Št. 321. V Ljubljani, četrtek dne 19. januarja 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1—, z dostavljanjem na dotn K 1*20; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9"—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. • Telefon Številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi re pošiljajo uredništvu, naročnina upravniStvu Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Zn odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. Klerikalna politika proste roke. Slovenskim klerikalcem se zelo kolca po onih lepih časih, ko je lahko delal njihov voditelj dr. Šušteršič pod tvrdko »Slovanske Unije" veliko parlamentarično politiko izključno za mavbo svoje stranke. Kakor petelin^ na gnoju se je repenčil takrat dr. Šušteršič po dunajskem parlamentu, mogočno je komandiral Jugoslovane, Cehe in celo s Poljaki je lahko koketiral. Za nos je vodil celo zbornico, sam pa je delal na svojo pest kupčije za potapljajočo se klerikalno barko na Kranjskem, Vsak političen otročaj je moral vedeti, da zlorabljajo klerikalci .Unijo", ko so se delali na Dunaju najhujše opozicljonalce, doma pa so dobivali od vlade koncesijo za koncesijo. Končno so vendarle Čehi spoznali Šusteršičevo .slovanstvo* in ustvarili so si svoj .Češki klub", s katerim so pognali .Unijo" v kon-kurz.v Čez noč je postal dr. Šušteršič iz parlamentarnega velikana politična ničla v avstrijski državni zbornici. Češki, poljski in tudi slovenski listi pa so prinašali zanimive podatke o .opozicijonalni" politiki slovenskih klerikalcev, ki so za hrbtom ostalih Slovanov zlorabljali ime .Slovanske Unije'1 zato, da so dobivali od vlade pomoč v boju zoper narodno-na-predno stranko na Kranjskem. Klerikalci se zavedajo, da ničesar ne reprezentlrajo — in naj imajo tudi vse državnozborske mandate ter deželnozborsko večino — dokler nimajo v svojih rokah tudi go-spodstva v Ljubljani. Zato gre vsa njihova politika v zadnjem času edinole na to, da bi pritegnili nase Ljubljano. Preganjanje naprednega državnega uradništva iz Ljubljane in koncentracija klerikalnega v našem mestu, padec župana Ivana Hribarja, sankcija nove nalašč za klerikalce prikrojene volilne reforme za ljubljansko mesto, to je rezultat dela naših klerikalcev v onem času, ko so bili opozicijonalci v .Slov. Uniji". Umljivo je, da so bili naši klerikalci presenečeni^ in osupnjeni, ko se jim je vzela s .Češkim klubom" možnost, da bi še naprej uganjali v .Sl. Uniji- politiko proste roke. Hudo in milo je potožil .Slovenec0 in zažugal je Slovanom, da bodo klerikalci v bodoče delali politiko proste roke pod svojo firmo. Bolelo to žuganje ni nikogar, ker je vsakdo vedel, da se bo na klerikalni politiki le to izpremenilo, da bodo imeli veliko manj vpliva kot preje, ko so vozili v imenu vseh Slovanov. Jasno pa je bilo, da bodo naši klerikalci tudi v bodoče prav lepo zo- bali Iz vladnih jasli in dobivali zase strankarske gospodarske koncesije ter asistenco c. kr. deželne vlade zoper naprednjake. Kakor dosedaj, pa bodo tudi v bodoče klerikalci na vso moč podpirali nemške interese v slovenskih deželah. Ničesar drugega kot to ne pomeni na vse strani samostojna politika proste roke klerikalne državnozborske delegacije. Pri tej politiki proste roke pa bi klerikalci radi kar največ izsilili iz vlade, kateri se ponujajo za deklo. Iz tega stališča je tudi presojati veliko politično debato v .Slovenskem klubu," o kateri na široko in dolgo piše .Slovenec" in menda tudi drugi, nemški listi. To, kar delajo sedaj klerikalci v .Slovenskem klubu" je čisto navadna komedija, s katero hočejo javnost opozoriti na svoj maloštevilen klub. Vsa debata v .Slovenskem klubu" je bila aranžirana. Dr. Krek je govoril za politiko proste roke zato, ker kranjski klerikalci sploh več prostih rok nimajo. Za desetmilljonsko posojilo in ne ve se še zakaj jih je Bienerth kupil predno se je parlament začel. Zato tudi niso. smeli klerikalci včeraj staviti v parlamentu nobene Interpelacije radi Kočevja. Dr. Krek je torej govoril o politiki proste roke le zato, da preslepi svoje volilce in javnost, kakor da bi se klerikalci še ne prodali. Tudi proti skupnemu jugoslovanskemu vseučiliškemu klubu se je postavil dr. Krek, ker je dognana stvar, da so klerikalci morali dati vladi glede italijanskega vseučilišča take obveze, ki jim onemogočujejo, da bi se v prihodnjem zasedanju mogli boriti za jugoslovansko vseuči-liško zadevo in proti italijanski fakulteti. Klerikalci so namreč to narodno izdajstvo napravili zopet samo, da okoristijo sebe in svojo stranko. In če se je dr. Korošec v .Slovenskem klubu" izjavil nasproti dr. Kreku za strogo opozicijo je to naj-nesramnejša farbarija javnosti. To kar je dr. Korošec govoril o nasilstvih vlade na Koroškem in Štajerskem, so prazne besede, zvonenje po toči, ki je tembolj obsodbe vredno, ker je ne-odkritosrčno in ker dr. Korošec ve-doma slepi koroške, štajerske in druge Slovence, mesto, da bi povedal, da .Slovenski klub" zanje ničesar storil ne bo, ker ničesar več storiti ne more. Prodani so koroški Slovenci, prodani štajerski Slovenci, prodani so primorski Slovenci in prodani smo kranjski Slovenci! Vsa nasilstva, vsa zaničevanja, ki jih je naš narod pretrpel zadnje mesece na naši lastni zemlji, ostanejo brez zadoščenja. Na tem ne izpremeni prav ničesar, če razpošilja sedaj v opravičilo klerikalni .Slovenski klub" v slovenske in nemške liste obširna poročila, ki skušajo prekriti klerikalnih poslancev narodna Izdajstva. Lagal in slepil je Slovence dr. Korošec, če je res končal svoj govor proti dr. Kreku s tem, da je dejal: „Politika proste roke je nevarna fraza. Jaz sem za brezobzirna bojno politiko." Vse, do pičice vse, je bilo že pred klubovo sejo domenjeno, vse se je v slepilo javnosti objavilo. — Nasprostvo med dr. Krekom in dr. Korošcem je bilo umetno in le zato uprizorjeno, da bi na eni strani .Slovenski klub" še kaj izsilil iz vlade, na drugi strani pa prevaral Slovence. Da je tako, šnji .Slovenec", .Slov. klubu" plina, in da se to pot uklonila je torej govoril dr. Šušteršič in je že zmešetaril potrjuje sam včeraj-ki pravi, da vlada v najvzornejša disci-bo manjšina — tudi večini. Dr. Korošec to, kar mu je ukazal storilo se bo to, kar dr. Šušteršič. Štiridesetletnica nemike države. Nemci obhajajo te dni 40 letnico nemškega cesarstva. Dne 18. januarja, torej včeraj je minilo 40 let, odkar se je dal pruski kralj v prestolni dvorani gradu Versailles kronati za nemškega cesarja. Nemški listi z dolgimi članki slave ta jubilej in povdarjajo veliki pomen onega dogodka: takrat je bila namreč kronana zedinjena Nemčija, ki je stala na vrhuncu svoje moči: Avstrija si je komaj malo opomogla od porazov 1. 