Poštnina plačana v eetevfnl
Maribor, čelrfek 27. aprila 1931	"	štev.	96	Uto	vir.	oov.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlttvo In upravai Maribor, Oospoaba ul. 11 / Taloton urodnlitvn 3440» uprava 2466 Izhaja ratan nadalja In praznikov vaak dan ab 16. url / Valja masaino prajaman v upravi afl po paiU 10 Din, doatavijon na dam 13 Din / Oglasi po eanlku / Oglasa aprajama tudi aglaanl oddalak »Jutra*1 v Ljubljani i PaBM tokovni rattm H. 11.40«
JUTRA'
Samozavest in moč male antante
ZGODOVINSKO POMEMBNI EKSPOZE Dr. BENEŠA.
Sreda 26. aprila 1933. je vsekakor zelo važen dan v razvoju evropske politike zadnjega časa, zlasti pa zadnjih mesecev in tednov. Tega dne je spregovoril češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard B e n e š v plenumu praškega parlamenta kot zastopnik in predstavnik male antante tako energično, razločno in stvarno, kakor sicer nismo vajeni Pri diplomatih. Prav ta način govora je Pa pokazal nam in vsemu svetu, da smo močni, tako močni, da se nam ni treba bati nikogar. Tako govore samo ministri držav, ki se zavedajo svoje sile in svojega pomena. Če je doslej kdo v češkoslovaški, Romuniji, Jugoslaviji ali kje drugje izven njihovih meja dvomil t) Pomenu in notranji trdnosti male antante ter njenih zaveznikov, potem je moral ta dvom po govoru dr. Beneša v sredo definitivno izgubiti. Mala antanta je v vsakem oziru realno dejstvo in je velesila, vseeno, če jo kdo de ture priznava za velesilo ali ne!
Če bi bil dr. B e n e š govoril samo kot Zunanji minister Češkoslovaške, bi bil teegov govor velika, jasna in odkrita iz-Poved, ker je pa govoril kot odgovorni diplomat male antante, so bile njegove besede še vse več, bile so zgodovinsko Važna deklaracija, enunciacija vsej Evropi, v prvi vrsti pa našim skupnim nasprotnikom. Mala antanto je realno dejstvo, je dejal dr. Beneš, je že dar.es o-Sromna sila s skoraj 50 milijoni državljanov, ima pa vse možnosti razvoja do silnejse moči. Ta njena moč bo rastla [eto za letom, in čez trideset let bo štela že vsaj 65 milijonov prebivalcev. Če pa računamo ob njeni strani še Poljsko, Potem bo ta skupina enotno zunanjepolitično usmerjenih zaveznikov štela takrat dosti preko 100 milijonov. Da si taka ogromna sila r.e bo dala od nikogar Gospodovati ali le ukazovati, je povsem razumljivo. Zato je dejal dr. Beneš. da ^ala antanta že sedaj ne priznava nikogar nad seboj razen Društva narodov, *°da tudi to le toliko časa, dokler bo pokopalo strogo po duhu in načelih svo-sedanjega statuta. Z drugimi besedami se pravi to, da bi mala antanta o-brnila hrbet tudi Društvu narodov, če bi *e spremenilo v organ tistih, ki nastopajo sedaj sovražno proti njej.
Popolnoma razumljivo je, da Je po tem govoru dr. B e r. e š a dokončno propadla vsaka nada na osnovanje direktorjja štirih velesi! in na revizijo mirovnih pogodb, zlasti teritorialno. Dr. Beneš je o priliki nedavnega sestanka z angleškim zunanjim ministrom sirom Johnom Simonom v Ženevi govoril o revjziji celo še bolj odkrito; dejal je, da mora vsak, kdor hoče le ped zemlje male antante, sam priti po njo! Nenavadno oster odgovor je pa dobila v besedah dr. Beneša fašistična Italija. Veliki besednik male antante ji je povedal brez olepševanja, da je njena politika prizadevanj za razbitje Jugoslavije in male antante jalova, ničeva. Koncepcija male antante se s tem ne da razbiti. Boljšega odgovora Mussolini na'svoj nedavni Članek ne bi mogel dobiti! Upajmo, da bo sedaj uvidel, da* ideja revizionizma prav nikamor ne napreduje in da mala antanta ni stopila na nobeno mizo diplomacije zato, da bi izgledala večja, marveč da je res večja, in ne le večja, temveč — velik a. Kosati se mora z Italijo v marsikaterem.oziru, v marsikaterem Jo pa tudi že zda) daleč presega.
Enako jasen je bil govor dr. Beneša na naslov Nemčije in Madžarske. Kakor v Italiji, je dejal, tako tudi v Nemčiji dolgo niso pravilno razumevali poslanstva male antante. Tudi tam so videli v njej samo čuvarja mirovnih pogodb in oviro nemške ekspanzije v srednji Evropi. V resnici je mala antanta veliko več, in to pametni Nemci že prav dobro uvidevnjo. Obenem je pa govcjf-nik pokazal tudi na nekatere druge probleme, zlasti pa na odnošaje do Rusije in Poljske. Pomembne so bile tu njegove besede: »Enake želje za ustvarjanje dobrih stikov ima mala antanta tudi napram sovjetski Rusiji in sodim, da bo tudi z njo mogoče ustvariti popolnoma normalne odnošaje. Mala antanta si iskreno želi, da bi se to zgodilo člmprej in bo v tej smeri lojalno delovala.« Dr, Beneš tokrat torej ni več podajahoks-pozeja o zunanji politiki kot zunanji minister Češkoslovaške, marveč kot diplomat jn odgovorni politik celotne male antante. In v tem je .glavni poudarek pometla tega zgodovinskega govora in njegovih ugotovitev!
■sss
HBB9
Os'er spor v Hitlerjevi državni vladi
^TLER ZAHTEVA. DA SE RAZMERJE V VLADI TAKOJ RAZČISTI. -
Nacionalci niso enako močna in enakopravna stranka.
Berlin. 27. aprila. V zadnjem ča-so se neprestano širile v javnosti , estl o nesoglasjih v vladnem kablne-u Hjtier-Papen-Hugenberg-Seldte. Te esti so razširjali pred vsem In po-ebno nemško-nacionalnl krogi, to pa s* 1 ^er 80 vzeli v vladi vso moč v In t ro^e nerodni socialisti In mora-.. '*vr?evati nemški nacionalni tnlnl-, " izključno le odredbe državnega jelena Hitlerja. Zato je Izzval pov-v veliko zanimanje članek, ki je Iz-Vi0 .v Poloflcielnem glasilu državne kr.1 “Ttlellche Rundschau« In piše, Hi«2 81 predstavlja državni kancelar dr,. . re§itev tega vprašanja. Med Ibi oravi list:
tak«'°nfNkt v vladnih vrstah se ie že Vati	se	n€ da ve^ orikrl*
danš« «	0	tem mor« Pastl S®
Ha tn' Bbroisi-tl Je treba pred vsem DrcVi ?. danafuja nemška vlada ne bi km/* koalicije dveh strank, ki Seda«! en3,(0 močni in enakopravni. Utični vlada ie trdna enota pod portal vodstvom Adolfa Hltlerla. Na-
rodno socialistična nemška delavska stranka (NSDAP) je edina državna or ganizaciia nemškega naroda. S tem le tudi izgubila strankarski značaj, ker se morajo v NSDAP brez sledu Izgubiti vse politične stranke. Sele v drugi vrsti se more načeti vprašanje, ali ustrezajo v vladi zastopane osebnosti političnim smernicam Adolfa Hitlerja ali ne.«
Danes se bosta sestala državni kan celar Hitler in nodkancelar Papen, da razčistita to vprašanje. Med Hitlerjem in Hugenbergom je zadevna pojasnitev že končana. Iz bližnje okolice Hitlerja se doznava, da se morajo vsa ncsoglasia v vladnem taboru razčistiti še pred 1. majem, ker bo celoten nemški narod 1. maja svečano proslavil definitiven konec nemške marksistične opozicije. Marksizem je v NemčHi nokooan za vekomaj.
CHICAGO. 27. aprila; 2e tri tedne so zaprte vse šole. Učiteljstvo že več mesecev ni dobilo plače in noče radi tega imeti oouka.
Ogromna fronta proti revizionizmu
PAKT ZA OHRANITEV POGODB MED FRANCIJO, MALO ANTANTO IN POLJSKO. FRANCOSKO SPOROČILO ITALIJI RADI JUGOSLAVIJE. SKLENITEV POGODB MED MALO ANTANTO IN RUSIJO.
