Petje kipečih src V f ' ^ ” > ■ ... W i. 1 Ogrožen Sallaumines !? RENT - A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLICARSTVO, PRODAJA BARV Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 r Servis HRIBAR ZAGORJE, Se/o 72 Tel./fax: 0601 64 033 ŽE OD 17.990 DEM airbag serijsko UGODNI KREDITI DO 5 LET R+9°7o Direktno iz formule 1 pod pokrov Vašega avtomobila -motor Zetec SE 1.25 161/. lili MEHAN1ČNEST0RITVE • SERvisi V GARANCIJI*" • KLEPARSKA DELA — - 111!« lil - REZERVNIH DELOV -DODATNE OPREME _________________ 11 že od 15.000 DEM, kredit od. R+5% A V T O H I Š A MALGAJ zaupanje in tradicija RENAULT Gabrsko 30, Trbovlje AVTO Tel.:27-525,27-666 življenja :: ' ' ' : > 6" 1 41 C 1 ZA« G L< DR. JE tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 PRODAJO in OlOATAZO sončniH STREH! ZG OD I8.000 SIT DALJE • UVODNIK • Ko ognji dogorijo in se glave zbistrijo, spet vsak odide svoji vsakdanjosti naproti... Dobro je, če se pri tem ne ustavi pri kakšnih stanovanjskih blokih, na Sallauminesu v Trbovljah naprimer, in iz dolgočasja zažge to ali razbije ono... Zal tovrsten vandalizem tudi Zasavju ni tuj... Še dobro, da si znamo v teh naših Revirjih pričarati tudi dobrih stvari. Revija mladinskih pevskih zborov Slovenije v Zagorju je že bila ena takih. V Trbovljah so televizijci slovesno obeležili oddajanje preko oddajnika. Hrastničani, pardon Dolani, pa že komaj čakajo, da jim zraste telovadnica... Le to se je še treba odločiti, ali naj bo velika ali malo manjša. Tisti, ki prebirajo slovenske tednike, so lahko v nekem časopisu pred časom zasledili, da imamo v Zasavju tudi svojega Berlusconija. No pa se je z njim pogovoril tudi Zasavc... Ker se je akcija Naj ciciban zaključila, bo ta sobota vesela tudi za otroke in njihove starše. Vsi ste vabljeni na zagorsko ploščad, kjer bosta cicibane zabavala Mojca in Kaličopko. Ko boste prebirali časopis, boste opazili, da že pričenjamo z novo akcijo. Tokrat zbiramo najbolj prijaznega šoferja avtobusa v Zasavju. Če se vozite z. avtobusi, bodite torej malce bolj pozorni na voznikov nasmeh, da boste lažje glasovali. NASLOVNICA: Postaja topleje foto: Romana Benko oblikovanje: Slavko Garanlini Svetniki o telovadnici Rak 4 za papežev obisk Je Sallaumines ogrožen? Pogovor: Janez Vidmar Trboveljska televizija Teden Rdečega križa Naj šofer Zasavja Petje kipečih src Nespretni ponarejevalec B Ekološko neoporečna policija na praznih prvomajskih trboveljskih ulicah. foto: Jure Nagode KOLEDAR DOGAJANJ 23. aprila - Dan knjige mine, vsaj v Trbovljah in Litiji, v znamenju antikvarnih knjig. Po simboličnih cenah jih je mogoče kupiti za domačo rabo. 24. aprila - Na letnem občnem zboru združenja slovenskih častnikov OO Trbovlje predlagajo ustanovitev zasavskega strelskega društva, ob koncu pa podpišejo načrt o sodelovanju s slovensko vojsko. 25. aprila - Včeraj, danes in jutri Zagorje živi z otroško in mladinsko zborovsko pesmijo. S pohvalami v vseh pogledih. 27. aprila - Vrstijo se proslave ob dnevu upora proti okupatorju. Ni jih malo, ki s tem praznikom pričenjajo kar podaljšane počitnice in dela proste dni. 28. aprila - Skisano vreme napoveduje, da je, če je prazna denarnica, najpametneje v katero izmed slovenskih zdravilišč. Poročila pravijo, da so kar polna. 29. aprila - GZ Trbovlje se z gosti loti pereče teme - nove carinske zakonodaje z vsemi zapleti, kijih le-ta povzroča v praksi. 30. aprila - Kresovanja, tradicija delavskega naroda, so. A obisk na njih zaradi dežja je okleščen. Da le lahko krivimo vreme in ne morda (ali pač?) trenutni položaj delavstva. 1. maja - Budnice, izleti v hribe, zastave in še in še, ne le na Plešah, prižiganje kresov, ki sinoči niso hoteli zagoreti, kljub polivanju in zalivanju z raznimi tekočinami. 2. maja - Mirno, daje kaj. Trenutki, ki bi večkrat prijali. 3. maja - Šole samevajo, v vrtcih le peščica malčkov, katerih starši vendarle morajo v službo. 4. maja - Tržnica v Trbovljah je spet živa, ljudi, ki hitijo po opravkih, polno mesto, in med Trbovljami in Zagorjem zaradi hude prometne nesreče ustavljen promet. 5. maja - Pa smo preživeli, praznik namreč. Spet romajo knjige v šolsko torbico - a kot napovedujejo šolniki, najprej le za uvodni ponedeljek, ker že v torek nameravajo stavkati. 6. maja - Kot kaže, bomo Trboveljčani spet lahko okusili užitek glasbenega abonmaja. ZKO Trbovlje zbira prijave do konca maja. Mateja Grošelj x*:*x*: B Gospodarstvo v škripcih Nihče ni pričakoval (gabiti kot sta tobak » Mvkoh p* fe ‘ 1 utegne hitipmv vpredvnlilnen. 'Cpt gospoda rjenja tako pičli, da že potrebno najti dodatna sredstva, vzbujajo ne samo vseobčr, kajti težko je verjeti, da Mniki pozornost, temveč tudi splošno no bodo doseli vsaj nekaterih skrb. minimalnih sprememb svojih Spričo tega bo t.i, majska prejemkov.Znabitidržinapoved anali/ti nedvomno tiste vrste o tem, da bo prihodnje dni dokument, ki bo marsikaj odkril, dosežen socialni sporazum v prikazal, ocenU... Gospodarska gospodarstvu, kjer pa, tudi to rast se je že up-hala. imUuja je kaže omeniti, plače zadnji Čas spetnapohodu,izvozpada. plače ne rastejo in kar je prav tako so v delnem porastu, tudi vsi pomembno: delavci več ne drugi kazalci vzbujajo štmjkajo za večje plače, marveč nelagodnost, tako da je dozorel zaradi tega, ker z njimi ponekod čas za ukrepanje. Slovenska zamujajo za več mesecev, Od vlada jih bojda pripravlja dokaj zraka pa za zdaj £ ni mogoče pospešeno. Kajvsebopripmvrla, živeti. razbremenjevanje gospodarstvi:, ^ tokrat bojda Se nekoliko večje, povprečju. Zadrege, ki ga Z' kot v začetku leta. Ne bo Mo niti pestijo, nikoli niso hite večje in brez nekaterih podražitev. Žal nič ne kaže, da bodo SBimo za precejanje povečanje popustile, kvečjemu utegnejo cen naftnih derivatov, povečanja biti še dosti večje, davkov na posamezne izdelke. M.V. Zbiranje podpisov Socialdemokratska stranka Slovenije je pričela z zbiranjem podpisom za refernedum o spremembi volilnega zakona ter za začetek postopka za spremembo ustave. S 40.000 podpisi, namenjenimi referendumu, bi tako lahko uresničili zahetvo oziroma pobudo za razpis zakonodajnega referenduma "za neposredne in poštene volitve poslank in poslancev". S 30.000 podpisi, s katerimi bi volivci podprli pobudo za začetek postopka za spremembo ustave, pa bi lahko začeli s spreminjanjem ustave "zaodpoklic poslanke - poslanca". Kdor bi želel oddati tudi svoj podpis mora izpolnjeni obrazec podpisati pred pristojnim referentom na upravni enoti. Podpise zbirajo pooblaščeni predstavniki strank, podpisovale! pa jih lahko pošljejo ali dostavijo tudi na sedežu Social-deomkratske stranke Slovenije v Ljubljani. R.F. Stavko učiteljev V torek, 5. maja, so z enodnevno opozorilno stavko zaposleni v vzgojno - izobraževalnih zavodih želeli sporočiti parlamentu, naj spremeni zdaj že neustrezni zakon o razmerjih plač v javnem sektorju. Prav tako pa si želijo še nekaj pridobiti s spremembo kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje. Osnovne in srednje šole za učence in dijake niso imele pouka. Učitelji in drugi pedagoški delavci ter administrativno in tehnično osebje, včlanjeno v največji pedagoški sindikat S VIZ, so bili' na svojih delovnih mestih. V vrtcih so zaposleni kljub stavki normalno sprejemati nadobudneže. Varstvo je potekalo kot običajno, le da vzgojiteljice niso izvajale pedagoškega programa v skupinah. J. V. Lions klub za obolele otroke Člani Lions kluba Trbovlje so se 25. aprila sestali na svoji prvi redni aprilski skupščini v Lovskem dvorcu. Dosedanji predsednik kluba Jure Kolenc, dipl. ing. arh. je podal širšo poročilo o delu, ki so ga v klubu opravili od začetnih pobud do ustanovitve in začetka rednega dela kluba. V klub je včlanjenih 23 članov. Čeprav delujejo šele leto dni, so predvsem nahumanitamem področju v Zasavju že marsikaj storili. Na svoji prvi redni skupščini so sprejeli tudi sklep, da se zbrana sredstva v višini 411 tisoč tolarjev v celoti namenijo za uresničitev programa zagotavljanja dodatnih oskrbnih tednov v klimatskih zdraviliščih za obolele otroke. Tako so pediatrom v vseh treh občinah dodelili po 8 tednov, saj, kot pravijo, lahko iz razpoložljivih sredstev trenutno skupaj zagotovijo 24 tednov. Potrebna sredstva so zbrali na slovesnosti Charter night v februarju letos. Presojo in izbor otrok - pacientov so prepustili strokovnjakom pediatrom v zasavskih pediatričnih ambulantah. Njihovo delo koordinira članica LC Trbovlje dr. Mara Grošelj. Sicer pa so za to zadolženi: dr. Vahtar v Trbovljah, dr. Grošljeva v Zagorju in dr. Urbančeva v Hrastniku. Lionsi so na svoji skupščini izvoliti tudi novega predsednikaLC Trbovlje z enoletnim mandatom dipl. inž. arh. Ratka Blažiča. Ta bo funkcijo nastopil po klubskih počitnicah. V okviru programasvojih klubskih večerov pa je LC Trbovlje 7. maja pripravil tudi razgovor o pereči problematiki - alkoholizmu. Gostja večera je bila dr. med. psihiatrinja Zdenka Čebašek - Travnik, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti od alkohola pri Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Temo večera z naslovom Novi pogledi na alkoholizem in recidiv je vodil Aleš Gulič, prav tako član LC Trbovlje. T.P. ■ iliii ■ -• r HH..........Hi....... V sreda,24. aprila, je trboveljska občinskaorganizarijaZdmženja : slovenskih častnikov popravila to«, zbor vseh starešin občine mmŠmMrnŠŠŠm M P« izvolitvi delovnega predsedstva opravili pregled minulega dela občmskc organizacije, pregledali finančno stanje ter razpravljali o tekoči problematiki. Člani so ugotovili, da so kljub slabemu finančnemu stanju organizacije opravit, precej dela predvsem na področju izobraževanja in Vzgoje. Prav tako so uspešno organizirali in izpeljali precej Športnih akti vnosu. Lenti zbor pa so izkoristili tudi za uvecfoo nekaterih sprememb v statutu občinske organizacije, ki jih narekuje nov Zakon o društvih ter spre me nit v danit,, /v, /, slovenskih: častnikov na državni ravni. ......1....... J-N. n Komunalna taksa odtok o komunalnih taksah v občuti Trbovlje, zato se nikar ne čudite in ne razburjate, ec boste zadoločene zadeve odšteti tolarje. Komunafnetakse so predpisane in storitev in sicert tt.ittsvseititt - za uporabo glasbenih avto maU)v(350 toik letno, .roigralt.tlt avtomatov v javnih lokalih <2.000 točk lot no), lili transparentih... (50 točk dnevno žanri. ISO točk leto za vsak m3, za elektronske reklamne napise 900 plakatnih mestih 1 točka od vsakega izvoda). : stavbe (100 točk tono). - za uporabo javnih površin za razstavi! predmetov, prirejanje (kioski letni ulov,, lootua lemo ' - za uporabo prostora za parkira- uro parkiranja). Višino komunalne takse določajo točke, ena točka pa je letos vredna 30 (ptojev. Taksni zavezanec, to je lahko pravna ali fizična oseba, plava komunalno uporabo predmeta ali storitve. Če taksni zavezanec ne prijavi nastanka taksne obveznosti, se mu po ugotovitvi zaračuna dvojna) višina. Plačila komunalne takse , poklicno rehabilitacijo m zaposlovanje invalidov ter organizacije sociaino-hnmani- v.\\\\v.-,v .-f.-.-. sfer.*. v.-.T.*. ’.v. '.‘.*e oseb m otrok. Komtmabia taksa je prihodek proračuna občino. Neupoštevanje odloka predvideva kazni od 60 do 160 tisoč tolarjev, nadzor nad izvajanjem določil odloka pa opravljata komunalni inšpektor in komunalni nazdor-nik. Odlok o komunalnih taksah je objavljen v Uradnem vestniku V nedeljo, 5. maja. je bil v Šentgotardu 4. tradicionalni Gotardov sejem, to je zavetnik šentgotarške fare. Organizator in pobudnik je že vsa leta predsednik Turističnega društva Sentgotard, Stane Maček. Turistično društvo je sejem organiziralo v sodelovanju s Prosvetnim društvom Sentgotard. Sejem je svojevrstno obujanje starih običajev, najde se različnakramarija, suha roba, predvsem razne košare, koši, grablje. V ta namen so tamkajšnje gospodinje spekle domač kruh ter razno pecivo in piškote. Po slovesni maši je faranom zapel MoPZ Lipa, v čast sv. Florjana je bila pri Dobrškovaih obnovitev kapele, sledil je sprevod gasilskih društev in podelitev priznanj, narodne noše so prišle iz Domžal, poskrbljeno pa je bilo tudi za zakusko. Čeravno kupna moč ni bila velika, pa so obiskovalci pokazali izredno zanimanje za ročne izdelke in razstavo starih kmečkih orodij. V večernih urah pa je igral ansambel Interval, ki je poskrbel za zabavo ne tako zanemarljivega obiskain trčenje kozarcev z domačim žganjem in medico. P.R. Foto: Tomo Brezovar Občinski svetniki o gradnji telovadnice Konec aprila so se svetniki Občine Hrastnik sestali na svoji šestnajsti seji. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o projektnih variantah gradnje telovadnice pri Osnovni šoli NHR Hrastnik - enota Dol. Svetniki niso odločali, ali bodo pričeli z gradnjo telovadnice in kdaj. Odločali so se o eni od treh projektnih variant telovadnice. Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je v juniju 1994 objavilo Natečaj za sofinanciranje investicij v šolski prostor za odpravo dvoizmenskega pouka in za izboljšavo prostorskega standarda osnovnih šol v Republiki Sloveniji v letih 1995 - 1999. Glede na prostorske danosti, velikost obstoječih šolskih objektov in naj večjo potrebo po ureditvi prostora za telesno vadbo pri Enoti Dol, je bila skupna odločitev, verificirana na 28. seji občinske skupščine (oktobra 1994), da občina Hrastnik na Natečaj prijavi izgradnjo telovadnice pri OŠ NHR - Enota Dol. Predstavljene so bile tri projektne variante. Prva je bila telovadnica po idejni zasnovi za prijavo na natečaj Ministrstva za šolstvo in šport Skupna površina objekta znaša 1424,35 kvadratnih metrov, od tega 864 kvadratnih metrov igrišče, 219 kvadratnih metrov tribune, ostalo pa so funkcionalni prostori. Druga varianta je bila športna dvorana po projektu Rudis Trbovlje. Skupna površina objekta znaša 2473,30 kvadratnih metrov, od tega dvorana s funkcionalnimi prostori 1510,90 kvadratnih metrov, tribune z vhodnim delom za obiskovalce 392,40 kvadratnih metrov in 570 kvadratnih metrov možnost izrabe dela kletne etaže, ki nastane zaradi dviga nivoja dvorane za okrog 1,80 metra nad nivo sedanjega igrišča pri šoli Dol. Svetniki so se odločili za gradnjo tretje variante in sicer športne dvorane po projektu Rudis Trbovlje z nedokončano kletjo. Skupna površina je 1903,30 kvadratnih metrov in obsega vse potrebne površine dvorane s funkcionalnimi prostori in tribune s 467 sedeži ter obdelavo kletne etaže do take mere, da bo mogoča dodelava, ko bodo za to zagotovljena sredstva. Predračunska vrednost tako zastavljene športne dvorane z možnostjo dokončanja prostorov, ko bodo dane finančne možnosti, znaša 204.000.000 SIT po cenah december 1995 ali 2.331.428 DEM. Svetniki so podali tudi mnenja svojih strank o tem, za katero varianto naj se odločijo. Sanja Logar Ročko (SDSS) je povedala, danjena stranka podpira izvajanje gradnje telovadnice, ki bi pokrivala potrebe dolskih učencev. Z veliko športno dvorano pa se ne morejo strinjati, ker jo Hrastničani že imamo. Pomenila bi preveliko obremenitev za davkoplačevalce. Po njenem mnenju bi bilo najprej potrebno zagotoviti pogoje za razvoj gospodarstva, šele potem bi prišla na vrsto gradnja infrastrukture. Mešajo se tudi potrebe šole in potrebe rokometnega kluba. Svetnik SNS, Rojan Kirn.sejestrinjalzLogarjevo. da podpirajo gradnjo telovadnice za učence, športna dvorana pa je nepotrebna. Marko Planinc (LDS) je povedal, da se takšni objekti ne gradijo za pet let, temveč za trideset. Meni, da si Dolani zaslužijo takšen objekt, ki pomeni veliko prednost a r-% Trliovlje- 24.in25.apriUijeM„ sini prometni znaki. Tegase wvcd« zavedajo vsi, tudi organi na ohčin.\ vendar sc kol vedno zatika ‘ Nostalgija Hrastnik - Takole je kljub dežju gorel kres v Prapretnem nad Hrastnikom. Skupaj z njim je menda zgorela tudi stara komunala. Vsaj njen leseni del. foto: Branko Klančar Plinifikacija na Dolu V okviru izvajanja plinifikacije na Dolu pri Hrastniku je Komisija za izvajanje plinifikacije pri Občini Hrastnik pripravila razstavo plinskih trosil in ostale toplotne tehnike. Razstava je na ogled danes, 9. maja, v petek in soboto od 9. do 19. ure v Gasilskem domu na Dolu. Razstava naj bi Dolanom omogočila, da bi se bolje seznanili s tovrstno opremo, zmogljivostmi, cenami... T.P. TRBOVLJE Irg svobode It«, «1420 Modj. M.: +386 601 16 333,16 056 11 358, hm +386 601 16 118 tudi za domače rokometaše. Le-ti bi lahko igrali doma in ne v Laškem. Miran Grohar (LDS) jedodal, da so Hrastničani lahko ponosni na svoje igralce, ki predstavljajo merilo v slovenskem prostoru. Če ne bodo zagotovljeni pogoji za trening in igro (ustrezen prostor), se lahko od dobre ekipe poslovijo. Hrastniški župan Leopold Grošelj je dejal, da se Občinski svet ne more več opredeljevati za tisto telovadnico, za katero so se na seji Občinske skupščine že odločili. Postavlja se le vprašanje, ali naj se gradi takšen objekt, kakršnega predvideva država, ali večji. Če se svetniki odločijo za prvo varianto, potem ocenjuje, daje škoda vlagati sredstva v ta objekt. Kakorkoli že, na seji so svetniki izglasovali gradnjo tretje projektne variante. Občinski proračun lahko zagotavlja investicijska sredstva za tovrstno gradnjo v obsegu, kot je namenjen že v letošnjem proračunu iz naslova zagotovljene potrebe. V letih financiranja investicije bodo delno okrnjene investicije v vsa ostalapodročjadružbenih dejavnosti, v primeru dokončanja investicije v letu 1998 pa se bodo ta sredstva v letu 1999 namenila za funkcioniranje novega objekta. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali in sprejeli Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada občine Hrastnik. Sprejeli so tudi sklep o izbrisu Sklada stavbnih zemljišč Občine Hrastnik iz registra. Jerca Vučetič Proračun sprejet Zadnje dni v aprilu so se na svoji 12. seji občinskega sveta sestali tudi zagorski svetniki. Po sprejetju zapisnika so prišle na vrsto pobude in vprašanja. Tako je svetnik Janez Groboljšek predlagal, da bi v Zagorju v času pogrebov zaprli promet, saj ta moti potek pogreba. Določena komisija pa naj pregleda režim prometnih znakov v tamkajšnji okolici. Svetnica Tadeja Nimac je poudarila, da je treba iz sredstev za sanacijo po neurju v Jesenovem urediti most pri Petkovih, kjer stanujeta starejša človeka in je eden od njiju tudi gluhonem. Za sanacijo po neurju v Jesenovem je bilo porabljenih že 37 milijonov tolarjev, ostalo jih je še 7 milijonov za manjša vzdrževalna dela. Župan Matjaž Švagan je na to odgovoril, da nameravajo na mostu pri posestvu omenjene družine še letos opraviti nujnejša vzdrževalna dela. Andrej Dolšina je svetnike opozoril, da odgovorna komisija še vedno ni ničesar storila, čeprav je že pred časom predlagal, da bi spremenili datum praznika občine Zagorje. Poudaril je, da odgovor še vedno pričakuje. Župan je nato svetnikom poročal o tekočih aktivnostih v občini. Svetniki so sprejeli sklep o podpori gradnje transformatorske postaje na Izlakah, podrpli so sklep ekološko razvojnega sklada republike Slovenije o dedelitvi kredita in se strinjali z odprodajo objekta Rotex podjetju JE&GR iz Zagorja, ki ga vodita Slavko Jelševar in Marjan Grošelj. Nato so svetniki v drugo obravnavali proračun občine Zagorje za letošnje leto in ga tudi soglasno sprejeli. Sledilo je poročilo Policijske postaje Zagorje za lani, ki gaje podal komandir Alojz Klančišar. Na področju stanja javnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi in njihovega premoženja so se kršitve v zagorski občini zmanjšale za 13,8 odstotkov. Po podatkih prevladujejo med kršitelji osebe stare med 18 in 24 let. Lani so v Zagorju obravnavali skoraj za 40 odstotkov manj kaznivih dejanj kot leto prej. Od leta 1994 se je zmanjšalo število velikih tatvin, tatvin, nasilništva, poraslo pa je število posebnih primerov ponarejanja in pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja. Povečalo se je tudi število posilstev in zanemarjanje mladoletnih oseb. V letu 94 je bilo v naši občini 215, lani pa 260 prometnih nesreč. Lani je bilo pri nesrečah 25 telesno poškodovanih, ena oseba pa je pri nesreči izgubila življenje. Med vzroki prometnih nesreč prevladuje hitrost, sledijo ji premiki z vozilom, stran in smer vožnje ter prednost. Alkohol kot sekundarni vzrok prometne nesreče pa je v porastu za 43 odstotkov. Svetniki so po tem zanimivem poročilu prisluhnili še poročilu o poslovanju Agencije za Ravzoj, predlogom zazidalnih ter ureditvenih načrtov, sklepu o menjavi nepremičnin. Pogovarjali so se tudi o volitvah prvih svetov krajevnih skupnosti v občini, imenovali dodatne člane svetov javnih zavodov s področja izboraževanja, člana sveta javnega zavoda Zgodovinski arhiv Celje, člana sveta javnega zavoda Zasavske lekarne, sprejeli soglasje k imenovanu direktorja Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter novih članov občinske volilne komisije. Tatjana Polanc n lili:: p'~> — « #-« » S==£= V, k,, I2n iiiiiieis m.............. zzzszzz •trnrrzL......... zaspala fe**>v»js tMmatih v podi«'!« M= » ,» ^LJ°±Lz~ E~5.iT: simmr... *■ “60 ““7 7 “7 tt? tt -E == TZhL ' J.N. naHHBB . 30 let gostišča Vidrgar Te dni mineva 30 let od začetkov gostišča Vidrgar, kije v tem času postalo eno najbolj znanih zasavskih gostišč. V času svojega obstoja se je gostišče razvijalo in širilo, hkrati pa je svojim gostom iz Slovenije in tujine nudilo tudi vse bolj kvalitetne gostinske storitve. Gostišče se lahko pohvali z restavracijo, ki je znana predvsem po ribjih jedeh, igriščem za tenis, smučiščem ter precejšnjim nočitvenim zmogljivostim. Pred časom pa so uredili tudi sobo za poročni obred in s tem še razširili svojo dejavnost. 30 letnico obstoja so v gostišču proslavili sicer bolj skromno, a zato nič manj svečano. Lahko bi rekli, daje gostiše Vidrgar-Žibret eden izmed redkih turističnih biserov Zagorja in Zasavja nasploh. Dnevi informatike J.N. Od 7. do 10. maja na ljubljanskem sejmišču poteka sejem Informatika 96, osmi mednarodni sejem informatike in pisarniške opreme. Na sejmu se predstavlja 166 razstavljalceviz devetnajstih držav. V tem času potekajo tudi posveti o gradnji računalniške mreže Slovenije in nekatere predstavitve podjetij. Sejem je odprt od 9.30 do 18. ure. Vzporedno poteka tudi sejem Učila 96, ki je prav tako v dvoranah A, A2, C in D. Združenje računalništva in informatike pri Gospodarski zbornici Slovenije pa je poskrbelo za številne novosti v znamenju informatike. P.R. Gospodarske novosti Območna zbornica Zasavje, katere direktor je Rado Perger, je imela letos že peto sejo Upravnega odbora, na kateri so imenovali Komisijo za izobraževanje GZS OZ Zasavje Trbovlje, ki bo izvajala operativne naloge na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Z novo zakonodajo ter gospodarskimi in družbenimi spremembami so namreč nastale določene spremembe tudi na področju izobraževanja. Nov sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja odslej uvaja tudi socialno partnerstvo. Nastal je tako imenovani vajeniški sistem, ki nudi dualni sistem, pri katerem poteka praktično izobraževanje pri delodajalcu v skladu z učno pogodbo. Dalje so dorekli zahteve mojstrskega izpita, ki bo naravnan na potrebe obrti, delovodski na potrebe industrije in poslovodski na potrebe obrti in trgovine. Novost v Združenje za lastništvo zaposlenih Pred kratkim je v Sloveniji zaživelo Združenje za lastništvo zaposlenih - DEZAP. Združenje je nastalo skozi proces privatizacije posameznih podjetij, ko so zaposleni dobili možnost, da lahko postanejo dejanski lastniki podjetij. Ustanovitelji združenja, med katerimi je tudi izlaški Elektroelement ETI,so bili mnenja, "da je potrebno tudi v Sloveniji ustanoviti nacionalno združenje, ki bi tako kot v drugih državah, povezovalp podjetja, ki predvidevajo v procesu privatizacije notranjelastnišvo kot stalno obliko, s ciljem ohranjanja in povečevanja deleža notranjih lastnikov." Cilji združenja DEZAP so med drugim tudi razvijanje pravne ureditve lastništva zaposlenih v družbah, izobraževanje zaposlenih lastnikov na vseh področjih, ki zadevajo lastništvo zaposlenih, spodbujanje in vpliv na oblikovanje ustrezne zakonodaje, strokovna izobraževalnem sistemu so višje strokovne šole, kot programska novost pa poklicni tečaji. Imenovana je bila tudi Komisija za spremljanje razvoja turizma pri Območni Gospodarski zbornici Zasavje, ki bo spremljala napredek na posameznih področjih turističnega uveljavljanja Zasavja v širšem slovenskem prostoru. Poleg vsega pa bo tudi vzpodbudno delovala glede možnosti uveljavljanja turistične ponudbe in tovrstnih nasvetih, kritikah in problemih. V letošnjem letu pa je v veljavi nova carinska zakonodaja, ki je v izvajanju in obljublja poenostavitve carinskih postopkov, a kaže na povečanje stroškov in padec konkurenčnosti izvoznikov. Zato so zbrali konkretna opozorila in pripombe podjetij, nastala z novo zakonodajo in bodo pripomogla k razreševanju te problematike z obveščenostjo pristojnih služb in ministrstev. P.R. pomoč zaposlenim lastnikom ter redno medsebojno obveščanje zaposlenih lastnikov ter njihovo povezovanje. Združenje si je v letu 1996 zadalo precej ciljev, ki jih nameravajo tudi uresničiti. Tako naj bi letos izdali vsaj tri ali štiri številke informativnega časopisa, ki bo člane DEZAP-a obveščal o vseh zakonskih in drugih novostih na tem področju. Organizirali pa naj bi tudi razne seminarje, tematske sestanke prav tako kot ustvarili bazo podatkov o virih strokovne pomoči ter navezovali stike z javnimi inštitucijami, agencijami in skladi. Predsednik združenja DEZAP je . postal Zvone Zupan, v združenje pa se lahko včlanijo tako fizične osebe kot podjetja ki menijo, daje njihova prihodnost prav v notranjem lastnišvu. Letna članarina v združenju znaša 70 nemških mark za člana - posameznika, ter 2 nemški marki za zaposlenega v večjem podjetju. Vsi zainteresirani za članstvo v združenju pa lahko dobijo več informacij v podjetjuEOS design d.o.o. v Ljubljani. J.N. INFORMACIJE 64-250, 64-166 AS TRGOVINA d.o.o. Avtodeli in oprema prodajalna Trbovlje odprlo 8-19h prodajalna Zagorje odprlo 8-19li PRODAJA VOZIL : SEAT CORDOBA 1.6 CLX 24.1070 EM 2x zračna blazina, servo volan nastavljiv po višini, temna stekla 1.8 GLX 26.994 DEM 2x zračna blazina, servo volan, daljinsko cent.zaklep., el.pomik stekel, meglenke MOPED HERO PUNCH "TURBO ŠPORT" 119.000 SIT Ugodni krediti, leasing! KERA -TRADE d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM NA DEBELO IN DROBNO VAM NUDI PO UGODNIH CENAH IN PLAČILNIH POGOJIH keramika - klinker - sanitarna keramika sanitarne armature - kopalniški dodatki stavbno pohištvo Jelovica po tovarniških cenah 1410 ZAGORJE OB SAVI, CESTA 9.AVGUSTA 24, TEL.:0601/64-465 EVA Vrtnarsko tehnična trgovina Velika izbira balkonskega cvetja, enoletnic za vrtne nasade, tudi velika izbira lončkov in korit, vse po zelo ugodnih cenah. POMLAD JE ČAS DA POLEPŠATE DOM IN OKOLICO. Odprto: od 8.00 do 18.00,sobota od 8.00 do 12.00 tel.: 71-367 PEDIKERSKO MASAŽNI SALON ZDRAVSTVENI DOM ZAGORJE STROKOVNA KOZMETIČNA NEGA OBRAZA IN DEKOLTEJA S PRIZNANIMI KOZMETIČNIMI PREPARATI IN UGODNIMI CENAMI NEGO OPRAVLJA DIPL. KOZMETIČARKA Informacije in naročila po tel.: 61-158 ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev žaluzij AKCIJA: topli pod 680 SIT/m2 OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica DIMNIK Trbovlje telefon: 24-250 EKPRESS KEMIČNA ČISTILNICA Cirila Žabkar Cesta zmage 11, Zagorje PARFUMERIJA LAPIS DROGERIJA Zagorje, Cesta zmage 35a Marbert, Juvena, Ellen Betrix, Trussardi, Tresor, Poeme, Kašmir... RTV VIDEO SERVIS Kisovec, Rudarska 14a Tel.: 71-406 1 ■ NAGRADA: 9*t***i* (pQfQ(j>QX,. Kidričeva 4/b, p.p.51,1410 Zagorje, tel.:0601/64-101 - NUDIMO VAM DARILA ZA VAŠE NAJDRAŽJE Bon v vrednosti 22.500 SIT - parfume, poslikano steklo • USNJENO GALANTERIJO, ŠATUUE -STENSKE IN ROČNE URE - VABIMO VAS V GALERIJO, DA SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI 2. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 22.500 SIT GRAFEX TISKARNA. ŠTAMPILJKE, NARISI Alojz Sešlar s.p. Podlipovica 31,1411 Izlake tel.:060l/74-180 fax: 0601/74-110 3. NAGRADA: E ADE PANASONIC radiokasetofon Prešernova 3 7, ZAGORJE Tel0 6 01/61 575 4. NAGRADA: Dve sezonski karti za letno kopališče (odrasla in otroška), Medijske Toplice kak HOTEL fll MEDIJSKE TOPLICE kjfk IZLflKE tel.: 74-117, fax: 74-044 5. NAGRADA: Paket v vrednosti 9.000 SIT tel.,fax:0601/64-670 d.o.0. Karli Kotnik - Dragica Tomše, 1410 Zagorje, Cesta zmage34 6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 9.000 SIT ■m kmetijsko zadrugo izloke. 2.0.0. Izlake 40, 1411 Izlake; tel.: 0601/73 634 7. NAGRADA: Frizerske storitve v vrednosti 9.000 SIT ■MATJMA. Mateja HRIBAR tel.: 0601/73 794 NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166 fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC •) Ime in priimek .............................. kraj ........................... poštna št. ulica........................... telefon . . datum..................... podpis........... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) Sallanminas e^SSiettf Naselje Sallaumines je eno Izmed največjih naselij v Trbovljah, če ne celo največje. Na tem območju je koncentriranih veliko ljudi. V naseljuje približno 450 stanovanj, kar pomeni, da tu živi okrog 1300 ljudi. Poleg tega pa je to tudi izrazito tranzitno področje, saj preko tega naselja hodi tudi okrog 1000 šolarjev v in iz osnovne ter srednje šole. Pred približno 13 leti, ko je nastalo to naselje, je bilo tu veliko mladih družin z majhnimi otroki, ki so se ponavadi pridno igrali na dvoriščih. Sedaj so ti postali že veliki in marsikdo od njih tudi pravi nepridiprav. Poleg tega se spotoma zadržujejo na dvoriščih in po vhodih blokov tudi ostali naključni in nenaključni 'obiskovalci', ki marsikdaj povzročijo različne škode v blokih. Gorelo v kleteh, dvigalih... Večkrat se je že zgodilo, da je v različnih blokih prišlo do požarov v kleteh. Policisti so ugotovili, da so se z ognjem igrali mladoletniki in iz objestnosti povzročili požar. Ponavadi je do idej za takšne igre prišlo zaradi tega, ker jim je bilo dolgčas, ker nimajo prostora za druženje in kakšne pametnejše igre. Poleg tega so skoraj vsepovsod zažigali plastične gumbe v dvigalu, zato jih je bilo treba zamenjati s kovinskimi. V bloku št. 9/a je bilo dvigalo v celoti zažgano, zato gaje bilo treba povsem obnoviti. Vrhunec teh požarov pase je zgodil pred nekaj meseci, ko je zagorelo v pritličjih v blokih št. 10/a in 10. Nepridipravi so sredi noči zažgali števce za vodo v pritličjih, tako da se je požar lokalno razširil, nastalo je mnogo dima, stanovalci pa so se upravičeno vznemirili. Branko Arnšek, iz podjetja Spekter, ki skrbi za vzdrževanje blokov na Sallauminesu, je povedal, da so bili števci sicer že v okvari, kljub temu pa je nastala precejšnja škoda, saj so zaradi dima hodniki bili uničeni. Miran Bokalič, komandir Policijske postaje Trbovlje, je povedal, da storilcev še niso okrili, čeprav sumijo, da gre za mladoletnike. Vendar kjub temu jih ne morejo prijaviti sodniku za prekrške, ker nimajo dovolj dokazov. Storilcev namreč na mestu dejanja ni nihče videl, zato dokazi praktično ne obstajajo. Škodo krijejo stanovalci Razne poškodbe v dvigalih, hodnikih, na vratih in drugod ponavadi povzročijo mladoletniki (ali pa ne), ki na neprimeren način izrabljajo svojo energijo. Ker pa se ponavadi teh storilcev ne odkrije, krijejo stroške popravil stanovalci sami. Razen v zadnjih primerih, ko je prišlo do požara, je polovico stroškov krila zavarovalnica. Na Spektru sem tudi povprašala, če Sallaumines morda po številu in vrstah poškodbe izstopa od drugih naselij v Trbovljah v tem smislu, da je tovrstnih dejanj tu več. Branko Arnšek je povedal, daniti ne izstopa, saj se podobni primeri uničevanj pojavljajo tudi v drugih naseljih. Glede na to, daje tu koncentriranih veliko ljudi, situacija ni tako kritična. Pravi, da nima občutek, da bi pretirano velikokrat prihajalo do namernih poškodb, ampak da prihaja večkrat do poškodb po nesreči. Okvare, ki se največkrat Sallaumines je zelo prehodno področje. problem je bilo tudi divjanje z motorji čez naselje. Od konca lanskega leta pa so poostrili nadzor v naselju, tako da so prisotni v uniformah in predvsem v civilu. Sedaj ugotavljajo, da se ta akcija precej obnese, ker se je situacija precej umirila, zato nameravajo s to vrsto kontrole nadaljevati. Policisti vedo, da je to naselje precej izpostavljeno raznim kršitvam, zato ker se tu mladi radi zadržujejo. Blizu je tudi nekaj priljubljenih zbirališč mladih, kot so Vrtinec, Čarli bar, Oskar, ki so odprti dolgo v noč. Ko se skozi naselje ponoči vračajo domov, pa je marsikdo preveč "korajžeriin mu pade namiselkakšna nora ideja. v zadnjem času pojavljajo v teh blokih, so predvsem okvare na vodovodnih instalacijah in to zaradi dotrajanosti. V kratkem pričakujejo tudi razna popravila na strehah. Sicer pa stroškov za plansko vzdrževanje še nimajo, sčasoma pa bo tudi to potrebno, saj se naselje 'stara' in popravil bo iz leta v leto več. Redni stroški so le za dvigala, saj se morajo včasih po inšpekcijskih pregledih zamenjati nosilne vrvi in nabaviti drugi rezervni deli. Poostren nadzor policistov Na Policijski postaji Trbovlje so povedali, da so se razmere v naselju precej izboljšale. Največ problemov so imeli s t.i. huliganstvom, ko je prihajalodo razbijanjaluči, lomljenja vej, razmetavanja smetnjakov... Hud Rešitev je v domofonih Večina stanovalcev na Sallauminesu je rekla konec različnim vandalskim početjem in se odločila za vgraditev domofonov. Zaenkrat le nekaj blokov nima domofonov, vendar v kratkem jih nameravajo napeljati tudi tam. Stanovalci sicer sami financirajo to pridobitev, vendar večini ni žal denarja, saj si vsak želi živeti v prijetnejšem, bolj urejenem in manj • nevarnem bloku kot doslej. Anita Cesar Foto: Jure Nagode mrn/! m Uk Utrinek z ekološkega kviza na Osnovni šoli Dol pri Hrastniku. Novi cicibani Na upravi vrtca Zagorje, Pečarjeva 4, vpisujejo predšolske otroke v vzgojno varstvene oddelke do 31. maja za šolsko leto '96/'97. Obveščajo vse interesente, da že poteka vpis v pripravo na šolo. Informacije dobite na telefonskih številkah 62-062 ali 63-110 pri gospe Mileni Taškar. T.L. Letovanje tudi letos Zveza prijateljev mladineše vedno sprejema prijave zaletavanje predšolskih in šolskih otrok na Debelem Rtiču pri Ankaranu. Otroci bodo letovali junija in julija v tem znanem letoviškem kraju ob slovenskem morju. Za to letovanje seje možno prijaviti vsak dan dopoldne. Na telefonski številki 21-656 pa lahko interesenti dobe ostale potrebne informacije. T.L. Pasje dopoldne 11. maja bo znova pestro na poligonu Kinološkega društva Zagorje. Ob deveti uri dopoldan se bo to soboto namreč odvijala državna tekma v disciplini agility. Disciplina, kjer je pri premagovanju ovir najpomembnejša uigranost psa in njegovega vodnika, ima vse več privržencev tudi v Zasavju. Ljubitelji psov pravijo, da združuje prijetno s koristnim. Državna tekma sodi v izbor tekmovalcev in njihovih psov za državno reprezentanco, ki se bo udeležila evropskega prvenstva. Na tekmo je prijavljenih kar 51 tekmovalcev (lansko leto jih je bilo 36) iz več slovenskih kinoloških društev. Poleg tekme v agility bo predvidoma okoli 13. ure tudi tekmovanje v tako imenovani jumping (skok) disciplini. Tekmovanje bo veljalo za pokal mesta Zagorje. Zaključek prireditve na poligonu KD Zagorje (nad zagorskim ribnikom) bo predvidoma ob 15.00 uri, ko bodo najboljšim podelili pokale in priznanja. Prireditelji, KD Zagorje, na prireditev še posebej vabi najmlajše, saj bo na prireditvi veliko pasem psov, ki bodo dogajanje na in ob poligonu še popestrile. J.N. Za mamograi Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje je 23. aprila za nakup mamografa sredstva prispevala Ana Laznik, Dol pri Hrastniku -2.000,00 SIT. Do 25. aprila ste tako zbrali že 17.408.798,25 tolarjev. Splošna bolnišnica Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem. ramo 7 SREČO MANFREDA Mnogo podatkov včasih človek natrosi o sebi. Srečo Manfreda je k vsemu, daje letnik 1952, rojen v Ljubljani, kjer je preživel otroštvo, po horoskopu kozorog, po poklicu pa strojni-varilski tehnik, ki skoraj 25 let dela na železnici, pridodal še to, da ga vse od otroštva zanimajo živali. Morda slednje pove največ o njegovi sicer značajsko umirjeni naravi. Je tudi član trboveljskega Društva malih živali. Ko je kot mlad fantič hodil na Rožnik, je ujel ptiča in ga udomačil. Tudi iz šole gredoč, seje domov prikradel s kakšno živaljo, nekoč so kar odskočili, ko je prinesel belouško v žepu. Veijetno je to nasledil po materi, saj je ta hotela imeti doma opico, vendarle več kot mačke, pse in kavke niso držah. Vseskozi je svojevrstno raziskoval svet živali, v vsem brskanju pa želel tudi študihati veterino, kar mu ni uspelo. Odslej je svoj hobi posvečal živalim, čeravno pravi, da bi bil srečnejši, če bi bil poklicni veterinar. V času tovrstnega ljubiteljskega zanimanja je spoznal tudi ženo Jolando, Trboveljčanko, biologinjo, ki gaje zvabila v zasavske loge, s katero delita tudi tri hčerke: Tjašo, Mašo in Evo, ki so tudi ljubiteljice Živah. Starejša menda obiskuje veterinarsko fakulteto in očetu večkrat pove, kako jim profesorji govorijo, da niso ljubitelji, ampak mučitelji Živah. Doma gojijo in vzrejajo več vrst Živah od pasemskih kur, zajcev, golobov, fazanov, rac, polhov, hrčkov, grlic, mačk, psov, želvo, pa tudi kačo. Ko so imeli srake, so te vzele vse, kar se je svetilo in odletele, a ko so se začeli pritoževati tudi v okolici, so jih odslovili. Sodeloval je že na večih razstavah Društva malih Živah, tudi na republiški. Po svetu pa nerad hodi, ker je zelo navezan na domače ognjišče. Z živalmi ima veliko dela, a dodaja, da se je za to odločil, ker ima živali rad in to dela s srcem. Če bi bil materialist, se s tem gotovo ne bi strinjal, saj gre ves denar za živali. Naročen je tudi na več revij: Kinolog, Moj pes, oddahne pa si kar ob kakšnem filmu o živalih, da se "preseli" v drug svet. Veselje, da imata z ženo podobno zanimanje, sploh, ko sta se spoznala, je imelo to svojevrsten vpliv. Malce se razhajata glede potovanj, saj ženo vleče tudi v svet. Odšla sta recimo na obisk k bratu v Kanado, ko je zašel tudi v tamkajšnji živalski vrt, zlasti so ga navdušile lisice in rakuni. Sicer je zagledan tudi v naravo in življenje, poleg živali obožuje tudi rože. Zato morebiti nikdar ne tvega, vedno realno zre naprej. Nasplošno je družinski človek, k čemur doda: "Če ima človek res rad Živah, ima tudi človeka rad." Tako ima svoj hobi iz ljubezni in ne zaradi koristi. Ugotavlja, da je tudi v Sloveniji več rejcev kot ljubiteljev. Pri vsem ukvaijanju pa je spoznal, kako važen je pri živalih občutek, imajo razvitejši instinkt, ni tako prevarantski, kot pri ljudeh. Tako mu življenje poteka bolj v stilu, da pride dan in pride noč in pride spet nov dan ter si ne dela nobenih planov, kaj šele visokoletečih načrtov. Če bi kdaj lahko izbiral, bi imel živalski vrt, živel nekje v divjini, z družino in živalmi, že s tem je dosti prijetnih zgodbic. Omenil je le, kako se je kavka naučila oponašati zvonec in jih dostikrat na tak način 'fintirala', da so tekli odpirat vrata Tudi mesto Trbovlje v tem času ni prezrl, mnenja je, da so premalo zavzeti za ekološko gibanje. Zato je tohko bolj vesel, ko se letošnjo pomlad spreletavajo tudi kalini in ne le vrabci. Petra Radovič ra Nataša Novak, dijakinja iz Radeč: "Razmere v tisku se zelo spreminjajo, včasih je bil bolj nadzorovan, o manj stvareh se je lahko pisalo, čeravno ni vse samo politika. Četudi me včasih kakšna tematika ne zanima toliko, da bi si o tem prebrala knjigo ali brskala po literaturi, pa vseeno le težko zaide v dnevno časopisje. Mislim, da je dobro, če se piše o različnih temah, saj časopis kupiš tudi zato, da se sprostiš, nasmejiš ali kaj novega zveš. Večinoma kupim Anteno, novo revijo Smrklja pa še nisem kupila, čeravno slišim pohvalne besede tudi o tej reviji. Pritegnejo me tudi članki, v katerih kaj zveš o spolnosti, za mlade je zato Antena kar v redu. Trači me večidel sploh ne zanimajo. Sicer pa dnevnega časopisja ne spremljam, zato bi težko rekla, koliko svobode si lahko privoščijo." Slntija Zupan, delavka iz Trbovelj: "V časopisu preberem tisto, kar me zanima. Včasih se zdi, da so novinarji zelo enostranski, ker vsi pišejo dobro o kakšni zadevi ter negativno o kakšni drugi zadevi. O tovrstnih stvareh se zato podvajajo in lahko podobne informacije najdeš v različnih časopisih, o določeni tematiki pa zveš zelo malo. Članki o preprostih ljudeh so sicer lahko zanimivi, vendar spet ne toliko, saj ti ljudje nimajo nikakršnega vpliva. Vsekakor ima tisk več svobode, lahko kupiš različne časopise ah revije, vendar pa pogrešam kakšne otroške revije. Ker sem mati dveh otrok, lahko rečem, da tovrstnih slovenskih revij pač ni." Alojz Hlebec, žclc-zokrivec Iz Zagorja: "Očitno je še premalo časopisov, da so tako brani in jih je vedno več. Vsekakor najraje preberem novice glede kriminala ali prometne kronike. Vendar so le redki časopisi, ki jih z veseljem prebereš ali zveš veliko zanimivega oziroma kaj vse se dogaja. Kriminala pa je v Zasavju preveč, ne vem pa, koliko lahko časopisi vplivajo recimo na ljudi ali dogajanja." Nataša Jurjevec, dijakinja z Vač: "Mislim, da se dosti piše o vsem. Zase lahko rečem, da v dnevnem časopisju ne pogrešam ničesar, lahko si prebereš o čemerkoli. Glede svobode tiska pa se verjetno o določenih stvareh le svobodno piše, da tako rečem, saj se celo pevka Helena Blagne pritožuje in grozi časopisom s tožbami. Res pa je tudi to, da iz časopisov lahko razbereš, katere tematike so v središču dogajanja, kot so sedaj recimo moda, glasbain trači. Verjetno pa ljudi zanimajo različne tematike, zato je tudi toliko časopisov." Mojca Maček, upokojenka Iz Litije: "Zdi se mi, da je ogromno časopisov in se veliko piše o raznoraznih stvareh, če bi temu lahko rekli svoboda tiska. Ker zagotovo preberem le Delo, lahko rečem, da vsebuje vse dnevne informacije, občasno pa preberem še kakšen drug časopis, čeravno niso ravno poceni in si ljudje le stežka privoščijo nakup revij. Glede objavljanja bi dejala, da se piše o različnih zadevah, vendar dostikrat ugotoviš, da kakšne informacije niso točne. Verjetno je zato tudi toliko časopisov, saj delujejo informacije kot verižna reakcija. Na Hrvaškem so recimo verbalni delikt uzakonili. Kar je zanimivo, je tudi to, da določene politike bolj in druge manj kritizirajo, čeravno je prav, da se tudi kritično piše in kakšno stvar ali ljudi tudi pobara. Mislim pa, da ima v vsem navalu medijev televizija dosti večji vpliv, da ne govorim seveda tudi o radiu." Janez Godec, strojni ključavničar Iz Jevnice: "V sedanjih časih se lahko veliko več piše, morda tudi zato, ker imajo določene stranke več vpliva. Strinjam se s tem, da je boljše, če lahko vsak. tisto, kar misli, tudi pove. Najraši preberem 1 3. rrm i jemednarodni praznik svobc xle mm M: kaznivih dejanj, vse od sovražne propagande, . zbujanja svetu. Pozitivne strani tovrstnega komuniciranja so tud. mednarodni ------a.,- -- ....rodi in prizadevanje za mir in sožitje. Tolmačenje svobode ,e seveda raznoliko, naspiošno morda drži, da je svoboda v tem, da lahko Moriš vse, kar najdragocenejših človekovih pravic, saj ;::ar""l!iF"TS" Moril t sir, n i mu.m.i,,,, :hm najbolj uravnoteženo, kar zagotavlja nt/nuvistiios, virov in ud. rnuetp.km sredstev. Z novostmi, k, jih prinaša , * ... ,.i i .. drugem. Predvsem torej, da tud. kakšno kritiko, ki je realna, je na mestu, čeravno se v vsakem časopisu najde kaj zanimivega. Kakšni članki v časopisih sprožijo več debat, sploh za tiste, ki jih zanimata recimo šport in skupščinske polemike. Prav tako je tudi obravnavanje določenih problematik bolj nadzorovano, o določeni tematiki pa se lahko več piše." M Ivana Laharnar iUcdimroiliii dan družine Generalna skupščina Združenih narodov je z resolucijo 20. septembra 1993 proglasila 15. maj za mednarodni dan družine. Od leta 1994, kije bilo mednarodno leto družine, bo tokratni 15. maj že tretji po vrsti, ki naj bi opomnil na zahtevo, da se mora "leto družine nadaljevati s konkretnimi akcijami v dobro družine", kot je dejal Butros Gali. Če se nam je še pred kratkim zdelo normalno, daje svet razdeljen na revne in bogate in smo to dokazovali z več ali manj enakovredne pozicije prebivalstva države, ki teži k enakosti vseh ljudi, nas dandanes letošnje leto, ki gaje OZN proglasila za leto odpravljanja revščine, s tem pa je tudi letošnji 15. maj posvečen revnim družinam, prizadene čisto drugače, tudi osebno. Kako smo se letos pripravljali na ta dan v Sloveniji, ne vem. Kako smo se na ta dan pripravljali v Zasavju, tudi ne vem. Kaj bomo zapisali v inventuro leta za odpravljanje revščine, prav tako nič ne vem. Morda pa to ni najhuje. Namreč to, dajaz tega ne vem. Kajti lahko sem le ena od najbolj nevednih ljudi pri nas, ki se ne zanima dovolj za družbeno skrb o družini, ki ne prebere dovolj revij in časnikov, ki ne hodi na morebitna številna družbena in družabna srečanja, prirejena družinam, ki se ne udeležuje morebitnih različnih izobraževanj na temo srečne in zdrave družine, ki kot koklja med piščanci čepi v svojem najožjem krogu nad otroki in skrbi, da jih njihova nehotena brezposelnost ne bi pretirano prizadela. Pa vendar vsak dan zlezem iz tega gnezda. Kot vsi mi. Smo družba na prehodu, ki jo je zajela silna nestabilnost. Kot vsako družbo na prehodu. Ni se treba veliko ozirati naokoli, da se pokaže neenakost, ki izviraiz povečevanja razlik v prejemkih družin. Ni malo gospodinjstev, v katerih nihče od članov ni delovno aktiven. Veliko je tudi samskih gospodinjstev in gospodinjstev starejših oseb. Povečuje se delež gospodinjstev z najnižjimi (in tudi tistih z naj višjimi) dohodki. Ko je pred nekaj dnevi v sosedovem vrtu pod mojo hišo viselo na hruškini veji telo mladega človeka, meje hudo zabolelo in še dolgo je v meni kljuval hud strah, kaj bo. Kaj bo z mladimi, ki ne vedo ne kam ne kod, ki jim poti ne zna ali noče pokazati ne njihova družina niti njihova družba, ki mrzlično iščejo rešitev čisto sami na napačni poti, pa jim nihče ne seže v roke in jih popelje tja, kjer korak ni pretežak. In če sem malo prej zapisala, da se razlike kažejo v prejemkih družin, s tem gotovo nisem hotela trditi, daje večji prejemek družine tudi večja sreča. Nikakor. Je pa res, da nas je premajhna družbena skrb za družino (ob spremembi družbenega sistema in dobre državne skrbi za najnižje socialne sloje in ko je bila zaradi polne zaposlenosti socialna trdnost in socialna varnost na zavidljivi ravni, v nam neznani kapitalistični sistem zgodnjega obdobja prejšnjega stoletja) razdvojila, podivjala, opogumila za nečedne posle, pahnila v borbo za iskanje denarja, s katerim preživiš, živiš, životariš, uživaš, stratka si ali nisi. V OZN so dejali: konkretne akcije v dobro družine. Prihodnji mesec bo v Istambulu svetovna konferenca, ki bo obravnavala družinske razsežnosti problema bivanja. Tudi pri nas je bivanje vse večji problem. Koliko stanovanj smo zgradili v zadnjih letih? Za kakšno ceno jih je možno dobiti? Narejena je bila raziskava o kvaliteti življenja Slovencev. Leta 1984 je pri starših živelo 30 odstotkov mladih med petindvajsetim in štiridesetim letom starosti. Leta 1994 se je ta delež dvignil na 41 odstotkov. Sedaj je že leto 1996. Delež gotovo raste. Raziskava tudi pove, da so družine z otroki v slabšem položaju, kot one brez njih. Se morda zato vse manj mladih odloča za starševstvo? Če si med tistimi, ki se odločajo, se je res težko odločiti, da boš moral svojim otrokom odrezati kos revščine. Kakšne in katere revščine. Spet bom dejala, da ni le denar merilo bogastva. Žal pa tisti, ki je materialno prereven, težko razume, da je bogastvo lahko v nematerialnem. Res pa je tudi, da tisti, ki je materialno bogat, nematerialnega bogastva sploh ne zna doživeti. Nima časa zanj. So pa res srečni tisti, ki to nematerialno bogastvo občutijo. So takšni. Tudi okoli nas. Sicer pa je v pismu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije, ki je povzelo informacijo ZN ob letošnjem 15. maju, zapisano: "Vlade, nevladne organizacije, izobraževalne ustanove, verske skupnosti in posamezniki lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju vloge in problemov, prednosti in potreb družine s tem, da organizirajo praznovanja mednarodnega dneva družine. Ta dan nam daje tudi priložnost za poglabljanje praznovanja gospodarskih, kulturnih, družbenih in demografskih procesov, ki vplivajo na družino." Ko vsega tega vsaj ne bii pozabili že 16. maja. Milan Vidic Slaipirnsf ziisnvslrili občin? Zasavsko medobčinsko sodelovanje niti v prejšnjem sistemu ni potekalo brez stalnih ali občasnih težav. Obremenjeno je bilo s številnimi predsodki, poenostavljanji in nenazadnje lažnim prikazovanjem določenih problemov. Prepričanje, da morajo biti sedeži vseh regionalnih institucij v Trbovljah kot središčju revirjev je bilo nemalokrat predmet ostrih graj in spotikanj. Prihajalo je tudi do ostrejših nesoglasij, vzemimo zastran napeljave pitne vode iz. Šklendrovca za potrebe Trbovelj, da omenimo le en primer. Bili pa so še številni drugi, ki jih niso obešali na velik zvon ali poskušali celo prikriti. Vendar je bilo prav to dokajšen dokaz, da v občinah mislijo po svoje, da morajo prevladovati interesi vseh, ne le posamezne občine in posebej, da kaže bolj upoštevati voljo in mnenje občanov, ne le njihovih predstavnikov. Po osamosvojitvi Slovenije je nekaj časa medobčinsko sodelovanje obtičalo, nikoli pa ni povsem zamrlo. Prihajalo je do novih pogledov, stališč, med drugim tudi predlogom o tem, da bi se Zagorje ob Savi bolj povezalo ali celo združilo z domžalsko in okoliškimi občinami. Hrastniška občina sicer nikoli ni izrazila takih seceonističnih pogledov, ne glede na to pa je že prej in to počne še tudi danes dejansko sodelovala ali bolje rečeno ubirala pota proti Laškemu in Celju. Znano je, da so dolski pa deloma tudi hrastniški mladi raje obiskovali celjsko gimnazijo in nekatere druge celjske srednje šole, pa tudi po nakupih so se Dolani in drugi raje odpravljali v Celje, deloma pa tudi zaradi boljših prometnih povezav. Gospodarski problemi in tradicionalno urejanje nekaterih skupnih vprašanj in še marsikaj drugega je potrebo po tesnejšem medobčinskem sodelovanju ponovno postavila na glavni tir. Tokrat naj bi se širše povezalo petero občin, poleg revirskih še Litija in Radeče. Predlagana je ustanovitev skupnosti zasavskih občin. Trboveljski občinski svet je vso stvar uvrstil že na prihodnjo sejo v ponedeljek, 13. t. m. Razpravljali bodo o neke vrste