šte¥llka 8 • leto KUH • cena 2.000 Шп
Celle, 23. februarja 1980
NOVI TEDNIK JE fiLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, UVSKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
To je Irena, doma z Velikih Roden
nad Rogaško Slatino. Poleti bo
stara tri leta. Ima rada plišastega
medvedka, ne mara pa svojega
dvomesečnega bratca Janka. Oče
in mama se zdaj ne posvečata sa-
mo njej. Treba ju je kaznovati...
O tem, kako je neznano kam izgi-
nila mala Irena in kako je potekala
nočna akcija iskanja otroka, piše-
mo na strani 13.
Utopija, norost aH bližnja stvarnost?
Le кгд bo rekla mama Televizija, ko izve, da v Šmaiju kanijo postaviti lasten televizijski oddajnik in ustanoviti zasebno lokalno televizijsko postajo!
Težko jo bo omehčati, toda Šmarčani se ne dajo, to so v zgodovini slovenske radiodifuzije že enkrat dokazali. Stran 5.
Sporazumi
niso rešitev
Po zadnjih informacijah so
v Mlekarni izplačali mleko
vsem kmetijskim zadrugam in
družbenim obratom, razen
Kmetijski zadrugi Savinjska
dolina in Kmetijstvu. Kmetje
so mleko dobili za januar plača-
no pravočasno, le v Savinjski
dolini s štiridnevno zamudo.
O težavah Mlekarne na str.lO.
S padalom
na Everest
Znani alpinist Aco Pepev-
nik iz Šentju^a se bo letos
poleti udeležil odprave na
Everest. S sabo bo ponesel
tudi jadralno padalo in, če
bo šlo vse posreči, skočil
z vrha najvišje gore. Doslej
je takšen podvig uspel samo
francoskemu alpinistu Bu-
ovinu. Stran 24.
Balicon
zgrmei
na tia
К^ vse se lahko človeku
pripeti; tudi to, da tako-
rekoč čez noč ostane
brez balkona kot Maijan
Cvek z Mariborske 68
v Celju. Ob balkon se je
s streho podrsal tovor-
дјак in vsa stvar je takoj
zgrmela na tla. Nekateri
sosedje sedćo bolj s stra-
hom stoppo na svoje (si-
cer le dobrega pol kva-
dratnega metra velike)
balkone, зад so ugotovi-
li, da je v betonu le se-
dem železnih palic s pre-
merom 4 milimetre. Ne-
kateri modrujejo, da je
to za takšno težo dovolj,
drugi pa se pridušajo, da
bi balkon vseeno moral
zdržati, če bi bil dovolj
trdno zgrčen. Ob tem je
tudi zgornja soseda za-
čela ugotavljati, da tudi
njen balkon že poka. Si-
cer se tolaži, da bo njeno
težo še zdržal, vseeno pa
si dogcOanje okrog bloka
Гсце ogleduje skozi okno
kot z balkona. Zvedeli
smo, daje bil blok zgra-
jen leta 1960 in da v njem
stanujejo delavci Ema,
nismo pa (še) uspeli izvr-
tati, kdo je gradil in kaj
meni o svojem gradbe-
nem »dosežku«.
Foto: EDI MASNEC
Politika mora vzpo- ,
stavljati dialog, ne pa '
dokazovati, kdo je pa-
metnejši. Tako je v in-
tervjuju za Novi ted- ;
nik, med drugim, po- ;
vedal Branko Grega- ,
novič, prvi mož jugo- '
slovanske mladinske ;
organizacije. Stran 12. ,
Preprodajali orožle
Višje sodišče v Celju je nekoliko znižalo za-
porne kazni štirim preprodajalcem oro^a.
Preprodajalska veriga je delovala približno tri
leta, kupčevali pa so v glavnem v devizah in,
seveda, tudi služili v trdnih valutah. Stran 15.
2. STRAN - NOVI TEONIK
23. leliruar 1989
S količino mani težav kot s kakovostlo
Izvršni s¥et zaskrbljen zaradi preskrbe celjske občine z vodo
Lani je bila oskrba s pitno vodo
v Celju dobra, saj kljub suši ni bilo
večjih težav. Razlog za takšno stanje
sta naložbi v pridobivanje vodnih vi-
rov in sicer sanacija enega od vodo-
vodov v Medlogu, s čimer se je pove-
čala njegova izdatnost in izgradnja
cevovoda od Vojnika do ŠkoQe vasi,
kar je omogočilo priključitev izvira
Frankolovo. Zato tudi letos še ni bilo
večjih težav kljub dolgotrajni suši.
Na seji celjskega izvršnega sveta,
kjer so obravnaviili oskrbo z vodo so
ugotovili, da so zaenkrat težave le
v hribovitih delih občine, kjer ni cen-
tralnega vodovodnega sistema. Neka-
terim dovažajo vodo tudi dvakrat na
teden.
. Če s količinami vode ni bilo težav.
pa je bolj problematična njena kako-
vost. Društvo za varstvo okolja je na
seji opozorilo, da je treba redneje ob-
veščati o nevarnosti nitratov v pitni
vodi za dojenčke. Količine v medloški
vodi dosegćgo v omrežju več kot 16
miligramov nitratov na liter vode,
medtem ko normativi dovoljujejo 10
miligramov. Predstavniki Komunale
so povedali, daje voda kljub temu pit-
na in da se v zadnjem času količine ne
povečujejo. Kakovost medloške pod-
talnice п£ц bi izboljšali z infiltracijo
vode iz Savinje, o čemer so opravili
pilotne preizkuse. Problematični so
tudi lokalni vodovodi, ki jih je več kot
120 in oskrbujejo petino prebivalcev
občine, pri čemer so težave tako s koli-
činami kot s kakovostjo.
Izgube v omrežju so se v zadnjem
času zmanjšale, saj so obnovili nape-
ljavo v mestu. Kljub temu izgube do-
segajo od 15 do 20 odstotkov, deloma
pa so posledica slabih merilnih na-
prav. Na seji so tudi menili, daje indu-
strijska voda še vedno prepoceni, če-
prav so cene že spreminjali. Dotaknili
pa so se tudi problema dolgoročne
oskrbe Celja s pitno vodo, ki bo potre-
bovalo nove vire, s čimer bodo lahko
izločih sedanje manj kakovostne. Štu-
dija o dolgoročni preskrbi je sicer na-
rejena, vendar ne d^e konkretnih reši-
tev. Težavna bodo zlasti dogovarjanja
s sosednjimi občinami, sedaj pa je tre-
ba zagotoviti predvsem zaščito vodnih
virov, ki bi morala biti sestavni del
srednjeročnih republiških usmeritev.
TC
Bo] za oliiast
Napovedani »sestop ZK
z oblasti* bi pomenil doslej
eno največjih političnih ino-
vacij v socializmu. Zato sem
vseskozi bil do te sintagme
nekoliko skeptičen. Daje bi-
la skepsa upravičena, je po
daljšem oklevanju pred ne-
davnim potrdila članica CK
Sonja Lokarjeva, kije dejala,
da je šlo za teoretsko nepre-
•cizao issavo in da v bistvu
gre le za »opuščanje eno-
strankarstva (monopola) in
spojenosti ZK z državo« in
vsega kar k temu sodi. Še
bolj od nje pa nas je pred
dnevi o pravem namenu te
sintagme poučil naš občin-
ski sekretar, ki je dejal, »da
je sestop treba razumeti kot
aktivnost preko katere bo
ZK delila oblast še z dru-
gimi.«
Torej gre le za oblast, če-
tudi seje nekateri le navidez-
no otepajo. Kajti dobesedno
napovedani sestop bi se lah-
ko tudi ponesrečil in bi pri-
šlo do padca; čeprav ne dvo-
mim v plezalno veščino
mnogih tudi v ZK. Zato je to
prizadevanje ZK po sestopu
razumeti kot istočasno reše-
vanje oblasti same, s skle-
panjem partnerstva v vedno
bolj pestri »areni« politične-
ga pluralizma, sцi bi sicer
sam sestop pomenil prazen
prostor, ki bi ga zasedel nek-
do drug. Tako se je ZK zna-
šla v težki kontradiktorni
vlogi, ko želi sestopati
z oblasti in Jo istočasno
ohranjati.
To pa seveda ne bo lahko,
še zlasti ne sedaj, ko se ZK
ukvarja s svojo lastno notra-
njo organizacijsko, kadrov-
sko in vrednostno moralno
krizo. Prenova (reforma) Z K
je tako neizbežna in nujna,
ne le notranja temveč hkrati
tudi z dejanji od zunaj. Zuna-
nji pritisk pa lahko ZK sou-
stvara le tako, da pristane
na institucionalizacijo pora-
jujočega se političnega plu-
ralizma in se sama z drugač-
nimi metodami dela in pro-
gramom družbenega razvoja
postavi v konkurenčni boj
na trgu novih političnih idej,
pobud in predlogov, kjer bo
zmagovala moč argumen-
tov in ne argumenti moči.
Tudi v že napovedanem
brezstrankarskem sistemu,
ki je zame samo prehodna
faza razvoja političnega plu-
ralizma, bo šlo za boj za
oblast. Še vedno bo po-
membno kdo ima oblast in
zakaj mu je potrebna, ali za
povzdigovarije svoje zveli-
čavne ehte, ali zaradi ljudi
s katerimi naj bi reševali
skupna ključna družbena in
gospodarska vprašanja. Ko-
alicija bo tako neizbežna, saj
je danes že očitno, da ZK ni,
sposobna in vsega ne zmore
sama.
Torej ne »sestop« temveč
odpoved monopolu nad
oblastjo s sočasno reorgani-
zacijo oblasti, ki pomeni
hkrati tudi temeljito reformo
političnega sistema, da se
lahko gospodarska reforma
sploh začne.
Ob tem pa bomo verjetno
priče, zaradi počasnosti in še
ne dovoljne pripravljenosti
za resnično »prenovo ZK«,
protislovju idejne diferenci-
acije, ko si bodo eni še vedno
prizadevali za novo Partijo,
drugi pa za prenovljeno ZK,
ki se n^ bi v tržnih pogojih
gospodarjenja in političnega
pluralizma skupaj z nečlani
ZK zavzemala za nov soci-
alizem po meri ljudi.
VIKIKRAJNC
Ceiodnovno osnovne soie ukinjajo
Predlog programa dela zborov občin-
ske skupščine, oskrba z vodo, predlog
izhodišč razvoja občine, izvajale davč-
ne politike in sklepanje o ukinitvi ce-
lodnevne osnovne šole v Grižah, Pe-
trovčah in Libojah - to je nekaj najpo-
membnejših točk dnevnega reda zborov
žalske občinske skupščine.
Tokratna seja je bila glede na obsežen
dnevni red zelo kratka, delegati so se le
redko oglasili. Npr. na zboru združenega
dela ni bilo niti enega delegata, ki bi raz-
pravljid o predlogu izhodišč razvoja obči-
ne. Pa bi temeljito razpravo o tem predlo-
gu med delegati pričakovali, kajti razme-
re v tej občini niso rožnate. V leto 1989
stopa žalska občina s skromno startno
osnovo. Že tretje leto zapored ne dosega-
jo resolucijskih ciljev, kot najpomemb-
nejši cilji pa so zapisani nasledryi: zaklju-
čili bodo postopek sprememb in dopolni-
tev sredrgeročnega in dolgoročnega pla-
na, konec leta naj bi pričeli pripravljati
sredrueročni plan za obdobje 1991-95.
Nadalje namerava o letos začeti drugo fa-
zo prenove gospodarstva, med načrte pa
so zapisali še pospeševanje proizvodnje
hrane, oživljar;je drobnega gospodarstva,
reorganizacijo samoupravnih interesnih
skupnosti ter posodabljiinje opreme. 22
organizacij je na seznamu tistih, ki bodo
v opremo vlagale več kot 500 mi^onov
dinaijev. Večjih naložb ne načrtujejo ni-
kjer, razen v Elektroprenosu Podlog, kjer
bodo nadaljevali z izgradnjo daljnovoda
Podlog-Laško.
Ukiruanje celodnevne osnovne šole to-
krat delegati niso obravnavali prvič. Pro-
gram ukirxjanja so potrdili že lansko je-
sen. Na zadnji seji zborov občinske
skupščine so sprejeli sklep o ukinitvi ce-
lodnevne osnovne šole v tretjem in četr-
tem razredu osnovne šole Petrovče ter
podružnične šole v Libojah s 16. januar-
jem letos, v prvih in drugih razredih ce-
lodnevne osnovne šole v Petrovčah, Gri-
žah in Libojah pa naj bi oddelki preneha-
li z delom 30. junija letos.
IRENA JELEN-BAŠA
Pred zasedanjem vseh treh zborov ob-
činske skupščine je bila v skupščinski
dvorani še občinska kandidacijska kon-
ferenca. Žalčani so za člana predsedstva
SFRJ iz Slovenije predlagali Marka
Bulca.
Več zanimanja za vodiina deia
Pred kratkim so v žalski
občini analizirali kadrova-
nje poslovodnih delavcev
in delavcev s posebnimi po-
oblastili ter odgovor-
nostmi.
Lani so v tej občini predvi-
devali 48 kadrovanj za dela
in naloge vodilnih delavcev
ter delavcev s posebnimi po-
oblastili in odgovornostmi.
Dejansko so v občini potem
kadrovaU ljudi za 42 del in
nalog, na razpise pa seje pri-
javilo 67 kandidatov. V pri-
merjavi s prejšnjimi leti opa-
žao rahlo naraščar^e zani-
manja za opravljanje vodil-
nih del, vendar se zavedajo,
daje to lahko zgolj slučaj, ne
pa že resnično večje zanima-
гце med ljudmi za vodilna
dela in naloge. Še vedno pa
v žalski občini nsgbolj pri-
manjkuje kadrov s finančne-
ga področja.
V Savinjski dolini se po
zbranih podatkih povišuje
tudi zahtevana stopnja izo-
brazbe za zahtevnejša dela in
naloge. Precejšen del imeno-
vanih kandidatov ima šesto
stopnjo zahtevnosti izobraz-
be, kar je posledica velikega
števila reelekcij in tudi pre-
msghne ponudbe ustreznih
kadrov. V strukturi imeno-
vanih vodilnih delavcev pre-
vladujejo moški, poprečna
starost je 46 let.
V kadrovski službi v žalski
občini nadalje ugotavljajo,
da delovne organizacije ng
spoštujejo z zakonom dolo-
čenega roka objave razpisa,
niupogostejši vzrok zamud
je reelekcija ali pa nepravo-
časno izpeljane organizacij-
ske spremembe. V organiza-
cijah združenega dela pa so
precej skrčili število del in
nalog s posebnimi poobla-
SÜU.
Še na eno značilnost opo-
zarjajo v kadrovski službi.
Sprejeti zakon o podjetjih
povsem izključuje družbe-
nopolitično skupnost iz ka-
drovskega postopka pri izbi-
ri ter razširja pooblastila
v primerih, ko nastanejo
motnje pri poslovanju.
I. BAŠA
Malo prijav za vlak BIE
Na večini slovenskih občinskih socialističnih zvez
v teh dneh sprejemajo prijave za udeležbo na letošnjem
vlaku bratstva in enotnosti, ki bo iz Slovenije v Srbijo
odpeljal IZ. oktobra in se vmil 15. oktobra.
V vlaku naj bi bili nekdanji izseljenci in njihovi najožji
sorodniki, ter tisti, ki so v prvih vlakih navezali stike
s prijatelji v Srbiji. Prijavnice o sodelovanju na letošnjem
vlaku naj bi potniki vrnili do konca februarja, tako so
želeli gostitelji v Srbiji. Vendar bodo vs^ v Celju, po
besedah sekretarja Občinske konference SZDL Milana
Breda, rok podaljšali do konca marca. Vzrok je preprost,
doslej so prejeli izredno malo prijav. Tako im^o v mapi
prijave 17 družin s 33 posamezniki, kar je malo v primer-
javi s prejšryimi vlaki, koje iz Celja potovalo po 120 do 140
potnikov.
Za glavni vzrok nesodelovarya pri letoSryem vlaku nek-
danji izseljenci navajajo starost. Milan Bred upa, da se
bodo stvari ugodno rešile in da se bo do konca marca
prijavilo več Celjanov za potovarye z vlakom bratstva in
enotnosti v kraje in k družinam, ki so jih sprejele med
vojno.	T. VRABL
Gradbincem ni do novitet
Da bi duh nove podjetniške zakonodaje čimprej zaživel
v praksi, so v celjskem Ingradu pohiteli. Izkoristili so zimsko
zatišje v gradbeni operativi in vso pozornost posvetili novi
obliki organiziranosti delovne organizacije.
V Ingradu v Celju namreč menijo, da bi z ukinitvijo tozdov
veliko bolje poslovali, žal pa niso enakega mnerya tudi delavci
v tozdu Gradbeništvo v Rogaški Slatini. Ti so bolj praktični in
bolj previdni, ko pravijo: Dajmo prednost delu, do leta 1991 je še
dovolj časa za iskanje n^ustreznejše organiziranosti v smislu
novega Zakona o podjetjih. V morebitni novi organizirćinosti pa
pričakujejo vsaj toliko pravic glede razvoja in delitve dohodka,
kot jih imajo v sedaryi, tozdovski organiziranosti. Zaradi takšnih
pomislekov je referendum za ukinitev Ingradovih tozdov konec
januarja moral »pasti«.	MARJELA AGREŽ
Zlata košuta za
Metko
Zlato košuto si je Metka iz Ce-
lja, v močni vsejugoslovanski
konkurenci tekstilcev in kon-
fekcionarjev, priborila s smu-
čarskim kombinezonom
z imenom »Marjan«.
Zlate košute so razdelili
v petek, ob zaključku letoSrye-
ga spornladanskega Sejma mo-
de v Beogradu, ki je največji te
vrste v Jugoslaviji.
Izmed trinajstih Zlatih ko-
šut, kolikor so jih razdelili, so
šle štiri v Slovenijo, od teh ena
v Celje. Nagrizeni Metkin izde-
lek je delo kreatorke Majde Ja-
končič, sešili pa so ga v Metki-
ni temeljni organizaciji v Koz-
jem. Sicer pa je z beo^ajsko
Zlato košuto nagrajeni »Mar-
jan« rezultat večletnega razvo-
ja v programu Mont, ki ga odli-
kujejo kakovost, modnost,
vabljivost in, zaradi cene, za
marsikoga tudi - nedostop-
nost. MARJELA AGREŽ
Ukrep ukiniii,
probiemi ostajajo
člani šentjurskega izvrš-
nega sveta so sicer soglaša-
li, da v šentjurski Toprovi
temeljni organizaciji »Kon-
fekcija Elegant« ni več po-
treben ukrep družbenega
varstva, v skladu s sklepom
Skupščine občine Celje, da
ukrep preneha veljati za ce-
lotno delovno organizacijo.
Napak pa bi bilo sklepati,
da v Topni že stojijo na trd-
nih tleh.
Tehnični direktor Topra
Vlado Kolar je dejal, da so
uspeli sanacijo, to velja tudi
za tozd »Konfekcija Ele-
gant«, izvesti le delno. Naj-
večji problem je s tehnolo-
ško sanacijo, s^ so v Topru
uspeli sanirati le m^hen del
tehnologije, večina opreme
pa ostaja stare in izrabljene.
Vnovič je Vlado Kolar po-
udaril, da im^o v Topru za
takšno organizacijo dela ve-
liko preveč režijskih delav-
cev, SĆ0 ti še vedno sestavlja-
jo tretjino vseh zaposlenih.
Nemara je rešitev v tem, da
v tem času odhaja veliko de-
lavcev v pokoj. Zagotovo ve-
lja omeniti še to, da je Toper
tako rekoč brez kapitala,
brez njega pa je v času, ko je
denar na trgu zelo drag, zelo
težko poslovati. Do popolne
sanacije bo zato potrebno še
najmanj nekaj let.
V. ZUPANC
Inšpektorji izpoiniii načrte
Prešte¥llnost pravnih norm ovira delo
Celjski občinski inšpekto-
rat je v poročilu o delu v pre-
teklem letu ocenil, da je imel
težave zlasti zaradi nasprotu-
jočih si pravnih norm, njiho-
ve preštevilnosti in nedogra-
jenega sistema družbenega
nadzora, v katerem obstaja
prevelika vera v moč repre-
sije.
Vsi subjekti družbenega
nadzora še vedno premalo so-
delujejo, slaba je koordinacija
dela med občinami, premajh-
no pa je tudi na^ajevaiye in
usposabljrye inšpektorjev.
Kljub temu občinski inšpekto-
rat оседјије, da je opravü veči-
no zastavljenih nalog, ki jih je
opravljalo 19 inšpektorjev.
Inšpekcija dela je dala pose-
ben poudarek ugotavljanju iz-
polr4evarxja predpisov pri rav-
падји z nevarnimi snovmi in
posameznim organizacijam
naložila boljšo evidenco in
usposablj^e delavcev. Vete-
rinarska inšpekcija ugotavlja,
da je bilo zdravstveno varstvo
živali kljub pomarxjkanju zdra-
vil zadovoljivo, lani pa se je
ponovno pojavila steklina. Pri
nadzoru nad živili živalskega
izvora so ugotovili preveč kad-
mija v ledvicah in jetrih divja-
di, domače perutnine in gove-
da iz okoUce Celja in odsveto-
vali uporabo te drobovine.
Kmetijska inšpekcij je ugo-
tavljala, da je bil eden glavnih
problemov varovarye zemljišč
pred spremembo namembno-
sti, poseben problem pa je iz-
vedba melioracij in odpravlja-
le napak. V preteklem letu se
je zmanjšalo število gozdnih
škod zaradi škodljivcev, ugo-
tavlja gozdarska inšpekcija.
Občasno je prihajalo do nedo-
voljenih sečerxj in prekrškov
pri prodaji lesa. InšF>ekcija pa
opozarja tudi na vse večjo po-
škodovanost gozdov zaradi
onesnaženega zraka.
Trije sanitarni inšpektorji
so lani zabeležili porast obo-
lerxj s salmonelami in seroznim
meningitisom. Spremljali so
oskrbo in kakovost pitne vode,
kjer ugotavljajo težave zaradi
prevelikih količin nitratov in
težkih kovin. Kontrola obratov
in objektov za promet z živali
paje pokazala izboljšave v ure-
jenosti prostorov, medtem ko
so vzorci na snažnost pokazali
zelo slabo sliko. Iqeme so le
kuhinje v vrtcih in šolah. Trž-
na inšpekcija ugotavlja, da je
lani porasla sindikalna trgovi-
na, direktna prodaja proizva-
jalcev s pomočjo posrednikov,
kar je posledica upadanja kup-
ne moči prebivalstva. Obrav-
navali so slabšo založenost
z nekaterimi živili in neustrez-
no gostinsko ponudbo nekate-
rih lokalov. Pri kontroh obrtni-
kov pa so ugotovili, da se neka-
teri ukvarjajo z uvažargem in
predelavo uvoženega blaga.
Požarni inšpektor je lani
ugotovil, da se kopičijo količi-
ne nevíunih snovi in da ni ure-
jeno rxjihovo hrargenje, delavci
pa so večkrat brez ustrezne iz-
obrazbe za ravnanje s temi
snovmi. Bolje pa je organizira-
na požarna varnost. Elektro-
energetski inšpektor ocenju-
je, da so reševali pritožbe pred-
vsem zaradi padcev napetosti
in drugih moterxj, v delovnih
organizacijah pa ne opravljajo
redne kontrole elektroenerget-
skih naprav. Medobčinska in-
špekcija pamih kotlov je ime-
la lani kadrovske težave prav
tako urbanistična inšpekcija.
Vodnogospodarski inšpektor
je lani pregledala пекгд novo-
sti v delovnih organizacijah
Cinkarna, Emo in Železarna.
Inšpekcija za cestni promet je
ugotovila nepravilnosti pri
kontroli tehnične preventive
službenih vozil in pri taksi
službi. Lani so gradili v občini
206 novih objektov, dokonča-
nih in tehnično prevzetih pa
jih je bilo le 39, ugotavlja grad-
beni inšpektor. Gre za razko-
rak zaradi zasebnih gradite-
ljev, ki ne zaključujejo svojih
objektov.
TC
23. februar 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Pri sindiicatlh znova
pravna pomoč
v laški občini so pred leti že ime-
li or^^anizirano pravno pomoć pri
občinskem sindikalnem svetu.
Vendar je sčasoma na vrata službe
za pravno pomoč trkalo vse manj
delavcev in so jo zato ukinili.
Izkuárye'zadrxjih let pa пагекцјејо
potrebo po ponovni vzpostavitvi te
službe. Pri občinskem sindikalnem
svetu v Laškem so že pripravili
predlog Pravilnika o organizaciji in
delovargu službe pravne pomoči, ki
so ga v torek že obravnavali na seji
predsedstva, v kratkem pa ga bo
obravnaval tudi občinski svet Zveze
sindikatov. Na ta način bo vsem de-
lavcem, članom sindikalne organi-
zacye dana možnost iskarya vseh
ryihovih pravic, pridobljenih iz de-
lovnega razmerja in dela. Pravna
služba jim bo dajala pravne nasvete,
sestavljala vloge v vseh pravnih po-
stopkih, sestavljala listine o pravnih
poslih in po možnosti zastopala in,
zagovaijala pred sodišči, v kolikor
bo to primer narekovéil.
Stroške delovarya pravne pomoči
bodo krili iz prihodka članarine in
bo zato za delavce brezplačna.
VLADO MAROT
Javne Jedrslce zadeve
Dmlirovlč o načrtih Sveta za ßedrsko varnost
Todor Dmitrovič iz Titovega Vele-
nja je od jeseni predsednik Sveta za
jedrsko varnost pri Republiški upra-
vi za jedrsko varnost. Kakšen je na-
men Sveta in kako, po Dmitrovićevih
besedah, bo Svet deloval to pomlad?
Svet za jedrsko varnost je bil usta-
novljen pred dvema letoma kot nad-
zorni organ Republiške uprave za jedr-
sko varnost. Med njegovimi ustanovi-
telji so tako družbenopolitične organi-
zacije kot nekatere znanstvene ustano-
ve - od ZSMS do Inštituta Jožef Šte-
fan - in svet skuša nadzorovati delo
Republiške uprave.
Pmitrovič pravi, daje bila medijska
razgrnitev nekaterih predlogov za od-
lagališča srednje in nizkoaktivnih je-
drskih odpadkov lani precej nepremi-
šljena poteza. Šlo je namreč za gradi-
vo, ki razen strokovne ni imelo nobe-
nih dogovorjenih osnov. Todor Dmi-
trovič se zavzema za povsem javno de-
lovanje tako svojega Sveta kot Uprave
za jedrsko varnost. Tako je bil včeraj
v republiški Skupščini že sprejet
Družbeni plan Slovenije, v katerem je
določeno, da lokacij jedrskih odlaga-
lišč v republiki ni mogoče določiti
brez soglasij krajevnih skupnosti in
prizadetih občin. Koncem februarja pa
se bo sestal Svet za jedrsko varnost,
kjer bodo predlagali, da se javnost sez-
nani z vsemi razmišljanji ob iskanju
lokacij za odlagališča. Dmitrovič se iz-
recno zavzema za odpravo kakršnih-
koli tabujev okoli tega, javno pa bodo
sestavi^ tudi kriterije za izbiro odla-
gališč. Čeprav javnost s skepso sprem-
lja predloge, da bi jedrske odpadke
lahko tudi izvažali, Todor Dmitrovič
meni, da takšni predlogi niso povsem
neuresničljivi. Konec koncev, pravi,
smo Jedrsko elektrarno v Krškem gra-
dili skupEo s Hrvaško in je odgovor-
nost sosednje republike za jedrske od-
padke prav tolikšna kot Slovenije. Žal
na Hrvaškem nekoliko zaostžgajo za
Slovenijo pri dodelavi ustreznih nor-
mativov, zato bo Svet za jedrsko var-
nost kriterije za izbiro odlagališč do-
stavil tudi njim, da jih bodo lahko do-
delali in uskladili.
BRANE PIANO
Alatola proti pisatelju
Je kaj takega v sodobnem svetu še mogoče? Da voditelj
neke države javno zahteva glavo pisatelja »pregrešnega«
romana in celo ропцја morilcu milijone dolarjev nagrade?
Ajatola Homeini, iranski voditelj, je storil prav to in sicer
v imenu obrambe islamske vere. Žrtev njegovega »pre-
kletstva« je Salman Rushdie, 41-letni britanski pisatelj
indijskega rodu, avtor romana Satanski stihi, ki je po
Homeinijevih besedah »proti islamu, preroku in koranu«.
Odkar je J^atola poslal poziv »vsem muslimanom
sveta«, naj poiščejo bogokletnega pisatelja in ga kaznujejo
s smrtjo (za Rushdiejevo glavo je Homeini muslimanu
obljubil 2,6 milijona dolarjev, nemuslimanu pa en milijon
dolarjev) je zadeva prerasla v svetovno afero. Pisatelja,
živečega v Londonu, in njegovo družino so nemudoma
zaščitile posebne enote Scotland Yarda, vlade Evropske
skupnosti so izrazile odločno solidarnost v obsodbi iran-
ske poteze (isto je storil praktično ves zahodni svet), islam-
ski fundamentalisti po vsem svetu pa še podžigajo gonjo
proti Rushdieu, večinoma med ljudmi, ki o tem pisatelju
še nikoli niso niti slišali, kaj šele prebrali njegovo knjigo.
Nič ni pomagalo niti to, da seje Rushdie, najbrž v strahu
ne le zase, temveč tudi pred hudimi političnimi posledi-
cami grozečega spora, mushmanom javno opravičil za
morebitno žaljenje njihovih čustev. Pisatelj trdi, da ni
nameraval provocirati verskega sovraštva, temveč le spod-
buditi domišljijo bralcev. Toda Homeinijev odgovor je bil,
da opravičilo ne zadošča, »smrtna obsodba« pa še vedno
veha.
Se več, razširila naj bi se tudi na založnike, ki bi si
»drznili« Rushdiejevo knjigo objaviti. Razumljivo, da je
zahodni svet, najbrž pa vsakdo, kdor je proti kakršnemu-
koli fanatizmu, zgrožen. Nekatere evropske vlade (Brita-
nija, Francija) že razmišljao o diplomatskih sankcijah,
čeprav se je Teheran skušal zavarovati z izjavo, da gre za
versko zadevo, ki nima nič skupnega z Iranom kot državo.
Toda, mar ni Iran teokratska država?
V vsej histeriji je vendarle slišati tudi glas treznih musli-
manov, ki opozorjeno, da ubijanje ljudi brez sojenja nika-
kor ne sodi v islamsko tradicijo. Očitno je, da gre pri vsem
skupaj za dosti več, kot le nesporazum ali nevednost. Gre
za spopad med temeljnimi vrednotami - po eni strani je
svoboda izražar^ja in pravica do življenja, po drugi prepri-
čanje, da so za obrambo vere dovoljena prav vsa sredstva.
Nekateri analitiki tudi trdijo, da si želi na ta način Homeini
spet »utrditi avtoriteto« med fundamentalisti.
Kak poseben komentarje torej odveč. Povsem očitno je
tudi, da se je Homeini hudo uštel, če je mislil, da bo
z grožnjami preprečil razširjanje Rushdiejeve knjige: Po
osnovni psihološki logiki se seveda dogaja prav
nasprotno, kompletne izdaje Satanskih verzov so takoj
razgrabljene, kjerkoli se pojavijo. Mimogrede, tudi beo-
grajska založba Beletra je napovedala izid prevoda Rush-
dijeve knjige (pred tem je pri nas v srbohrvaškem prevodu
že izšla njegova knjiga Otroci polnoči) v roku enega
meseca, beograjska Borba pa je že začela objavljati
odlomke iz spornega romana.
Zal za Jugoslavijo spet ni šlo brez spotikljive diploma-
cije. Pri nas se na obisku mudi iranski predsednik Ali
Hamnei, kar je bilo sicer dogovorjeno že prej. Toda alije
samo to lahko razlog, da iz političnih krogov doslej ni bilo
slišati niti ene i^ave o zadevi, ki ima nedvomno tako
politične kot moralne razsežnosti?
Bo treba Termoeleidrarno zaustaviti?
če Predsedstvo velenjske sociali-
stične zveze še prejšnji teden razmi-
šljalo o pričetku priprav na občinski
referendum, s katerim naj bi prihod-
nje leto uveljavili nov občinski komu-
nalni samoprispevek, bo moralo zdaj
vso zadevo nekoliko preložiti. Iz Kra-
jevne skupnosti Zavodnje je namreč
prišla pobuda za referendum, s kate-
rim naj bi občani prisilili Termoelek-
trarno Šoštanj, da z letom 1993 bistve-
no zmanjša onesnaževanje okolja.
Na zboru krajanov v Zavodnjah so
namreč 12. februarja sprejeli besedilo
referendumskega predloga s katerim,
če bo seveda sprejeto, zahtevno, da
Termoelektrarna Šošt^ s 1. januar-
jem 1993 »nepreklicno in trajno zmanj-
ša proizvodnjo do te mere, da bodo
emisije žveplovega dioksida zmanjša-
ne za 90 odstotkov glede na leto 1980.«
Da to stori do konca leta 1992 so od
Termoelektrarne že zahtevali republi-
ški sanitarni inšpektorat in vsi trije
zbori velenjske skupščine.
Zavodnjani so svoje krajevno vod-
stvo obvezali, da referendum v Zavod-
njah izpelje n^kasneje v dveh mese-
cih, na velenjski socialistični zvezi pa
že razmišljajo, da bi ta predlog ponudi-
li v referendumsko odločanje vsem
občanom. Če se bodo tako odločili in
če bodo Velenjčani predlog podprli,
Termoelektrarna pa do roka ne bi
uspela zmanjšati onesnaževanja do
predpisEine mere, bi to pomenilo, da bi
jo 1. januarja 1993 praktično zaustavili.
BRANE Р^ШО
V Šmarju
Dodpora Bulcu,
Sinigoiu in
Drnovšku
Za nadaljnji volilni po-
stopek za člana Predsed-
stva SFRJ iz Slovenije, je
imarska kandidacijska
konferenca določila tri
kandidate, ki so dobili mi-
nulo sredo več kot tretjino
fflasov.
To so: Marko Bule (69
glasov), Dušan Šinigoj (53)
in Janez Drnovšek (33).
Glasovalo je 73 delegatov.
Sicer pa je bila sUka na
predhodnih, temeljnih
kandidacijskih konferen-
cah podobna (večino so jih
na Šmarskem izvedli že do
5. februarja). Do vključno
13. februarja so bile temelj-
ne kandidacijske konferen-
ce v vseh krsgevnih skup-
nostih (25), v 64 tozdih (od
65) in v organizaciji obrtni-
kov. Skupna udeležba vseh
občanov na temeljnih kan-
didacyskih konferencah
v občini Šmarje pri Jelšah
znaša skoríú 8,5 odstotka
vseh prebivalcev, kar kaže
na spremeryeni odnos ljudi
do predvolilnih postopkov.
M. A
Premaio podaticov za odiočitev
Celjski ixvrini svet na zad-
nji seji ni sprejel osnutka od-
loka o spremembab in dopol-
nitvah zazidalnega načrta za
območje Gospodarske cone
v Celju. Ta vseb^e predvide-
no p-adnjo čistilne naprave
v Emu in začasno deponijo
posebnih odpadkov, ki bi na-
stali pri čiščenju dimnih
plinov.
V času javne razgrnitve sta
imela svoje pripombe pred-
vsem društvo za varstvo okolja
in prizadeta kr^evna skupnost
Gaberje. Na seji izvršnega sve-
ta so ugotovili, da obrazložitev
k osnutku odloka ne vsebuje
pripomb in da пгџ bi za lažje
odločarxje o tej pomembni za-
devi do prihodi\je seje tekst
dopolnili.
Na seji je predstavnik dru-
štva za varstvo okolja ponovno
opozoril na nekatere pripombe
društva in menil, da bi morali
biti z njimi seznanjeni tudi de-
legati. Tako društvo še vedno
vztr;^a, da gre pri načrtovalcu
čistilne naprave za čiščer^je
fluora za nezakonite rešitve.
Čistilna naprava prinaša po-
sebne odpadke, kar pomeni,
da se problem onesnažervja
prenaša iz zraka na zemljo ozi-
roma vodo. Rešitev za gradryo
začasnega odlagališča ni pred-
videna v nobenem občinskem
načrtu. Vprašljivo je po rçiho-
vem že samo nameščarvje či-
stilne ruiprave na zastarelo teh-
nologijo in o tem tudi ni
ustreznega strokovnega mne-
гца. Predvsem pa po тпецји
društva ni bila opravljena jav-
na razprava o celoviti tehnolo-
ški in ekološki sanaciji Ema,
kar je bil eden od sklepov ob-
činske skupščine. Ta bi po
mnerxju društva dala osnovne
odgovore na nadaljrxji razvoj
Ema, usodo proizvodrye poso-
de in frit, šele nato pa bi se
lahko lotevali posameznih re-
šitev z odloki.
Člani izvršnega sveta so si-
cer menili, da je še vedno bo-
lje, da Emo vsaj delno reši pro-
blem onesnaževala, kot pa da
do gradr\je čistilne naprave
sploh ne pride. Pripombe dru-
štva so sicer v postopku uskla-
jevaixja zavrnili, Idjub temu pa
so čliini izvršnega sveta menÙi,
da bi morali imeti vsebino pri-
pomb skupaj z odgovori, da bi
se lahko odločili o tako po-
membni problematiki. TC
Kie so se Izgubili dokumenti?
Tudi to se zgodi, da v občini, na primer, ne morejo narediti
osnutka dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega načrta
razvoja, ker so se republiki predloženi planski dokumenti
enostavno izgubili.
Tako je bilo slišati na zadryi seji izvršnega sveta v Slovenskih
Koryicah, kjer so dodali, da so planske dokumente poslali
v recenzijo v Ljub^ano že pred tremi leti, sag bi jih bilo potrebno
vključiti v republiški načrt razvoja. Ker postopek ne teče po
faziih, v koryiški občini ne morejo vnesti nekaterih nujnih spre-
memb razvoja, kot na primer bivšo in zdajšnjo možno lokacijo
za odlagališče odpadkov, spremenjeno področje RTC Rogla,
pokopališče v Slovenskih Konjicah, industrijsko cono in še
kaj...
Vendar, so predlagali na seji, bodo vse naloge in aktivnosti
izpolnjevali tako, kot da je njihov predlog, ki ga republika še ni
revidirala, točen. Morda pa bo tako ostal volk sit in koza cela?
MP
Zadušnica po neki miadinski seji
Minulo programsko-volilno sejo
imarske mladinske organizacije si bo
mogoče zapomniti zaradi treh značil-
nostih: zaradi molčeče in pretežno
najstniške delegatske zasedbe, po
tem, da je šmarska občinska konfe-
renca ZSMS dobila novega predsed-
nika in podpredsednika in po posku-
su provokacije predstavnika osnov-
ne organizacije iz Rogaške Slatine.
Čeravno uvodni nagovor (zdaj že
prejšnjega) predsednika šmarske mla-
dinske organizacije ni bil kdove kako
izzivalen, bi Wjub temu pričakovali
vsig kakšen delegatski izliv, če že ne
plaz • očitkov, najtesneje povezanih
2 družbenopolitičnim, ekonomskim,
socialnim in še kakšnim položajem
mladih. Mladih v času, ko nam le-ti
obljubljsgo izkoreninjene vsega slabe-
ga in krivičnega in ki nam odpirajo
oči, da bi končno spoznali številne ide-
ološke zmote. Za šmarsko mladino to
ne bi mogli reči. Sicer pa - najstniki še
nikoli in nikjer niso pisali zgodovine,
v šmarskih delegatskih stolčkih pa so
minuli četrtek sedeli večinoma sred-
nješolci. Vprašanje in problem, s kate-
rim se bodo morali čimprej »pozaba-
vati« v občinskem mladinskem vod-
stvu.