PARIZ, 27. aprila. Razni zunanjepolitični dogodki zadnjega ča«a, ki so dali povod za vznemirjenje zlasti v srednji Evropi, v prvi vrsti pa razni revizionistični načrti in manevri s strani nekih držav, so dali povod za okrepitev zvez med Francijo in njenimi zavezniki v tem smislu, da se sklenejo konkretni sporazumi. Zaradi tega se v tukajšnjih poučenih krogih zatrjuje, la se izdeluje nova pogodba, v kateri bi se Francija, mala antanta in Poljska obvezale, da bodo v vsakem primeru skupno branile vse povojne pogodbe. Ta akt bi bil naperjen neposredno proti vsaki reviziji in bi jo popolnoma preprečil.
Prav tako se zatrjuje, da hoče Francija napraviti konec vsakemu vznemirjenju Jugoslavije s strani Italije. Franclja bo baje sporočila oficielno Rimu, da bo v primeru kakršnegakoli vpada italijan-
skih čet v Jugoslavijo, prekoračila s svojo vojsko francosko-italijansko mejo. Ta korak bo gotovo iztreznil razne evropske elemente, ki menijo, da smejo počenjati vse, kar hočejo.
V zvezi s tem se omenja tudi zbliža-nje med malo antanto in Rusijo, kar napoveduje celo ruski tisk sam. Tako pišejo moskovska »Izvestija«, da se bodo pogajanja za vzpostavitev normalnih od-nošajev in sklenitev pakta o nenapadanju med članicami male antante Jugoslavijo, Romunijo in Češkoslovaško ter Rusijo pričela že v najkrajšem času. Tudi to je očito delo Francije, ki hoče sistem zvez, ki je bil osnevan s paktom med Parizom In Moskvo ter Varšavo in Moskvo, razširiti in poglobiti, tako da bi bila fronta njenih zaveznikov v srednji in vzhodni Evropi strnjena od Baltika do Urala, Črnega morja in Jadrana.
Moratorij do konca gospodarske konference
ROOSEVELTOV POOBLASTITVENI Z AKON. AMERIŠKA INFLACIJA NI ENAKA NEMŠKI PO SVETOVNI VOJNI.
WASCHINGTON, 27. aprila. Kakor se naglaša v merodajnih krogih, namerava predložiti Roosevelt kongresu predlog pooblastilnega zakona, po katerem lahko dovoli evropskim državam moratorij glede plačila volnih dolgov do po končani svetovni gospodarski konferenci. Ta pooblastitveni predlog se razlaga s sporočilom francoske vlade, ki Je Izjavila, da je pripravljena 15. decembra t. I. za-padajočl obrok plačati le tedaj, če se JI odgodl plačilo junijskega obroka.
WASHINGTON, 27. aprila. Večina v kongresu je trdno prepričana, da predstavlja po Rooseveltu odrejena inilacija edino možnost ozdravljenja ameriškega gospodarstva, V ta namen bo izdan nov papirnat i« srebrn denar. Politični krogi tudi Izjavljajo, da se sedania ameriška inflacija nikakor, in v ničemer ne sme primerjati z nemško inflacijo leta 1923* ker razpolaga Amerika z mnogo boHžo sirovlnsko podlago in konča inflacijo lahko kadar se ji poljubi.
Nov nemški protest proti Angliji
BERLIN, 27. aprila. Državni podkan-celar von Papen se je zglasil pri berlinskem angleškem poslaniku Newtonu in ob tej priliki protestiral proti hujskanju, ki se širi v Angliji proti Nemčiji, pri 5e-mer je naglasil, da Inozemstvo nikakor noče razumeti prave vloge sedanje Nemčije, ki gre za tem, da pokoplje boljševizem enkrat za vselej. V tem smislu Je tudi Nemčija obvarovala Evropo pred izginotjem kulture in civilizacije v morju boljševizma. Dalje je tzlavji yon Papen angleškemu poslaniku, da so očitki, češ, da se hoče Nemčija vgnezditr v srednji Evropi, popolnoma neosnpyani. Nemčija hoče v srednji Evropi le toliko Soodločati, kolikor ji gre tQ kot vejeslii.
Fašizem ščiti Žide
RIM, 27. aprila. Veliki rabin mesta Rima Angelo Sacerdotl je izjavil zastopniku agencije »Havas« naslednje: »Fašistična vlada ni protlsemltska. Sprejel mo je sam Mussolini, kateremu sem rekel, da Italijanski 2idje simpatizirajo z nemškimi Židi v njihovih težkih preizkušnjah in da židovske občine v Italiji upajo, da bodo nemški Židje zopet dobili enakost in državljanske pravice. Duce mi je zago tavljal, da se stališče fašizma napram Židom ni prav nič spremenilo po letu 1923* t. J. od dneva, ko je bil Izdan javen proglas v tej zadevi proti glasovom, ki so se širili po Poljski in Bavarski, češ, da je fašistična revolucija protise-mitska. Rabin je dalje izjavil, da se je precejšnje Število nemških Židov Izselilo v Italijo, vendar pa ne toliko, kolikor v Anglijo. Vzrok tega je v jeziku h> litur-
gičnih običajih. Italija pa bo vedno rada sprejela na svoja vseučilišča vse židovske dijake, ki se bodo le hoteli vpisati.«
RAZOROŽITVENI PREDLOG MALE 'ANTANTE.
ŽENEVA, 27. aprila. Na včerajšnji seji glavnega odbora razorožitvene konference se je dvignil jugoslovanski delegat, opolnomočeni minister dr. Konstantin Fotič in predložil v imenu male antante dopolnilni predlog k Macdonaldovemu razorožitvenemu načrtu. Amandmar. se naftaša pred vsem na prvih pet točk konvencijskega predloga in se ne razlikuje dosti od poljskega predloga. Smisel amandmaria je v tem, da se v prvih 'točkah konvencije jasno poudari načelo odklanjanja sile in nedotakljivost ženevskega pakta. '	’	■
KATASTROFA FRANCOSKEGA LETALA. -
RIM, 27, aprila. V provinci Cosen-za. blizu Orso Maržo so našli razbit francoski hldroavion linije Marseilles —Bagdad in med ostanki osem mrtvili potnikov. Komisija, ki jc preiskovala vzrok tragične nesreče domneva, da sc je avion zaletel v vrh gore.
ANGLIJA ODVAŽA ZLATO IZ AMERIKE.
NEWYORK, 27. aprila. »New-York Times« javlja, da je Anglija sklenila dvigniti v Ameriki vso svojo svobodno zlato imovino v znesku 250 milijonov dolarjev. Radi tega so vkrcali že včeraj prvo pošiljko v vrednosti 2 milijonov 191.000 dolarjev.
FRFPOVED FILMOV V NEMČIJI.
BERLIN, 27. aprila. Oblasti so prepovedale več filmov, med njimi tudi film »Modri angel*.
Dnevne vesti
Strog! pasji zapor v okoliških občinah.
Napredovanje v banovinski službi. V
četrto položajno skupino so napredovali j banovinski ■ zdravniki: dr. Janko Drnov- ’ gek in dr. Hugon Robič, oba primarij>a mariborske bolnišnice ter dr. Silvij Brandieu, priimarij bolnišnice v Murski Soboti.
Premestitev v banovinski službi. Sekundarni zdravnik dr. Vekoslav Vrbnjak je iz Murske Sobote premeščen k splošni bolnišnici iv Mariboru.
Vpokojitev v poštni službi. Upravnik pošte v Ptuju, Anton Smodiš, je bil te dni vpokojen.
Vpokojitev v policijski službi. Z odlokom banske uprave sta vpokojena pod-nadzornika policijskih agentov v Mariboru Franc Vatovec in Ivan Madon.
Nov tolmač nemškega jezika. Apelacij-sko sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Vladislava Šmida, odvetnika pripravnika, za tolmača nemškega jezika pri tukajšnjem okrožnem sodišču.
Sv. maša zadušnica za Petra Zrinjskega in Krsta Frankopana bo dne 1. maja ob 7. uri zjutraj v stolnici.
Nov grob. V torek popoldne je po daljši in mučni bolezni umrla na Pobreški cesti 30-letna Antonija Ledinekova, žena železniškega uslužbenca. Pogreb mlade matere bo danes popoldne iz hiše žalosti na pobrežko pokopališče. Blag ji spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje!