1866, slabili so jo notranji narodni boji, Rusija je imela opravka s svojim kmečkim vprašanjem in Francija je ravnokar padla premagana pred nemške noge ter prinesla zmagalcu Elzacijo in Lotaringijo v dar, zraven pa je še morala plačati veliko vojno odškodnino. Takrat je bila Nemčija nad vse. Lahko se je računalo na veliko bodočnost, ki jo bo imela zedinjena Nemčija. Ob jubileju 40 letnice onih slavnih dni pa povdarjajo vsi listi, da se vse velike nade niso izpolnile. Francoski denar ni zalegel toliko, kolikor se je mislilo, Francija se je iz poraza kmalu opomogla, Elzacija in Lotaringija je ostala vkljub nemški vladi tako francoska, kakor je bila preje in namesto nemške nacijonalne navdušenosti se širi po Nemčiji soci-jalna demokracija, ki je niso mogli zatreti posebni zakoni Bismarckovi, ampak se je vkljub vsemu zatiranju množila in se še množi. Pri zadnjih volitvah so sicer soc. demokrati izgubili par mandatov, toda poslej so zmagali skoraj v vseh nadomestnih volitvah, tako da je treba z njimi računati, kar nemški nacijonalci zelo obžalujejo in trdijo da kompromisi s soc. demokrati Nemce kompromitirajo. Tudi cesarju Viljemu so soc. demokrati malo po volji in se pogosto zareče proti njim, ker je menda prepričan, da oni motijo tak razvoj zedinjene Nemčije, kakor so si ga mislili Nemci pred 40 leti. Elzacija Lotaringija je prišla v zadnjem času na vrsto, ker se je zdela Nemcem premalo nemška. V Elzaciji je 12 procentov Francozov: mesta so po večini francoska, na deželi se govori neki nemški dialekt, toda po duhu je ljudstvo francosko. V Lotaringiji je 373 nemških, 341 francoskih in 40 mešanih občin. Mesta so francoska po duhu in jeziku, nemški so samo priseljenci. Zadnji dogodki v Metzu so dokazali kako malo je tam navdušenja za Nemčijo. Položaj je skoraj tak, kakor na Poznanjskem; tudi posebni zakoni ne pomagajo; to je dokaz, da zna nemška sila deželo s silo priboriti, ne zna pa pridobiti naroda s svojim germaniziranjem. Prisilno asimiliranje je pri današnji narodni zavednosti skoraj nemogoče, Po štiridesetih letih mora priznati nemško časopisje, da Elzacija in Lotaringija še nista zreli za autonomijo t. j. da nista še dovolj nemški; sicer tvorita del Nemčije, kot teritorij, po čuvstvu pa tvorita del Francije. To je obračun ob 40 letnem jubileju velikega dogodka, ki se je dogodil 18. januarja v francoskem gradu Versaillesu. Nemcem je neprijetno, da morajo to priznati, vendar ne morejo prikriti svetu resnice. Železni kancler Bismarck, ki je ustvaril zedinjeno Nemčijo in je dal nje kralja kronati v Versaillesu po najslavnejši zmagi, kar jih je dosegla Nemčija v preteklem stoletju, si pač ni mislil, da bodo ob 40 letnici morali nemški listi govoriti o tem. Ne da se sicer tajiti, da je Nemčija tekom 40 let kot cesarstvo dobila velikanski upliv v Evropi, da je imela takoj po svojem združenju veliko besedo posebno na Balkanu, in da je bila odločilna pri vseh važnejših vprašanjih evropske politike, vendar to ne more prikriti onih dejstev, ki jih niso mogli prikriti nemški listi pri svojem jubilejnem razpoloženju. Ni bilo brez pomena, da se je izvršilo kronanje pruskega kralja za cesarja zedinjene Nemčije v kraljevskem francoskem gradu Versaillesu, ki je bil priča nekdanje francoske slave. Mogočnost francoskih kraljev je imela preiti na nemške cesarje. Francoski kralji so nekdaj hodili čez Ren, zmagovali so nad nemškimi mesti, odločevali so v Evropski politiki. Kar niso dokončali oni, dovršil je Napoleon, ki je položil nemške dežele pod svoje noge. Toda takrat se je prebudil nemški duh. Leta 1817. je že mladina na Wartburgu proglasila Vsenemčijo za svoje geslo, leta 1848. so si prisvajali Avstrijo in ker se jim to ni posrečilo, so jo hoteli dobiti s silo. Leta 1866. je Avstrija doživela poraz od Nemcev, ostala je še Francija. Leta 1870. je padla premagana Francija. Kdo se je še mogel ustavljati. V dobrih 50 letih je tako vzrastla nemška moč, kaj šele prinese bodočnost. Naprej čez meje. V kraljevskem francoskem gradu so kronali cesarja zedinjene Nemčije, da bi videl svoj pomen in namen. Kar je bila nekdaj Francija, to bo Nemčija, kakor je šla Francija čez meje, tako bo šla Nemčija čez meje. Pred vsem je hotela Nemčija izvajati svojo politiko v Elzaciji in Lotaringiji, na Danskem in v poljskih poznanjskih provincijah. Ni se jim posrečilo, kakor so mislili. In znotraj je prišel socijalistični duh in je kuriral nemško nadutost. Toda to Nemce ni motilo, da bi ne bili mislili na svoj cilj. Drang nach Osten: Avstrija, Balkan, Azija. Tudi o tem bi si lahko dali račun ob jubileju in tu bi morda imeli pokazati več uspehov, to pa po zaslugi drugih. Nemški cesar Viljem, ki je prejel krono zedinjene Nemčije po svojem v Versaillesu kronanem očetu, je hotel vestno izpolnjevati nalogo, ki je bila nemškim cesarjem naložena s krono zedinjene Nemčije. Zato je hud nasprotnik socijalnih demokratov, hoče biti od boga poslan in se rad pokaže kot absolutnega vladarja. Toda to vse ne more zmagati nad modernimi smermi v državi in te smeri gredo proti namenom, ki jih je imelo kronanje v Versaillesu pred štiridesetimi leti. Iz slovenskih krajev. Iz Mokronoga. Pri ljudskem štetju je komisar vodil štetje v nemškem jeziku. Vprašan, zakaj ne uraduje slovenski, je odvrnil, da mu je bolj komodno in da lažje piše nemško. Pri nas torej niti ni dobiti kakega človeka, ki bi vodil števno komisijo v slovenskem jeziku I — Vode zmanjka v Mokronogu v najhujši zimi. Pretečen teden so zamrznili in se odpovedali vsi vodnjaki v Mokronogu. Gospodinje, ki jim zmanjka