Po tem, da so bili vsi voljeni delegati
izvoljeni z maksimalnim številom gla-
sov, bi bilo mogoče sklepati marsikaj,
po tem, da je bila lista kandidatov za-
prta, pa je mogoče zagotovo reči, da
piš o demokratičnosti volilnih postop-
kov še ni zajel te mladine v tej manj
razviti slovenski občini. Pa še to: novi
predsednik OK ZSMS Šmarje pri Jel-
šah je Igor Anderluh iz Šentvida, novi
podpredsednik pa Roman Kužnar iz
Rogaške Slatine.
In še za konec: nikomur ni bilo jas-
no, čemu je služila provokacija delega-
ta iz krajevne skupnosti Rogaška Sla-
tina in užaljenost (upajmo) njegove de-
legatske baze, ker je v vodstvu Konfe-
rence in v predsedstvu premalo mla-
dih iz tega kraja. To, seveda, ne drži.
Drži pa, da je tudi (in predvsem) za
provokacijo potrebno znanje, za pro-
vociranje pa vsai nekaj kulture dia-
loga.	MARJELA AGREŽ
V nekal vrstah
•	žal niti Evropa ni imuna pred pregoni pisateljev.
Tako so češkoslovaškega pisatelja Vaclava Havela oblasti
obtožile ščuvai\ja k demonstracijam, praško sodišče pa ga
je obsodilo na devet mesecev zapora. Havel je eden prva-
kov češkoslovaške opozicijske skupine Ustina 77, nje-
govo izpustitev pa so v peticijah zahtevali številni češko-
slovaški kulturni in znanstveni delavci.
•	Pet tako imenovanih magrebskih držav severne
Afrike - Alžirija, Libija, Maroko, Mavretanija in Tunizija
-je uresničilo dolgoletni cilj, zapisan v njihovih ustavah.
Njihovi voditelji so na sestanku v Marekešu razglasih
Zvezo arabskega Magreba, ki пџј bi bila nekakšna sever-
noafriška različica Evropske skupnosti. Véndar pa se nji-
hov sporazum močno razlikuje od »totalne zveze«,
kakršno je predlagal libijski voditelj Gadafì.
•	Skor^ istočasno (kar nemara ni naključno) pa so
v Bagdadu voditelji Egipta, Jordanije, Arabske republike.
Severnega Jemena in Iraka razglasili drugo skupnost
- Svet za arabsko sodelovanje (ACC). Sprejeh so tudi
ambiciozen program za ustanovitev skupnega trga in
povabili v članstvo tudi druge arabske države.
•	V indonezijski Džakarti so se na tako imenovanem
»neuradnem srečanju«, namenjenemu rešitvi kampučij-
ske krize sešli predstavniki vseh kampučijskih frakcij in
zunanji ministri Vietnama, Laosa in držav združenja
ASEAN. Ker sta pred nedavnim tudi Kitajska in Sovjetska
zveza dosegli soglasje o okvirni rešitvi krize (umik viet-
namskih čet iz Kampučije, prenehanje tuje vojaške
pomoči vsem frakcijam in volitve pod mednarodnim nad-
zorom), so bila pričakovanja pred srečanjem precejšnja.
A udeleženci po treh dneh niso premostili sporov med
katerimi je največji kamen spotike vpraš^e, kdo naj bo
do volitev v Kampučiji na oblasti - sedaryi provietnamski
režim ali prehodna koalicijska vlada pod vodstvom princa
Sihanuka. Kljub vsem težavam pa se zdi kampučijski
razplet le še vprašaje časa.
•	Delničarstvo si očitno utira pot v socialističnih drža-
vah. Kot vemo, smo ga pred nedavnim uvedli tudi v Jugo-
slaviji, te dni pa so delničarstvo v okviru novega zakona
o pluralizmu v lastnini vpeljali tudi v Bolgariji. Poslej so
lahko bolgarska podjela v družbeni in kooperativni lasti
ali v solastništvu s tujimi vlagatelji in bolgarskimi držav-
ljani, ki bodo nastopali kot delničarji.
•	V Tokiu bo 24. februapa »ceremonija stoletja«.
Z mešanico državniških časti in religioznih ritualov bodo
pokopali januarja preminulega cesarja Hirohita. Na
pogrebu bodo delegacije iz 140 držav, za varnost pa bo
skrbelo 32.000 policistov.
4. STRAN - NOVI TEONIK
23. leliruar 1989
IVlaii in veliki se morajo dopolnjevati
y fata podjetništvu se odpirajo, vendar počasi In že kar sramežljivo
Ob vseh vprašanjih, pove-
zanih z gospodarsko refor-
mo, se zelo pogosto pojavlja
tudi vprašanje učinkovito-
sti poslovnih sistemov, se-
veda tudi v povezavi z nji-
hovo velikostjo. Odgovor,
da je majhno ìt vedno bolj-
še, je sicer še vedno najbolj
pogost, vendar pa to ni več
edina resnica. Tudi veliki
so lahko ob ustrezni organi-
ziranosti učinkoviti. Velja,
da so najučinkovitejši tisti
sistemi, kjer eni dopolnjuje-
jo druge. Kako pa je pri
nas?
V Jugoslaviji imamo tre-
nutno 1,2 milijona nezapo-
slenih in dva milijona tehno-
loških in drugačnih viškov
zaposlenih. Če bi slednje od-
pustili, bi imeli 3,2 milijon-
sko armado nezaposlenih, ki
bi jih bilo treba produktivno
zaposliti. Ob sedanji akumu-
laciji in gospodarski moči
velikega gospodarstva so upi
uprti le v tuji kapital in devi-
ze, ki jih im^o zdomci nalo-
žene na tujem. Rešitev vidijo
v ustanavljanju družbenih in
zasebnih podjetij z 10 do 100
zaposlenih. S tem priseglo
na tisto, kar je angleški eko-
nomist E. F. Schumacher po-
udaijal že leta 1973, ko je iz-
dal ktxjigo Manjše je boljše in
se s tem postavil po robu
nam tako poznani idolatriji
gigantizma. To, da imsgo na-
ši giganti v praksi toliko
podpore, mogoče niti ne bi
bilo negbolj slabo, če bi se ob
tej podpori veliki znali orga-
nizirati v duhu podjetništva.
So sicer Lgeme, v zadryem
času vse bolj pogoste,
a o tem kasneje.
Da so v svetu vzeli zadevo
o tem, kako pomembna so za
skupni družbeni razcvet
mîyhna podjelja povsem res-
no, pričelo podatki. Na pri-
mer ta, da so v 80 letih, ob
krizi velikih sistemov,
v ZDA letno ustanovili 500
tisoč m^hnih poc^etij. Leta
1987 je bila ta številka narav-
nost neverjetna. Ustanovili
so namreč 684 tisoč meOhnih
podjetij.
Soclaino
zaposlovanje
Pri nas smo koristnost
majhnega poznali že prej,
vendar smo, razen drobne-
ga gospodarstva v zaseb-
nem sektorju, ki je te zahte-
ve vztrajno postavljalo na
vsakoletnih srečanjih obrti
v Celju, pričeli bolj pogum-
no razmišljati o njem šele
sedaj, ko so podrte nekatere
ideološke blokade. Zdaj je
takorekoč že vsakemu jasno,
da gospodarskega voza iz
blata ne bodo potegnile niti
železarne ne TGA ^dričevo
(pa četudi predvsem prvim
ne gre očitati, da se z decen-
traUzacijo upravljanja in
drugačnim delom ne skušćuo
prilagajati razmeram) ampak
da bo to sposobno narediti
veliko in drobno gospodar-
stvo skupiO, z znatno večjim
deležem drugega v družbe-
nem proizvodu kot do sed^.
Cilj je znan, petino družbe-
nega proizvoda пад bi leta
2000 ustvarili v drobnem go-
spodarstvu. Da bi to dosegli,
bi po nekaterih izračunih
morali v naši republiki vsa-
ko leto ustanoviti okrog 700
takšnih podjetij. Vendar
spodbujar\je podjetništva,
ne glede na lastništvo, terja
celovit pristop, z ustreznimi
spodbudami, olajšavami, itn.
C)vir na tej poti je še veliko.
Od tega, da je sedanja ustava
še vedno nezdružljiva s trž-
nim gospodarstvom, do hi-
perinflacije, ki ni ravno naj-
boljša spodbuda za naložbe.
Enkrat za vselej pa bi morali
z dnevnega reda odstraniti
bojazen, da bodo privatna in
mešana podjetja uničila tista
v družbeni lasti. Če bo spro-
viganje reforme odvisno
zgolj od gospodarstva, po-
tem do tega ne bi moglo pri-
ti. Po mnenju mnogih je
glavna ovira še vedno strah
pred bogatenjem. A recept
za to je preprost: bogatijo se
пад tako podjetja kot privat-
lüki, vse ostalo pa пдј bo
stvar (pametne) davčne poli-
tike.
Velik problem je, ker gospo-
darstvo svoje nerentabilne
programe nerado prepušča
zasebnikom. To je med dru-
gim poudaril tudi Dušan Tr-
bovc, vodja Kovinotehnine-
ga Poslovnega centra za
drobno gospodarstvo:
»Drobnega gospodarstva
imamo polna usta, medijsko
stalno poudarjamo potrebe
po njegovem razvoju, ko pa
je treba stvari konla-etizirati,
se ustavijo. Nerentabilnih
programov podjetja ne d^e-
jo iz rok, na njih zaposlujejo
svoje viške in se tako gredo
socialno zaposlov^e. Pri-
merov je veliko, n^bolj pa se
kažejo v tem, da imamo mi
v našem Poslovno informa-
cijskem centru pohio datote-
ko ponudbe kapacitet, idej,
kadrov na eni strani, na dru-
gi pa ne moremo sestaviti
datoteke ponudnikov.
So pa tudi druge ovire.
Največje v tem, da je riziko
za zaposlitev večjega števila
delavcev, recimo do deset, še
vedno prevelik, zato imamo
na celjskem območju pov-
prečno pri obrtnikih zapo-
slenega samo 1,5 delavca.
Ubadamo se z vpraš^em,
ali n^ se revalorizacija
obratnih sredstev prizna kot
strošek ali ne, pri tem pa po-
zabljamo, da je ob takšni in-
flaciji to osnovno vprašanje
in da se ob sedanjih rešitvah
drobno gospodarstvo ne bo
razvijalo.«
Sprememba
miselnosti
A ostanimo pri vpraša-
nju, kako naj se prilagodlji-
vosti in učinkovitosti majh-
nih podjetij približajo veli-
ki. Mnogi menijo, da je do-
volj zamenjati le tehnologijo,
ki п£Ц bi sama reševala vse
probleme, kar pa je zmotno.
Mnogo pomembnejši je na-
mreč odnos ljudi do dela.
Problem je v nas samih, je
poudaril tudi Alojz Zupane,
direktor celjske Klime, po-
djetja, ki sodi med srednje
velike in dolug uspešne or-
ganizacije: »Glede na vse se-
danje družbeno-ekonomske
spremembe in tisto, kar je
v programu Anteja Markovi-
ča, so zadeve za nas in ostale
sorodne organizacije podob-
ne velikosti optimistične. Ob
vprašarvju manjše - veliko pa
bi rekel, da je manjše boljše
od velikega, predvsem zato
ker se lahko l^e tako orga-
niziraš, da najdeš motivira-
nost zaposlenih, denimo na
osnovi lastnine. To pa je se-
veda evolutiven in ne revolu-
cijski proces. Predvsem je
potrebno z vlagai^i doseči
želeno dohodkovno učinko-
vitost. Ovira temu so še si-
stemske blokade, predvsem
pa mi sami. Potebna je spre-
memba miselnosti, kar ne
bomo dosegli od danes na
jutri...«
Vendar pa m^hne organi-
zacije tudi niso imune na do-
gnanja okrog sebe, sploh pa
ne v pogojih tržnega gospo-
darstva. Velja namreč, da
imigo takšne organizacije
predvsem »tržne« težave,
manj pa seveda tehnoloških.
Le malo je tako sposobnih,
da lahko uspejo z direktnim
nastopom na trgu, zato pa se
povezujejo z večjimi in tržijo
preko specializiranih po-
srednikov. Sploh pa v gospo-
darsko razvitih deželah po-
apnenje žil velikih sistemov
preprečujejo z izjemno nave-
zanostjo velikih na poddoba-
viteije, ki so praviloma zelo
m^hne organizacije. Večji
tako poslujejo z bistveno niž-
jimi stroški, brez nadgradnje
in režije, m^hni pa so tudi
učinkovitejši, ker bi sicer
svoje izdelke sami predrago
tržiU.
Veliko, sestavljeno
Iz majhnega
z decentralizacijo uprav-
ljanja pa so pričeli tudi
v Gorenju. Andrej Kržič,
podpredsednik KPO, zadol-
žen za razvoj je o tem dejal:
»Težko je trditi, da je malo
boljše od velikega, sploh če
so veliki notranje dobro or-
ganizirani. Gorenje je sicer
veliko, ampak sestavljeno iz
majhnih delov. Z vidika na-
rodnega gospodarstva so po-
trebni oboji: veliki sistemi
predstavljajo skelet, mali pa
to izpopolnjujejo. Eno brez
drugega ne gre, zato ima Go-
renje izredno razvito koope-
racijsko mrežo. V Gorenju
gremo v avtonomno decen-
tralizacijo posameznih flek-
sibilnih enot, ki so še obvlad-
ljive in ki se same potrjujejo
na trgu. Najboljše izkušnje
imamo z enotami od 400 do
600 pa tudi do 1000 zapo-
slenih.
V skladu z novo zakonoda-
jo bomo postopno gradih no-
vo korporacijo zahodnega ti-
pa - ker tekmujemo z zaho-
dom se mu moramo prilago-
diti tudi z organizacijo. Os-
novni cilj je, da bi ustvarjali
spodobno akumulacijo za
razvoj, da bi imeli dobre in
primerne osebne dohodke in
da bi naše delo temeljilo na
kulturnih medsebojnih člo-
veških odnosih. V spremem-
be ne gremo na vrat na nos,
temveč postopno, ksgti po-
slovna aktivnost Gorenja na
trgu v tem času ne bi smela
pasti niti za en odstotek.«
Decentralizacija upravlja-
nja skupno s podjetniškim
duhom prodira tudi k nam,
s tem, da podjetništvo ni re-
zervirana bodočnost zgolj za
majhne. Uspešen bo lahko
vsak, ki bo imel visoko de-
lovno moralo, minimum bi-
rokratske .navlake, stimula-
tivno nagrajevanje itn... So-
žitje med malimi in velikimi
pa bo lahko bolj popolno še-
le takrat, ko bodo odpravlje-
ne znane sistemske blokade.
RADO PANTELIČ
in vendar se vrti!
V zreškem Uniorju, v tamkajšnjem obratu za proiz-
vodnjo homokinetičnih zgibov, ki jih uporablja avto-
mobilska industrija, so minulih štirinajst dni imeli
težave s proizvodnjo, ker niso imeli naročil za delo.
Tako med drugim komentira dogodek glavni direk-
tor Uniorja Marjan Osole in dodaja, da je »primer
tipično jugoslovanski, in da ima težave tudi druga
avtomobilska industrija v Jugoslaviji. V Uniorju
zaradi jugo american avtomobilov riismo imeli dovolj
naročil za delo, v Zastavi pa so jih pestile velike zaloge.
Pri nas proizvodnje nismo povsem ustavili, nekatere
delavce pa smo morali prerazporediti na dela
v turizmu, ali pa v obrate, kjer imamo dovolj dela. Zdsg
je proizvodnja spet stekla. Smo pa tak izpad celo pred-
videvali.«
Torej se vrti! V homokinetiki, kjer so s polno proiz-
vodnjo začeli lani aprila, bi morali po programu nare-
diti 240 tisoč kosov preciznih homokinetičnih zgibov
in kakor zagotavljajo, bodo letni načrt kljub izpadu
v minulih dveh tednih skušali izpolniti.
MP
Prodor na srbsko tržišče
Priloga o žalski občini Je navaden zmazek
Pred dnevi je luč sveta zagledala posebna
izdaja revije Plasman i tržište iz Beograda,
ki je патецјепа gospodarstvu žalske obči-
ne. K županu v Žalec so prišli lani predstav-
niki te réyv'e in ga navdušili za posebno
barvno prilogo. Zaksó pa ne, so si verjetno
mislili v Žalcu. V Časih, ko se srbski trg
zaradi takšnih in drugačnih razlogov zapira
bratskemu slovenskemu gospodarstvu, bi
bila priloga naravnost čudovita priložnost
za ponovno osvajanje delno izgubljenega tr-
Polzele, ni Griž, Vranskega... Lahko pa vi-
dite smeri za Trst in Avstrijo. Verjetno bo to
za popotnike in gospodarstvenike iz Srbije
dobrodošla orientacija, kadar bodo prišli na
obisk v Slovenijo oziroma dolino, kjer se
cedita med in mleko.
Fotografije v prilogi so zmazki, večina je
starih пцјтапј deset let in prav zanima me,
kaj пцј naše gospodarstvo počenja na srb-
skem trgu z zastarelim proizvodnim progra-
mom. Po shkah sodeč že nima česa početi.
V Juteksu, bi lahko po fotografiji sklepali,
izdelujejo pohištvo, libojski keramiki pa
s tistim, kar je prikazano v prilogi, prav
gotovo ne bi dosegali takšnega izvoza na
zahtevnih tujih trgih. Nilçerni niti z besedi-
co omenjenega Sipa, ni sledu o Garantu,
Strojni... Zato pa bi lahko po prostoru so-
deč sklepali, da med nejvečje organizacije
sodita Ldko iz Libo j in Avtoprevoz iz Mari-
bora.
Skratka - gre za tipičen primer nasedanja
raznim mešetarjem, ki veliko obljubljajo.
Vsi{j pri končni redakciji bi moral biti kdo
od ñnancerjev tega zmazka. Verjetnoje pa
tako ali tako vseeno, saj nihče ni segel nepo-
sredno v svoj žep. Pred zaključkom redakci-
je smo izvedeh, da založnik zahteva še do-
datnih 30 odstotkov na dogovorjeno ceno,
koliko je vse skupaj stalo, pa nam zaenkrat
ni uspelo izvedeti. Le-to, da je bilo poceni.
Po tistem, kar je nastalo, z gotovostjo trdim,
da je bilo presneto drago.
JANEZ VEDENIK
ga. Seveda ni bilo problemov. Januarja lani
je nekaj denarja za prilogo primaknila obči-
na, nekaj pa seveda združeno delo. Po letu
dni so v Žalec naročniki vendarle prejeli
izdelek, kije navadno sk^ucalo. O vsebini
ni, da bi govorili, tehnično pa je izdelek
prava katastrofa in niti slučajno nima nobe-
ne zveze s plasmanom in trgom. Na naslov-
ni strani je fotografija hotela Prebold, stara
пајт^ deset let, vidimo lahko obiralce
hmelja (trgajo ga še na roke) in enega izmed
spomenikov šempetrske nekropole. Na tret-
ji strani je med drugim objavljen zemljevid
občine Žalec. Z največjimi črkami je napi-
san Prebold, Žalec pa bi po karti sodeč bil le
neznatna vasica, tako kot še Šempeter in
Šentrupert. Drugih krajev ni označenih. Ni
23. februar 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Utopila, norost ali skorajšnja stvarnost?
y Šmarju so se namenili ustanoviti zasebno televizijsko postajo
So stvari, ki uspejo samo v Šmarju
iD samo Šmarčanom. To so dokazali
¿e pred petintridesetimi leti, ko je
skupina zagnancev ustanovila prvo
slovensko lokalno radijsko postajo,
ki je svoj krst doživela menda kar
v krajevnem cerkvenem zvoniku.
Bili so in ostali so prvi. Takratje, to
je treba priznati, marsikdo na Šimar-
skem norca bril iz zagretih radioama-
terjev, ki so imeli tako drzne načrte,
kot je postavitev lokalne radijske po-
staje, kakršne na Slovenskem do tedaj
še ni bilo. Uspelo jim je - skupini ama-
terjev. Jim bo tudi tokrat?
Najnovejša zamisel Šmarčanov, zo-
pet skupine zagnancev, se zdi še bolj
nora, kot tista izpred petintridesetih
let. Norosti je namreč ime: lokalna,
zasebna televizijska postaja Šm^e pri
Jelšah, ki bi naj delovala v okviru no-
voustanovljenega društva.
Projekt je skupina, šest jih je zaen-
krat, predstavila minuli četrtek na seji
sveta za informiranje pri občinski kon-
ferenci Socialistične zveze Šmarje pri
Jelšah. Družbena podpora je, kajpak,
zaželena in koristna. In zgodilo se je,
da sta predstavnika skupine uspela
prepričati člane sveta, ki so v zapisnik
zapisali, da podpirajo prizadevanja za
ustanovitev lokalnega TV odd^nika
v Šmarju in da bo svet nadaljeval po-
trebne akcije da bi stvar čimprej zaži-
vela v praksi. Potrebna bodo namreč
soglasja, na primer soglasje republi-
škega komiteja za informiranje, treba
bo o tem obvestiti tiskovni svet pri
Republiški konferenci SZDL. Skupi-
na bo morala najprej opraviti vse po-
trebne meritve in pripraviti tehnično
dokumentacijo. Menda tudi ne bo te-
žav s pridobitvijo prostorov za studio.
Ampak - treba bo stopiti tudi do glav-
nega: do ljubljanske Televizije in za-
prositi za frekvenco. Tu se zriajo stvari
zaplesti, kajti opojnost monopolnega
je pač preveč sladka.
V Šmarju pa pravijo: imamo vse, čez
štirinajst dni lahko začnemo oddajati:
satelitske programe po izboru, prena-
šati drugi Dnevnik TV Ljubljana in ob
koncu tedna za kakšno urico posredo-
vati še lastne prispevke, iz lastnega
okolja, ki bi naj segalo tudi v občino
Šentjur in v občino Slovenske Konji-
ce. Takšen spopad si skupina za zače-
tek zamišlja. In ker skupina v ta pro-
jekt vlaga lasten denar in lastno zna-
nje, torej tudi lasten riziko, ni razloga,
da bi jim ne verjeli. Takšna prizadeva-
nja, l^erkoli in kakršnakoli, je treba
podpirati. Zdi pa se mi, da bodo
v Šmarju tudi tokrat uspeli.
MARJELA AGREŽ
Kdo nas bo vodil?
Vse bliže je 15. maj, ko bo Jugoslavija dobila novo
predsedstvo in s tem tudi novega predsednika predsed-
stva SFRJ. Za zd^ je jasno le to, da bo iz Slovenije, kdo pa
to bo, bomo videli najkasneje do sredine aprila. Po trenut-
nih izidih ima največ možnosti za to inž. Marko Bule, sedaj
še predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Sicer pa
poglejmo, kdo naj bi nas po novem vodil.
V	Bosni in Hercegovini so začeli s 123 evidentiranimi
kandidati, jih zmarxjšali na 17, potem na sedem. Od teh se
je še sedanji šef države Raif Dizdarevič odpovedal
ponovni kandidaturi. Za zd^ ima največ možnosti dekan
fakultete za politične vede iz Sarajeva dr. Nenad Kecma-
novič.
V	Ćmi gori so začeli s 44 kandidati, od teh je 29 takoj
ugotovilo, da si ne želijo postati člani predsedstva SFRJ.
Tako so se v Črni gori v ponedeljek odločili, da bodo imeli
tri kandidate: Nenada Bučina (bil je predsednik ZK
SZDU z enoletnim mandatom, prejšnji teden ga niso
kandidirali za člana CK ZKJ, ker je dobil premalo glasov
v CK ZK Črne gore), dr. Dimitrija Baucala in dr.Mijata
Šukoviča.
Na Hrvaškem so začeli z 72 kandidati, vendar jih je 61
takoj povedalo, da se ne bodo spuščali v igro; potem sta se
še dva odpovedala kandidaturi, med njimi sloviti profesor
in delegat v saboru dr. Ivica Maštruko. Delegati so dali na
republiški konferenci SZDL največ podpore dr.Stipetu
Šuvarju, potem pa inž. Anteju Markoviču in dr. Andjelku
Runjiču. Vse tri bo RK SZDL Hrvaške posredovala zvezni
konferenci, čeravno je pravzaprav nesmiselno, da manda-
tarja za predsednika ZIS inž. Anteja Markoviča predlagajo
še v zvezno predsedstvo. Ali se Hrvati boje, da bi si Marko-
vić kot mandatar premislil (če ne bi dobil v ZIS ljudi, ki si
jih želi iz republik in pokrajin) ali pa računajo, da ga bodo
nasprotniki tržnega gospodarstva zrušili že do 15. maja?
Na Kosovu se še zmeraj kreg^o, ali naj bi bil član
predsedstva SFRJ iz vrst pripadnikov albanske narodno-
sti (90 odstotkov prebivalstva na Kosovu), ali pa naj bi
Sinana Hasanija zamenjal Srb (po pokrajinskem ključu).
Kakorkoli že bo, ostalo je še 7 kandidatov, med katerimi
premočno vodi predsednik predsedstva SAP Kosovo
Remzi Kol^leci (v drugem krogu je odpadel Azem Vllasi),
od nealbanskih kandidatov pa za zdaj uživa največ pod-
pore Tomislav Sekulič.
V	Makedoniji se je član predsedstva CK ZKJ Milan
Pančevski odrekel kandidaturi, enako r\jegov kolega
dr. Vasil Tupurkovski (ZK Makedonije je na vrsti, da 29.
junija da novega predsednika predsedstva CK ZKJ), ki so
ga zlasti podpirali mladinci in vztrajali pri njegovi kandi-
daturi. Po vseh zapletih so se Makedonci odločili za tri
kandidate: Jakova Lazarovskega, sedaryega predsednika
predsedstva SR Makedonije, Gligorija Glogovskega, pred-
sednika IS, in Petra Goševa, člana IS.
V	Vojvodini je trenutno deležen največje podpore
dr. Dragoje Žarković, brat po sili odstopljenega Črnogorca
Vidoja Žarkoviča; tesno za r\jim je (Beograjčan!) dr. Bo-
gdan Trifunovič (predsednik RK SZDL Srbije), na tretjem
mestu pa je »oktobrski revolucionar« Mihajl Kertes, člo-
vek, ki se hvali s tem, da je oktobra 1988 zrušil »avtono-
marsko« in »stolčarsko« vladavino v pokrajini.
V	Srbiji so - volji ljudstva navkljub, kar pišemo posebej ^
- predlagali za člana predsedstva SFRJ dr. Borisava
Joviča (ni mu uspelo kot kandidatu za predsednika ZIS),
dr. Slobodane Unkoviča, rektorja beograjske univerze^
Aleksandra Bakočeviča, beograjskega župana, in dr. Miha-
ila Milojeviča, predsednika Gospodarske zbornice Srbije.
Kako je v Slovengi» so tudi bralcem Novega tednika
zadeve več аИ manj jasne; gre za premočno podporo inž.,
Marku Bulcu na dosedanjih temeljnih kandidacijskih
konferencah, pa dr. Janezu Drnovšku in Dušanu Šinigoju,
medtem ko ostali trije kandidati (dr.Gojko Stanič, dr. To-
maž Kalin in zlasti Vinko Vasle) močno zaostajajo.
Vsi kandidati bodo predstavljeni zvezni konferenci
SZDLJ (1. marca), ki naj bi jih verificirala ali izrazila svoje
pomisleke. Ti so nezavezujoči za repubUko ali pokrajino,
ki je predlagala svojega kandidata. Res pa je, da bi bil
položaj člana predsedstva SFRJ iz enega dela, ki mu drugi
deli Jugoslavije ne bi zaupali, precej težaven. Končno
besedo o kandidatih bodo izreÚi delegati v republiških in
pokrajinskih skupščinah (v Sloveniji naj bi pred tem imeli
2. aprila še splošno glasovne SZDL o dveh kandidatih),
zmagovalca potem verificira skupščina SFRJ in od 15.
maja naprej bomo imeli novo državno vodstvo.
Volja ljudstva neuslišana
v Srbiji je bilo na kandidacijskih zborih - teh je bilo
okrog 10.000 - več kot 1,5 milijona ljudi. V en glas so
podpirali Slobodana Miloševiča kot kandidata za člana
predsedstva SFRJ (po poslovniku bo 15. maja 1989 postal
predsednik predsedstva SFRJ član iz Slovenije, podpred-
sednik pa iz Srbije, ki bo 15. maja 1990 postal predsednik).
Predsedstvo RK SZDL Srbije pa tokrat - v republiki. Iger
je glas ljudstva odločilen, najsi gre za podporo komu ali če
je koga treba odstaviti s funkcije - ni upoštevalo volje
lastnega ljudstva. Ugotovilo je, da »mora Slobodan Milo-
ševič ostati v nasled^em obdobju na funkcijah v repu-
bhki; glede na številne spremembe, ki so se zgodile
v Srbiji, bi - po oceni aktivistov SZDL - njegov odhod
povzročil neugodne posledice v teh procesih. To je tudi
osebno stališče tovariša Miloševiča«.
Ali so zdaj tudi v Srbiji začeli pihati drugačni vetrovi in
volja ljudstva ni več sveta? In kaj bo na to reklo ljudstvo,
ki je doslej »spontano« zmeraj doseglo, kar je hotelo?
Kako bo Slobodan Miloševič opravičil svojo potezo in
odgovoril na očitek: Kako more posameznik v republiki
vo^e ljudstva vedeti bolje od ljudstva samega, kaj je v tem
trenutku bolje za ljudstvo?
Akciia
telefoni
Lani avgusta meseca se
je pričela v KS Dečkovo
naselje akcija napeljave
telefonskega omrežja, saj
v novem naselju Pod ko-
stanji praktično ni bilo te-
lefonov.
Prav v tej novi soseski
bodo s prik^učitvami pri-
čeli zdaj. Prijavilo seje 220
novih naročnikov, 24 pa je
bilo prestavitev, po podpi-
su pogodb z območno sis
za PTT promet pa se je šte-
vilo naročnikov zmanjšalo
na 154. Plačevarye je mož-
no v enem ćili več obrokih.
V novem delu naselja je po-
trebno v enem obroku pla-
čati 2 milijona 100 tisoč di-
narjev, v štirih obrokih pa
2 milijona 500 tisoč di-
narjev.
V starem delu Dečkove-
ga naselja, kjer seje prijavi-
lo na novo 30 naročnikov in
dela telefonske napeljave
pravkar potekajo, je mož-
nih še 20 priključkov.
Odbor za izgradryo nape-
ljave telefonov v KS Deč-
kovo naselje dela iCTedno
vestno in odgovorno. Dela
naj bi bila zaključena v na-
selju Pod kostanji meseca
junija, v starem delu nase-
lja pa ta mesec.
Z. S.
Huda ieri zaradi sprememb v
žaisicem zdravstvenem domu
V žalskem zdravstvenem
domu nameravajo zamenjati
zdravnika v borčevski ambu-
lanti in zmanjšati število dni,
ko bo ambulanta odprta za
borce, obratno ambulanto za
obrtnike pa bodo prestavili
v druge prostore. Borci in
obrtniki se s takšno odločitvi-
jo zdravstvenega doma ne
stri^ajo.
Direktor Zdravstvenega do-
ma v Žalcu Ma^an Golob je
na vprašarye, kaj bo z borčev-
sko in obrtniško ambulanto
povedal naslednje: »Mislim, da
gre za dezinformacijo, stvari se
bistveno ne spreminjajo. Di-
spanzer za borce bo deloval,
s tem, da smo določili novi de-
lovni čas. Ambulanta bo bor-
cem na voljo v ponedeljek, sre-
do in petek; toda tudi v torek
in četrtek bo zdravnik, ki bo
prevzel borčevsko ambulanto
prisoten in bo borce, ki bodo
morda prišli v zdravstveni
dom, lahko pregledal. V Žalcu
bomo namreč odprli speciali-
stično ambulanto za fizikalno
terapijo in rehabilitacijo. Delo
v цјеј bo opravljal specialist,
ker pa nimamo na razpolago
denarja, bomo delo organizira-
li tako, da bo ta zdravnik delal
tri dni v borčevski ambulanti,
ostale dni pa v specialistični
ambulanti.
Obratna ambulanta za obrt-
nike bo delala naprej, le v dru-
gih prostorih, zdravnik ostane
isti in mislim, da se ni nič spre-
menilo. Žal mi je, da je prišlo
do vznemirjarya. Z borci smo
se pogovarjali, najprej so se
z reorganizacijo striryali, po
treh tednih so odločitvi na-
sprotovćili. Mi smo kadrovske
spremembe že izvedli in težko
je potem spet vse spremiryati.
Kratek stik z obrtniki pa je na-
stal, ker jih nismo posebej ob-
veščali o naši odločitvi, menili
smo, da ni potrebno, saj gre le
za meryavo prostora.«
Predsednik Občinske orga-
nizacüe ZZB NOV v Žalcu Ra-
do Cilenšek je merul nasled-
гце: »Nešteto pogovorov je že
teklo okrog tega vprašarxja,
sprejeli smo tudi pismeno sta-
Hšče in ga dali v vednost druž-
benopolitičnim organizacijam
in na občino. Mi se s spremem-
bami ne strinjamo, prvič zato,
ker so se ljudje zdravnika na-
vadili, drugič pa zato, ker se
število dni, ko bo ambulanta
odprta za borce, zmarošuje.«
O tem problemu so v borčev-
ski organizaciji razpravljali
spet na seji predsedstva
v torek.
Stališče obrtnikov sta pove-
dala tajnik obrtnega združerxja
Danilo Basle in tajnik osnov-
ne organizacije delavcev, zapo-
slenih pri obrtnikih Emil Jan-
čar. Diinilo Basle je dejal tako-
le: »Leta 87 smo se z zdravstve-
nim domom v Žalcu uspeli do-
govoriti za obratno ambulanto
obrtnikov in njihovih delav-
cev, prispevali smo tudi dolo-
čena sredstva za opremo am-
bulante. Svojo ambulanto so
obrtniki in pri njih zaposleni
delavci želeli predvsem zaradi
dolgih čakalnih dob v splošni
ambulanti, pa tudi zato, ker
smo na ta način dobili eviden-
co boleznin, lažje je bilo tudi
spremljati nekatera specifična
obolenja, ki se pojavljajo
v obratovalnicah. Obrtnikov in
pri ryih zaposlenih delavcev je
okrog 1500, menimo, da ima
takšna populacija vso pravico
do svoje obratne ambulante.
Želimo, da takšna ambulanta,
kot je bila doslej, ostane tudi
v prihodrvje, predvsem zaradi
zagotavljanja kvalitetnih
zdravstvenih uslug.«
Emil Jančar: »Naši delavci
so ambulanto sprejeli, zado-
voljni so bih z rojenim delom
v vseh 290 obratovalnicah od
Levca do Mozirja. Kratka ča-
kalna doba je ljudem odgovar-
jala zaradi narave dela in de-
lovnih navad. Mi zahtevamo še
razširitev te ambulante. Zdrav-
nik naj bi spremljal delovne
pogoje v obratovalnicah, pred-
lagal ukrepe, če se pojavljajo
kronične bolezni v neki obra-
tovalnici. Sindikat bo vztrajal,
da do sprememb ne bo prišlo.«
IRENA JELEN-BAŠA
Zrak v Celju
Najvišjo polurno povprečno kon-
centracijo SOj v zraku smo pretekli
teden izmerili v sredo, 15. 2.1989, ob
10.00 in sicer 0,79 mg SOj/m' zraka.
Dokiu visoka polurna povprečja
smo izmerili še 13. in 20. 2. 1989, ven-
dar najvišje dovoljeno polurno pov-
prečje 0,75 mg SOü/m® zraka ni bilo
preseženo.
24-urne povprečne koncentracije
SO2 v zraku pretekli teden niso prese-
gle najvišjega dovoljenega povprečja
0,30 mg SOj/m^ zraka.
S icabelslco televizijo
v Lašicem ne bo nič
Kljub večmesečnim prizadevanjem
Krajevne konference SZDL Laško in
iniciativnega odbora za kabelsko te-
levizijo, je najprej v Laškem, nato pa
tudi v soseski Debro, propadel načrt
izgradnje kabelske televizije.
Pri Krajevni konferenci SZDL so
namreč po predračunih ugotovili stro-
šek na posameznika v višini 850 tisoč
dinarjev v primeru, da bi bilo najm^
250 prijav. S podaljšanjem roka prija-
ve jih je prispelo komaj 54, kar bi po-
menilo strošek na posameznika okrog
štiri milijone dinarjev. Kljub možno-
stim obročnega odplačevarija in
zmanjšanju stroškov s prostovoljnim
delom, bi to bil za vse zainteresirane
prevelik zalogaj, zato so izdelovalcu
opreme Elradu iz Gornje Radgone za-
vrnili ponudbo.
V Laškem bodo sedaj čakali na si-
stem kabelske televizije, ki ga bo (ko
ga bo) zagotovila TV Izubijana.
Da pa vendar v Laškem ne bi bili
prikrajšani za užitke in spremlj^e ve-
čih programov (ponekod sedaj lahko
spremljajo samo dva), bodo še v letoš-
njem letu pričeli preurejati pretvornik
na Krištofu nad Laškim in na ta način
omogočili krcanom možnost sprem-
ljanja dveh ljubljanskih in dveh za-
grebških programov ter programa TV
Koper.
VLADO MAROT
Vezejo, vozlajo In klekljajo
V krajevni skupnosti Dečkovo na-
selje v Celju deluje krožek ročnih del
že četrto leto. Ustanovljen je bil na
pobudo žena društev upokojencev.
Vsako leto v Novicah krajevne skup-
nosti povabijo v svojo sredo tudi
mlajše žene, a je obisk le-teh bolj
klavm.
Sezona krožka ročnih del se začne
v novembru mesecu, ko uredijo vrto-
ve, konča pa v maju s prikazom izdel-
kov na enodnevni razstavi v krajevni
skupnosti.
Žene se sestajajo enkrat tedensko,
ob sredah popoldan. Za več ur pozabi-
jo na težave vsakdanjega življenja.
hkrati pa ustvarijo praktičen izdelek
za družino.
Že v začetku krožka so se žene dogo-
vorile, da ne bodo imele nobene men-
torice, vsaka izmed njih bo posredova-
la svoje znanje naprej. TaJco počasi,
korak za korakom osv^^o tehnike
pletenja, kvačkar^a, vezenja in vozlja-
nja. Tudi klekljati so poskusile, a ugo-
tavljajo, da ne bodo nikoli tako urne
kot idrijske čipkarice. A ker želijo žene
KS Dečkovo naselje v Celju posredo-
vati svoje znanje tudi drugim, vabijo
v svoje vrste tudi žene iz drugih kra-
jevnih skupnosti v Celju.
Z. S.
6. STRAN - NOVI TEONIK
23. leliruar 1989
Šoštanjski vandalizem v imenu nuje
Kjer so Nemci pobUall, tam Rudnik gradi_
Šoštanjski borci so ogor-
čeni. Ker se stanova^ski
blok v Cankarjevi ulici po-
časi ruši, je REK naročil pri
velenjskem Vekosu rušenje
nekdanje tovarne Galip, da
bo na njenem mestu zgradil
nadomestna stanovanja za
prebivalce zgradbe v Can-
karjevi.
V Galipovem objektu je bi-
la tudi toplotna podpost^a,
preko katere se je ves So-
Staixi oskrboval z vročo vo-
do. Novo so postavili naspro-
ti Galipa, to pa je vzburkalo
kri nekdanjih borcev in va-
ruhov okolja.
Novo toplotno postno so
namreč zgradili v majhnem
Sonja Novak, Občinski ko-
mite za gospodarstvo, urbani-
zem in varstvo okolja Vele-
nje: »Investitor REK in izva-
jalec Vekos nimata za posta-
vitev podpostaje nobenih do-
voljenj, niti lokacijskega niti
gradbenega, saj to dovoljuje
Zakon o gradnji objektov
v členu, kjer se sklicuje na
nujnost nadomestnih gradenj
zaradi elementarnih nesreč in
drugih izrednih razmer. Če
nato investitor v 6 mesecih
pridobi vsa potrebna soglas-
ja, lahko tako zgrajen objekt
ostane.«
parku ob spominski plošči
leta 1941 ustreljenim domo-
ljubom, s tem pa uničili tudi
polovico parka. Gotovo se
n£oboU mudi stanovalcem
Cankaijeve, s^j se jim lahko
stropovi vsujejo na glave.