Zadnja pot šoferja Antona Fischerja. Včeraj popoldne so na studenškem pokopališču položili k večnemu počitku smrtno ponesrečenega šoferja Antona Fischerja. Že pred napovedano uro pogreba se je zbrala na pokopališču ogromna množica ljudstva iz Studencev in Maribora. Polnoštevilno so se udeležili pogreba elani mariborskega »Moto-kluba« in šoferji mestne občine mariborske ter zastopniki gasilcev iz Gornje Radgone. Vsa ta ogromna udeležba pri pogrebu in številni venci ter cvetje je bila dokaz, kako priljubljen je bil pokojnik. Čeprav mu ni igrala na zadnji poti godba in tudi ni nikdo govoril ob odprtem grobu, vendar ni ostalo suho nobeno oko, ko so spustili krsto v zemljo, kjer mu je tragična usoda izkopala prerani grob.
Knjižna akcija. Z izredno požrtvovalnostjo in agilnostjo raabirajo naši dijaki knjige, ki so namenjene rojakom v tujini. Pri tem poslu nalete na marsikak neprijeten dogodek, ker se cesto pripeti, da jih ta ali dni gospod, ko potrkajo na njegova vrata, zapodi in še celo ozmerja. Toda naši mladi gredo preko tega in navdušeno kakor izpočetka opravljajo svoj posel in zbirajo vsak da« tako, da so že kupi nabranih knjig precej “zrasli. Dosedaj so nabrali 1.900 knjig, 70 letnikov revij in 330 Din v gotovini. Lepo se je odzval g. Zafošnik, ki je daroval 40 knjig.
Danes zvečer ob 20. uri predava univ. prof. dr. France Veber v veliki dvorani Delavske zbornice o temi: Dednost in osebnost. Ker je tema gotovo zanimiva in ker predavatelj redko pride v Maribor, je za predavanje veliko zanimanje.
Akademiki-pevci Iz Ljubljane nam bodo na svojem koncertu v torek 2. maja zapeli pod vodstvom njihovega priznanega dirigenta Franceta Marolta samo Foersterjeve skladbe. Ždeti je, da naše občinstvo tokrat napolni unionsko dvorano. Vstopnice bodo te dni razprodajali naši dijaki. Prosimo, da jih ne odklanjate!
O Napoleonu in njegovi dobi bo predaval drevi v dvorani Ljudske univerze v francoščini vseučiliški profesor gosp. dr. Wamier iz Zagreba. Predavanje bodo spremljale mnoge in zanimive skiop-tične slike.
Nocoj je v gledališču premiera Deh-melove drame »Človekoljube!«. Drama spada med literarno najboljša dela poslednjih mariborskih sezon. To je predzadnja letošnja premiera.
Važen sestanek vpokojenega učiteljstva. Naši vpokojeni učitelji in učiteljice se sestanejo v četrtek 4. maja ob 15. uri ob priliki izleta; mi Pobrežje v. tamkajšnji Renčljevi gostilni. Sestanek bo ob vsakem vremenu, zato pridite vsi.
Privatni nameščenci In nameščenke, udeležite se vsi aktualnega predavanja', ki bo v soboto 29. tm, ob 20. uri v mali 'dvorani Narodnega doma!
Še ebkrat »Marksistično delavstvo In narodnost«. V številki »D e 1 av s k e P'crl i t Fkie«. od 26. t. m. se je oglasil z daljšim- odgovorom na naša izvajanja g. J. P. in častno‘priznal, da se morajo po njegovem mnenju ponemčenci med našim delavstvom vrniti v okrilje svojega naroda! To priznanje je vredno pohvale, ker je pr v o v dobi dolgih poprevratnih let, ki smo ga črtali v našem mariborskem marksističnem tisku. Prav tako priznavamo g. J. P. tudi to, naj Nemci ostanejo le to, kar so. To smo trdili tudi mi ves čas, samo diai nam-Nemci in mem-čurji niso isto, kakor misli pisec. »Nem-čur« je pri nas že desetletje oznaka za slovenskega odpadnika! Naposled priznavamo tudi to, dat je neka. slovenska skupina naših mariborskih marksistov, h kateri prištevamo tudi g. J. P., res stremela ves čas po tem, da se naše delavstvo vrne našemu narodu. Toda ta skupina je bila v manjšini! Večina je zaradi strankarske demagogije in »taktike« puščala nemškutarijo n.a> miru in ji dajala celo potuho. Odločno pa moramo zavrniti trditev, da delamo razliko med nemškutarijooim članom delavskega po-kreta in med nemškutarijočim članom nacionalnih meščanskih organizacij. Ne, g. J. P., mi take razlike ne delamo, kar smo v »Večerniku« pokazali ob vsaki potrebni priliki in nastopili proti vsem er.ako. Naposled pa še to: Z »Delavsko Politiko« in »Volksstimme« tokrat nismo polemizirali prav nič radi razrednih vprašanj, temveč zgolj zaradi narodnih. Zato ni lepo, podtikati nam namen neke borbe proti delavskemu razredu kot takemu. Sicer pa ugotavljamo še to, da nam je pisec ostal dolžan odgovora na razna vprašanja in probleme, ki so se pojavili tekom naše debate.
Radio, nemške plošče in naš! javni lokali. Zaradi davka so po dogovoru vsi naši kavarnarji, restavratorji in gostilničarji odslovili godbenike in ukinili koncerte. Da pa le ne bi ostali brez godbe, so si nekateri nabavili radio-aparate ali pa gramofone z zvočniki. In od tedaj slišimo povsod skoraj same nemške postaje ali pa nemške plošče z raznimi plehkimi »šlagerji«. Ali naši ljudje resne vejo, da obstojajo razen nemških oddajnih postaj tudi jugoslovanske, češkoslovaške, poljske in n. pr. francoske? In ali res mislijo, da je nemški »šlagerski« kič več vreden kakor so n. pr. naše jugoslovanske narodne pesmi, zapete po odličnih pevcih, kakor so Šimenc, Rijavec, Križaj itd.? Te naše pesmi občuduje ves svet, še Amerika je zaljubljena vanje, samo pri nas moramo namesto njih poslušati nemški operetni kič. Hitlerjev-ci so se v Nemčiji lotili čistiti tudi v ■glasbi, mi pa počistimo vsaj po radiu in gramofonih v javnih lokalih!
Nagradno sobno streljanje podružnice
SLD je bilo sinoči ob veliki udeležbi članstva na keglišču restavracije »Plzenski dvor« v Tattenbachovi ulici. V vseh kategorijah so bili doseženi zelo lepi rezultati, in sicer: I. malokalibersko streljanje s puško sede: 1. primarij dr. Robič, 2. Vutemar.ič, 3. dr. Kovačec, 4. Rud. Janežič in 5. prof. Cestnik. Zanimivo je, da je vseh 5 strelcev doseglo vseh 50 dosegljivih točk. II. streljanje s puško stoje, prostoročno: 1. prof. Cestnik 50,
2. dr. Robič 49, 3. Moravec 46 in 4. Vuk-manič 46. II. dame s puško, sede: l.gdč. Čutičeva 47, 2. ga. Rušarjeva 46, 3. ga. Kovačeva 43 in 4. ga. Vukmaničeva 39. IV. Streljanje s pištolami, prostoročno stoje: 1, dr. Robič 41, 2. prof. Cestnik in
3. Vukmanič. Tekmo, kakor tudi sobno streljanje sploh, je vzorno vodil strelski mojster g. Vukmanič. Razsodišču je pred sedoval ravn. g. Boltavzar, rezultate pa je objavil načelnik strelskega odseka ravn. g. dr. Kovačec. Med drugimi gosti je bil navzoč tudi predsednik mariborske podružnice SLD ravn. g. Bogdan Pogačnik. Letošnje sobno streljanje je bilo ves čas dobro obiskano, rezultati tega pa so tudi vidni iz prej navedenih številk. Ker je zanimanje za sObno streljanje splošno, se bo nadaljevalo v povečanem obsegu. Kmalu se bo pričelo tudi streljanje na golobe na vojaškem strelji-šču v Radvanju. Podružnica SLD je pokazala poleg, gojitve Arabke srratnosti tudi veliko oživljenje družabnosti.
Ker je okrajno glavarstvo Maribor levi breg razglasilo strogi pasji zapor v občinah Kamnica, Brestermica, Rošpoh, Košaki, Krčevina, Ranca in Gradiška, se občinstvo opozarja, naj ne jemlje psov v te občine, ker bo konjerejec na tem teritoriju pokončal vsakega psa.