vode, morajo k svojim sosedam iti prosit vode .na posodo". Nekaj je na vsak način treba ukreniti, da bojo Mokronajzarji imeli tudi po zimi pitno voda.; če ne morejo nabaviti in skrbeti za sesalke, ki bi vedno delovale, naj pa napravijo en velik kotel, v katerem bodo mo-kronoške ženice kuhale sneg in led, kadar ne bo mogoče dobiti vode iz vodnjakov. Iz Novega mesta. Afera Jarc-Rozman pred sodiščem. Včeraj dopoldne se je pri tukajšnjem okrajnem sodišču vršila zanimiva razprava političnega značaja. Stvar je bila sledeča: Jarc je imel dne 16. oktobra p. 1. v Novem mestu pri Jacazu svoj volilni shod. Na tem shodu je med drugim tudi omenjal vzrok dr. Defrance-schijevega odhoda iz Novega mesta. Omenil je, da se ta vzrok pripisuje njemu, kar pa ni res, marveč res je le, da je dr. Defranceschi sam se izrazil, da so tega krivi edinole Novo-meščani sami. Pri shodu navzoči Rozman kot zastopnik nasprotne stranke, je temu ugovarjal. Jarc pa je na to dejal, naj se pošlje deputacija 3 gospodov k dr. Defranceschiju, ki bo to potrdil. Ker pa je bilo tedaj že pozno v noč, MICHEl. ZEVACO: LISTEK. Otroci papeže. Roman iz rlmik« zgodovina. f219j Prijela je Cezarja za noge, ter ga potegnila v kot sobe. Nato je z roko potipala na zid. Skrito pero se je izprožilo ... tla so se vgreznila, ves tisti kos tal, kamor je bila Lukrecija zavlekla svojega brata, se je pričel vgrezati, in obadva sta izginila. Grad je bil poln takih skritih lukenj za opazovanje in takih skritih vrat. Tista, ki se jih je Lukrecija poslužila, so jo postavila v par trenotkih v grajsko klet. Tam je pustila brata ležati na pesku, ter zdivjala na prosto. Par minut kasneje je na čelu svojih stražnikov drevila za Raga-stensom . . • bralec je videl, da je prišla prekasno! . . . S srditim zamahom roke je poslala Lukrecija svoje stražnike nazaj. Obsedela je na bližnji skali, nohte zakopane v lice, oči krvave od gneva, ter gledala, kako je čoln pristal ob .Stelli". Barka se je vzmajala in zletela trenotek nato z galebjo hitrostjo po valovih . . . Lukrecija je zaihtela v joku onemogle besnosti in neutolažene jeze. Obrnila se je proti žarečemu gradu, ki je razsvetljeval morje daleč naokoli, kakor ogromna plamenica ... In v njegovi luči je nenadoma zapazila človeka, ki je klečal nedaleč od nje na neki skali, z obrazom proti tlom . . . Bil je abat Angelo. Gotov, da je Lukrecija poginila obenem z očetom in z bratom Cezarjem, je šel abat Angelo tja, odkoder je bil zadnjič videl njeno zakladnico . . . Zdelo se mu je, da si tako bolje ohrani svoj zaklad . . . Sklonil se je, da bi ga poizkusil videti ... da bi se ogotovil, ali je še na zapomnjenem mestu ... in vroča vzvišenost se je polastila njegovega srca ... Lukrecija ga je bila zagledala. Spoznala ga je takoj. Zlovešč nasmeh si je poigral z njenim liccm, opustošenim od gneva in krvavim od lastnih prstov . . . Pritajila se je, ter se mu je približala počasi, z največjo opreznostjo . . . Mahoma pa je planila k njemu; njena roka se je dvignila in se spustila s strašno naglico in silo . . . Abat niti ni zakričal: Lukrecijino bodalo ga je ubilo na mestu . . . Lukrecija je vstala, krvava in prepadla, ter se z brezupnim pogledom ozrla naokrog . . . .Kdo še prihaja?" je zaškripala. Tisti, ki je prihajal, tisti, ki ga je Lukrecija zagledala, je bila senca, ki so jo obmorske skale varovale pred veliko lučjo požara. Stopala je proti morju ... Ko pa se je ta postava pokazala v polni luči, jo je Lukrecija spoznala. .Moja mati!" je zajecljala. .Moja mati! . . ." Rosa Vanozzo, je šla mimo, ne da bi jo zapazila. .Moja mati!" je ponovila Lukrecija s krčevitim trepetanjem ustnic . . . Rosa Vanozzo je šla vse naprej, vse naprej . . . Dospela je na pesek ob bregu in nadaljevala po njem svojo pot proti morju, iztegaje roke v temo . . . Takrat, ko je Rosa Vanozzo stopila iz kabineta, kamor se je bila umaknila, v papeževo sobo, in je abat Angelo zbežal, brezumen od vesele novice, da ni zastrupljen . . . je stari Borgia zarjul od obupa. Ker pa še ni čutil nikakih znakov bližnje smrti, je vendarle stopil k Magi, ter jo prijel za roko . . . .Ti lažeš, kajneda?" je zastokal, pijan od groze. .Reci mi, da lažeš! Reci, da čaši nista bili zastrupljeni." .Končano je, Rodrigo . . . Tvoj smrtni boj se prične vsak trenotek ..." je dejala Maga, in njen glas je bil tem strašnejši, čim je bil miren, mračen in počasen." .Nesrečnica! . . . Brezumnica! ... Ali ... saj si pila tudi ti iz srebrne kupe . . . Vidiš, da lažeš! ..." .Motiš se, Rodrigo ... to pomeni samo, da umrem tudi jaz . . . Ali ti nisem dejala, da sta usodi naju dveh nerazdružljivi? . . ." .Lažeš! Lažeš!" je povzel papež z vročično trdovratnostjo. .Če bi bil zastrupljen, bi moral že čutiti bolečine... Močan sem — ah, prokleta čarovnica, drago boš plačala svojo mrtvaško laž! . . ." Stari Borgia, ki je bil pravkar dvignil pesti proti Magi, se je mahoma zrušil v naslonjač . . . Obraz se mu je pokril z rdečimi lisami . . . ustnice so mu zasinele ... oči so stopile iz jam . . . .Oh", je zajecljal, .ni se lagala! Noge me ne drže več . . . mrtvaški mraz mi jemlje moči ... oh . . . ta ledeni mraz . . . ki prihaja zmirom više . . . Milost! Pusti me še živeti . . . Usmiljenje! . . . Reši me! . . . Lukrecija! . . . Cezar! ... Na pomoč! . . ." .Brezumnež!* je vfknila Maga. .Ti kličeš Cezarja in Lukrecijo ... Ali veš, kdo je poslal duhovnika, ki te je imel nalogo zastrupiti? ... Bil je Cezar! ... Ali veš, kdo je otroval tvojo čašo? . . . Lukrecija! . . .“ »Moja otroka!" je zamrmral papež z mračno potrtostjo . . . .Tvoj sin! Tvoja hči!" .Umorjen od svojih lastnih otrok! ... Oh! To je kruto! . . . Groza smrti je majhna spričo groze hudodelstva . . . Toda, kdo si ti, sokrivka zločina? ... Kaj sem ti storil, nesrečna čarovnica? . . . Že vem! ... Ti si mati nekoga izmed njih, ki sem jih umoril! . . .* .Ne, Rodrigo ... Ne išči med žrtvami, ki si jih zastrupil ali dal zabosti . . . Išči dalje v svojem spominu, dalje nazaj! ..." .