Zato se je mudilo tudi REK-
u, celo toliko, da z velenjske-
ga komiteja za urbanizem ni-
so zmogli dočakati soglasja,
da gre pri gradnji nadomest-
ne toplotne postaje res za
gradnjo ob izrednih razme-
rah. Mudilo se jim je še bolj.
Obvestili, кгц šele vprašali,
niso ne občinske, ne krajev-
ne borčevske organizacije.
кад menijo o postavitvi po-
staje v park ob samem spo-
meniku. Uspelo pa se jim je
domeniti z občinskim Zavo-
dom za urbanizem, da so za
območje Galipa izdelali ur-
banistični načrt pred rokom.
Načrt naj bi bil za ves Šo-
štanj nared šele prihodryi
mesec. Žal urbanisti niti
v končanem delu načrta niso
predvideli toplotne postaje,
zato so jo na hitro porinili
kar v park. Pravijo sicer, da
jo kasneje lahko prestavijo,
v kar pa je bolj težko veijeti.
Medtem pa im^jo Šoštanj-
čani ponovno občutek, ki
jim že dostikrat v preteklosti
ni dal spati, da Rudnik in
Termoelektrarna. počneta
s Šoštanjem kar se jima pač
zahoče. Da ne govorimo
o tem, kako in koliko so pri-
zadeta čustva nekd^ih bor-
cev in vseh, ki jim je кгц do
ohranjanja tradicij NOB, ne-
govanja spominov, pa tudi
do okolja. BRANE PIANO
Marko Vučina, Zavod za ur-
banizem Velenje: »Na Zavodu
smo le pohiteli z delom urba-
nističnega načrta tega dela
Šoštanja, ki mora sicer biti
končan do konea marca. Pod-
postajo smo morali nekam
postaviti, sicer bi bil ves Šo-
štanj brez toplovoda. Lokaci-
ja toplotne podpostaje ni do-
končna in jo bo kasneje mogo-
če postaviti izven parka.«
Nestl Žgank, predsednik OO
ZB NOV Velenje: »O gradnji
podpost^e ob spominski
plošči v Šoštanju nas nihče ni
niti obvestil. Borci smo ob
tem posegu ogorčeni. Sicer pa
ta poseg le dopolnjuje sliko
splošne anarhije.«
Viktor Kojc: »Ali res ni več nobene pietete v spominja ustreljene talce?*
Seje brez imena
z občinskega centra klubov OZN so nam sporočili,
da pogovori o mnogih aktualnih temah, ki jih pri-
pravljajo vsak tretji petek v mesecu v Klubu, pod
imenom Seje brez imena, dobro uspevajo.
Do sediO so v sproščenem pogovoru obravnavali
človekove pravice, trgovino z orožjem, aktualne raz-
mere v naši državi in v svetu. Aids itn.
Teme izbirajo udeleženci, ki ne želijo predavanj,
marveč izmenjavo mnenj o dognanjih v svetu, za
katera menijo, da gredo pogosto mimo njih in o katerih
se sicer nim^o možnosti veliko pogovarjati.
VZ
Zaslužen zlati znak
Dobila ga Je Valerija Pukl s Polzele
Valerija Pukl, predmetna
učiteljica slovenskega jezi-
ka in višina knjižničarka na
OŠ Vere Slander na Polzeli,
je minuli teden prejela na
12. konferenci Zveze prija-
teljev mladine Slovenije
zlati znak, edina iz celjske-
ga območja. To najvišje re-
publiško odlikovanje ZPM
ji je izročil predsednik Du-
šan Semolič.
Valerija Pukl pove, da je
zanjo največji uspeh dejstvo,
da se ima z učenci rada, da
jih pri delu povezuje želja po
ustvarjanju, po izvirnosti, po
nastajanju nečesa novega,
doslej še neodkritega. »Zelo
rada prisluhnem mladim
glavicam, iz katerih kar vro
ideje, le slišati jih moram in
dopustiti da zažive.
Popolnoma prepričana
sem, da je prav ljubezen do
mladih in do ustvarjalnega
dela tisti ključ, ki vodi do
uspeha. Tako je povsem
spontano prišlo do prvih пгу-
vidnejših uspehov pri šol-
skem glasilu, zvrstile so se
številne republiške in zvezne
nagrade, med drugim dve
srebrni in zlata plaketa z na-
gradnim izletom v Grčijo.
Ob glasilu se je novinarski
krožek vključeval še v razne
turistične dejavnosti, bil je
organizator prvega turistič-
nega festivala, na katerem je
s svojim projektom zasedel
prvo mesto, izdal je turistič-
no glasilo in z njim spodbu-
dil ustanovitev turističnega
društva v kraju, skratka ča-
sopis je resnično posegel
v širše okolje in ga dejavno
spremijal. Gotovo je veliko
doprinesel k podelitvi turi-
stičnega nageija.
S krožkom smo izdelali tu-
di več raziskovalnih nalog,
ki so bile vse po vrsti repu-
bliško nagr^ene. Z veseljem
se spominjam tudi naših
večkratnih nastopov na sre-
čanju recitatorjev na »Naši
besedi«. Z ugledališčeno po-
ezijo Borisa A.Novaka smo
se uvrstili na regijsko prire-
ditev Naša beseda. Pa kul-
turni dnevi, kar precej se jih
je že zvrstilo.«
TONE TAVČAR
Proslava ob lublleju Gimnazije
Prejšnji teden se je na Srednji družboslovni šoli v Celju
odvijala skromna in delovna proslava v počastitev 180
letnice Gimnazije, sedaj SDŠ. Kulturni program, ravnate-
ljev govor in izrečene misli predsednice KD »A. Aškerc« so
vsebovale mit gimnazijske preteklosti in njen pomen
v današnjem trenutku. »180 let. Malo za večnost, veliko za
ljudi. Ogromno za narod, njegov ponos, zavest in razvoj,« so
med zidovi spominov generacij odmevale besede Petre Po-
gorevc.
Tudi jutrišnji kulturni maraton se vključuje v sklop praz-
novanj visokega jubileja. Tradicionalna prireditev, katere
kakovost je vedno zasijala v mračno kulturno ozračje Celja.
BOJAN KRAJNC
Bogo Anderlič
»Kino na vasi je problem
zase«, pravi Bogo Anderlič iz
Vitarya, kinooperater, ki to
počne iz velike ljubezni ne-
кад zadryih let, kar so v кггди
preuredili dvorano kulturne-
ga doma, kjer je tudi kino.
Četrt stoletja že živi v Vita-
nju, in ko se vrne z dela v Go-
reiyu, se navadno пгџргеј
oglasi na krajevno skupnost,
da povpraša, кгц se je bilo
medtem zgodilo, je " treba
rnorda кгц postoriti, napelja-
ti kakšno osvetijavo, ozvoče-
гџе... In tako se je ujel tudi
v klepet ob kavi. Hudomu-
šen, a iskrih misli, poln res-
nic o življenju na vasi in ne-
mirnega duha za vse, kar se
premika in vrti.
Svet gibljivih sličic mu že
dolgo ni več neznanka, saj
mu je bilo котад 13 let, ko je
prvič predv^al film, na ljub-
ljanski televiziji pa se je kas-
neje skušal kot tele-kinoope-
rater. V mjghnem kr^u pa je
vse premalo samo vrteti
frlm, pravi Bogo Anderlič.
Vsako napako in okvaro na
aparaturah moraš znati sam
popraviti, in če tega dela ne
bi jemal ljubiteljsko, bi že
kd^ vrgel puško v koruzo.
»Po dolgoletnem premoru«,
se spominja, »ko v Vitanju
nismo imeli kina, sem uspo-
sobil star projektor s pod-
strešja, enega so nam podari-
li Zrečani, z dobršnim delom
opreme pa so nam pomagali
Celjani. Direktor Kinopo-
dje^a Franci Horvat nam še
vedno rad priskoči na po-
moč.« Tudi izbor filmov je
v glavnem na njegovih rame-
nih in Bogo Anderhč se še
kako zaveda, da tudi vzgoja
občinstva. Rad bi, da bi do-
bre in najnovejše filme vs^j
približno v eniikem času vr-
teh tudi pri njih, a to žal, za-
enkrat še ni mogoče. In med-
tem, ko so v Ljubljani, СеЦи
in drugod že odvrteli Umaza-
ni ples, so se v Vitaryu te dni
lahko zabavali s Policajem iz
San Tropeza. V kino pa hodi
v glavnem mljgša generacija,
ki jo je Bogo Anderlič že od-
vadil lepiti žvečilne ^mije
na stole, a često ji novitet, ki
si jih içii, ne more ponuditi.
So pa Vitanjčani navdušeni,
kadar se tudi v njihovem
frlmskem svetu zgodi k^ no-
vega, za r\jih nenavadnega.
Tak dogodek je, na primer,
obisk filmske ekipe, ki pride
v кгад skupaj s filmom s Ted-
na domačega filma v Celju.
Še veliko zanimivosti je ob
drugi kavi nadrobil Bogo
Anderlič. Niubolj pa ga glo-
da skrb, da bi kino na vaseh
po Sloveniji propadel zaradi
težav z vzdrževanjem kultur-
nih domov. Stroški so vse
večji. Njim na srečo dvorano
ogreva bližnji LIP, kiuti
vstopnica za v kino na deželi
načelno ne sme biti višja od
cene za steklenico piva.
MATEJA PODJED
Dragica Pečar, sekretarka
Občinskega odbora Rdeče-
ga križa Žalec:
»Lani smo v žalski občini
s pomočjo kr^evnih organi-
zacij rdečega križa pripravili
skup^ 15 krvodajsdskih ak-
cij in sicer štiri za Zavod za
transfuzijo iz Ljubljane in
en^st za ceijsko transfuzij-
sko postajo. Skup^ je kri da-
rovalo 2049 občanov, ki so
dali 834 litrov dragocene te-
kočine, kar je za dva odstot-
ka več kot leto poprej. Poleg
tega smo pripravili enajst te-
čajev prve pomoči za vozni-
ke motornih vozil, opravilo
pa ga je 330 kandidatov.
Uspešni smo bili tudi pri zbi-
ranju oblačil in obutve in
drugega materiala. Pohvaliti
pa moram tudi mlade člane
rdečega križa na osnovnih
šolah, ki so lani zbrali več
deset ton starega papirja in
stekla.
Pred dnevi smo v Gotov-
ijah končali teč^ Domača
nega bolnika, ki gaje obisko-
valo devet žensk iz te krajev-
ne skupnosti.	T. T.
Gasilci bodo prepevali v Kozjem
Maja bo v Kozjem velika in organizacijsko zahtevna priredi-
tev, revija gasilskih pevskih zborov Slovenije, peta po vrsti.
Kozjani so nalogo gostitelja in organizatorja te prireditve radi
sprejeli, priprave pa so že stekle. V kratkem se bo sestal organi-
zacijski odbor, na sestanku pa bodo sodelovali tudi predstavniki
posameznih zborov. Do sedaj je udeležbo na reviji potrdilo že
okoli 20 zborov z več kot 500 pevci. Koqani se ta čas nć^jveč
ukvaijîOo s problemi, ki so povezani z denarjem. Organizacija
takšne revije ni poceni, zato v Kozjem računajo na pomoč
šmarske občinske kulturne skupnosti ter združenega dela.
Upajo tudi, da bo temeljna organizacija Dekor Koqe sprejela
pokroviteljstvo nad 5, revijo gasilskih pevskih zborov Slovenije.
M. A.
Sedemdeset iet
Sandija Udermana
Sandi se je rodil v Novem
mestu, pravijo, da z ribiško
palico v roki, ki jo uspešno
vihti še danes.
Izučil se je za strojnega
ključavničarja, leta 1943 je
odšel v partizane, kot kape-
tan je leta 1949 zapustil voja-
ško službo ter se zaposlil na
železnici. S svojo ženo Vero
je prišel leta 1959 v Celje,
spoznan je bil za vojaškega
invalida in zato tudi invalid-
sko upokojen.
Tako je lahko vso svojo ve-
liko energijo posvetil ribolo-
vu in dejavnosti v ribiški
družini Ceije.
Sandi Uderman je падггое
lovil some in ščuke. Živo se
spominja dogodka, ko mu je
v Savi pri Sevnici pri lovu
mren prijel 18,5 kilogramov
težak som, s katerim se je
boril uro in pol in ga potem
za škrge potegnil iz vode. Tu-
di danes je Sandi še rad za
vodo in je srečen, če v odtoč-
nem kanalu, ki smo mu preje
rekli Savinja, ujame kaikega
klena na češnjo.
K razvoju in popularizaciji
ribištva je Sandi veliko pri-
speval s piscem v Ribiču,
Nedeljskem in Novem tedni-
ku, ovekovečil marsikateri
napor ribištva ter nasproto-
val ribiškim tekmovanjem
pri množičnem lovu za na-
grade in trofeje.
Za svoje delo je Sandi pre-
jel številna priznanja. Red
zaslug v ribištvu III., II. in I.
stopnje, plaketo revije Ribič
III., II. in I. stopnje ter priz-
nanje in plaketo ob 30 letnici
RD Celje.
Eno drži. Sandi je ribič od
rojstva, svoje življenje je po-
svetil ribištvu in s pisano be-
sedo ter fotografijami ustva-
ril obsežno dokumentacijo
o razvoju slovenskega ribi-
štva, posebno na ceijskem
območju.
Še veliko dobrih prijemov,
Sandi!
KARL ŠMAUC
23. februar 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Suhi vodnjaici
yoúa na konjiškem Izvršnem sveiu
v nekaterih krajih v ko-
njiški občini so se vodovod-
ne pipe in vodnjaki tako
osušili, da so s cisternami,
polnimi vode, morali pri-
skočiti na pomoč gasilci. Ti
so od začetka januarja do
sredine februarja na sušna
območja prepeljali več kot
300 kubičnih metrov vode
in prevozili okoli 900 kilo-
metrov cest po krajevnih
skupnostih Vitanja, Stra-
nic, Sojeka-Kamne gore in
Loč.
Vodo dovažajo 14 gospo-
dinjstvom in kmetijam v va-
seh, ki že sicer nimajo ureje-
ne preskrbe s pitno vodo. Za
prevoz pitne vode je trenut-
no na voljo 9 cistern s skup-
no zmogljivostjo 39 kubičnih
metrov. Vsa voda, ki jo dova-
žajo po navodilih sanitarne
službe, je higiensko neopo-
rečna, je bilo slišati v poroči-
lu na zadnji seji Izvršnega
sveta, kjer so med drugim
vzeli pod drobnogled proble-
matiko o preskrbi s pitno vo-
do. Gasilci trenutno oskrbu-
jejo z vodo 83 prebivalcev in
61 glav živine. Akcijo so vzeli
na svoja ramena gasilci Loč,
Vitanja in Slovenskih Ko-
njic, štab za civilno zaščito
v občini in inšpekcijske
službe.
Sicer pa so po podatkih
Zavoda za socialno medicino
in higieno Celje vodni viri
v konjiški občini, ki jih red-
no kontrolirajo, v tem času
bakteriološko in kemično
neoporečni.
Na seji Izvršnega sveta so
zavzeli stališče, da mora Po-
žarna skupnost pripraviti
pregled, kje vodo v tem suš-
nem obdobju še potrebujejo
in pripraviti tudi natančno
poročilo, koliko vode so zvo-
zili in kam. Takšno podrob-
no poročilo bi namreč lahko
služilo za dolgoročni načrt
oskrbe z vodo v občini.
MATEJA PODJED
Alccila za uitrazvočiil aparat
Zdravstveni center tozd
Zdravstveni dom v Celju je
predlaral, da bi za dan žena
zbrali sredstva za nakup ul-
trazvočnega aparata, ki ga
potrebujejo v Dispanzerju za
žene Zdravstvenega doma.
Predlog so že podprle nekate-
re družbenopolitične organi-
zacije, sredstva pa naj bi pri-
spevalo celjsko gospodarstvo
kot darilo in znak pozornosti
za dan žena.
Ultrazvočni aparat je name-
цјеп diagnostiki normalne in
patološke nosečnosti ter odkri-
vanju ginekoloških obolenj.
Zaradi preobremeryenosti
aparata na Ginekološko-po-
rodniškem oddelku celjske
bolnišnice bi ták aparat potre-
bovali tudi v osnovnem zdrav-
stvu, s čimer bi zagotovili višjo
raven zdravstvenih uslug za
Sredstva lahko nakažejo na
poseben račun pri SDK Celje
številka 500700-743-128.
noseče žene in s tem omogočili
rojevarxje zdravih otrok. Ker
Zdravstveni center nima do-
volj denaija za nakup aparata,
so se obrnili na delovne orga-
nizacije, ki naj bi prispevale
v skladu s finančnimi mož-
nostmi in številom zaposlenih
žensk.
Bitlia za čisto reico
ifitanjčani upajo na pomoč Celjanov
Vitanjčani želijo biti eko-
loško osveščeni, zato so
v program samoprispevka
zapisali, da bodo ob reki
Hudinji zgradili čistilno na-
pravo. Kolektor že im^o,
kup težav s komunalnimi
odpadki, ki se zdaj stekajo
v reko, pa tudi. Glede na to,
da vodo iz zajetja Hudinje
pijejo tudi Celjani upajo, da
bodo dobili tudi iz celjske
občine kakšen dinar za na-
črtovano gradnjo.
Reko Hudinjo je v zadnjih
mesecih močno popila suša,
s^ je vode v strugi vse manj.
»Morda delno tudi zato, ker
je odvzem vode večji«, raz-
mišlja predsednik sveta kra-
jevne skupnosti Vit^e Jože
Jakop. Kljub nizki gladini
reke pa v Celje ne priteka
onesnažena pitna voda, pra-
vi Jože Jakop, ker je zajetje
iz Hudinje nad Vitjem.
»Problematičen je le tisti del
Hudinje, ki je še ostal v stru-
gi, kajti koncentracija od-
plak je ostala takšna kot je
bila prej, v strugi pa ni po-
trebnega pretoka vode. Če se
bo sušno obdobje nadaljeva-
lo, se bojimo ekološke kata-
strofe. Na levem in desnem
bregu imamo že pripravljena
kolektorja za zbiranje od-
з1ак, a ga nimamo kam prik-
jučiti. Zavedamo se namreč,
da bi naredili še večjo škodo,
če bi vse komunalne odpla-
ke preusmerili v kolektor in
jih iz ryega spuščali v reko.«
Za čistilno napravo si v Vi-
tanju veliko prizadevno. Pri-
pravili so že lokacijsko teh-
nično dokumentacijo, a se je
kajpak zataknilo pri denaiju.
»Potrkali smo že na vrata
Komunalne skupnosti v Ce-
lju, prav tako na Območni
vodni skupnosti. Interes za
gradnjo čistilne naprave si-
cer je, tudi v Celju, od koder
upamo na finančno pomoč,
le dena^a, pravijo, ni. Vsi pa
se strinjajo, пад bi v Celje pri-
tekla čista Hudinja. A brez
čistilne naprave bo vse bolj
umazana. Po naših načrtih
naj bi čistilna naprava oprav-
ljala svojo funkcijo za tisoč
prebivalcev, trenutno pa nas
v Vitanju živi 800.«
MATEJA PODJED
Novi cilji Rdečega križa
v šentjurski občini
Na volilni in programski
skupščini občinske organi-
zacije RK v šentjurski obči-
ni so v svojem programu za-
pisali: da bodo šli postopo-
ma v prenovo organizacije,
da bodo organizacijo RK
v vseh sredinah okrepili ka-
drovsko, materialno in vse-
binsko ter da jo bodo poso-
dobili.
Organizacija RK v šentjur-
ski občini bo v prvem trome-
sečju letošnjega leta kadrov-
sko in vsebinsko zastavila
delo v ustreznih komisijah,
pričeli bodo urejati enotno
in posodobljeno kartoteko
Kulturni teden
v vrtcih
v vzgojno-varstveni orga-
nizaciji Tončke Čečeve v Ce-
lju so se spomnili kulturnega
praznika nekoliko drugače.
Pripravili so teden kulturnih
prireditev in otroci so vsak
dan spoznali eno izmed de-
javnosti kulturnega ustvarja-
nja. Takšen način predstav-
ljanja kulture je otrokom še
najbliži, saj skozi igro in po-
govor spoznajo razUčne obli-
ke ustvarjalnosti.
Program so pripravili
v skladu z možnostmi v po-
sameznih enotah. Tako so
v vrtcu na Mariborski otroci
gledali lutkovno predstavo,
obiskala jih je plesalka ples-
ne skupine Igen in gojenci
šentjurske Glasbene šole.
Zaigrali so jim nek^ sklad-
bic, jim predstavili instru-
mente, otroci pa so povedali,
kateri so jim najbolj všeč in
kaj bi tudi sami radi znaH.
Pripravili so še razstavo li-
kovnih izdelkov, v drugih
enotah pa so ponekod pova-
bili tudi učence osnovnih
šol, ki so jim zapeli in zaigra-
li, obiskali so celjski Pofa-a-
jinski muzej in kr^jižnico.
Povsod so se potrudili, da bi
teden minil v urejanju igral-
nice in v lepših medsebojnih
odnosih. Pregledali so tudi
knjižne kotičke, uredili knji-
ge in pripravili razstave.
Za vzgojiteljice je bil tak-
šen način preskus novih
oblik dela z otroki in ugotav-
ljanje, kako se otroci odziva-
jo na ponudbo kulturnih pri-
reditev, кгц jim ponuditi in
s kakšno mero, da bi znali
kasneje ceniti kulturne do-
brine. Hkrati pa so ugotovili,
da so zunanji sodelavci pri-
pravljeni sodelovati in pri-
skočiti na pomoč, ko gre za
delo z otrold.
TC
krvodajalcev preko računal-
nika, pričeli bodo s prenovo
in urejanjem skladišča RK
z oblačili in sicer tako, da bo
uporaben za izredne razmere
in poskrbeli bodo za poeno-
tenje seznamov socialno in
zdravstveno ogroženega pre-
bivalstva v šentjurski občini.
Se tesneje se bodo poveza-
li tudi s centrom za socialno
delo, patronažno službo in
s komisijami za socialna
vprašanja pri krajevnih
skupnostih. Usposabljali bo-
do enote prve medicinske
pomoči za bodoče voznike
motornih vozil in sodelovali
bodo v akcijah čiščenja
okolja.
Zaradi hitrega delovanja
in približevanja ljudem se je
KO RK Šentjur odločil za re-
organizacijo: za ustanovitev
samostojne KO RK v KS
Šentjur - center, KS Šentjur
- okolica in KS Blagovna.
Da bi nekoliko materialno
okrepili delo posameznih
KO RK in bi lahko te kon-
kretneje pomagale ljudem,
se je predsedstvo RK odpo-
vedalo članarini RK, ki jih
pove^eniki poleg prosto-
voljnih prispevkov občanov
pobirajo za razreševanje last-
nih potreb v posameznem
kraju.
SLAVKO SLEJKO
Čas plesov in zrelosti
v petek se je v Golovcu začela »sezona« maturantskih plesov. Scenariji so znani. Govori
predstavnikov dijakov in ravnateljev, četvorka, ples s starši in ггуапје do jutra. Dijaki so
razigrani, starši ponosni.
Ali so dijaki po maturiuitskem plesu zrelejši je težko reči, zagotovo pa bodo šele čez
mnogo let spoznali, da so bila sred^ešolska leta skoraj za vse najlepša in najbolj zabavna
v življenju. Učenke in učenci Sredrije pedagoške in strojnega oddelka tehniške šole iz Celja
so letos prvi zaplesali četvorko.	Foto: EDI MASNEC
fe v Desetem bratu) V kla-
siki: Ivanuška vFonvizino-
vem brigadirju (debut),
Kleont v Molièrovem Sko-
puhu, Pologi v Sovražnikih
M. Gorkega itd. Žal mu je
bolezen preprečila, da bi se
lahko uveljavljal že kot do-
zorel igralec (izbran je bil
za vlogo župnika v Cankar-
jevih Hlapcih).
Slavko Belak
Pretresla nas je boleča
vest, daje 15. februarja г^и-
traj umrl Slavko Belak. Do-
ma v Celju, v službi pa
v LJubljani, kot svetovalec
predsedstva SRS, je ohra-
tyal korenine življenja
v dveh krajih in je bil tako
mnogim znan in mnogim
znanec in prijatelj. Njegovo
poklicno delo v Sloven-
skem ljudskem gledahšču
v Celju v letih 1956-1961 in
1965-1970, in vsestransko
družbeno politično udetj-
stvovarye pa gaje povezalo
v soustvarjalce zlasti umet-
niških, kulturnih in druž-
benih prizadevanj širokega
kroga javnih delavcev, вад
je bil v 60. letih tudi posla-
nec prosvetno kulturnega
zbora skupščine SRS.
Po študiju je bil diplo-
mant dramske igre na
AGRFT, kasneje pa fakul-
tete za sociologijo, politič-
ne vede in novinarstvo
v Ljubljani. Po končanem
šolarju na Akademijije bil
takoj sprejet v stalni angaž-
ma v celjskem gedališču.
Tu je ostal v presledkih od
1956 do 1961 in odigral vr-
sto markantnih vlog. Zlasti
se je odlikoval v uprizarja-
nju ljudskih likov (Moško-
plet v Vorančevih Репуа-
kovih, nato nepozabna kre-
acija v filmu Na valovih
Mure, pa spet na odru Dol-
V letih 1965 do 1970je bil
upravnik SLG Celje. S svo-
jo izredno vitalnostjo je
osvežil takratno gledališko
življenje, na novo je organi-
ziral delo in utrdil gostoval-
no mrežo in v Сеђе pripe-
ljal nove režisere in igral-
ce. Vse to je prispevalo, da
seje gledališče dvignilo na
novo ustvarjalno raven. So-
deloval je tudi pri začetkih
celjskega radia, pisal je re-
portaže iz kulturnega živ-
ljenja in filmske ocene. Ne-
majhen je bil njegov delež
pri celjskem kulturnem in
družbeno-političnem utri-
pu tistega časa.
Nato je odšel v službo
v LJubljano, kjer je kljub
bolezni vz^al do konca
svmih življetijskih moči.
Še nedavno smo ga vide-
vali pokončnega in s hitro
drobečimi koraki odhajati
v naravo, v planine, kijih je
imel tako rad. Danes pa
moramo ob slovesu od nje-
ga zapisati: Slavko Belak
seje rodil 6. februarja 1932
v Novem mestu, umrl pa,
koje dopolnil komaj 57 let
Vsi, ki se ga spominjamo iz
njegovega kratkega gleda-
liškega obdobja, Içer je
ustvaril nekaj neminljivih
žlahtnih podob, ga bomo
ohranili v spominu kot
žlahtnega človeka.
JANEZ ŽMAVC
Pavla Lobnikar
Pred dnevi so se krcani
Prebolda in Marija Reke za
vedno poslovili od Pavle
Lobnikar, Završnikove ma-
me. Bila je trdna in močna
kmečka žena, polna vere
v življenje, predana svoje-
mu kmečkemu stanu in
vdana ter ljubeča mati svo-
je velike družine. Na trdni
Završnikovi domačiji, kjer
je bilo potrebno s težkim
garanjem, na strmih poljih
in travnikih, brez poštenih
poti, brez elektrike in stro-
jev, z žulji in znojem iztrga-
ti kos kruha, včasih za golo
preživetje, je bila mati Pa-
vla dolga leta edini trdni
steber.
Zavedala se je nujnosti
napredka svoje domačije in
svojega krsja in tudi zato se
je lotila mnogih kr^evnih
akcij. Čeprav jo je življenje
bolj teplo kot gladilo, je bi-
la vedno pokončna in od-
ločna ženska, ki je znala
ostro besedo zgladiti, žalost
potolažiti in srd omehčati.
Po njeni zaslugi je bila Za-
vršnJkova domačija vedno
široko odprta za popotnike.
Zatočišče je dejala borcem,
pa kasneje lovcem, pohod-
nikom po planinah in šol-
skim otrokom.
Ko so med vojno požgah
šolsko poslopje v M^a
Reki, je v povojnem času
organinrala in vodila sekci-
jo AFŽ, s Kraševčevim Pe-
pijem pa sta prispevala ve-
lik delež za elektrifikacijo
Marija Reke, kije pomenila
konec životarjenja v tej idi-
lični hribovski vasici. Pa-
vla je prispevala za izgrad-
njo cest in prispevala odlo-
čilno besedo za to, da so
v Marija Reko pred leti na-
peljali tudi telefone. Vedela
je za skupno delo, verjela
v ustvarjalnost v skupnih
akcijah v krajevni skupno-
sti, pri gasilcih in drugod in
vzgojila šest otrok. Na do-
mačiji je gospodar sin Dra-
go, ki je po svoji materi
prevzel isti preudaren in
pomirjajoč aktivistični op-
timizem, ki združuje in mo-
bilizira. Prav po zaslugi Za-
vršnikovih je Ma^a Reka
v zadnjem obdobju dožive-
la vehk napredek. Vsi pa se
bodo še dolgo spomirjedi
Završnikove mame. Take
matere kot je bila ona, so
rešile pred propadom mno-
ge hribovske domačije.
JANEZ VEDENIK
8. STRAN - NOVI TEONIK
23. leliruar 1989
Praznična podoba Slovencev
Pričevanja predmetov s slovenske Koroške v CeUu
Bogata je ljudska kultura
koroških Slovencev, v kar
se lahko ponovno prepriča-
mo na razstavi s tem naslo-
vom, ki sta jo minuli četr-
tek v Pokrajinskem muzeju
v Celju odprla Slovenski et-
nografski muzej iz Ljublja-
ne in Slovenska prosvetna
zveza iz Celovca.
Razstava panjskih konč-
nic, keramike in železnih iz-
delkov, ki so del pomembne
in po svoje ganljivo lepe
zbirke etnografsko zanimi-
vih in pričevalnih predme-
tov s slovenske Koroške,
ima več pomenov. Obiskova-
lec se bo srečal z materialni-
mi dokazi samorastniške
ljudske kulture, z zgodovin-
skimi dokumenti in z izdel-
id, ki im^jo polno estetsko
vrednost šele v današnjem
času. Zbirka, ki je na ogled
zdaj tudi v Celju, je nastajala
v povojnih letih, ko so jo
zbrali študente in dijaki
ljubljanske univerze in z ne-
katerih srednjih šol. Potem
pa jo je kar za пекцј desetle-
tij prekrival prah pozabe in
ni našla svojega po pravici in
postavah odmerjenega me-
sta. Preveč je bila namreč
slovenska in premalo je bilo
časa zanje ob vsakdanjih
drugih aktualnostih.
»Ljudska umetnost, kera-
mika in železni predmeti, ki
so nastajali med koroškimi
Slovenci in za njihovo rabo,
niso nikakršna eksotika, zra-
sla v neki manjši nacionalni
skupnosti, ampak živ sode-
javnik v svetu, ki zajema ve-
liko ozemlje evropskega alp-
skega sveta,« je dejal na
otvoritvi dr. Ivan Sedej, rav-
natelj Slovenskega etnograf-
skega muzeja in dodal, da
gre za umetnost kmečkega
življa na ozemlju južne Koro-
ške, ki si je lepšalo vsakdan
s takšno umetnostjo. Tako je
razstava o ljudski kulturi do-
kaz o zlitosti slovenske kul-
ture, ki je del velike evrop-
ske kulture.
»Gre za ljudsko umetnost
in prikaz načina življer^a na-
ših prednikov,« je dejal na
otvoritvi razstave, kjer je na
ogled 800 predmetov, dr.
Janko Malle, tajnik Sloven-
ske prosvetne zveze v Celov
cu. Bil bi pravi kulturni
škandal, če bi te predmete
pustili propadati. Zlasti pri
panjskih čelnicah gre za ne-
ke vrste ljudsko posebnost,
na kar so nas opozorili tudi
na razstavi v Milanu, kjer
smo predstavili naš kulturni
zaklad. Pri nas samih ni bilo
prave znanstvene zavesti do
te naše materialne kulture,
vse je bilo samo emocional-
no obarvano in razvrednote-
no v tem smislu, da so to le
neki okrasni predmeti in bila
bi velika škoda, če bi tudi mi
začeli temu nasedati. Tako je
po panjskih končnicah na-
stala razstava železa in kot
tretja še koroška lončevina.
Razstava o ljudski kulturi
koroških Slovencev je bila
v Slovenjgradcu, Mariboru
in v Ljubljani, za Celjem pa
jo bodo vrnili v Celovec
v glavni dom sindikatov in jo
kasneje pripravih za otvori-
tev na DunsOu, da bi obisko-
valci spoznali, kakšna je bila
praznična podoba Slovencev
od sredine 18. do konca 19.
stoletja.
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
Utrinek z razstave Ljudska kultura koroških Slovencev.
INetka In
Janko
Prejšnji teden so
v dvorani KUD Zarja Tr-
novlje mladi člani dru-
štva in učenci osnovne
šole Franja Vrunča iz
Hudinje uprizorili kome-
dijo Žarka Petana-Metka
in Janko.
Čeprv še začetniki na
oderskih deskah, so mla-
di ustvarjalci izvedli ra-
doživo in utečeno veselo-
igro, za kar gre zasluga tu-
di režiserju Štefanu Žvi-
žeju. Komedija Metka in
Janko je sodobna variaci-
ja na znano pravljico in
v svoji osnovi razbija njen
mit: načelnik raziskuje
primer čarovnice, ki jo je
nekdo pahnil v peč in
zgodba se zapleta in raz-
pleta s pomočjo izvirne
pravljice. Kljub temu, da
je predstava namenjena
za višjo stopnjo, jo je os-
novnošolsko občinstvo
prisrčno sprejelo.
BOJAN KRAJNC
Pesniku
v spomin
v spomin na 45-letnico smr-
ti pesnika in borca Karla De-
stovnika Kajuha, pripravlja-
jo tudi letos v Šoštanju, nje-
govem domačem kraju, več
spominskih slovesnosti.
Osredrya slovesnost je bila
včeraj, 22. februarja v kultur-
nem domu v Šoštai\ju.
Jutri, v petek, pa bodo prav
tako v Šoštamu odprli razstavo
z naslovom Stirin^sta na Šta-
jerskem. Pripravlja jo Muzej
NOE iz Maribora, odprl jo bo
ravnatelj tega muzeja dr. Milan
Ževart.
V Ljubljani, v Cankarjevem
domu, pa so pesniku v spomin
včeraj zvečer podelili tradici-
onalne Kajuhove nagrade.
MP
Deseto srečanje glasbenih šol
v soboto 25. februarja bo
v Domu kulture v Sloven-
skih Konjicah 10. srečanje
glasbenih šol celjskega ob-
močja. S pričetkom ob 10.
uri se bodo poslušalcem,
med katerimi bodo tudi glas-
beni pedagogi nastopajočih
šol, predstavili učenci glas-
benih šol iz Mozirja, Šmarja,
Radeč, Šentjurja, Žalca, Ce-
lja Titovega Velenja in Slo-
venskih Konjic.
Srečanje je že tradicional-
no, vsako leto pa ga gosti
druga glasbena šola. Lani je
bila to žalska, v konjiški ob-
čini pa je bilo srečanje na-
zadnje leta 1981 v Zrečah.
TA srečanja so namenjena
pregledu dela med posamez-
nimi šolami, glasbenim pe-
dagogom pa omogočajo stro-
kovno primerjavo. Sprva so
na teh srečanjih predstavili
celotno dejavnost - torej tu-
di orkestralnò, zaradi preob-
sežnosti pa se sed^ orkestri
srečujejo ločeno, srečarya
glasbenih šol pa so namenje-
na solistom in manjšim in-
strumentalnim zasedbam.
Glasbena šola Slovenske
Konjice, ki letos pripravlja
jubilejno srečanje, bo kmalu
praznovala 30-letnico, v njej
pa je zaposlenih devet glas-
benih pedagogov, ki skrbijo
za glasbeno znanje 206 učen-
cev. Ti 1тгцо na izbiro dva-
najst različnih inštrumentov,
poleg tega pa se lahko vklju-
čujejo v mladinski pihalni
orkester, harmonikarski or-
kester, skupino za izrazni
ples ter v vrsto mar^jših za-
sedb trobil, pihal, kitar in
mešanih inštrumentov. MBP
POBUIZNELI
*★*★
VIDEO KLUB CELJE ★★★★ CANKARJEVA 13
Igrajo: Harrison Ford, Betty Buckley, Emmanuelle Se-
igner
Režija: Roman Polanski
Naslov originala: FRANTIC ★ ZDA 1987 ★ kriminalka ★
Film Frantic pomeni ne-
kakšen »comeback« Roma-
na Polanskega. Njega ni po-
trebno posebej predstavljati,
saj je že dolgo znan tako po
svojih odličnih filmih, kot po
dramatičnih in včasih opolz-
kih pripetljajih, ki so poveza-
ni z njegovim zasebnim živ-
ljenjem. Po seriji dobrih fil-
mov, npr. »Nož v vodi«, kot
boljši'film iz njegovega mla-
dostnega obdobja, in »Kitaj-
ska četrt«, kot boljši film iz
njegovega zrelega obdobja,
se je Polanski za nekaj let
umaknil s filmske scene in
se uspešno povrnil nanjo
prav s filmom »Pobesneli«.
Povratek na filmsko sceno je
Polanski izvedel dovolj pre-
mišljeno tako po režijskih
prijemih, kot po izbiri igral-
cev. Film »Pobesneli« je do-
bro zložena kriminalka, vid-
no usmerjena h komercial-
nemu uspehu. Eden izmed
porokov zanj pa je igralec
Harrison Ford in novo odkri-
ta igralka privlačne zunanjo-
sti Emmanuelle Seigner,
vnukinja Luisa Seignerja.
Verjetno se Spielberg, ki je
Forda tudi »odkril«, ni po-
vsem zmotil, ko je zanj dejal,
da je posrečena kombinacija
Erróla Flyna in Humphereya
Bogarta, kakorkoli že. Ford
je odigral celo vrsto zelo
uspešnih vlog (VIDEO
KLUB CELJE razpolaga
z večino njegovih najuspeš-
nejših filmov: Lov na izgub-
ljeni zaklad, Vojna zvezd II
in III, Blade Runner, Indi-
ana Jones, Obala komarjev)
in tako tudi tokrat v filmu
Frantic. Film so začeli prika-
zovati v Evropi šele avgusta
1988, na videokasetah pa je
dostopen od februarja 1989
dalje.
Film pripoveduje o ameri-
škem zdravniku (H. Ford), ki
mu v Parizu, kamor pripotu-
je poslovno, ugrabijo ženo.
Policija v tem primeru ravna
tako kot pač v vsakem, skep-
tično do zdravnikove pripo-
vedi, ravnodušno do njego-
vih skrbi in cinično do mo-
ralne integritete njegove že-
ne. Doktorju Walkerju ne
preostane nič drugega, kot
da se sam poda v pariško
podzemlje in skuša odkriti,
kje je njegova žena. Tu spoz-
na prikupno in nekoliko eks-
centrično Parižanko Miche-
le, i morda ve kako priti do
zdravnikove žene...
Lutkarji se prebujajo
Medobčinsko srečanje lutkovnih skupin v Pionirskem domu
Cvetke Jerinove je zbralo štiri skupine in kakšnih sto nade-
budnih malčkov, ki so uživali v predstavah Žogica Nogica,
Trije petelinčki. Trije snežaki in To je naša žogica. Igrice so
predstavili lutkarji iz Slovenskih Konjic, Titovega Velenja in
Celja.
Srečanje lutkovnih skupin je selektor Tine Vari, predsednik
komisije za lutkarstvo izkoristil za izbor najkvalitetnejše pred-
stave za republiško srečanje lutkarskih skupin.
Literarna šola v Atriju
V soboto je bil v prostoru Kluba kulturnih delavcev I. Can-
kar v Celju prvi od šestih seminarjev, ki jih Zveza kulturnih
organizacij Slovenije pripravlja v okviru literarne šole.