Filmski veleumotvor v Grajskem kinu. Na platnu Grajskega kina se je po seriji posrečenih in veselih operet pojavil po daljšem odmoru zopet resen, dramski film, ki je tako po režiji, kakor tudi po umetniškem podajanju vseh igralcev pravo remek-delo zvočnega filmskega ustvarjanja. Iz sodobnega preprostega življenja na francoskem podeželju in pre-tresujoče slike iz velikega obmorskega mornariškega velemesta Marseille vzete, zgrabijo združene s tragično usodo po krivem obsojenega in nato pobeglega o-četa ter njegovega ljubkega sinčka, slehernega. gledalca globoko v njegovi notranjosti. Umetniški par očeta in sina izvablja s svojo globoko, pa vendar naravno igro solze v sleherno oko. Vendar se pa film težke življenjske preizkušnje in usode konča s srečnim izizidom in pojasnitvijo zločina, ki ga je zagrešila zlobna ženska iz maščevalnosti in ljubosumnosti. To res umetniško filmsko delo zasluži, da si ga ogleda prav vsakdo.
Daruite kniige za knjižno akcijo!
Vozne olajšave. Jadranska obala, zdra vilišoa in objezerska mesta po desetdnevnem bivanju 75% popusta na železnici pri vrnitvi. Beograd, skupščina »Ro-tary klubov«, 5., 6. in 7. maja, polovična vožnja za člane. Poznanj, sejem, od 30. ■aprila do 7. maja, 30% popusta. Pariz, sejem, od 13.—29. maja, 25% na avstrijskih in 50% popusta na francoskih železnicah, legitimacija pri konzulatih. Budimpešta, sejem, od 6. do 15. maja., polovična vožnja, zelo znižan vizum, legitimacija Din 50. 10 dnevni izleti Sušak— Atene, zahtevajte prospekte! Vse nadalj-ne informacije daje »Potnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. telefon 21-22.
Počitniški tečaj v Cannesu na Francoskem. Sporazumno s francoskim institutom v Zagrebu se je. odločila uprava počitniškega tečaja v Cannesu organizirati tudi letos poseben tečaj zai slušatelje iz Jugoslavije. Namen tega tečaja je, da se slušatelji v kratkem času temeljito nauče francoskega jezika. V to svrhobo francoski institut v Zagrebu organiziral posebno skupino srednješolcev in srednješolk, ki bo potovala pod posebnim vodstvom v Cannes in tam preživela 6 tednov. Stroški šesttedenskega bivanja in posečanja tečaja so preračunani na. o-kroglo 5.000 Din. Udeleženci tečaja se morejo do 30. maja prijaviti francoskemu institutu v Zagrebu (Novinarski dom), kjer dobe vsa podrobna pojasnila.
Izlet na Poljsko. Turistična sekcija Poljsko-jugoslovanske lige bo priredila letos društveno potovanje na medna-
toma obiskali Katovice, Varšavo, na povratku pa Dunaj in Budimpešto. Stroški za 16-dnevno potovanje so preračunani na okroglo 5.000 ,Din. Prijave sprejema Poljska liga v Beogradu in vse podružnice »Potnika«, ki dajejo tudi interesentom vse podrobnejše informacije.
Kino Union. Od danes naprej se predvaja veliki poljudni film »Plavi sen« z Llliano Harweyevo, Willyjem Fritschem, Willyem Forstom in Paulom Horbiger-jem. Zelo prisrčen film s celo vrsto krasnih pesmi in najnovejših »Singerjev«. Lllian Harwey je v tem filmu naravnost očarujoča, bolj kakor kdaj poprej, joče, se smeji, pleše in poje ter se ta film lahko šteje k r.ajveselejšim filmom sezone. — V pripravi velika senzacija>, edinstveni film »Ekstaza«.
Grajski kino. Od danes naprej najlepši in najboljši film: »Sence preteklosti« (Beg v življenje). Krasna silna drama z veselim koncem. Glavne vloge največja u-motnika sedanjosti: Engen Klopfer in pa mali KHetni Hansi Feher. Krasen film velike očetovske ljubezni do sina edinca in ljubezni sina do očeta. — Ta medsebojno ljubezen obvaruje očeta pred
Narodno gledalifže
REPERTOAR:
Četrtek, 27. aprila ob 20. uri: »Človeko-ljubci«. Premiera. Red C.
Petek, 28. aprila; Zaprto.
Sobota, 29. aprila ob20. uri: »Faust«. Gostovanje operne pevke ge. Franje Bur-jeve. Znižane cene. Zadnjič.
Nedelja, 30. aprila ob 20. uri: »Se H razumemo?«. Zadnjič. Znižane cene. Gostovanje ge. Franje Burjeve. Priljubljena primadona bivše mariborske o-pere ga. Franja Burjev a, bo po dolgem času nastopila na mariborskem: odru v soboto, 29. t. m. Pela bo partijo Margarete v Gounodovi operi »F a u s t«, ki je letos dosegla prav lep uspeh. G. Bur-jeva je po svojem odhodu delovala uspešno v tujini ter se pričakuje njeno sobotno gostovanje z velikim zanimanjem. To bo obenem poslednja uprizoritev »Fausta«. Veljajo znižane cene.
Na splošno zahtevo občinstva se uprizori izvrstno uspela Preradovičeva komedija »Se Ii razumemo?« še enkrat, in sicer v nedeljo 30. t. m. To je nepreklicno zaidnja predstava tega zanimivega dela. Znižane cene.
Zadnja premiera letošnje sezone bo v kratkem. Uprizorili bodo poljsko komedijo »Mornar«, po mnenju priznanih kritikov eno najboljših sodobnih poljskih komedij, ki jo je napisal Jerzy Szaniavv-ski. Režira Tomašič, nastopijo Starčeva* Zdkrajškova, Udovičeva, Tovornikova, Naikrst, Gorinšek, Daneš, Grom, P. Kovič, Tovornik, Hairastovič, Medven, Blaž in Cmobori.___________________________
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker
poživlja delovanje želodca in črevesa', odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dražba lova. Lov občine Studenci pri Mariboru bo oddan na dražbi 15. maja
v prostorih okrajnega glavarstva Maribor-levi breg.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 3.2 stopinje r.ad ničlo; minimalna temperatura je znašala 3.1 stopinje nad ničlo; barometer je kazal pri 10.1 stopinje 739, reduciran na ničlo p« 737.8; relativna vlaga 95; vreme je tiho in jasno. Vremenska, napoved: večeri ih noči bodo topleje; vreme se bo poslabšalo le za nekaj Časa, nato pa bo jela temperatura naraščati.
Grozovit umor na Dolenjskem. V noči na preteklo sredo je bite v Št. Vidu pri Stični na grozovit način umorjena 32-letna Amalija Matijeva, žena tamkajšnjega trgovca. Morilci so se ponoči spte žili skozi okno v njeno spalnico in i° dobesedno zaklati. Izginili so brez sledu-
Tattenbachove ulice je včeraj popo!dne podrl neki tovorni, avto na tla trgovskega pomočnika Antona Keraprleta, ko se je peljal na kolesu. Pri padcu se je kolesar potolkel na obrazu, si raztrgal obleke in si zlomil kolo.
Drobne vest! s policije. Včeraj popoldne in preteklo noč je policija aretirala Franca H. in njegove tovariše, ki so se pretepali na ulici in grdo vedli. V policijske zapore je romal tudi neki Ton®
D., ki se ga je preveč napil in domov grede kričal in razgrajal. Nadalje so bil* prijavljeni dva pretepača, Albin S. in neka Jera G., ki sta navalite na svojo sosedo v Dravski ulici in jo obdelala s palicami, neka Ignac G. in Jernej V., ki sta bila osumljena prevare in neki Mir-ko G., ki je vodil avto brez legitimacije Policija je imela opravka tudi z neko 32-letno brezposelno služkinjo Jožico, ki ie najela avtotaksi in se odpeljala v Studence, kjer je baje imela neki opravek-Ko pa jo je šofer potegnil zopet nazaj v mesto in je bilo treba plačati prevozninOi g se je začete šoferju dobrikati in mu r.a uho pripovedovati, da je izgubite denar.
Ker je bil šofer teh špasov sit, je prija-kjer je obljubila, da ko bo imela
zločinom in propastjo. Konec pa je ve-1 vil Jožico policiji, sel. godba svlrn in mali Janezek ves sre- bo prevoznino poravnala, .čem objame svojega očeta. -	■	'denar.
rodni velesejem v Poznanj in sicer v. času od 4. do 16. maja. Izletniki bodo spo-
'Strašen zločin je vzbudil veliko razburjenje in vznemirjenje med tamkajšnjim prebivalstvom.
Karambol. Na križišču Vetrinjske
IM
V Mariboru, 'dne 27. TV. '1933.