Še dalje ... Oh! Ti si žena ali sestra enega izmed tistih, ki sem jih ubil, takrat, ko še nisem bil svečenik . . . ko sem se še boril na vojski! Ti peklenska egiptovska hči! ..." .Dalje, Rodrigo . . . Dalje ... Idi nazaj do svoje mladosti! Do Španjolske ... Do Jative . . ." Papež se je zagledal v Mago z očmi, polnimi groze ... Zakričal je, da je šlo skozi mozeg in kosti. .Oh", je viknil s svojim strtim glasom, .Spanjolska! Jativa! Zdaj vem, kdo si . . . zdaj te spoznam! ... Ti si Rosa." Sklenil je roke, zdrknil iz naslanjača, padel z obrazom na tla in kruto udaril s čelom po kameniti plošči. (Konec.) 3 cd 0> P*i Pm O O H -M O a S o 05 o v N ^ sr £2 ^ -a C ^ ra 3? SI o o S C r* c* E 8PS. •3 N * o cu £ CO jjj 3.1 CU o « > G O ss JD J2 "i/5 O Cu 3 .53 "08 C O c3 e QJ a. -a > 4^ c .Sd. 1 I •rt ^ '.X predlog ni obveljal. Zato je Jarc proti Rozmanu rekel: Če to ni res, lahko me jutri plakatirate kot 1 a ž n j i v c a. Rozman je drugi dan, ko se je o neresnici Jarčeve trditve še posebej prepričal, dal tudi napraviti lepake, a ker jih klerikalna tiskarna ni hotela natisniti, so jih napravili lastnoročno ter poslali k okrajnemu glavarstvu v cenzuro. Glavar je bil že lepake dovolil, zahteval pa posebno vlogo. Ko se je le ta predložila, je glavar izginil, a njegov namestnik ni dovolil javljen-ja lepakov. V dotični vlogi je Rozman med drugim tudi rabil besede: »Taka je mož-beseda zastopnika Slovenske ljudske stranke.* Jarc je zato vložil proti Rozmanu tožbo radi razžaljenja časti. Zaslišanih je bilo 10 prič, med njimi tudi novomeški prošt dr. Elbert. Razprava je trajale od 9. ure dopoldne do tričetrt na 1 popoldne. Ob polu 1 ure razglasi sodnik obsodbo: Obtoženec Karl Rozman se oprostiodobtožbe, ker se mu je dokaz resnice popolnoma posrečil. Glavni razlog oprostitve: Priči Bergman in Kraj-ger sta izrecno izpovedala, da je Jarc rabil besede »krivi so edinole No-vomeščani da gre dr. Defranceschi proč.“ Dočim se je dr. Defranceschi napram kontrolorju Budni, ki je razgovor javil Jarcu, čisto drugače izrazil. Zastopnik Jarcev je prijavil vzklic, stvar se bo torej še dalje vlekla. Slovanski jug. Krvavi boji v Turčiji. Kakor je soditi po vesteh, ki prihajajo iz vseh strani Turčije in sploh celega Balkana, se pripravljajo vse narodnosti v Turčiji na krvavi boj za svojo svobodo, katerega so za časa mladotur-ške revolucije opustile. Vse nade, da bo mladoturški režim pravičen nele Turkom, ampak tudi drugim narodom, ki hočejo čuvati svojo narodno individualnost in si osigurati kulturni in socijalni napredek, so se izkazale kot goljufive. Radi tega se lahko z vso gotovostjo pričakuje, da izbruhnejo v najkrajšem času v Turčiji znova vsta-ški boji, kf niso za časa Abdul-Hami-dovega režima nikdar prenehali. Povratek glasovitega arnavtskega vojvode Ise Boljetinca iz Črne gore je znamenje, da se prične upor najprej med Arnavti. Kakor se poroča, je Boljeti-nac v okolici Malesije zbral že okolu 6000 mož. Pridružila se mu je tudi četa iz Dibra. Pod vtisom teh arnavt-skih priprav, se opazuje tudi že živahno vstaško gibanje med Srbi, Bolgari in Grki. Bivši srbski vstaši so namreč silno razburjeni radi najnovejših dogodkov v Novopazarskem Sandžaku, kjer avstrijski provokaterji z znanim razbojnikom Azisom Poro-bičetn na čelu hujskajo muslimansko prebivalstvo proti mirnim in neoboroženim Srbom. Če se bodo ti napadi, pri katerih je že več Srbov izgubilo svoje življenje, še ponavljali, so tudi voditelji bivših srbskih vstaških čet pripravljeni, da znova organizirajo razpršene srbske čete in se maščujejo za smrt nedolžnih svojih bratov. A nekatere bolgarske in tudi grške čete so se pa že spopadle s turško vojsko. Vsi znaki kažejo, da se bliža v jugoslovanskih deželah turškega cesarstva zelo krvava spomlad. Desetletnica .Srbskega Književnega Glasnika". 1. februarja t. 1. bo preteklo ravno 10 let, odkar je izšla v Belgradu najboljša in največja srbska literarno-znanstvena revija »Srbski Književni Glasnik". Že takoj prva številka je vzbudila v tedanji srbski javnosti veliko senzacijo, kajti to revijo so ustanovili najsposobnejši ljudje, katere je zbrala skupaj ljubezen do srbske književnosti in narodnega blagra sploh. To so bili Bogdan Popovič, sedanji vseučiliški profesor, Ljubomir Jovanovič, sedanji srbski notranji minister, Ljubomir Stojanovič, državni svetnik, Slobodan Jovanovič, vseučiliški profesor, ljudje, ki so morali takrat radi izdajanja tega lista pretrpeti marsikatere bridkosti. Zlasti prezirljivo so jih gledali v prvi vrsti oni, ki so določevali usodo tedanje Srbije in književni tradicijonalisti, ki niso mogli razumeti take novosti v v srbski književnosti, kakor je bil »Srbski Književni Glasnik". Ali kljub temu je dosegla revija nepričakovan uspeh. Vsi boljši literati so postali sotrudniki novega časopisa, a odziv publike je bil tako velik, da se je morala ta številka izdati še enkrat. Od 1. 1905. sta urejevala list vseuči-liška profesorja Bogdan Popovič in dr. Jovan Skerlič. A od 1. 1907. ga urejuje sam dr. Jovan Skerlič, ki je tudi pri nas dobro poznan. Dne 1. februarja 1911 bo izšla že 241. številka »Srb. Knj. Gl.*, ki si je tekom desetih let svojega izhajanja pridobil priznajne in pohvalo ne samo v srbski in hrvaški, nego tudi v celi jugoslovanski in sploh celi slovanski književnosti. Revija znači posebno zvezo srbske književnosti z vsemi modernimi književnostmi. Njena bodočnost je tudi materijalno osigurana. Svojo desetletnico zamore proslaviti v zavesti, da je brez te revije nemogoče poznati srbsko moderno književnost. Ljudske šole na Hrvatskem In Srbi. Zagrebški »Srbobran" prinaša po podatkih hrvatskega »Službenega Glasnika" članek, iz katerega je natančno razvidno razmerje šol v krajih, kjer so v večini Hrvati in krajih, kjer so v večini Srbi. Ta statistika nam kaže, da se je dosedaj še vsaka hr-vatska vlada trudila, da bi bilo kolikor mogoče več srbskih vasi brez ljudske šole. Srbi imajo ravno 45 ljudskih šol in 63 učiteljev manj, kakor bi jim pristojalo. Seveda, hrvatski vladi je prva skrb za ustanavljanje madžaron-skih šol. Srbi se bore z vsemi silami proti madžaronskemu režimu. Kolonizirani Nemci in Madžari ga pa podpirajo. Ta razlika hrvatski vladi ne ugaja in zato stresa svojo jezo nad nedolžnimi srbskimi otroci. Splošni