S tovrstno izobraževalno obliko želijo rednemu pouku sloven-
skega jezika in kryiževnosti dodati poglobljene informacije
o bogatih tradicijah marxj znanih kultur. Tako je bila tema
prvega seminarja Palyska literatura (Pali-jezik budističnega
kanona), katere vlogo in pomen je predstavil Primož Pečenko.
Na teh enodnevnih seminarjih, ki so poleg Celja še v Ljubljani in
Kopru, se bodo do јипца udeleženci lahko seznanili še z afriško,
hispano-ameriško, indijsko in antično kulturo, nekaj časa pa bo
namenjenega tudi metodiki poučevar\ja kr^jiževnosti in sodob-
nim metodam branja literarnih tekstov.
Če sodimo po pregovoru, da se po jutru dan pozna, potem
sobotni obisk v Atriju ne vUva veiko upanja, da bo sicer odlična
ideja organizatorja na koncu rodila kakšne otipljive sadove.
BOJAN KRAJNC
Koncert zborov na Dobrni
Na Dobmi so slavili kultur-
ni praznik obenem s krajev-
nim praznikom v zdraviliški
dvorani v petek, 11. februarja.
Večji del programa sta izpol-
njevali moški in mešani zbor.
Po uvodnih pozdravnih bese-
dah je nastopil moški zbor Ka-
juh iz Dobrne. Zapel je devet
pesmi iz železnega repertoarja
slovenske umetne pesmi ter
nekaj narodnih. Mestoma zve-
ni zbor dobro, ponekod so vr-
zeli, ki bi jih mogli odpraviti
z večjo zavzetostjo in sistema-
tičnim delom na glasovni izo-
brazbi in jasnejši izgovorjavi.
Poslušalec ima vtis, da poje
zbor brez navduSerya.
V drugem delu se je predsta-
vil mešani zbor AERO iz Celja.
Premrlova Zdravica je zvenela
polno, himnično, vmes je bilo
sliáati nekaj nečistih akordov.
V nadaljevarxju sporeda je zbor
presenetil z uspelim predvaja-
njem nekaterih zahtevnejših
kompozicij. Prav dobro je zve-
nel Gastoldijev »Amor v čol-
nu«, začetek Srebotryakove
»Kraške jeseni« je bil preprič-
ljiv, žal v nadaljevanju prema-
lo dodelan. Prav lepo so bile
interpretirane narodne »Prele-
pa je Selška dolina« v priredbi
Luke Kramolca in Mirkova
»Dekle to mi povej«. Zbor zve-
ni dobro, sveže in je dokaj ize-
načen. Soprani so lahkotni, či-
sti, ne da bi forsirali višine, alti
kar v redu, moški glasovi uteg-
nejo prispevati k višji kvaliteti,
če bodo vztrajno in sistematič-
no vadili. 35 članski mešani
zbor AERO ima dobre pogoje,
da se uvrsti v boljše zbore svo-
je vrste v celjskem območju.
Oba zbora je vodil Emil Le-
narčič. Vmesne točke med iz-
vajanjem zborov je izpoli\jeval
nastop učencev osnovne šole
Dobrna.
E.K.
Janko Leskovšek Franci Kržan
Jože Horvat
Podeilena priznanja
Letos se je komisija za po-
deljevanje priznanj občin-
ske kulturne skupnosti La-
ško odločila, da občinska
priznanja za izjemne dosež-
ke in uspehe na področju
kulture podeli trem posa-
meznikom:
Janko Leskovšek iz Jur-
kloštra je prejel priznanje za
njegova velika prizadevanja
pri bogatenju bralne kulture
prebivalcev njegovega kraja.
Leta 1953 je ustanovil kra-
jevno knjižnico in že v pr-
vem letu mu je uspelo zbrati
preko 500 križnih enot. Le-
ta 1971 je pristopil k urejanju
primernega prostora za
knjižnico, letos pa je po nje-
govi zaslugi odprta namenu
knjižnica v novem objektu,
kjer je tudi prostor za čitalni-
co. V njej sediO dela kot pro-
sto volnj i knjižničar. Aktiven
je bil tudi v dramski sekciji,
pobudnik za oživitev pev-
skega zbora in spodbujeva-
lec številnih kulturnih prire-
ditev v kraju. Zbiral je tudi
podatke o кгцји in leta 1983
je izšla brošura Jurklošter
nekoč in danes, katere soav-
tor je bil.
Franci Kržan iz Radeč je
bil polnih 16 let predsednik
pevskega zbora Svoboda Ra-
deče. Po njegovi zaslugi so
člani zbora pridobih enotna
oblačila, mnogokrat pa je na-
domeščal tudi pevovodja in
sam vodil vaje. Poleg vestne-
ga opravljanja naloge pred-
sednika sam v zborih prepe-
va več kot štirideset let. Bil
je tudi gledališki igralec
v Radečah.
Jože Horvat iz Laškega je
kot župni upravitelj od pri-
hoda v Laško vztrigno in
z veUko ljubeznijo do kultur-
ne dediščine uspešno vodil
akcije za obnovitev, prenovi-
tev in prezentacijo sakralno
kulturnih spomenikov. Nje-
gova zasluga je zunanja ob-
novitev cerkve sv. Martina
v Laškem, spomeniško var-
stvena prenova župnjiskega
dvorca in sanacija ter zuna-
nja ureditev sakralnega in
krajinskega spomenika
sv. Mihaela. Vseskozi podob-
ne akcije podpira tudi v po-
družničnih cerkvah. S poslu-
hom za ustrezno vrhunsko
kulturno tvornost je v ta na-
men odprl tudi cerkev v La-
škem za obiskovalce.
Prizn^a so podehli na
osrednji občinski slovesno-
sti v Laškem, ki so jo pope-
strili godbeniki iz Laškega,
pihalci iz Zidanega mosta,
člani KD Anton Tane in pev-
ci iz Radeč.
VLADO MAROT
ČRNA MAGIJA - (Black Mie Mac) - komedija - (650) - ★★★
Četudi je film komedija, nam izvrstno oriše socialni položaj
črncev v današrxjiji Franciji, ki se zatečejo k svojemu plemen-
skemu vraču, da bi začaral tečnega sanitarnega inšpektorja, ki
se obnaša nekako tako kot tista kraljica, kije na ugovor dvorja-
nov, da ljudstvo nima kruha, odgovorila: »Pa naj jejo potico.«
REŠEVALCI - (Paramedics) - komedija - (649) - ★★★
Mladeniča, zaposlena na mestni enoti nujne medicinske
pomoči, se spoprijemata z raznovrstnimi problemi, od reševanja
ranjencev v spopadih mestnih tolp, pa do seksualnih problemov
ob lepih damah, ki za njuno »pomoč« niso vedno najbolj dojem-
ljive. Film ni pretirano smešen.
UPORNIK - (Rebel) - kriminalka - (647) - ★★
Zgodba posega v nora 68. leta, ko so se med levo usmerjeno
mladino infiltrirali tudi predstavniki organiziranega kriminala,
različnih terorističnih skupin. Film seveda ne govori o tistem
delu skrajne levice, ki je v svoj politični program vključila tudi
teroristični boj proti vladajoči politični in gospodarski eliti,
ampak preprosto o dolgolasih kriminalcih, ki so brez pravega
razloga ali motiva predstavljeni kot pripadniki uporniške mla-
dine.
23. februar 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Slatino predlagajo za turistični nageij
Celjska turistična zveza in Poslovna
skupnost za turizem iz Celja sta predla-
gala Turistični zvezi Slovenije oziroma
njeni komisiji za podeljevanje turistič-
nih nageljev in bodečih než, da bi turi-
stični nagelj podelili Zdravilišču in
krajevni skupnosti Rogaška Slatina za-
radi usklajene in načrtne skrbi za raz-
voj turizma v kraju.
Zdravilišče Rogaška Slatina je danes
največje v Sloveniji. Zgradili so ga
z odrekanjem kolektiva in danes daje že
pomembne rezultate v slovenski turistič-
ni beri. Kolektiv se je potrdil na najzah-
tevnejših turističnih tržiščih in dosegel
nadpovprečno rast izvoza storitev v pre-
teklih letih, še posebej pa lani, ko so za-
beležili štirinajst odstotkov več nočitev
in 21-odstotno rast nočitev tujih gostov.
To jim je uspelo s posodobljeno in mo-
derno zdraviliško turistično ponudbo.
Diagnostične preiskave opravljajo na
najsodobnejših aparaturah, uvajajo nove
sodobne oblike terapije, razvijajo pre-
ventivno dejavnost, uporabljajo znan-
stvena spoznanja v zvezi z naravnim
zdravilnim faktoijem - mineralno vodo
Donat Mg in še bi lahko naštevali.
V Rogaški Slatini tudi stalno skrbijo za
dvig kakovosti in dograjevanje gostinske
in hotelske ponudbe, katere osnova je
sodoben koncept trženja. Vsega tega se-
veda ne bi dosegli brez strokovno uspo-
sobljenega kadra, snujejo pa tudi nove
razvojne programe, ki so opredeljeni kot
dopolnitev sedanje turistične ponudbe.
Pripravljene imajo načrte za izgradnjo
novega hotela - sanatorija visoke katego-
rije, projektno dokumentacijo za revitali-
zacijo zdraviliškega jezera, kmalu pa bo
ponudba dopolnjena tudi s casinom, bea-
uty centrom in teniško dvorano. Prihod-
nje leto naj bi bilo zgrajeno tudi igrišče za
golf.
Ob vsem tem zdravilišče skupaj s kra-
jevno skupnostjo razrešuje komunalne
probleme. V zadnjem času so se lotili
posodabljanja cest, izgradnje kanalizaci-
je, mostov, pločnikov, PTT omrežja in
javne razsvetljave. Dodatno združujejo
tudi sredstva OZD po posebnem spora-
zumu, ki je sklenjen za pospešeno razre-
ševanje najbolj perečih komunalnih pro-
blemov. Rezultati so že vidni z izgradnjo
poslovno trgovskega središča, avtobusne
postaje, pošte in banke, gradijo pa tudi
obvoznico, ki je pogoj za dokončno za-
okrožitev turističnega centra Rogaške
Slatine.
Pomembno vlogo je pri izgledu кггца
odigralo tudi turistično društvo, ki sku-
paj s krajevno skupnostjo in Zdraviliš-
čem organizira razne akcije za lepši iz-
gled kraja. Če kje, potem prav gotovo
v Rogaški Slatini na neg bolj učinkovit
način dokazujejo, da smo turizem zares
ljudje.
JANEZ VEDENIK
Brez propagande ni
napredica turizma
Informatika je še kako po-
membna za turistični raz-
voj. Tega se v razvitem turi-
stičnem svetu že dolgo za-
vedajo in to spoznanje vse
bolj prodira tudi k nam.
Mimo pa lahko zapišemo,
da ima celjsko turistično
območje tu že dolgoletno
tradicijo.
Na skupni seji komisij za
reklamo, propagando in in-
formatiko Celjske turistične
zveze in Poslovne skupnosti
za turizem iz Celja so sprejeli
program za letos.
Program obsega že tradici-
onalne akcije kot so izdaja turi-
stičnega koledarčka in infor-
matorja, izdajanje letnih in
zimskih turističnih informacij,
pomoč društvom in organiza-
torjem propagiranju priredi-
tev, pa tudi sodelovanje na sej-
mih doma in v svetu. Tudi le-
tos bodo redno izdajali skupno
glasilo Turistične objave, do
junija pa bo izdelan tudi video
film o celjskem turističnem
območju. Stalna naloga ostaja
tudi redno obveščanje Centra
za turistično in ekonomsko
propagando o turistični pro-
blematiki v regiji.
Na sestanku so pregledali tu-
di delo, opravljeno lani. Težko
je našteti vse, kar so storili na
tem področju. Izdali so pro-
spekt območja v nakladi 50 ti-
soč izvodov, po 2 tisoč izvodov
letnih in zimskih turističnih
informacij, izšle so štiri števil-
ke Turističnih objav, posneli
so večino kadrov za video film,
posredovali pisne informacije
v domovini in v tujino in med
drugim sodelovali tudi pri pro-
pagandnih akcijah Turistične
zveze Slovenije in Jugoslavije.
Velja omeniti še vsakoteden-
sko pripravo zbirnih poročil za
celo območje o zasedenosti tu-
rističnih zmogljivosti in o pri-
reditvah za Center za turistič-
no in ekonomsko propagando
ter za radijske postaje in časo-
pise.
JANEZ VEDENIK
Polcušina pršuta In vin
Delovna organizacija Blagovni center Merx na Mariborski
cesti v Celu nadaljuje z različnimi akcijami, kako privabiti
kupca. Poleg tega, da je pri tyih vse blago za 10% ceneje kot
drugod, pripravljajo tudi različne pokušine. Pretekli teden so
medse povabili predstavnike Pršutarne Kras in Vina Kras, oba
iz Sežane. Kupcem v diskontu so v dopoldanskem in popoldan-
skem času ponudili izdelke, predvsem pršut in panceto, poleg
pa postregli s kraškim teranom in vinom rose. Izdelke, ki so bili
lično vakumsko parkirani, je bilo možno tudi kupiti za 10%
ceneje. Obisk na degustaciji je bil velik in sodi med posrečene
reklamne prijeme Blagovnega centra Merx.
Z. S.
Desetletja v turizmu
Olga ŠiUar iz Luč
Okrog samotne hiše pred
Lučami, kjer živi Olga Ši-
Ijar s sinovo družino, se širi
gozd. Spodaj je slutiti brzi-
ce Savinje. V hiši, ki je pole-
ti obdana s cvetjem, je
kmečka domačnost. V tem
lepem okolju je doma Olga
Šiljar, ki je sicer doma iz
vasi, iz Luč. V okolju, s kate-
rim bi se zadovoljil tudi iz-
birčnejši dopustnik. Za Ši-
Ijarjevo pa je malo »dopu-
sta«, saj še vedno veliko po-
stori za lučki turizem.
Na Luče je tesno naveza-
na: »Ta navezanost je dediš-
čina po očetu, ki je za kraj
veliko naredil«. Tudi ona je
veliko živela za Luče. Vse do
danes je ostala edina Zgor-
njesavinjčanka, ki je bila žu-
panja. V Lučah je bila pred-
sednica krajevne skupnosti
kar dva mandata. Dejavna je
bila tudi kot družbenopoli-
tična delavka, veliko pa je
delala še na socialnem po-
dročju in tudi v kulturi. V ča-
su županovanja je našla
skpni jezik s Turističnim
društvom. Na področju tu-
rizma dela zdaj že tri deset-
letja: »Šli smo v akcije. Vas
smo urejali tako zase, ki tu
živimo, kot tudi za goste.
Vsako leto damo v plan na
prvo mesto urejanje kraja«.
Seveda je dobivala tudi
polena pod noge: »Rada sem
delala, zato sem marsikaj
spregledala«. Vedno znova
rada poudarja: »En sam člo-
vek ne zmore, če niso pri-
prav^eni sodelovati tudi
drugi. Čeprav sem sama
predlagala veliko zamisli, so
bile uresničene le s skupnim
delom«. Za svoje osebne za-
sluge za lučki turizem so sle-
dila tudi priznaiîja: republi-
ški turistični odličji, zvezna
Zlata plaketa. Pred leti so jo
izbrali tudi za najmarljivejšo
turistično delavko na celj-
skem območju. V lučkem
Turističnem društvu je še
vedno njegovo gibalo. Pred
leti so s samopomočo usta-
novili tudi m^hno turistično
recepcijo, ki jo tudi vodi. Lu-
če so bile v republiškem me-
rilu dvakrat najbolj urejen
slovenski kraj: »Tisti, ki so
sprva močno kritizirali, so
sčasoma pojenjali. Vendar se
še tudi danes srečujemo
s kritiziranjem in razmišlja-
nji ali je Turistično društvo
sploh potrebno: »Ne vidijo,
da Turistično društvo skrbi
skupaj s kr^evno skupnost-
jo tudi za čiščenje vasi. Na-
mestimo tudi koše za odpad-
ke, pa klopi. Veliko m^hnih
stvari kakšen domačin ne
vidi«.
Olga Šiljar meni, daje turi-
zem za Luče zelo pomembna
panoga: »Tu sta gozdarstvo
in kmetijstvo. Industrije ni
nobene, imamo gozdni
obrat, potem pa turizem. Od
turizma ne živijo le obrtniki,
gostilničarji, tu so tudi odda-
jalci zasebnih sob, trgovine,
banka, pošta. Brez turizma
bi imeli manjši promet«.
Kaj še manjka lučkemu tu-
rizmu? »Veliko! Predvsem
bi poudarila cesto LJubno-
-Luče. Dokler ta ne bo ureje-
na, ne moremo veliko želeti.
Naprej po tej cesti je tudi Lo-
garska dolina«. Sogovornica
meni, da manjka še en dober
obrat s ponudbo hrane, ter
da sta penzion Raduha in go-
stišče Kmet odločno prema-
lo. »Tudi zimski turizem je
bil pred leti dobro razvit. Ti-
sta marySa vlečnica zdaj leži
že tri, štiri leta na šolskem
dvorišču. Dokler ne bo vleč-
nice, v Lučah o zimskem tu-
rizmu ne moremo govoriti.
Tudi bazen ali letno kopališ-
če bi potrebovali«, meni. »Ti-
ste male načrte, urejevanje
kraja pa tako uresničujemo«.
Največ veselja ima zdaj
z vnučki. Drugo delo opušča.
Vseeno ji njena delovna žili-
ca ne da miru: »V delu naj-
dem sprostitev«. Veliko ji
pomeni bra^e. K^iga je nje-
na velika prijateljica. Trenut-
no bere Victorio Holt. Rada
posluša glasbo: »Tudi
moderno«. Pri Olgi Šiljar je
všečna njena odkritosrčnost.
Veliko življenjskih izkušenj
je za njo. O tem, kar meni da
ni prav, tudi spregovori.
Enim je ta odlika všeč, dru-
gim, žal, ne.
BRANE JERANKO
Srebrna plaketa
TZ Jugoslavije
Ob 35. letnici turistične zve-
ze Jugoslavije je turistični
podmladek na OS Vere Šlan-
der prejel laskavo prizn^e,
srebrno plaketo Turistične
zveze Jugoslavije za svoj pri-
spevek k razvoju turistične
dejavnosti.
Med učenci smo povprašali,
k£Ó jim prizn^e pomeni. Po-
vedali so, da jim plaketa veliko
pomeni in, da jih obveztge, da
se bodo še naprej trudili na po-
dročju turistične dejavnosti.
Vestno in natančno se bodo
pripravljali na riizhčne nateča-
je in z veseljem opravljali zada-
ne naloge. Ker je šolsko окоЦе
ogledalo kraja, jim bo prizna-
rye vzpodbuda, da ga bodo še
naprej tako skrbno urejali.
Skratka na priznanje so vsi
ponosni, saj jim je čudovito vo-
dilo za naprej.
T. T.
Spominski pohod
Več kot sto članov planin-
skih sekcij Metke, Ljubljan-
ske banke-Splošne banke Ce-
Ue in krajevne skupnosti
Šmartno v Rožni dolini se je
v nedeljo udeležilo spomin-
skega pohoda po poteh parti-
zanov, kurirjev in terencev.
Pohod je bil nameryen tudi
v spomin na frankolovske žr-
tve, med katerimi je bilo mno-
go ljudi iz Šmartna. Pohodniki
so startali pred dvorano
v Šmartnem, nadaljevali pot
do Kokove domačije, kjer je
tudi spominska plošča, Žni-
darjeve domačije, grada Lan-
šperka in kmetije Stokovniko-
vih v Pepelnem. Zaključek je
bil v planinski koči na Kuni-
^ndi, kjer so jih prijazno spre-
jeli, pripravili pa so tudi krajši
kulturni progreim.
10. STRAN - NOVI TEONIK
23. leliruar 1989
Samoupravni sporazumi niso rešitev
Tako menijo gieđe pokrivanja izgube Miekarne y večini občin
4,7 milijard dinarjev iz^-
be v Mlekarni so povzročile
poleg visokih obresti in te-
čajnih razlik pri najetih
dolgoročnih kreditih pred-
vsem razlike med prodajo
in proizvodno ceno kon-
zumnega mleka. Zato so
v Mlekarni prepričani, da
morajo svoj delež za pokri-
vanje izgube prispevati sa-
moupravne interesne skup-
nosti za pospeševanje proiz-
vodnje hrane po vseh ob-
činah.
Že ob koncu leta 1987 so
znašali nepokriti stroški pri
konzumnem mleku 23 od-
stotkov, pri mlečnih izdelkih
poprečno 15 odstotkov, iz-
pad dohodka je zato za leto
1987 znašal 1,1 milijardo di-
narjev. V začetku januarja je
izvršni svet z novim odlo-
kom odobril svoj 47 odstot-
no povišanje odkupnih cen
mleka, istočasno pa dovolil
32,8 odstotno podražitev
konzumnega mleka. V začet-
ku julija je bila cena tolščob-
ne enote spet povišana, cena
konzumnega mleka je ostala
nespremenjena. V začetku
avgusta je za slovenskega
kmeta cena tolščobne enote
spet porasla, narash so stro-
ški in obresti. Do konca ok-
tobra je republiški izvršni
svet s kompenzacijami omo-
gočil višje plačilo mleka
kmetu, odkupna cena je po-
rasla za 34,4 odstotke, pro-
dajno ceno konzumnega
mleka so lahko povišah šele
konec oktobra.
Skratka, da ne naštevamo
vseh povišćmj; v Mlekarni so
lani odkupili nekaj več kot
47 milijonov litrov mleka. 37
odstotkov tega mleka so pre-
delah v konzum. Stroški os-
novne surovine in embalaže
za teh 37 odstotkov mleka
znašajo po podatkih Mlekar-
ne 11,1 milijardo dinarjev,
ostah stroški, npr. elektrika,
transport, osebni dohodki in
obresti pa 8,2 milijardi dinar-
jev. Skupni stroški za kon-
zumno mleko znašajo 19,3
m^arde dinarjev, skupni
prihodek od konzumnega
mleka pa 13,3 milijiu-de di-
narjev. V tem znesku so všte-
te tudi zvezne, republiške in
občinske konpenzacije. Ne-
gativna razlika pri konzum-
nem mleku znaša tako 5,9
milijard din^ev oziroma
332 dinarjev izgube na liter
konzumnega mleka.
Največ konzumnega mle-
ka so iz Mlekarne v niesecu
januarju prodah v občino
СеЦе: 238.643 htrov, v obči-
no Velenje 94.701 hter, v žal-
sko občino 64.000 Utrov,
26.993 htrov v občino Slo-
venske Konjice, po 10 oziro-
ma 14 tisoč htrov pa v šent-
jursko oziroma šmarsko ob-
čino. Vse te občine пгд bi
zd^j podpisale samoupravne
sporazume o trajni oskrbi
z mlekom in mlečnimi proiz-
vodi ter odkupu mleka. Na
osnovi teh sporazumov пгц
bi posamezne občine pokri-
vale lansko izgubo Mlekar-
ne, poleg tega пгд bi v samo-
upravnih interesnih skupno-
stih našh tudi denar za po-
krivanje razhk med proda-
no in proizvodno ceno kon-
zumnega mleka v januarju.
Po posameznih občinah bo-
do, kot kaže, sporazume si-
cer podpisali, se pa povsod
strinjigo s tem, da takšna
obUka ni primeren način re-
ševanja problemov v Mle-
karni, še zlasti, ker te samo-
upravne sporazume ponuja-
jo vselej, ko zmarykuje de-
narja.
O preskrbi z mlekom in
reševan^d težav so minuli
teden razpravljali tudi
v občini Šmarje pri Jelšah.
Tamk^šnji samoupravni in-
teresni skupnosti za pospe-
ševanje proizvodnje hrane
so v Mlekarni ponudih
v podpis samoupravni spo-
razum. Iz občine Šmarje pri
Jelšah пгу bi za pokrivarye
lanske izgube prispevali 42
mihjonov dinaijev, nadalje
n£Ò bi kreditirah zaloge sirov
v višini 75 milyonov dinarjev
in pokrivali disparitete v ce-
ni konzumnega mleka v me-
secu januarju. Samoupravna
interesna skupnost za pospe-
ševanje proizvodnje hrane in
izvršni svet sta potrdila, da je
položaj v mlekarstvu zelo te-
žak, zahtevala sta ureditev
cenovnih razme^, glede sa-
me občine Šmarje pri Jelšah
pa so člani menili takole:
šmarska občina je po odkup-
ljenih koUčinah eden n^po-
membnejših proizvajalcev
mleka, zato zahtevno v obči-
ni nemoteno oskrbo z mle-
kom na območju celotne ob-
čine. Interesna skupnost naj
odobri Mlekarni brezobrest-
ni predi^em v višini 42 mih-
jonov dinarjev, Mlekarna pa
mora do 26. februarja dosta-
viti dodatne podatke o de-
janski izgubi. Na osnovi teh
podatkov n^ bi se predujem
prekvahficiral v nepovratna
sredstva Mlekarni. Hkrati pa
so člani izvršnega sveta zah-
tevah, da Mlekarna poravna-
va obveznosti do organizacij
združenega dela v občini
Šmarje pri Jelšah, še posebej
pa mora redno plačevati
mleko kmetom.
Problematika zagotavlja-
nja konzumnega mleka
v konjiški občini je našla
prostor tudi na seji Izvršne-
ga sveta skupščine občine,
^er je Sonja Punčuh, pred-
sednica komiteja za razvoj
in planiranje v svojem po-
ročilu med drugim poudari-
la, da se bo potrebno čim-
prej sestati s predstavniki
Mlekarne in se o težavah
pogovoriti.
»Tematika o konzumnem
mleku je prišla na dnevni
red seje na predlog Mlekarne
Arja vas, ki je v težavah in je
zato predložila predsanacij-
ski program. Po razdehlniku
je odpadlo na našo občino 41
milijonov dinarjev, ki n^ bi
jih pokrih iz sredstev sisa za
preskrbo. K sanacijskemu
programu je Mlekarna A^a
vas dodala tudi kalkulacijo
cene mleka in skozi razpravo
na seji se je pokazalo, da teh
predlogov ne moremo spre-
jeti, zato smo se domenih za
ponovno srečanje.
Poudariti moram, da je
v konjiški občini vehko
kmetov, ki oddajajo mleko,
in da im^o na račun Mlekar-
ne tudi vrsto pripomb, tako
na zbiranje kot na plačeva-
rye mleka in na seji smo ime-
h pred očmi tudi položaj na-
šega kmeta. Morda gre v tem
primeru tudi za nekakšno iz-
siijevanje mlekarne, saj do-
bimo razhčne podatke: tako
na primer, da je razhka v ce-
ni 800 dinarjev, kasneje smo
izvedeh, da ta razhka ni tako
vehka. Zato se je pojavilo
vprašanje, аИ ni to samo pri-
tisk na občine? Problemi
s pokrivanjem izgub so se
v glavnem pojavih v tistih
občinah, ki so proizvegalke
mleka. Kmetje iz naše obči-
ne oddajo na leto okoh tri
milijone htrov mleka, celot-
na poraba mleka v občini pa
je le tretjino teh litrov,« je
povedala Sonja Punčuh.
Tone in tone rib
Ribogojnica Žalec sodi v DO
Kmetijstvo žalskega Hmeza-
da. Letos ta delovna enota
slavi 20-letnico uspešnega de-
lovanja. Jubilej so pred ne-
davnim na krajši slovesnosti
proslavili v Žalcu.
Začetek je bil regulacija in
semacija struge Lave ob čemer
so zgradih tri ribnike. Pobud-
nik ribogojništva je bil dr. Bo-
ris Skalin, ki je še danes stro-
kovni sodelavec. Leta 1966 so
mu odobriU gradryo ribogojni-
ce. Tri leta pozneje so pričeli
s prodajo rib, plasirah so jih le
nekaj sto kilogramov, nekaj let
pozneje so jih prodali že 17 ton,
to pa je le tretjina količine, ki
jo prodno danes. Hmezad je
s svojo ribogojnico vplival tudi
na prehrambene navade ljudi.
Vodja delovne enote Ribogoj-
nice dipl. biolog Zdravko No-
vak nam je o gospodarjenju la-
ni in načrtih za letos povedal:
»Lani je büo za nas uspešno
leto. Prodah smo 51 ton postr-
vi, deset ton krapov, deset ton
tolstolobika in pol milijona
mladic. Vodne razmere so bile
tudi ugodne, tako da posebnih
težav nismo imeli, česar pa le-
tošnje leto ne moremo priča-
kovati, saj so vodne razmere že
sedíú ponekod kritične. Proiz-
vodni plani so podobni lan-
skim, to je toliko kohkor more-
mo ob normalnih pogojih do-
seči.«
Na shki: Zdravko Novak
med krmljenjem rib.
T.TAVČAR
Tudi semensico icoruzo bi morali regresirati
Dolgoročni krediti v kmetijstvu so še kar ugod-
ni, vendar jih lahko dobijo v glavnem le večji
kmetje. Preskrba pred pomladansko setvijo je za-
dovoljiva. V teh dneh bodo v občini Celje začeli
pripravljati agrokarto. To je nekaj najvažnejših
ocen s seje sveta za družbenoekonomske odnose
v kmetijstvu pri občinski konferenci socialistične
zveze Celje, ki je bila pred tednom dni.
Osnova za dodelitev dolgoročnih kreditov kme-
tom je tudi v celjski občini republiški program sa-
moupravne interesne skupnosti za pospeševanje
proizvodnje hrane. Po tem programu naj bi republi-
ška interesna skupnost financirala 15 do 25 odstot-
kov vrednosti naložbe, v glavnem hleve, sredstva pa
so nepovratna. V celjski občini naj bi kmetom, ki so
uspeh priti v republiški program, razdeh še 130
milijonov dolgoročnih kreditov. Kot so povedali na
seji, pa lahko ta denar dobijo samo tisti kmetje,
katerih kmetije obsegajo več kot osem hektarov
zemlje. To pa pomeni izpad manjših kmetij.
Odprto ostaja vprašanje investiranja v kmetijsko
mehanizacijo, poglavje zase pa so kratkoročni kredi-
ti, so ocenili člani sveta. Po njihovih besedah so
pogoji tu bistveno slabši, na tem področju pa vlada
prava zmeda. Banke se obnašajo poslovno, zaraču-
navajo visoke obresti. Tako je npr. samo v decem-
bru znašala obrestna mera za nakup repromateriala
136 odstotkov, nekateri krediti so imeli celo 175
odstotno obrestno mero. Daje zmeda še večja, so se
v Hranilno kreditni službi odločili za revalorizacijo
pri vlogah na vpogled. To pomeni, da Hranilno kre-
ditna služba ni mogla več dajati ugodnejših kredi-
tov. Predstavnik Kmetijske zadruge Celje je pove-
dal, da so v kmetijskih zadrugah Šmarje pri Jelšah,
Celje in še nekaterih drugih v Sloveniji predlagali
80-odstotno revalorizacijo pri vlogah na vpogled,
zato pa naj bi dobili kmetje nekaj ugodnejših kredi-
tov. Njihov predlog so ostale članice Hranilno kre-
ditne službe preglasovale. Zd^ pa spet slišati
predloge, da naj bi revalorizacijsko stopnjo pri vlo-
gah na vpogled vendarle zmanjšali. »Ob sedanjih
obrestih je jasno, da se kmetje bojijo kreditov, pro-
šenj za njih skorajda ni več« so povedali na seji.
V nadaljevanju so obravnavali preskrbo pred po-
mladansko setvijo. Predstavnik Kmetijske zadruge
СеЦеje ocenil, daje gnojil in semen dovolj, problem
pa ostajajo vrtoglave cene. V celjski zadrugi so kupi-
h 250 ton mineralnih gnojil. Prodaja je zadovoljiva,
gnojila pa so od 20. decembra do 16. februarja v Ina
Kutini podražili štirikratno. Tovarna letos ne izpla-
čuje regresa, z izgovorom, da denarja niso dobih od
zveznih organov. V tovarni obljubljajo, da bodo de-
nar izplačah, ko bodo regres iz Beograda dobili in
isto pač obljubljajo predstavniki zadruge kmetom.
Tudi semenska koruza že čaka kupce, cena pa je
z lanskih 3 tisoč dinarjev poskočila na 14 tisoč dinar-
jev za kilogram. V Kmetijski zadrugi СеЦе so že
pred časom predlagali, da bi semensko'koruzo v sa-
moupravni interesni skupnosti za pospeševanje
proizvodnje hrane regresirah. Predlog je bil zavr-
гхјеп, na tokratni seji sveta pa so se dogovorih, da
bodo regresirarvje zahtevali še enkrat, kajti cena se-
menske koruze je resnično visoka.
V skladiščih je dovolj tudi škropiv in semenskega
krompirja, člani sveta so predstavnike zadruge opo-
zorili le na to, da naj zagotovijo več zgodnejših vrst
semenskega krompirja.
Še okrog pšenice so razpravljah na seji. Na celj-
skem območju sklenejo pogodbe za setev na okrog
30 hektarih, proizvajalci pa ponavadi sklepajo po-
godbe še tik pred odkupom.
Ob koncu seje je stekla beseda še okrog agrokarte
v občini Celje. Konec tega meseca bi morale biti
narejene agrokarte po vseh občinah v Sloveniji. Do-
slej so jih izdelali v štirih, v šestih niti začeli niso,
ostale občine, med njimi tudi celjska, pa jo priprav-
ljajo. Agrokarte naj bi povsod izdelali do februarja
prihodnje leto, glavna zavora pa je pomanjkanje
IRENA JELEN-BAŠA
V soboto ustanovili zbor
kmečke zveze v Celju
To soboto bo v Narodnem domu v СеЏи ustanov-
ni zbor celjske podružnice slovenske kmečke zveze
in zveze slovenske kmečke mladine. Zbor bo ob 15.
in ne ob 16. uri, kot je bilo prvotno rečeno, zbora pa
se bosta udeležila tudi predsednik slovenske kmeč-
ke zveze Ivan Oman in predsednik Zveze slovenske
kmečke mladine Emil Erjavec.
I. BAŠA
Kmalu radijsko žrebanje
Danes objavljamo zadnji,
četrti kupon za sodelovanje
na 17. izletu 100 kmečkih
žensk na morje. To pomeni,
da lahko vse tiste, ki imajo
kupone 1,2,3 in 4 te že nale-
pijo na dopisnico, napišejo
svoje podatke in odpošljejo
v naše uredništvo. Tiste, ka-
terim pa ena izmed številk
manjka, naj počakajo še do
prihodnjega tedna, ko bomo
objavili nadomestni kupon
za eno manjkajočo številko.
Letos smo se odločih za
spremerijeno žrebanje, ki bo
potekalo javno preko radij-
skih valov našega radia od 6.
do vključno 10. marca in si-
cer vsak dan od pol enaste
ure dalje. V vsaki odd^i bo-
mo izžrebah 20 potnic, pri
žrebanju pa bo sodeloval
eden izmed pokroviteljev
našega izleta. Upamo, da bo
to zanimivo in da bodo vse
tiste, ki bi rade potovale z na-
mi, poslušale spored, ter
morda tudi slišale svoje ime
med izžrebankami.
Sodelujejo: Keramična in-
dustrija Liboje, Aero, Janko
Melanšek, Vrtnarstvo Med-
log, pridružila pa sta se še
POZD Leskovšek iz Celja in
IPK Sloboda Osijek. Znana
je tudi ekipa za večerni pro-
gram: ansambel Mira Khnca,
čarovnik Joži Jošovc, oktet
Studenček ter harmonikarja
Janko Mogu in Miran Čret-
nik. Ne smemo pozabiti tudi
dveh Izletnikovih avtobu-
sov, ki nas bodo 31. marca
popeljah proti mo^u s konč-
no postajo v Luciji pri Porto-
rožu.
In še to: tiste, ki so z nami
že potovale, naj ne pošiljko
kuponov in nam otežujejo
dela pri brskanju po spisih
s prejšnjih izletov. Naj gredo
resnično tiste, ki z nami na
podobni akciji še niso bile.
Še enkrat poudarjamo: ku-
pone sprejemamo samo na
dopisnicah, vse ostalo bo ro-
malo v koš. „ .
T. VRABL
Pokrovitelji izleta so: LB-
Splošna banka Celje, Kme-
tijska zadruga Laško, SOZD
Merx, Hmezad-Agrina Ža-
lec, KK Šentjur tozd TOK in
TOZD Klavnica, ZKZ Mo-
zirje, ITA-Izletnik in
HRAM, kmetijstvo in trgo-
vina Šmarje.
23. februar 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 11
praznovanje
kulturnega
praznika
v Celovcu
Slovenci na avstrijskem
Koroškem smo praznovali
naš kulturni praznik na po-
seben način. Že to, da sta
praznovanje skupno pripra-
vili Slovenska prosvetna
zveza in Krščanska kulturna
zveza v Celovcu, je nekaj po-
sebnega. To sta dve kulturni
organizaciji Koroških Slo-
vencev, a kultura naroda je
ena sama. Upajmo, da to lo-
čevanje kulture v bodoče ne
bo več tako občutno. Veselje
nad tem dejstvom je izpove-
dal tudi mladi kmet Stani
Adlassnig iz Kotmare vasi,
ko ga je pred televizijsko ka-
mero o tem povpraša znani
koroški »radijski človek«
Mirko Bogataj.
Letošnje praznovanje kul-
turnega praznika je bilo po-
svečeno spominu velikega
mojstra koroške ljudske pe-
smi Pavleta Kernjaka. Kot
da se je vsedel med nas po-
slušalce v dvorani celovške
ORF v sredo, l.februaija le-
tos, tako nam je bil blizu.
Njegove pesmi so peli koro-
ški pevci ta večer tako obču-
teno, kot le oni znajo. Saj
Kemjakova pesem povezuje
srca slovenskega življa na
preprost in izviren način.
Znani slovenski komponist
in dirigent Radovan Gobec
je ta večer na lep, njemu la-
sten način opisal ustvarjanje
Pavleta Kernjaka. Med pev-
skimi točkami so vrteli
videofilm, ki ga je s Kernja-
kom posnel pred leti Bogdan
Pogačnik. Tako smo videli
in slišali, kako preprost, za-
res ljudski, skromen in še-
gav je bil Kernjak. Povedal
je, da sam ni vedel, da ga
bodo kdaj kot ustvarjalca
slovenskih koroških pesmi
tako resno vzeli. Čudil se je
temu, daje njegova »Mojcej«
s Slovenskim oktetom obšla
toliko sveta. Zanimivo pa je
bilo slišati iz pogovora Ker-
njaka s Pogačnikom, da je
pravzáprav tako opevani
nemški koroški komponist
Thomas Koschat povzel (mi-
lo rečeno) svojo melodijo za
pesem »O Rosenthal« po
ljudski pesmi s Sel: »Pobič
ne poj tako, men' je preveč
hudo«. Še nekaj je takih gre-
hov, saj npr. na Zgornjem
Koroškem pojejo precej dru-
gače kot na dvojezičnem po-
dročju.
Na ta prelepi sredin večer
smo lahko videli, kakšen bi-
ser slovenske pevske ustvar-
jalnosti je bil Pavel Kernjak.
Ustvaril je zagotovo približ-
no 120 pesmi. To število pa
ne bo moglo biti nikoli na-
tančno ugotovljeno, ker se je
nekaj pesmi izgubilo. Na sre-
čo pa imamo na Korškem to-
liko dobrih pevcev in zbo-
rov, da bo slovenska pesem
milo in lepo zvenela še dolgo
iz roda v rod.
V. A., Celovec
Ob kulturnem
prazniku
K slovenskemu kulturne-
mu prazniku smo tudi pevci
zbora Aera dali svoj skro-
men prispevek. Tako smo se
z Dobrnčani (njihovim pev-
skim zborom) domenili, da
izvedemo koncert v zdravili-
ški dvorani na Dobmi ob na-
šem kulturnem prazniku in
sočasno tudi ob krajevnem
prazniku Dobrne.
Da je nastop v tej dvorani
posebno doživetje - z ozirom
na njeno akustiko - ni po-
trebno posebej poudarjati.