Lepote in zanimivosti v Dolini gradov
ZANIMIVO PREDAVANJE VIKTORJA PIRNATA V LJUDSKI UNIVERZI.
Mariborski »V E ČER NI K« 'Jutra
Stran 3.
Dne 24. t. m. ob 20.15 je imel učitelj Viktor Pirnat iz Novega mesta svoje ve-lezanimivo predavanje o »Dolini gradov« v Ljudski univerzi v Mariboru. Predavanje je trajalo nad 2 uri, vendar so prisotni z zanimanjem sledili lepemu predavanju in krasnim skioptičr.im slikam, ki so prikazale vse krasote Doline gradov. Predavatelj je v lepem tonu pripovedoval o vseh mogočih zanimivostih, ki se nudijo potovalcu Šentjemejskega polja, zelenih Gorjancev, in okoliških dolinic.
»Dolino gradov« imenujemo po pravici Šentjernejsko dolino, Gorjance in okolico, saj je kakor posejana z lepimi, starodavnimi in novejšimi gradovi, za katerimi se je često odločevala usoda našega naroda. Zgodovinar najde tukaj nešteto zanimivosti, pa tudi izletniku se nudijo ugodne priložnosti za lepe ture, katerih izhodišče je Novo mesto. Prva krasna monumentalna stavba, ki jo vidimo na poti iz Novega mesta proti zelenim Gorjancem, je starodavni grad Hmeljnih. O njem piše znani kranjski potopisec Costa, danes pa je r.jegov lastnik baron Wamibolt, ki ga je deloma popravil in napravil iz njega muzej v muzeju. Nanj se veže marsikateri zgodovinski dogodek; star je okoli 900 let, važen pa je bil prav posebno za1 francoske okupacije. Grad stoji v višini 500 m in se dviga kot gospodar vse doline na visoki skali. Drugi znameniti grad je Stari grad. Stoji, kakor vsi starejši gradovi na vzvišenem kraju in se sestoji predvsem iz treh delov, od katerih naj bi bil srednji iz 9. stoletja; torej naš najstarejši grad! Ako pa krenemo nekoliko v dolini ob Krki, se nam pokaže lepi grad Struga. Tukaj je bival Tavčarjev baron Konštantin, o ka-tererp piše v povesti »Otok in Struga«. Tesno zvezan z zgodovino Struge pa je bližnji grad Otočec. To je stavba., ki se more primerjati z najlepšimi slovenskimi gradovi. Leži na otočku sredi krasne modro-zelene Krke, po katerem je tudi dobil svoje ime. Ne daleč odtod stoji starinski grad Klevevž, kjer so shranjeni
nekateri Langusovi umotvori. Umetnostne zgodovinarje pa bo gotovo najbolj zanimal grad Vrhovo, kjer hrani njegov lastnik marsikatere umetnostno-zgodo-vinsko zelo važme starine. O tem gradu piše tudi Valvazor v svoji knjigi. Popolnoma pod Gorjanci stoji grad Prežek, o katerem kaže ime, da mora biti zelo star. Na tem gradu so Andreja Smoleta večkrat obiskali njegovi prijatelji kot n. pr. Prešeren in Griin. Med najlepšo stavbo v »Dolini gradov« pa moramo dati grad Sotesko, ki kaže vso veličino srednjeveškega gradu in ober.em mogočnost tedanjih graSčakov. Današnji lastnik je princ Karl Auersperg, ki si je uredil v njem seveda zelo udobno bivališče. Grad je igral važno vlogo v dobi turških na* padov, saj so imeli Turki prav pred njim velik strah. V dolini pa vidimo svojevrsten kartuzijanski samostani Pleterje. Celo zanimivo 'knjigo bi lahko človek o njem napisal; tako zanimivo je življenje (seveda samo za tiste, ki ga pridejo za nekaj dni obiskat!) v njem. Tukaj se postijo možje vseh narodnosti. Stavba je častitljiva, med najvažnejše dragocenosti pa moremo postaviti krasno knjižnico. Tudi vsa okolica je lepa, kot stavba sredi nje. Koliko lepih in zanimivih gradov je še v »Dolini gradov«, to nam je pokazalo predavanje, vendar prostor ne dopušča; da bi se natančneje pogovorili o njih.
Kdor je bil na predavanju V. Pirnata, temu gotovo ne bo žal. To je prvi mož, ki se je z vso ljubeznijo posvetil pozna* vanju prelepe in do sedaj malo poznane Doline gradov in s tem posvetil v temno tedanjo našo zgodovino. Zanimivo in razveseljivo je dejstvo, da namerava več gospodov v Novem mestu ustanoviti lokalni muzej, kar bo nov korak pri raziskovanju prelepe Šentjernejske in Krške doline in njene zanimive zgodovine. Mariborčani pa smo hvaležni predavatelju, da nam je pokazal krasote onih krajev, kajti do sedaj še kaj takega nismo imeli prilike videti.
Za reformo francoskih univerz
PRVA NAJMODERNEJŠA UNIVERZA V CANNESU NA FRANCOSKEM.
Ptuj
Upokojitev. Upravnik poštnega urada v Ptuju Anton Smodič, je bil v pokoj en. Njegovo funkcijo je začasno prevzel Poštni kontrolor Dvoržak.
Svinjski sejem v sredo 26. t. m. je bil izredno dobro založen. Prignanih je bilo 349 ščetlnarjev, od 'teh so jih prodali 184. cene so bile za svinje od 7—9.50 Din bo kg žive teže, pnasci pa so se prodajali 100—200 Din eden.
V zadevi preložitve živilskega trga se ie mudila te dni v Ljubljani deputacija Nekaterih ptujskih meščanov, ki so se zavzemali za to, da se nameravana preložitev tržnega prostora ne izvrši. Pri tem so med drugim navedli, kakor sami trdijo, tehtni argument, da namreč leži °ovo tržišče na »periferiji« mesta, če-bravi v resnici ležita oba trga naTazen največ 60 m. Poročali smo že, da za premestitev trga govore vsi raizlogi, proti bfeložrtvi pa kvečjemu finančni in drugi kki interesi nekoličine gospodov. Čudno Da se nam zdi, da v tej zadevi še ni prišlo do odločitve. Premestitev tržnega brostora je potrebna in nujna že radi te-
ga, ker je občina investirala velike vsote za izgradnjo nove tržnice in razne naprave na njej, npr., vodovod, lokale za mesarje itd., in trpi tudi že radi nerabljenih lokalov občutno škodo.
Poljčane
Gledališki oder v Studenicah pri Poljčanah. Studeniški diletantje, sami kmetski fantje in dekleta, so preteklo nedeljo uprizorili veselo igro »Pogodbo« in enodejanko »Mutasti muzikant«. Vloge so bile dobro razdeljene in so jih vsi po-voljno rešili. Želimo agilnemu režiserju učitelju g. Štefanciozi in diletantom še nadaljnih uspehov!
Pobalinstvo. Na tukajšnjem strelišču so neznani zlikovci neke noči na' več krajih prerezali telefonsko žico, ki je vezala strelce s ciljem.
Razočarani zeleni Jurij. Pri nas velja pregovor, da ima Boč ob Juriju do polovice zelen obroč. Letos pa temu ni bilo tako, ker je komaj ozelenelo vznožje. Zadnje dni je zapadlo pri Miklavžu pol metra snega, ki pa ga bo kmalu polizalo toplo pomladansko solnce.
Dehmel: Človekoljubci v mariborskem gledališču
* Premieri v četrtek 27. t. m. ob 20. urh
, Dehmel, eden največjih nemških liri-?.v> je v poznejši svoji življenjski dobi, ycividno pod vplivom filozofa Nietschie-■Papisal poleg enodejanke »Sočlovek«, Jb°čno tridejansko dramo »Clovekoljub-*• ki so prav za, prav nadaljevanje ime-enodejanke, vpj^sfiian Wach, večkratni milijonar, ži-tan Samotar s svojo strežnico, postajadobrodušno ženico Ano, v, hiši svo-j^^kojne tete Brigite. V tej hiši so se iani 6 nek°e dogajati čudne reči. Kristina sv°JO teto po vsej priliki zastrupil, ženi	člmprejo do njenega premo-
jg Nazven tega je razdedinil še svo-ta VL .tranoa Justusa, dasi je imel tudi ^vico do dediščine. Vse to grize Krf-ri}?a,?a' vest se mu oglaša, dan in noč j, .Rablja o tem, prebira filozofska dela, aterib skuša naitLutehe, in opiavičbo
Za reorganizacijo vseučilišč se vodi na Francoskem splošen pok ret že od prevrata. Ostra borba se vodi zlasti za decentralizacijo univerz, ki naj bi se prilagodile krajevnim potrebam, ustvarjanju -in razvitku krajevnih teženj, in ki naj bi odgovarjale tendencam posameznih pokrajin ali vendaT v harmonično spojenem smislu za edinstvo Francije.