pregled. Krakovski „Czas“ piše o nemških radikalcih in njihovih napadih na vlado zaradi slovanskih ministrov sledeče! Prva skrb sedanje vlade je to, da zagotovi najprej, ako tudi le začasno, večino in gotovo je, da bo min. predsednik Bienerth iz tega napravil kabinetno vprašanje. Baron Bienerth se je pri sestavi kabineta kolikor mogoče oziral na zahteve Nemcev. Finančno ministrstvo je prešlo iz poljskih rok v nemške roke in Nemci sami pripoznavajo, da je dr. Mayer odločen Nemec. Poljaki so torej na korist Nemcev izgubili važno mesto v kabinetu in je smešno, ako se Nemci spotikajo nad tem, da je posl. Glombinski postal železnični minister. En poitfelj so Poljaki vendar morali dobiti in če so dobili manj važnega, nego so ga imeli preje, potem gotovo ni vzroka za lamentacije Ostane pa še kot vzrok za razne napade na ministrstvo češki minister v javnih del. Tudi tu je le menjava. Čehi so preje imeli poljedelsko ministrstvo sedaj imajo ministrstvo javnih del. Petmilijonski češki narod vendar ne more biti izločen iz vlade. Posebno ga je bilo upoštevalo sedaj, ko so, pogajanja bolj razbili Nemci nego Čehi. Ako torej svobodomiselni Nemci delajo vladi težave, potem je to zloraba njihovega sedanjega stališča in je njihovo početje enako kapricam razvajenega otroka. Svoje postopanje morejo opravičiti le na ta načia, da niso dobili vseh portfeljev, kajti tudi z ozirom na druge nemške stranke so dobili nemški svobodomisleci več, nego jim gre. Celo najštevilnejši nemški klub, krščanski socijalci, so dobili samo enega reprezentanta v kabinetu, dočim bi morali v razmerju z nemško svobodomiselno stranko dobiti tri. Da bi svoje kujanje nekako utemeljili, govore nemški radikalci o zvezi med Nemci, Poljaki in Čehi. Te tri skupine bi seveda tvorile takoj večino in tega se nemški radikalci boje. Toda takih kombinacij se lahko mnogo našteje in proti strahu ni medicine. Ako bodo Nemci zapustili večino, potem jo bo skušala vlada dobiti na drug način, kajti državne potrebe ne morejo biti odvisne od dobre ali slabe volje gospoda Wolfa in tovarišev. Posvetovanje nemške nacijonalne zveze, ki je bilo včeraj, bo torej dalekosežnega pomena. „Montagsrevue“ piše, da je imel poslanec Ploj ob začetku pogajanj za sestavo novega kabineta justlčnl portfelj takorekoč že v žepu in je sprejel že čestitke svojih ožjih prijateljev. Potem pa so se razmere naenkrat izpremenile in je dobil naslov senatnega predsednika. Zakaj se je to zgodilo, je znano le onim, ki so jim znane skrivnosti pri sestavi kabineta. Rusko - nemška zveza je predmet mnogim člankom v francoskih in angleških časopisih, v katerih se posebno rešuje vprašanje azijskih železnic. Nemško časopisje se raduje nad takimi glasovi in piše o trdni poziciji nemške države in o propadanju za-padmh držav nasproti prodirajoči nemški sili. Admiral VVilson, prvi lord ad-miralitete je podal vojnemu ministru angleškemu Haldaneu poročilo o Invazijski nevarnosti. General Hamilton je namreč izdal knjigo o brambni dolžnosti, ki jo Wilson spopolnuje sledeče: Tudi če bi bilo glavno ladjevje odsotno, bi manjše ladje lahko zabranile dohod na otok armadi, ki bi štela 70000 mož. To je najmanjše število, s katerim bi bila invazija mogoča. Wilzon trdi, da glavna nevarnost ni v invaziji, ampak v tem, da bi trpel trgovski promet in da bi bilo uničeno trgovsko ladjevje. Invazija je v resnici le strah, ki je nastal vsled nemške baharije. DNEVNE VESTI. Papežev dekret In .Slovenec". .Slovencu" ni všeč, da se je po nedeljskem shodu pri „Ribi“ sprejeta resolucija, v kateri se protestuje, da bi se za slovenske dežele s sleparijo u-vedle pri duhovščini izjeme glede poslovanja v denarnih zavodih. Ne radi Vatikana, ne radi papeža, radi slovenskih gospodarskih in političnih razmer se je stavila in sprejela resolucija. .Slovenčevi- nunci bi seradisme-'ali, pa je grozdje prekislo. Same obljube. Klerikalci agitatorji skušajo na vse mogoče načine pridobiti mestne uslužbence zase. Zatrjujejo, da bodo klerikalci v slučaju, če zagospdare na ljubljanskem magistratu, izvršili popolno regulacijo plač. Zlasti povdarjajo, kako dobro se sedaj godi paznikom prisilne delavnice, odkar so v deželnem zboru zagospodovali klerikalci. V resnici pa so ti pazniki še dosti na slabšem kakor poprej. Vrh tega pritiska nanje še strahoviti klerikalni terorizem, kateremu se morajo brezpogojno ukloniti vsi, ki hočejo živeti, Da bi klerikalci delali kaj za zboljšanje plač mestnim uslužbencem, je navadna sleparija in goljufija. Njih prva skrb bi bila, če bi dobili v roke mestno blagajno, da bi pokrili velikanske škofove dolgove in razdelili podpore različnim cerkvam, skrb za reveže jim je pa deseta briga. Klerikalni kandidati za ljubljanski občinski svet. Klerikalci že sedaj iščejo po vseh koncih in krajih svoje kandidate za ljubljanski občinski svet in se v to svrho že pogajajo z nekaterimi pristaši iz ljubljanske okolice. Za »scharfmacherja* je baje določen poslanec Joža Gostinčar, ki bo grmel v dvorani, kadar bo klerikalcem zmanjkalo sape. Napredni kandidati bodo mogli dobro paziti, da jim ne bodo klerikalni financierji odnesli z rotvoža — mestne blagajne, ker ta jim najbolj diši. Šišenska šola. Nekak drugi zavod, kjer se vzgojujejo učenci po špartanski metodi, je šišenska ljudska šola, na kateri hočejo menda učence tako navdušiti za poduk, da ne bi niti zapazili, da ni zakurjeno Znano nam je, da se je moral na tej šoli v nekaterih razredih poduk že parkrat prekiniti radi mraza. Tako ravnanje je gotovo nečuveno in bi zato bilo zelo u-mestno, če bi se merodajni faktorji malo za stvar pobrigali. Ni čuda, da otroci potem pozimi tako bolehajo. Čemu si pa naročava vodstvo kurivo, ali morda samo za »špas". Nemški števni komisarji štejejo ljudi in občevalni jezik po čisto novi metodi. Kdor je rojen n. pr. na Nižjem ali Gornjem Avstrijskem, ga kar na kratko z nemškim občevalnim jezikom označijo. V Spodnji Šiški je n. pr. nekega železničarja soproga bila v Linču rojena, pa je mož zapisal občevalni jezik slovenski, ker govori perfektno slovenski doma in zunaj. Pa ti pride tak-le nemškonacijonalen a-gent kot komisar in osorno