Fantje z Dobrne pa so orga-
nizacijsko pripravili vse ta-
ko, kot bi si vsakdo lahko
samo želel.
Kot gostitelji so nastopili
prvi in so bili tudi lepo in
burno pozdravljeni od sim-
patičnega občinstva, ki je
željno tovrstnih prireditev.
Odpeli so vzorno, čisto in di-
namično, vodil pa jih je naš
skupni dirigent Emil Le-
narčič.
Mi smo nastopili v povsem
novih uniformah, kar nam je
omogočila naša delovna or-
ganizacija Aero, ki pravza-
prav tudi nastopa s povsem
novo celostno podobo. Ko se
je pojavil na odru naš diri-
gent Emil Lenarčič in, ko so
izzveneli prvi akordi Zdrav-
nice, so poslušalci strumno
vstali s svojih sedežev. Že to
človeka gane. Nadaljevali
smo z občutkom, da so nas
poslušalci sprejeli, in res do-
padljivo zapeli. To dokazuje
že izjava profesorja Egona
Kuneja: »Imate čudovit
zven. To povejte svojim ko-
legom oziroma kolegicam.
Le še gladiti, gladiti.« Ta izja-
va ne potrebuje komentarja.
Teden dni kasneje smo se,
kot že vsa leta doslej, udele-
žili revije pevskih zborov
v Štorah, že devete po vrsti.
Ta je manifestacija edinstve-
na za vse nas, ki se razdaja-
mo lepim melodijam in na-
šim pesmim. Iskrena hvala
prirediteljem, ki so s to po-
novno organizacijo že deve-
tič naredili izpit z odliko.
ZANI URANIČ
Celje
Več kot kriza
Dogodek, ki sem ga doži-
vel nekaj dni nazaj, je še bolj
potrdil moje prepričanje. Ne
živimo več v kriznih časih,
marveč v časih, ko je izraz
kriza preblag. Ljudje iz dne-
va v dan doživljamo šoke, ki
niso odraz družbe, ki je v kri-
zi, temveč družbe, ki trohni
in razpada.
Кад me je navedlo k potr-
ditvi tega prepričanja?
Pred dnevi sem v vseh
celjskih knjižnicah iskal eno
izmed zadrtih številk popu-
larne zagrebške revije Start.
Zgodilo se je to, kar kljub
pomanjkanju denarja na
vseh področjih presega vse
meje.
V	največjem mestu osred-
nje Št^erske v nobeni knjiž-
nici niso naročniki Starta.
Na študijskem oddelku
Knjižnice Edvarda Kardelja
so mi neprijazno odgovorili,
da so sicer Start naročevali
vse do konca lanskega leta,
potem pa jim je, po njihovih
besedah, zmanjkalo denarja
tudi za pomembnejšo, stro-
kovno literaturo, ki je za
knjižnico bolj nujna, kot ne-
ka zagrebška revya Start.
»Imajo pa vse števUke jugo-
slovanskih revij v ljubljan-
skem NUK-u«, so me potola-
žili.
V	Celju se je torej zgodilo
to, da ob vsej megalomanski
indussi ni več mogoče od-
tegniti niti 4000 dinarjev vsa-
kih 14 dni za revijo, ki bi jo
lahko tudi premnogi Celjani,
zaradi oplemenjevanja nji-
hovega duha, vs^ tu in tam
prebirali.
Tisti, ki si to želijo, si jo res
lahko kupijo v trafikah; žal
se le zgodi, da bralcem kate-
ra številka uide. In, ko upa,
da jo bo dobil v knjižnici,
ugotovi, da se je krepko
zmotil.
VOJKO ZUPANC
Žalec
Tašče In snahe
K temu pismu me je
vzpodbudila vaša reportaža
o Angeli Horvat. Ne zagovar-
jam mlada dva, ker ju niti ne
poznam, a ju vseeno razu-
mem. Imam podoben pro-
blem, le da živi tašča z nami
v novi hiši. Stara je 75 let.
Tudi jaz sem pri hiši nič; nič
ne naredim prav in sem zelo
lena. Pa sva z možem zgradi-
la novo hišo, nakupila kmeč-
ke stroje; samo po njenem ni
nič mojega in lahko kar
grem. Vsa sem živčna, a se
premagujem in še upam na
boljše. Zavedam se, da mi
nič ne koristi ne hiša, nç
stroji, ko pa sem največje bo-
gastvo (zdravje) že skorig iz-
gubila. V meni se je izgubila
beseda »mama« in poldičem
jo lahko samo še po imenu.
Srečne so tiste snahe, ki jih
mame svojih edinčkov lepo
sprejmejo in niso tarče ža-
ljivk in naštevanja raznih
imen drugih žensk, ki bi jih
lahko dobil ryihov sinček.
So pa še dobre tašče, saj jih
veliko poznam.
Žal mije samo, da sem pu-
stila službo; tam sem se vsaj
malo razvedrila.
Razumem, da sin in snaha
ne bosta vzela k sebi Angele.
Ni ju treba obsojati, saj ima-
ta po svoje prav in pravico
do lepega življenja.
JOŽICA
Na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju bodo
v tem tednu igrali mladinsko igro Žarka Petana TV Snegulj-
čica. Danes bosta dve predstavi, prva bo ob 10. uri zaključena
za osnovno šolo Slovenska Bistrica, druga ob 15. uri pa bo za
abonma Čebelica III.
Jutri, v petek bosta prav tako dve predstavi, prva ob 10. uri
zaključena za osnovno šolo Franja Vrunča in osnovno šolo
oddelek Golovec, v soboto, 25. februarja pa bodo TV Snegulj-
čico igrali ob 15. uri za abonma Mravljica.
V	ponedeljek, 27. in v torek, 28. februarja pa bo v programu
predstav Slovenskega ljudskega gledališča delo Federica Gar-
cie Lorce Krvava Svatba. V ponedeljek, 27. februarja bo pred-
stava ob 19. uri za I. mladinski abonma in izven, v torek, 28.
februarja pa bosta dve in sicer ob 12. uri za III. mladinski
abonma, ob 19. uri pa za V. mladinski abonma in izven.
V	kulturnem domu Zarja Tmovlje bo jutri ob 19.30 uri
premiema predstava komedije-farse Ervina Fritza Kralj Mal-
hus. Predstavo bo izvedel gledališki ansambel domačega KUD
Zaija, režiral pa jo je Štefan Žvižej.
V	domu krajanov v Zagradu bo jutri ob 19. uri proslava, na
kateri bodo sodelovali citrarji DPD Svoboda Zagrad, recita-
toiji osnovne šole Frana Кгагцса Polule ter gostje. Moški
pevski zbor KUD Ljubečna.
Mesec kulture v Mozirju:
Jutri bo ob 18. uri v občinski matični l^ižnici v Mozirju
literarni večer, v delavskem domu v Nazarjih pa bo jutri, prav
tako ob 18. uri koncert učencev Glasbene šole Mozirje.
V	soboto, 25. februarja bo v kulturnem domu v Solčavi
koncert mešanega pevskega zbora prosvetnega društva Savi-
гца iz Mozirja ter dekliškega pevskega zbora prosvetnega dru-
štva Rečica ob Savinji. V nedeljo, 26. februarja ob 18. uri pa se
bosta oba zbora predstavila v kulturnem domu v Mozirju.
V	kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji bo v soboto, 25.
februarja ob 19. uri koncert, na katerem bodo prepevali pevci
moškega in mešanega pevskega zbora domačega prosvetnega
društva.
V	delavskem domu v Nazarjih bo v nedeljo, 26. februarja
gostoval Posavski mešani pevski zbor iz Krškega, njihov kon-
cert pa se bo pričel ob 17. uri.
V	ponedeljek, 27. in v torek 28. februarja bo v delavskem
domu v Nazarjih občinska prireditev Naša beseda 89, na
kateri se bodo predstavile mladinske gledališke in plesne sku-
pine iz šol, krajevnih društev in mladinskih osnovnih organi-
zacij.
V	Andražu nad Polzelo bo v nedeljo, 26. februarja ob 16. uri
v tamkajšnjem domu kulture premiema predstava gledališke
skupine domačega kulturnega društva »Stari grehi«. Pred-
stavo je režiral Franc Glavač.
V	dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju bo drevi ob pol
osmih četrti koncertni abonma in izven, na katerem se bo
predstavila sovjetska violinistka Liana Isakadze. Izvajala bo
dela Beethovena, Franka, Liszta in Dvoraka.
V	domu kulture v Šmartnem ob Paki bo v soboto, 25.
februarja ob pol osmih zvečer ter v nedeljo, 26. februarja ob 16.
uri predstava Jurčičevega Desetega brata, ki gaje režiral Bogo-
mir Veras. Z Desetim bratom bodo nastopili združeni gleda-
liščniki občine Velenje, Mešani pevski zbor svoboda Šoštanj in
Šaleška folklorna skupina Koledar.
V	mali dvorani doma kulture v Titovem Velenju bo
v soboto, 25. februarja lutkovna predstava Trije petelinčki, ki
jo bo izvedla amaterska skupina iz Titovega Velenja. Predstavi
bosta ob 10. in ob 16. uri.
Program 13. koqanskih kulturnih dnevov pa prinaša
v naslednjih dneh tele prireditve. V dvorani Zdraviliškega
doma v Rogaški Slatini bo jutri ob 19.30 uri srečanje folklor-
nih skupin občine Šmarje, v ponedeljek, 27. februarja pa bo
v Pivnici Zdravilišča koncert okteta Studenček, ki se bo
pričel ob 19.30 uri.
V	kulturnem domu v Kostrivnici bo v ponedeljek, 26. febru-
arja gostovala amaterska gledališka skupina Tihi optimisti iz
Podčetrtka z delom Marcela Francka Sreča na upanje. Pred-
stava bo ob 16. uri.
Že dan poprej, torej v nedeljo ob 19. uri pa se bo ta gledališka
skupina s »Srečo na upanje« predstavila v kulturnem domu
v Bistrici ob Sotli ob 18. uri.
Premiema predstava Marcela FVancka Sreča na uparye
v izvedbi amaterske gledališke skupine Tihi optimisti pa bo
seveda pred domačim občinstvom v Podčetrtku jutri ob 18. uri
v dvorani osnovne šole Podčetrtek.
V	knjižnici v Šentjurju bo danes ob 18. uri Večer pesmi
Ivanke Podgajski.
Kultumo društvo Svoboda Radeče organizira jutri ob 19. uri
v domu Svobode dramski večer v spomin Ivana Pešca.
V	KLjUBu Mladinskega kultumega centra v Celju bo drevi
ob pol osmih projekcija video filma Samo za tvoje oči, jutri se
bo ob 21. uri pričela Rock'n roll partys skupino The Young
ones, V soboto, 25. februarja pa bo v KLjUBu plesni večer.
V	torek, 28. februarja bo v knjižnici Edvarda Kardelja
v Celju odprtje razstave z naslovom Varstvo okolja. Po uvod-
nem kultumem programu bo o ekološki problematiki pri nas
spregovorila ing. Darka Domitrovič. Razstavo bodo odprli ob
13. uri.
V	recepciji hotela Evropa v Celju in v razstavnih prostorih
celjskih Zlatarn razstavlja svoja dela kipar Vilibald Krajne iz
Celja.
12. STRAN - NOVI TEDNIK

Branko Greganovič o aktualnih političnih razmerah ¥ Jugoslaviji
če si je slovenska mladinska organizacija že pred
leti začela graditi zaupanje v širši javnosti, pa tega
ni mogoče reči za jugoslovansko mladinsko organi-
zacijo. S svojo precej neopredeljeno vlogo na jugo-
slovanskem političnem prizorišču, z mnogimi profe-
sionalnimi karieristi in z notra^imi razprtijami
nikakor ni d^ala slutiti, da je vs^ formalno organi-
zacija 5 milijonov mlađih, ki bi naj bili kritični,
nekonformistični, napredni in kar je še takih oznak
za ta del ljudstva.
Kriza pa je povzročila, da so tisti »na katerih svet
stoji«, pa tudi njihova organizacija, morah začeti iska-
ti svoje odgovore in perspektive v sicer temni prihod-
nosti. Po eni strani je to bila objektivna nujnost, po
drugi pa zadnjih пекад mesecev pri tem ni mogoče
zanikati vloge Branka Greganoviča, enega mlsgših
predstavnikov v njeni zgodovini, ki je s svojimi nasto-
pi, z vljudnim soljenjem pameti starejši gardi pohti-
kov in s trdnimi, argumentiranimi stahšči nedvomno
postal »politična osebnost«. Na turneji obiskov pri
svoji bazi - na katero se sicer nerad skhcuje - se je
ustavil tudi v Celju, kamor ga je prešnji teden na
pogovor o aktualnih razmerah v Sloveniji in Jugosla-
viji skupaj z Jožetom Školjčem, predsednikom slo-
venske mladine, povabila celjska občinska konferen-
ca ZSMS in v Slovenskih Konjicah. Obisk smo izkori-
stili za pogovor z Greganovičem.
Kadar govorimo o aktualnih razmerah v Jugosla-
viji, beseda vselej nanese na krizo, ne glede na to
koliko in kakšnih pridevnikov ji dodamo. Kje ti
osebno vidiš vzroke zanjo in kakšen je - v splošni
poplavi predlogov za izhod iz i^e - tvoj recept?
Osnovni vzrok krize vidim v sistemskem, instituci-
onalnem nepriznavanju razhčnosti zgodovinskih iz-
kušenj, tradicionanih običajev in kultur človeških
skupnosti, ki v Jugoslaviji živijo, pa tudi v neprizna-
v^u različnosti posameznika, njegovih ciljev, krite-
rijev, vsega kar ga dela neponovljivega. Iz takšnega
pojmovaiya vzroka jasno izhaja moj »recept« - to je
splošna, institucionalna pluralizacija družbe, ki pa
mora zajeti vsa področja, ne samo pohtično, sicer se
bomo znašh v polož^u, ki ga niti sami z zahtevami po
pluraUzmu ne želimo.
Ali obstaja v Jugoslaviji strah pred tujimi izkuš-
njami oz. zakaj se pri reševanju krize ne opremo na
tuje strokovnjake, kot so to naredili ponekod dru-
god po svetu?
V Jugoslaviji nikoh nismo gradih sociahstičnega
sistema, ampak imamo nekakšen antikapitahstičen
projekt. To pa sta dve popolnoma razhčni pohtiki,
dva razhčna sistema. Ne gre torej za strah pred tujimi
izkušnjami, ampak za strah pred drugačnos^o, iz ka-
terega uradna pohtika še nikjer v Jugoslaviji ni izsto-
pila in očitno tudi ne namerava izstopiti. Toda tega
načina razmišijanja ne moremo opredeljevati teritori-
alno, kaj šele nacionalno! Gre za čisto konkretne lju-
di, ki s svojim obnašanjem dokazujejo, da ne tolerira-
jo razhčnosti in kot oviro razvoja vidijo tisto, kar je
pravzaprav njen pogoj.
Vsi poznamo dogovorno ekonomijo, ti pa pogosto
omenjaš dogovorno politiko in njeno nasprotje
- mandatarstvo? Lahko pojasniš te pojme?
Pravica do mandata pomeni, da se v določenem
obdobju v okviru pristojnosti in pod kontrolo javno-
sti odloča povsem v skladu s tistim, kar mandatar
meni, daje treba delati, uresničiti. Mandat je pogoj za
vodenje konsistentne pohtike, ki je nujna, vendar
možnosti in pogojev zanjo pri nas še ni. Ce pa človek
nima možnosti za samostojno odločanje, se seveda
tudi ne čuti odgovornega za svoje ravnanje. Na očitek
objektivne odgovornosti lahko odgovori z argumen-
tom objektivne neodgovornosti, séo na večino svojih
odločitev nima vphva, četudi je na položžgu, kjer пцј
bi samostojno odločal. Prav tu je tudi past dogovorne
pohtike, ki na primer od direktorjev tekmovalnih,
konkurenčnih podjetij zahteva, da se dogovorijo o vo-
denju ekonomske pohtike v njihovi gospodarski veji.
To je absurdno! Tega ni nikjer v svetu, pri nas paje to
predpostavka sistema... Iz tega izvira cel kup težav in
zato se jaz zavzemam za mandatarstvo.
Partija je v vsakem od nas
Preden si prevzel glavni štab jugoslovanske mla-
dinske organizacije, so ji očitali formalizem, konfor-
mizem, pozerstvo, sterilnost, da ji mladi ne zaupajo,
da proizvaja profesionalne karieriste in podobno.
Na začetku svojega predsednikovanja si napovedal
spremembe v sami organizaciji, iskanje odgovorov
na bistvena jugoslovanska vprašanja ter konkretne
akcije. Kako po osmih mesecih ocenjuješ svoje
delo?
Na tem položaju želim biti čim bolj realen. Menim,
da ZSMJ ni delovala ali ne deluje učinkovito zato, ker
ni temeljnih pogojev za dialog. Dialog pa je temeljna
predpostavka vsake politike! Zato sem želel pred-
vsem ustvariti ozračje medsebojnega spoštovala in
zaupanja ter preseči stališče o nezmnožnosti dialoga
v Jugoslaviji, ki pa je vendarle nastalo z določenimi
grenkimi izkušnjami. Tako zastavijeno delo je pa se-
veda nekaj čisto drugega kot pohtika konkretnih re-
zultatov. MisUm, da nam je uspelo, da na naših razpra-
vah ljudje ne poskušajo več drugim dokazovati kdo je
pametnejši, katera je edina prava resnica in kdo nima
pravice sodelovati v tem dialogu. To je korak naprej,
vendar pa mora takšen način dela nek^ časa zoreti,
da bi se potrdil in obstal in da bi s tem končno tudi
razbil ponekod še vedno prisotne miselne blokade, ki
vsako pobudo iz določenega okolja sprejmejo kot
zlonamerno in se vedno sprašujejo »kaj za njo stoji«.
Naloga politike je vendar vzpostavljanje dialoga, ne
pa dokazovanje kdo je pametnejši in naprednejši. To
se sliši enostavno, ima pa izjemno velik političen
pomen.
Zdaj si govoril predvsem o dialogu znotraj mla-
dinske organizacije. Kako pa je s tem na splošno?
Mladinski organizaciji so pogosto očitali, da ni sa-
mostojna, da je v podrejenem položaju zlasti do ZK.
Kako je zdaj s to podrejenostjo in kako je z nekoč
znanimi pritiski na mladinske funkcionarje?
Prevlada ZK ne deluje preko neposredne prisile,
ampak predvsem kot notranja logika in filozofija de-
lovanja celotnega sistema. Zato jaz ostro ločim pojma
partije in ZK. Partija je družbeni odnos, ki je - če se
malce patetično izrazim - v vsakem od nas. Najdemo
jo lahko tako v ZK, kot v ZSMJ in pri posamezniku.
Neposredne pritiske pa je tudi treba ločevati. Eno so
izsiljevanja, grožnje, podkupovanja, kar spada na so-
dišče. Drugo pa so polemike, v katerih skuša posa-
rneznik katerekoh organizacije vsiliti drugi organiza-
ciji določeno mnerye, kar pa je vselej stvar človeka,
na katerega se mtiska. On je končno tisti, ki odloči,
kako bo ravnal. Če nekdo nima svojega mnenja, če ne
ve кгО bi sam s seboj, vedno išče možnosti, da bi si ;
prisvojil tuje mne^e. Obstaja torej tudi interes mla-
dinskih organizacij in funkcionarjev, da so v transmi-
siji, ne le interes ZK, da je nekdo njena transmisija.
Zato tudi govorim o partiji kot vzajemnem odnosu.
Mishm, da si je sedanje predsedstvo - v okviru logike
delovanja tega sistema, uspelo zagotoviti samostoj-
nost in jaz osebno nisem bil soočen z nobenim priti-
skom.
Večina jugoslovanskih politikov meni, da je prvi
jugoslovanski problem Kosovo. Mladinska organi-
zacija se je obnašala precej bojazljivo v primeru
Moševca in Vevčanov. Se zdaj ob Kosovu obnaša kaj
bolj pogumno?
Pri teh zadevah je treba biti zelo realen. Korenine
Moševca, Vevčanov in Kosova so silno globoke in
poseglo v pristojnosti tistih organov, na katere mla-
dinska organizacija realno nima vphva. Edino razum-
no obnašanje za nas je kritika skupščinskega sistema,
ki ne deluje. Pri nas skupščina dejansko ni na oblasti
in dokler se to ne spremeni, bodo še tako polemični
toni mladinske organizacije vodih samo v konflikte,
ki so sicer lahko upravičeni, dobronamerni in pamet-
ni, toda s stahšča dejanskega reševar^a problemov
samo neproduktivni. Dokler se skupščina ne vrne na
oblast in dokler se centralni komite obnaša kot zako-
nodajno telo, Moševca, Vevčanov, še najmanj pa Ko-
sova ne bomo mogh rešiti.
Narcisoidnost slovenskih pluralističnih
zamisli
Po tvojih izjavah je mogoče soditi, da si za svo-
bodno podjetništvo, odprtost v svet, ustrezno soci-
alno politiko, ukinitev zemljiškega maksimuma, ne-
posredne volitve in celo za parlamentarno demo-
kracijo. Tvoja stališča pa so izjemno blizu progra-
mu novoustanovljenih socialdemokratov. Kaj pra-
viš na to? Kako sploh ocenjuješ te nove zveze v Slo-
veniji?
Žal se še nisem podrobneje seznanil z usmeritvami
socialdemokratov, me pa veseli, če imamo tohko
skupnih točk. Sicer pa nimam nobene pravice ocenje-
vati novih zvez, moja naloga je lahko le, da poskušam
zagotavljati pogoje za legalnost in legitimnost avto-
nomnih družbenih iniciativ vseh vrst in tako tudi teh.
Menim, da je njihova upravičenost podana že s samo
željo in interesom tistih, ki jih ustanovijo. Ob tem bi
rad opozoril na zelo značilno obnašanje republiške
SZDL, ki ni znala ločiti ustavne pravice do politične-
ga združevanja od lastnega mnenja o pobudah social-
demokratov. Samo nestrinjanje z njimi pač ne more
in ne sme biti osnova za prepoved, če tako SZDL kot
SDZ delujeta znotraj ustavne ureditve. Reakcija slo-
venske SZDL je končno razbila iluzijo o obstoju neke
velike nacionalno pogojene različnosti v Jugoslaviji.
Zato je to tudi dobro, saj je streznitev in miniranje te
iluzije tudi eden bistvenih pogojev za izhod iz seda-
njega položaja.
K odpiranju prostora za nove oblike političnega
združevanja je hotela prispevati tudi slovenska
mladinska organizacija s svojim »bojem za oblast«
in z gradivom »za demokracijo«. Je njen predlog
spremembe sistema realen in uresničljiv?
Globalen projekt pohtičnega sistema, ki ga ponuja-
jo, je zelo sprejemljiv, pogrešam pa v njem zavestno
željo, da bi politični pluralizem obstajal kot jugoslo-
vanski projekt in realnost. Brez jugoslovanske usmer-
jenosti se podcenjuje vpliv jugoslovanske celote na
dognanja v Sloveniji, poleg tega pa ima vsak projekt,
ki ne teži k temu, da bi bil sprejet na celotnem jugo-
slovanskem prostoru, toliko manj možnosti za uresni-
čitev, kolikor celota določa obnašanje njenega dela.
Večina jugoslovanskih politikov si politični plura-
lizem predstavlja kot nestrankarski, medtem ko si
ga predstavniki nove političnosti v Sloveniji ne
znajo predstavljati brez možnosti raznolikih oblik
organiziranja, torej tudi strank. Kako je iz tako
nasprotujočih si stališč mogoče govoriti o jugoslo-
vanskem projektu političnega pluralizma?
Ta projekt se zdi nemogoč s stahšča nacionalnih in
teritorialnih politokracij. Tudi s stališča slovenske
politokracije! Tu si ni treba delati nobenih utvar in če
to upoštevamo, potem politični pluralizem ni možen
niti v Sloveniji... Ko se na raznih sračanjih po Jugo-
slaviji pogovarjam z ljudmi tudi o pohtičnem plurahz-
mu, nikjer ne naletim na vnaprejšnje obsojanje ali na
nepripravljenost za pogovor o njem. Obstajajo sicer
določeni dvomi, vprašanja, nekateri predsodki, toda
teh je precej manj kot pa je mnenj, da je pohtični
pluralizem - z morebitnimi inovacijami - sprejemljiv
in potreben za celo Jugoslavijo.
Konec koncev - zbudimo malo naš zgodovinski
spomin! Po vojni je v Jugoslaviji obstajal legalen
večstrankarski sistem vse do leta '65, ko smo sprejeli
zakon, ki je na stranke »pozabil«. Toda pohtični plu-
ralizem ni bil v Jugoslaviji nikoli izrecno prepovedan.
To zgodbo paje treba zasoliti še z dejstvom, da v tem
povojnem večstrankarstvu samo slovenske stranke
niso delovale, izhajajoč pri tem iz Dolomitske izjave.
S stališča štiridesetih in začetka petdesetih let bi se
torej bilo treba vprašati ah je pohtični plurahzem
možen kot slovenski projekt, ne pa ah lahko obst^a
kot jugoslovanski.
Zbudimo vendar, naš zgo<?.)vinski spomin in se zač-
nimo pogovarjati realneje. Razmik zadnjih štiridese-
tih let nam kot paradoksalno postavka tezo, da je
pohtični pluralizem možen in potreben samo v Slove-
niji. Ampak to je narcisoidno razmišljanje...
INES DRAME
Oil pesia moral
Bosenski ovčarji so te dni pasli svoje črede v i
Ibrahim in Adem Kozar
ter Fuško Fehim iz Trav-
nika v Bosni in Hercegovi-
ni so sklenili, da stvar vza-
mejo v svoje roke. Obrnili
so hrbet zbirokratizirani
in skroumpirani kmetij-
ski zadrugi v svojem kra-
ju, zbrali svojo čredo ovac
in hajd, gremo v Sloveni-
jo. Že štiri mesece se tako
selijo iz kraja v kraj, ter
iščejo najugodnejšo pašo
za svojo 450 glavo čredo
ovac in jagenjčkov. Tako
kot pri nas Kmečka zveza
tudi oni ubirajo svojo pot,
s tem, da se kaj lahko zgo-
di, da bodo vse, kar bodo
»pridelali,« prodali spet-
svoji zadrugi.
Trenutno najbolj medij-
sko poznane pastirje v Ju-
goslaviji, pred kratkim jih
je predstavila tudfljubljan-
ska TV, sem za intervju na-
prosil na travnikih v okohci
Polzele. Ko so ugotovih, da
nisem ne inšpektor, ne mi-
hčnik niti iz državne varno-
sti, je Ibrahim privohl v po-
govor in naprej pojasnil,
zak^ se jim je zadruga za-
merila:
»Veš кгџ, lani sem jim dal
450 jagenjčkov, pet tisoč
kilogramov sira in 1500 ki-
logramov volne. Če ti te
številke кцј pomenijo, po-
tem moraš vedeti, da ni-
smo držah križem rok. Na,
pokažem ti še papirje,« mi
pomoh pod nos hstine,
s katerih se da jasno raz-
brati, da imam pred seboj
poštenega pasürja. »Na-
zadnje sem jim dal 1. okto-
bra sir, a ker naša zadruga
verjetno bolj ceni tiste, ki
im^o doma le 10 ovc, nam
še do danes ni dala niti di-
narja. Dah so mi sicer di-
plomo in hvalabogu, na
mojo prošnjo tudi dovolje-
rye za pot v Slovenijo.
A jeb.. .ti diplomo. Кад si
пгц z njo pomagam. Jo пдј
dam otrokom za pojest?«
In zal
čajo?
»Pravij
denarja. \
te lahko
stavkord
narja. Ja
Če bi vsii
Id smo I
štiri me^
ne bil pri
tudi mi ä
ko pa.. .1
drugi mö
No ja,J
šle po pj
ste о(Ц
Imate ki
»Ja in|
Ti je zâ
prav jihj
siti, da bi
ni ceni, ^
pih.«
Koliko
enega,
»He, hij
bakšiši^
ste res z»
je, da ri
Posnetek je л
doma, v naroi
15. 2. ob 20)
gubil otrok, !
roj. 10. 8. 19«
Rodne 23, R<4
Starši obvesi
ška Slatina ol
ganizirana at
delujejo mili
gasilci. 16. 2.
najden 600 in
zdrav.
Takole bi
krajše možnoi
no telegrafski
tersko, o dog
dogajal v noi
febru^a na
bruarja letos.
089
NOVI TEDNIK - STRAN 13
il ene ponoči. Deklica je spet
dèa.
tednom dni torej. Iz njega bi
pravzaprav izvedeli vse naj-
pomembnejše o izgubljenem
dveinpolletnem otroku, de-
klici Ireni, ki je iz neznanega
razloga zapustila domačo hi-
šo in se napotila v neznano.
Mala avanturistka! In s tem
prebudila vso vas, sprožila
alarmne naprave ter očetu in
materi »poklonila« kar pet
hudih ur. In po petih urah
spet trenutke sreče in olćuša-
nja. Kako je do tega sploh
prišlo? Da, nekateri so se
v svoji popolnosti spraševali,
kako je sploh mogoče da ti
izgine takle otrok, in se trkali
po prsih, da oni svojega niso
nikoli spustili niti za minuto

Deklico Iz Wellklh Roden našli po petih urah Iskanja
izpred oči. Oni že ne. A bolj
kot ugibanja, zakaj se je
otrok izgubil, je nas zanima-
lo, kako so otroka našli. Za-
to, ker je v tem mnogo več
vsebine. Zato, da se spomni-
mo, da smo še vedno Ljudje.
Takrat, ko nam je najtežje, se
znamo slišati, poslušati, nsOti
- pomagati. Znamo biti slož-
ni. Akcijski in učinkoviti.
Otrok je živ. Lahko bi tudi
ne bil. Bilo je samo vpraša-
nje časa.
Irena
Otrok, ki se ti v trenutku
vsede v srce. Punčka je za
svoje poltretje leto zelo viso-
ka in bistra. Nikogar se ne
boji, tujec je lalÄo zanjo
v trenutku prijatelj. Rada
čeblja, za svojo starost dokaj
povezano in razumljivo. Če
se malce z njo ukvaijaš in če
si ji všeč, se ti lahko v dvajse-
tih minutah odloči, da pojde
s tabo. Tudi v Celje ali dlje.
Tudi brez mame? Seveda,
šla bi tudi brez mame. Bo že
mama prišla za гцо. Mama
vendar mora priti za otro-
kom. In res bi tega dekliča
človek kar k sebi vzel.
Irena ima zd^ bratca, čisto
mighnega Janka, dojenčka.
Ne mara ga, vsaj tako pravi.
Ko sta ga pred dvema mese-
cema oče in mama prinesla
domov, je bila vsa iz sebe,
precej časa seje čudno obna-
šala, zapirala se je vase. Sča-
soma je postala spet nekda-
nja Irena, a bratca še danes
nima rada, ne more ga spre-
jeti. Zdaj še ne. Irena je zelo
ljubosumna, pove njena ma-
ma Frančiška Krobat. Kdo
ve, kaj se v Irenini glavici
dogíúa, odkar je pri hiši do-
jenček, bratec. Seveda! Prej
sta imela oče in mama več
časa zanjo. Bila je samo ona,
ona sama, vedno prva...
Sreda, 15. februar,
zvečer
»z možem sva prišla malo
bolj pozno domov. V kuhinji
je bila še moja tašča, brat in
oče ter očetova sestra,« pri-
poveduje o nesrečno-sreč-
nem dogodku Irenina ma-
ma, in nadaljuje: »Vsi smo
bili v kuhinji. Irena je bila
tisti večer zelo razposegena.
Čez čas smo šli vsi v sobo,
k dojenčku. Irena si je zaže-
lela mleka in teta ji ga je na-
točila v stekleničko. Teta se
je vrnila v sobo, takoj za njo
tudi Irena, vendar brez ste-
kleničke. Mož jo je vprašal,
če ga je že popUa in odgovo-
rila mu je, da ne. Potem je
izginila, mislili smo, daje od-
šla po mleko, ona pa kar sko-
zi vhodna vrata in ven. Ko je
le malo predolgo ni bilo na-
zaj, smo jo začeli iskati. Naj-
prej po hiši, nato гипад. Kaj
če je šla k sosedi, k prijate^u
Marku, smo prvo pomislüi.
Žal je tudi pri sosedovih ni
bilo...«
Iščeš otroka. V kuhinji ga
ni, v sobi ga ni, ni ga v spalni-
Ivan Kidrič: »Ko sem jo pri-
nesel v kuhinjo, so bili star-
ši in ostali čisto iz sebe, niso
mogli verjeti, da je res. Vča-
sih je dobro, da se oddaljiš
od skupine, ker tako bolje
slišiš.*
ci ne v predsobi. V stanova-
nju nikjer. Iščeš po dvorišču,
preiščeš hlev, kozolec. Strah
postaja vse večji. Z grozo po-
gledaš v vodnjak in si oddah-
neš. Tema je, svetiti je treba,
posvetiti v vsak kotiček. Od-
hitiš k prvemu, drugemu,
tretjemu sosedu, tudi tam iš-
češ, iščejo tudi sosedje, ved-
no več jih je, skupaj je vsa
vas, vsi so v akciji, vsi, kot
eden. Otroka ni r^er. Po-
klicati je treba policijo...
Sreda, 15. februar
ob 20.40
Na Pos^i milice, oddelku
v Rogaški Slatini zazvoni te-
lefon. Iz^bil se je otrok. De-
žurni miličnik izve najnuj-
nejše, nato ukrepa. Takoj po-
šlje patruljo, dva miličnika,
Antona Šmida in Antona
Kovačiča. Pregledata hišo,
domačijo, bližnjo okolico.
Ker otroka ne nadeta, pokli-
četa oddelek miUce v Roga-
ški Slatini in prične se orga-
nizirana akcija, ki jo vodi
Bernard Peta^ek, koman-
dir Postaje milice Šma^e pri
Jelšah. S sireno obvestijo tu-
di gasilce in še okrepijo mi-
ličniško ekipo. Malo po 21.
uri je bilo v akciji petnsgst
delavcev Postžge milice
Sma^e, dvaindvajset gasil-
cev in okoli deset domači-
nov, sosedov, skup^ okoli
petdeset ljudi. Gasilci so bili
na mestu, kot bi šlo za naj-
večji požar. Sodelovali so
člani prostovoljnega gasil-
skega društva iz Rogaške
Slatine in člani industrijske-
ga gasilskega društva Ste-
klarne Boris Kidrič iz Roga-
ške Slatine.
Noč je hladna, temperatu-
ra pod ničlo. ljudje v akciji
dobe informacijo, daje otrok
slabo oblečen, v copatah,
migici in lahki srajčki. Časa
je torej malo. ljudje se raz-
delijo v več ekip, vsaka ima
svoj teritorij, vsaka svojo
smer, v vsaki je po en milič-
nik z akumulatorskimi luč-
mi in sredstvi za zveze. Siste-
matično: spet naprej hiša,
nato dvorišče, širše окоЦе,
soseska. Dva patrulji sta
z avtomobiloma krenili po
cestah, iskali, spraševali lju-
di. Čas neusmiljeno teče,
vedno bolj je mraz...
Čeblek, 16. februar
ob 01.10
Skupina, ki jo vodi milič-
nik ^drej Volavšek, išče
v smeri proti zaselku Plat,
eden od gasilcev se oddalji
od skupine. Čez čas se vme,
srečen, z zavito štručko v na-
ročju. Vsi si oddahenjo, ob-
vestijo ostale. Akcija je kon-
čana.
Ivan Kidrič je član prosto-
voljnega gasilskega društva
iz Rogaške Slatine. On je ti-
sti, ki se je od skupine odda-
ljil in našel otroka. O tem ta-
kole pripoveduje: »Ostali so
iskali po gozdu, za gozdom,
jaz sem bil skrajno levi, malo
sem postal, se nekoliko od-
daljil od skupine. To je bilo
okoli 600 metrov zračne lini-
je od domačije Krobatovih
in kakšen kilometer hoje.
Zaslišim glas, glas v daljavi.
Pomislim, da je sova. Grem
v smeri glasu, potem se mije
zazdelo, da slišim mačko,
grem še naprej in zaslišim
otroški glasek, šibak, vidim
nič. Otroka začnem klicati
po imenu in glas utihne, po-
čakati sem moral, da se
otrok spet oglasi. Potem jo
otipam, najdem, v do kolen
slečenih žabicah, poleg nje
leži mokra plenička. Vza-
mem jo v naročje, mjghna
ritka je mrzla, otrok je pre-
mražen. Odenem jo in jo ne-
sem domov. Od sreče sem
imel solze v očeh.«
O sreči ne bomo pisali.
Takšno srečo je treba dožive-
ti. Smo pa opisali neko akci-
jo s srečnim koncem. Akcijo
človečnosti. Zato smo ji na-
menili nekoliko več prosto-
ra, kot bi si morda kdo mi-
slil, da je vredna. Naša Irena
pa veselo skače po domačem
dvorišču, kot da se ni nikoli
nič zgodilo. Zagotovo pa bo
premislila, preden se bo po-
novno odpravila v noč,
v neznano - ta mala, ljubka
avanturistka.
Da bodo hišna vrata odslej zvečer zaklepali, pravi srečna
mamica.
Bernard Petanjek, koman-
dir Postaje milice Šmarje
pri Jelšah: »V akciji se nam
je pridružil inšpektor UNZ
Celje Franc Beve, sodeloval
je tudi naš službeni pes Ari.
Otroka je prva pregledala
soseda, višja medicinska se-
stra, nato pa še zdravnica
Milena Klepec, ki smo jo po-
klicali po uspešno končani
akciji. Gasilci, miličniki,
krajani, vsi so bili zelo pri-
zadevni pri iskanju.«

to/M
pia-
lima
>, da
inim
Ие-
(aòe.
t mi,
»i že
ђ, bi
«Obi
•Та-
ivce,
»lili
»bo-
4o.
•vza-
Рго-
^š-
iku-
Uo«,
^oje
'^nci
's Pa
fol-
klornih zadev tudi ne mo-
rete poznati. Ampak veš
kaj, ko že pišeš, napiši še
to... Veliko raje bi vse sku-
paj prodal po tržni ceni.
S to količino bi veijetno
lahko preskrboval manjše
mesto. Takoj bi ostal v Slo-
veniji, če bi imel možnost,
da bi se povezal s kakšno
zadrugo ali komerkoli. Le
kakšne opuščene pašnike
bi rabil. Kolibo bi si že sa-
mi naredili.«
Vi ste torej za tržno go-
spodarstvo in kot vidim,
se vam je Slovenija tudi
dobro zapisala. Politično
pa je položaj vsekakor
bolj napet?
»Tako kot praviš, vendar
tudi jaz menim, ekonomija
je ekonomija, politika pa
politika. Vendar ni nobe-
nih razlogov, da se ne bi
imeh radi. T\idi Slovela
je zame moja republika!
Nisem lopov, delam pošte-
no, cele dneve in noči. Če
naredim škodo, stojim za-
njo. Če pa smo jaz in moje
ovce protidržavni element.
pa prosim, grem takoj do-
mov...,« je bil odločen
Ibrahim, ki je s svojo čredo
prišel v Slovenijo pred šti-
rimi meseci, na Sončni
strani Alp pa bo še vsaj kak
mesec. Domov bi namreč
rad prišel pred prvim ma-
jem, če seveda ne bi pri nas
dobil kakšnega zapuščene-
ga pašnika ali kooperant-
ske ponudbe. Sicer pa je
nad našo deželo navdušen:
»Ugotovil sem, daje vaša
zemlja ravno takšna kot pri
nas, le da je tuksg vsak koš-
ček zemlje obdelan, vsak
pašnik urejen. Če bi bilo
povsod tako, mi, pri bogu,
ne bi bilo treba z ovcami
tako daleč. Pa tudi ljudje
ste prav prijazni. A veš da
mi v Sloveniji ni zmanjkal
niti en jagenjček, le psa,
šarplaninca, so mi zmalaiili
Romi pri Novem mestu.