predlogu dogovora, ki med drugim že tudi predvideva ustanovitev ali oblikovanje kar desetih skupnih institucij, vendar porazdeljenih po vseh petih občinah. Najpomembnejši pa je vsekakor predlog o ustanovitvi skupnosti zasavskih občin. Težko je sicer verjeti, da bi se ji Litija priključila; znano pa je, da sodeluje v uresničevanju programa Phare in da bo sodelovala povsod tam, kjer bi ji to koristilo. Eno pa pri vsej stvari kaže posebej upoštevati. Mimo volje občanov se ne bi smelo prav ničesar zgoditi. To osnovno načelo prejšnji čas ni bilo vselej upoštevano. In drugič: interesi so tisti, ki naj odločajo ali imajo vsaj odločilno vlogo. In nenazadnje: brez vsestranskega poštenega ter odkritega odnosa prav tako ni pričakovati ničesar. Zato bo nenehno javno razgrinjanje vsega dogovorjenega prva in ne zadnja dolžnost. V nasprotnem primem bo šlo vsakršno medobčinsko sodelovanje že v prvem času v franže. Janez Vidmar jepričel ssvojo obrtno dejavnostjo leta 1967. Prihodnje leto bo minilo že okroglih trideset, odkar je začel z dejavnostjo elektroinstalacij, razširil dejavnost na proizvodnjo tiskanega vezja, kasneje, ko so bile dane možnosti, leta 1990, pa je ustanovil podjetje Eiektroprom na Izlakah. Danes ima tako v obrtni dejavnosti, kot v podjetju skupaj zaposlenih šedemdesetljudi. Svojo dejavnostje razširil na trgovino, sčasoma pa tudi na druge dejavnosti. Leta 1994 so tako v Elektropromu pričeli izvajati kabelski sistem, ustanovili pa so tudi lokalno televizijo. Širili so se v trgovini, pričeli so opravljati razne druge dejavnosti, med njimi izvedbo strojnih inštalacij, toplovodov, vzdrževanje centralnih kurjav in gorilcev, plinskih instalacij... V Kisovcu, kjer ima Eiektroprom 6000 kvadratnih metrov zemlj išča, nameravajo narediti poslovno trgovski center. Razvoj obrtne cone pa je odvisen od nosilca investicije podjetja Spekter iz Trbovelj. Čeprav se delana obrtni coni počasi odvijajo, Janez Vidmar upa, da se bodo zadeve kaj kmalu uredile tudi na tem področju. Pred časom ste odstopili od vodenja Združenja podjetnikov v Zasavju. V prvi vrsti sem precej zaseden. Po drugi strani pa se že od vsega začetka nekako nisem strinjal z ustanovitvijo tega združenja. Mnenja sem, da bomo z olastninjenjem postali ena vrsta združenja. Ali boš obrtnik ali pa član Gospodarske zbornice. Mislim, da je Združenje podjetnikov prehodnega značaja. Tretja stvar pa je tudi v tem, morda sem krivičen, toda s strani samih podjetnikov iz Zasavja, ki naj bi sodelovali v upravnem odboru, ni bilo pravega interesa. Kakorkoli že, zdi se mi, da bi bilo lahko prisotno veliko večje zanimanje pri sodelovanj u z obrtno zbornico ali pa Gospodarsko zbornico. Mislim, da je Gospodarska zbornica ustanovila Združenje podjetnikov med drugim tudi zaradi konkurence članstva. Manjši podjetniki, taki naprimer, ki imajo manj kot dvajset zaposlenih, bi bili lahko člani obrtne zbornice, ostali pačlani Gospodarske zbornice. Ste pa še vedno predsednik KS Izlake. Tudi to delo vas najbrž zelo zaposluje? Zaenkrat sem še predsednik krajevne skupnosti, bližajo pa se krajevne volitve. Na Izlakah se bo v letošnjem letu gradil plinovod. Ob plinovodu bomo ravno tako zgradili novo vodovodno omrežje, kjer je skupaj z Občino Zagoije investi tor Kraj evna skupnost Izlake. Skupaj s tem bomo naredili tudi novo kabelsko antensko omrežje. Kajti to omrežje na Izlakah je bilo eno prvih v Sloveniji in je sistem že zastarel. Kot tak onemogoča prenos večjega števila programov. Istočasno pa bomo iz Zagorja, od Kisovca do Izlak potegnili optični kabel skupaj s telefonskim kablom. Potem bo izlaški sistem priključen na kabelski sistem v Zagorju. S kakšnim namenom pa ste se sploh odločili za izvedbo kabelske- ' ga sistema? V zagorski občini je bil leta 1993 razpis za izvedbo kabelskega sistema. Na razpis je bil izbran izvajalec iz Hrastnika, ki pa ta dela ni niti pričel izvajati. Glede na to je investitor oziroma koncesionar (Občina Zagoije) z njim prekinil pogodbo in iskal novega izvajalca teh del. Takrat je bilo treba hitro pričeti s polaganjem plinovoda in obenem tudi kabelskega sistema, tako da so me dobesedno prosili naj prevzamem to delo. Zdaj mislim, da invesdcijodobroizvajamo. Do danes smo položili kabelski sistem ob kompletnem omrežju plinovoda in sistem že širimo naprej v naselje Kisovec in pa v vse zaselke v Zagoiju, v Dolenjo vas, Toplice... Ta investicija se najbrž še ni pokrila... Vsekakor ne. Gre za veliko investicijo in računam, da se bo pokrila v naslednjih dveh letih. Ljudje se veliko priključujejo na kabelski sistem, čeprav so bili na samem' začetku kar nekam nezaupljivi. Takrat se jih j e naprimer v bloku s sto prebivalci priljučilo dvajset odstotkov. Do danes pa se jih j e na ta si stem priklj učila že skoraj polovica. Tako računam, da se jih bo v naslednjih dveh letih priključilo osemdeset, devetdesetodstotkov, kar se mi zdi čisto sprejemljivo. Koliko pa stane priključek? Za individualno hišo stane priključek petsto, za priključek v stanovanjskem bloku pa štiristo nemških mark. Cene so zdaj nekoliko višje. Kot take naj bi pokrivale ekonomsko ceno priključka. So pa višje tudi zaradi tega, ker zdaj vsa dela izvajamo sami, nič več m polaganja ob plinu. Izdelujemo vse Nagi m izvedbene in izvršilne projekte, pridobivamo sami dovoljenja, kar seveda stane. Nekaj pokrivajno tudi iz sredstev od naročnine. V tej ceni pa so vračunani še programi, ki so kodirani. Se pravi MTV in Eurosport in sedem nemških programov, kijih moramo kabelski operaterji že tudi plačevati. Za program CNN in nekatere angleške programe pa plačujemo minimalno pristojbino. In lokalna televizija? No, ko je bil zgrajen kabelski sistem, sem bolj iz veselja kot iz potrebe ustanovil lokalno televizijo. Sta pa to ločena sistema. Če imaš kabelski sistem, ni nujno, da imaš tudi lokalno televizijo. Toda delo na televiziji je zaživelo, želj e in potrebe so bile vedno večje in danes je ta televizija takšna, kot je. Sicer je zaenkrat še bistveno dražja, kot je prihodkov na televiziji. Pravzaprav bo na sami lokalni televiziji zelo težko dosečiekonomsko računico, v kolikor ne bo prišlo do združitve lokalnih televizij v Zasavju. Pri tem računam predvsem na Trbovlje. Če se ne bomo združili, bosta obe televiziji ah slabo delali ah pa se finančno ne bosta pokrivali. Torej bo do združitve le prišlo? Mi slim, da bo do tega moralo priti, saj ne verjamem, da bomo lahko vsak zase rentabilni. Drugo je, daje trbovelj ska televizij a pričela oddaj ati program preko oddajnika, mi pa še ne, čeprav smo vlogo oddah. Ne vemo pa, kako to, da so nekateri dobih to dovoljenje kljub temu, da razpisa za oddajo frekvenc še ni bilo. Vam ljudje povedo ali gledajo televizijo ETV... Kakšni so odzivi? Velikokrat rečem, da imam raje dobro kritiko, kot pohvalo. Vendarle dostikrat shšiin pohvale. Kritike so predv sem nakvahteto tehnike, morda kdaj slika nivredu. Na vseh področjih smo bih začetniki in se tudi tukaj popravljalno. Res pa je, da si takšne opreme, kot jo imajo nekatere večje televizije, ne moremo privoščiti. S tem, kar imamo, dosegamo dobre rezultate. Kar se programskega dela tiče so odmevi pohvalni. Ljudje so zadovoljni. Presenečen sem, ko mi vehko ljudi pove, da so gledah to ah ono oddajo na ETV. Dejstvo je, da ljudje radi gledajo lokalni program... Se kot direktor tudi kdaj 'vtikate' v oblikovanje programa, ali prepuščate to delo televizijcem? Zaposlil sem urednika in rekel bi, da mu absolutno prepuščam programski del. Lahko jekdaj kakšna sugestija z moje strani, kakšna pripomba. Vajen sem dajati pripombe. Moram pa reči, da sem zelo zadovoljen z delom urednika, pa tudi s strani gledalcev shšim dosti pohval. Kako pogosto spremljate program ETV? Moram reči, da ga zelo pogosto spremljam. Če je le mogoče. Kaj pa druge televizijske postaje, kateri program najpogosteje spremljate? Za razliko od splošnega mnenja ljudi, ki so tako kritični do nacionalne televizije, moram reči, da jo jaz najraje spremljam. Tako prvi kot drugi program. Mislim, da imajo na Televiziji Slovenije svoj lasten program, ki zelo veliko stane. Zdaj vem, da lasten program pač stane. Za program POPTV-ja naprimer ne bi mogel reči, daje dober. Predvajajo dnevnik in množico filmov. To pa ni program. Program je tisto, kar ustvarišsam.Večprograma naprimer je na Kanalu A. Na naši lokalni televiziji imamo svoj lasten program, filmov pa res nimamo, ker sem mnenja, da jih dosti vrtijo na drugih televizijskih postajah in lahko vsakdo, ki žeh gledati film, izbira med programi. Čeprav sem mnenja, da bi morali ljudje več gledati nacionalno televizijo in ne tohko filme, ki niso vsi dobri. Kakšne oddaje pa so vam najbolj ljube? Na nacionalni televiziji si rad ogledam kakšne kulturne oddaje in pa prispevke o naših krajih, zanimivih dogodkih v Sloveniji pa tudi v tujini. Poleg tega me zanimajo razne znanstvene oddaje in pa gospodarske oddaje. Pa imate čas gledati televizijo? Moje pravilo je, da imaš časa tohko, kolikor ga za kaj potrebuješ oziroma ga žehš imeti. Nedavno smo lahko v tedniku Jana prebrali članek o zasavskem Berlusconiju... (smeh) Najmanj, kar mi je bilo pri tistem članku všeč, j e bil ta naslov. Sam se nimam za kaj takega in upam, da tudi ne dajem takega vtisa. Radi dobro jeste? Rad dobrojemin rad imam vehko vrst jedi. Ob tej priložnosti moram pohvaliti svojo ženo, ki zelo dobro kuha. Pa glasbo, jo imate radi? Poslušam kar vehko zvrsti glasbe. Rad imam domačo glasbo, zabavno, kašen evergreen, tudi godbo rad shšim. Zelojeodvisno od priložnosti. Včasih mi je všeč tudi kak klavirski koncert. Poslušate glasbo tudi v avtu? Vedno. Berete? Berem. Mogoče manj, kot sem včasih. V zadnjem času bolj berem naše politične zgodbe. Torej ste prebrali že tudi Mojo resnico Janeza Drnovška? Ne še. Začel semjo brati v nedeljo. V takih knjigah včasih tudi kaj preskočim. Preberem pač več o tistih dogodkih, ki me bolj zanimajo. Ste tudi sami politično opredeljeni? Nisem. Bil sem soustanovitelj Slovenske demokratične zveze. Ob razhodu stranke pa sem iz stranke izstopil. Od takrat naprej nisem več v nobeni stranki. Niti se nimam namena politično angažirati. Žehm si le delati za sajn kraj, za Izlake. Tatjana Polanc arhi\ Televizije v zadnjih časih dosegajo nesluten razvoj. Pa ne samo tiste velike, ki sc lahko ponašajo s sateliti, velikimi zemeljskimi oddajniki, ogromnim kapitalom in tehnologijo, o kateri se navadnemu televizijskemu gledalcu niti ne sanja, kako in na kakšen način deluje. V zadnjem času se v Sloveniji razvijajo tudi majhne lokalne in regionalne televizije. Njihov smisel obstoja je tam, kjer ga velike televizije ne vidijo - v spremljanju majhnih, za državo precej nepomembnih, a za posamezno lokalno skupnost velikih dogodkov. Ena izmed takšnih televizij je tudi trboveljska, katere programje z nakupom in instaliranjem svojega oddajnika postala dostopnejša še širšemu krogu gledalcev. Branko Arnšek, direktor RTV Kanala 10 Trbovlje, je povedal nekaj o nastanku, razvoju in prihodnosti trboveljske televizije. Studio, s katerim razpolagajo, je že skoraj premajhen. Kanal 10 je uradno začel delovati v maju 1991. Že 2. avgusta so začeli iz Doma Svobode oddajati v kabelski sistem svoj prvi program. Takrat je bila trboveljska televizija sekcija kulturno umetniškega društva Svoboda. Začeli so skromno. S sposojenim videorekorderjem in 8 milimetrsko kamero. Peščica navdušencev je na računalniku izdelalaprve videostrani, jih presnela na kaseto in spustila v omrežje. Vendar se je je televizija počasi, a vztrajno širila. Spremembe zakonodaje so povzročile, da televizija ni smela več delovati kot sekcija kulturnega društva. Zato so ustanovili podjetje RTV Trbovlje d.o.o.in se septembra 1994 vpisali v evidenco javnih glasil. Branko Arnšek se spominja, daje prvo kontakto oddajo vodila Karmen Rajavec. Ljudi je spraševala, kaj si sploh mislijo o lokalni televiziji. Že takrat so bili mnogi gledalci navdušeni, saj so končno dobili las- ten program, ki obravnava dogajanja v domačem okolju. Program pa seje širil iz dneva v dan. Zdaj so v podjetju RTV Trbovlje zaposleni štirje. Poleg njih pa pri oblikovanju programa sodeluje še petnajst sodelavcev. Branko Arnšek pravi, da sodelavci delajo praktično zastonj. Le pišejo si, koliko so naredili in koliko jim televizija dolguje. In še to počnejo zgolj zaradi tega, ker upajo, da bodo nekoč prišli boljši časi. Morda se bo to zgodilo prav kmalu. Pred kratkim so namreč trbovelj ski televizij cikupiloddajnik. Gre za oddajnik italijanske proizvodnje z močjo 150 vatov. Takoj po nakupu so ga postavili na Planini, ga preizkusili in začeli z merjenjem signalov. Trenutno oddajnik deluje z močjo 50 vatov na 41. kanalu. Oddajajo na podlagi začasnega dovoljenja za frekvenco, ki jim gajeizdal Svet za radiodifuzijo v državnem zboru. Preko novega oddajnika pa lahko njihov program spremlja večina Trboveljčanov ter tudi Zagorjani. V Kisovcu in na Izlakah pa spremljanje njihovega programa zaenkrat še ni mogoče. Oddajnih na Mareli oddaja program hrvaške televizije na isti frekvenci, zato se signala mešata in izničujeta drug drugega. Sicer pa je Branko Arnšek prepričan, da bo z novim oddajnikom tudi več denarja. Z oddajnikom pa bo prišlo tudi do nekaterih sprememb v programski shemi. Do konca maja naj bi ta ostala sicer bolj ali manj nespremenjena. Trenutni program naj bi ostal, dodano mu bo nekaj novega, nekaj novih oddaj. Prav tako bo prišlo tudi do sodelovanja s televizijo Impulz iz Kamnika in velenjsko VTV. Tekli pa so tudi že pogovori z ETV Zasavje z Izlak, vendar so ti dogovori o sodelovanj u in združevanju trenutno nekako zamrznjeni. Lastni program dvakrat do trikrat tedensko bo trajal štiri do pet ur na dan. Trboveljski televizijci vidijo svojo prihodnost v kvalitetnem programu, ki ga bodo predvajali preko oddajnika. Na oddajniku se sicer trenutno še pojavljajo nekatere "zagonske" napakein težave. Vendar upajo, da jih bodo kmalu odstranili. Prav tako si želijo, da bi kmalu dobili stalno frekvenco. Na Svet za radiodifuzijo pa so že vložili zahtevek za ugotovitev statusa nekomercialne televizijske postaje. Če bo njihova prošnja ugodno rešena, se bodo tako odprle možnosti za razne dotacije s strani lokalnih skupnosti. Trenutno se namreč financirajo z reklamami. In če bodo imeli na razpolago kaj več denarja, bodo skušah v dvorani Doma Svobode urediti večji studio s stalno razsvetljavo in premičnimi kulisami. Studio, s katerim razpolagajo trenutno, je že skoraj premajhen. Pa še nekaj o tehniki. Od skromnih začetkov zizposojenirnrekorderjem, zdaj razpolagajo s tremi videokamerami sistema Super VHS, štirimi videorekorderji, mikrofoni in računalnikom. Tehnika res ni takšna, kotjo premore nacionalna televizija, vendar gre. Branko Arnšek pravi, da so ljudje s programom zadovoljni .In to je morda najpomembnejše. Jure Nagode foto: Barbara Renčof TRBOVLJE Obraz, ki se skriva za kamero - Matjaž Kirn. Letos praznuje Rdeči križ Slovenije visoki jubilej, 130-letnico svojega delovanja na Slovenskem. V okviru tedna Rdečega križa, ki poteka od 8. do 15. maja, so v zasavskih območnih organizacijah Rdečega križa pripravili še dodatne aktivnosti. V Ljubljani so že leta 1866 ženske ustanovile Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, njihovim vdovam in otrokom, leta 1879 pa so podobno društvo ustanovili še moški. Po drugi svetovni vojni seje RKS organizacijsko vključil v RK Jugoslavije. Programe na posameznih področjih je sicer izvajal avtonomno do 8. oktobra 1991, ko jč Slovenija proglasila svojo samostojnost in suverenost. Takrat je tudi RK Slovenije formalno izstopil iz sestave RK Jugoslavije. 1993. leto sto Mednarodni odbor Rdečega križa (MORK) in Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca priznala RK Slovenije kot enakopravno članico mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca. RKS je nevladna in nestrankarska humanitarna organizacija ter povezuje 61 območnih organizacij po vsej Sloveniji. Temeljna načela Rdečega križa in Rdečega polmeseca so: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzalnost. Ob mednarodnem dnevu Rdečega križa, 8. maja, ni odveč opisati nastanek ideje tega gibanja. Švicar po imenu Henri Dunant (rodil seje 8. maja 1828) seje 1859. leto znašel v bližini vasice Solferino v severni Italiji, kjer sto se francoskain avstrijska vojska s svojimi zavezniki spopadali v krvavih bojih. Po bitki jeHenri Dunant, zgrožen nad trpljenjem vojakov, začel improvizirati reševalno službo in organizirali pomoč s sodelovanjem krajanov iz vasi Castiglione. Napisal je knjigo o svojem doživetju. V "Spominu na Solferino" je predstavil zamisel, da bi v vojnem času dopolnili vojaško medicinsko službo. Predlagal je tudi, naj bi ranjence in vse tiste, ki skrbijo zanje, imeli za nevtralne tudi na bojišču. Z drugimi štirimi ženevskimi meščani so ustanovili "Mednarodni odbor za pomoč ranjencem" kije pozneje postal MORK. Na povabilo Mednarodnega odbora so se strokovnjaki iz 16 držav 1863. leto sestali v Ženevi. Sprejeli so ustanovno listino Rdečega križa, določili dejavnostin delovnemetode odborov zapomoč ranjencem. Tako sejerodilo gibanjeRdečegakriža. Trbovlje V Trbovljah sem se o aktivnostih OO RK v tednu Rdečega križa pogovarjala s Cvetko Kolenc in Meto Škrbec, podpresednicoin sekretarko OO RK. Kot vsako leto bo ta teden obarvan delovno (potekali bodo sestanki, predavanja...), na šolah pa se bodo odvijale kulturne prireditve. Dali so že pobudo, da v šolah naredijo panoje, ki bodo simbolizirali teden RK. Sprejeli bodo 230 učencev prvih razredov v podmladek RK in jim podelili zloženke, priponke in značke. Organizirajo pa tudi sprejem učencev 7. razredov v članstvo RK, ki se ga ponavadi udeležijo tudi aktivisti in člani odbora. Z motom "kako pomembno je pomagati sočloveku v stiski" bodo mladim članom skušali pokazati, kako naj pomagajo starejšim in bolnim. Poudarek bo tudi na tem, kako naj otroci prispevajo k čim lepšemu in zdravemu okolju. Preko mentorjev in aktivistov, članov odborain javnih medijev sicervse leto osveščajo ljudi, predvsem mlade, o vlogi organizacije RK. V sodelovanju s pedagoško enoto OŠ Alojza Hohkrauto bodo danes, v četrtek, obiskali varovance doma Franca Salamona in jih razvedrili s kulturnim programom. Hrastnik V Hrastniku je Lea Hribernik, sekretarka OO RK, omenila pomembnost obiska nemške delegacije RK iz Hofheim-Mantheima. Gostje iz Nemčije in OO RK iz Hrastnika so podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju, ravno v času, ko praznuje RK visoko obletnico. Zaradi zavzetosti predstavnikov pa so to opravili kar en teden pred tednom RK. Prejeli so tudi diplomo, katero jim je podaril RK krajevno društvo Marxheima za dobro medsebojno sodelovanje. V Hrastniku so bili sicerprvič naobisku Zagorje Rdeči križZagorje, ki deluježe od leta 1945, od leto 1953 pa organizira krvodajalske akcije, je poleg svojih rednih dejavnosti v tednuin ob dnevu rdečega križa poskrbel za precej aktivnosti. Barbka Rebolj iz Rdečega kri žaZagoijejepovedala,daso aktivnosti namenjene predvsem osnovnošolskih otrokom. Tako bodo skupaj z mentorji na posameznih Podpis listine o sodelovanju med RK iz Hrastnika in RK iz Hofheim-Marzheima. aprila 95. leto, a kot je povedala Lea Hribernik: "Zdaj smo taki prijatelji, kot bi se poznali že od mladosti. Našli smo skupen jezik in nam resnično dosti pomagajo." V blagovnici v centru Hrastnika so okrasili tudi vitrino s svojim gradivom, kjer je tudi razstava o dejavnosti RK in njeni ustanovitvi na Slovenskem. V podmladek RK bodo v Hrastniku sprejeli 149 učencev prvih razredov. Otroci sami bodo pripravljali program, člani RK pa jih bodo pogostili ter jim podelili značke in izkaznice, zobne ščetke in kreme. 13. in 14. maja bodo izvedli v obeh osnovnih šolah kviz. 136 učencev 7. razredov bo odgovarjalo na vprašanje "kaj veš o Rdečem križu?" Trije najboljši bodo tudi nagrajeni. 15. maja, zadnji dan v tednu RK, bodo v kinodvorani izvedli tudi slovesnost ob jubileju, kjer bo tudi sprejem podmladka med člane RK. Ghislaine Seifelislam šolah organizirah kvize, na katerih se bodo otroci seznanili s poslanstvom te organizacije, hkrati pa pokazali, kaj o njem že vedo. Akcijo, oziroma kviz znanja bodo zaključili 15. maja, ko bodo v sejni sobi zdravstvenega doma pripravili finale, ki se ga bodo udeležili zmagovalci izposameznih šol. Tako kot drugod po Sloveniji pa bodo v svoje vrste sprejeli učence prvih razredov. Poštah bodo mladi člani Rdečega križa. Učenci sedmih razredov pa člani. Sicer pa zagorski Rdeči križ med drugim z občasno pomočjo skrbi za skoraj petsto socialno ogroženih ljudi. Barbka Rebolj pravi,daje njeno delo včasih precej nehvaležno. Podpore, predvsem v hrani, včasih ni dovolj za vse, ki bi jo potrebovah. Aktivisti pa so v večini starejši ljudje, ki ne zmorejo vsega dela. Mladi pa nimajo volje ne interesa, da bi pomagali; bodisi organizacijsko, bodisi s prostovoljnim delom. Jure Nagode čtonl Pionirske selekcije pri Osvojil drugo m Juro Gornik Strelski družini Steklar i/ §§| ir.v.i,., Hrastnika ze dve Jeti vadija In Ekipt sta se 27. apnla udeležil* tekmujejo /.a strelsko družino. tudi državnega prvenstva v Letošnjo sezono so se na Gornji Radgoni, Tam je ekipi , tekmovanjih dobro odrekli. piottirjev prvo mesto sicer všlo. Jasmina Halilovič. Alenk# sosepavseenoodličnoodrezali, Šuster In Mojca Šušak so letos sajS dosegli svoj ekipni rekord osvojile ekipno..prvo mesto v................................ Kbroško-Štajersko-Zasavski Članom pionirske selekcije st,eKkil,g, ,„gp,.muke Jure sel,.,jo do,vem- u ,p, hc w Gornik, Boris Dohršek In čestitke, se, n, Spor« od njih Boštjan Špegllc so v isti ligi prav Ulki' ^pno prvo mesto da pridno hodijo v šolo. vadijo Za pitiiutje. trikrat tedensko, poleg tega pa Pionirska, selekcijo Strelske dmiine Steklar iz Hrastnika. Prvomajsko srečanje na Mrzlici V sredo, 1. maja, jebilo na Mrzlici, priljubljeni izletniški točki med Revirji in Savinjsko dolino, tradicionalno prvomajsko srečanje Revirčanov in Savinjčanov. Srečanje poteka že več desetletij, vse od 1. svetovne vojnedaljeinsejeohranilo vse do danes. Na praznik dela, 1. maja, so ob 11. uri pripravili srečanje, ki so ga popestrili z glasbo, dobro voljo, pa tudi z raznimi dobrotami, za kar jeposkrbelo Planinsko društvo Trbovlje, ki ima svoj planinski dom na Mrzlici. T.L. Kresovanje na Kipa h Občinski odbor Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju organiziralo prvomajskakresovanja. V Trbovljah je bilo kresovanje v torek, 30. aprila, ob 19. uri na Kipah na Dobrni. Na prireditvi je spregovoril predstavnik sindikatov, pripravili so kulturni program in poskrbeli za dobro razpoloženje. T.L. Mladinski izlet na Planino V soboto, 20. aprila, je PD Trbovlje po svojem mladinskem odseku organiziralo izlet mladih planincev na Planino. Udeležilo se ga je 130 mladih planincev ob spremstvu planinskih vodnikov in planinskih mentoric - učiteljic in vzgojiteljic iz osnovnih šol in vrtcev. T.L Turistična patrulja Pomladansko urejanje in čiščenje okolja daje tudi v Trbovljah določene rezultate. Če današnje stanje primeijamo s tistim izpred nekaj let ah desetletij, lahko ugotovimo, daje bilo na tem področju nekaj le narejenega..S tem pa ni rečeno, da z našimi prizadevanji ne bi nadaljevali tudi v bodoče. V sako leto se moramo s podvojenimi močmi lotevati urejanja in olepševanja ter ocvetličevanjanaših domov, okolice, kjer živimo, pa tudi okolice podjetij, obratov, šol, poslovnih zgradb, železniške postaje, zdravstvenih objektov, parkov, nasadov itd. Mnogokrat pa je treba koga na neurejenost ali nečistočo tudi opozoriti. Zatoimapomembno vlogo pri opozarjanju na kritične točke neurejenega okolja tudi turistična patrulja,ki deluje pri Turistični zvezi Slovenije. Vendar ta ne more nadzorovati vsega. Zato v posameznih krajih prizadevni turistični delavci obiščejo posamezne predele občine in pristojne opozarjajo na neurejenost ah pa koga tudi poh valijo in mu dajo priznanje za urejenost okolice. Predvsem pa je treba opozarjati na čma odlagališča smeti, neurejene zelenice in nasade, okolico stanovanjskih blokov in javnih objektov, izgled raznih reklamnih oziroma afišimih tabel ipd. Tudi na področju Trbovelj bo Turistično društvo poskrbelo za stalno in sistematično delo v obliki turistične patrulje. T.L. Izlet v Volčji potok Zagorski invalidi so se 13. aprila zbrali na prvem družabnem srečanju. Zbrali so se kar v klubskih prostorih. Članice sekcije za ročna dela so spekle pecivo, harmonikar Peter pa je poskrbel za dobro voljo. Kdor je lahko, je zaplesal, drugi pa so zapeli, tako da je bilo zelo veselo. V petek, 26. aprila, pa so obiskali razstavo cvetja v Volčjem potoku. Čeprav je celo dopoldne po malem deževalo, jim to ni pokvarilo užitka. Tulipani žal še niso bili vsi raze ve teni. Prij eten izlet so zaklj učili na kmečkem turizmu Zorc v Smučidolu. Čeprav jih je bilo kar 55, so bili, kot pravijo, hiro postreženi z zelo dobrim in skoraj preobilnim kosilom. Po kosilu pa niso imeli časa misliti na utrujenost, ker se je ansamblu Dobro jutro pridružil še njihov harmonikar Peter Razpotnik, brez katerega si zagorski invalidi kar ne morejo zamisliti izleta. Peli so, plešah in časje kar prehitro minil. M. C. Novi tečaji aerobike Gimnastični klub Trbovlje bo znova organiziral začetne in nadaljevalne tečaje aerobike. S temi tečaji bodo pričeli v kratkem ne le v Trbovljah, pač pa tudi v drugih zasavskih krajih, Zagorju. Zidanem Mostu in še kje. Podrobnejše informacije lahko dobite pri organizatoiju, to je Gimnastični klub Trbovlje, v domu Partizana. T.L. Alpinistične novice V soboto, 20. aprila, se je član Alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič odpravil na Malo Mojstrovko (2332 metrov) z namenom, da prepleza obe smeri, to je Župančičevo smer in pa Smer ob rebru. Čeprav je bilo vreme izredno lepo, je uspel preplezati le Župančičevo smer v dolžini 350 metrov in z naklonom 50o/55°-30°. Pri ponovnem dostopu za Smer ob rebru - smeri imata namreč skupni spodnji del dostopa, pa je že naletel na južni sneg in padajoče kamenje. Po zelo utrujajočem in napornem gazenju snega, ki se je udiral od pasu, proti vstopu v drugo smer, pa je naletel še na tretjo oviro - snežne plazove. Pri tako imenovanem zgornjem plazu Mojstrovke- je obrnil in se še pravočasno izognil plazečim gmotam snega in kamenja. T.L. k Emil Izlet na Turjak Društvo upokojencev Trbovlje organizira po svoji izletniški sekciji skupinski izlet z avtobusom na Turjak. Izlet bo v torek, 14. maja. Ob prijavi, katere sprejemajo ob uradnih dneh, to je ob ponedeljkih, sredah in petkih, na sedežu DU, je treba plačati stroške prevoza. T.L. Kegljaški turnir Dmštvo upokojencev Krško je 18. aprila organiziralo tekmovanje v kegljanju za ekipe društev upokojencev zasavsko - posavske regije. Potekalo je v Krškem, doseženi pa so bili naslednji rezultati: prvo mesto je dosegla ekipa DU Krško, drugo mesto DU Hrastnik, tretje mesto DU Trbovlje, četrto mesto DU Brežice, peto mesto DU Radeče, šesto mesto DU Senovo in sedmo mesto DU Litija. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip. T.L. Srečanje upokojencev v Planici Letošnje srečanje slovenskih upokojencev bo v dolini Planice, v neposredni bližini smučarskih skakalnic. Za organizacijo bodo poskrbeli člani DU Kranjske Gore, Dovja - Moj Strane in Rateč - Planice. Srečanje bo 12. junija po sprejetem programu. Organizatorji bodopripra-vili vse potrebno za čim boljši potek srečanja. Na voljo bo 400 parkirnih prostorov za avtobuse, pripravili bodo zadostne količine hrane in pijače, poskrbeli bodo za kulturni program, športni program ter zabavni del. Igrali bodo trije ansambli, pripravljajo pa tudi srečelov s 4.000 dobitki. Osrednji del srečanja bo potekal od 10. do 11.30 ure. Vsak udeleženec bo moral kupiti značko za 200 tolarjev, obrok hrane pa bo stal 600 tolarjev in ga je treba predhodno naročiti preko DU. Srečanje bo zelo zanimivo, saj bo potekalo v lepem naravnem okolju. Možnosti za krajše izlete so velike. Prijava za udeležbo na tem srečanju bodo sprejemala vsa dmštva upokojencev. T.L. Predsezonsko letovanje v Rabcu Društvo upokojencev Trbovlje letos že drugič organizira predse- zonsko letovanje upokojencev na vzhodni istrski obali, v Rabcu. Letovanje bo trajalo 10 dni, v času od 9. do 19. junija. Prijave sprejemajo ob uradnih dneh na sedežu društva, Ulica 1. junija 16. Ob prijavi je treba plačati strošek letovanja, možno je v treh obrokih. Za tokratno letovanje je na voljo še nekaj prostih mest. T.L. Upokojenci gredo na Ostrež Planinska skupina Planinskega društva Trbovlje pri Društvu upokojencevTrbovlje pripravljasvoj naslednji planinski skupinski izlet v četrtek, 9. maja Tokrat se bodo podali na Polšnik in na Ostrež. Za ta izlet se je bilo treba prijaviti do 7. maja in prispevati za kritje prevoznih stroškov. Izletnike bo tokrat vodil Vinko Pfeifer. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri in bo imel postanke na vseh avtobusnih postajah v Trbovljah. T.L. Frančiška Prošek šteje že 97 let. Planinci upokojenci na Sentjungertu Planinska skupina Planinskega društva Trbovlje pri DU Trbovlje je kljub slabemu vremenu izpeljala skupinski planinski izlet na Šentjungert v Savinjski dolini. V soboto, 13. aprila, se gaje udeležilo 30 upokojencev. Z avtobusom so se pripeljali do vznožja, nato pa so med sneženjem prispeli do planinskega doma na tem vrhu. Žalski planinci, ki oskrbujejo ta dom, so poskrbeli za dobro počutje. Izletnike je tudi tokrat vodil Vinko Pfeifer. Naslednji skupinski izlet te skupine je bil 1. maja, na dan državnega praznika, ko so se udeležili tradicionalnega srečanja Revirčanov in Savinjčanov na Mrzlici. T.L ■;1 V soboto, 20 . psie™*s„ir » .11 -iBiH! Zlata poroka ...im -«■1—* veliko mirnih in srečnih! ■ predvsem pa zdravih trenutkov m skupnih.... iililii >x::> A.K. : ; :: m Najstarejša oskrbovanka trboveljskega Doma upokojencev Franc Salamon je Frančiška Prošek, ki šteje že 97 let Rojena še v prejšnjem stoletju,leta 1899, ima že zaradi letnice rojstva poseben pomen, poseben čar, nekakšno krhkost dragocene starine. Sedemindevetdeset let, to je skoraj stoletje. Stoletje življenja, spominov, izkušenj, veselja in žalosti. Nekako te prevzame, saj je v tej visoki starosti velik mir in dostojanstvo. Ta drobcena, sivolasa starka z živahnimi očmi je ohranila duhovno bistrino, hitro misel, voljo do življenja, želje, upanjein ciljeza prihodnost I^ihko jo vidite in pozdravite v avli doma, kjer sedi vsvojem vozičku,drobna, z ruto na glavi, v rjavi halji. Rojenajebilaleta 1899 na Hrušici. Pojasnila mi je, kje je to: "IzLjubljane greste v Stepanjo vas, nato j e Gornja Hrušica, sledi Spodnja Hrušica, kjer sem bila rojena pri Šuštaršičevih." Povedala je, da je njena mama bila perica, daje prala za mestne. "Delo je bilo težko, vse smo prali ročno, v grabnu, kjer smo imeli tudi 'zaprto' vodo." Pravi, da je kot dekle pomagala mami, ravno tako kot njeni sestri. Verjetno je bilo delo težko in zaslužek skromen, toda prehude revščine ni bilo. Njena mama je sama preživljala družino, "saj so oče umrli v Ameriki, ne vem kako, to je bilo leta 1913. Niti ne vem, zakaj so šli v Ameriko, sem bila premajhna, da bi mi povedali." Poročila se je v času med obema vojnama, ne spomni se več točno, katerega leta, toda moža se še dobro spomni. Rodila je sedem otrok, šest fantkov in deklico. Deklica in en deček sta še majhna umrla. Dmga svetovna vojna je tudi njej prizadela mnogo gorja. Vzela ji je mnogo najbližjih. Leta 1944je umrla mama, istega leta so ji "ta beli" ustrelili moža in enega sina. En sin pa je padel v partizanih. Sedaj sta ostala še dva sina, ki jo redno in skrbno obiskujeta. Imela je šest vnukov, od katerih živijo še štirje, toda pravi, da časa za obisk nimajo, saj živijo v Ljubljani. Sedaj že leto in pol živi v Domu, prej je živela sama doma, na Hrušici. "V Domu mi je kar všeč, samo punce (osebje negovalnega oddelka) se prehitro menjajo, človek se težko in počasi navadi na nove Ij udi, pa jih ne poznam. Star človek rabi nekoga svojega, znanega, da se lahko nanj obme in se malo pogovori. Časa nikoli ni, toda saj pravi moj sin, da me je težko lajdat', pa tudi sama vem, da ne morem kar naprej ropotati." Pravi, da si želi zopet pogledati, kako je doma. "Rada bi se spet vsaj toliko postavila na noge, da bi lahko sama napravila nekaj korakov. Zato vsak dan vadim s pomočjo fizioterapevtke." Skoraj se ne spomni več, kako je doma. "Saj nekaj časa gre, ko hodim po hodniku, potem me začne pa križ bolet," še dodaja. Križ, ki nosi skoraj deset križev. Njeno življenje je dolgo, polno vsega. Resnično si je vredno vzeti časin prisluhniti starosti tako bogatih spominov, starosti polni volje do življenja. Prišel je mesec maj in držimo pesti, da bi še enkrat videla svoj ljubljeni dom. Pa še na mnoga zdrava leta, Prošekova! Maja Kastelic James Galway tudi v Zagorju James Galway Pri dirigcntihjebilšt. 1 Herbert Von Karajan, vslalomu je Alberto Tomba, pri glasbenikih-flavtistih pa je James Galway. Svetovno znani flavtist se je na evropski turneji ustavil tudi vSloveniji,kjer je imel v ponedeljek koncert z ameriškim pianistom Phillipom Mollom v ciklusu srebrnega abonmaja, ki ga organizira Cankarjev dom. Kdor je imel možnost slišati ta koncert, se je vrnil domov na nek način prerojen. Očitno ga niso kar zastonj označili, daje karizmatična osebnost. James Galway, po rodu Irec, ki sedaj živi v Švici, seje srečal s flavto, ko mu je bilo 14 let. Med dmgim je študiral pri največjem učitelju Marcelu Moysu v Parizu. Igral je v Londonskem simfoničnem orkestru, v Kraljevski filharmoniji in v Berlinski filharmoniji pod taktirko Herberta von Karajana. Po šestih letih igranja v Berlinski filharmoniji seje odločil za samostojno kariero in v enem letu je imel preko 120 koncertov. Posnetih ima približno petdeset CD plošč in je do sedaj že nekajkrat obšel svet in igral v vseh največjih dvoranah. In taisti James Galway seje odzval našemu povabilu v Zagorje -Šentgotart, kjer smo mu na kratko predstavili delo zagorskih kulturnih skupin in posameznikov ter se pravzaprav prepričali, da je takim "velikim" ljudem ljubše sedeti v naravi in klepetati z navadnimi smrtniki. Se pa ljudje radi spominjamo samo nenavadnih dogodkov. James Galway je ob odhodu dejal, daje bil obisk v Zagorju eden takih nenavadnih trenutkov. Na nek način pa je bil njegov obisk tudi promocija za Zagorsko dolino v osrčju Slovenije. M.Z. Foto: Tomo Brezovar Slavni flavtist v družbi gostiteljev. IL maja bo v Zagorju dan posvečen flavti. V prostorih Mladi flavtisti v Zagorju ——— dk, približno lS.30urepotekale delavnice, predavanja in koncerti. Dan bo z večernim koncertom ob 19. uri v veliki dvorani Delavskega doma sklenil Mario Aacilotti iz Italije, Nakoncertu gabospre-mljata Vlasta Doležal Rus. V predverju OŠ dr. Slavka Gruma bodo od 9. do 19. ure naprodaj tudi note, plošče in tikaj v zvezi s flavtami, za kar bodo poskrbeli predstavniki iz specializiranih flavtisiičnih trgovin. V dvorani GŠ pa ho na velikosti in proizvajalcev. Flavte bo mogoče tudi preiz* | T.P. Ex tempore Zasavje 96 Očitno je dobra in močna udeležba naEx tempore Zasavje 95 spodbudila organizatorja, da srečanje slikarjev pripravi tudi letos. Ex tempore Zasavje 96 bo letos potekalo 25. maja. Slikarji iz raznih koncev Slovenije (lansko leto jih je bilo čez 50) bodo tudi tokrat v Zasavju preživet dan izkoristili za slikanje krajine in motivov značilnih za naše kraje. Vsi, ki se ljubiteljsko ali profesionalno ukvarjate s slikarstvom, se lahko prijavite in sodelujete naletošnji prireditvi. Zbor udeležencev je predviden 25. maja ob 8.00 uri pred gostilno Košenina v Zagorju. Organizator bo poskrbel za slikarsko opremo ter razvoz slikarjev na točke, kjerbodo slikarji ustvarjali. Ex tempore Zasavje 96 pa ima letos tudi dobrodelni značaj. Ob zaključku bo organizirana avkcija nastalih slik. NAGRADNA IGRA Čeprav si za to ne lastimo nikakršnih zaslug, vseeno z veseljem ugotavljamo, da je poznavanje filmskih mojstrovin v Zasavju precejšnje. Film kot umetnost je del kulture. In delčka kulture bodo preko dveh vstopnic deležni naslednji kinofili: Metka Cirar, Nevenka Markovič in Igor Gošte, ki so pravilno ugotovili, da je Sharon Stone požela svetovno slavo s filmom Prvinski nagon ali v originalu Basic instinct. Antropologom se verjetno ob prevodu dvi-gujejokocine, mi pa nismo pikolovski in vsem izžrebancem iskreno čestitamo in jim želimo obilo užitkov. Bodisi v zagorski, trboveljski ali hrastniški kinodvorani. Tako zbran denar bo namenjen Osnovni šoli Slavka Gruma v Zagorju. Na zaključni prireditvi ob 19.00 uri bo strokovna komisija ocenila slike ter nagradila tri najboljše. Poleg avkcije slik, ki jo bo vodil Bogdan Barovič, pa bo poskrbljeno tudi za kulturno dogajanje. Vsi, ki vas mika sodelovanje in ustvarjanje slik v naravi, se lahko na Ex tempore prijavite s pomočjo prijavnice v časopisu Zasavc. Izpolnjeno prijavnico nalepite na dopisnico ali spravite v kuverto in jo čimprej pošljite na naslov: Gostilna Košenina Kolodvorska 8 1410 Zagorje ob Savi f PRIJAVNICA j i EX TEMPORE i ZASAVJE 96 I ime in priimek: _________________________________ naslov: ________________________________________ | datum rojstva:_________________ podpis: _________ I format: tehnika:_____________ tel.št.: v; {§M -j// Ul J Vj.ji »«11111111! ZABELO Hrastnik Mladinski pevski zbor z Dola pod mentorstvom Alenke Razpotnik je gostoval 23. aprila kot gost prireditve, na kateri so nastopali otroški in mladinski zbori vrtcev in šol laške občine. Vabila so napisali na razglednice naših priznanih umetnikov. F.M. Na proslavi ob dnevu upora, 27. aprilu, sta nastopila tudi ŽPZ Dol in MPZ Svoboda I. iz Hrastnika. B.K. Trbovlje Svetovni dan knjige, 23. aprilaje potekal tudi kot dan slovenske knjige. Knjižnica T. Seliškarja v Trbovljah je zato organizirala prodajo antikvarnih knjig, ki sojih izločili iz svojega fonda. Knjige, namenjene prodaji, so razporedili po mizah, ne glede na naslov, avtorja ali obseg so imele enotno simbolično ceno 200,00 tolarjev. Čeravno si je te knjige ogledalo več bralcev, pa so tu in tam tudi katero prodali. Človek bi pričakoval. da jih bo glede naizjemno nizko ceno zmanjkalo, pa jih ni. Likovno razstavo, 23. aprila so v mali galeriji Knjižnice T. Seliškaija odprli učenci OŠ Trbovlje. Med razstavljenimi deli so risbe z raznimi motivi, številni portreti, motivi iz krajine in domačega okolja in še marsikaj drugega. Razstavljena dela si je možno ogledati do 10. maja v času, ko je knjižnica odprta. Naš svet glasbe, pomladanski koncert GŠ Trbovlje v petek, 26. aprila v DD Trbovlje, je bil tudi letos izvrsten. Ob spremljavi učiteljev so nastopili številni učenci: pianisti, flavtisti, kitaristi, harmonikaši, trobentarji, klarinetisti, pevski zbor DIN - DON, šest baletnih skupin, vključno z dvema skupinama jazz baleta, harmonikarski orkester in godalni orkester. Le-tega so okrepili z nekaterimi nekdanjimi člani šolskega in trboveljskega simfoničnega orkestra. Korepetitorka je bila Urška Meglič - Sadiki, povezovalca programa Brina Knaus in Žiga Sotler, organizatorka programa pa Ida Virt. Nakoncertu je v okviru državnega praznika 27. aprila in praznika dela 1. maja spregovoril tudi trboveljski župan, Janez Malovrh. Orkester slovenske policije pod vodstvom dirigenta Milivoja Šurbka je pripravil gala koncert v Gallusovi dvorani CD v Ljubljani. Predstavil seje številnim poslušalcem z novim programom. V orkestru igra več članov Delavske godbe Trbovlje in med temi je še posebej blestel klarinetist Jože Kotar. Igral je namreč solo v skladbi Koncert za bass klarinet in pihalni orkester nizozemskega skladatelja Keesa Vlaka. Kritik B. Učakar pa je zapisal, da "...je solist Jože Kotar razkril kar upoštevanja vreden podatek, da je instrument, ki se skriva v simfoničnih orkestrih, lahko še kako solistično prepričljivo glasbilo. Virtuozna izvedba s posebno barvo in obsegom in gibkostjo zvočnih realizacij." Orkester in solista (pianist Aci Bertoncelj in klarinetist Jože Kotar) so omogočili doživeti nov umetniški poustvarjalni vrh naše ugledne glasbene zasedbe. Imenitno priznanje. MoPZ Zarja pod vodstvom Blaža Rojka je 19. aprila zapel v novem gasilskem domu, ki hkrati velja tudi za kulturno središče na Katarini na območju Čeč, kjer je bil zbor občinske gasilske zveze Trbovlje. T.L. Zagorje Joči, ljubljena dežela režiseija Darrella Jamesa Roodta, posnet po romanu Alana Patona je bil izbran film že 59. filmskega gledališča v torek, 7. maja. Gre za preplet človeških tragedij, ki povežejo meščanske intrige v zmago človečnosti nad jezo in nestrpnostjo. Skratka, presunljiv film. P.R. Litija Jurij Souček, gledališki igralec in dobitnik Borštnikovega prstana je s Krjavljevimi zgodbami iz Jurčičevega Desetega brata popestril prvomajske praznike šmarskih šolarjev. B.Ž. r " N Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Vlado Garantini Pot Otroštvo, pesem potopljenih zvonov, odzvanja jagnedom iz motnih globin. Z jeziki zelenimi hlastajo za soncem, mudi se jim rasti, odrasti čimprej, iz mračne podrasti s strupenimi kačjimi legli. Poslušam pesem potopljenih zvonov, jagned med jagnedi, zvarke strupov pretakam po žilah, strpno, in kvišku se mi več ne mudi. J Vojna v grafičnih potezah Umetnost ne pozna meja niti nacionalnih predsodkov, zato povezuje ljudi in narode tudi v grafičnem oblikovanju, pri čemer so prisotni tudi slovenski in celo naš zasavski rojak. Na povabilo svetovno priznanega grafičnega oblikovalca Phillipa Leduca je namreč svoje delo poslal tudi Simon Sernec, grafični oblikovalec iz Radeč. Taje v imenu grafičnega studia Lucie Lom iz francoskega mesta Angers pripravil zanimiv grafični projekt oziroma razstavo svetovno znanih grafičnih plakatov, saj se je zanimal za razstave, bienale in ostale trende po Evropi in v svetu. Naslov razstave je "Intolerance" - Vzroki in posledice. 90 avtoijev iz celega sveta (med slovenskimi le Simon Sernec) je poslalo med 100 in 120 izdanih plakatov. Poslani so tudi plakati s temo vojne v BiH. Razstava je bila postavljena v preddverju mestne knjižnice v Sarajevu. Njena otvoritev je bila 30. aprila in v stalni zbirki bo tudi plakat Simona Semeca pod naslovom Stop the war in Bosnia - Ustavite vojno v Bosni. Zbirka bo po vsej verjetnosti razstavljena še po skoraj celi Evropi in se bo končno vrnila v Sarajevo. Rudi Špan NOGOMET Nepričakovan poraz Rudar - Drava 0:2 (0:0) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 500, sodnik Vozlič (Kristan vrh), strelca: M. Emeršič (58) in Čeh (68). Rudar: Dizdarevič (Ranzinger), Kirbiš, Florjane, Breznikar, Žibret, Jorgovan, Alič, Sotenšek (Brundič), Holešek, Ramšak (Izgoršek), Borštnar. Drava: Klinger, Volk, Pučko,Žolek, Ramšak, Koren, Čeh. T. Emeršič, Boškovič, M. Emeršič, Vesenjak. Trboveljčani so v 24. kolu prvenstva 2. lige gostili Ptujčane in po dveh zaporednih zmagah nepričakovano ostali praznih rok. Gostje, ki so bili boljši nasprotnik v nadaljevanju, so se oddolžili za poraz v jesenskem delu, ko so na Ptuju slavili Trboveljčani. Po 1. polčasu je kazalo na uspeh Rudarja, čigar igralci so si ustvarili več zrelih priložnosti za gol. Prvo je zapravil Holešek, potem še Ramšak, lepo je prodrl Sotenšek, a je bil zaključek neuspešen. V nadaljevanju so domači zaigrali zelo slabo. Gostjepasopostajali vse nevarnejši. S hitrimi protinapadi so zlahka prihajali pred gol Dizdareviča. V 58. minuti je Emeršič z 22 metrov neobranljivo zadel mrežo domačih. Za goste je ponoven protinapad uspešno zaključil še Čeh. J.P. Vse bliže 3. ligi Naklo - Zagorje 3:1 (3:0) Naklo, igrišče Živil, gledalcev 350, sodnik Žerak (Branik), strelci: 1:0 Pavlič (19), 2:0 in 3:0 Gruden (44 in 45), 3:1 Stariha (87). Naklo: Botonjič (Beton), Jožef, Brkič, Pavlič, Razdr, Žagar, Pavlin, Gruden, Grašič, Tušar (Zupančič), Ahčin (Kondič). Zagorje: Hace (Trampuž), M. Kurež, Povšnar, Buovski, Uranič, Kranjc, Hadžič, Grden (Drečnik), Rižnar, Mehič (Stariha), Grčar. Zagorjani so vse bliže izpadu iz 2. SNL. Razlika do dosedanjega naj večjega tekmeca Vevč seje povišala na (ne)dosegljivih sedem točk. Zagorjani so na tekmo odpotovali dan prej. Vendar jim ne to ne podpora s tribun z glasnimi Crazy boysi ni pomagala. Že v 19. minuti so domači povedli, ko je prekšrek in prosti strel z roba kazenskega prostora Pavlič spremenil v gol. Prvi neposredni strel na vrata Botonjiča so gostje "uprizorili" v 30. minuti, ko je M. Kurež streljal močno, a nenatančno. Nato se je zrušil koncept. zagorske obrambe, kar pričata dva gola Grudna v mreži Haceta. Poškodovanega Haceta je zamenjal Trampuž. Dmgi polčas so rumeni pričeli bolj podjetno in Uranič, ki seje pomaknil v napad, je zamudil dve lepi priložnosti. Častni gol za Zagorje je dal Stariha z lepim strelom s 16 metrov. P.M. Zagorski 'knapi' premagali trboveljske Zagorje - Rudar 2:0 (0:0) Zagorje, igrišče v športnem parku v Zagorju, gledalcev 800, sodnik Bohinc (Škofja Loka), strelca A. Kurež (72) in Grčar (87). Zagorje: Hace, Buovski, Povšnar, Kranjc, M. Kurež, Uranič, Drečnik (Stariha), Grden (Rižner)Rižner)), Hadžič, A. Kurež, Grčar. Rudar: Dizdarevič, Kirbiš, Florjane, Breznikar, Žibret (Izgoršek), Turšič, Alič, Sotenšek (Brundič), Holešek, Ramšak, Borštnar. V že 14. medsebojnem derbiju so zasluženo zmagali Zagorjani in se tako Trboveljčanom oddolžili za jesenski poraz z istim izidom. Sicer nismo videli kakovostne tekme. Trboveljčani niso niti enkrat pripravili lepe priložnosti za gol, Zagorjani pa so od desetih izkoristili dve. P.M. HOKOMET Gostje odšli iz igrišča Inženiring Šarbek - Fructal 17:17 (11:9) Športna dvorana Litija, gledalcev 300, sodnika Čeak (LJ) in Babič (Domžale). Inž. Šarbek: Ulčar, Dobravec, Sotenšek, Privšek 6, T. Kogovšek, Papež 6, Gradišek 1, Lubej, B. Kogovšek 1, Verbajs3, Kralj, Doblekar. Fructal: Peribonjo, Pajntar 3, Vidmar, Boršo 6, Deržek 1, Žvokelj, Kurbanovič 1, Vunjak 2, Bešir 3, Rozman, Krajnc 2, Turk. Zadnje domače srečanje v letošnjem prvenstvu moramo pričeti prav na koncu. Namreč 12 sekund pred koncem je v Litiji (ponovno) zatajil semafor. Po prekršku nad domačim igralcem in sodniškem time outu so se na semaforju pokazale same "nule". Gostje so trdili, da je do konca srečanja od 2 do 4 sekunde, domači, .da dobrih deset sekund. Delegat srečanja Božo Štoger iz Maribora ter oba sodnika so bili enotnega mnenja, da je do konca srečanja ostalo 12 sekund, domači pa nadaljujejo srečanje z devetih metrov. S tem se niso strinjali gostje, ki so zapustili igrišče. Žal je lahko vsem akterjem tekme, da se srečanje ni odigralo do konca, kajti sedaj je na potezi organ RZS, ki mora srečanje registrirati. Gostje so najavili pritožbo, tako da zna biti še precej vroče okoli končnega izida. S.K. Slovo Kodeljevo - Inženiring Šarbek 25:18 (9:7) Športna dvorana Kodeljevo, gledalcev 400, sodnika Požežnik (Rečica) in Repenšek (Ce). Kodeljevo: Valič, Makovec, Ribič 1, Butara 1, Šimon 6, Jelčič, Kranjec 1, Bizjak 2, Vujičič, Ficko 3, Golja 4. Inž. Šarbek: Doblekar, Ulčar, Sotenšek, B. Kogovšek 3, Dobravec, Gradišek 2, Verbajs 2, Bilbija 2, Papež 6, Privšek 3, T. Kogovšek. Litijski rokometaši so se po dolgem času poslovili od 1. državne rokometne lige. Največje razočaranje so Lilijani doživeli pred tekmo, ko ni bilo njihovega igralca Zorana Lubeja. Sicer so tekmo dobro pričeli, povedli s 3:1, nato pa kar 8 minut igrali z igralcem manj, kar so domači izkoristili. S.K. RUDISU 6. MESTO Trbovlje - Rokometaši Rudis Rudarja so prvenstveno sezono končali na 6. mestu. Po gladki zmagi s Preventom na domačem igrišču (30:17) je namreč klonil na obeh gostovanjih na Koroškem. Bližje zmagi so bili Jekoševi varovanci v prvi tekmi, ko so praznih rok ostali tudi zaradi slabega sojenja. Končni izid je bil 27:25, za končno odločitev pa je bila potrebna še ena tekma. Domačini so jo dobili precej lažje in se krepko oddolžili Rudis Rudaiju za visok poraz teden dni prej. Prevent jev zadnji letošnji prvenstveni tekmi Trboveljčane premagal s 37:22. Edini, ki si za nastop zasluži pohvalo, je najmlajši v vrsti Rudis Rudaija, 16-letni Rok Teržan, ki je bil z 10 zadetki najučinkovitejši igralec v gostujoči ekipi. S.F. Dolani želijo v prvo ligo Dol - Z rednim, letnim občnim zborom so Dolani uradno sklenili nadvse uspešno sezono, v kateri so se po slabem jesenskem delu prvenstva zanesljivo uvrstili v enotno drugo ligo, kar je bil tudi cilj. Igralci bodo pod vodstom trenerj a Anderluha, s čigar delom so v klubu zelo zadovoljni, trenirali do konca maja. Novo vodstvo namerava v klub pripeljati dodatne kvalitetne igralce, vratarja in igralca. Novo vodstvo pod taktirko predsednika in direktoija generalnega sponzoijaTKI Hrastnik Branka Majesa je strokovnemu štabu že dalo zeleno luč za iskanje ustreznih okrepitev. Bo 15-letnica kluba prihodnje leto proslavljena z uvrstitvijo v 1. ligo? Zanesljivo pa je, da bodo prihodnje leto pričeli graditi dvorano na Dolu. Tako naj bi rokometaši rešili svoj glavni problem - pomanjkanje prostorov za vadbo. Hrastniški rokometaši sicer sodijo med enega izmed trinajstih klubov v Sloveniji, ki ima formirane in tekmuje z vsemi selekcijami in ima dokaj -kvaliteten strokoven team. J.P. Poraz članic Robit Olimpija B - Zagoije 30:22 (15:12) Ljubljana, hala Tivoli, gledalcev 50, sodnika Brecelj in Nagode. Robit Olimpija B: Arhar. M. Čurko 1, A- Čurko 5, Zdešar, Jerše 10, Jan 2, Pandžič, Šindič 3, Ogrizek4, Durkovič 3, Stojilkovski 2, Krušeč. ŽRK Zagorje: Peško, Bolte, Sedej 4, Klopčič 3, Dragar, Cukjati 1, Remic2, Smole 1, Čibej 5, Zupančič, Urankar 6. Rokometašice Zagoija so v 11. kolu 2. SRL ženske - zahod doživele svoj četrti poraz. Ob tem torej ostajajo pri sedmih zmagah. Nedeljska tekma v hali Tivoli je bila zelo živčna, na trenutke groba, kar se kaže tudi v izključitvah. Sodnika Brecelj in Nagode sta bila v svojih odločitvah pristranska, saj sta za domače dosodila kar 10 sedemmetrovk, za gostje pa "samo" 7, pri omenjenih izključitvah pa je treba dodati, da so Zagorjanke na klopi zaradi njih presedele 16 minut, domačinke pa le 4 minute. Sam izid je bil v 1. polčasu izenačen, Zagorjanke pa so v tem delu povedle le dvakrat. Ob koncu polčasa so domače povedle za tri gole, v drugem polčasu pa so prednost le povečale in dosegle rutinsko zmago. Pri domačih gre pohvaliti strelko 10 golov Jeršetovo, pri gostjah pa Kristino Urankar za 6 golov, Uršo Čibej za 100% izkoriščenost sedemmetrovk in Janjo Peško za dobre obrambe. Omeniti velja, da so mladinke v sredo na gostovanju v Brežicah visoko izgubile. P.M. Zmaga za konec Trbovlje - Rudis Rudar se je ob koncu sezone na povabilo drugoligaša Poleta udeležil še tumiija v Murski Soboti. Ob Trboveljčanih in