praša kako to, da je zapisal mož slov obč. jezik, ko je vender v nemškem mestu rojena. Še le, ko je gospa odločno zahtevala da ne sme popravljati rubriko, je komisar odnehal. Ljudje, pazite na take falsifikatorje ! Deželno predsedstvo vodi zdaj faktično že gosp. dvorni svetnik grof Chorinsky. Baron Schwarz si je šel svoje otrpnele tirolske žile gret v O-patijo, dočim je bil poprej na Seve-rinku. Kako že pravi tista pesem: .Ko brez miru okrog divjam...., prijafli prašajo me — kam!" — Čudno res, da Tirolec Schvvarz po zimi tako .divja!" AH bo Imela Ljubljana 40.000 prebivalcev? Po sedanjih resultatih soditi, bo število prebivalstva zneslo nekako tri ali več stotin nad 40.000. Brez vojaštva seveda. Razpis Častnih nagrad. .Slovenska Matica" razpisuje s tem ponovno 1., iz dr Costove ustanove častno nagrado 200 K za najboljši leposlovni spis katerekoli tvarine (spis imaj vsaj štiri tiskane pole in naj se vloži vsaj do 31. maja 1911); 2., iz Jurčič-Tomšičeve ustanove dve častni nagradi a 200 K za najboljša leposlovna spisa o francoski dobi slovenske zgodovine ali o ilirskih časih Stanka Vraza in Ljudevita Gaja (vsak rokopis imej vsaj štiri tiskovne pole; rok je do 1. dec. 1911.) — Natečajni spisi naj se vlagajo pod posebnim geslom, a pisateljevo ime bodi pod kuverto, ki je zaznamovana z dotič-nim geslom. Za .Matico Slovansko' dr. Fr. Ilešič. Domače ognjišče. List za starše in izgojevalce slovenske mladine. 12. številka prinaša sledečo vsebino: J. Kruleč: Znaki slaboumja. Zdravko Mikuž: O vzgoji otrok. Utva: Argentinsko meso. Dopisi. Drobtine. V vabilu n? _nar°čbo vabi list, da se vsi oni, ki jim je mar dobra vzgoja slovenske mladine naroče na ta list, ki stane letno samo 2 K 50 vin. in prinaša mnogo poučnih člankov. Zvonček. List z podobami za slovensko mladino. Vsebina 1. številke letošnjega letnika je sledeča: E. Gan-gl : Materi. Ivo Trošt: Učitelj Breznik. E. Gangl: Veselo potovanje. Iv. A. Moji zajčki. Fran Košir: Zgodbica o komarjevem perju. E. Gangl; Zvezdica. Dragotin Humek: Majka priroda pripovduuje. Janko Legat: Novo leto siromakov. Milan Dolinar: Kresnice in kralj iz devete dežele. Peter Strgulca: Otroci pred 4000 leti. A. S. Puškin-Strgulca: Zlato in Jeklo. Pouk in zabava. Koviček gospoda Doropoljske-ga. .Zvonček" se je prikazal nam v novi obliki in prinaša v svoji prvi številki poleg bogate vsebine tudi lepe ilustracije. Nobena napredna družina naj bi ne bila brez tega mladinskega lista. Za Ciril Metodov obramben! sklad so se zavezali p’ačevati sledeči p. n. gg: 867. in 868. Dvanajst rodoljubov pri omizju konsumnega društva v Rojanu plačali 200 K; 869. Pazinski Slovenci plačali na račun 15 K; 870-871. Dunajski Slovenci. Plesni venček »Glasbene Matice*. Vabila za plesni venček pevskega zbora »Gl. Matice", ki se vrši v soboto 21. t.»m. v .Nar. Domu" so se pričela razpošiljati danes. Odbor najuljudneje prosi vse one, ki bi po pomoti ne dobili vabila, da bi to blagohotno oprostili in bi za isto blagovolili vprašati v pisarni^ »Gl. Matice" ali pa v trafiki gospe Češarkove, kjer se dobe tudi vstopnice od 19. t. m. dalje. Zanimanje za ta plesni venček ki se vrši po amerikanskem načinu, je že sedaj veliko. Ti plesni venčki so na glasu, da so zelo dobro obiskani in da je zabava na njih neprisiljena in animirana. Pevski zbor »Gl Matice" pač zasluži s toliko svojo požrtvovalnostjo za koncerte, da se ga podpira tudi pri tej zabavni prireditvi. Telovadno društvo Sokol na Bledu ima svoj redni občni zbor dne 22. januarja ob 3 pop. v gostilni pri »Kapsu". Dnevni red: Poročild tajnika. Poročilo blagajnika. Poročilo načelnika. Volitev odbora. Slučajnosti. Brate člane prosimo, da se vdeleže polnoštevilno. Bralno društvo na Bledu priredi v nedeljo dne 22. t. m. ob pol 3 pop. svoj redni občni zbor v gostilni .Kaps" v Gradu. Ob 2. uri istotam odborova seja. Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo dne 22. t. m. se uprizori velika burka s petjem v štirih dejanjih : (osmih slikah) »Danes bomo tiči". Igra je za predpust jako primerna. Po predstavi je ples. Pred- MICHEL ZEVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. — Neprijetna — od vas!? Ah, gospod, vaše besede mi pre-kruto dokazujejo, da ne marate čitati v mojih očeh reči, ki se gode v mojem ubogem trpinčenem srcul Roland je izprevidel, da hoče govoriti nepopravljive besede. Z veliko prijaznostjo je zamrmral: — Najina pota so različna, milostljiva. Poslavljam se od vas in prosim, verjemite mi, da odnašam s tega srečanja samo živo občudovanje do vašega poguma v nevarnosti in odkrito hvaležnost za vaše gostoljubje. Ona se je postavila predenj, omahujoča in tirana od tistih viharjev strasti, ki pripravljajo ženske v minutah duševnih kriz ob ves razum. In njen izpremenjen glas, hripav od ihtenja, prekinjan od strasti, je zamolklo razodeval žalost in bolezen njene duše: — Torej ne vidite, da vas ljubim? Vi ne vidite, da vam ponujam gorečo ljubezen svojega srca in vse naslade svojega telesa? Vi sploh nočete videti? In niti niste opazili, da že tri mesece sledim vašim stopinjam kakor senca? — Gospa . . . rotim vas, zavedite se! . . . — Ali veste, zakaj sem ostavila Rim, svoje tri palače, svoje pesnike, svoje umetnike, in ves svoj narod, ki me je oboževal? Ali veste, zakaj sem sledila Ivanu Davili v Benetke? — Zato, ker sem prejšnje leto videla vas, ko ste prišli z odposlanstvom na papeški dvor! Ali veste, zakaj sem dala zgraditi to palačo ob Velikem Kanalu? Zato, ker sem odondot lahko vsako jutro videla vašo gondolo, ko ste se peljali mimo! Ali veste, zakaj sem potrošila milijon, ne da bi štela denar, v olepšanje te svoje palače? Zato ker sem upala, da postane tempelj najine ljubezni I O Roland, Roland! Kakšno kruto zaničevanje čitam v vaših očeh . . . Oh, vi me ubijate! . . . — Ne zaničujem vas, je dejal on z neizpremenjeno prijaznostjo, nego vas pomilujem . . . Ona pa je srdito izbruhnila: — Pomiluješ me! Potem bi mi bilo pa tvoje zaničevanje že ljubše ... A ne! Pomiluj me! Lahko me pomiluješ, da! Kajti nikdar še ni bila nesreča živega človeka popolnejša od moje, zato, ker še ni bila nikdar nobena ljubezen bolj