Včasih se zgodi, da kakšno
jagnje ostane tudi dva kilo-
metra za čredo in vedno se
najde kdo, ki ga prinese.
Pošteni in tudi prijazni lju-
dje ste. Samo to ne vem,
kaj je na teh ovcah tako za-
nimivega, daje stalno okoli
nas na kupe ljudi in otrok.
Menda tega pri vas ni in je
to nek^ novega.«
Kaj pa, če vas zdaj zasu-
je kakšne pol metra
snega?
»Ih, kaj. Ovce naženemo
v gozd, pri kmetih pa bi ku-
pih krmo. Pošteno, po tržni
ceni. In bi bih lepo zado-
voljni. To je pač posel v ka-
terem moramo vsi nekaj
imeti. Le tako bomo mi in
naše malo in veliko gospo-
darstvo lepo napredovali.
Samo da bomo zdravi, pa
bo vse v redu,« je postal
piko k najinemu razgovoru
Ibrahim.
RADO PANTELIČ
Foto: TONE TAVČAR
MARJELA AGREŽ
14. STRAN - NOVI TEDNIK
23. februar 198g
Dragi prijatelil!
če sem vas prejšnji teden spomnila, da je včasih
treba paziti tudi na aktualnost prispevkov, moram
tokrat pohvaliti dopisnico z Vranskega, ki je poslala
zanimiv intervju s pastirji ovac. Ti se te dni pojavljajo
na različnih krajih Slovenije in prav je, da je mlada
dopisnica takoj izkoristila priložnost. Seveda pa od
vseh ne morem pričakovati, da boste novinarji. Neka-
teri ste pač bolj hterarno in pesniško navdahnjeni ini
tudi takšni prispevki so dobrodošli, saj popestrijo našo
stran. Ker se bliža pomlad, me boste gotovo zasuli
s prispevki na to temo. Pretiravati pa vseeno ni treba.
Vaša Tanja
Ovce v Sloveniji
v dnevni sobi gledam televizi-
jo, ko mi stara mama pove, da so
na bližnjem paániku ovce. Takrat
tudi sama zagledam čudovit pri-
zor. Na travniku je počivalo
ogromno ovac, med i\jimi veliko
jagnjet Uživala sem v tem čudo-
vitem prizoru. Mislila sem si: »To
bi bilo nekaj za časopis. Naredila
bom intervju.« Trdno odločena
sem šla k čredi. Stala sem na ro-
bu pašnika in skušala prešteti
ovce. To mi ni uspelo. Nekaj časa
sem oklevala, nato pa zbrala ves
pogum in se napotila proti pastir-
jem. Pozdravila sem jih in vpra-
šala, če lahko naredim z njimi
intervju za šolski radio in časo-
pis. Privolili so.
»Jaz sem Ane Kozar, to pa sta
moja tovariša Feim Fuško in
Ibrahim Kozar,« so se predsta-
vili.
»Od kod ste prišli?«
»Prišli smo iz Bosne.«
»KoUko ovac imate v čredi?«
»V čredi je 350 ovac, od tega je
skoraj tretjina jagi^jet.«
»Ste кгд ovac prodali?«
»Da, nekaj smo jih prodali in to
višek v čredi. Vendar bi ljudje
radi kupih še več ovac in lahko bi
razprodali kar celo čredo.«
»Koliko časa ste že v Slove-
niji?«
»V Sloveniji smo že štiri me-
sece.«
»In koliko časa še misUte ostati
v Sloveniji?«
»V Sloveniji mislimo ostati še
približno mesec dni, nato pa se
bomo vrnili v Bosno.«
»Kje prespite in jeste?«
»Vso hrano imiimo s seboj.
Včasih kaj kupimo v trgovini.
Vodo nam dajo domačini. Spimo
kar na prostem.«
»Kot vidim, so vaši osli močno
otovoijeni. Kaj prenašajo?«
»Osli nam prenašajo hrano,
odeje in druge pripomočke, kijih
potrebujemo na paši.«
»Je težko obvladati takšno čre-
do ovac?«
»Ne, ovce so že navajene, zato
nimamo težav.«
»Кдј naredite z mlekom?«
»Iz mleka naredimo sir, vendar
sedaj ni mleka, ker vsega popije-
jo mladiči.«
»Kakšni se vam zdijo Slo-
venci?«
»Povsod smo že pasli, v Vojvo-
dini, Srbiji, na Hrvaškem, vendar
nismo naleteh na tako prijazne
ljudi kot so Slovenci. Če jih pro-
simo za pomoč, nam radi poma-
gajo. Otroci pa velikokrat poma-
gajo pasti ovce, ker se jim to zdi
zelo zanimivo.«
Tako se je naš pogovor končal.
Poslovila sem se in jim zaželela
srečno pot. Po počitku, ki je tra-
jal približno dve uri, se je čreda
odpravila naprej proti СеЏи.
Z balkona je bilo videti, kot da bi
cesta valovila. Glava pri glavi,
bok ob boku. Ovce so lepo v vr-
stah hodile po cesti. Dva fanta iz
sedmega razreda sta pomagala
pastirjem gnati ovce po cesti in
paziti, da se ne bi preveč razkro-
pile. To je bilo res čudovito doži-
vetje.
NUŠA KROPIVŠEK, 8.r.
OŠ Ivan Farčnik-Buč
Vransko
Raziskovalna naloga
o mlinih
Ker smo se odločili za razisko-
valno nalogo o mlinih, smo obi-
skah mlin v Grajski vasi. Njegov
lastnik je Konrad Muhovič.
Spoznali smo precej mlinskih
strojev, njihov pogon, zgodovino
mlina. Prejšnji lastnik je bil Kon-
radov oče. Njemu pa gaje prodal
Alojz Turk. Sedanji lastnik ga je
prenovil pred devetintridesetimi
leti. Zgradba je iz leta 1818. Mli-
nar nam je pokazal nekaj vrst
moke, njegova hči nam je med-
tem spekla tri vrste kruha. Po-
tem nas je povabila v kuhinjo,
kjer smo poskusili kruh in doma-
čo salamo.
Raziskovalno nalogo na terenu
smo delali: tovarišica Danica
Grabar, Maruša Guček, Špela
Zagožen, Anja Valant, Ana Вгај-
kovič, Lucija Medved in jaz. Po-
magala sta še Vojko Grabar in
Ekli Masnec.
GREGA STAMEJĆIČ, 6.r.
COŠ Fran Roš
Celje
'Pajek v razredu
Med uro matematike sem ne-
nadoma zagledala velikega
oranžnega pajka. Imel je kosma-
te noge. Opazili so ga tudi sošol-
ci. Tovarišica je vzela papir in ga
skušala ujeti. Dolgo ga je lovila.
Ko je list dvignila, je pajek padel
v Primoževo torbico. Primož se
je ustrašil. Tovarišica je vzela tor-
bo in jo stresla skozi okno. Torbi-
co je vrnila Primožu. Ker ga je
bilo še vedno strah, je torbico od-
nesel ven. Vsi smo šli na svoja
mesta. Bili smo še vedno prestra-
šeni. Bali smo se, da nam ne bi
prilezel po nogah spet kakšen
pajek. PETRA MIŠJA, 2. r.
COŠ Marija Broz
Bistrica ob Sotli
IMoje počitnice
Počitnic sem se zelo veselil.
Vsak dan sem gledal v nebo, ko-
maj sem čakal, da bo začelo sne-
žiti. A snega ni in ni hotelo biti.
Na podstrešje sem hodil gledat
smuči, kajti zelo rad smučam.
Dolgčas sva s sestro preganjala
z igranjem raznih iger. Igreda sva
človek ne jezi se, monopoli in
mlin. Ker je bil letos TV program
kar dober, je čas hitreje minil.
Nekega dne pa sva se z mamico
odpeljala k stari mami. Ker ni
imela moke, sva odpeljala pšeni-
co v mlin. V Poljčanah je zelo
prijazen mlinar, ki mi je razložil,
kako se melje pšenica. Tako so
minile počitnice, ki so bile tudi
brez snega zanimive.
GREGOR KOROŠEC, 3.r.
OŠ Frana Kranjca
Polule СеЦе
IMojl zajčki
Pri nas imamo veliko zajčkov.
Veselim se pomladi, ko imajo
mladičke. Prinašam jim hrano in
se z njimi igram. Rad jih božam,
ker imajo tako mehke kožuščke.
BOŠTJAN VAŠ, 1. r.
OŠ Kompole
Moj stric
Moj stric je po poklicu kovač.
Doma je na Hudinji. Zelo ga
imam rada. Ko pridem v petek
domov, naredim domačo nalogo,
in si v torbo pripravim vse po-
trebno za ponedeljkov umik. Na-
to grem k stricu. Mojemu stricu
je ime Avguštin, piše se Horvat.
Igra tudi harmoniko. Ko pridem
tja, mu rečem, naj vzame harmo-
niko v naročje. Igra zelo hitre pe-
smi, midve s sestrično pa pleše-
va. Moj stric je zelo dober človek.
SIMONA KOVŠE, 4.Г.
OŠ 3. bataljona VDV
Vitanje
Pustno rajanje
V torek smo imeli pustni dan.
V šolo smo prišli ob pol devetih.
Vsi so bili maskirani. S sestro sva
bih Smrketi, brät pa kavboj. Naj-
prej smo imeli malico, jedli smo
miške in pili sok. Nato smo šli po
vasi. Kolono je vodil klovn Ferdi-
nand. Ustavili smo se pri Janči-
čevih in^pri nas. Potem smo šli
k Knezu v Mide Grahovše, kjer je
doma tovarišica MUena. Tam
smo se sladkali s potico in keksi.
Šli smo domov. Od doma sem šla
še po vasi. Z mano sta hodila še
Bojan in Marjetka. Ta dan sem
preživela zelo lepo. Škoda, da je
samo enkrat na leto.
ALEKSANDRA
ŠTORMAN,
4.Г.
OŠ Vrh nad Laškim
Radi telovadimo
Smo učenci petega razreda OŠ
Pohorski odred. V razredu nas je
devet. Uči nas tovarišica MUena.
Predsednik je Sebastjan. Med se-
boj se razumemo, včasih pa se
tudi skregamo. Radi telovadimo
in igramo nogomet. Najboljši
športniki v razredu so Robi, Se-
bastjan, Anica in Andrej. V pro-
stem času se igramo.
Učenci 5. razreda
OŠ Pohorski odred
Slovenske Konjice
Lisica
Iz gozda nekaj pridrvi,
to lisica
v kokošnjak hiti.
Kuro je vzela
in hitro jo snedla.
Ko zvečer gre mamica kure štet,
ni jih več deset,
ampak le devet.
MINA LOJEN, 6. r.
COŠ Marija Broz
Bistrica ob Sotli
Živ-žav v kulturnem domu v Vitanju je narisala TANJA LEDI-
NEK, 4.Г., OŠ 3. bataljona VDV Vitanje.
Prijatelja spoznaš
v stiski
Prijatelja spoznaš v stiski. To
je zelo star izrek, ki velikokrat
drži. Tako se je zgodilo tudi
meni.
Bila sem na počitnicah v Pre-
boldu. S sestrično sva hodili
vsak dan na bazen. Uživali sva na
toplem soncu, se igrali in skakali
v vodo. Ko sva se potapljali, me
je močno zabolelo v desni nogi.
Nisem se mogla več premikati.
Neslo me je pod vodo, komaj
sem prišla na površje. Poklicala
sem na pomoč, pa me je spet po-
vleklo proti dnu, kot bi imela svi-
nec na nogi. Ko sem se spet dvig-
nila na površje, so se vsi smejiili,
saj so mislili, da se norčujem. Le
neki fantič je zaskrbljeno gledal,
кгО «se dogaja z mano. Čeprav je
bil slab plavalec, je skočil v vodo
in me povlekel na suho. Ko sem
si nekoliko opomogla, me je
spravil do tetinega stanovanja.
Toplo sem se mu zahvalila. Šele
takrat sem spoznala, kdo je pravi
prijatelj.
POLONA SLOKAN, 6. r.
OŠ Bratov Letonja
Šmartno ob Paki
firipa
Med počitnicami sem bil bo-
lan. Imel sem gripo. Mamica mi
je kuhala čaj in merila vročino.
Stiskala mi je sok iz pese. Obi-
skat me je prišel Simon.
UROŠ HREN, 2. r.
OŠ Stranice
Aticina zanlca
Atka si mora na jopico priši-
ti dva modra g:umba. V škatli
so modri in črni gumbi. Mo-
drih je 10, črnih 5. Ker je pre-
gorela žarnica, Atka v temi ne
more ločiti barv. »Tudi če
škatle ne nesem na svetlo,« si
reče Atka, »vem, koliko gum-
bov moram vzeti, da bosta
najmanj dva med njimi zago-
tovo modra.« Ali veš tudi ti?
Odgovore pošljite na Novi tednik. Trg V. kongresa
3a, СеЦе do 28. februaija.
Rešitev zanke iz prejšnje številke se glasi: vsem trem
besedam moraš dodati črko T. Med pravilnimi reši-
tvami smo izžrebah ALEŠA KOLŠKA z Ljubečne 57a,
63211 SkoQa vas.
23. februar 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Ф v petek zvečer je v go-
stilni Ljubljančan razgrajíil
Pavle B. in pri tem razbil še
Šipo. Ker noben oštir ni ve-
sel takšnega gosta, je tudi
lastnik Ljubljančana pokli-
cal miličnike, da so umirili
Pavleta.
•	V petek je Niko G. iz Tr-
noveîi vpil in razgrajal
v Kocenovi ulici v СеЦи.
Niko, ki je prej globoko po-
gledal v kozarec, je tudi tol-
kel po parkiranih avtomo-
bilih, zato so ga miličniki
vtaknili v prostore za trez-
nenje, da ne bi naredil še
večje škode.
•	V bifeju Brioni v Trnov-
]jah sta se v petek pretepala
Branko M. iz Zadobrove in
Maijan J. s Proseniškega.
Ker nista popolnoma za-
upala svojim rokam, sta
vzela vsak svoje orožje
- Branko nož, Maijan pa
kol. Vendar pa do resnejše-
ga spopada ni prišlo, at-
mosfera pa se je razelektri-
la, ko so posegli vmes mi-
ličniki in Branka poslali na
trezne дје.
•	Prejšryi četrtek zvečer je
v gostilni Cibi v Štorah raz-
grajal Josip S. iz Štor. Da bi
bil bolj prepričljiv, je po-
tegnil plinsko pištolo, ki je
na pogled podobna pravi.
Za Josipa se je vse skupaj
končalo v prostorih za trez-
nenje in naslednji dan pri
sodniku za prekrške, kjer
je bil veliko manj preprič-
ljiv in pogumen.
•	Prejšnji torek zvečer se
je v restavraciji »Pri hra-
stu« razburil Radovan I. iz
Ulice Milčinskega, ker ni
dobil pijače. Radovanje za-
čel groziti, zato so posredo-
vali miličniki in ga vtaknili
v prostore za treznerge,
kjer pa Radovanu ni bilo
več do pijače.
S.Š.
V delovnih organizacijah
slabo skrbijo za premoženle
Organi za notranje zadeve
ocenjujejo, da se lani varnost-
ne razmere na našem območ-
ju niso poslabšale, kljub ne-
koliko zaostrenim družbenim
razmeram. V primerjavi z le-
tom poprej so kazniva deja-
nja porasla za 2,7 odstotka,
ki^itve javnega reda in miru
za en odstotek in število pro-
metnih nesreč za 3,5 odstotke.
Med takoimenovano splošno
kriminaliteto še naprej velik
delež (83 odstotkov) predstav-
ljajo premože^ski delikti. De-
lež teh kaznivih dejanj pa se še
povečuje in to predvsem na ra-
čun navadnih tatvin (kot so ta-
tvine koles, mopedov, motor-
nih vozil) in vlomov v stanova-
nja, trgovine in druge objekte.
raziskovanju vseh teh kéiz-
nivih dejanj imajo organi za
notranje zadeve tudi precej
težko delo, ki jim ga večkrat
otežijo tudi delovne organiza-
cije, ki zelo malomarno prijav-
ljajo kazniva dejanja. Tako po-
lovico vseh kaznivih dejanj
v delovnih organizacijah od-
krijejo organi za notranje zade-
ve. Pa še potem, ko kaznivo
dejanje odkrijejo in zasežejo
ukradene predmete, imćjo za-
radi slabih evidenc precej dela.
Tako so na primer pred časom
kriminalisti razkriU serijo vlo-
mov v trgovine in med drugim
tudi v trgovino v Šentvidu,
kjer so vlomilci ukradli trak-
tor. Vendar pa v trgovini niso
imeh ustrezne dokumentacije
oziroma številke traktoija, da
bi enostavno dokazali, da je
ukraden traktor res iz njihove
trgovine. Nekaj podobnega ve-
lja tudi za televizoije Gorenja,
kjer notranja kontrola beleži le
število televizoijev, ne pa tudi
njihovih evidenčnih številk.
Organi za notranje zadeve že
nekaj let beležijo vse več kaz--
nivih dejanj nasilništva, med
nasilniki pa je tudi vse več po-
vratnikov. Glede na šte\^lo
prebivalcev naše območje
pravzaprav prednjači v repu-
bliki kar se tiče nasilniških de-
janj. Žal so žrtve teh kaznivih
dejanj pogosto tudi otroci.
Na področju gospodarskega
kriminala prevladvgejo kazni-
va dejanja zlorabe položaja ali
pravic odgovorne osebe, zlora-
be uradnega položaja, pone-
verbe in neupravičene upora-
be, lani pa se je precej poveča-
lo tudi število gozdnih tatvin
in izdaj nekritih čekov.
Kriminalisti so se v glavnem
usmerii v raziskov^e kazni-
vih dejanj, s katerimi je bila
gospodarstvu povzročena več-
ja škoda. Kot primer najbolj
prefinjenega načina zlorabe
položaja so na nedavni tiskov-
ni konferenci na UNZ Celje
omenili gradbeni tozd v Tito-
vem Velenju, kjer so delovodje
ali vodje gradbišč odtujevali
gradbeni material in gradili in-
dividualne stanovanjske hiše.
Nezakoniti posli so bii tako
razvejani, da so jih kriminalisti
ovadiU za grabež.
Večja škoda je na primer na-
stala tudi v enem tozdu v Gore-
nju, kjer so presegali normati-
ve za porabo materiala (plasti-
ke), nato pa zasebnikom pro-
dajali tudi granulate za redno
proizvodnjo pod imenom »od-
padna plastika«. Posamezni
obrtniki so tako prišh po zelo
ugodnih cenah do surovin, de-
lovna organizacija pa ima za
približno 300 milijonov dinar-
jev škode.
Kot večji uspeh oddelka za
gospodarski kriminal so na ti-
skovni konferenci omenili tudi
razkritje dveh skupin, ki sta
k nam tihotapil ukradena tuja
vozila. Ko so ustrezno priredili
številke na avtomobilih ali do-
kumentih, so vozila (najmanj
23) prodajah kupcem v naši re-
publiki in na sosednjem Hrva-
škem.
S. ŠROT
Lani so delavci ONZ na
Celjskem obravnavali 5085
kaznivih dejanj, od tega 287
v gospodarstvu. S temi deja-
nji je bilo povzročeno za več
kot 3,5 milijard dinarjev
škode.
Lani so organi za notranje
zadeve ovadili precej mlado-
letnikov zaradi 506 kaznivih
dejanj, otroke pa so obravna-
vali zaradi 162 kaznivih de-
janj. Delež kaznivih dejanj, ki
so jih izvršili mladoletniki
narašča, največ pa gre za ta-
tvine, vlome in odvzeme mo-
tornih vozil. Žal pa ugotavlja-
jo, da so mladoletniki tudi
vse pogosteje žrtve kaznivih
dejanj, predvsem v družini;
gre za odvzeme mladoletni-
kov, za spolne napade, slabo
ravnanje in nasilništvo ter
neplačevanje preživnin.
Lani je bilo na Celjskem 87
delovnih nezgod, v katerih je
umrlo 11 ljudi, 79 pa je bilo
huje ranjenih. V desetih pri-
merih so ovadili odgovorne
osebe zaradi nespoštovanja
ukrepov za varstvo pri delu.
Organi za notranje zadeve
so lani obravnavali 175 poža-
rov, od tega je bilo 7 požigov,
v ostalih primerih pa je do
požarov prišlo v glavnem za-
radi malomarnosti. V teh po-
žarih je tudi nastalo za nekaj
več kot 1,6 milijarde dinarjev
škode. Statistike kažejo, da je
bilo požarov manj kot leto
pred tem in tudi škoda je bila
realno manjša, kar je pravza-
prav zelo ugodno, če upošte-
vamo, da so v delovnih orga-
nizacijah naložbe v preventi-
vo na tem področju dokaj
pičle.
Pomor rib v Voglajni
še pred tednom smo pisa-
li, da kljub suši ribe še lahko
dihajo, če le ne bo večjih iz-
pustov. Medtem se je zgodilo
prav tisto, česar so se mnogi
bali. Prišlo je do pomora rib
v Voglajni v Štorah, pri če-
mer je poginilo več kot 200
kilogramo v rib. Nesreča se je
pripetila pri prestavljanju 1$
let stare cisterne za shrarae-
vanje žveplene kisline v Že-
lezarni Štore.
V četrtek, približno ob 12.
uri, so v pripravi predprofi-
lov za jeklo vlek štorske Žele-
zarne z dvigalom odstranje-
vlai cisterno. Pri tem pa niso
preverili, koliko kisline je še
v njej, niti je niso pretočili.
Pri dviganju se je cisterna
nagnila in prišlo je do izliva
približno 100 litrov kisline.
Meritve so pokazale, daje bi-
la ta še vedno 92-odstotna.
Stekla je v betonski jašek in
nato v Vogl^no, kjer je po-
vzročila pogin rib. Škodo še
ocenj^ejo, inšpektor paje že
sprožil postopek za ugotav-
.Џагце odgovornosti. Skupaj
s Cinkarno so se lotili takoj š-
гце sanacije razmer z nevtra-
lizacijo, da se pomor ni razši-
ril še na druge dele Vogl^ne
in Savinje. Zaenkrat velja le
ugotovitev, da gre za malo-
marno ravnanje z nevarnimi
snovmi, ki je povzročilo pre-
cejšno škodo. ip cviRN
Foto: EDO EINSPIELER
IMopedist mrtev
v soboto zvečer, nekaj po 18.
uri je 28-letni Andrej Tajnšek iz
Presarij pri Žalcu peljal z oseb-
nim avtomobilom po regionalni
cesti od Šentruperta proti Letu-
šu. Zun^ naselja Male Braslovče
je zapeljal na levi del ceste v tre-
nutku, ko mu je nasproti pripe-
ljal s kolesom z motorjem 58-let-
ni Franc Tušak iz Podvrha pri
Žalcu. Pri trčenju je Tušak dobil
tako hude rane, da je umrl na
kraju nesreče, miličniki pa sumi-
jo, da je Tajnšek vozil vinjen.
Oyen] požira
mllllone
Gasilci imajo te dni res
polne roke dela. Poleg večih
travniških požarov, ki niso
naredili kakšne večje ško-
de, so zgorela še tri gospo-
darska poslopja.
Dva požara sta izbruhnila
zaradi otroške igre z vžigal-
nikom. Takšen požar je zane-
til otrok na gospodarskem
poslopju, last Martina Topla-
ka v Bukovju pri Šentju^u,
kjer je nastalo za 30 milijo-
nov dinaijev škode.
Večja pa je bila škoda
v Toplovem pri Lisičnem
- kar 100 milijonov dinaijev.
Tudi tam je otrok med igro
zanetil požar na gospodar-
skem poslopju. Poleg po-
slopja pa je zgorelo še 8 ton
sena, nekaj žita, stroji in
orodje.
Zgorelo je tudi gospodar-
sko poslopje last Marije
Hrastnik v Titovem Velenju.
Tudi tam je poleg sena zgo-
relo še nekaj strojev in oro-
dja, tako da je škode za pri-
bližno 70 milijonov dinaijev.
Vzrok požara pa v tem pri-
meru še raziskujejo.
Z avtom v potok
v nedeljo zjutraj, malo po pol-
noči, je 33-letni Drago Kramber-
fer iz Lendave vozil po regi-
onalni cesti Slovenske Konjice-
-Oplotnica. V blagem desnem
ovinku je zapeljal preveč v desno
in trčil v ograjo mosta čez potok
Oplotnišnica. Trčenje je bilo tako
močno, da je vozilo padlo v stru-
go, kjer je obstalo na strehi. Voz-
nik in sopotnika so ostali vkleš-
čeni v vozilu, dokler jim niso po-
magali reševalci. Sopotnica. 35-
letna Cvetka Cvetko iz Sloven-
skih Konjic je pri tem dobila ta-
ko hude rane, da je umrla na kra-
ju nesreče, voznika in 27-letnega
sopotnika Borisa Jevšenaka iz
Slovenskih Kor^jic pa so huje ra-
njena prepeljali v celjsko bolniš-
nico. Miličniki sumijo, da je
Kramberger vozil vinjen.
Preprodajalci orožja v zaporu
Približno 3 leta (od leta
1983 do 1986) je uspevala
preprodaja orožja in prina-
šala tudi dobičke (v glav-
nem devizne) 38-letnemu
Ivanu Perku z Dražega vrha
pri Zgornji Ščavnici, 46-let-
nemu Ludviku Jezovšku iz
Spodnjih Selc pri Grobel-
nem, 38-letnemu Stanku
Anclju iz Grobelnega in 36-
letnemu Nenadu Jugoviču,
ki začasno stanuje na Lavi
v Celju.
Organi za notra^e zadeve
so jih odkrili in prijeli v okto-
bru in novembru leta 1986,
lani maja je vse štiri obsodilo
prvostopenjsko sodišče
v Celju, pred časom paje viš-
je sodišče upoštevalo pritož-
be obdolžencev oziroma nji-
hovih zagovornikov in vsem
štirim za dva meseca znižalo
zaporne kiizni. Tako bo mo-
ral Ivan Perko za 8 mesecev
v zapor, Ludvik Jezovšek je
bil obsojen na 6 mesecev za-
pora, Stanko Ancelj prav ta-
ko na 6 mesecev zapora in
Nenad Jugovič na 4 mesece
zapora. Višje sodišče je kazni
nekoliko znižalo, ker je me-
nilo, da so na prvi stopnji
premalo upoštevali olajše-
valne koliščine kot na pri-
mer časovno odmaknjenost
dogodkov, skrb za otroke, ki
jih obdolženci preživljajo,
pri Jugoviču pa še slabo so-
cialno st^e. Znižane zapor-
ne kazni pa so po mnenju
senata višjega sodišča še vse-
eno dovolj visoke, da bodo
dosegle namen in da se bodo
obdolženci v prihodnje izo-
gibah nezakonitih poslov.
Preprodajalska veriga je
imela svoj začetek pri Ivanu
Perku na Dražem vrhu. Per-
ko je namreč od neznanega
avstrijskega državljana
v treh letih kupil 15 maloka-
hbrskih pištol, 12 pištol kali-
bra 7,65 in 2 malokahbrski
puški. Od tega je potem Anc-
lju prodal puški in 9 pištol
(od tega 2 malokalibrski), Je-
zovšku pa 18 pištol (od tega
13 malokalibrskih). Kupčije
so večino sklepali v zahod-
nonemških markah; maloka-
librske pištole so bile po 250
do 400 mark, pištole kalibra
7,65 po 350 do 420 mark, za
puški pa je Ancelj plačal po
20.000 dinaijev.
Tudi Ancelj in Jezovšek
sta naprej prodajala za devi-
ze in, seveda, ceno še nekoli-
ko navila, tako da je moral
Jugovič za pištolo na primer
odšteti že 520 mark, nekateri
pa še več. Sicer pa je Jugovič
skupaj kupil od Anclja in Je-
zovška 7 pištol, od tega 4 ma-
k)kalibrske, prodajal pa jih
je (spet po še nekoliko višjih
cenah) v Gongih Štrbcih pri
Prnjavoru, kjer ima prijav-
ljeno stalno prebivališče.
Prvostopenjsko sodišče je
na 4 mesece zapora, pogojno
na 2 leti obsodilo še 55-letne-
ga Lazaija K. zaradi prikriva-
nja. Lazarje namreč od Anc-
lja kupil dve pištoli in malo-
kalibrsko puško in bi moral
vedeti, da je prodajalec pri-
šel do oro^a na nezakonit
način.
Podatke o količini prepro-
danega orožja je prvosto-
penjsko sodišče dobilo od
Anclja in Jezovška, saj je
Ivan Perko vse zanikal. Vse-
eno pa so bile izpovedbe Je-
zovška in АпсЦа tako na-
tančne, da sodišče ni dvomi-
lo o krivdi Perka, prisodilo
pa mu je tudi najvišjo kazen,
ker je bil Perko tisti, ki je
imel zvezo z avstrijskim tiho-
tapcem oro^a.
Ker so pri preprodajé^u
tudi zaslužiU, je sodišče
vsem štirim izreklo še stran-
ske denarne kazni. Perko
mora plačati 400 tisoč dinar-
jev, Jezovšek in Ancelj po
300 tisoč dinaijev in Jugovič
200 tisoč dinaijev. Sodišče je
tudi zaseglo večino oro^a, ki
so ga preprodah.
S. ŠROT
v ovinku na levo
Prejšnji četrtek zvečer, malo
po 19. uri je na cesti pri termo-
elektrarni Šoštanj v ovinku za-
neslo v levo osebni avtomobil,
ki ga je vozil 37-letni Ciril Riga
iz Nazarij. Riga je vozil prehitro.
Takrat je nasproti pripeljal prav
tako z osebnim avtomobilom 47-
letni Jože Koželnik iz Floijana in
prišlo je do hudega trčenja, v ka-
terem so se huje ranili oba vozni-
ka in sopotnica v Riglovem avto-
mobilu, 69-letna Marija Škrubej
iz Titovega Velerya.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
23. februar 198g
Ko bi bilo več taicšnih dni
Prejšnja sobota in nedelja sta bili za сеЏзке in tudi ostale
športnike tako uspešna, kot že dolgo ne. Resnično ne
pomnimo takšnega uspeha naših najboljših ekip, ki nasto-
pa/o v zveznem rangu, da bi prav vse zmagale. Uspeh je
tohko večji, ker je bil dosežen na tujih igriščih in v dvo-
ranah.
Ns^bolj so presenetili košarkarji Merxa z zmago na Ilidži
proti Igmanu in dokazali, da niso tako slabi, kot so bili
v začetku prvenstva, ko so se porazi kar vrstili. V boju za
vrh v 2. zvezni ligi so v gosteh uspeli rokometaši Aera,
kegljavke EMO so v zvezni ligi na težkih kegljiščih dva-
krat zmagale in tudi ostale v boju za naslov državnih
prvakinj, postavile so celo rekord kegljišča. Gostovali so
tudi hokejisti Cinkarne v medrepubliški ligi in tudi zma-
gali ter ostali v vrhu. Skratka popolen uspeh najboljših
celjskih ekip in če k temu dodamo še zmago košarkaric
KORS Rogaške v 1. B zvezni ligi je slika še lepša. Seveda
pa ne smemo pozabiti na posameznike. To še posebej velja
za plavalce Klima Neptuna, ki so se z zimskega prvenstva
v Mariboru vrnili s kopico najbo^ših mest in medalj ter
štirimi državnimi in republiškimi rekordi. Dobro so stre-
ljali tudi strelci na posameznih občinskih prvenstvih in za
zlato puščico. Zmagah so tudi kegljači EMO, ki so v vrhu
republiške lige.
Če je to bil trenutni navdih pa bomo videli že v soboto in
nedeljo, ko bodo vse ekipe igrale doma. Nasprotnikov
sicer ne gre podcenjevati, vendar smo po zadnjih uspehih
lahko zmerni optimisti.
TONE VRABL
Preporod ceijsiciii i(ošarl(arjev
v desetih dneh so celjski ko-
šarkarji Menca v 1. B zvezni
liri doživeli pravi »spomla-
danski« preporod. Trikrat so
zmagali in tako vsaj delno po-
zabili na žalosten uvod, ko so
se porazi kar nizali.
Po dveh zmagah doma je
»padel« v gosteh tudi Igman
na Ihdži. Najboljša sta bila To-
dorović in Pipan, svoj delež pa
so dodali tudi ostali. Končni
rezultat: 79:85 za Merx, kar pa
je najvažnejše, vki^ižih so dve
dragoceni točki. Ici pa jih v so-
boto ne smejo zapraviti doma,
ko igrajo z Novim Zagrebom.
Ce dobijo še to tekmo bo mora-
la m samozavest še večja in
prodor proti varnemu mestu
na lestvici blii^i. Sicer pa so
košarkarji Merxa na 8. mestu.
Po dveh zaporednih porazih
so končno ponovno zmagale
košarkarice KORS Rogaške,
ki so v 1. B zvezni hgi doma
premagale Bečej 89:59. Bivša
igralka celjske Metke Juršeto-
va je bila v tem dvoboju naj-,
učinkovitejša, saj je dala 20 ko-
šev. Kljub zmagi so Rogačan-
ke ostale na 6. mestu.
V republiški moški ligi je
bil derbi v Rogaški Slatini,
kjer je Rogaška premagala ko-
njiški Comet 90:88. Najboljša
strelca Kidrič 23 pri zmagoval-
cih in Šmid 28. Lestvica: Co-
met je zdrknil že na 5. mesto.
Rogaška pa seje povzpela na 7.
V ženski ligi je celjska Met-
ka prijetno presenetila v Mur-
ski Soboti, kjer je premagala
Pomurje 51:76 (Obrovnik 29),
Comet pa je izgubil v Žireh
s Kladivaijem 90:63 (Kranjc
16).
Začelo se je razigravanje v 2.
republiški ligi. Košarkaiji
Zlatoroga so v Laškem v borbi
za uvrstitev od 13.-15. mesta
izgubih s tolminom 64:77. Naj-
več košev sta dala Lapornik 29
in Blatnik 19.	TV
Vlado Gobec, predsedi)]|
KK EMO Celje po zadnjih
stopih kegljavk v zvezni lig)
»Verjemite, težko je za normal
nega človeka, ne pa še športnj
ka zdržati ritem dobre priprav
Ijenosti od konca avgusta 1ађ
pa do zdaj, s tem da najhujS«
boj za prvo mesto, šele prihEgj
Nekatere igralke v igri pad^j,
in rastejo, sreča je v tem, da s»
ob koncu vse skupaj sešteje ij
je v glavnem vedno dobro ђ
nas. Veseh smo zadnjih zmaj
v Zagrebu, kjer imajo izredne
Kegljavke EMO so po dv^
zmagah v Zagrebu sicer pre
vzele vodstvo, vendar ima do
slej vodilna Reka tekiiK
manj. Vsa vprašanja so do 12
marca, ko pride Reka v Celj«
odprta.
V	moški republiški ligi ji
bil derbi na kegljišču Golov
ca, kjer je EMO premaga
Hmezad 5191:5046. Najboljši
posameznika sta bila Nareki
pri EMO 900, Sivka pa pr
Hmezadu 880. KK EMO, je
vedno drugi, Hmezad pi
zadnji.
V	2. vzhodni republiški lig
so kegljači Tekstilne v Mari
boru premagali Branil
4959:5012, v ženski ligi pa ji
KK EMO II premagal Miklavi
2458:2309.
Dobri hoiceüsti Cinkarne
Marjan Soršak, HK Cinkarna Celje: »V nadaljevanju medrepubliške lige- smo gostovali
v Zagrebu in premagah Mladost 2:5 (1:1, 0:2, 1:2). Naši strelci so bih Žolek 2 ter Perčič, Žlof in
Filipovič po enega. Obe ekipi sta imeli po 12 kazenskih minut, tekmo si je ogledalo okoli 150
gledalcev, sodih pa so ВгетеЦ z Jesenic ter domačina Raca in Ožura. Čeprav je rezultat bolj tesen,
pa ne pomeni, da smo igrah slabo. Bili smo hitrejši, požrtvovalnejši in bolj domiselni od
domačinov, Ici so imeh srečo, da niso doživeli višjega poraza. Naša zmaga je povsem zaslužene,
trenutno smo na 2. mestu s točko več od Kompas Olimpije II, ki pa ima tekmo manj.«
Juraifu 13 medaij
Teden najbolj obetavnih ju-
goslovanskih plavalcev, Gre-
ga Jurak, član PK Klima Nep-
tun iz Celja, se je vmil iz zim-
skega prvenstva v Mariboru
za člane, mladince in kadete
dobro založen z zlatimi, srebr-
nimi in bronastimi meda-
ljami.
PK Klima Neptun je na pr-
venstvo v Maribor poslal 10
plavalcev, med njimi tri poten-
cialne in že potrjene ohmpij-
ske kandidate za Barcelono 92
Grega Jurak: med člani je
osvojil 2 zlati, srebrno in 3 bro-
nate medalje za dosežke na 50,
100, 200, 400, 1500 m kravi ter
400 m mešano.
Dejan Teiovič: 2 zlati in bro-
nasta medalja za dosežke na
1500 m kravi ter 200 in 400 me-
šano.
Jure Vračun: 2 zlati za zmagi
na 100 in 200 m prsno.
Vsi so so delovah še pri osva-
janju treh srebrnih medalj
v štafetah 4x100 in 4x400
m kravi ter 4 x 100 m mešano.
kjer sta svoj delež dodala tudi
rnlada perspektivna plavalca
Dodig in Košar.
Med mladinkami je bUa (Ma-
ja Tanko (hčerka maratonca
Jožeta Tanka) dvaicrat druga.
Med mladinkami medalje ni
osvojila Simona Sehč, med ka-
deti pa nihče od ostalih sodelu-
jočih celjskih plavalcev Matjaž
Košar, Dejan Dodig, Gašper
Gorenak, Dejan Krušič in Špe-
la Krebs. Dve štafeti sta osvoji-
h 4., ena pa 5. mesto.
Na prvenstvu je bilo doseže-
nih 10 rekordov vseh vrst, štiri
sta dosegla dva plavalca Celja.
Jure Vračun si je priplaval
dva absolutna rekorda Slove-
nije na 100 in 200 m prsno ter
rekord Jugoslavije za mladin-
ce na istih progah. Časa na 100
m prsno 1:05,69 in 200 m prsno
2:24,29.
Isto velja za Grego Jurka, ki
je plaval 50 m kravi 0:25,05 in
200 m kravi 1:53:47 ter s tem
dosegel repubhška mladinska
lekorda.
Rokometašem Aera gre po načrtu
»Vse je zaenkrat dobro,« pravi sekretar kluba ŽRK Aer«
Vlado Privšek potem, ko so celjski rokometaii v spomladan-
skem delu 2. zvezne lige zmagali ie drugič zapered, t«krat
v gosteh, kjer so premagali Slovenj Gradec 21:26.
»Bolj kot ta zmaga, ki smo jo načrtovali, čeprav so se domačini
odlično upirali, nam je prišlo prav nekaj drugega: vodilni Vrbas
je izgubil s Sphtom v gosteh in tako smo mi po zadryi zmagi
zmar^šah razliko med yodilnim in nami na eno točko. Drugo:
zunaj igrišč favorizirani'bjelovarski Partizan je izgubil v Umagu
z Istraturistom, ki smo ga mi pred tednom doma premagah.
Zdaj nas čakata dve tekmi doma. V soboto z Mehaniko, ki je
v tem kolu premagala Velež in ta za Mehaniko tudi prihaja
v Celje. V teh dveh kohh se bo marsikaj zgodilo, vendar mi
igramo svojo igro, drugih metod ne poznamo,« je »vročo« situ-
acijo pred odločilnimi tekmami trenutno najbolj popularne
športne ekipe v Celju komentiral Privšek.
Najboljša strelca v Slovery Gradcu sta bila Jeršič 8 in Čater 7.
Žal so tesno izgubile Velenjčanke, ki tudi nastopajo v 2. zvezni
hgi. Gostovale so v Sremu, prišle zaradi varčevalca denana
pozno na tekmo, jo odigrale in izgubile 24:23. Znova je bila
odlična Karičeva - 11, seveda pa so ji pri tem pomagale tudi
ostale igralke in trener Miro Požun. Na lestvici so Veler\jčanke
osme.