domačinih so nastopili še igralci Zrinskega iz Čakovca ter avstrijskega HC Sparkasse iz Graza. Trboveljčani so bili razred zase in so četudi brez poškodovanega Janija Čopa, kije moral zaradi težav s hrbtenico odpovedati nastop na evropskem prvenstvu, gladko osvojili prvo mesto. Hrvate so premagali s 24:11, Avstrijce z 28:9, domačine pa z 22:16. Mladega Roka Teržana so izbrali za najboljšega igralca tumiija. S.F. Derbi Spotu Kaj Dol - SPOT Rudar 22:29 (10:15) Hrastnik - Vjužni skupini slovenske kadetske lige je bil na sporedu sosedski derbi, ki pa so ga v hrastniški športni dvorani gladko dobili mladi Trboveljčani. Ti tako še vedno držijo vodilno mesto na prvenstveni razpredelnici. V zmagovalni vrsti je bil najučinkovitejši Teržan s 7 goli, Dobravc jih je dosegel 6, Klemen pa 5, pri Dolanih pa sta se s 6 zadetki najbolj izkazala Selak in Špacapan. S.F. Trboveljčani zadnji Trbovlje - Manj uspešni kot v državnem prvenstvu so bili kadeti trboveljskega SPOT Rudarja na prij atelj skem tumiij u v Celj u. V dvorani Golovec so namreč v konkurenci Celjanov, Slovana in Primorskih novic zasedli zadnje, 4. mesto. Že res, da nista nastopila Miha Vranešič in Rok Teržan, ki se je istočasno udeležil enodnevnih priprav mladinske državne reprezentance, toda trboveljski kadeti v zadnjih letih še nikoli na tumiiju niso OSftSC bili zadnji. Upajmo, daje šlo le za slab dan. Predvsem slabo so igralci novega trenerja Bojana Voglarja igrali v prvi tekmi s Pivovarno Laško. Po izidu 4:4 so namreč na koncu izgubili k* z 19:5. Preostala poraza sta bila bolj tesna. Slovan je bil uspešnejši s 15:12, Primorske novice pa s 14:10. V vseh treh tekmah je bil najučinkovitejši igralec v trboveljski vrsti Primož Ramšak, ki je skupno dosegel 10 zadetkov. Prvo mesto je sicer gladko pripadlo Pivovarni Laško. S.F. ZRC Rudar v finalu Trbovlje - V soboto je v Ormožu potekal še zadnji polfinalni turnir v rokometu za starejše dečke (igralce rojene leta 1981 in mlajše). Igralci ZRC Rudarja so zabeležili novi zmagi in se s skupno šestimi zmagami in maksimalnim številom točk uvrstili na finalni turnir državnega prvenstva. Tudi v predtekmovanju so Trboveljčani dosegli zmage v vseh 12 tekmah, tako da so se med najboljše v Sloveniji uvrstili brez izgubljene točke. V polfinalnih tekmah so največ zadetkov dosegli Arlič (51), Milinkovič (37) in Dobravc (34). S.F. KOŠARKA Dražovič je član Zagorja Zagorje - V Zagorju so presenečeni nad informacijami v nekaterih obvestilih, ki govore o tem, da se eden najboljših organizatorjev igre Dagmar Dražovič vrača v Postojno. Iz uprave zagorskega A2 ligaša so nas poklicali in zaprosili, da omenjeno novico, ki ni resnična, demantiramo. Dražovič ima še leto dni pogodbo z Zagorjem in v klubu so prepričani, da jo bo tudi pošteno izpolnil. Z Dražovičem, kot tudi z Rojkom in Galičem so v klubu izredno zadovoljni in ne zanikajo njihov ogromni prispevek k realizaciji zastavljenega cilja, obstanka v A 2 ligi. Za naslednjo sezono načrtujejo celo še dodatne okrepitve, zato na Dražoviča še kako računajo. Sicer pa so nam tudi zaupali, da so omenjeno (dezinformacijo preverili tudi pri igralcu samem, kije zatrdil, da ni ničesar podpisal. Torej Dražovič ostaja najmanj še eno leto dni član Zagorja, ki ima z dograditvijo dvorane tudi višje cilje do A 2 lige. J.P. 2. memorial Toneta Lebingerja Litija - Košarkarice litijskega KK so se lani ob praznovanju 30 letnice ženske košarke v Litiji odločile, da bodo vsako leto v mesecu aprilu, na obletnico smrti Toneta Lebingerja organizirale turnir veterank in ga po njem poimenovale. Tone Lebinger je bil zvest košarki od leta 1952 in vse do svoje prerane smrti 17. septembra '94. Bil je ne le trener, tudi prijatelj vsem generacijam deklet, ki so bile v njegovi šoli. Svojo ljubezen in dobro voljo je znal na neverjeten nači prenašati na igralke, zato ni čudno, da se je njegova prva generacija obdržala 20 let in še vedno deluje. Veteranke Litije so letos na 2. Memorial Toneta Lebingerja povabile zmagovalke lanskoletnega memoriala veteranke Ljubljane, Zbogom pamet iz Kopra in Mont-Montažo iz Zagreba. Rezultati: Litija - Zbogom pamet 25:28, Mont-Montaža - Ljubljana 35:29; za 3. mesto Litija - Ljubljana 17:40; za 1. mesto: Mont-Montaža - Zbogom pamet 29.23; vrstni red: 1. Mont-Montaža, 2. Zbogom pamet, 2. Ljubljana in 4. Litija. Š.K. Velik uspeh OŠ Gabrovka Litija - Šolska košarkarska liga je novost, ki je prinesla na OŠ veliko sprememb na področju košarke. V letošnjem letu se je za to vrsto tekmovanja odločilo okoli 80 slovenskih OŠ, med njimi tri iz litijske občine (OŠ Litija, Gradec in Gabrovka). OŠ Gabrovka je s svojo ekipo v osmini finala dvakrat premagala prvaka Dolenjske, OŠ Šentrupert. V četrtfinalu pa dvakrat izgubila z OŠ Postojna in izpadla iz nadaljnega tekmovanja. Osmo mesto v Sloveniji je za OŠ Gabrovka velik uspeh, ki so ga veseli vsi, trener (športni pedagog) Igor Medved in igralke ter igralci, med katerimi je potrebno posebej omeniti: Marjeto Kotar, gonilo silo ekipe deklic, Teuto Imeri, najboljšo igralko v napadu, Bojano Ilnikar, najmlajšo in najboljšo v obrambi, Simono Voje in Karmen Perko, visoki igralki, ki sta se borili pod košem z višjimi tekmovalkami in pobrali veliko odbitih žog. Matjaž Kotar in Blaž Hribar sta odlična na položaju playmakerja oziroma polnjenja nasprotnikovega koša z vseh pozicij ter Marko Gracar in' Gregor Martinčič, oba uspešna pod koši in v skokih. K.Š. KEGLJANJE Hribar prvi, Stoklas rekordno Trbovlje - Čeprav se je kegljaško državno prvenstvo že zdavnaj končalo, se nadaljujeo tekmovanja v obliki lumiijev. Na njih uspešno nastopajo tudi člani Dadas Rudarja, predvsem to velja za obe reprezentančni rezervi Bogdana Hribarja in Uroša Stoklasa. Bogdan Hribar je tako v Slovenj Gradcu osvojil 1. mesto pred Kirbišem, Salobitjem, Nareksom in Stoklasom, ki mu je pripadlo 5. mesto. V Postojni je bil Hribar 2., takoj za domačinom Lapanjo. Zrušil je kar 988 kegljev in za zmagovalcem zaostal vsega en kegelj. Za Hribaijem seje uvrstil tudi večkratni svetovni prvak, Nemec Koch, pa tudi ostali slovenski reprezentantje. Bizjak je bil 5., Urbanc 6., Steržaj 7., Stoklasu pa je z rezultatom 938 kegljev pripadlo 10. mesto. Uroš Stoklas pa je blestel na tumiiju vTržiču. Z 993 keglji je drugič v karieri postavil rekord kegljišča. Za razliko od tekmovanja na Slovaškem, kjer je bil rekorder uro in pol, pa je tokrat rekordni dosežek držal štiri dni. Z 999 keglji ga je nato izboljšal Benedik. Tudi za Stoklasom so se zvrstila sama znana kegljaška imena- 3. je bil Urbanc, 4. Štrukelj, 5. Nemec Koch, 6. pa Juvančič. Na tumiiju v Postojni se je dobro odrezala tudi predstavnica nežnejšega spola in sicer Saša Burja. Podrla je 431 kegljev in se v zares imenitni konkurenci uvrstila na 9. mesto. Na zmagovalnih stopničkah so stale Nevia Janowsky iz Ankarana ter Rečanki Biserka Perman in Sonja Mikac. S.F. PODLESNIKOVI ZLATO Trbovlje - Uspešne kegljaške nastope pred prvomajskimi prazniki je zaokrožila trboveljska mladinka Nina Podlesnik, ki je na novem kegljišču v Novem mestu osvojila naslov mladinske državne prvakinje. Drugo mesto je pripadlo Jani Verdnik iz Celja, tretja pa je bila Kamničanka Simona Hren. Nina Podlesnikje v dmgem delu tekmovanja s 424 keglji postavila tudi ženski rekord kegljišča v dolenjski metropoli. S.F. KAJAKAŠTVO Hrastnik - Na Savi Dolinki je bilo v nedeljo Slovensko mladinsko državno prvenstvo v kajaku na divjih vodah v spustu. Udeležili so se ga tudi mladi hrastniški kajakaši: Žagar, Železnik, Zalokar in Bočko. Čeprav so vsi še mlajši mladinci, so se odlično odrezali med starejšimi vrstniki, ki se s polno paro pripravljajo na svetovno prvenstvo. V posamični vožnji je s petim mestom opozoril nase Branko Žagar, Damjan Železnik pa je po težavah zasedel 12. mesto. V ekipni vožnji pa se je ekipi v sestavi Žagar, Železnik in Bočko za pičle 4 sekunde izmuznilo 3. mesto in so tako zasedli nehvaležno 4. mesto med enajstimi ekipami. Kajakaše čakajo konec tedna dve izbirni tekmi za sestavo mladinske državne reprezentance, v petek na reki Soči in v nedeljo nareki Savi Bohinjki. P. K. Uspešen nastop hrastniških kajakašev v Celju Hrastnik - Na reki Savinji je bila prva tekma mladih hrastniških kajakašev za Slovenski pokal v spustu in slalomu. V kategoriji mlajših mladincev je Branko Žagar zmagal v spustu, pri starejših dečkih je Gregor Laznik zmagal v spustu in slalomu, Peter Kauzer ml. je bil v slalomu drugi in tretji v spustu, pri mlajših dečkih pa je z drugim mestom v spustu in slalomu presenetil Nejc Kovač. Mladi kajakaši so tako že na začetku sezone pokazali, da so čez zimo pridno vadili, kljub težavam, ki so jih spremljale, in upravičili zaupanje Steklarne Hrastnik kot glavnega sponzoija mladih hrastniških kajakašev. P. K. ATLETIKA Tri trboveljske zmage Trbovlje - Na Visokem pri Kranju so pripravili tradicionalni tek trmastih. Na njem so seveda nastopili tudi trboveljski predstavniki kraljice športov. Pionirji so tekli kilometer in pol. V mlajši skupinijeVulnetMisimi zmagal, Goran Mraz je bil 5., Dominik Fele pa 6. Med starejšimi je Aleksandra Tomovič ponovila zmago s krosa Dnevnika, Boštjan Košec in Zečija Misimi sta bila 2., Maruša Misimi pa 5. Starejši udeleženci preizkušnje so lahko izbirali med 11 in 21 km dolgim tekom. Na krajši razdalji je absolutno zmago dosegla Anica Živko, Jure Berčon med člani in Pavle Kreže med veterani pa sta zasedla 5. mesti. Heda Kotar seje podala na najdaljšo progo, to je mali maraton. V absolutni konkurenci je zasedla 4. mesto, v svojem starostnem razredu pa je osvojila bronasto odličje. S.F. Heda najhitreje na Lisco Trbovlje - V sredo, 1. maja je bil 6. gorski tek na Lisco. Iz Zasavja sta se ga udeležila zakonca Heda in Bojan Kotar. Hedaje v svoji kategoriji zasedla I. mesto, v absolutni konkurenci je bila 3., Bojan paje v svoji kategoriji zasedel II. mesto. B.K. 18. tek na Petelinjak Litija - Ob krajevnem prazniku Gabrovke in praznovanju Dneva upora proti okupatorju so se kljub dežju zbrali pred Osnovno šolo Gabrovka najvztrajnejši tekači iz več slovenskih krajev (Sevnica, Ljubljana, Domžale, Litija, Dol in Gabrovka) na 18., že tradicionalnem teku na Petelinjak. Od vseh prijavljenih so se edino tekači iz AK Sevnica udeležbi teka v vseh kategorijah. Rezultati, 1. '66 - '80, člani, 11 km: 1. Robert Grojzdek (AK Sevnica), 2. Aleš Cvar (Krško), 3. David Hribar (SD Presad Gabrovka); članice, 6 km: 1. Klavdija Tomažin (AK Sevnica), 2. Meta Pungerčar (AK Domžale), 3. Zvonka Bregar (AK Sevnica); 1. '81 in '82, starejši fantje: 1. Robert Veber, 2. Robi Papež, 3. Marcelo Knez (vsi AK Sevnica); starejša dekleta: 1. Ana Šmidhofer (AD Štajerska), 2. Melita Odlazek (OŠ Dole), 3. Karmen Repnik Prešeren (AK Rodica); 1. '83 in '84, mlajši fantje: 1. Domen Kralj (AK Sevnica), 2. Domec Jarc(AK Domžale), 3. Gregor Vodenik (AK Sevnica); mlajša dekleta; 1. AndrejaPiwozia(AK Sevnica), 2. Karmen Perko (ŠŠD Gabrovka), 3. Vida Repnik Prešeren (AK Rodica); 1. '85 in mlajši, dečki: 1. Bernard Jarc (AK Domžale), 2. Stanko Plazar, 3. Aleš Kozole (oba AK Sevnica); deklice: 1. Branka Virtič, 2. Tjaša Hribar, 3. Tadeja Cirinski (vse AK Sevnica) in Maja Poterbin (ŠŠD Gabrovka). k.š. TENIS VIP v Portorožu Kisovec - Športna menadžeija Ginter Kržišnik in Primož Ulaga že priravljata prvega od štirih letošnjih srečanj znanih slovenskih osebnosti s področja športa, politike in gospodarstva. Prvi teniški turnir bosta pripravila že to soboto, 11. maja v Portorožu, natančneje na igriških teniškega centra v Luciji. Prisotnih bo približno 200 znanih Slovencev. Dopoldan se bodo pomerili v tenisu, popoldan pa še v malem nogometu in košarki. Glavni pokrovitelj vseh letošnjih VIP srečanj je barvni tabloid AS iz Maribora, med večje sponzotje pa spadajo tudi avtomobilska znamka SAAB, Moulinex, Radenska, Droga, Mesarstvo Horvat iz Lucije in Delmar. Od športnikov so svojo udeležbo na sobotnem turnirju že potrdili Miran Tepeš, Vasja Bajc, Matjaž Zupan, Tomaž Čižman, Tomaž Vnuk, Boris Gorenc, Marko Milič, ob Primožu Peterki pa stapovabljena tudi avstrijska skakalna asa Andreas Goldberger in Heinz Kuttin. S.F. BORILNE VEŠČINE 2. turnir za državno prvenstvo '96 v šemi contactu Trbovlje - V nedeljo je bil v Novi Gorici 2. turnir za DP '96 v šemi contactu. Na tekmovanju je nastopilo 178 tekmovalcev iz 12 klubov, med njimi tudi oba zasavska Pon-Do-Kwan kluba, Zagorje in Izlake. Za Zagorje je tekmovalo 15, za Izlake pa 10 tekmovalcev. Dosegli pa so naslednje boljše rezultate, člani do 84 kg: 1. Igor Kalšek (Zagorje); do 57 kg: 3. Necko Hozarovič (Zagorje); mladinci, do 48 kg: 1. Miloš Rozman (Izlake); do 56 kg: 2. Klemen Buzina (Zagorje), 3. Ivan Bogataj (Izlake); mladinke, nad 60 kg: 3. Petra Rome (Zagorje); dečki, do 40 kg: 3. Benjamin Prek (Izlake); do 48 kg: 3.Smajlovič Rome (Zagorje); deklice, do 40 kg: 1. Violeta Horvat (Izlake). Zaključni 3. turnir za državno prvenstvo bo decembra na Ptuju. V juniju pa nas čaka velik mednarodni turnir na Dunaju. F.G. 2 medalji z Reke Trbovlje - V nedeljo, 5. maja seje ekipa karateistov TIKE udeležila tekmovanja na Reki, Iger je nastopilo 280 tekmovalcev iz Slovenije irr Hrvaške. Nastop trboveljske ekipe, ki so jo sestavljali Miha Kovačič, Edin Salkič inPctcr Zorc, je bil zelo uspešen. Od štirih medalj, ki so jih osvojili Slovenci, so kar dve prinesli v Trbovlje. Od Trboveljčanov seje najbolje odrezal Miha Kovačič, ki je v svoji kategoriji premagal vse svoje nasprotnike in gladko osvojil zlato medaljo. Peter Zore je osvojil bronasto medaljo. Edin Salkič pa ni imel toliko športne sreče, saj so ga premagali že v tretjem kolu. F.G. Dva nova mojstra Trbovlje - Karateisti TIKE so bili v soboto in nedeljo dejavni tudi na področju trenerskega usposabljanja. Udeležili so se seminarja v Postojni. Vodil ga je znani mednarodni strokovnjak, japonski mojster karateja Hiroshi Shirai, 8. "DAN", ki živi in deluje v Italiji. Na seminarju je sodelovalo 60 znanja željnih karatetistk in karateistov, ki si nabirajo tudi trenersko znanje. Poleg tega pa se potegujejo za višje pasove. Od petih kandidatov, ki so poskusili doseči stopnjo prvi "DAN", so bili uspešni le trije. OdTrboveljčanov sta postala nova mojstra karateja Ida Dedič in Damir Vučilovski in sta tako povečala vrsto trboveljskih mojstrov karateja. F.G. Mitja Štruc bronasti v Zagrebu Trbovlje - V soboto, 27. aprila je v Zagrebu potekal karate turnir v športnih borbah za dečke od devetega do šestnajstea leta starosti. Na tumiiju je nastopilo preko 150 tekmovalcev in 18 karate klubov iz Hrvaške in Slovenije, katero je predstavljal trboveljski karate klub, čeprav je bilo povabljenih več klubov, ki pa se iz nerazumljivih razlogov tega tumiija niso udeležili. Turnir je bil izveden v počastitev 25 letnice karate kluba Vrapče, ki ima v svojih vrstah tudi svetovnega podprvaka v članski konkurenci, Gorana Romiča. Iz Karate kluba TIKA Trbovlje so se tumiija udeležili Poldi Herman, Franci Ceferin, Jernej Simerl in Mitja Štruc, vodil pa jih je trener Bomt Markošek. V najstarejši skupini dečkov od 15 - 16 let starosti je Mitja Štruc do polfinala gladko zmagoval. V borbi za vstop v finale je izgubil z domačinom z 0:2, v borbi za 3. mesto pa je gladko zmagal s 5:1. Jerneju Simerluje v nižji starostni kategoriji za las ušla bronasta medalja, saj je po gladkih zmagah s 5:0 in 6:0 v borbi 7za 3. mesto zaradi nedovoljenega udarca izgubil z 2:3 šele po izteku regularnega dela borbe. Zelo dobro sta se borila tudi Podli Herman, kijezamalenkostizgubil v 2. kolu in Franci Čeferin, kije priznal rahlo premoč nasprotnika v 1. kolu. F.G. Karate • uspešna medklubska sezona Trbovelj - Karate klub TIKA Trbovlje je v soboto, 13. aprila v telovadnici OŠ A. Hohkraut uspešno izvedel prijateljsko medklubsko tekmovanje. Poleg domačih tekmovalcev so nastopili vrstniki in vrstnice iz Sevnice ter Ilirske Bistrice. V štirih starostnih skupinah, ki so smeli imeti največ oranžni pas, jih je skupno nastopilo 92. Tekmovali so v katah. V prvi skupini, 1. '89 in mlajši so se v finalni, to je v 3. krog uvrstili trije Trboveljčani: Matej Kneževič in Marko Šanc, oba sta na koncu osvojila 6. mesto ter Jasna Kovačič, 8. mesto. Vseh tekmovalcev v tej skupini je bilo 28. V drugi skupini med letniki '86 in '85 se Trboveljčani v finalni krog niso uvrstili. Žiga Šantej je bil najbližje, saj je zaostal le za dve desetini točke. Osvojil je 9. mesto. Ta skupinaje bila najštevilčnejša, nastopilo je 36 tekmovalcev. V tretji skupini, 1. '84 in '83 je nastopilo 21 tekmovalcev. Od Trboveljčanov se jih je v finalni krog uvrstilo 5: Janez Šoper je bil 2., Robi Habjan 3., Urban Raušl ter Goran Andjelovič, oba sta osvojila 6. mesto in Žiga Živoder, 8. mesto. V četrti skupini, 1. '82 in '81 gostje niso imeli predstavnika. Nastopilo je le 7 Trboveljčanov. Po dveh krogih so uvrstitve naslednje: Dragan Babič L, Amel Zukanovič 2., Damir Memiševič 3., Petra Jerman 4., Amela Selimovič 5., Džemal Mašič 6. in Luka Ahac 7. mesto. Na tem tekmovanju so si posebno pohvalo zaslužili sodniki: Kristofer Štemberger, Ida Dedič, Marko Štopar, Jernej Simerl, Blaž Kovač, Alja Perger, Miha Kovačič, Denis Orač, Mitja Štruc, Franci Ceferin, Dominik Kužnik in Dejan Bertole. Tekmo so sodili zelo usklajeno, celo mnogo bolj, kot uradni licencirani sodniki na prenekateri uradni državni tekmi. F.G. Trboveljčanom šest medalj Trbovlje - Ekipa Karate klubaTIKA Trbovlje se je 20. aprila udeležila letošnjega prvega uradnega pokalnega tekmovanja za mlajše kategorije v Lenartu pri Mariboru. Skupno je nastopilo več kot 200 mladih tekmovalk in tekmovalcev iz 18 slovenskih klubov. To tekmovanje bo v skoraj 25 letni dobi javnih nastopov trboveljskih karateistov zabeleženo kot eno najuspešnejših. Osem nastopajočih je osvojilo kar šest medalj, od tega 3 zlate. Takšni rezultati so gotovo plod načrtne skrbi za podmladek. Robi Habjan je nastopil v katah vnajštevilčnejši skupini mlajših dečkov, kjer se je za odličja potegovalo 43 tekmovalcev. Kljub temu, da se ni uspel uvrstili v dmgi krog med šestnajsterico, je pustil za seboj skoraj polovico vrstnikov. Še uspešnejša kot Robi je bila komaj devetletna Jasna Kovačič, ki je v svoji kategoriji osvojila svojo prvo medaljo - bronasto. Ostalim Trboveljčanom se je uspelo uvrstiti v finale. Franci Čeferin je ob koncu osvojil 10. mesto, Katja Zore 7. in Tomy Cestnik 5. Svoj dan v katah sta imela Podi Herman, ki je osvojil srebrno, in Miha Kovačič z zlato medaljo. Še uspešnejši je bil nastop v športnih borbah. Franci Čeferin je bil sicer premagan v prvem kolu. Miha Kovačič pa je v kategoriji starejših dečkov do 60 kg prepričljivo premagal vse nasprotnike do finala. Tudi v finalni borbi je trdno vodil do nekaj sekund pred koncem, ko je nasprotnik izkoristil trenutek nepazljivosti in izenačil. V podaljšku je Miha odločno krenil v napad, vendar je bil njegov udarec premočan, za kar so mu sodniki prisodili kazen. S tem je zmaga pripadla nasprotniku. Miha je bo koncu osvojil srebrno medaljo. Jernej Simerl in Poldi Herman pa sta bila vsak v svoji kategoriji nepremagljiva. Tudi v finalni borbi sta prepričljivo zmagala in tako osvojila zlati medalji. F.G. Nastop na Madžarskem Trbovlje - V soboto, 20. aprila so trije mladi karateisti TIKE nastopili na Madžarskem v "Barču". Po vrnitvi sta Uroš Vozel in Edin Salkič, ki sta jih uspešno vodila, povedala, da so bili nastopi vseh treh (Blaž Kovač, Sejo Ružnič in Ivan Ostojič) zelo solidni, čeprav niso posegli po vidnejših uvrstitvah. Dobili pa so nove izkušnje z mednarodnih nastopov. F.G. Klubsko tekmovanje Trbovlje - Klubsko tekmovanje je bilo v petek, 12. aprila. Izvedeno je bilo med treningom v katah. V prvi začetni skupini (ZS -1) je nastopilo 17 dečkov in deklic, v dmgi nadaljevalni skupini (NS-2) pa 31. Oboji so bili razdeljeni v dve starostni skupim. Najboljšim v vsaki skupini so bile podeljene diplome. Prva mesta so osvojili: v ZS-1 med letniki '89 in '88 Lovro Bravec, med letniki '87 do '83 Emin Rušid ter v NS-2 med letniki '89 do '86 Muhamed Bolonič in med letniki '85 do '83 Urban Raušl. F.G. LOKOSTRELSTVO Uspešna sezona Cmi Lug - Narodni park Risnjak -Hrvaška - Na mednarodnem 3D turnirju, kije štel za Camo pokal in Alpski pokal sta sodelovala tudi lokostrelca LK Valvasor Pavel Savšek in Alojz Pavlovič. Med lokostrelci iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije v stilu compound neomejeno je bil Savšek 1. in Pavlovič 3. V Como pokalu, na katerem sodelujejo samo slovenski lokostrelci, sta v skupni uvrstitvi uvrščena: Pavlovič na 2.mestu in Savšek na 5. mestu, v Alpskem pokalu, kjer sodelujejo lokostrelci iz štirih držav, pa sta v skupni uvrstitvi: Savšek na 3. in Pavlovič na 4. mestu. Do zaključka Como pokala je še pet tekem po Sloveniji, do zaključka Alpskega pokala pa še tekmi v Italiji in Avstriji.Po Savškovem uspehu na prvi svetovni lokostrelski univerziadi v Franciji, kjer je zasedel 3. mesto in osvojil bronasto kolajno, in zadnji uspehi naših lokostrelcev na turnirjih doma in v tujini dokazujejo, da bo sezona '96 uspešna za LK Valvasor. A.P. ŠAH 3. turnir Nove Ljubljanske banke v šahu Trbovlje - V Ljubljani je 21. aprila potekal pospešeni šahovski turnir Nove Ljubljanske banke. Turnir je bil računalniško voden, švicarski sistem, veljala so pravila FIDE za pospešeni šah. Zmagovalec je bil Maijan Črepan s 7 točkami. Na 9. mestu je bil Uroš Zalokar s 5,5 točkami, na 18. Aljaž Dušak s 4,5, na 23. Hinko Jazbec 3,5 točke, 24. Franc Kotnik 3,5 točk. Sodelovalo je 30 igralcev. Sodelovanje na tumiiju je omogočila Nova Ljubljanska banka d.d. Zasavje. M.V. yi ..j «■ .......=*:* .......i:*:..................iw TRGOVINA .0.0. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 p I ir ..|SS>'................ftK:ft¥.......................}& PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v’ Kisovcu in Litiji Vsak dan od 7” do 19”, ob sobotah 7“ do 13” L. L.....j l isi........'ss iii:'................m .......................m ‘m.....................s* iSTsN - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov H®'* - nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga - posteljnina —• • • .............■■■■■•_____________.................. Dlftk UUIVIT UILI10 d.o.o. o mmmmMmmmm o vas zanima gibanje tečajev na ljubljanski borzi ? o bi radi prihranili pri komuniciranju s tujimi partnerji ? o kakšne so vremenske razmere na severu Španije ? o bi se radi predstavili več kot 35 miljonom uporabnikov Interneta po celem svetu ■ 1410 Zagorje ob Savi, Polje 4 tel.: +386(0) 601/64 477,64 151,64 502, 64 143; fax: (061) 64 060 (jfZf) poslovalnico MUNŠC tel.: 0601/75 201 NOV DELOVNI ČAS: pon. - pet.: od 8. do 19. ure sobota: od 7. do 12. ure Komisija za odlikovanja občine Zagorje ob Savi na podlagi 9. člena Odloka o priznanj ih občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/92) in 7. člena Poslovnika o delu komisije objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ZAGORJE OB SAVI 1. Priznanja občine Zagorje ob Savi so: • - naziv častni občan občine Zagorje ob Savi, - zlata plaketa občine Zagorje ob Savi, - srebrna plaketa občine Zagorje ob Savi. 2. Priznanja občine Zagorje ob Savi se podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svoj im delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine Zagorje ob Savi. 3. Predlog mora vsebovati: - naslov predlagatelja, - naslov predlaganca, - vrsta priznanja, - utemeljitev predloga, - datum in podpis predlagatelja. 