je napiula nov ček, Filip ga je vUknil v žčp, a don Ramon je rekel: "Res sreča jo, ako ima človek odločno in energično soprogo PrejK>vedala mi je, enostavno, da u vmešavam v te stvari! Gospo dlnjstvo se mora začeti brez dolgov, pravi ona! Vidim, da stojim že pod copato, dragi profeaor!' "Visočanstvo", je odgovoril Filip. "vem, kakšni občutki so to!" Vojvodinja je zardela,. Filip jc pa nadaljeval: "Ali smem vaše vojvodsko in kneževako viaočanstvo neka; vprašati!" "Semo vprašajte! Kaj želite!' "Zakej svojege sedanjega soproga nisU nikdar imenovali U ko, kot se imenuje. Rsoul, Ro Und, Ronald. . . vae jc bil aamo Romon ne!" Zopet je urdela in se okleniU svojega soproge, uamejele u je lin lekšet^^^^^^^^^^H "Sedej pe niate Uko duhoviti kot sU bili vedno doalej. . . Ze kaj. . . uU ... da sU mi ime noveli vi njegovo ime, ki sem ga koUU slišati!". . . ., Goapod Filip Collin ln. mr. luacs sU u pripravljala, da obiščeta oficirako meato, toda na povabilo velikega vojvode so odšli na kopno val; Iaaaca, Collin, voli ki vojvoda a svojo soprogo in sta ri aenor Paqneno. Strele ruskih mornarjev ao pa trn tirale po mestu, prebivalstvo m ja akrivah/ preplašeno u mla ji kandeiaM, ki jih je dal okra siti veliki vojvoda don Ramon, da proeUvi avojo in svojo soproge vrniUv ne Minorko. Konjeniki so dirjeli naokrog in proglašali vrniUv ter poroko velikega voj. vode, po revoluciji ni bilo niti be eede; uU je pa vubovala pro klamacija sledečo vest: Vsi dr šavnl devkl vojvodinje Minorke m zmanjšujejo na eno deactino veote, kolikor 00 znašali doalej, ib ae anišajo pozneje Še bolj! Filip Collin ae je emejal in rekel t "Tako, viaočanetvo, vam ae ni treba bati nove revolucije! Mi-norki ae btiša velike ia aijajna bodočnoet!" "Hvale, dragi goapod profe-»ort" je rekel don Ramon e hvaležnim oogledom. . . "Samo nekej. ker jc najbolj čudnega in u mene najbolj nerazumljivega, mi ie niate raaUšili ... ono piamo "ViMianotvVr >1 odgovoril Filip, "postimo u stvari Kaj in »edinimi uporniki. . . ki »o jik imena. "Prav imaUl" jc rekel v,'liki vojvodu in ae nehoU strewl. ' X, ni u nas!" Gori v sUrein dvoru, kjer * zarjavele vodovodne cevi s težav* zkašljcvalo mleze bistre vode, usr že dolgo uau niso bile v ol>r«! tu, kjer se je dvigalo ato in st« plamenov pliuove razsvetljav^ sta ae aprehajala goapod Ia«* finančni miniater Paquel Pregledala ata vee poslovne knj ge ( velike vojvodine Minork«. I znameniti angleški finančnik premišljeval, kar je videl. R(kl j*: "Čudno, jako čudno, je, nc| sumljivo! Štiriintrideset let, pr»J vite. . . neverjetno, s takimi up. niki, takimi izvori. . . in takim slovesom. . . Recite mi samo. Prenehal je za trenutek, p<>i.