Provence je ena izmed onih pokrajin, kjer je kulturna tradicija zelo spoštovana. Dežela Provence je danes živa priča omenjenih prizadevanj na področju univerzitetne vzgoje. Takoj po vojni je nastalo v Provenci dvoje različnih in zanimivih teženj, namreč prirejanje visokošolskih predavanj pod direktnim nadzorstvom univerze v , Aix-Maiseillu, v velikem centru Nice, na drugi strani pa redna prirejanja ciklusa in letnih predavanj.
Odmev in krona teh teženj pa je bite lani otvoritev letnega tečaja v mednarodnem kolegiju v Cannesu. Mednarodni kolegij v Cannesu se je že od nekdaj pripravljal na ta tečaj, ki je plod zrelega in večletnega razmišljanja. Ta ustanova z mednarodnim programom je poklicana, da ustvari v Nici prvo moderno univerzo, ko bo rešena' dosedanjega šolskega mehanizma in okorelosti starih francoskih vseučilišč. Ustanova razpolaga tudi z raznimi dohodki in naravnimi lepotami svetovnega' mesta Nice. Izgleda, da je Nica poklicana zbrati okrog sebe številne in čim različnejše slušatelje iz vseh delov sveta1, in da bo sposobna nuditi slušateljem v zelo elastičnem obsegu predavanja, konference in razno drugo internacionalno dušno hrano, ki je je v dvajsetem stoletju tako zelo potrebna Francija in z njo vsa ostala Evropa.
Program prve najmodernejše univerze v Cannesu se deli v glavnem na tri poglavja:
1.	Tečaji za tuje slušatelje so v času od meseca novembra, do mate, v katerih
se predava zgodovina civilizacije Francije, fonetika in francoski jezik. Ti tečaji so spopolnjeni s številnimi praktičnimi vajami, iz čegar morejo slušatelji doseči dvoje vrst vseučiliških diplom. Nadalje daje tečaj tujim slušateljem možnost, da lahko poslušajo redr.a predavanja pod nadzorstvom univerze v Aix-Marseillu.
2. Visokošolska predavanja in konference, katerih snov se raztega na predelano snov iz prejšnjih let. Predavanja bodo vsebovala poučne in literarne teme, o katerih bodo razpravljali najprej najboljši profesorji z univerze v Aix-Mar-seillui, nato pa profesorji z ostalih francoskih univerz. Na programu je tudi serija predavanj o francoski in tuji literaturi, o zgodovini civilizacije in o stari ter sodobni umetnosti. Za zaključek so na programu predavanja, na katerih se bodo obravnavala specialna vprašanja in predavanja, ki bodo slična javnim predavanjem na najslovitejših univerzah Evrope.
3. Obširni programi in mednarodne intelektualne akcije pa so združene s ciklusi predavanj in konferenc, na katerih se obravnavajo važna današnja vprašanja in najvažnejši rezultati sodobnih modernih iznajdb. Predvidene so studije Td-beuleta in Mauriaca o imperializmu romana, teme Perrina ali Langevina o znanosti materije, in vprašanja, ki se nanašajo na dežele skrajnega Vzhoda itd. Na programu so tudi nove teme širokega in elastičnega obsega z ozirom na intelektualno internacionalno akcijo, 'ki bo date mesto vsem velikim problemom.
Na ta način bo univerza v Cannesu, M jo je rodila francoska iniciativa, nudila številnim slušateljem iz vseh delov sveta brezkrajen program, nudila jim bo dušno hrano v pogledu mednarodnosti, hi kateri naj bi prispevali vsi evropski narodi.
Strašna tragedija v kmečki družini
V vasi Jablanici v Južni Srbiji je odgnala pred dnevi posestnikova žena Jelena Mdlosavljevičeva na sejem v bližnji trg dobro pitano svinjo, ki pa je med potjo obolela in je kmetica ni mogla prodati. Zato se je proti večeru vrnila domov. Svinja je hodite' vedno težje in je domov prišedši taikoj legla in pričela pojemati. Posestničin svak, kr se je .po naključju mudil na obisku, je svinjo nemudoma zaklal, nakar je meso nasolil, nekaj pa ga je Milosvljevdoeva pripravila za večerjo. Svak je odšel še pred večerjo domov in je tako použila pripravljeno pečenko kmetica sama s svojimi peterimi otroki, ki so takoj po večerji legli k počitku, dočiim je odšla mati v bližnjo drvarnico po iverje. Nenadoma ji je postalo slabo in se je le z največjim naporom privlekla v sobo, kjer so se že vsi otroci zvijali v strašnih smrtnih krčih. Tudi kmetica se je takoj onesvestila. K sreči je bil v hiši domači pes, ki je v svoji bistroumnosti odprl vrat, odvlekel 'gospodarico na prosto in z glasnim tuljenjem priklical sosede, ki so spravili nesrečnico v bolnišnico z 121etnim sinom vred,
dočim so bili ostali otroci v starosti 13, 10, 7 in 5 let že mrtvi. Preiskava bo-ugotovila, za čem je svinja obolela.
Smrt strojevodje med vožnjo.
Na lokomotivi nekega tovornega vlaka je umrl na tragičen način strojevodja Haimmeri, ko je vodil vlak iz Inomosta k Sv. Antonu. Na neki postaji je namreč Hammerl izvedel od nekega svojega tovariša, da je 'bil njegov sin, 'ki je bil usluž-iben na dotični postaji 'kot železniški delavec, odpuščen iz službe žara® neke tatvine. Ta vest je delovala na očeta tako porazno, da mu je postalo kmalu nato slabo in se je zgrudil na lokomotivi mrtev na tla. K sreči je znal kurjač nekoliko manipulirati s strojem in ga je-na! prihodnji postaji ustavil. _____ /
Sokolstvo
Sokolska društva Maribor I., D., ED* Matica, Studenci In Tezno. Dne 29. aprila v soboto ob 8. uri v društveni sobi Sokola Matice sestanek radi stalnega lahkoatletskega tekmovanja za prvenstvo mariborskih društev. Obvezno za vse vaditelje in vodnike razniii oddelkov.
za svoja dejanja... »Torej tudi Galneggy si je pridobil svoje milijone z oderuštvom ljudi, preden je mogel poklanjati milijone...« Tudi Kristijan poklanja zdaj milijone raznim dobrodelnim ustanovam, postane naposled čten društva »Clovcko-ljubcev«, dasi o priliki svoje petdesetletnice izpove: »Človekoljubci smo pač vsi le v toliko, kolikor nam dopušča naša sebičnost; in kaj pomeni nekoliko dobrega hotenja v neizmerni puščavi človeškega gorja! Kvečjemu ima vrednost travnate bilke, kaitere se lahko oklene upanje, da bo pognalo še več bilk...«
Razdedinjeni in užaljeni bratranec Ju-stus, ki je med tem dosegel čast policijskega komisarja, se maščuje nad Kristijanom. Na podlagi nekaterih obremenilnih indiclj aretira^svojega sorodnika vpričo pobožne strežnice Ane. — Pri razpravi pa so Kristijana soglasno oprostite Pride Justus, da se opraviči za sramoto in razburjenje, ki ga je s svojo obtožbo prizadejal Kristijanu. Tedaj pa. Kristijan ironično izjavi, da je skril na varno mesto dnevnik, ki bi lahko - služil. Justusu
kot nov dokazni material o zastrupitvi tete Brigite. Med obema sorodnikoma se znova vname silovit prepir in nevarno bolmi Kristijan se onemogel zgrudi za mizo.
Na božični dan čuti Kristijan, da se mu bliža poslednja ura. Pozove svojega bratranca k sebi, hoteč se spraviti z njim. Sporoči mu obenem, da se je v oporoki spomnil tudi nanj z izdatnimi milijoni. Toda pod pogojem, da mora bratranec dnevnik vreči v peč, ne da bi odprl ovoj. Tegia bratranec ne zmore: ko ima ovoj že v rokah, ga hlastno odpre, a najde v njem le prazne papirje. Tretjič vzplamti sovraštvo med sorodnikoma in Kristijan se zgrudi zadet od kapi, ne da bi končno »razvozljal« smrt tete Brigite.