4. Predloge pošljite Komisiji za odlikovanja občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, najkasneje do 31. maja 1996. Predsednik komisije za odlikovanja Nande Razboršek, l.r. Nudimo vam po ugodnih cenah: —m. moške maje, —m* otroške maje - kratki rokav, —ženske hlačne nogavice VLJUDNO VABLJENI! Biti voznik avtobusa ni lahko. Vsak dan moraš prevažati ljudi in skrivati svoje zasebne težave. Do potnikov moraš biti prijazen, vljuden, ustrežljiv. Včasih je to res težko. Biti prijazen ob petih zjutraj ali desetih zvečer, delati ob praznikih ali nedeljah. Vozniki avtobusov so ljudje, navadni ljudje s svojimi vsakodnevnimi tegobami, težavami. Biti prijazen od začetka do konca naporne službe, pri kateri koncentracija ne sme popustiti niti za trenutek, je včasih skoraj nemogoče. Pa vendar so med šoferji tudi ljudje z nasmeškom na ustnicah, ki nam s svojo prijaznostjo polepšajo dan. Profesionalnost, vljudnost in veselje do dela, ki ga opravlja, so poleg znanja in izkušenosti pomembni dejavniki, ki naredijo šoferja res dobrega. Prav takšnega šoferja iščemo. Akcija Naj šofer, s katero začenjamo v tej številki Zasavca, je namenjena iskanju tistega voznika avtobusa, ki si po mnenju bralcev zasluži priznanje najboljšega; najboljšega v smislu najbolj prijaznega, najbolj vljudnega in tistega, ki se zna nasmehniti, prijazno odzdraviti pozdravu. Zato vas pozivamo, da nam pošljete izpolnjeni kupon, kije priložen fotografijam prvih šestih šoferjev. INTEGRAL ZAGORJE Vaše glasove bomo prešteli, sešteli in poskrbeli, da tudi bralci ne boste ostali brez nagrade za sodelovanje. Torej, svinčnik v roke in glasujte. Prav gotovo ima vsak izmed vas vsaj kakšno dobro izkušnjo s prijaznim šoferjem avtobusa, ki se znajde v različnih situacijah, je sposoben razmišljati in opazovati. Priprave za letošnjo kmečko ohcet na Vidrgi so v polnem teku. Časopis Slovenske novice je že objavil fotografije tistih parov, ki se bodo potegovali za zaključno prireditev, torej ohcet. Tudi Zasavčani bomo imeli na kmečki ohceti svoj par. Letos žal glasovanje za zasavski par odpade. Na razpis sta se sicer prijavila dva para. Vendar je par iz Trbovelj, zaradi objektivnih razlogov, sodelovanje na kmečki ohceti, odpovedal. Vendar zaradi tega sama prireditev ne bo prav nič okrnjena. Zasavje bosta na kmečki ohceti zastopala simpatična Hrastničana Simona Blažič in Simon Sotlar. Oba sta še mlada in polna življenjske energije. Skupaj živita že kar dolgo. Zdaj pa sta se odločila, da svojo ljubezen potrdita tudi uradno - s poroko. Pred bogom in državo, kot se temu rado reče. Vse pare, vključno z zasavskim, lahko podrobneje spoznate na izboru parov za kmečko ohcet, ki bo v soboto, 18. maja v Delavskem domu Zagorje. Zabavna prireditev, na kateri bo občinstvo zabaval ansambel Nika Zajca, vodila pa jo bosta Betka Šuhel in Janez Dolinar, se bo začela ob 19.00 uri. Turistično društvo Simona Blažič in Simon Sotlar se bosta "viela" konec junija. V življenju in zakonu jima želimo veliko sreče in zdravja. Mlinše, ki bo poskrbelo za organizacijo, obljublja, da bo na prireditvi veselo in zabavno. Mi pa menimo, da bo najbolj prav, če se Simona in Simon Zasavčanom predstavita kar sama. Tako boste najlažje tudi sami spoznali vesel in nasmejan par iz Hrastnika. Morda v uvodu samo še to; Simon je star 26 let, Simona pa je nekoliko mlajša. Pravijo, da se prava starost dame nikoli ne izda. Zato jo tudi mi ne bomo. Torej, 18. maja ste vabljeni na veliko prireditev, ki je obenem tudi uvod kmečke ohceti v Kandršah. _________________' Osem parov se bo 18. maja v Delavskem domu Zagorje na zabavni prireditvi potegovalo za štiri mesta na kmečki ohceti. Akcija Naj ciciban Zasavja je končana. Letos se je v Zasavcu predstavilo 41 malčkov. In rezultati so tu. Prvih dvanajst finalistov je znanih. Vendarle ni toliko pomembno koliko glasov je kdo dobil, navsezadnje so malčki vsi enako prisrčni in enkratni. Za vse, tudi tiste otroke in njihove starše, ki v akciji letos niso sodelovali, smo pripravili veliko zabavo. Ta bo to soboto, 11. maja, ob 10. uri na ploščadi v Zagorju. Če bo slučajno nagajalo vreme, se bo zabava odvijala v Delavskem domu Zagorje. Vabljeni ste vsi. Dvanajst finalistov bo na prireditvi prejelo nagrade. Tam bodo izžrebani tudi trije bralci, ki so glasovali za naj cicibana. V soboto se torej obeta mega otroški žur, na katerem bosta nastopila MOJCA IN KAL1ČOPKO. Nikar ne ostanite doma. !. Danijela Musič, Trbovlje535 2. Kim Klantjšar, Podkunt 166 3. Gašper Križnik, Zagorje $58 4. Tania Hriberšek, Izlake 106 5. Benjamin Duh, Hrastnik Sl 6. Blaž Kreže, Kisovec £ Dlrri 4$ 7. Rok Hafner, Hrastnik 33 8. Aljaž Bastič, Trbovlje 26 9. Aleks Brekan, Hrastnik 25 10. David Klinc, Zagorje 23 11. NejcHiršel,Zagorje 21 11. Anja Jernejšek, laško 21 Zagorje ob Savi je od 24. do 26. aprila prevevalo živost pesmi, ld je uglasila kar 38 nastopajočih zborov 15. revije MPZ Slovenije. Le-ta je v dehteče zvoke sicer oblačnih pomladnih dni med zbore privabila številne ljubitelje petja. Verjetno je res, da kjer si petje dom izvoli, tam življenje jasno sije. Takšno je bilo namreč tudi vzdušje med pevci, zborovodji, organizatorji in vsemi, ki so zaslužni tudi za letošnjo jubilejno revijo. Ali kot je v uvodnem govoru povedal zagorski župan in predsednik sveta revije MPZ Slovenije, Matjaž Švagan: "Pesem ima moč, da poglobi in razsvetli trenutke, jih oplemeniti in v sivino nasuje svetlobo, ki je vsem potrebna. Zato pojte, mladi ljudje, pojte z veseljem, osrečujte s pesmijo sebe in druge." M^egpE i 1 l : ~M ET MPZ Vesna Zagorje Tudi letos so nastopajoči zbori po svojem nastopu dobili priznanja in nagrade ter zvočni posnetek svojega koncerta, pevsko kvaliteto pa je vseskozi vrednotila strokovna žirija v sestavi: Jernej Habjanič, Majda Hauptman in Karmina Šileč. Kot je povedal predsednik žirije, Jernej nagrade za najboljši otroški, mladinski, dekliški in mešani zbor revije ter najboljši zbor, ki je prvič na reviji oziroma tudi najboljši zbor revije. Poleg vsega so bila priznanja podeljena za najbolj prepričljivo izvedbo slovenske ljudske skladbe ter sodobne skladbe in najbolj izvirno Podelitev nagrad najboljšim iborom. Habjanič žirija ni imela lahko delo: "Z veseljem lahko rečem, da je bila letošnja revija najuspešnejša doslej, saj se je že kazal upad mladinskega petja. Letos so se stvari obrnile na bolje, trepetali smo že namreč, da se bodo mladinski pevski zbori pretopili v mešane mladinske zbore, kar se ni zgodilo. Nastopilo je tudi dvanajst novih zborov in zborovodij, kar je vzpodbudno. Žirija pa je naporno delo predvsem zato, ker poslušalci v dvorani poslušajo brez partitur, sicer pa je najpomembnejše pri našem delu, da vsak od treh žirantov daje strokovne ocene." Najboljši zbori se bodo lahko udeležili mladinskega pevskegafestivala v Celju. Priznanja pa so bila podeljena za najboljše otroške, mladinske, dekliške in mešane zbore, prav tako so dobili posebna priznanja žirije in denarne sestavljen spored med posameznimi zbori. Za najboljši mladinski zbor je prejel priznanje tudi MPZ Vesna Zagorje ob Savi. Po besedah Mitje Gobca, tajnika žirije, so bili veseli zlasti zborov in zborovodij debitantov: "Mislim, da je posebnost te revije tudi ta, da vedno odpre vrata nekaj novim zborom in zborovodjem, kar se je pokazalo za zelo koristno in stimulativno. Pohvalagre sevedatudi vsem vodstvom šol in drugim, ki moralno in materialno omogočajo zborom, da se pripravijo za revijo." K zanimivosti je doprinesel tudi natečaj zanove skladbe. Med avtorji, katere skladbe so bile nagrajene in odkupljene, je bila tudi skladba Radijski val, ki jo je skomponiral Zagorjan Blaž Rojko. Pesmi so tako zažarele v sproščenem tonu, ki gaje nudila mladinska revija, čeravno jim je prisluhnilo manj obiskovalcev kot smo vajeni iz prejšnjih let. Med revijo so si glasbeni pedagogi, skladatelji, zborovodje in organizatorji izmenjali vtise, s katerimi so se srečevali v času obstoja revije mladinskih zborov. O nadaljevanju tovrstnega bogatega pevskega izročila je spodbudno spregovodil tudi minister za kulturo, Janez Dular: "15. revija MPZ Slovenije pomeni spodbudo za pevce, zborovodje in skladatelje, ki preprečujejo zastoj in nazadovanje glasbene mladine." Ugotovitve letošnje revije so bile tudi, da je padlo število dekliških zborov ter da so sporedi večinoma sestavljeni iz skladb tujih skladateljev. Marko Studcn, svetovalec za glasbo pri ZKOS je povedal: "Vesel sem modernejšega petja zborov, zelo pretanjenega izbora programa, pa tudi, da nastop na reviji pomeni dogodek za celo okolje, odkodertazborizhaja. Veliko skladateljev je spremljalo revijo. Občutki so seveda prijetni, ko sem srečal veliko srečnih obrazov pevcev, zborovodij. So pa tudi naporni, ker se zvrsti ogromno organizacijskih dejavnosti. Vendar se v Zagorju dobro počutim, kjer je vrsta zelo dobrih sodelavcev, da smo lahko skupaj uresničili vse tisto, kar smo si zadali." Zagorski oder je z vižami mladinskih zborov posul novih nad za slovensko zborovstvo, predvsem pa je odmevalo: Vesela pesem naj živi! Med mladimi pevci zelo priljubljen skladatelj Jakob Jež, katerega skladba Sonce boža tačice na besedilo Srečka Kosovela, je bila na reviji prvič izvedena, pa je pripomnil: "V Zagorju sem reden gost oziroma udeleženec revije mladinskih zborov in sem tisti člen. ki misli, dajetarevijazelo pomembna in je potrebno, da jo gojimo. Saj pisanje pesmi za mladino ni nekaj abstraktnega, ampak nekaj bistvenega za naš obstoj. Sicer pa čestitam Zagorjanom tudi zaletošnjo jubilejno revijo v zelo akustični dvorani." Pesmi so torej izpele tako harmonijo kot melodijo poskočnih in frfotavih rim že 15. revije mladinskih pevskih zborov Slovenije. Petra Radovič Foto:Tomo Brezovar Reviji je prisluhnil tudi minister za kulturo Janez Dular. Naslednji dan zgodaj zjutraj smo se odpeljali proti znameniti skali Ayers Rock, velikem monolitu sredi puščave. Do tja je še približno 700 km. Cesta je ravna, pokrajina enolična in od ene do druge bencinske črpalke je tudi po več sto km. Pozno zvečer smo se pripeljali v mestece Vulara, kjer smo prespali. Motil nas je mrčes. Toliko muh resnično nismo videli še nikoli. V torek, 23. aprila, je v avli Delavskega doma v Zagorju potekala predstavitev prvega kulturno - zgodovinskega in turističnega prospekta občine Zagorje ob Savi - Zagorska dolina v osrčju Slovenije. Vzporedno s predstavitvijo so si navzoči lahko ogledali tudi razstavo fotografij Zagorja in okolice, nastalih ob pripravi omenjenega prospekta. Ayers Rock (Ayersova skala), največji monolit na svetu, stoji na tleh Severnega teritorija, jugozahodno od mesta Aliče Springs. Skalo iz peščenjaka, ki jo domačini imenujejo Uluru, prepredajo številne majhne jame. To smo opazili naslednji dan, ko smo puščavi. Zanimiva je zgodba o tem, kako jenastal Uluru. Domačini pripovedujejo, da se je na začetku sveta mavrična kača prebudila iz dolgega sna globoko pod zemljo. Ko se je vzravnala, ji je bila v napoto velika skala. Mavrična kača jo je dvignila na Ayers Rock se povzpeh na sam vrh. Vzpon je bil kar težaven, saj je pihal zelo močan veter, skalapaje bilagladkain težko dostopna. Da smo si lahko ogledali to skalo, smo morali plačati 10$ po osebi, ker je to nacionalni park, kjer še vedno v naravnem okolju živijo domačini, imenovani aborigini. Domačini soprišli v Avstralijo verjetno pred več kot 4.000 leti. Potem, ko so v svojih kanujih iz lubja pluli iz Azije do otoka, so se najbrž izkrcali na tropskem severu Avstralije. Ti lovci in nabiralci sadežev sicer niso imelilokainpuščice, pri lovu pa sla jim pomagala premišljeno narejeni bumerang in womera, posebno lučalo namesto kopja. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in vsemi živimi bitji, prepričani, da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Narava, ki jim je dajala vode in hrano, je bila po njihovem mnenju dediščina, ki so jo zapustili njihovi predniki vsem, dokler niso prišli belci. Koža domačinov je temna, njihovi nosovi so široki, po telesu so zelo dlakavi in imajo tanke ude. Prilagodili so se težkim razmeram življenja v puščavi, imajo močne zobe in čeljustne mišice, da so lahko kos surovi hrani, ki jo uživajo, pa debelo kožo na podplatih, dalahko bosi hodijo po ostrem kamenju in trnih v puščavi. Votline, kot so v Ayersovi skali (Uluru), so domačinom tisočletja dolgo dajale zavetje. Hladna in temna notranjost votline je bila prijetno nasprotje pripekajoči opoldanski vročini v površje in tako je nastal Uluru. To je eno od pojasnil nastanka mogočnega monolita, bolj znanstvena razlaga pa je, da je to mogoče padli komet iz vesolja, kajti to je edina skala sredi puščave. Zaradi tega ni nobene primerne razlage, kako je prispela sem in na kakšne način je nastala, posebno zaradi oblike in same zgradbe. Domačini so včasih živeli v majhnih plemenskih skupnostih - taborih, ki so pogosto v bližini njihovih svetih krajev. Velik del osrednje Avstralije je razglašen za "deželo domačinov", kjer lahko prvotni prebivalci živijo svoj način življenja. K duhovni strani njihovega življenja spada praznik CORROBOREE. Člani plemena, ki se pobarvajo z belo in rdečo barvo, kot veleva obred, spetjcminplesom veselo slavijo življenje. Pri tem igrajo na domače pihalno glasbilo DIDGER1DO. Tudi mi smo sc udeležili proslave tega praznika. Čeprav je bilo sila zanimivo, smo se morali posloviti in oditi nazaj proti Port Augusti. Franci Rotar Sponzorji: ADD Computer Solution, Avtoservis Bizilj, Šou šport, Avtoličorstvo Grašič, Občina Moravče, Občina Zagorje ob Savi, GM d.o.o., Zagorje, Studio Moderna, Gostinsko podjetje Trojane, Tapi d.o.o., Zdravko Grden s.p., Mlinarstvo Rotar, Spina in vsi ostali, ki so pripomogli k tej odpravi. Za prijeten uvod v prireditev je poskrbel Mladinski pihalni orkester VIV A Glasbene šole Zagorje, kije imel že uro pred predstavitvijo pred delavskim domom promenadni koncert. Po uvodnem nagovoru zagorskega župana so spregovorili še nekateri izmed udeležencev v predstavljenem projektu. Poudarili so predvsem željo, naj bi ta prospekt prišel v vsako zagorsko družino, seveda pa ga bodo ponudili tudi turistom. Predstavitve se je udeležilo precej prebivalcev Zagorske doline, ki so že kar, tako rekoč na licu mesta, prejeli prospekt, ob tem pa bili deležni tudi dobrot turističnih društev Čemšenik in Golče ter dijakov Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo Zagorje. Postregli so celo s torto, katero sta razrezala župan Matjaž Švagan ter fotograf večine slik, prikazanih v predstavljenem turističnem prospektu. Tomo Brezovar. R.F. Samostojni Raf Dandanes ni prav nobeno čudo več, če se pevec uspešne skupine odloči tudi za samostojno kariero. Včasih to pomeni konec skupine, velikokrat pa temu ni tako. Pred kratkim je izšel prvi samostojni CD Rafaela Zupanca -Rafa, sicer gonilne sile skupine Bahnhof. Seveda je moje prvo vprašanje poseglo prav na to področje. Pomeni solo kariera konec Bahnhofa? Kot mi je zatrdil Raf, ne. Kot pravi, piše veliko pesmi, tako za skupino kot zase. Zato se je odločil, da se preizkusi tudi kot solo pevec. Ker je pesmi, ki jih piše, vedno več, razmišlja tudi o tem, da bi svoje pesmi ponudil še drugim pevcem. NOVI CD In kanita: Feglej me v oči Že pri prvi kaseti skupine Bahnhof je bila glasba speven, nežen rock. Kako je tokrat? "Po duši sem velik romantik," pravi Raf, "in verjetno je to slišati tudi v mojih pesmih. Pravzaprav so tudi moji pevski začetki povezani s čustvenostjo. Svoja čustva sem hotel izraziti prek glasbe. Tako sem pravzaprav pristal v glasbi". Prva samostoj na kaseta ter CD z naslovom Poglej me v oči, sta torej v trgovinah. In zdaj? Raf je realen, saj se zaveda, da ga "pravo" delo čaka šele zdaj. Na vrsti so seveda radijske postaje in intervjuji, kmalu pa bo sledila tudi turneja. In ko sva ravno pri turneji. Boš nastopal sam? "Če bo to potrebno, bom. Sicer pa bodo z mano glasbeniki iz skupine Platfuzz. Verjetno zanje bralci Zasavca še niso slišali. Gre za mlado skupino in s člani smo kar dobri prijatelji. Sicer izvajajo popolnoma drugačen stil glasbe kot jaz, kljub temu pa se dobro ujamemo." In kaj bo v prihodnosti? Raf upa, da se bosta kaseta ter CD dobro prijela. Idej je namreč ogromno in počasi že razmišlja o novi plošči. Seveda pa je zraven še delo-s skupino Bahnhof. Sicer pa si Raf-a lahko ogledate tudi prihodnji torek, v glasbeni oddaji TV Slovenije. Tomaž A. Štojs Razvaline življenja Če so se prazniki (vsaj kar se žurov tiče) začeli dobro, so se dobro tudi končali. V soboto, 4. maja, je zaživelo tudi staro kegljišče, kot lj udsko izročilo pravi pivnici in piceriji GP Rudar. Brez blišča, brez reklame so žur pripravili in organizirali člani skupine Razvaline. Pravzaprav za blišč in reklamo sploh ni bilo časa. Odločitev je padla na brzino. Kljub temu je bilo vse brezhibno. Brezžične najstniške zveze so napravile svoje in ljudi seje kar trlo. Še največ zaradi C.O.R. in Not The Same, bendov, ki sta razdrmala novopunkovsko sceno v Zasavju. Žur s skupino Razvaline, kot seje zadeva (skoraj) uradno imenovala so začeli Agenti. Pravzaprav je bila to za njih bolj javna vaja in piljenje skladb, ki so jih že posneli za svojo prvo kaseto. Po precej hitrem uvodu Agentov so pokazali čekane Cows On Road. Hardcore je precej razrajcal in razživel publiko. C.O.R. pašo pokazali precejšen napredek od zadnjega nastopa v živo. Izkoristili so priložnost in na domačem terenu pokazali tisto, kar bodo 18. maja pokazali publiki v Mariboru. Tretja skupina pa postaja že klasika zasavske zakloniščne scene. Not The Same ne skrivajo ambicij, da bi osvojili Slovenijo. To so voljni in sposobni storiti. Še vedno pa jim manjkajo lastne skladbe, na katere bi se pri tem početju lahko sklicevali. Isto velja tudi za Razvaline. Ob poslušanju tega benda se človeku zazdi, da se nekje v kotu odra skriva star gramofon, na katerem se vrtijo stare, a dobro ohranjene plošče. Razvaline so perfekcionisti. Zaigrati znajo Purple, Zepeline; njihove najtežjein najzahtevnejše komade. In (o brezhibno. Na žalost pa vse preveč spominjajo na skupino Night lump, skupino, ki j.e pred leti odlično preigravala tuje skladbe, nato pa ni zmogla dovolj moči, da bi začela s svojimi. Če C.O.R. - Anger is an energy. se bodo fantje iz skupine Razvaline opogumili in naredili kaj svojega, jih čaka še lepa glasbena pot. Mainstream rock j e znova vse bolj aktualen. Sicer pa jim je 4. maja uspelo narediti tisto, kar so hoteli - žur z dobro glasbo do zgodnjih jutranjih ur. Čista petka za organizatorje in ogromen plus za GP Rudar, ki jim je priskočil na pomoč. J.N. v Sank, rock & V Sank Rock Ne dež, ne sneg in ne grom niso mogli pokvariti praznikov. Saj, le kako bi. Zadnjo aprilsko soboto je Šklab pripravil žur, kot ga že dolgo ni bilo, s, skupino Sank Rock. Trboveljski dom Svobode je znova zaživel. Horde slovanske krvi so se usule na šank in rok. Šankrokovci so s seboj privlekli toliko opreme, da bi jim jo še kakšna boljša trgovina z glasbili prav od srca zavidala. Tudi takšnega lightshowa dvorana ob Trboveljščici še ni videla. Mešalna miza pa je bila bolj podobna kokpitu vesoljske ladje Enterprise kot mešalni mizi rok benda. In nato so silno mašinerijo postavili, jo "uštimali" in zaigrali. Šank Rock je pokazal zakaj so naj hard rock skupina v Sloveniji. Na začetku so sicer letele pripombe, da zvok ni ravno najboljši. Vendar to nikogar ni pretirano motilo. Ob skoraj treh urah nabijanja se vsi tonski kiksi kar nekako razgubijo in razblinijo. Še sploh pri nabito polni dvorani. Zadnji plošček Poglej v svet bo nemara tudi v Zasavju našel svoje kupce. Čeprav je bila glavna naloga skupine, da predstavi in spromovira ravno zadnji izdelek, niso mogli brez starih, preverjenih komadov. Nič jim ni bilo težko igrati skoraj tri ure. Res so vmes pavzirali. Vendar so bile pavze dobrodošle. Še posebej za 3»C tiste žejne obiskovalce, ki niso hoteli zamuditi niti enega komada. Plus pet za Šklabovce in dobra ocena za bend. J.N. Šank Rock v živo na mrtvo. m ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO LjubilVI TE NA SMRT Joey je simpatičen picopek, priljubljen daleč naokoli. Je srečno poročen, oče dveh sladkih otročičkov. Majhna družinska picerija mu omogoča precej lagodno življenje. Skromno, a pošteno življenje. Skoraj. Prva stvar, ki kvari idilo je, da je Joey italijanskega porekla. Zato je tudi izkušen "vodovodar". Svoje obrtniške sposobnosti pa najraje uporablja pri mičnih podnajemnicah in ženskah nasploh. Torej, vara ženo. In to precej uspešno. Ženi se niti sanja ne, da Joey čisti še kakšne druge cevi, ne samo vodovodne. Vendar vsega "luštnega" je enkrat konec. Žena izve za moževo postransko dejavnost. In tu nastopi druga težava. Žena in njena mati sta jugoslovanskega porekla. In kaj je lepšega kot ubiti dve muhi na en mah - torej kaznovati moža za nezvestobo, obenem pa se znebiti še Italijana. Ženščini torej skujeta načrt (resnici na ljubo - taglavna je mama), kako se znebiti nezvestega picopeka. In tu nastopi tretja težava. Plan A - zastrupitev z uspavalnimi tableti, propade. Čas j e za plan B (kako simbolično, lahko f-'u.' JtSuSl BI LAHKO JOH T#WKL VEČNO! I LOVt YOU TO DEATH • • '*™~ * •*•**••* *' ■■ A* a J*. bi rekli Jugo maščevanje za cono B). Treba j e najti morilca, ki bo opravil delo. Plan B je izdelan do popolnosti. Ima samo eno rahlo pomankljivost. Ta je, da propade. Vendar je tako dober, da se splača poskusiti še enkrat, še dvakrat, še trikrat... Komedija, ki trga gate, se torej vrti okoli tega, komu bo uspelo spraviti s poti Joeya alias Kevina Kleina. Žena Tracey Ullman sama tega ne zmore, še posebej potem, ko propade zastrupitev. Sodelavec in picerijski pomočnik River Phoenix sicer poskuša, vendar stvar ne spelje do konca. Mama, ki jo igraJoan Plowright (mimogrede gledalce zabava tudi s precej simpatično srbohrvaščino) pa je tako ali tako bolj idejni vodja. Najeta morilca sta torej videti prava rešitev. Ko stopita na sceno William Hurt in Keanu Reeves pa je videti, da bo Joey končno zahvalil. Ali se mu bo uspelo še četrtič ogniti smrti, pa naj ostane skrivnost. V rubriko režija seje vpisal Lawrence Kasdan, v rubriko scenarij pa John Kostmayer. Še dva razloga več, da ob kopici zvenečih igralskih imen pogledate film. Še izjava začasnega toreadorja Tommyja: "Keanu Reeves v tem filmu res igra". Jure snemalni studio. Njegova prva koncertu. 22.jurnjasebodoskuprni samostojna CD plošča pa je dala..:. Blur na odru kot gostje večera že tretjo uspešnico. Njen naslov je pridružili še člani skupin Super-Maksimalno dober dan« grass ter Black grape. Mimogrede, Ena izmed legend slovenske najnovejši singl skupine Blur, ki je zabavne glasbe, pevec Tomo izšel prejšnji ponedeljek, ima j Jurak, pripravlja novo ploščo. naslov Charmless man. ' — Nov album snemata tudi člana v začetku lanskega leta. kaže da skupinePetshopboys,kipabožal ; gre tokrat zares. Tomo ima večino izšel šele jeseni. 22. aprila pa je že pesmi že posnetih, po njegovih izšel njun najnovejši singl Before. besedah pa bo plošča luč sveta Na singlu so poleg omenjene pesmi ugledala še letos. Upajmo, da bo še trije remixi njunih starejših pesmi. Helena Z. Naj večji spektakel tega vikenda bo gotovo poroka Helene Blagne. 11. maja bo Helena prvič rekla DA pred matičarjem. Prireditev (poroka) bo sicer zgolj za povabljene. Vendar stavim, da bo govora o tem še veliko. Helena pa je sicer ta teden izdala novo kaseto, ki naj bi bila malo drugačna od tistih, ki jih je posnela doslej. Kakorkoli, Heleni želimo veliko osebne kot tudi pevske sreče. J.N. Rocknroll obeti Ja, kar pestri so bili tile prazniki. Šankrock so rokali v Domu Svobode, Razvaline v kegljišču. V Mesečino se je oglasila Sanja in tako naprej. Pestro bo tudi ta vikend. V petek, 10. maja, se napovedujejo mega dance Štajerke. Skupina Power Dancers prihaja v Mesečino. Šlatanjeprepovedano!H! V soboto, 11. maja, (ni povsem 100 odstotno) bo v Domu Svobode v Trbovljah Punk večer. Igralo bo kar nekaj skupin, katere, se še ne ve natančno. V prejšnji številki smo takole -bolj za hec povprašali, kje hudiča leži Kobjeglava. Po pošti smo dobili strokovno obrazložitev, ki gre takole: "Kobjeglava, kjer bo koncertNapalm Death se nahaja na primorskem Krasu. Natančneje je to gručasto naselje v vzhodnem delu Komenskega Krasa. Leži ob cesti Štanjel- Komen. V vasi je sušilnica pršuta." Poznavanje geografije in kulinarike se je tokrat izplačalo Metki. Vili pride po pošti. J.N. la i pomila punom 999 Slovensko državno prvenstvo v rallyu seje nadaljevalo prejšnji konec tedna v okolici mondene Opatije. Tokratni 13. mednarodni rally Opatijske riviere je štel za hrvaško in slovensko prvenstvo. Poleg tega pa tudi za srednjevropski, tako imenovani Mitropa pokal, zato so se na startu pojavili tudi nekateri italijanski vozniki z odlično pripravljenimi avtomobili, ki jim asfaltne istrske ceste še posebno ugajajo. Že bežen pogled na štartno listo, na kateri je bilo sicer 66 posadk, je dal vedeti, da bo tokrat boj za zmago izjemno hud, izmed naših pa sta imela realne možnosti za visoko uvrstitev le člana Proton teama Jani Trček in Tomaž Jemc. Petkova hitrostna preizkušnja v avtocampu Preluk je služila bolj za ogrevanje, pravi boji so tekmovalce čakali v soboto, zlasti na najdaljši, 16 kilometrov dolgi hitrostni preizkušnji po stari cesti prek Učke, ki ponavadi tudi odloča o končnih uvrstitvah. Vseh 24 slovenskih posadk je bilo naštartu izredno "nabrušenih", od vseh pa najbolj mladi Izolan Andrej Jereb v izposojenem renaultu clio williams. Že v drugem zavoju prve sobotne hitrostne preizkušnje je zletel s ceste. Pri tempa je zadel tudi dva gledalca. Oba so takoj prepeljali v reško bolnišnico, a se je izkazalo, dastadoživelale šok in pretres možganov. Medtem pa so se na drugi strani Učke, kjer cesta vodi strmo navzdol, stvari že postavljale na svoje mesto. Hitri Italijan Claudio De Cecco v fantastično pripravljenem subaruju imprezi skupine A je bil najhitrejši, tesno pa sta mu sledila Jani Trček in Hrvat Darko Rafaj v fordih escortih cosworth. Tomaž Jemc se je* v že nekoliko nekonkurenčni mazdi 323 GTR trudil z vsemi močmi, a je bil kljub temu nekoliko počasnejši. Tone Grum, ki je moral s svojo toyoto celico GT 4 skupine N zaradi drobnih nepravilnosti že drugič letos voziti v skupini A, je delal čudeže, a vseeno ni mogel višje kot do zanesljivega3. mesta v slovenskem prvenstvu. Amortizeljeva lancia delta integrale z Alešem Črnivcem za volanom je z modrim dimom kmalu dala vedeti, da ne bo več dolgo, Vojko Podobnik v skoraj identinčem avtomobilu pa je dolgo vozil tik za Grumom, dokler obesa kolesa ni popustila naporom in posadka seje znašla nekaj metrov pod cesto. V skupini N stapo težavah Rihter-jazmenjalnikomostalaedinakandidata za zmago Samo Valant in Vojko Hočevar. V zanimivem in izenačenem dvoboju je prvi napravil napako V alant in le gledalcem ob progi, ki so ga porinili iz jarka, se je lahko zahvalil za nadaljevanje vožnje, kljub temu pa je zaradi okvare kolesa odstopil že na naslednji hitrostni preizkušnji. Formula 2, avtomobili do 2.000 ccm in s pogonom naen par koles je skorajda postregla s presenečenjem, saj je Peter Trošt v Protonovi astri GSI pošteno podil lanskega prvaka