TV
Druga zmaga celjskih odbojkarlev
v 13. kolu republiške moške lige je prišlo do nenavadnega
presenečenja, ko je moška ekipa Celja, ki je bila d*slej na repu
lestvice z eno samo zmago, doma gladko s 3:t odpravila favori-
zirano Topolšico:
»To je bila ena izmed najlepših odbojkarskih predstav v Celju,
kajti igralci СеЦа smo s pametno in požrtvovalno igro nadigrali
goste. Vendar zmaga glede na rezultat ni bila lahko dosežena. Za
zmago so zaslužni prav vsi igralci, ki so tokrat res igrali
izvrstno,« je tekmo komentiral eden izmed igralcev M. Cafuta.
Šempeter je gostoval pri Granitu v Slovenski Bistrici in izgu-
bil 3:1
V ženski republiški ligi je Ljubno Ghn izgubilo v Kopru
s Cimosom 3:1, Topolšica Kajuh s Fužinarjem 3:1, drugouvrš-
čene Celjanke pa doma v derbiju z vodečim Partizan Taborom
3:1. O tej tekmi M. Cafuta: »Tekma, ki naj bi bila derbi kola, žal
po igri ni bila. Gostje so zlahka doliile dva seta proti nerazigra-
nim in nepopolnim domačinkam. Šele v tretjem setu se je
razvila prava borba. Gostje, prepričane v lahko zmago in doma-
činke brez treme, so zares prikazale lepo igro in ta set, tretji, so
dobile Celjanke. V četrtem setu so gostje visoko povedle 10:4,
toda Celjanke se niso predale, vendar kaj več kot omihti poraz
niso zmogle. Tekma je trajala uro in 20 minut! Pri Celjankah se
je z lepo igro izkazćda mlada Regina Terbuc.«
Damjan Pader prvi
Na strelišču т Rečici pri La-
škem Je strelska družina Pivo-
varna Laik« prii^ravila občin-
sko pnroutT« sa slato puščico.
Nastopilo jß 26 strelcev s pred-
hodnih družinskih tekmovanj,
zmagal in osvojil občinsko zlato
puščico pa je Damjan Pader, za
njim pa so se zvrstili še Boris
Gorišek, Janez Sašek, Roman
Erazem, Marina Pokleka itd.
Normo za nastop na regijskem
prvenstvu, ki bo pred repubh-
ikim, je izpolnilo 8 strelcev laške
občine. Regijsko prvenstvo za
zlato puščico bo 5. marca na stre-
lišču v Žalcu.
V Žalcu prvaic Justin
Smrkelj
Za slato puičico so se pomeri-
li tudi najboljši strelci z druiin-
skili 1екшоуа11ј v ialski občhii.
Nastopilo je 26 strelcev, zmagal
pa je in zlato puščico osvojil Ju-
stin Smrkolj, sledijo pa Mladen
Melanšek, Vojko Škodnik. vsi
Žale^, Alojz Zagoričnik S. Slan-
der Šempeter, Bernard Martino-
vič Liboje itd. Normo je izpolnilo
10	strelcev, ki bodo s strelci celj-
ske in laške občine nastopili na
regijskem tekmovanju.
Žalski strelci
v žalski občini so končali s pr-
venstvom v občinski ligi za pi-
onirje in člane z zračno puško.
Med pionirji je zmagala ekipa Ža-
lec I pred Žalcem II in Žalcem
pionirke, med posamezniki pa so
bili tudi najboljši Žalčani Žiga
Cimerman, Aleš Klovar in Rena-
ta Flego.
Med člani je slavUa ekipa Žalec
11	pred Braslovčami in S. Šlan-
der Šempeter, med posamezniki
pa Srečko Džudarič Liboje, Mišo
Drofenik Žalec in Matjaž Kralj
Braslovče.
Sobotnega in nedeljskega re-
publiškega prvenstva z zračnim
orožjem v Izoli in Kranju (25. in
26. februapa) se bo iz žalske obči-
ne udeležilo 20 strelcev, ki so iz-
polnili norme. Vse to pa kaže na
dobro delo te športne organizaci-
je v žalski občini.
Vodi Kovinar
Na strelišču Ingrada v Celju
je bilo 4. kolo občhiske lige
z zračno puško. Po seštevku
vseh kol ekipno vodijo strelci
Kovinarja Štore pred Celjem,
med posamezniki pa Vili Ravni-
kar iz Štor. Na vrhu so med vo-
dilnimi majhne razlike in odloči-
tev o najboljših bo padla v zad-
njem, 5. kolu.
Slabi v Hrastniku
v Hrastniku je bilo trdici-
onaino tekmovanje za »Rudar-
sko svetilko« z zračno puško.
Nastopilo je 21 slovenskih ekip
in ekipa iz Zagreba. Zmagali so
domačini, medtem ko so se to-
krat ekipe s celjskega območja
uvrstile izredno slabo. Rezultati
ekip s celjskega območja: 14. Ža-
lec (Vojko Škodnik, Justin Smr-
kolj, Mladen Melanšek), 15. Kovi-
nar Štore (Branko Malee, Ivan
Kočevar, Vih Ravnikar), 16. СеЦе
(Barbara Jager, Ervin Seršen, Jo-
že Jeram) itd. Med posamezniki
se je Vili Ravnikar iz Štor, ki se
razvija v odličnega strelca, uvr-
stil na 12. mesto, vsi ostah s celj-
skega območja pa so bili slabši.
TJ
težka kegljišča. Tudi bah smo
se. Vendar v prvem dvoboju
smo uspeli premagati Jedirv
stvo, naslednji dćin pa še Tek-
stilca, kjer smo z rezultatom
2526 keglji dosegh tudi nov re-
kord kegljišča. To je že šest
rekord, ki ga ima naša ekipa n»
kegljiščih po Jugoslaviji. Vesel]
sem, da se je po dveh mesecih
krize ujela lani najboljša šport-
nica Celja Jožica Seško, k^
znova sohdno kegUa, z ostali-
mi pa je tako kot sem rekel;
dolga sezona in menjava ritma
Na primer Lesjakova, tud
pred leti najboljša športnica
Celja, je v Zagrebu prvi dan
zatajila (394), drugi dan proti
Tekstilcu pa je bila najboljša
s 451 keglji. Mikčeva je prvi
dan podrla 419, kar je sohdno,
drugi dan pa za гцо poraznii
389. To so nihar\ja, ki jih izpet
r\jujejo ostale tekmovalke in
ob koncu je vse dobro. Glavne
je, da smo to bitko dobili, zda;
nas čakajo novi nasprotniki 1л
dekleta morajo kljub dolgi se-
zoni zdržati. Lani smo bili dr-
žavni prvaki, po zadnjih rezul-
tatih in razporedu lahko znova
tudi to postanemo.«
T}
Košarka:
1. B zvezna liga 21. kolo mo-
ški: sobota, 25. febru^a ob 19.
uri v dvorani Tehnične šole
Merx - Novi Zagreb.
1.	B rvema liga 19. kolo žen-
ske: sobota, 25. februarja Ki-
kinda - KORS Rogaška.
Republiška liga 17. kolo
ienske: sobota, 25. februarja
Metka - Ilirija in Comet - Jese-
nice.
Kegljanje:
Zvezna liga ienske 17. in 18.
kolo: sobota, 25. in nedelja, 26.
februarja kegljišče Golovca ob
15.39 in 10. uri EMO - Spartak
in EMO - Poštar.
Republiška liga moški: so-
bota, 25. februarja Triglav
- Emo in Hmezad - Donit.
Rokomet:
2.	Zvezna liga moški 16. ko-
lo: 25. februarja ob 18. uri hala
Golovec Aero - Mehanika Met-
koviči.
2. zvezna liga ienske 16. ko-
lo: sobota, 25. februarja Rdeča
dvorana Velenje - Lokomo-
tiva.
Odbojka:
Republiška liga moški 14.
kolo: sobota, 25. februaga
Šempeter - Agroplod, МТГ
ml. - СеЦе in Topolšica - Fu-
žinar.
Republiška liga ženske 12.
kolo: sobota, 25. februarja
Ljubno GLIN - Rogoza, To-
polšica Kajuh - СеЏе.
Streljale:
Repubhško prvenstvo v Kra-
ryu in Izoh, sobota, 25. in nede-
lja, 26. 2. sodelujejo tudi strelci
laške, celjske in žalske občine,
ki so izpolnih norme z zračno
puško.
Hokej v dvorani:
Nedelja, 26. februarja od 9.
ure dalje v hali Golovec 6. pr-
venstvo Slovenije v dvoran-
skem hokeju. Sodelujejo ABC
Pomurka in Lipovci iz Murske
Sobote, Triglav in Svoboda iz
^ubijane ter Partizan Gat)er-
je, ki je tudi organizator.
Nagrada na Polzelo
Prispelo je 77 odgovorov, od tega 73 pravilnih (2. mesto). Žre-
bali so FVanci Brinovec st., Franci Brinovec ml. in Dušan Bri
novec.
1.	nagrada: Vita Habjan, Polzela 212, 63313 Polzela
2.	nagrada: Marta Arzenšek, Vrbno 6, 63230 Šentjur
3.	nagrada: Aleš Jesih, 63.254 Podčetrtek
Skrivnostna oseba v oddaji je bil Janko Bohak, mojstrski
kandidat in mednarodni šahovski sodnik iz Ptuja. Njega jf
odkril Matjaž Mikac iz Trubarjeve 55/a v Celju.
Vse nagrade so v oglasno-naročniškem oddelku Novega ted-
nika, nagrajenci pa jih lahko dvignejo osebno v 30 dneh.
Šahovska nagradna igra 110
Šahisti celjske regije so letos že odigrali regij-
sko posamezno prvenstvo. Med trojico, ki je
delila 1.-3. mesto je naslov prvaka osvojil
šahist ŠK Žalec. Kdo?
Božo Štuci
iVIilan IViatko
Dani Vombel^
Nagrajuje Železarna Štore.
23. februar 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Brez snega na snegu Aubreht prvakinja
Na skakalnici v Ljubljani je
bilo republiško prvenstvo za pi-
onirje B do 11 let, kjer je nasto-
pilo 101 tekmovalec. 4. mesto je
osvojil Matej Kadliček iz T.Ve-
lenja, 5. je bil Benjamin Mešič
graslovče - Andraž.
V Planici na 50 metrski skakal-
nici je bilo tekmovanje za pokal
Cocte za starejše pionirje, kjer so
tudi nastopili tudi tekmovalci
Itlubov s celjskega območja.
Opozorili so na sebe, saj so dose-
gli naslednje rezultate: 2. Matjaž
Triplât, 5. Boštjan Rednak, oba
T.Velenje, 9. Robi Oblak Bra-
slovče - Andraž, 11. Janez Turn-
äek Celje, 23. Rolando Kaligaro
T.Velenje, 24. Stane Videnšek,
30. Igor Lukič oba Celje itd.
JOŽE OBLAK
Vodi Penai
v zimski ligi mali nogomet
v Celju so odigrali 10. kolo: Pe-
nal Zvezdaš Intihar - Umetniki
3:1, Merx BC - Cinkarna 2:2, Gra-
fika Gracer - Grofija 4:3, Aero
- Skavti 2:2, Klateži - SokoU 3:1,
Kovinotehna - EMC Škorpioni
7:1 in Aškerčeva - Marinero 4:1.
Vodi Penal Zvezdaš Intihar s toč-
ko prednosti pred Grafiko Gra-
cer, Aškerčevo, Skavti, Umetni-
ki, Marinero itd.
Novi sodniki
»Medobčinsko društvo nogo-
metnih sodnikov Celje je pri-
pravilo za boljšo izobrazbo svo-
jega kadra tridnevni seminar
v Novigradu, ki so se ga udeleži-
li tudi člani podobne zveze iz
Maribora in Koroške. Šest iz
celjskega društva je teoretični iz-
pit dobro prestalo, zdíú pa čakajo
na pričetek tekem, kjer bodo
opravili še praktični del zahtev-
nosti. Iz Celja so v prvem delu
bili uspešni: Gojko Kusič, Drago
Kračun, Zlatko Raukovič, Vladi-
mir Jereb, Vinko Vozlič in Gojko
Živkovič,« nam je sporočil eden
izmed vodilnih mož, ki skrbijo za
boljše nogometne sodnike na
celjskem območju in tudi širše
Edo Vranjek.
Čeprav zadnji dve tekmoval-
ni sezoni ena najboljših umet-
nostnih drsalk z Celja, Mateja
Aubreht, nastopa za S. Bloudek
v Ljubljani, moramo napisati
vest, da je v zadnjem športnem
vikendu postala državna član-
ska prvakii^ in to na Jeseni-
cah. Celjski športniki se tako
uveljavljajo tudi v drugih dru-
štvenih sredinah, kar je vsekakor
prav. V isti konkurenci pa je bila
članica Tkanine Celje Lea Vodu-
šek osma.
Regijsko prvenstvo
šahisti so pripravili regijsko
prvenstvo za posameznike, kjer
je nastopilo 16 šahistov, ki so
odigrali 9 kol po švicarskem si-
stemu. 1.-3. mesto so osvojUi Da-
ni Vombek, ŠK Žalec, Božo
Stud, ŠK Celje in Milan Matko,
ŠK Velenje, sledijo 4.-5. Franc
Peš^, ŠK Celje in Maijan Drob-
ne ŠK Šentjur, 6. Milan Goršek,
ŠK Velenje itd.
60 ekip v malem
nogometu
ZTKO Celje s podskupino za
mali nogomet v občinskem me-
rilu je pripravila razpis tekmo-
vanja za letos. Da je mali nogo-
met vse bolj popularen priča po-
datek, da bodo v novem prven-
stvu nastopali kar v petih ligah,
v vsaki bo 12 ekip ali skupaj 60
s preko 300 igralci. Prijave za tek-
movanje sprejemajo pri ZTKO
Celje do 10. marca, ko je treba
tudi poravnati prijavnino, ki je za
ekipo 160 tisoč din. Tekmovanje
se bo začelo 27. marca in bo pote-
kalo vsak dan od ponedeljka do
petka na igrišču na Gričku.
Strokovni tajnik pri ZTKO Ce-
lje vabi vse vodje ekip malega
nogometa za letošnje prvenstvo
na delovni sestanek, ki bo v sre-
do, 15. marca ob 16. uri v prosto-
rih SIS DD, Gregorčičeva 5/a (za
Zdravstvenim domom СеЦе).
Slepi v šaliu
v Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo v šahu za slepe in sla-
bovidne ženske in mladince.
Iz Celja so se prvenstva udele-
žile tri šahiste, najboljša pa je
bila Terezija Šoster, ki je zasedla
2. mesto in si tako zagotovila pra-
vico do nastopa na državnem pr-
venstvu, ki bo v soboto in nede-
ljo (25. in 26.) v ŠkoQi Loki. Sonja
Pušenjak je bila 5., Janja Povalej
pa 6.
Med mladinci seje od Celjanov
Viktor Vertačnik uvrstü na 2.
mesto in si tudi priboril pravico
nastopa na državnem prvenstvu.
Jure Pečovnik je bil 5., Franci
Pungartnik 7., Maijan Založnik
pa 12.
MŽ
Vse slabše
v badmintonu
4. C republiški tumir v bad-
mintonu je v nedeljo, v organi-
zaciji Partizana Gaberje, priva-
bil le tekmovalce treh društev
- domačinoi^ Braslovčanov in
Polzelanov. Čeprav v vseh treh
okoljih zanimanje za badming-
ton raste, še zlasti pri mladih, pa
dvoboji v tekmovalni konkuren-
ci kažejo vse bolj rekreativno ra-
ven. Vse manj je tudi zato tekmo-
valcev iz celjskega območja na
republiških A in celo B turniijih.
Rezultati: moški - 1. Hribemik
(PGC), 2. Pirec, 3. Hajnšek (oba
Braslovče). Ženske - 1. Pučnik,
2. Nešič (obe Polzela) in 3. Hri-
bemik (PGC).
METOD TREBIČNIK
Pričetek vadbe na
Olimpu
V ŽNK Ingrad-Kladivar po-
svečajo veliko pozornosti naj-
mlajši generaciji nogometašev,
da bi v Celju ta šport spet dobil
svoje pravo mesto.
Začenja se nova sezona, zato
klub obvešča vse pioniije, člane
kluba, da se bo pričela redna
vadba v sredo, 1. marca, na igriš-
ču Olimpa ob 15.30 uri. Vabijo
tudi pioniije, ki še niso člani klu-
ba, da se v^učijo v redno vadbo,
dobrodošli pa so zlasti pioniiji
rojeni leta 1976, 1977 in 1978.
J. S.
Zanimanje za
gimnastiko
Odbor društva Partizan pri
ZTKO v Celju nadaljuje z načrt-
nim delom na področju izobra-
ževanja strokovnih kadrov pri
društvih Partizan v Celju. Ne-
davna predelava vaj iz množične-
ga programa športnorekreativne
gimnastike v organizaciji doma-
čega Partizana Nova vas in v iz-
vedbi strokovnjakov Gimnastič-
ne zveze Slovenije, je pritegnila
kar 40 mladih vodnikov in tek-
movalcev in sicer iz Partizanov
Nova vas, Gabeije, Štore in Voj-
nik. Z velikim zanimanjem so
spremljali prikaz videofilma pra-
vilnih izvedb gimnastičnih v^j za
pionirske in mladinske kategori-
je ter praktično izvedbo metodič-
nih postopkov za učerge posa-
meznih vaj na vseh orodjih.
Spodbudna množična udelež-
ba kaže, da je zanimanje za gim-
nastiko pri mladih ljudeh ponov-
no v porastu ter da prizadevanja
Odbora za društva Partizan za
ponovno oživlj^e orodne telo-
vadbe v društvih Partizan, niso
zaman. To pa je brez dvoma nov
izziv Celju, nekoč tretjemu gim-
nastičnemu središču v Sloveniji.
METOD TREBIČNIK
Prvi na turnirju
v Nemčiji
Na povabilo Zveze slušno pri-
zadetih iz Triera v Nemčiji so se
člani Medobčinskega društva
slušno prizadetih Celje udeležili
mednarodnega turnirja slušno
prizadetih oseb v malem nogo-
metu za prehodni pokal. Sodelo-
valo je 12 ekip v treh skupinah.
Celjani so v skupini A osvojili
prvo mesto, dva pokala in plake-
ta pa so izkupiček šestih tekem.
Z. S.
Sindikalni hokej
v sindikalni hokejski ligi so
odigrali dve koli. Rezultati: 1.
kolo - Grofija - Zlatarna 5:2, Ko-
nus - Kovinotehna 5:4, 2. kolo
Zlatarna - Kovinotehna 6:3 in
Konus - Grofya 5:0 b.b. Para 3.
kola: Konus - Zlatarna, Grofija
- Kovinotehna.
Na fotografiji je skupina Quod massacre in sicer spredaj
kitarist Rifle in Mare in basist Matic, zadaj Mario in
Krištof- bobni.
¡Viario Šolih v
vlogi rock pevca
Komur ime ni znano naj
ga spomnim na predlanski
in lanski TDF, kjer smo
imeli možnost občudovati
igralske »sposobnosti« Šeli-
ha v fílmih, Hudodelci in
Remington.
Quod massacre je skupina
v kateri Mario Šelih prepeva,
če njegovo početje lahko ta-
ko imenujemo. Pomembnej-
ši nastopi, ki jih je imela sku-
pina v Jugoslaviji so: YU
Rock v Zagrebu, Novi rock
v Ljubljani in Poet rock
v Sarajevu. Izdah so kaseto
v Beo^adu in dva LP. Eden
naj bi izšel v ZR Nemčiji,
drugi v ZDA.
Petkov nastop v KLJUB-u
se je odvijal precej povpreč-
no. Do izraza je prišla Šeliho-
va narcisoidnost, ki je bila
tako prepričljiva, da jo je bi-
lo opaziti že samo po njego-
vem glasu. Nekateri prihaja-
joči so se že na uhci obrnili
in si poiskali drugo zabavo.
Vztrajnejši, ki jih je prignala
radovednost, pa so se hitro
napasli pevčevega nastopa.
Švoji glasbi pravijo pre-
prosto rock. V končni fazi
imajo fantje prav, vendar je
to preširok pojem in ne po-
kaže resničnega stanja. Šeli-
hov vokal je nekje med hard
corovci, igranje kitaristov,
bobnaija in basista, pa je že
bolj v trash metalu. Nastaja
nasprotje, dovoD moteče za
uho, tembolj, ker vokal ne-
nehno siU v ospredje. Težnja
individiuma, ki s sposob-
nostjo nima ničesar skupne-
ga. Lahko bi trdil celo na-
sprotno. Trend zapeljuje ne-
poznavalca in tako lahko Še-
lih še vedno eksistira, ter ne-
opravičeno potiska v ozadje
ostale člane skupine.
EDI EINSPILER
18. STRAN - NOVI TEONIK
23. leliruar 1989
Kandidata o energiji
Med pogovorom Vinka Vasleta in Marka Bulca
v Titovem Velenju sta ob razpravi o ekologiji oba
poudarila, da bi bilo treba pri nas bolj varčevati
z energijo.
Upajmo, da ne bo yarèeval z energijo tisti, ki bo
izvoljen za zvezno predsedstvo.
Nič hudega
v soboto so se mnogi kupci jezili, ker so bile
prodajalne z živili zaprte že ob 15. uri. Drugim je
bilo vseeno.
Nič hudega, saj marsikje že tedaj ni bilo ne kruha
ne mleka.
Bogati
čeprav se dražijo avtomobili in tudi bencin, vse
kaže, da so vozniki še vedno dokaj bogati ljudje.
Kljub tudi močni dražitvi pijač, jih je še vedno
veliko vinjenih za krmili.
Tudi novi posl<us ni uspel. Ribe še
vedno niso dovolj odporne.
Še kar jih pomori žveplena kislina.
Riše Bori Zupančič
Z oblalcov
Celjski mladinci so prvega slovenskega in jugo-
slovanskega mladinca opozorili, da mladinska
organizacija v boju za oblast ne bi smela pozabiti
na nekatere take malenkosti, kot so zaposlovanje,
šolanje, pridobivanja stanovanj.
Sicer imajo lahko še večje težave, če pridejo na
oblast.
Občinsica nesnaga
Mnogi Šoštanjačani se jezijo nad onesnaževa-
njem, ki prihaja iz tovarne usnja. Iz zraka letijo tudi
prave sajaste krpice.
Neuradno smo zvedeli, da so te »krpice« ostanki
raznih občinskih listin, ki jih sežigajo v tej kurilnici.
Ne vemo, ali popolnoma ne zgorijo zaradi sla-
bega kurjenja, ali »neprebavljivosti« listin.
Dan pomoči
Morda ne bi bilo sla-
bo, če bi 8. marec spre-
menili iz Dneva žena
v Dan pomoči. Ob tem
prazniku se namreč zad-
nji čas mnogi spomnijo,
naj bi namesto doseda-
njih oblik izražanja po-
zornosti do Žena, izraža-
li pozornost do česa
drugega. Najpogosteje
za bolnišnice: za regij-
sko, za klinični center,
za...
Letos še za bolnišnico
Franjo.
Nevodeno o vodi
Na Stranicah so se na pogovoru na najvišji ravni
zbrali predstavniki celjske in konjiške občine.
O čem so se pogovarjali, ni težko ugotoviti.
Vendar pa kljub razpravi o vodi pravijo, da
besede niso bile nič kaj vodene.
Že vedo
Vse več šolarjev zbira
stare delovne pripomoč-
ke in druge stare stvari,
se seznanja s starimi
običaji...
Mladi že vedo kaj jih
čaka.
pamesto raliet — zavarovan¡q
^^tos^ bomo sicer pred točo še branili, za naprej pa predlaga republiški komite za kmetijstvo IS SRS^r
za ukinitev tega zakona, ker rezultati kažejo, da obramba ni uspešn^^^^
Toča torej še bo, pred raketami pa bomo le varni!
NEDEUA, 26. 02. 89
Program: LJ1
9.05-23.20 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.20 VIDEO STRANI, OTROŠKA
MATINEJA: 9.30 ZIV ŽAV; 10j20 SAFARI. ČEŠKOSLOVAŠKA NADAU. 1/13;
10.50 S. CONRAN: ČIPKE, PONOVITEV AMERIŠKE NADAUEVANKE 9/9; 11.30
VIDEOMEH; 12.00 UUDJE IN ZEMUA; 12.30 VIDEO STRANI; 12.40 UMOR
V ORIENT EXPRESSU. AMERIŠKI FILM; 14.40 S P V KLASIČNIH SMUČARSKIH
DISCIPLINAH - 50 km (M). POSNETEK IZ LAHTIJA; 15.45 PRISLUHNIMO TIŠINI,
PONOVITEV; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1 ; 16.45 RIO CONC-
HOS. AMERIŠKI FILM;18.30 GLASBA ZA CICIBANE: NAŠA ČETICA KORAKA;
18.45 RISANKA; 18.55 EP VIDEO STRANI; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV OKNO;
19.24	EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 18,55 VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.15
EPP; 20.20 S. KOVAČEVIČ: PORTRET ILIJE PEVCA. NADALJEVANKA TV BEO-
GRAD 1/3; 21.20 EPP; 21.25 SMUČAJMO VSI; 21.40 ZDRAVO; (VMES PORO-
ČILA); 23.10 VIDEO STRANI
PONEDEUEK, 27. 02. 89
Program: JRT2 20.55 MALI KONCERT: TOMAŽ PENGOV (Za JRT 2)
Program: U1 8.45-13.20 in 16.05-23.10 TELETEKST RTV UUBUANA 9.00
VIDEO STRANI; 9.10 KAJ JE FILM, 16. ODDAJA, UVOD V FILMSKE STILE IN
ZMAGA. KRATKI FILM TV MOZAIK; 10.10 UTRIP; 10.25 ZRCALO TEDNA; 10.40
TV MERNIK; 10.55 OČI KRITIKE; 11.25 KO SE BLIŽA KONEC. AMERIŠKI FILM;
13.10 VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI, EPP; 16.30 TV DNEVNIK 1; TV
MOZAIK; 16.45 UTRIP; 17.00 ZRCALO TEDNA; 17.15 TV MERNIK; 17.30 OČI
KRITIKE; 18.00 SMUČAJMO VSI, PONOVITEV; 18.15 EP VIDEO STRANI SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 18.20 RADOVEDNI TAČEK: CESTA; 18.35 POLETI
PESEM. NANIZANKA TV SKOPJE 7/8; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.24
EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 M, ŽALICA: RIMSKI
DAN. DRAMA TV SARAJEVO; 21.15 EPP; 21.20 OSMI DAN; 22.00 TV DNEVNIK
3; 22.10 ANTOLOGUA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 2. DEL; 23.00 VIDEO
STRANI
TOREK, 28. 02. 89
Program: LJ1
9.45-11.10 In 16.05-23.25 TELETEKST RTV UUBUANA; 10.00 VIDEO STRANI;
10.10 TV MOZAIK: ŠOLSKA TV; 10.10 RAČUNALNIŠTVO IN ROBOTIKA; 10.30
VOJNA ZVEZD; 11.00 VIDEO STRANI EPP; 16.20 VIDEO STRANI EPP; 16.30 TV
DNEVNIK 1; 16.45 TV MOZAIK: ŠOLSKA TV, PONOVITEV; 17.35 EP VIDEO
STRANI SPORED ZA OTROKE IN MLADE: 17.40 RISANKA; 17.55 LONČEK,
KUHAJ: ZDROBOVI OCVRTKI; 18.00 EX LIBRIS: PRIMORSKO VINOGRADNI-
ŠTVO IN VINARSTVO; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE
VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 N.
BADALUCCO; ČE NEKOČ POTRKAŠ NA MOJA VRATA, ITALIJANSKA NADA-
UEVANKA 3/4; 21.10 EPP; 21.15 OMIZJE (VMES POROČILA); 23.15 VIDEO
STRANI
SREDA, 01. 03. 89
Program: LJ1
9.45-11.45 In 16.05-23.40 TELETEKST RTV UUBUANA
10.00 VIDEO STRANI : TV MOZAIK; 10.10 OSMI DAN; 10.50 PORTRET: VSAK
ČLOVEK SE RODI SVOBODEN; 11.35 VIDEO STRANI: EPP; 16.30 TV DNEVNIK
1; TV MOZAIK; 16.45 OSMI DAN; 17.25 PRTRET; 18.10 EP VIDEO STRANI;
SPORED ZA OTROKE IN MLADE: 18.15 Z B I S: KAPA NEVIDNICA; 18.35 A.
BRVAR-I. PEDIČEK: DOMAČA NALOGA ZA UČITEUA A.K.; 18.55 LOLEK IN
BOLEK: LETENJE Z ZMAJEM; 19.05. RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO
JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
FILM TEDNA: BOTER II., AMERIŠKI FILM; 23.20 TV DNEVNIK 3; 23.30 VIDEO
STRANI;
SREDA, 01. 03. 89
Program: LJ2
OPOMBA EIDHOVEN: NOGOMET - EVROPSKI POKALI - P S V: REAL, PRE-
NOS; REPORTER: I. MILOVANOVIČ OFF; 17.00 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI; 18.30 REGIONALNI PROGRAMI TV UUBUANA - STU-
DIO MARIBOR; 19.00 VINO IN VINSKA TRTA, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA 3/3;
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 EPP; 20.05 F. M. DOSTOJEVSKI - D.JOVANOVIČ:
BESI, POSNETEK PREDSTAVE; MLADINSKEGA GLEDALIŠČA UUBUANA;
22.25	SVET POROČA; (DO 23.25)
ČETRTEK, 02. 03. 89
Program: LJ1
9.45-11.50 in 16.05-23.55 TELETEKST RTV UUBUANA; 10.00 VIDEO STRANI;
10.10 TV MOZAIK: ŠOLSKA TV; 10.10 MATEMATIČNI IZLET V NEZNANO; 11.00
RAČUNALNIŠTVO IN ROBOTIKA; 10.10 PO SLEDEH NAPREDKA; 11.40 VIDEO
STRANI; 16.20 VIDEO STRANI: EPP; 16.30 TV DNEVNIK 1; TV MOZAIK; 16.45
ŠOLSKA TV; 17.45 PO SLEDEH NAPREDKA; 18.15. EP VIDEO STRANI; SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE: 18.20 SLOVENSKI UUDSKI PLESI: ZAHODNA
ŠTAJERSKA; 18.50 BISKVITKI; 19.10 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO
JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
TEDNIK; 20.55 EPP; 21.00 L. MC MURTRY: UMOR MARY PHAGAN, AMERIŠKA
NADAUEVANKA 3/4; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.10 RETROSPEKTIVA JUGOSLO-
VANSKEGA FILMA 30 LET NAGRADE JELEN: KIKLOP; 23.45 VIDEO STRANI
PETEK, 03. 03. 89
Program: LJ 1
9.45-12.40 in 16.05-23.40 TELETEKST RTV UUBUANA; 10.00 VIDEO STRANI:
TV MOZAIK; 10.10 TEDNIK; 11.00 MOSTOVI; 11.30 L. MC MURTRY: UMOR
MARY PHAGAN, AMERIŠKA NADAUEVANKA 3/4; 12.30 VIDEO STRANI; 16.20
VIDEO STRANI; EPP; 16.30 TV DNEVNIK 1; TV MOZAIK; 16.45 TEDNIK; 17.35
MOSTOVI; 18.15 EP VIDEO STRANI; SPORED ZA OTROKE IN MLADE: 18.20
V.PEČJAK: DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI: LUTKOVNA IGRICA 9/10; 18.35
SAFARI, ČEŠKOSLOVAŠKA NADAU. 2/3; 19.05 RISANKA; 19.12 TV OKNO;
19.17 NAŠE AKCIJE; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59
EPP; 20.05 NAŠ EDINI SVET: UUDJE IZ PUŠČAVE, ANGLEŠKA DOKUMEN-
TARNA SERIJA 7/8 20.35 EPP; 20.40 DETEKTIVA IZ MIAMUA, AMERIŠKA
NANIZANKA 9/21; 21.30 MINI SHOW: ODZILA, ODDAJA TV SKOlPJE; 21.50 TV
DNEVNIK 3; 22.00 NIKOLI NISEM PEL OČETU. AMERIŠKI FILM; 23.30 VIDEO
STRANI;
PETEK, 03. 03. 89
Program: LJ2
17.05 BUDIMPEŠTA: SP V ATLETIKI, PRENOS, REPORTER: M. ROŽMAR; 19.05
VIDEOMEH, PONOVITEV; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 EPP; 20.05 IZ KONCERT-
NIH DVORAN, ARTHURO MICHELANGELU, KLAVIR C. DEBUSSY: PRELUDIJI
L. VAN BEETHOVEN: TRIJE KLAVIRSKI KONCERTI; 21.55 SKUPŠČINSKA
KRONIKA, ODDAJA TV BEOGRAD; 22.15 EN AVTOR, EN FILM; 22.40 DOLGA
POT DO DOMA, AMERIŠKI FILM; (DO 0.10)
SOBOTA, 04. 03. 89
Program: LJ1
7.45-12.30 in 15.00-1.35 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.00 VIDEO STRANI;
- OTROŠKA MATINEJA; 8.10 RADOVEDNI TAČEK: CESTA; 8.25 LONČEK,
KUH»J: ZDROBOVI OCVIRKI; 8.30 A. BRVAR-I. PEDIČEK: DOMAČA NALOGA
ZA UČITEUA A. K.; 8.45 EX LIBRIS: PRIMORSKO VINOGRADNIŠTVO IN
VINARSTVO; 9.50 POLETI PESEM, NANIZANKA TV SKOPJE 7/8; 10.20 IZBOR
TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI; 12.20 VIDEO STRANI; 15.15 VIDEO
STRANI; 15.25 OKROGLA MIZA: SLOVENSKA DRŽAVNOST IN SUVERENOST;
16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1 ; 16.45 Z 8 I S: KAPA NEVIDNICA;
17.00 KRONIKA NEKE MLADOSTI, I. DEL: VALENTINA, ŠPANSKI FILM; 18.25
ZDAJ PA PO SLOVENSKO, IZOBRAŽEVANLNA SERIJA 5/6; 18.50 RISANKA;
19.15 EP VIDEO STRANI; 19.20 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.55 VREME; 19.59 UTRIP; 20.15 EPP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30 NARAVNI
HAMBURG, NEMŠKI KRATKI FILM; 20.55 EPP; 21.00 NOVI SAD: IZBOR JUGO-
SLOVANSKE POPEVKE ZA .PESEM EVROVIZIJE '89-. PRENOS: 23.30 TV
DNEVNIK 3; 23.40 HARRY IN WALTER GRESTA V NEW YORK. AMERIŠKI FILM;
1.25 VIDEO STRANI;
SOBOTA, 04. 03. 89
Program: LJ2
15.50 BUDIMPEŠTA: SP v ATLETIKI, PRENOS, REPORTER: M. ROŽMAN; 18.00
DP V VATERPOLU - MORNAR : MLADOST, PRENOS; 19.00 JUGOSLAVIJA,
DOBER DAN. ODDAJA TV ZAGREB; 19.30 TV DNEVNIK; 20.10 EPP; 20.15 OD
TOD DO VEČNOSTI. AMERIŠKI FILM; 22.15 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI (DO 1.30)
Četrtek, 23. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Šola za starše. 10.40 Srečanje z leti,
11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15
Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo:
Inovacije v gospodarstvu, 18.00 Glasbeni večer na RC, 19.00
Zaključek sporeda.
Petek, 24. 2.: 8.00 Napoved 8.05 Poročila, 8.30 Petkov
mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer, 11.00 Zaključek;
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika,
17.30 Turizem nas bogati, 18.00 Glasbeni večer na RC, 19.00
Zaključek sporeda.
Sobota, 25. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldne
z vami, 10.15 Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00
Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni
trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ),
16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabav-
nih melodij, 18.00 Glasbeni večer na RC, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Nedelja, 26. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Onkraj
srebrne črte 9.00 Poročila, 11.00 Žveplometer (ponovitev), 11.30
Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih
logov (ureja Jure Krašovec), 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in
pozdravi.
Ponedeljek, 27. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Športno
dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.50 Športni pre-
gled, 18.00 Glasbeni večer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 28.2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Iz sveta glasbe,
10.00 Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 17.50 Naši zbori, 18.00 Glasbeni večer na RC, 19.00 Zak-
ljuček.
Sreda, 1. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Hortikultura.
10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek; Popol-
danski spored: 14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktualni tre-
nutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ),
16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Studio CE, 19.00
Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja na FM frekvenci 100,3 MHz in na SV
frekvenci 963 kHz.
23. februar 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 19
• OVEN
• BIK
• RAK
• LEV
• VODNAR
• RIBI
20. STRAN - NOVI TEONIK
23. leliruar 1989
Trnlolica
Trnjolica (Prunus spinosa L.) spada v rod prunu-
sov, ki je gospodarsko zelo pomemben. Iz približno
dvesto divje rastočih vrst tega rodu, so vešči in mar-
ljivi vrtnarji vzgojili ogromno število križancev in
sort, katerih številne plodove zelo dobro poznamo.
Sem spadajo mandljevec, breskev, marelice, višnje,
češnje in slive. Nekoliko oddaljeni sorodnik je šipek,
čajna vrtnica, robida, nešplja, pa peteroprstnik,
jagode, jerebika, glog, hruška, jablana, panešplja itd.
Vse te naštete rastline in grmovje ter drevesa spa-
dajo v red Rožnic (rosaceae). Zato je tmjolica ali črn
trn tipični divji predstavnik tega rodu.
Obič^no je trnjolica do tri metre visok grm, ki se že
pri tleh razraste v mnoge krevljaste veje, ki so porastle
z 2 do 3cm dolge in ostre trne. Zgodsò spomladi se
razveselimo lepote cvetočega grma. M^hni beli cve-
tovi so na gosto posejani po trnatih vejah. Kmalu za
njimi se pojavijo majhni, le malo dlakavi, podolgovati
in napiljeni listi. Cvetovi dišijo po grenkih mandeljih
in iz njih se po oprašitvi razvije okrogel, koščičast,
višnjev, sli vast in zelo trpek plod, ki ostane čez zimo na
grmu.
Pri črnem trnu ah trnjohci nabiramo najprej Uste in
cvetove, plodove pa v pozni jeseni, ko jih je že oparila
slana.
Cvetovi vsebujejo nitrilghkozid, sledove amigdalina,
derivate kumarina in flavonske glikozide. V sko^i in
plodu je veiko čreslovin, grenčin, v semenu pa ciano-
genetske heterozide ter benzaldehida, v plodu še pek-
tin, jabolčna kislina in vitamin C.
Posušeno cvetje in listje uporabljamo kot blago
odvajalo. Pomaga tudi pri odvajanju vode. Čaj jača in
čisti kri, zlasti pri kožnih boleznih, boleznih pljuč in
dihalnih organov. Če č^u dodamo žhco medu, lajša
težave pri pljučnici, bronhitisu, mehča sluz n ol^ša
izkašljevanje. Ljudsko zdravilstvo priporoča č^j iz
trnjoličnih cvetov tudi proti pretirani debelosti. Ker
pospešuje prebavo in izločanje seča, je trnjolica
odlično domače zdravilo.
Učinek povečamo, če dodamo še rožmarin, krhhko,
žajbelj in peUn. Žlico tega č^a poparimo s pol litra
vrele vode, pokrijemo in pustimo da se ohladi. Pijemo
po skodehco pol ure pred jedjo, najmanj štiri tedne.
Iz plodov lahko pripravimo okusno marmelado, ki
z zmernim uživanjem pospešuje apetit. Ljudsko zdra-
vilstvo priporoča, da zrele plodove kuhamo v čmem
vinu in vse skupaj jača želodec in prebavne organe.
Kuhani plodovi preprečujejo drisko ter lajšajo
težave pri boleznih ledvic, mehuija in sečevoda.