brezmejna, kakor je moja ljubezen! Pomiluj me! Kajti strašne muke mi glodajo srce, vse kače ljubosumnosti mi davijo in grizejo dušo, kadar se spominjam nje, te Leonore, ki . . ." — Molčite! Če ne — gorje vam! je zagrmel Roland. Prebledel je kakor smrt, in roka se mu je dvignila, kakor da bi hotela zdrobiti grešna usta, če poreko žal besedo njegovi boginji . . . Toda premislil si je in povesil roko. — Z Bogom, gospa, je dejal naglo, z razburjenim glasom. In planil je ven. Z ranjenim srcem, rjoveča od strasti in gneva, tragična in velika v svoji nesramnosti, je Imperija strgala raz sebe tenčice, ki so pokrivale njeno blestečo nagoto, in se je vrgla ihte na levjo kožo ter pričela grizti pesti, da bi zadušila svoje krike. Naenkrat pa so njene oči zagledale človeka, ki je stal s prekrižanimi rokami med vrati ter gledal nanjo. Ta človek je utegnil biti v štiridesetih letih. Njegova postava je bila ponosna, nj .gov obraz visoča^stven. Ob strani je nosil krasen meč z držajem, okovanim z demanti. Težka zlata verižica mu je ležala na jopiču iz črnega baršuna. Imperija je planila pokoncu ter kriknila: — Ivan Davila! . . . Šla je naravnost proti njemu: — Vi ste videli vse? je vprašala, zadihavaje se. — Vse! . . . — In ste vse slišali? ... ' — Vse! . . . Zakrohotala se je s krutim, blaznim smehom. On pa je povzel z ledenim glasom: — To je vaša smrt! . . . Ah, zato ste torej sledili Ivanu Davili v Benetke: da bi bili bliže pri Rolandu Kandianu! Bogine, gospa, vaša nesramnost zasluži, da bi jo ljudje poveličevali. In občudujem usodo, ki je hotela obrniti dedščino Davilov v tak namen! Torej so mo|i pradedje zato prelivali svojo kr i, jadrali po morju na svojih ladijah, prisostvovali stoinsto bitkam in pro-slavliali naše ime, zapisano v zlato knjigo republike, da je postalo to ime nekega dne igrača vlačuge in posmeh Benečanov 1 In jaz, brezčastni potomec junaške rodovine, sem vas hotel sto' riti patricijko, povesti vas pred altar in zakriti vašo sramoto z osmimi stoletji časti! In vse to zato, da se uteši kaprica navadne kurtizane! ... In moja mati, mati moje matere, in vse moje prababice, kakor daleč se oziram nazaj po bivših dobah, so s svojo štedljivostjo zgradile moje kneževsko premoženje zato, da ste si vi nekega dne izmislili in postavili enemu izmed svojih slučajnih ljubimcev nečisto svetiščel — Svetišče! je zarjula ona — ah, ti ne veš, kako prav govoriš! . . . Pojdi pogledat! Skočila je k bližnjemu zagrinjalu ter ga strgala na tla ; za njim so se pojavila skrita vrata, skozi katera vrata je skočila Imperija v svojo sosednjo sobo, kamor ji je sledil tudi besni Davila. Osupel je obstal, kakor da so ga obdale fantastne sanje. Soba je bila majhna in skrivnostna, stene prevlečene s svilo, vezeno z zlatom Nobenega pohištva ni bilo v tem zatišju, pač pa obilica zlatih svečnikov z voščenicami, ki so razsipale bajno luč. Iz treh velikih zlatih kotličev so se dvigale omamne vonjave. In nad temi kotliči, ki so stali vsak na treh srebrnih nogah, je visela podoba Rolanda Kandiana v zlatem okviru, genialno delo kdovekaterega izmed velikih slikarjev, ki jih je rodila Italija one čase v tolikem številu. Napol gola, trepetajoča v čudni ekstazi, se je vrgla Imperija na kolena ter iztegnila svoje kiasne alabasterne roke proti podobi. Ivan Davila, oči krvave, obraz izkrivljen, je planil nad njo ter zakričal: — Peklensko bitje! Hodi v pekel, nadaljevat svoje ostudno oboževanje! Tresoč se od gneva, je dvignil bodalo. Imperija je videla njegov naskok. In v trenotku, ko je bil Ivan Davila pri nji in ji kričal strašne psovke v obraz, je vstala. — Umri! je zarohnel. Umri, a vedi, da bom izročil tvoje truplo beneškemu rablju, naj ga oskruni, preden ga požro ribe v Orfanskem kanalu! Njegova dvignjena roka se je spustila. (Dalje.) prodaja vstopnic pri g. Weixelnu, Gorenja gosposka ulica. Shod državnih uradnikov in u-čiteljev se vrši v nedeljo dne 22. januarja 1911, ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma*. Zahtevamo: I. Časovno napredovanje. II. Preuredbo aktivitetnih doklad po vojaškem stanarinskem tarifu. III. Uvrš-čenje Ljubljane v I. razred aktivitetnih doklad od 1. januarja 1911 do uveljavljenja pod točko II. zahtevanih pre-uredb. Tovariši! državni uradniki in učitelji, pridite vsi na shod! Mestno drsališče. Lansko leto se lahko reče, da ni bilo nikake drsališ-ke sezone. In še tistih par dni je bil led tako slab, da se sploh ni splačalo drsanje, saj je bilo ledišče le proti večeru par ur odprto, kar se gotovo ne more smatrati za celi dan. Ker pa je mnogo drsalcev lansko leto vzelo vstopnice za celo drsališko sezono, so torej upravičeno pričakovali, da bo u-pravitelistvo to upoštevalo letos, zlasti sedaj, ko se drsališka sezija že nagiblje navadno k zaključku in se sploh ne splača jemati nove sezijske karte, in da bodo lanske sezijske ystopnice veljavne tudi letos za vse obiskovalce brez izjeme. V resnici so lanske sezijske vstopnice imele tudi veljavo letos prva dva dneva; drsalci so že hvalili kulantnost mestnega magistrata, toda zmotili so se in uminilo je marsikoga veselje do tega lepega športa. Saj je še prejšnje nemško drsališko društvo bilo tako kulantno, da ni par drsalnih laiiiku grofu Forgachu. Poleg njega je vedno stal samo nemški poslanik. Forgach odide iz Belgrada. Dunaj, 18. januarja. Grof Forgach bo, kakor se domneva, takoj po delegacijah prestavljen iz Belgrada. Zlasti se pojavljajo zopet vesti, da bo prestavljen v Monakovo na bava ski dvor, ker v Bukarešt ga vLda sama noče prestaviti. Grof Thun. Dunaj, 18 januarja. Danes je izšlo cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se imenuje grof Thun češkim cesarskim namestnikom. Grof Thun se je izrazil, da namerava takoj v začetku prihodnjega meseca sklicati češko-nemško narodno politično konferenco in tako nadaljevati pogajanja. Danes je konferiial z ministrskim predsed nik im baronom Bieneithom in češkim nadmaršalom princem Lobkovictm. Izjavil je, da je pripravljen staviti nove kompromisne predloge. Dreadnought „Dante Aligh!eri“. Rim, 18 januarja. Stavba italijanskega dreadnoughta »Dante Al i-ghieri“ se je popolnoma ponesreči a. Ladja je veliko pretežka in se vsled tega pjegloboko pogreza v morje. — Vojno ministrstvo namerava sedaj zato vpokojiti one tri podadmirale, ki so vodili stavbo ladije. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 18. januarja. V današnji seji ogrskega državnega 2bora je prišlo do hudih konfliktov med poslancem Borayjem in trgovskim ministrom Hieronimom. Boray je namreč hotel Hieronima nekaj vprašati, a ta mu je obrnil hrbet in surovo odgovoril: »Vam ne dam nikakega pojasnila.* Ker so pa drugi poslanci odločno protestirali proti temu, se je trgovski minister konečno vendar obrnil k Borayju in ga vprašal, kaj želi. Toda sedaj se je Boray pošteno re- vanžiral. Obrnil je trgovskemu ministru hrbet in rekel: »Od Vas ne potrebujem nikakega pojasnila, kajti dobro vem, da je z Vašo starostjo zvezana tudi norost,* kar je trgovinskega ministra Hieronima silno razburilo. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »UčiteijsKa tisKarna*, Ljubljana. Spominjajte se prekoristne družbe sv, Cirila in Metoda! Mali oglasi. oranje obstoječe Iz štirih sob, kuhinje, predsobe, dveh kabinetov in drugih piiti-klin se odd« s prvim februarjem v hotelu .Ilirija*. 12/10—5 Meblo'ana soba s posebnim vhodom se takoj odda v Križevnižki ulici št. 5, II. nadstr. __________________________________ 35/2—2 (lUstlinifarjl, ki žele godbo za predpustne veselice, naj se blagovoljo oglasiti ustmeno ali pismeno pri g. F. Vodišku, Vodovodna cesta 26. 18 6-3 • * Eueca ali dva dijaka, gimnazijca, ali realca se sprejme na stanovanje in hrano. Kje pove inseratni oddelek .Jutra". 33/2—2 Velik (rodheni ant minit „Kalllope“ z 48. ploščami, popolnoma nepokvarjen se proda. — Ponudbe pod šifro .Automat 48*, Spod. Šiška. 38/2—1 KORESPONDENCA. Katera mlada, inteligentna gospodična bi vodila zabavno korespondenco z mladim, inteligentnim gospodom? Ponudbe pod .P.2.* na inseratni oddelek .Jutra*. . 37 ,Jutro‘se prodega vTrstu po 4 vinarje tt* :n.ewsl@djajI2i. totoaJsaraaLetla.: BfCllfT, ulica Stadion, Tmisail, Ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, lira St. Poštni trg, Može, ulica Mirainar, Macolo, ulica Belver^ere, Geršina, Rojan, iiaiinaclie.1, Can pomarzio, limita, s. S. Mariin, EfCi^oj, ulica Masimiliana, Roiičelj, uli Inženir H. Uhlir v Ljubljani Resljeva cesta štev. 20. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, pre- vzetja zgradb. U ■■ 'V'' , V-’-.• . f V:1-: ' ‘ [ !± t SnS 1 fli j na. y • : -vvi : - I $ u t y I- priporočam staroznano dobro gostilno kjer točim najboljša naravna vina, ve6 vrst hajfinejšega mošta: prosekarja, ljutomer-cana i, dr. od veleposestnika grofa Fr. Attemsa iz Spiel-felda (Štajersko). Izborna domača kuhinja. Cene najniže. Hitel M' sobe za prenočišča v najlepšem redu po zmerni oeni, (Mita l vsakema vlaku. Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „UNION“. Karol Počivaunik. Telefon interurban štev. 129. Valjčni mlin v Domžalah I.BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg Štev. 9. juciiii Micncri« 'jasami ===== Zaradi inventure = izredno znižane cene Raglan...................... Gledališka mantila . . . Paletot..................... Pelerina.................... Kratki kožuhi .... Zimska ali športna suknja Obleka...................... za dame preje K 40’— sedaj K 12 gospode Išče se posojilo proti vknjižbi na I. mesto"na zemljišče vredno K 80.000 za kratko dobo. Obresti po dogovoru. Ponudbe pod »Varnost* na inseratni oddelek tega lista. Ljubljanska kroitina banka v Ljubljani, Stritarjeva ulica štev. j—:_== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. --------------- Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 V j. Poročni prstani ■ Rezervni zaklad močni v zlatu, na trpež-nosti neprekosljivi 1 par od K T— naprej v modernih fasonah — graviranje brezplačno pri FR. ČUDNU urarju in trgovcu v LJUBLJANI, samo Prešernova ulica št. 1. • Ceniki s koledarjem zastonj tudi po pošti. ■ Naj večja zaloga stenskih ur. rnioGR m IZDELOVANJE estiK p® meri : uuBtJfim DVORNI TRG 3 frMJNC nad pol miljona kron . ' ■ 'v • ■ ' ’' - ' Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 obrestuje hranilne vloge po čistih brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po5,|/lobr/acijrpo!dofovo™naamorti' Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 — Eskomptuje trgovske menice Ustanovljena == leta 1882. = Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 — Ljubljana, Pred škofijo 2i. j veliko zalogo raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalilete zavratnic in nogavice; steznik „Directoire“ P. D. Iroli tari" Pran Krapeš. Krepak vajenec se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji pri izdelovalcu sodavice. Dotičnik ima priliko se priučiti tudi v gostilničarski obrti in nemščini. — Kje, pove inseratni oddelek »Jutra*. Milko Krapeš Ljubljana, Jurčičev trg 3, priporoča svojo trgovino ur, juvelcv, različnih srebrnik in kinasrebrnib namiznih oprav itd., itd. s/io—i Popravila se točno, solidno in ceno izvi-še. SODE dobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja IVAJST BUftGEJflG sodar Ljubljana,Cesta na Rudolfovo želez.5. Zidna opeka najboljše vrste in najcenejša se dobi v poljubni množini pri stavbeni tvrdki Filip Supančič Šubicova ulica 5. Najboljša j||.g sedanjosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta In jeklena se dobi samo pr) H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !1 Tovarniška varstvena znamka: „ IK O a. Dragocen dar Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete 100 naslovov (edino z dežele, ne iz glavnih mest) zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane. Prodaja patcntovanih novosti L, Weiss, Dunaj n. Hofonadergasse 1. Tovarna vozov Peter Keršič, Sp. Šiška priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah. = Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. - Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-= ljejo v račun. = Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI, Sodnijska ulica št. 3 izdeluje prave gorske in telov. čevlje. ^ J IzdeloT7-azioe Frnaef HfiffoHhh MjjlJ 5 u u O s.