»Človekoljubci« so po svoji koncepciji silno napeta drama, prepleteni z močnimi psihološkimi momenti in raznimi sen-tencami. Ko Kristijan opravičuje Justusu svoj dozdevni umor, tzpregovori:	»In
mnoštvene umore za domovino ali za prestol in oltar in kapital, ali za svobodo. enakopravnost, bratstvo, ali za dru-
ge velike rozine: te poveličuje celo svetovna zgodovina! Kajpak, to so umori iz strasti, iz ljubosumja, maščevalttesti, časti, dolžnosti... te seveda opravičimo blagodušno... In ali človekoljubni milijarderji, ki ustanavljajo v Ameriki cerkve, šole, bolnišnice in ljudske kuhinje, vprašajo za svet svoja čuvstva, kadar s svojimi borznimi manevri uničujejo druge ljudi? In ali se je nemara general Bona-parte, ali katerikoli drugi vojskovodja kdajkoli ukvarjal s svojo vestjo, ko je moril r.a tisoče ljudi? In vendar ga občuduje kristijamsko človeštvo; prav talko kakor pobožnega Pizarra, ki je v čast in slavo svojega Odrešenika poklal ves poganski rod. Da, človeška bestija si na vso moč prizadeva, da se pod nimbnsom svetih namenov izdivja...«
Nedvomno bodo »Človekoljubci« zanimiva vprizoritev za mariborsko gledališče. Glavno in v vsakem oziru zelo naporno vlogo igra g. Skrbinšek, režira pa gl. režiser g. Jože Kovič.
Rudyard KlpHng:
Miliionar in n/egov sin
(Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.)
rajnik je pogledal tipkarico in njune oči so se srečale — iz tega se je porodila zgodba, ki pa nima nič opraviti z našo zgodbo. Gledala ga je vprašajoče, dvomeč o njegovi iznajdljivosti. Oti pa ji je namignil, da naj se presede k br-zojavu, kakor general, ki vodi svoje brigade v boj. Nato je posegel z roko skozi lase kakor godbeniki, pomotrival strop in se lotil dela; beli prsti gospice Kin-zey pa so medtem klicali vso Ameriko.
»K. H. Wade, Los Angeles — Konstanca je v Los Angelesu, gospica Kinzey, je-li?«
j .le.« Gospica Kir.zey je tipkajoč pri5 kimala, tajnik pa je pogledal na uro, »Ste gotovi? Pošljite Konstanco, zasebni voz, semkaj In uredite vse za posebni vlak z odhodom od tukaj nedeljo ob takem času, da bo imel prihodnji torek na Šestnajsti cesti v Chicagi zvezo z ekspresom New York Limited.«
Tik-tik-tik! »Ali ne bi mogli zboljšati zveze?«
»Pri takih brežinah ne. S tem dobe šestdeset ur časa od tukaj do Chicaga. Če vzamejo posebni vlak vzhodno od »ega mesta, ne pridobe nič. Gotovi? Uredite z Lake Shore and Michigan Southern, da odda Konstanco na New York Centrali and Hudson River od Bgfiala do Al-bany-a, in z B. and A. od Albany-a do Bostona. Prihod Boston neogibno sredo zvečer. Storite vse, da nič ne prepreči tega. Brzoiavll tudi Caniif-u, TouceyJu in Bamesu. — Podpišite; Cheyne.«
Gospica Kinzey je pokimala in tajnik je nadaljeval:
»Torej. Caniff, Toucey in Bar ne s seveda. Gotovi? Caniff, Chicago. Prosim prevzemite prihodnji torek pop. mo} za« sebni voz Konstanca iz Santa F6 na Šest. najsti cesti za ekspres Ne\v York Limited do Buffala in ga predajte N. Y. C. za Albany. — Ste bili že v Nc\v Yorku, gospica Kinzey? Neki dan pojdemo. — Gotovi? Vzemite voz to^ek pop. od Buf-faia do Albany-ja na Limited. To je za Toucey-ja.«
»Nisem še bila v Newyorku, ampak poznam to!« je rekla in vrgla glavo nazaj.
»Oprostite. Sedaj pa Boston and Al-bany, Barnes. Ista napotila od Albany-ja do Bostona. Odhod tri pet pop. — tega ni treba brzojaviti — prihod devet pet pop. v sredo. To uredi vse, kar ukrene \Vade, ampak res je vredno pretresti ravnatelje.«
»To je imenitno!« je rekla gospica Kinzey s pogledom občudovanja. To je bil možak tiste vrste, ki ga je razumela in cenila.
»Ni napačno,« je dejal Milsom skromno. »Veste, vsak drugi bi izgubil trideset ur in porabil ves teden, da bi preračunal pot, namesto da bi izročil vse skupaj železnici Santa Fe vse do Chi-cage.«
»Ampak glejte, glede tega Nevv York Limited. Sam Chauncey Depew ne bi bil mogel priklopiti svojega voza,« je namignila gospica Kinzey, ko se je zavedla občudovanja.
»Da, ampak to nt Chauncey. Cheyne je — blisk. Tako pa gre.«
»Tako je. Mislim, da bi bilo dobro brzojaviti fantu. Na to ste vsekakor pozabili.«
»Bom vprašal.«
Ko se je vrnil z očetovo brzojavko, ki je naročala Harveyju, naj jih čaka ob dogovorjeni uri v Bostonu, je našel gos-pico Kinzey smejočo se nad tipkami. Nato se je še Milsom začel smejati, kajti besno tikanje iz Los Angelesa se je glasilo : »Radi bi vedeli zakai — zakaj — zakaj? Navrtala splošna nemirnost, ki se širi.«
Čez deset minut je Chicaga pozivala gospico Kinzey s sledečimi besedami: »Ako dozoreva zločin tega stoletja, prosimo, opozorite pravočasno prijatelje. Vsi hitimo v zavetje«.
Vse to pa je prekosila brzojavka iz To-peke (in celo Milsom ni mogel uganiti, glede česa je bila Topeka v skrbeh): »Ne streljaj, polkovnik. Klonimo«.
Cheyne se je jamo nasmejal nad pre-pastjo svojih sovražnikov, ko so položili brzojavke pred njega. »Mislijo, da smo na vojni poti. Povejte jim, Milsom. da nam pravkar ni do boja. Povejte jim, čemu grem na pot. Mislim, da je najbolje, če greste vi pa gospica Kinzey z nami, dasi ni verjetno, da bi se spotoma pečal s kupčijo. Povejte jim resnice — za enkrat.«
In povedali so jim resnico. Gospica Kinzey je tipkala s čustvom, tajnik oa je pridodejal znamenito pripombo: »Ta čas bodi mir!« In v zborovalnih dvoranah dva tisoč milj daleč so zastopniki raznih železniških družb prostejše dihali. Cheyne je hitel svojemu edinemu sinu naproti, ki ga je tako čudežno dobil nazaj. Trdosrčni možaki, ki so izdrli nože, da bi se borili za svoje finančno življenje, so odložili orožje in mu voščili srečno pot: kakih pet, šest od panike prevzetih bornih železnic pa je vihalo nos in govoričilo o čudežnih rečeh, ki bi jih bile storile, da Cheyne ne bi bil zakopal vojne sekire.