Darka Peljhana v VW golfu GTI, dokler ni s sicer poškodovanim vozilom obstal pod cesto. Tudi ostalim konkurentkom ni šlo veliko bolje, saj so tehnične okvare kmalu zaustavile Koviča (renault clio), Grižona (peugeot 309), Smrdelja (lada samara) in Lampe ta (škoda favorit). V skupini N do 2.000 ccm tokrat Ivan Vidic z oplom astro GSI ni dovolil presenečenja, čeprav sta mu Renato Hvala v enakem avtomobilu in Samo Podgornik v peugeotu 309 pošteno dihala za ovratnik. Na cilju seje izkazalo, daje bil De Cecco neulovljiv, še najbolj se mu je približal naš Jani Trček z zaostankom le 37 sekund, ki je bil seveda dobre volje: "Veselim se odlične uvrstitve, še posebej pa tega, da sem premagal Rafaja in se mu tako oddolžil za poraz na lanskem rallyu." Kot 5. skupno in 2. v slovenski razvrstitvi je dirko končal prezadovoljni Tomaž Jemc, saj mu mazda še nobeno leto ni služila tako zanesljivo. Tudi ostali naši niso razočarali, še več, z odličnimi vožnjami v nižjih kategorijah dokazali svojo kvaliteto. Rezultati: 1. Trček - Češenj (ford escort cosvvorth - A), 2. Jemc - Bricelj (mazda 323 GTR -A), 3. Grum - Grošelj (toyota celica GT 4 - A), 5. Hočevar -Kocijančič (subaru impreza 555 - N), 6. Vidic - Levič (opel astra GSI - N), 7. Milosavljevič - Cjuha (lada samara 1500 - N), 8. Podgornik - Kristančič (peugeot 309 GTI - N), 9. Hvala - Fiegl (opel astra GSI - N) 10. Turk - Korošak (mazda 323 GTR - N) Tekst in foto: Primož Kostajnšek Nepremagljivvformuli 2: Darko Peljhan ii i M Promet Zagorje - 26. aprila ob 19.10 uri so bili zagorski policisti obveščeni o hujši prometni nesreči pri Kisovcu. Tega dne je U.L. vozil osebni avto proti Zagorju. Zaradi prevglike hitrosti gaje začelo zanašati. Zapeljal je s ceste, zaradi obračanja pa ga je vrglo iz avtomobila. Pri tem je dobil hujše rane po glavi. Zato so ga odpeljali z rešilcem najprej v trboveljsko, nato pa v ljubljansko bolnišnico. V avtomobilu je bil tudi V.T., ki gaje prav tako vrglo iz vozila. Vendar se je pri padcu na srečo le lažje poškodoval. Hrastnik - 29. aprila je voznica V.A. v bližini Trga Franca Kozarja vozila v vzvratni vožnji. Pri tem j? trčila v avtomobil, ki je last L.M. Nastalo je za 200.000 tolarjev škode. Litija - 2. maja je voznica E.O. na cesti iz Vač proti Hotiču sekala precej nepregleden ovinek. Pri tem je trčila v nasproti vozečega C.M. Oba udeleženca v nesreči sta jo odnesla brez hujših posledic, škode pa je nastalo za 350.000 tolarjev. Hrastnik - 3. maja ob 01.10 uri je na Trgu Iranca Kozarja dobesedno počilo. Pok je vznemiril marsikaterega stanovalca. Policisti so po obvestilu pohiteli na kraj, kjer je počilo. Ugotovili so, da je močan pok povzročila prometna nezgoda, ki jo je povzročil motorist M. J., ko je prehiteval voznika P.A. Pri prehitevanju je namreč trčil v vozilo in skupaj s sopotnico padel. Sopotnica na 1100 kubičnem motorju, M.S., se je pri tem lažje poškodovala. Trbovlje - 4. maja ob 12.05 uri se je pri ribogojnici ob cesti za Savo zgodila hujša prometna nesreča. Voznik B.P. je vozil iz smeri Zagorja proti Hrastniku. Na ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na bankino. Po njej je drsel kakšnih dvajset metrov, nato pa ga je odbilo v varnostno ograjo na dmgi strani ceste. V nesreči sta iz vozila padla dva sopotnika in se oba huje telesno poškodovala. Voznik pa ni bil poškodovan. Na oplu vektrije nastalo za dobrih 900.000 tolarjev škode. Kradejo kot srake Radeče - 27. aprila je neznani storilec vlomil v več garderobnih omar v bival niči delavcev železniške postaje v Zidanem Mostu. Storilec ni imel težkega dela, saj so bila vhodna vrata zaradi pleskanja odprta. Njegovega veselja pa je bilo čez nekaj ur konec, saj so ga policisti izsledili in prijeli. Zagorje - 28. aprila je N.D., sicer najemnik lovske koče v Čemšeniku, obvestil policiste o vlomu v poslopje. Vlomilec je vdrl skozi kletno okno in odnesel poslovni kovček z različnimi dokumenti. Litija - 29. aprila so bili policisti obveščeni o precej nenavadni tatvini. Neznanec ali neznanci so preko noči ukradli pleksi vrata iz telefonske govorilnice. Kako se bodo s to tatvino okoristili, ni znano. Znano pa je, da so s tem povzročili za 75.000 tolarjev škode. Hrastnik - 30. aprila je uslužbenec videoteke Vaka obvestil policiste, da je pri kraji videokaset zalotil mladoletnika. Lastnik videoteke proti fantu ni vložil prijave, odločil pa se je, da se resneje pogovori s fantovim očetom in skupaj z njim najde ustrezno rešitev (beri kazen) za tatiča. Litija - 30. aprila je neznani storilec skušal vlomiti v župnišče v Veliki Štangi. Še preden si je lahko prilastil kakšen koristen predmet, so ga prestrašili okoliški stanovalci in jadrno jo je odkuril neznano kam. Zagorje - 4. maja je neznanec razbil steklo na izložbi Salona M iin odnesel več oblačil. Ljubitelja butičnih izdelkov policisti še iščejo. Trbovlje - 5. maja so bili policisti obveščeni o tatvini dveh koles z motorjem izpred kluba Mesečina. Tatova sta si prisvojila tomos avto-rnatik in APN 6. Del krivde za tatvino pa nosita tudi lastnika koles z motorjem, saj sta jih pustila na parkirišču brez varnostne ključavnice. Trbovlje - 5. maja si je neznanec privoščil vožnjo z opel kadetom. Lastniku ga je ukradel izpred bloka na trboveljsk Opekami. Policisti so naslednji dan avtomobil našli na Pleskem in ga vrnili lastniku. Delovna nezgoda 24. aprila so bili trboveljski policisti obveščeni, daje pri remontu v Termo elektrarni Trbovlje prišlo do delovne nezgode. Delavec, ki je nestrokovno pristopil k delu, in je poskušal popravljati po svoje, se je poškodoval, ko mu je na rame zgmicl 400 kilogramov težak kos konštrukcije. Nespretni ponarejevalec 26. aprila je prodajalka iz trgovine Valandevo obvestila policiste, da je v trgovini nek Trboveljčan skušal vnovčiti ponarejen bankovec za 5000 tolarjev. Policisti so ugotovili, da j e moški pettisočak ponaredil tako, da gaje prefotokopi ral na barvnem fotokopirnem stroju. Pri svojem početju pa je bil tako neroden, da ga je trgovka takoj razkrinkala. Zoper njega bo podana kazenska ovadba zaradi ponarejanja denarja. Varno na kolo Trenutno v sklopu akcij, ki jih je za letošnje leto pripravilo Ministrstvo za notranje zade ve, poteka akcija, ki je namenjena varnosti kolesarjev. Zasavski policisti so tako obiskali skoraj vse osnovne šole, kjer so učence seznanjali z varnostjo v prometu, pregledali pa so tudi nekaj koles. In sicer z namenom, da ugotovijo, ali so kolesa tehnično brezhibna Prav tako pa so policisti razdelili nekaj zloženk na to temo. Zadnje čase pa policisti ugotavljajo, da je ogroženih precej otrok, ki niso dovolj previdni na cesti. Glavni razlog neprevidnosti so velikokrat zelo priljubljeni rolarji. Z njimi je mogoče doseči precej velike hitrosti, velikokrat pa se je težko ustaviti. Aufbiks Prazniki so mimo in možje v modrem so sila zadovoljni. Dež je popolnoma zbil moralo aufbiksarjem. Tako so tudi policisti preživeli mirne praznike. Zdaj razmišljajo, da bi dež za 1. maja uzakonili in ga uvedli kot obvezen del praznovanja. jk 28. aprila se je fuzlalo Trboveljčanu IX. Najprej se je spravil na nekega fanta in dekle, nato pa še na može v modrem, ki so ga skušali umiriti. Na srečo je I.L. ugotovil, da njegov izvijač ni kos službeni pištoli. Vse se je izteklo srečno. jk 30. aprila pa se je s fuzlalo B.F. iz Litije. Spravil se je na ^B predstavnico nežnejšega spola. S svojim junaštvom si je prislužil mimo treznjenje v mirnih, čeprav morda malo temnih, prostorih policijske postaje. Že sedaj se bo potrebno pozani-^ mati tudi za počitniško delo. ( Saj veste, da poleti vsak tolar j prav pride. In zato hitro na štu- > ^ dentski servis ali pa za rokav "pocukajte" starše in jim povej- C ) te, da bi radi med počitnicami 5 c zaslužili kak tolar. S skupnimi < \ močmi boste zagotovo našli \ ^ kakšno primerno delo. \ £ v S G‘ j Stoparska izkaznica Vsak dan lahko na naših cestah opazimo mnnoge štoparje, predv- sem srednješolce in študente, v časopisih pa lahko iz dneva v dan prebiramo o prometnih nesrečah in smrtnih žrtvah. Prav gotovo ne bi prav nobena beseda ali grožnja ustavila mladih, da ne bi štopali. Starši nas vedno opozarjajo na neprijetnosti, ki "tičijo" pri štopanju. Toda njihove nasvete in pridige radi preslišimo. Od zdaj naprej se lahko za pičlih 500 tolarjev zavarujemo tudi pred poškodbami v tujih avtomobilih. Fantje in punce, naj vam ne bo žal teh nekaj tolarjev in se zavarujte, saj veste - nesreča nikoli ne počiva. S.G. Novinarji na morju Televizijsko-novinarski krožek Gimnazije-Ekonomske šole Trbovlje deluje že tri leta. Letošnje leto smo se odločili, dabomo z našimi mentorji obiskali slovensko obalo. Pot nas je vodila preko sive Ljubljane, Postojnskih vrat, prazne Postojnske jame in prenovljenega Predjamskega gradu, kjer je svoje čase živel znani roparski vitez Erazem Predjamski. Obiskali smo še znano kobilarno za vzrejo belih konj - Lipico, kjer so bili zelo gostoljubni. Svojo resnično prijazno podobo pa je pokazala kraška vasica Hrastovlje. Tam stoji znamenita cerkvica sv. Trojice, kije nastala okrog 13. stoletja. Krasijo jo pripovedne gotske freske, med njimi tudi znani "mrtvaški ples". Zvečer smo prispeli do Portoroža in se nastanili na hribčku nad Bernardinem. Prijazno so nas sprejeli v hrastniškem steklarniškem domu, kjer so prav lepo poskrbeli za nas. Naslednji dan smo si ogledali Piran, Tartinijev trg in cerkev sv. Jurija. Uspelo nam je priti celo v njen zvonik, ki je visok celih 47 metrov. Iz zvonika je prekrasen razgled na mesto stolpov. Najeli smo tudi preprosto ladjico, ki nas je popeljala ob slovenski obali in do namišljene črte s hrvaško obalo. Ogledali smo si mesto, kjer gojijo kar 1500 vrst raznih kaktusov. Tako se je naš drugi dan v mestu sonca počasi iztekal. Zaključili smo ga s piknikom. Naš zadnji dan je bil sončen, peščen in moker. Odigrali smo nekaj prijateljskih tekem v odbojki naplaži, se nastavljali soncu, tisti najpogumnejši pa smo celo okusili morje. Špela Drnovšek COtOSimUMHMI^-o/COtOSSt/GIMJRBOVU li.dex.Mm. DESIDERIO BELLE TUE MANI NELLA PENOMBRA BELLA Ffl SAPEVANO BI ROVERE EjPJjRj BI MORTE. ANTICOINVERNO, tel.: +386 601 26 333, Naša Zemlja Zaboli me, ko vidim ljudi, ki jim ni mar za Zemljo. Zavedam se, daje Zemlja dom neštetih živih bitij in če jo bomo še naprej onesnaževali s polno paro, nam bo kmalu umrla in umrli bomo tudi mi, krivci. Veliko je ljudi, ki se borijo za njen obstoj, vendar še večje tistih, ki se jim to zdi bedarija. To vidim že pri nekaterih, ki jih poznam. Želela bi, da bi v Sloveniji uvedli visoke denarne kazni, kajti očitno je, da večini ljudem denar pomeni veliko več kot naš lep planet Zemlja. Anja Ristovič, 7. b Knjiga in jaz Lahko jo imenujem najboljša prijateljica, ki ne govori, ne sitnari in ne zganja vragolij, pač pa mimo "sedi" na polici in čaka, da se je kdo usmili in z njeno pomočjo pridobi znanje. Že v otroških letih mi je knjiga zelo prirasla k srcu. Ker še nisem znala brati, so me prevzele lepe pisane slikanice, ki sem si jih z radovednostjo ogledovala. Spominjam se, da je bila moja najljubša knjiga Piki Jakob. Masten tisk velikih črnih črk mi še danes kdaj stopi pred oči. Običajno sem se s knjigo zabavala, ko pa sem znala brati, je postala moja najboljša prijateljica. Tudi danes čutim podobno. Največkrat so se otrokom knjige za domače branje zdele puste, smrdele so jim po šolski plesnobi in večurnem sedenju, meni pa so bile všeč. Segala nisem samo po pravljicah, včasih je v mojih rokah obtičala tudi poljudnoznanstvena knjiga ali kakšen slovar. Z leti postaja vse manj časa za branje, a si ga vseeno vzamem. V knjigi najdem pravo razpoloženje. Vživim se v vlogo glavne junakinje in kar požiram strani. Poleg tega pa mi moja najboljša prijateljica odkriva tudi težave vsakodnevnega življenja. Maja Dolan, 8.a Rada berem Zelo rada berem knjige, v katerih glavno vlogo igrajo dekleta ali fantje mojih let. Najraje berem o plesu in ljubezni. Moji najljubši knjigi sta Sanje o baletni šoli Lome Hill, ki opisuje dekle, ki bi želela postati baletka. S trdim delom ji je to tudi uspelo. Druga pa je ljubezenska Victorie Holt in nosi ime Črni opal. V tej knjigi igra dekle, ki je tudi mojih let, vendar proti koncu postane starejša Imela je veliko zapletov in razpletov, na koncu pa se je vse dobro končalo. Če berem kakšno zanimivo knjigo, si zmeraj najdem čas zanjo in jo hočem čimprej prebrati. Če pa moram prebrati kakšno knjigo za obvezno branje, ki se mi zdi dolgočasna, se mi ne da brati in zmeraj najdem kar drugega za delo. Nekatere so tudi zanimive, npr. Hlapec Jernej, Cvetje vjeseni,... Najraje berem zvečer pred spanjem. Aldina Halilovič, 8.a Strahec, ki noče strašiti Mali strahec gre proti večeru na sprehod. Njegov očka gre z njim. Med potjo nabirata rože. Ko se stemni, veliki strah predlaga malemu, da gresta strašiti otroke. Mali strahec se s tem ni strinjal. Zdelo se mu je, da je za to še premajhen. Tako sta se razšla vsak na svojo stran. Oče strah je obiskal vse hiše v mestu. Z glasnim tuljenjem je strašil otroke vso dolgo noč. Mali strahec si je poiskal prijatelje strahce in se z njimi igral. Skupaj so se lovili, skrivali, žogali in opazovali, kaj počno veliki Strahi. Tako jim je hitro minila noč. Začelo se je daniti. Poslovil se je od prijateljev in se odpravil proti domu. Na poti je srečal svojega očeta. Razigrana, vendarutrujena, se skupaj vrneta na podstrešje zapuščene hiše. Uroš Frece, 3. b, OŠT. Čeč Kod pelje prava pot Vpisi v srednje šole, problemi doma, učitelji v šoli, prijatelji,... vse to zahteva nekaj od tebe. Mi pa samo razmišljamo o srednjih šolah, mučijo nas razne misli ali boš sprejet ali ne. Kam potem? Kaj po osmem razredu? Ta odločitev je težka, to kar se odločiš, boš delal celo življenje, zato je treba dobro premisliti. Učitelji in gospe učiteljice nam svetujejo, pomagajo, itd. Nenehno visimo na vratih šolske svetovalne službe. KAM? KAM? KAM PO OSNOVNI ŠOLI?!? To mi zveni v glavi: Jaz sem se odločila, da bom frizerka. Samo to me veseli in nič drugega. Na informativnem dnevu nas je bilo čez tristo, zato bo zelo težko. Učitelji nam neprenehoma govorijo: "Učite se, ljubčki dragi, da ne bo prepozno!" A kar bo, pač bo. Vedno se bom spominjala lepih in neprijetnih trenutkov naše šole. Tu smo preživeli veliko časa. To je bil v bistvu naš drugi dom. Poznamo vse kotičke na tej šoli, poznamo vse učitelje in učiteljice in seveda vodjo, ki nam je v osmih letih priredila mnogo lepih zabav s pomočjo socialne delavke Cvetke. Edina Kulaič, 8.c, Trbovlje STANOVANJA, PARCELE PRODAM garsonjero, tel.: 27-321 VNAJEModdampočitniškoprikolicovFiesi - junij, julij m avgust, tel.: 61-299 ODDAM v najem kletne prostore, 100 m2 in prostore v 1. nadstropju, 90 m2, tel.: 23-390 PRODAM hišo in parcelo 1.000 m2 v Trbovljah, cena57.000 DEM, tel.: 063/858-698 po 17. uri V NAJEM vzamem prostor v Hrastniku, primeren za neživilsko trgovino, velikosti do 20 m2, Trgovina PIAMA, Sallaumines 3 c, Trbovlje ODDAMO v najem dva lokala v centru Trbovelj pri okrogli hiši, tel.: 26-097 PRODAM zazidljivo parcelo, primemo za vikend ah hišo, tel.: 62-530,77-267 PRODAM parcelo na Podmeji - Knezdolu, primemo za vikend, tel.: 21-613 PRODAM manjšo parcelo na Prvinah, tel.: 64-353,61-333 AVTOMOBILI, DELI PRODAM BMW 320 V 6, temno zelene metal b arve, pomična streha, lita platišča, tel.: 61 -575,73-713 PRODAM Opel KadetGSI, 1. '87, reg. do 10/ 96, prevoženih 105.000 km, bele barve, tel.: 26-909 PRODAM motorno koloTOMOS BTS 50,1. '88, tel. 73-641 PRODAM Schirocco GT1.8, registriran celo leto, cena po dogovora, tel.: 73-615 KUPIM Y ali Zastavo 101, dobro ohranjen, 1. '86 - '90, cena do 3.000 DEM, moj naslov: Tina Letnar, Bevško 1, Trbovlje UGODNO prodam 126 P, tel.: 25-676 PRODAM Z 750, cena 800 DEM, 1. '83, reg. do 11/96, tel. 75-201, dopoldan, 75-235 popoldan. PRODAM C - 25 D, kombi, z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM AUDI 80 D, 1. '81, reg. do 7/96, generalno obnovljen, z dodatno opremo, črna metal barva, cena 4.800 DEM, tel.: 71-310 PRODAMNissanSunnyl,6SLX, 1.'90, cena po dogovora, tel.: 43-285 PRODAM traktorsko enoosno prikolico z nadviški, tel.: 44-332 PRODAM prikolico kiper, domače izdelave, prostornina kasona je 1 m3, cena po dogovora, moj naslov: Alojz Omrzel, Majcenova 19 B, Trbovlje KUPIM poškodovana in nevozna osebna vozila za rezeivne dele, tel.: 63-101. PRODAM 126 P, 1. '86, cena po dogovoru, tel.: 65-199 RAZNO UGODNO prodam Pony kolo, metalno rdeče barve, ohranjeno ter rolko in kotalke na čevelj, tel.: 27-655 PRODAM otroški avtosedež in otroško posteljico z jogijem, tel.: 27-153 OTROŠKO posteljico, ohranjeno, prodam, tel.: 20-803 PRODAM večjo količino sena, moj naslov: Marjan Ocepek, Žvaralje 17. PRODAM psičko nemško ovčarko, staro 9 mesecev, tel.: 73-641 PRODAM hladi bik in zamrzovalno omaro s šestimi predali, vsak 190 litrov, tel.: 42-562 TOV pudlje, sive, čistokrvne, brez rodovnika, prodam, tel.: 23-601 PRODAM gorsko kolo PIONIR zaotroke od 3 - 6 let, cena 7.000,00 SIT, tel.: 42473 PRODAM za simbolično ceno štedilnik (2 plin, 2 elektrika), plinsko jeklenko, termoakumulacijsko peč 1,2 kW, starejšo spalnico, gojzarje št. 44, črne škornje št. 45, omare in posodo, tel.: 73-770 PURANE za nadaljno rejo, težke 3 - 4 kg, prodam, tel.: 42-297 PUDLJE sive, TOV, odličnih staršev, brez rodovnika, čistokrvne, ugodno prodam, tel.: 21-756 ODDAMpsičko Nigro, prijazno, te!.: 73-844 PRODAM telico, staro 8 mesecev in teličko, staro 5 mesecev, obe simentalki, tel.: 25-443 PRODAM suh smrekov opaž 1. klase, z dostavo 680 SIT/m2, tel.: 063/451-082 PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 550 DEM, tel.: 77-184 PRODAM peč na trdo gorivo MAGMA 10, kurjeno le eno sezono, cena po dogovora, moj naslov: Srečko Lindič, Neža 1, Trbovlje NUJNO rabim 1.500 DEM, vračam še 1.000 DEM več, tel.: 77-267,62-530. PRODAM otroško posteljico z jogijem in športni voziček, tel.: 24-965. POCENI prodam kvalitetno seno, tel.: 41-453 INŠTRUKCUE ŽELITE BOLJŠO OCENO - POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in fiziko, po želji tudi kakšen drag predmet, tel.: 24457 INŠTRUKCUE iz italijanščine iščem, tel.: 64-250,64-166 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino.tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne predme-te elektrotehniške smeri, tel.: 64-285. INŠTRUIRAM 'angleški jezik zaOŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure. INŠTRUIRAM angleški jezik zaOŠ in srednjo šolo, tel.: 26-671. INŠTRUIRAM slovenski jezik za srednjo šolo, tel.: 27-298, dopoldan. INŠTRUIRAM MA in FI za OŠ in srednjo šolo ter za 1. in2. letnik fakultete, tel.: 061/12-61-282, Oto, študentski dom, soba 136. INŠTRUIRAM in prevajam nemški in angleški jezik, tel.: 61-095 STORITVE OBRTNIKOM kvalitetno in ažurno vodimo poslovneknjige-ROMANIX - Kisovec, tel.:71-323, vsak dan. DIJAKI IN ŠTUDENTJE - Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo in brez napak -ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, pokličite tel.: 064/332-053, mobitel: 0609/624-731 CENTRALNE kurjave napeljujem in instaliram, 24-748 POPRAVILO gospodinjskih, TV, video aparatov, tel.: 64-285. STAVBNO kleparske storitve iz vseh vrst pločevine, tel.: 27-885 STAREJŠIM,slabotnim osebam ininvalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 ČE PRODAJATE ALI KUPUJETE -pokličite, mi objavimo, 090/45-14 ČE IŠČETE REDNO DELO - pokličite 090/ 45-14 BI RADI čvekali, se zabavali, želite na zmenek, si želited opisovati, MEGA FON poskrbi za vse, 090/45-02, strošek 58 SIT/pol minute DELO ODLIČEN ZASLUŽEK, delo doma, brez pogledov šefa, za brezplačne informacijepošljite kuverto s svoj im naslovom in znamko na naslov Marko Bajda, Dobovec 19,1423 Dobovec HONORARNO delo, tel.: 64-166 IŠČEM redno ali honorarno delo prodajalke, tel. 24-797 IŠČEMO pridne zastopnike za nov ameriški proizvod, s pridnim delom do dobrega zaslužka, tel.: 61-899 PODJETJE z lastno proizvodnjo potrebuje potnika za direktno prodajo v Zasavju, zaslužek 2.000 DEM, mobitel.: 0609/628-179 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajotehničnegablagaprijaveposlatinanaslov: VAFRA COMMERCEd.o.o„ Griže 125,3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735 POSLOVNI STIKI KUPIM delnice MERCATORJA, vsak delavnik, tel: 061/220-519 POTREBUJETE POSOJILO, tel: 061/ __________220-518________> SALON POHIŠTVA BOJPSca) Obrezija 19, 61411 Izlake, tel.: 0601/73 631 OTROŠKA SOBA (postelja, pisalna miza, omara) že za 39.900,00 SIT POGRADI 27.324,00 VZMETNICA 190x90 8.390,00 POSTELJA Z ZABOJEM ZA POSTELJNINO 140x200 48.820,00 160x200 52.670,00 180x200 59.060,00 SEDEŽNE GARNITURE LASTNE ROIZVODNJE GARNITURA MAJA 56.800 sit KOTNA JEDILNIŠKA GARNITURA BREAAA 45.000,00 SIT OPREMUATE PISARNO? NAJVEČJA IZBIRA PISARNIŠKIH STOLOV IN FOTELJEV TER VELIKA IZBIRA PISARNIŠKEGA POHIŠTVA. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! OPOMBA: cene navedene v ponudbi veljajo za gotovinska plačila ali bančne kredite! Agencija občine Zagorje ob Savi za razvoj d.o.o. in Ljubljanska banka, Banka Zasavje d.d. Trbovlje obj avljala JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v obpini Zagoije ob Savi Višina razpoložljivih sredstev za dodelitev posojil je 21,000.000,00 tolarjev Posolila se namenja in za; - odpiranj e novih delovnih mest - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev ali adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup nove ali generalno obnovljene opreme. Posojila se prednostno dodelijo za dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta na območju občine Zagorje ob Savi, oziroma ki omogočajo samozaposlitev nosilca programa in ki bodo v čim krajšem času dale ustrezne ekonomske učinke. Programi morajo uvajati sodoben, energetsko varčen in ekonomsko čist tehnološki proces. Vlogo za posolilo lahko vložijo: - samostojni podjetniki ah obrtniki, - podjetja v zasebni ali mešani lasti, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja Sedež dejavnosti oziroma podjetja mora biti na območju občine Zagorje ob Savi. Kreditni nopnii: - posojilo se daje za dobo treh let, -obrestna mera je 8% +TOM - zavarovanje bedita 100% v skladu s pogoji banke. Višina posojila praviloma ne more presegati 30% predračunske vrednosti investicije. Sredstva za razvoj podjetništva se za isti projekt namenijo samo enbat. VSEBINA VLOGE: a) . Pisna vloga za posojilo mora vsebovali ime in priimek oziroma oznako imena-firme in naslov podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega bedita b) . Poslovni načrt (obrazec banke). Samostojni podjetniki ali obrtniki morajo k osnovni vlogi in poslovnem načrtu priložiti: - dovoljenje za opravljanje dejavnosti z opravilno številko oziroma potrdilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, - letno poslovno poročilo oziroma vse obrazce letne napovedi, - reference, - potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih. Podjetja morajo k osnovni vlogi in poslovnemu načrtu priložiti: - fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami ter prijave na Zavodu za statistiko, - depozitno pogodbo z LB Banko Zasavje d.d. Trbovlje - letno poslovno poročilo za preteklo leto, ki vsebuje: bilanco stanja, izkaz uspeha, izkaz uporabe dobička oziroma kritje izgube, izkaz finančnih tokov, pojasnila k računovodskim izkazom in poslovno poročilo, - reference, - potrdilo o tekočem poravnanju zapadlih obveznosti BON-2 Glede na namen porabe sredstev za investicijo morajo samostojni obrtniki in podjetniki predložili dokazila: - pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, - pri gradnji ah adaptaciji gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del, zemljiško-knjižni izpisek oziroma najemno pogodbo ter izjavo lastnika, da dovoli nameravana dela ter ustrezne predračune in račune, - pri nakupu opreme in nadomestnih delov kupoprodajno pogodbo ter ustrezne predračune in račune, - dmga dokazila o navedenih podatkih. Vloge z vso potrebno dokumentacijo se dostavijo na naslov Agencija občine Zagorje ob Savi za razvoj d.o.o, Cesto Zmage 16 a, Zagorje ob Savi. Nadzorni svet Agencije za razvoj bo sprejel sklep o dodelitvi posojila. Vsem vlagateljem bodo sklepi posredovani 8 dni po sprejemu le-teh. Razpis je odprl do porabesredstev. Vse informacije in pojasnila zainteresirani dobijo nasedežu Agencije za razvoj, Cesto Zmage 16 a, Zagorjeali po telefonu 0601/64-333,64-555,61-133. k ERA VINO d.o.o. Šmartno ob Paki OBJAVLJA prosto delovno mesto POSLOVODJE V PE LITIJA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: - da imajo V. stopnjo izobrazbe (trgovinski poslovodja, ekonomski tehnik) - najmanj 3 leta delovnih izkušenj - smisel za organizacijo in vodenje. Poskusno delo traja 3 mesece. Zainteresirane vabimo, da pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, v roku 8 dni od objave, na naslov: ERA d.o.o., Velenje, Prešernova 10, Kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili. LIVARNA d.o.o., C. Tončke Čeč 45, TRBOVLJE na podlagi sklepa direktorja z dne 30. aprila 1996 objavlja JAVNO DRAŽBO za odprodajo: Stanovanja, ki je oddano v najem za nedoločen čas v skupni izmeri bruto površine 30,60 m2 na Vodenski 13 v Trbovljah. Izklicna cena je 340.000,00 SIT. Javna dražba bo v petek, 24. maja 1996 v prostorih Livarne d.o.o. s pričetkom ob 12.00 uri Ogled je možen 17. maja 1996 med 10.00 in 12.00 uro na lokaciji, kjer se stanovanje nahaja ali po predhodnem dogovoru na telefonu 0601/27-711 Pogoji sodelovanja: 1. Na dražbi lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe. 2. Grščina znaša 10% izklicne cene in se vplača na ŽR 52700-601-14632 pri Agenciji za plačilni promet Trbovlje s pripisom "za javno dražbo". 