Brzojav je imel obilo posla koncem tega tedna; ljudje in mesta so se žu-rili sprijazniti se z novim položajem zdaj, ko je bil njihov strah odstranjen Los Angeles je klical San Diegu in Bar-stown, da naj južnokalifornski strojevodje vedo in se pripravijo v svojih kurilnicah. Barstow je obvestil atlantsko in pacifiško obalo, Albuquerque pa jo je razširil po vsej dolžini ravnateljstva železnice Otchison Topeka, and Santa Fč vse do Chicaga. Treba je bilo »poslati« železniški stroj, službeni voz z moštvom in veliki, pozlačeni zasebni voz v Konstanco, preko dvatisočtristopetdeset mili dolgo pot. Ta posebni vlak je imel na potu prednost pred stosedeminsedemde-setimi drugimi; odpravnike in moštvo vsakega teh imenovanih vlakov so morali obvestiti o tem. Potrebovali bodo šestnajst lokomotiv, šestnajst strojevodij in šestnajst kurjačev — same najboljše, kar jih je dobiti. Dve in pol minuti bo časa za izmeno železniških strojev, tri za preskrbo z vodo, dve pa za zalaganje s premogom. »Opozorite vse ljudi in uredite potem vodne shrambe in kimpeže za premog. Harveyju Chey-neu se. namreč, mudi, mudi, mudi!« so
peli brzojavi. »Pričakujemo štirideset milj r.a uro in nadzorniki posameznih oddelkov naj spremljajo ta posebni vlak po celi progi svojega oddelka. Od San Diega do Šestnajste ceste v Chicagu nai se razprostre čarobna preproga! Hitite’ Ej, hitite!«
»Vroče bo,« je dejal Cheyne, ko so se v nedeljo v jutranjem svitanju vozili iz San Diega. »Hiteli bomo, mama, kolikor je sploh mogoče. Mislim pa v resnici, da je brez pomena, da bi dela Že sedai ' lobuk na glavo in rokavice na roko. Mnogo bolje bi bilo, da' bi legla in vzela zdravilo. Rad bi igral domino s teboj-oa je nedelja.«
»Dobra bom. Oj, hočem biti dobra. Samo — če vzamem klobu’ z glave rne navdaja čuvstvo, kakor du ;c bi nikoli dospeli tja.«
»Poizkusi malo spati, mama, pa bom® v Chicagu, preden se boš zavedala.«
»Amoak v Boston gremo, oče. Naroči jim, naj hite!«
Šest čevljev visoka gonilna kolesa so ropotala’ proti San Bernardina in Mohav* skim pustinjam, a vzpon tukaj ni bil primeren za brzino. Ta bo kesneje bolj mogoča. Vročina puščave je sledila vročini gora, ko so krenili vzhodno proti reki Colorado. Voz je pokal v silni suši in blesku, gospej Cheyne so dajali zdrobljen led na vrat; mučili so se po dolgih, dolgih vzponih mimo Ash Forka proti Flagstaffu, kjer so gozdovi in kamnolomi pod suhim, daljnim nebom. Igla br-zinomera je skakala in nihala sempatja: dožaren premog je roštal po strehi in vrtinec prahu se je usesaval za brnečimi kolesi. Moštvo službenega voza je sedelo na svojih ležiščih, sopihalo v zavihanih srajčnih rokavih, in Cheyne se je znašel med njimi, prevpil bobnenje voza in jim na ves glas pripovedoval stare, stare zgodbe o železnici, ki jih pozna vsak zavirač. Pravil jim je o sinu in kako i® morje vrnilo mrtveca, oni pa so prikimavali, pljuvali in se veselili ž njim? vprašali so ga po »njej, tam zadaj« in če bi prenašala, ako bi strojevodja »malo pognal«, in Cheyne je menil, da bi. Radi tega so »pognali« yer'kega ognjenega konja od Flagstaffa do Winslowa s tako brzino, da je oddelni nadzornik ugovarjal.
Stražnika kot ljubezenski parček
V Nev/arku New Nerseya v Združenih državah je policija že dalje-časa iskala dva bandita, ki sta se specializirala v napadih na zaljubljene parčke. V bližini mesta je gosto zaraščen gozd, v katerega hodijo zelo radi z avtomobili na oddih; in sestanke mladi zaljubljeni parčki, ki so se pozneje zopet vračali z vozili v mesto. Že nekaj časa pa sta . dva neznanca redno vsak večer napadala zaljubljence in jih oropala do zadnjega centa. Policija se je domislila izvrstnega trika, ki Ji Je "popolnoma uspel. V gozd sta odšla nekega večera, preoblečena kot mlad zaljubljen parček, dva policijska agenta. Eden izmed njiju je seveda igral elegantno oblečeno damo. In res sta bila že po nekaj korakih napadena. Dočim se je »kavalir« pripravljal, da. bi izročil napadalcema denar in uro, je njegova »izvoljenka*« nenadoma planila n« bandi-
ta in ju podrla na tla z dobro merjenima knock-autom. Nato sta bila zločinca spravljena za varno zidovje v mestu, dočim bodo sedaj zaljubljenci lahko brez skrbi za svoje življenje in imetje uživali divne čare ljubezni in nastopajoče pomladi.
Smrt starega avstrijskega diplomata.
Na Dunaju je umrl v 80. letu starosti mejni grof Aleksander Pallavicini, ki je užival v vseh krogih ■ rlik ugled in časti. Pokojnik je bil lastnik skoro vseh bivših avstroogrskih najvišjih odlikovanj, tned drugim tudi reda zlatega runa. V svojih mlajših letih se je bavil z diplomacijo in je bil ataše avstrijsko-ogrske-sa poslaništva v Petrogradu. Pozneje je nastopal v madžarski gornji zbornici kot finančni strokovnjak, veliko pozornosti pa je posvečal tudi svoiim veleposestvom na Moravskem, češkem in Madžarskem. Grof Pallavicini je bil velik ljubitelj umetnosti, književnosti ir. špor-
ta. Priredil je razne slikarske razstave, znan pa je bil zelo tudi po svojih lovskih prireditvah na svojem madžarskem veleposestvu. Ko se je pojavil v Evropi avtomobilski šport, je bil Pallavicini med prvimi tekmovalci. V zadnjem času se je popolnoma odtegnil javnemu življenju Bil je posebno velik prijatelj z ruskim velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem.
Mednarodna filatelistična razstava.
Na Dunaju se bo 24. junija otvorila mednarodna filatelistična razstava, ki bo največja izmed vseh dosedanjih sličnih prireditev. Razstavo bo otvoril avstrijski zvezni predsednik Miklas. Razstavni prostor bo meril 2.0CO kvadratnih metrov razstavilo pa bo pet filatelistov 750 krasnih zbirk Na razstavi zbrane znamke so cenipne no pol milijarde dinarjev našega denaria. Naiclranoepueiše znamke se hranijo do otvoritve razstave v bančnih tresorjlh, med razstavo pa Jih bodo va-
rovali posebni pazniki. Med temi redkostmi so tudi znane modre in rdeče znamke Mauritiusa, ki so zavarovane vsaka P°
250.000	avstrijskih šilingov. Zadnji mednarodni filatelistični razstavi sta bili le* ta 1927. v Ne\vyorku in leta 1930..v Berlinu. Prihodnja razstava bo leta 1940. v Londonu o priliki proslave stoletnice pf* ve poštne znamke,
Židov Je na svetu 15 milijonov.
V zvezi z zadnjimi dogodki v Nemčiji objavljajo poljski listi statistične podatk® o številu vseh Zidov na svetu. Kakor pri* povedujejo številke, je na vsem svetu okrog 15 milijonov Židov, od teh v Arne" riki 4 milijone in v Angliji ter njenih ko* lonijah 3 milijone. V ostalem pa ima v Evropi naiveč Zidov Poljska (2.829.456)* za njo m Pusiia (9.626.667). V Nemčiji j*
680.000	Židov, v Franciji 165000, v Pal®* stini okrog 150.000, v Italiji 46.000. n® Japonskem pa jih je le vsega skupaj 500*
Mali o
Kasno
JOS TICHY fN DRUG. Konces. elektrotehnično po djetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. proizvaja elektroinstalaclje stanovanjskih hIS. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev. lestencev, svetilk, elektrolit-stalacijskega blaga do kon kurenčni ceni.	519
Sobo odda
OPREMLJENO, SOLNČNO , . SOBO
lak oj oddam. Stritarjeva ulica št. 17.	1479
OPREMLJENO SOBICO
separirano, oddam gospodični za Din 130. Naslov v uprav! »Večernlka..	H75
OPREMLJENO SOBO
oddani s 1. majem gospodu. Koroščeva ulica 4. vrata 3 pritličje.	1452
Kupim
REZERVAR ZA VODO
1000 do 2000 litrov kupim takoj. Ponudbe na upravo posestva dr. Josipa Orniga, Sv, Jan 2 na Dravskem mrl Ju. 1476
KUPIM RABLJEN PISALNI STROJ
pod ugodnimi pogoji. Ponudbo na upravo lista ood »Stroi«.
2000
Prodam
asa;
OTROŠKA POSTELJA,
otroški voziček, štedilnik slamnjača, kuhinjska posoda miza. stolček, ceneno na pro dai. Naslov v upravi. 1474
SREDNO POSTELJO.
lepo, čl,sto. za doraslega otroka prodani. Naslov v upravi lista.	3000
lllnoin
Kranjc, Limbuš 33 otvorim v soboto
Totila Som prvovrstna sortirana vina
SIVIUE
NE POZABITE, DA IMA KNJIGARNA
TISKOVNE ZADRUGE V MARIBORU
NA ALEKSANDROVI C. 13 NAJLEPŠE
MODNE LISTE
Izdaja konzorcij »Jutra« .v. Ljubljani; predstavnik Izdajatelja Irt urednik: KAl>ft'0j i/hiaR v Mariboru. Itskr Mariborska tiskarna d.d, predstavnik
STANKO DETELA v Maribor?