3. Udeležba na dražbi je mogoča samo z dokazilom o plačani varščini. 4. Kupcu, ki mu na dražbi pripada stanovanje, bo varščina upoštevana v kupnini, drugim pa se brez obresti vrne najkasneje v 5 dneh. 5. Davek na nepremičnine in druge stroške v zvezi z nakupom plača kupec. 6. Pogodba z uspelim kupcem bo sklenjena v 8 dneh po končani dražbi, rok plačila pa je 30 dni po sklenitvi pogodbe. 7. V primeru, da kupec ne sklene pogodbe v 30 dneh, izgubi pravico do vračila varščine. 8. Stanovanje je naprodaj po sistemu "videno-kupljeno". 6 SEVERNOAMERIŠKI SLIKAR IN GRAFIK (JOHN, -NEDELJA-) POJEM IZ STENOGRAFIJE KRIVINA, USLOČENA PALICA BELOKOŽNA SUŽNJA V NEKDANJI SULTANOVI PALAČI GORSKI JEGLIČ TEMNIPOLTA MANEKENKA CAMPBELL POLKROŽNI PROSTOR OKROG VELIKEGA OLTARJA V CERKVI ROMARSKI KRAJ V UMBRIJI. ITALIJA RUSKI PISATELJ (EVGENIJ) PREDMET, REČ KRAJ V SREMU, JUŽNO OD VUKOVARJA DEUVSKA ENOTNOST ALBERTO T0MBA NACE SIMONČIČ JAK^B VisLlf/ ► ► PREBIVALEC ANAMA VRSTA DETELJE SILICIJ 'V IMEVEČ TURSKIH SULTANOV PREBIVALEC IRAKA < V STENI NAKAZAN OPORNIK POSLEDICA R0SENJA ŽENSKA V INDIJANSKEM OKOLJU VOZNIK FORMULE 1 LAUDA KRAJ V SEV. ITALIJI AVSTRIJSKI PESNIK (NIK0LAUS) ARZEN NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA SRŠEN EDVARD LIJAK, LIJ ZBADLJIVA SAU ANDREJ KURENT ANGLEŠKI GROF „ DALMAT. ŽENSKO IME RAZMERJE, RELACIJA ŠVICARSKI SLIKAR (PAUL) REKRE- ACIJSKA DEJAVNOST SLOVENSKI BARITONIST SMERKOLJ MESTO NA JUŽNEM MADŽARSKEM TRAVA PRVE KOŠNJE GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO SOKRATOV TOŽILEC ŠPORTNI NOVINAR BERGANT SLOVEČA STAROGRŠKA HETERA NEMŠKI SKLADATELJ IN DIRIGENT (HANS) LJUDSTVO V JUŽNI AMERIKI POSEBNOST, REDKOST VRHNJI DEL VINOGRADA STRNITEV. SPOJITEV ITALIJANSKI NARAVO- SLOVEC GALVANI HRIB PRI BEOGRADU FRANCOSKI REŽISER (ROGER) MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI NEMŠKI GRADITELJ CEPELINOV (HUGO) ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA MIHA AVANZ0 REKA V SRBIJI PODSTREŠNA IZBICA LEGENDARNI , FINSKI ŠPORTTjJK, RAVNINA SUŽENJ V STARIH ATENAH AVTOR; KARU. mm KARL RENNER EDVARD RUSJAN VZORČASTA SVETU TKANINA ZAPRTE TONE „ ANDERLIČ KANTAVT0R SMOLAR DRŽAVNA ZALOŽBA EMILIJAN CEVC SLOVENSKI IGRALEC VALIČ 1 RENU KOSTMO- GRAFKA VOGELNIK KOKOŠJI SAMEC, KOKOT DIVJA, KRVOLOČNA ŽIVAL L -> JAPONSKI DROBIŽ PUŠČAVA NA SEVERU ČIU NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 15.5.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modrc ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Walkman 2. nagrada: 2x videokaseta 3. nagrada: 2x videokaseta Izžrebanci nagradne križanke 15/96 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.500SIT, Frticad.o.o. Litij a. Fani Žvar, Cesta 9. avgusta 8-D, Zagorje 2. nagrada: Blago v vrednosti 3.500 SIT, Frtica d.o.o. Litija, Dejan Taškar, Polje 8, Zagorje 3. nagrada: Blago v vrednosti 2.000 SIT, Frticad.o.o. Litijajana Kerin, Ul. prvoborcev 16, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisaZasavc, C. 20. julija2c,Zagoije,do 16.5.1996.Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 16/96: STUDOVA, TOLUEN, HR-VAŠ KA, ADANA, KE, VIR, RB, ARNIKA, CORINA, GRIFFEN, ADI, KATANEC, EPI, ZNANKA, OKENCE, IT, OK, AU, PREDILNICA, RAP, BAR, NATTA, ARON, VAS, KAPRA, GALA-TEJA, TERA, BALERINA, BOEING, LAČEN, KARBON, NAO, PŠATA, ATAIR, AAL. NOVO! Prodaja avdiovideo tehnike ter TV sprejemnikov ZALOKAR Trbovlje, Šuštarjeva 3 teL : 0601/22 466 .. aparatov ob i, sredah in petkih, med lOh 12hia 16b- 18H STORITE Naša bodočnost Rojstva v trboveljski bolnišnici od 22. aprila do 4. maia: 22.4.: Simona Zupančič, Dol pri Hrastniku, hči Špela; 23.4. : Sanja Kostanjevec, Zagorje, sin Matic; 24.4.: Nataša Ostanek, Trbovlje, hči Natalija; 25.4. : Milenka Tomše, Hrastnik, sin Luka; 27.4.: Tina Košir, Zagorje, hči Saša; 28.4. : Breda Pavlič, Zagorje, hči Nika; Damjana Kukoviča, Zagorje, sin Tjaž; 30.4. : Naila Hamidovič, Trbovlje, sin Haris; Natalija Zidar, Zagotje, sin Matic; 1.5. : Sedka Jašarevič, Zagotje, sin Sanel; Mateja Štrovs. Koper, sin Martin; Nisveta Kadic, Hrastnik, sin Edvin; Tatjana Novak, Radeče, sin Jure; 3.5. : Nataša Potočnik, Hrastnik, hči Anja; Mira Kolander, Hrastnik, sin Blaž; Sanja Kadelič, Trbovlje, hči Špela; 4.5.: Sandra Lebinac, Trbovlje, hči Renata. Iskreno čestitamo! Šolska Učitelj: "Pregovor pravi: 'Dati j e bolj e ko t vzeti!' Povejte kakšen primer. "Janezek: "Klofuta, gospod učitelj!" Kot postaja vino s starostjo boljše, morajo biti stara prijateljstva naj lepša. Cicero Slabo je, če šele takrat opaziš, da nimaš prijateljev, ko jih resnično potrebuješ. Plutarh Pravi prijatelji pridejo k nam, če smo srečni in če jih povabimo, a če smo nesrečni, pridejo sami. Tevtrast Pujsovska Pujs pred vtičnico: "Joj, kolega, ja kdo te je pa zazidal?" Beraška Berač pozvoni pri večji in razkošni hiši in prosi žensko, ki odpre, za kos torte... Pa pravi ženska: "Zakaj pa ne bi raje kak sendvič?" Pa pravi berač: "Zato, ker imam danes rojstni dan..." Povprečje Mož: "Ljubica, a bi midva imela še enega otroka?" Žena: "Ne, daj nehaj, saj imava ja že štiri!" Mož: "In? Saj zdaj kar dosti zaslužim..." Žena: "Ja, a nisi slišal, daje v povprečju vsak peti otrok, ki se rodi, Kitajček!" Gorenjska Gorenje piše nekemu slovenskemu tabloidu: "Če boste še objavljali te neumne vice o skopih Gorenjcih, bom nehal brati vaš časopis v knjižnici." Ulili pfemisiite. Nekomu boste dok vaše besede iskrene. Št.; 12. RAK Če boste mirni m sproščeni boste ....................................... .... pomiku. Ne popuščajte, dokler ne . dosežete vsega kar želite. Zc veste komu ... ste neizmerno zapeljivi? Št.: 2. LEV Veliko truda ste vložili v nek SilllllllljllbojKEn .. še bolj ljubil. Veliko veselja se vam obeta. ..St,; 28. p,.,M pametniiunasVetOi.il odprli oči.Zaljubljeni boste do ušes. Šu7. ...... ’ ' '14 J C-'. er.-.v • .. ŠKORPIJON Ugrizniti boste morali zaradi tega cenil iti h v,mi, u, pozabiti || vse S„ 27. ..... STRELEC Varajte se človeka, ki mit »'hiško*.. ,Sl . 17 VODNAR Hiteli boste, vendar vas ho nekdo kljub temu prehitel. Ko boste spoznali, daste izbrali boljšo odponujeni h srca St -t RIBI Neka težavnauakigaje pred vami. sreči, raje jo poiščite. Št;. Ib. :::x:::::::x:::::x:x:xšixb:x:bx:x:x:x:xNx:x:xG:ž:X:X:X::::;X:X:X:X:Xx::::X:X:X:::X:X:x;;::X;XvX:x III lij I I i l Pisma bralcev Zasavc otijavjja odmeve na prispevke v časopi^nin mnenja bralcev o življenju in dogajanju v ZasavjufNepodpisanih pisem ne objavljajmo. Dolžina pisejn^je zaradi prostora omejena na največ jftvtipkanjh^vmic^Uredništvo si pridružme-pfavico skrajšatiMšt ali pa objavl6hda|}šega, če ocgnifda bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. &««6H6«0O66«OW6OW66MWttWO«»666WOtt«W4WW666«W0H6«tt6606MOO6OOM6e006WO&X6tt»660WO6«e4W6O06OeC66WOM«WO< Tiskovna konferenca SDS Hrastnik Časopis Delo in lokalni časopis Zasavc sta objavila poročilo s tiskovne konference novega vodstva OO SDS Hrastnik. Nisem presenečen, ampak začuden. Novoizvoljeni odbor je sklical tiskovno konferenco ter se predstavil. Kot bivši član SDS Hrastnik in član bivšega predsedstva so zame nekatere stvari zelo zapletene. Naj simpatizerjem SDS Hrastnik pojasnim nekatere stvari. Predsedstvo OO SDS Hrastnik je odstopilo iz vrst SD Slovenije (ostal je le en član). Vzrok za odstop je bil nestrinjanje s predlagano regijsko koordinatorko s strani predsedstva SDS. Gospa koordinatorka je, še preden je bila na sestanku v Zagorju 7. februarja potrjena s strani vseh zasavskih odborov, začela delovati na svoj nenavaden način. Bistveno vlogo je odigrala pri t. i. "odstrelu" trboveljskega odbora. Kar pomeni, delala je neligitimno. Ko je bil od-• stranjcn bivši OO SDS Trbovlje, je s pomočjo svojih somišljenikov vzela v precep OO SDS Hrastnik. OO SDS Hrastnik seje ustanovil s pomočjo in pobudo OO SDS Trbovlje. Pot ni bila lahka. Sedaj za novopečene, še ne prepričane socialdemokrate smo bili moteči. Imamo svoj ponos, iz česar izhaja odstop OO SDS. Čudi me, da nas ne glede na izstop ni nihče obvestil o konferenci, ki je bila po 18. členu statuta "izredna". Od kod pravica g. Kmetiču za obsojanje o neizvedbi konference. Na volilni konferenci je bilo prisotnih devet članov OO SDS Hrastnik. Sprašujem se, kakšna je bila obravnava tistega dela konference, ki se ji pravi finančno poročilo. Iz vsega tega sledi samo eno: cilj nekaterih je vzeti oblast v roke in vladati, pa čeprav vsestransko. Javno sprašujem g. Kmetiča, kako se vedno predstavlja kot član predsedstva SDS, saj ni na kongresu v Topolšici kandidiral in ni bil voljen. Po statutu SDS ima pričlanstvo, ki mu sledi iz SF (sindikalni forum). Zasavska regija ga pozna kot člana SDS in ne kot predsednika SF pri SDS, ker pač ne deluje na našem območju. In sicer, zakaj bi? V Zasavju se ne da stavkati, ker so že skoraj vsi brezposelni. OO SDS je na lokalnih volitvah skupaj z ND dobil en mandat. Svetnica je po izvolitvi prispela v vrste SDS. Njeno politično prepričanje ni socialdemokracija. Dosedanje delo to nedvomno dokazuje. Saj so nam bili z njeno pomočjo odvzeti prostori pri bivših ND. Ne bi razpravljal o novem predsedniku OO SDS Hrastnik, z njim in ostalimi pral umazanega perila. Kajti moje je čisto. Gospoda organizacijskega sekretaija SDS naprošam, da bivše predsedstvo razbremeni dokumentacije, ki pripada novemu vodstvu. Brez tega bo njihovo delo neligitimno. Ivan Selič, Hrastnik 0 zaprtju JE Krško V Sloveniji poteka zbiranje podpisov za razpis referenduma o zaprtju JE Krško. V Zasavcu št. 15 z dne 18. aprila sem v zvezi s tem zasledil pismo Zelenih Trbovelj, ki opozarjajo na nekaj vprašanj v zvezi z zaprtjem JE Krško. Na omenjena vprašanja pa vam bom, g. Anton Ahac, poskušal tudi odgovoriti. 1. Nadomestni viri energije v primem zaprtja JE Krško: pobudnik - Nacionalni odbor SEG-a za zaprtje JEK je med drugim zapisal, daje na voljo kar 8 možnih nadomestnih virov: nove plinske in vodne elektrarne, Stirlingov motor, varčevanje z boljšo izolacijo hiš, proizvodnja elektrike in toplote v industriji, uvajanje energetsko varčnih aparatov, obnovljivi viri (sončna, geotermalna ter energija vetra, biomasa, bioplin,...). 2. Vprašanje lastništva JE Krško med Slovenijo in Hrvaško? Hrvaški se lahko ponudi skupna gradnja nadomestnih virov el. energije. Vsekakor pa se JEK ne zapira čez noč, saj naj bi bil rok kar 10 let, do leta 2006. tako da se lahko reši tudi vprašanje izgradnje odlagališča za jedrske odpadke. Greenpeace kot mednarodna okoljevarstvena organizacija, ki se zavzema za čisto okolje, se je ravno tako pridružila pomoči pri predčasnem zaprtju JEKin ne vidim, kaj je tu slabega. Da ne boste napak razumeli, Greenpeace ni prišel šele sedaj v Slovenijo, ko se zbirajo podpisi. Gotovo pa je, da nas skrbi varnost JEK-a, predvsem zaradi preveč storjenih napak in prekritih podatkov drugje po svetu. Sprašujem vas, g. Ahac, kako mi lahko razložite naslednje podatke černobilske nesreče: več milijonov ljudi prizadetih, več tisoč mrtvih, stotisoč primerov levkemij in rakastih obolenj med otroki, degeneracijske posledice... Kakšni bi bili lahko podatki za Slovenijo, kjer bi bila ogrožena celotna država. Stroški JE Krško so po podatkih Greenpeacea v* naslednjih 10 letih 92 milijard SIT, stroški za alternativne vire pa 82 milijard SIT, torej bi prihranili kar 10 milijard, nova delovna mesta naj bi se še pridobila. Poleg tega pa vas ne razumem, da se ravno v letu, ko so volitve, zopet nekako prebujate. Ker naj bi bili vi Zeleni, kakor se predstavljate, vas sprašujem, ali ste res Zeleni, ali pa ste samo na papirju. Nevladne okoljevarstvene organizacije - med njimi tudi EKOS Zasavje, SEG, Greenpeace in druge se gotovo zavedamo, kaj delamo in to premišljeno ter za varno prihodnost našega planeta. Predsednik EKOS Zasavje, Aleš Matko Do kdaj še prometna zmeda? Če še niste na lastni koži izkusili prometnega infarkta v Trbovljah ob tržnih dneh, potem vaša sodba o sodnem dnevu nikakor ne more biti popolna. Čeprav je občina s prometno uredit vijo zagotovila neprimerno več parkirnih mest od primerljivih občin od blizu in daleč, pa to ne zaleže, saj so se očitno razvajeni Trboveljčani odločili, da se pripeljejo ne le pred hišo, ampak kar v poštni nabiralnik. ker drugače se ne da razložiti nepojmljive zmede ob tržnih dneh na območju med Trgom revolucije in Njivo in to na obeh cestah, tako magistralni kot po zgornji enosmerni. Razlog zato so predvsem tržni dnevi. Pustimo ob strani sila neposrečeno trditev, daje tržnica locirana skrajno neprimerno in da je vsa kupljena zelenjava "oplemenitena" z vsem svinčenimi dodatki iz različno primernih izpušnih cevi, ampak razmišljajmo raje, kaj storiti, da bo postala stvar znosna, tako za pešce kot za voznike, da o stanovalcih na Trgu svobode ne govorimo. Zadošča že eno samo vozilo, ki skuša med ljudmi in stojnicami varno prikrmariti na glavno cesto, in že se nabere kolona, ki sega do avtobusnega postajališča pred Elektrotehno, pa do semaforja na Njivi. Pešci skušajo med vse navzkriž parkiranimi vozili varno popeljati svoj slalom po pločnikih in prehodih, tisti, ki so parkirali pred Delavskim domom, bivakirajo v svojih avtomobilih in z onemoglo jezo pritiskajo na plin, pa jim kljub temu zlepa ne uspe zaviti v levo, pantomima doseže svoj vrhunec, saj med grimasami zlahka prepoznaš osle, opiceinšekakšnobolj eksotično žival. Edina stvar, ki je v tem Babilonu ne vidiš, je prometna policija! Pa bi bila stvar zlahka obvladljiva z nekaj nepopularnimi ukrepi, ki pa bi dolgoročno rešili tako problem prometnega infarkta in pretirano onesnaženega zraka in zelenjave z izpušnimi plini. Parkirnina, ki bi bila ob tržnih dneh toliko višja, da bi se marsikdo raje peš odpravil po nakupih, prisotnost tako komunalnih redarjev kot tudi prometne policije, ki bi nadzirala pravilnost parkiranja, pa do prepovedi prometa dostavnih vozil med 7.00 in 12.00 uro, da o avtošolah ne izgubljamo besed. Verjemite, da bi kupovali in jedli manj onesnaženo zelenjavo, dihali čistejši zrak, pa še prijaznejši bi bili drug z drugim, saj smo kot pešci čisto prijetni ljudje, le ko sedemo za volan, se z nami dogajajo prav čudne stvari. Mar ne menite tudi vi, da se splača vsaj poskusiti? Tone Ahac, Zeleni Trbovelj lllillllisiss pili l'/l: ;sre.::;. KINO LITIJA kino zagorje m: ,:rv,„:,SRc,.......: J!;;* *» v ČETRTEK 9 J. 1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 REZERVIRANO, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 IZBOR ZA NAJ GOSPO 95 - POSNEIEK POLFINALA IZ PREDVORA, 20.55 IZBOR ZA NAJ SLOVENKO 95 -POSNETEK POLFINALA IZ ŠENTJURJA PETEK 10.5. 1996 09.00 VIDEO STRANI. 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (Kontaktna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 11 J. 1996 9.00 SOBOTNA DOPOLDAN-KA...aktualnosti, zanimivosti in javljanje s terena, 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 SNOOPV - KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE VSEH STAROSTI, 17.00 PESEM DOMAČA - ODDAJA O NARODNO ZABAVNI GLASBI, 18.00 FILM TEDNA (p) PONEDELJEK 13.5. 1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 REZERVIRANO. 1800 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 BIN GO BONGO - KVIZ ZA NAJMLAJŠE, 20.40 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT - GREGOR KITA VAM PREDSTAVLJA ZASAVSKI ŠPORT TOREK 14.5.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA SREDA 15.5.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 REZERVIRANO, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 HIG1EA - MESEČNA ODDAJA O ZDRAVSTVU, 20.55 PRED POROTO -2. DEL NADALJEVNKE ATV SIGNAL LITIJA ČETRTEK 9.5.1996 20.00VIDEO BOOM 40 - Z AB AV NO-GLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK 10.5. 1996 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTA 11.5.1996 10.00 V KLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER NEDEUA 12.5.1996 10.00 V KLOP VIDEO STRANI,16.00 TV KOPER PONEDELJEK 13.5.1996 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONO-VITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI TOREK 14.5. 1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA 15.5.1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ČETRTEK 9.5. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 KNJIŽNI MOLJI, 20.10 REPORTAŽA: SKRIVNOSTI DUHA, 20.30 EPP, 20.35 POZOR SNEMAMO,20.45 ZASAVSKI MAGAZIN, 21.15 NE ZAMUDITE, 21.20 TV PRODAJA: PETEK 10.5.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 IZBOR IZ PROGRAMA ETV: 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 20.30 EPP, 20.35 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: OTO PESTNER,22.05 TV PRODAJA; NEDEUA 12.5.1996 9.00 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.10 REPORTAŽA: SKRIVNOSTIDUHA(p), 9.30 EPP, 9.35 POZOR SNEMAMO (p), 9.45 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.15 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: ZLATKO DOBRIČ (p), 11.45 PIKNIK MUZIKANTOV 2. DEL (p); PONEDELJEK 13 J. 1996 8J0 VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1 START, 20.45 EFP, 2048 NE ZAMUDITE, 20.50 PARADA HUMORJA (VTV VELENJE, 1. DEL); TOREK 14.5.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: DIJO HIP HOP, 21.30 NE ZAMUDITE, 21.35 TV PRODAJA; SREDA 15 J. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA EIV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40, 20.50 EPP, 20.55 NE ZAMUDITE, 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA: LOV NA LISICO V ŠENTGOT ARDU; ČETRTEK 9.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA,14.450BVESTILAIN EPP, 15.15RGL KOMENTIRA INOBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ, 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 10.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA,14.450B VESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI D NEV NIK, 17.00 ML ADINS KI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 11.5.1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP,13,OOPOROČILA, 14.00 ČESTITKE, 1515 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 12.5.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EFP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDELJEK 13.5.1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15RGL KOMENTIRA INOBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK 14.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA,14.4SOBVESTILA IN EPP, 15.15RGL KOMENTIRA INOBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 15.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,- 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM Sejem Ljubljana -VhaliDna Gospodarskem razstavišču se na sejmu Dnevi slovenskega izobraževanja od 7. do 10. maja predstavljajo tudi dijaki in dijakinje Srednje šole Zagorje. Ljubljana - V Forumu v hali B na Gospodarskem razstavišču poteka od 7. do 10. maja sejem Informatika. Izlet Trbovlje - Društvo upokojencev Trbovlje prireja 14. maja izlet na Turjak. Prijave sprejemajo na sedežu društva. Geoss - Tradicionalni, letos že sedmi, pohod na GEOSS bo v soboto, 18. maja. Start bo v Litiji pred upravno zgradbo Predilnice med 7. in 10. uro. Pot bo označena, poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo. Startnina znaša 150 tolarjev. Organizator: Projekt Vače 81 in Hopra, d.o.o. Litija. Koncert Zagorje - Dan mladih flavtistov Slovenije boli. maja. Koncerti, učne ure in predavanja bodo potekali v Glasbeni šoli in OŠ dr. Slavka Gruma od 9. do 18.30 ure. Ob 19. uri pa bo v veliki dvorani DD večerni koncert Maria Ancilottia iz Italije. Na koncertu ga bo spremljala Vlasta Doležal Rus. Trbovlje - V klubu Mesečina bo 10. maja gostovala skupina Povver Dancers. Trbovlje - V Domu Svobode bo 11. maja Punk večer. V naših logih spet pozdravljamo Rdečega Revirja. Kot se za praznične dni spodobi, je tokrat njegovo pisanje zanosno. Saj drugače verjetno tudi on ne zna, ko je tema tako pomembna, skoraj državotvorna, kot je podoba nove zastave. Trboveljske. Redakcija jetrnic 5e ena kadrovska Že zadnjič smo vam sporočili, daje s predsedniškega mesta hrastniške SDS, in njihovega gnezda sploh, odletel Slavko Vidrih. Danes dodajamo, daje novi zastavonoša trideseterice hrastniških eSDeeSovcev postal Bojan Klenovšek. * — — o Naprej zastava slave V Trbovljah so naredili še eno stopinjo v smeri proti samostojnosti: zdaj imajo tudi svojo zastavo. Kije zgoraj modra, spodaj zelena, vmes črna, izgleda pa takole: Z zastavami je težka. Razen Slovencev in Slovakov nihče ne loči njihovih državnih zastav, Skandinavci še sami ne vedo, v kakšnih barvah je križ katere od držav, 99 od sto Avstralcev pa glasno prepeva svojo himno, ko kje dvigujejo novozelandsko zastavo. Trboveljčani težav s prepoznavnostjo svoje zastave ne bodo imeli. Nobena znana država ne uporablja takšne barvne kombinacije in nobena državna zastava po obliki ne spominja na trboveljsko. Čeprav bi se kdo zamislil nad tem, recimo, daje to dobro. Še najbližja ji je zastava sosednjega Zagoija, kjer so črno prav tako zožili v tenko črto, vendar razpolagajo še z veliko bele, pa tudi vse črte imajo skrivljene, v Trbovljah pa le črno. Radovedni bodo seveda takoj vprašali, kaj dela na zastavi tista črna izboklina. Oblikovalci pravijo, da je tisto kup. Ne kakšen iz Butal sposojen kupček - saj veste, ene kupčke jim je na lepi trati delala nebodigatreba krtovska, drugega je Cefizelj pod klobukom tiščal za butalskega policaja, in še kakšen bi se našel v dolgi in slavni butalski zgodovini - ampak kupček premoga. Če pogledamo sila veliko novo deponijo premoga na Lakonci, gre pri tem kupčku za kar pretirano skromnost. Je pa res, da tudi v Trbovljah knapovščina ni več tisto, kar j e nekdaj bila. In zato je na zastavi manj premoga kot gaje na grbu: za tiste s slabšim spominom sledi risba, ki nazorno kaže, da gaje tam še cel hunt: Zastava je dovolj brihtno zasnovana, da bodo post rudarski rodovi, ko bo knapovščina šla rakom žvižgat tudi v Trbovljah, lahko obdržali zastavo in spremenili le razlago. Strokovnjaki bodo razlagali, da je črni kupček dolenjski Triglav, Kum trboveljski. Šaljivci bodo rekli, da je to črna kača, ki je pojedla trikotnik. Umetnostni zgodovinarji bodo zapisali, da so se njih očetje s čistimi barvnimi ploskvami in jasnimi linijami že takrat na samosvoj način uprli splošni zmedi. Meni se sicer zdi, da so sedanji in vsi morebitni prihodnji razlagalci simbola v zmoti, a nič ne de. Sam bi rekel, da gre za posnetek delovanja srčne mišice, za elektrokardiogram. Upati je, da se motim, saj slika, laično mnenje, ni pretirano spodbudna. Rdeči Revir * INTEC.RAI * INTCGBAU _ A mTEOMl BRUSI Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o. RENT - A * najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor lOOOkg) * avtovleka 1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601 /27-386 Vse za ljubitelje malih živali. MV Trgovine AJKA Trq revolucije 2B/B hobby program Cenjenim strankam poleg prijaznosti, svetovanja in mnogih artiklov, podarjamo še 25% popusta.__________________ Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660 VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ RAČUNALNIK OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM PROCESORJE INTEL, AMD, PENTIUM GRAFIČNE KARTICE TRIDENT, S3, DIAMOND STEALTH. KONTROLERJE OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM OHIŠJA TIPKOVNICE TRDE DISKE DISKETNE ENOTE MIŠKE MONITORJE 14", 15", 17" CD ROME ZVOČNE KARTICE ZVOČNIKE FAXM0DEME MREŽNE KARTICE PREVLEKE TRAKOVE, KASETE IN TONERJE ZA TISKALNIKE TISKALNIKE EPSON, HP, FUJITSU, STAR NOTESNIKE DISKETE KABLE 501 SOFTVVARE: MICROSOFT, BORLAND, IBM... i 1 M 1 I 1 •x-x-y-x-x-x-x-x-y-x,y-x-xxx::::::::x:::x:x::::::::xx:xx:;:xxx: lf II 1. Celje - skladišče /|^ Banka ZasaiD_Per Trbovlje 6/1996 5000003469,17 'iKadait imaš denait, je boljše mis&ti na dni, ko ga ne bo, kakoit takkat, kadait ga nimaš, mis&ti na dni, ko bo. RENTNO VARČEVANJE !js VARNA PRIHODNOST xa vas in vaše bližnje LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje -banka, ki že 40 let dela z ljudmi - za ljudi E II 1 ■ 1 1 COBISS e || 1 It M m ii ii 1 :¥x|: II II II if ff II 1 11 II ss; Si:!:! :x:::x:x:x:x:::::x:x::::::::::::::x::xi:i:i:!;i:i:i:!:!:!:!:!:!:!:!^^ Zasavc omogoča bralcem 10% popusta za pizze in slaščice v pizzeriji Rudar, Zanzibar in Kekec. ime in priimek lil GOSTINSKO RUDAR p.o. z,|bN> PODJETJE dcIIIs trg revolucije 26 TRBOVLJE lov............................................................................. ....................... Kupon velja za eno osebo. Vnovčljiv je do datuma, ki je naveden na | kuponu. Vsi izkoriščeni kuponi bodo prišli v poštev za nagradno žrebanje, ki bo v mesecu juniju. V enem izmed lokalov GP Rudar | bomo izžrebali tri nagrajence. 1 .nagrada: bon v vrednosti 5000 tolarjev + pizza . 2.nagrada: bon v vrednosti 3000 tolarjev + pizza | 3.nagrada: bon v vrednosti 2000 tolarjev + pizza KUPON JE VNOVČLJIV 0016.5.1996 vas vabi v svoje lokale, kjer vam nudimo pestro izbiro pijač, jedač in slaščic. . GP I Ul Al, ZA Z AS AVČAM E!