BORIS JAGODIČ
Električno orodje Iskra Black and Decker, ter belo teh-
niko dobite v Železninarju pri gotovinskem nakupu za 15
odstotkov ceneje. Poleg običajnih ugodnosti vam Želez-
ninar jamči tudi kvaliteto.
Ultrazvok in nosečnost
v zadnjih letih je diagnostični ul-
trazvok postal rutinski diagnostični
postopek, brez katerega si delo gine-
kologa ne moremo več zamišljati.
Opazovanje ploda v maternici je bila
davna želja porodničarjev. Uporabljah
so razhčne preiskave, rtg, kontrastne
rtg in druge, a nobena ni dala vseh
željenih informacij, večina pa je bila
škodljiva za plod. Ža UZ preiskave ni
dokazan škodljiv vphv na otroka аИ
mater, dajo nam veÙko uporabnih po-
datkov, delamo jih ambulantno, so ne-
boleče in niso neprijetne.
V normalni nosečnosti delamo UZ
pregled običajno trikrat.
Prvo preiskavo delamo v 7-10 ted-
nu. S to določimo, alije nosečnost pra-
vilna v maternici, število zarodkov, do-
ločimo pa tudi točno trajanje noseč-
nosti.
To je pomembno zlasti pri ženah
z nerednimi ciklusi аИ pri tistih, ki se
ne spominjaryo dneva zadnje men-
struacije. Merimo dolžino ploda od te-
mena do trtice in iz dobljene razdalje
v mihmetrih lahko do dneva točno iz-
računamo datum poroda. Že v tem ob-
dobju opazujemo plodove srčne utri-
pe, njegovo gibanje.
Drugo preiskavo naredimo v 19-25
tednu od izostanka menstruacije. Ta
nam služi za pregled morfologije plo-
da. Pogledamo, аћ ima otrok normal-
no formirano glavico, hrbtenico, srce,
ali ima želodec, ledvice, žolčnik, me-
hur, noge, roke. S to preiskavo skuša-
mo najti večje nepravilnosti otroka,
s katerimi normalno življenje ni združ-
ljivo. V kolikor naletimo na takšno
anomedijo, napotimo nosečnico na viš-
jo stopnjo UZ diagnostike, kjer ji pri-
poročijo prekinitev nosečnosti. S tem
je ženi prihranjen stres, ki bi ga doži-
vela ob porodu okvaijenega otroka.
Tretjo preiskavo opravimo po 32.
tednu nosečnosti. Merimo velikost
otrokove glavice, obseg prsnega koša
in trebuha ter dolžino stegnenice. Če
ugotovimo zastoj rasti, lahko tedaj
pravočasno ukrepamo. Opazujemo vi-
talnost otroka, ki pove o njegovem po-
čutju v maternici.
UZ preiskava v marsičem olajša de-
lo ambulantnega ginekologa in prihra-
ni denar, ki bi bil potrošen za preneka-
tero ne nujno potrebno hospitahzacijo.
Zemlja za lončnice
Zemlja v kateri rastlina
raste, veliko prispeva k nje-
nemu zdravju, zato naše
lončnice nikakor ne sadimo
le v vrtno zemUo, pa najsi
gre za sajenje ali pa presaja-
nje že vkoreninjene rastli-
ne. V takšni zemlji so na-
mreč semena plevela,, mor-
da tudi škodljivci, pred-
vsem pa ta zemlja slabo
prepušča vodo.
Po tradiciji je sestava kom-
posta za lončnice še vedno
neke vrste umetnost in
skrivnost. Vsi vrtnaiji so od
nekdsg čuvah »recepte«
v nsgvečji tajnosti; nekateri
jih čuvajo še danes, saj ve-
mo, da razhčne rastline po-
trebujejo razhčne mešanice.
Tako so strokovnjaki za hor-
tikulturo v Veliki Brita^i in
drugod v svetu razvih celo
vrsto mešanic za sajenje raz-
ličnih rastlin in tudi posebne
mešanice za setve. Te vsebu-
jejo osnovne hranilne snovi
- v njih ni semen plevela in
škodljivcev ter imajo pravo
strukturo.
Razširjena mešanica za
lončnice, ki jo uporabljamo
predvsem za počasi rastoče
rastUne je v osnovi sestavlje-
na iz sedmih delov ilovice,
treh delov šote, dveh delov
grobega peska in dodatka
gnojila (2-2,5% NPK 1:0,
8:1,5), ki paje pri hitro rasto-
čih rasthnah večji in različen
glede na potrebe rasthn.
Med gnojih poznamo dve
poglavitni skupini: organska
in kemična. Organsko gnoji-
lo je gnijoč vrtni kompost ali
pa živalski iztrebki. Pogla-
vitno pri uporabi le teh je, da
mora biti gnoj ah pa kom-
post dobro uležan-preperel.
Kemična gnojila so eno-
stavnejša za uporabo v hiši.
Lahko jih kupimo v manjših
kohčinah in vsebujejo po-
trebne hranilne snovi v pra-
vilnih razmerjih. Lahko so
tekoča ah v obliki topljivega
prahu in kroghc. Pomembno
je, da se natanko držimo na-
Obvestili!
Hortikultumo društvo
Celje organizira danes, v če-
trtek, 23. 2. 89 ob 17. uri
v dvorani Medobčinske
zdravstvene skupnosti pre-
davanje Slavka Zgonca na
temo »Cvetje v kmečkem
domu«. Predavanje bo zani-
mivo za vse, ki gojijo oken-
ske in balkonske cvetlice.
Jutri, v petek, 24. 2. pa bo
ob 16. uri v drevesnici Miro-
san v Kasazah demonstraci-
ja obrezovanja sadnega
drevja. Ob 15.30 bo izpred
Vrtnice odpeljal poseben
avtobus. Cena prevoza je
3000 dinarjev.
vodil, pri čemer пгд velja na-
čelo, da tudi preveč dobrega
rastlini škodi.
Poleg omenjenega ilovna-
tega komposta obstoje še
številni brezilovnati kompo-
sti na osnovi šote. Ti so od-
hčni za praprotnice, nepri-
merni pa so za hitro rastoče
rastline, ki potrebujejo stal-
no zadostne kohčine razpo-
lož^ive hrane, (prihodnjič
dalje)
inž. IRENA VIZJAK
КШО UNION
do 1. 3. ZADNJA KRISTU-
SOVA SKUŠNJAVA - ame-
riški film
23. 2. IZGANJALCI DUHOV
-	ameriški film - filmsko gle-
dališče
MAU UNION
do 25. 2. LETO NEVARNE-
GA ŽIVLJENJA - avstralski
fihn
od 27. 2. dalje IZGANJALCI
DUHOV - ameriški film
КШО METROPOL
od 24. 2. dalje PRINC OD-
KRIVA AMERIKO - ameri-
ški film
od 27.2. dalje JACK IN GILL
-	ameriški film
Matineje
25.	2. POUCIJSKA ZASE-
DA - ameriški film
26.	2. PRINC ODKRIVA
AMERIKO - ameriški film
KINO DOM
do 26. 2. JEKLENA PEST
PRAVICE - ameriški film
od 27. 2. dalje POUCIJSKA
ZASEDA - ameriški film
do 26. 2. GUNNISI - ameri-
ški film
КШО VOJNIK
26. 2. ZAPUŠČENI KA-
NJON - ameriški film
26. 2. JOHANN STRAUSS
-	KRALJ BREZ KRONE
-	avstrijskonemški film
KINO LJUBEČNA
25. 2. POUCIJSKA PATRO-
LA - ameriški film
KINO ŽALEC
23. 2.: DIVJI OTOK - ameri-
ški film
24.	in 26. 2.: PROGRAMIRA-
NA, DA UBIJA - ameriški
film
25.	2.: VRNITEV JACKA
-	ameriški film
28. 2.: HIŠA 2. del - ameriški
fihn
28. 2.: ZA REŠETKAMI - iz-
raelski film - filmsko gleda-
Ušče
KINO PRBOLD
23.	2.: ŠOLA ZA STEVAR-
DESE - nemški film
24.	2.: AMERIŠKI NIN JA 2.
del - ameriški film
26.	ai3DIH SMRTI - ameriški
fihn
28. 2.: VRNITEV JACKA
-	ameriški film
KINO POLZELA
23.2.: DIH SMRTI - ameriški
film
25.	2.: DIVJI OTOK - ameri-
ški film
26.	2.: AMERIŠKI NIN J A, 2.
del - ameriški film
28. 2.: CIKLON - ameriški
fihn
КШО UBOJE
25.2.: DIH SMRTI - ameriški
fihn
KINO GRIŽE
28. 2.: HIŠA, 2. del - ameriški
fihn
KINO VRANSKO
26. 2.: ŠOLA Z STEVARDE-
SE - nemški film
KINO DOM MOZIRJE
23. 2.: DUH PORNO ZVEZ-
DE - ameriški film
25. in 26. 2.: MAŠČEVANJE
V ULICI BRESTOV - ameri-
ški film
KINO JELKA NAZARJE
25. in 26. 2.: MONSTRUMI
-	ameriški film
КШО LJUBNO
24.	2.: KAUGULA IN ME-
SAUNA - italijanski film
25.	in 26. 2.: GOLA KLETKA
-	ameriški film
KINO ŠMARJE
23.	2.: KRVOLOČNI PTIČI
-	ameriški fihn
24.	2.: VEČNI MAŠČEVA-
LEC - ameriški film
24., 25. in 26. 2.: UMAZANI
PLES - ameriški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
23.	2.: ZAKLAD AMAZON-
KE - ameriški film
24.	2.: IZGANJALCI DU-
HOV - ameriški fihn
25.	in 26. 2.: JUMPING JACK
FLASH - ameriški fihn
27.	in 28. 2.: SVINČENA
PEST PRAVICE - ameriški
fihn
Nočni program
24. in 25. 2.: ROZMARI
-	nemški film
KINO SLOVENSKE KONJICE
23.	2.: BARVA DENARJA
-	ameriški film
24.	2.: ZAKON OROŽJA
-	ameriški film
25.	in 26. 2.: ANGEL SRCA
-	ameriški film
28.	2. in 2. 3.: CIVILNA PA-
TROLA - ameriški film
Mladinski program
26.	2.: NEKOČ JE BIL SNE-
ŽAK - jugoslovanski film
KINO RTC Т10К ZREČE
23. in 24. 2.: OSMI POTNIK
II - ameriški film
25.	in 26. 2. OSTERMANOV
VIKEND - ameriški film
27. 2.: UMAZANI PLES
-	ameriški film
Nočni program
26.	2.: VROČE NOČI V PO-
ČASNEM VLAKU - avstral-
ski film
KINO LAŠKO
25.	in 26. 2.: NE KUKAJ
V TUJA OKNA - ameriški
fihn
КШО RADEČE
26.	2.: MLADI BOJEVNIKI
-	ameriški film
REDNI KINO TITOVO
VELENJE
23.	in 24. 2.: JOCKS - ameri-
ški film
25. in 26. 2.: PETEK 13, 7. del
-	ameriški film
27.	in 28. 2.: KRVOLOČNE
PTICE - ameriški film
1. 3.: TEKSAŠKI GRANI-
ČAR - ameriški film
Nočni video program
25.	in 26. 2.: SPREHOD PO
TOKlU - ameriški film
KINO DOM KULTURE
27. 2.: ZA REŠETKAMI - iz-
raelski film
KINO ŠOŠTANJ
25.2.: JOCKS - ameriški film
26.	2.: KRVOLOČNE PTICE
-	ameriški film
1. 3.: TEKSAŠKI GRANI-
ČAR - ameriški film
Nočni program
25. 2.: PREKO SEDEM PO-
STELJ - nemški fihn
KINO ŠMARTNO OB PAKI
24.	2.: PETEK 13, 7. del
-	ameriški film
28.2.: JOCKS - ameriški fihn
KINO ŠKALE
26.2.: JOCKS - ameriški fihn
Ocvrt sir mozzarella
Ker nas trgovci včasih presenetijo, lahko tudi v Celju ob
redkih trenutkih nabavimo sir »Mozzarella« zagrebške
mlekarne. Če ga dobimo, si pripravimo odlične sendviče.
Potrebujemo 20 rezin v pekaču pečenega kruha brez
skorje, 700 g mozzarelle, 0.251 smetane, 3 jajca in 3 žlice
moke, olje za cvretje ter peteršilj za posipanje.
Sir narežemo na enakomerne kose, po možnosti v veliko-
sti kruhovih rezin in položimo vsak kos med dve rezini
kruha, da dobimo 10 sendvičev. Robove spnemo z zobo-
trebci. Jajca dobro stepemo, zmešamo s smetano in malo
posohmo. Sendviče povaljamo v moki in položimo v jajčno
zmes, da se kruh prepoji. Nato jih dobro odcedimo in v vro-
čem olju zlato rumeno ocvremo. Pri tem se sendviči neko-
hko napihnejo. Zobotrebce previdno odstranimo, sendviče
zložimo na pogret pladenj in potresemo s sesekljanim peter-
šiljem. Jéd je primerna kot predjed ah kot prigrizek k vinu.
23. februar 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
23. februar 198g
23. februar 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
Dežurstva trgovin
v mesecu februiuju bo v Celju dežurala samopostrežna trgo-
vina Soča vsak dan od 7.30 do 20. ure, tudi ob sobotah.
Ob nedeljah bodo dežurali od 7. do 11. ure v prodégalni
Štručka v Prešernovi ulici, stojnici na celjski tržnici in mesnica
v Linhartovi ul^i, od 13. do 15. ure pa bo odprt kiosk pri celjski
bolnišnici.
Celje
Rojenih je bilo 25 dečkov in 18
deklic.
Šentjur
Rodil se je en deček.
Celje
Poročilo se je 7 parov od teh:
Marjan ČOPER iz Zadobrove in
Ksenija PLETERŠEK iz Zado-
brove, Izidor SOTLAR iz Loke in
MeUra ČOBANOVIĆ iz Žalca,
Urban VRBANČIĆ iz СеЦа in
Vlasta KNEZ iz Petrovč.
Šentjur
Poročil se je en par.
Velenje
Vojko GRM, profesor kemije iz
T.Velenja in Sabina ŠILIH, dipl.
ing. farmacije iz Podkraja.
Žalec
Poročili so se: Martin ŠPAJZER
in Stanka PETELINŠEK, oba iz
Liboj, Boris ŠIRŠE in Albina
ZUPAN oba iz Prebolda.
Celje
Umrli so: Marta DRUGO VIČ, 80,
Celje, Vincenc ŽVEGUČ, 48, Ce-
lje, Mihael'KODRIN, 52, Celje,
Nada BOŽIČEK, 59, Celje, Mari-
ja VODONČNIK, 71, Tmovlje pri
Celju, Jožefa RANČIGAJ, 85,
Šmatevž, Jože JERAJ, 58, Boč-
na, Martin BREČKO, 60, Zg. Re-
čica, Terezija GROBELNIK, 76,
Celje, Anton BORŠIČ, 84, Male
Rodne, Vinko KNEZ, 56, Dobro-
va, Jovan LAZiC, 83, СеЦе, Gre-
gor ŠKORNIK, 58, Celje, Terezi-
ja REZAR, 74, Kozje, Frančiška
SKAMEN, 84, Ivenca, Ana KO-
ROŠEC, 88, Dol pod Gojko, Jože-
fa VERK, 56, Medlog.
Šentjur
Umrii so: Frančiška POLUT-
NIK, kmeč. upokojenka iz Sliv-
nice, 72 let, Franc RAZTOĆNIK,
81, upokojenec iz Šentjurja, Ur-
šula MUSKATELC, 94, kmeč.
upokojenka iz Bukovja, Jože IP-
ŠEK, 83, upokojenec iz Zg. Selc.
Šmarje pri Jelšah
Ana JAGER, 87, Zagoije, Jurij
SLEDIČ, 83, Donačka gora, Sta-
nislav JEROVŠEK, 63, Roginska
gorca, Ignac KITAK, 78, Tlake.
Velenje
Umrli so: Vincenc REBERNAk,
upokojenec iz Gabrovca, Jožef
DOBOVIČNIK, upokojenec iz
T.Velenja, Josip KRAJNC, upo-
kojenec iz Migojnic, Ema SLAP-
NIK, upokojenka iz Solčave,
Franc VERTAČNIK, upokoje-
nec iz Sp. Kraš, Ferdinand HRI-
BAR, upokojenec iz Gornje vasi,
Frančišek ŠKET, upokojenec iz
Brezja, Stanislav PISANEC,
upokojenec iz Gave, Ivan VIDO-
VlC, upokojenec iz T. Velenja.
Žalec
Umrli so: Ivana SMOLEJ, 53, de-
lavka iz Dobriše vasi, Josip ME-
LANŠEK, 61, upokojenec iz Bre-
ga pri PolzeU, Matüda GORO-
PEVŠEK, 78, upokojenka iz
Stopnika, Ana KAČ, 91, kmeč.
upokojenka iz Latkove vasi, Ma-
rija JANŽOVNIK, 81, preužitka-
rica iz Dobrovelj, Anton BO-
KAL,č 85, upokojenec iz Limov-
ce, Marija ZUPANČIČ, 96, upo-
kojenka iz Vranskega, Georgina
DROFENIK, 84, druž. upokojen-
ka iz Šempetra.
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba je v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordina-
cijah, v zdravstvenem domu v Titovem Velenju pa je zdravnik
popoldne dežuren v sprejemni pisarni. V zdravstvenih domovih
v Celju, Šentjuiju, Žalcu, Šmaiju in Rogaški Slatini ter izme-
noma tudi v zdravstvenih postajah Kozje, Bistrica ob Sotli in
Podčetrtek, je dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro
qutraj nasledryega dne, v Slovenskih Koryicah, Titovem Vele-
nju in Laškem pa zdravniki dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj
nasledjega dne.
Telefoni: Celje: 26-113, Šentjur: 741-511, Slovenske Konjice:
751-522, Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621, Žalec: 711-
138, Rogatec: 826-016, Kozje: 770-010, Podčetrtek: 882-018,
Bistrica ob Sotli: 784-110, Titovo Velerye: 856-711 in Laško: 730-
078.
Veterinarsica dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinaijev na
veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna dopoldan-
ska ambulanta za male živali pa je od 8. do 10. ure. Neprekirxjeno pa
je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času.
Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinaijev od 6. do 14. ure, nepreki
цјепо dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure zjutraj nasled
njega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ot
praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Veterinarji na veterinar
ski postaji v Moziiju imajo organiziran redni delovni čas od 7. do 15
ure vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 9. ure pa tudi ambulanto za
male živali. Do nedelje, 26. februaija bo dežural dipl. vet. Drago
Zagožen, Ljubno, telefon: 840-179, od 27. februaija dalje pa bo dežu-
rala dipl. vet. Bojana Šturm, Ljubija, telefon: 831-017 ali 857-722.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Delovni čas veterinaijev
na veterinarski postaji Šentjur je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. do
7. ure qutraj naslednjega dne pa je organizirana dežurna služba.
Danes bo še dežuren mag. Franc Kovač, Ul. T.Seliškarja 10, telefon:
741-243, od jutri, 24. februaija dalje pa bo dežural dipl. vet. Jože
Pangerl na veterinarski postaji, telefon: 741-041.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri-
narski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinar-
jev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure qutríO pa imajo organizirano
dežurstvo. Do ponedeljka, 26. februaija bo dežural dipl. vet. Martin
Breznikar, Poljska c., telefon: 751-723, od torka, 27. februarja dalje pa
bo dežural dipl. vet. Martin Krajne na stari veterinarski postili,
telefon: 751-960.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško je veteri
narska služba v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizirana
na veterinarskih postajah v Laškem in v Radečah. Od 15. do 7. ure
zjutraj naslediyega dne je organizirano dežurstvo na veterinarski
postaji v Laškem, telefon: 730-068. V primeru odsotnosti veterinaija
v času dežurstva lahko pustite sporočilo pri vratarju Pivovarne,
telefon: 730-030.
NOVlTËDfllll
Uredništvo: СеЏе, Trg V. kongresa 3 a, tel. 29-431. Glavni
urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik
Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni urednik Radia
СеЏе Mitja Umnik. Redakcija: Marjela Agrež, Irena Jelen
Baša, Tatjana Cvim, Brane Jeranko, Ivana Stamejčič, Nada
Kumer, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja
Podjed, Milena Brečko Poklič, Franček Pungerčič (pomočnik
odg. ur. RC), Zdenka Stopar, Srečko Šrot (pomočnik odg. ur.
NT), Janez Vedenik, Tone Vrabl, Vojko Zupane. Tehnični
urednik Franjo Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 2.000 dinarjev. Individualna
letna naročnina je 84.000 dinaijev, trimesečna naročnina pa
20.600 din. Za tujino je letna naročnina 200.800 din, za delovne
organizacije pa 100.400 din. Št. žiro računa 50700-603-31198
- ČGP Delo, TOZD Novi tednik СеЏе.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
VIDEOTEKA ORION, ŽALEC
ČOPOVA 6
izposoja preko 400 naslovov najnovejših hit filmov
za samo 2000 din po filmu, za člane 1500 din po
filmu. Izposojeno kaseto lahko imate 3 dni. Kvaliteta
zagarantirana. Delovni čas: ponedeljek, sreda, petek
od 16. do 19. ure. Informacije po telefonu 714-851.
PRIDITE ČAKAMO VAS.
barvni tv Iskra, star dve leti,
ugodno prodam. Telefon (063)
36-920.
pAUmSKI BRI Telefunken,
ekran 63, prodam. Telefon
21-776.
BTV El NIŠ, star 7 let in črnobell
Gorenje, dve leti star, prodam.
Inf. 730-712, dopoldan. Alojz
Urankar, Laško, Pod gradom 19.
oprema
OTROŠKO POSTEUO, modro,
z jogljem, prodam. Telefon 28-
482.
STAREJŠO SPALNICO ugodno
prodam. Telefon 742-114.
BELE ELEMENTE za dnevno sobo,
nizke, mizo in kotno sedežno
garnituro (raztegljivo), vse Me-
trie, prodam za 5,5 M din. Tel.
714-387.
ZAKONSKO in samsko posteljo
ugodno prodam. Telefon (063)
711-228.
POSTELJO, zakonsko, ie neraz-
pakirano, iz kolekcije Mebio-
Forma, črno, ugodno prodam.
Telefon 24-525.
2001 zamrzovalno omaro prodam.
Telefon 776-919, popoldan.
MIZARSKO KOMBINIRKO, 31 cm,
prodam, šalej. Robova 9, Celje.
PRALNI STROJ Gorenje, raztegljiv
trosed, prodam. Telefon
711-565, popoldan.
OTROŠKO POSTEUO z vzmetnico
prodam. Roženičnik, Šentjur, Zi-
danftkova 9.
STARINSKO POHIŠTVO In druge
starinske predmete, prodam.
Milan Tifengrabar, Cesta na br-
do 4, Šentjur.
GARDEROBNO omaro prodam.
Telefon 713-485.
BOJLER, kombiniran, na trdo gori-
vo, prodam. Hercog, Pečovnik
24, Celje.
PRALNI STROJ Gorenje superav-
tomatik, generalno obnovljen,
prodam. Vpraftati: Godec, Ceije,
Cesta v Laiko 25a, telefon
28-805, od 18. ure dalje.
NOV RAZTEGUlV dvosed in po-
steljo prodam. Milan Petz, Str-
mec 6, Strmec pri Vojniku.
KAVČ trosed In termo Ellnd peč
3,5, prodam. Telefon 27-257, od
19. do 21. ure.
KUHINJO kompiet, dnevno sobo
In posteljo, ugodno prodam, in-
formacije od 19. do 20. ure, tele-
fon (063) 36-447 in dopoldan, te-
lefon 33-451, ini 47.
na KREDIT prodam kuliinjo Jelka
(dve leti) in otroiko sotM> DEA
(eno leto), oboje skoraj novo.
Telefon dopoldan 29-165, popol-
dan 735-106.
ÜOBRO ohranjeno kuhinjo Maries
• hladilnikom In itedlinikom
2+2, prodam. Telefon 856-126,
popoldan.
RABUEN ŠTEDILNIK, 2 plin
- 2 elektrika, mizo In iUri stole,
prodam. Telefon 25-388.
KUHINJO s itedlinikom in mizo
z Jedilnim kotom, prodam. Cena
3,500.000 din. Telefon (063)
36-502.
KOpersBUSCH, kuhinjski, nov,
ugodno prodam. Bojan Vovk,
Strmec 18a.
Obrtna
obratovalnica —
sprejema naročila za
MERITVE IN
MONTAŽO
STRELOVODOV
po zajamčenih cenah.
Telefon (063) 24-908.
SERVIS
ZAMRZOVALNIKOV
Če vam skrinja toči, rosi,
ledeni, neprenehoma
deluje, pokličite (062)
512-348 NON STOP.
Garancija.
Kilometrine ne
zaračunavamo.
REGAL In sedežno garnituro z le-
Üi6em, ugodno prodam. Tele-
fon 38-086, po 17. uri.
ELEKTRIČNO peč za pizze ali raz-
no |>ecivo, znamke Zoppas, pro-
dam. Telefon (061) 321-260.
ZASTEKUENA OKNA (90x140,
120 x 80) in vhodna vrata
(210X140) ter goriiec za
2 M prodam. Tel. 748-023.
ostalo
MINIATURNE KOZOLCE za okras
ali darilo, prodam. Telefon
713-857.
TRSNE CEPUENKE jurico, izabe-
lo, imarnico, sllvanec, iipon, ri-
zling, plavac, burgundec, vrt>o-
vec, ramfol, frankinjo, prodam.
Telefon 884-193.
NOVO BARAKO prodam. Telefon
742-364.
PRIKOLICO za mali traktor Tomo
Vinkovič, nosilnost 1500 kg,
s cerado, novo, ugodno pro-
dam. KuneJ, Zagrad 130, Celje.
SLADKO SENO prodam. Silvo Pe-
ček, Groi>elno, Zavrie 21.
TRSNE SADIKE (žvice) Izabela, čr-
nina, in maline, prodam. Tehar-
je 25.
10 NOSILCEV DOLŽINE 4 m pro-
dam za polovično ceno. Žalar,
Cesta 14. divizije 56, Štore.
DVE NOVI beli ie neuporabljeni
pony kolesi, krzneno Jakno ia-
kal in usnjen zimski piaič, kom-
biniran s krznom, ugodno pro-
dam. Straiek (063) 824-112.
MIZO za namizni tenis, sončne ko-
lektorje, moped Tomos avtoma-
tik, smuči Elan 165 cm, pralni
stroj Gorenje PS 603, drsalke
moike 43, ženske 39, prodam.
Telefon 776-619 popoldan,
24-604 dopoldan.
SLADKO SENO prodam. Šentjur
742-224.
LEPO FANTOVSKO temno obleko,
podaljian kroj, prodam. Telefon
35-697.
UVOŽEN otroiki voziček, kombini-
ran, parni čistilec 100 gradi. To-
mos avtomatik, ugodno pro-
dam. Telefon (063) 742-118.
SENO IN OTAVO ter IHoželezno
peč za centralno ogrevanje
»Zrenjanin« - rabljeno, prodam.
Telefon 714-452.
ČELNO ODRiVNO desko, hidra-
vlični dvig, prodam. Jože Sitar,
Pristava 5, Vojnik.
TRAKTOR ZETOR 26 KW in gume
Rekord 13"x28, prodam. Tele-
fon 730-961, popoldan.
SONČNE KOLEKTORJE In 3001
bojler, prodam. Inf. na telefon
(063)779-125.
STARINSKO PREŠO za okras ali
uporabo, v dobrem stanju, in
20001 sadne zmesi za kuhanja
žganja ter 1000 kom cementne
streine kritine, prodam. Hemig-
man, Zgodnje selce 14, pri šent-
JurJu-Ponikva.
TV BLAUPUNKT, video körnender,
skrinjo 3101 Gorenje, hladilnik
2101 in otroiko iportno kolo
Rog, 5 prestav, ugodno prodam.
Krivec, Velika raven 1, Strmec.
ŠKROPILNICO, vinogradniiko,
nehrtrtno, motorno, prodam. Jo-
že Brežnik, Gorica, telefon
34-071.
SILOREZNICO z nizkim koritom,
dobro ohranjeno, prodam. Alojz
Ris, Jagoče 6, 63270 Laiko.
SLADKO SENO prodam. Telefon
772-092, Maks Pukl, Arciin 52,
Ško^a vas.
GOVEJO kožo, črno belo, strojeno,
5,5 m', za 100 SM, prodam. Tele-
fon 34-306.
KOSO z brebenom za kosilnico
Goldoni, itedllnik na trdo gori-
vo, otroiko stajico In globok
otroiki voziček, ugodno pro-
dam. Telefon 744-146, po-
poldan.
LESTVE od 1 m do 10 m, prodam.
Kličite 776-777, ogled Dobriie
vas 47.
APN 6, nov, ie nevožen in APN 6,
star dve leti, ter 200 kg semen-
skega krompirja, beli, prodam.
Ocvirk, Arja vas 56 a, Petrovče,
tel. 776-622.
KRZNENE JAKNE, lisice, ovratni-
ke in kučme nudim po ugodni
ceni. Telefon 25-388.
CISTCRNO, plastično, 5001, pro-
dam. Ogled sobota in nedelja.
Kričej, Brezova 1 a, Šmartno
v Rožni dolini.
LISIČJO Jakno, rjave barve, it.
38-40, prodam. Olga Andželič,
Laiko, Badovinčeva 6.
TV barvni Körting brezhiben,
küpersbusch itedllnik, nov,
skrinjo LTH, črno bel TV In PS
pe so potrebni obnove, ugodno
prodam. Janko Čaki, Šmarje pri
Jeiiah, Dvor 49.
GARAŽO v Vrunčevi ulici, ob že-
leznici, prodam, informacije
744-198, po 16. uri.
27 m' brun z utorom, iirine 9 cm,
prodam. Telefon (063) 831-007.
FOTOAPARAT Polaroid 600 lamd
kamera, ugodno prodam. Tele-
fon 31-162.
TERMOAKUMULACiJSKO peč
2,5 KW ter Z 750, po delih, pro-
dam. Informacije na telefon
33-511, ini 430.
DIATONIČNO harmoniko CFB,
Melodija in moped APN 4, ugod-
no prodam. Jože Koroiec, Vin-
ski vrh, Babna brda 16.
MALI BMX in 30 členski radiator,
prodam, škapin, Dobrteia vas
56 c.
STAREJŠO kravo, simentalko,
brejo v 7 mesecu z dosti mleka,
t>ikca, simentalca 200 kg, hlev-
ski gnoj, novo električno motor-
no žago, pod garancijo, prodam.
Bukovžiak 11, Teharje.
STARO HIŠO v Celju kupim. Po-
nudbe pod: POMLAD.
PUHALNIK kupim. Telefon
781-023.
TOMO VINKOVIČA, do tri leta sta-
rega, 30 KM, kupim. Telefon
741-600, popoldan.
HIŠO, manjio, novejio ali parcelo
do 10 km Iz Celja kupim. Tel.
27-455 ali pod ilfro »Sončna
lega«.
CRYSLER 30, letnik 80, komplet
menjalnik, kupim. Andrej Rak,
Celje, Kersnikova 32.
STANOVANJA
ZAMENJAM hiio na HudinJI za 4-
sobno starejie stanovanje
v centru mesta z doplačilom.
Pogoj centralna. Telefon 33-145
popoldan.
VZAMEM na stanovanje dve žen-
ski, stanovanje Je opremljeno.
Po dogovoru, šifra: POŠTENO.
MENJAM družbeno enosobno sta-
novanje, primerno za upokojen-
ca, za večje v Celju. Ljubo Stoje-
nović. Kocenova 2. Celle.
ODDAM samsko sol>o v Šempetru
50, telefon 712-863.
MANJŠE stanovanje najamem.
Ponudbe pod: MAREC-APRIL.
SOBO s kopalnico oddam dekletu.
Telefon 33-218.
STE IMETNIK stanovanja ali hlie
na relaciji Pret>old-Celje In oko-
lice in ga nekaj let ne boste upo-
rabljali? Oddajte ga mirni 3-
članski družini. Ponudbe pod
REDNO PLAČILO.
ODDAM sobo s souporabo kopal-
nice in kuhinje dijakinji ali
uslužbenki - samski. Šifra:
SAMSKA.
ODDAM stanovanje za podnajem-
nika. Keietova 3, Laiko.
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIM mizarja. Informacije po
telefonu 745-143, Gorica pri
Slivnici.
FANTA ali dekle za prodajo zani-
mivega artikla iz lesa, iičem.
Telefon 24-296, od 7. do 8. ure.
NA BULDOŽERJU iičem zaposli-
tev. Možnost celodnevnega de-
ia. Šifra: TAKOJ.
VESTEN in sposoben delavec liče
stalno zaposlitev. Svoje ponud-
be oddajte pod CEUE IN OKO-
LICA.
SODELAVCA za samostojno delo
v sploinem kleparstvu zaposli-
mo. inf. telefon 33-597.
SVA PRIJATEUA 27/185/94 in 21/
170/65. Želiva spoznati prijatelji-
ci od 18 do 27. let Sva nealko-
holika In neavanturista. Pred-
nost imajo dekleta, ki Jim prid-
nost in poitenost nista tuji. Ce-
njene ponudbe sprejemava pod
ilfro: KORAJŽA NAJ VEUA.
ROLETE, žaluzije, vertikalne la-
melne zavese, izdelujemo, mon-
tiramo. Telefon 27-225, 27-742.
GARAŽO v Celju iičem. Šifra:
CEUE.
ROLETE - plastične in lesene - ter
žaluzije v vseh barvah in izved-
bah, izdelujemo in montiramo.
Telefon (063) 24-296.
TRSNE SADIKE Jurica, ni potrebno
ikropljenje, lahko dotiite pri
Ediju Tacerju, Cerovec 5a, Šent-
jur pri Celju.
iZGUBUENA JE BILA MUCA, ie-
kasta angora. Sporočite na Ma-
riborsko 222.
SEM VDOVEC, star 60 let, želim
spoznati žensko od 50 do 60 let
Imam manjio kmetijo, da bi lah-
ko priile k meni ali Jaz k vam.
Šifra: POMLAD.
KUPIM AVTO sedež za otroka
z varnostim pasom, ter sprej-
mem kakrinokoli delo na dom.
Telefon 35-787.
IZDELUJEMO ovalne In itirioglate
slike za nagrobne spomenike iz
uvoženega porcelana. Poilje-
mo po povzetju. Fotokeramika
Peter Travner, Ui. Cetinske 10,
Sarajevo.
HITRO, temeljito, poceni vam oči-
stimo talne obloge. Inf. 24-382.
AKViZITERJI POZORI Nudimo
vem prodajo zelo iskanega in
uporabnega artikla. Avto zaže-
len, ni pa obvezen. Ponudbe
pod MAREC 89.
V NAJEM vzamem gostinski tokal
oziroma bife aH gostilno v Celju
ali okolici. Šifra: MAREC-
NAJEM.
OPRAVUAM nastavitev progra-
mov na vMeorekorderJIh vseh
vrst in strokovne prevode iz
nemičine. Telefon 32-443.
ODDAMO gostinski tokal z odku-
pom inventarja, informacije te-
lefon 24-964.
GARAŽO, na ЦиМјапек! cesti
v Celju, oddam v najem. Tel.
29-040, popoldne.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
23. februar 198g
Aco s padalom na Everest
Aco Pepovnlk bo poskušal kot drugI na svetu skočiti s padalom z najvišjega vrha
Po desetih letih bomo Jugoslovani
spet imeli alpinistično odpravo pod
najvišjim vrhom sveta - Mount Eve-
restom. Odpravo organizira hrvaška
planinska zveza (v glavnem Zagreb-
čani), udeležilo pa se jo bo tudi precej
alpinistov iz naše republike, med nji-
mi tudi član Alpinističnega odseka
Zelezar Aco Pepevnik iz Šentjurja, ki
ima poleg pristopa na vrh še en zab-
teven cilj - z Everesta naj bi poletel
z jadralnim padalom.
Tako številčne (in drage) odprave,
kot bo letošnja pod Everestom, Jugo-
slovani že dolgo nismo imeli v Him^a-
ji. Ekipa bo štela 16 do 18 alpinistov,
zraven pa bodo šli še dva zdravnika,
dva novinarja, dva filmaija, psihologi-
nja, dva, ki bosta skrbela za telefonske
zveze s svetom in morda še kdo. Iz
naše republike bodo v odpravi sodelo-
vali samo alpinisti; poleg Aca Pepev-
nika še Viki Grošelj, Danilo Tič, Milan
Romih, Maijan Kregar in Janez Ben-
kovič, medtem ko Velenjčana Ivč Kot-
nik in Rok Preložnik še razmišljata
o udeležbi.
»Na pot ^emo letos poleti in sicer
v treh skupinah,« pravi Aco Pepevnik.
»Nekateri alpinisti - v glavnem Za-
grebčani - bodo odpotovah že prej in
šh v Nepalu še na kr^šo akhmatizaci-
jo, da bodo bolj priv^eni na večje viši-
ne in s tem na redkejši zrak. Sam bom
odpotoval z zadrgo skupino, na pot pa
gremo konec julija. Everesta se bomo
lotih s kitajske smeri, torej iz Tibeta,
kar nam bo tudi nekohko olajšalo pri-
stop, saj bomo opremo večinoma lah-
ko prepeljah z vozih, le čez prelaz med
Nepalom in Kitajsko bomo morah za
en dan nsoeti nosače.«
Pepevnikovo sodelovanje v odpra-
vi na Everest so poleg Zlatarne pod-
prli še nekateri dragi (oziroma so po-
moč obljubili): Gorenje, Merx, TKS iz
Šentjurja in Celja« Kovinotehna,
Dvorana Golovec, Slovenijales, Ljub-
ljanska banka, Splošna banka Celje,
Lesna in elektro.
Odprava bo poskušala doseči vrh
v ekspedicijskem stilu po Avstralski
smeri. Poleg baznega tabora, ki bo pri-
bližno 25 kilometrov od stene, пгу bi
imeh še takoimenovano prestavljeno
bazo pod steno, v sami steni pa še tri
višinske tabore. Odpravo čaka pribhž-
no 3 tisoč metrov visoka stena.
Ko bo smer opremljena z vrvmi in,
ko bodo višinski tabori postavljeni,
пад bi dve navezi poskušah doseči vrh
nekohko bolj desno v alpskem stilu,
tako da bi Jugoslovani tudi v tem delu
stene imeh svojo prvenstveno smer.
Steno sta si lani že ogledala vodja
odprave Darko Brlek in Janez Benko-
vič. Če vreme ne bo nagnalo, sta meni-
la, bi lahko uspeh.
»Po podatkih, ki jih je prinesla
ogledna odprava, je stena objektivno
precej nevarna,« pravi Aco Pepevnik.
»Ima namreč idealno naklonino za
večje plazove. Poleg tega nas zadnjih
štiristo metrov pred vrhom čakajo več-
je plezalske težave.«
Aca Pepevnika čakajo še dodatne te-
žave - 4-kilogramski tovor. S seboj bo
namreč imel jadralno padalo in posku-
šal poleteti z vrha.
Acu Pepevniku, ki se je z alpiniz-
mom začel ukvarjati s šestnajstimi
leti, bo Everest šesta odprava; že leta
1978 se je udeležil odprave v Ande (v
Peruju), tri leta kasneje je sodeloval
v odpravi na Norveškem, leta 1983 na
Gaurishankarju v Nepalu, dve leti
kasneje v odpravi na Tien San v Sov-
jetski zvezi in pred dvei^a letoma
v odpravi na indijski Shiviling.
»Tu sta seveda dva če-ja,« razlaga
Aco. »Naprej je treba priti na vrh, kar
bo s padalom še bolj težko, saj se na
takšni višini vsak kilogram v nahrbtni-
ku pozna - tudi desetkrat teiji je kot
v normalnih razmerah. Potem morajo
biti tudi ustrezne vremenske razmere
- če bo premočan veter, ne bo z jadra-
njem nič. Doslej je takšen podvig
uspel samo fYancozu Jean-Marcu
Bouvinu, vendar so njemu prinesh pa-
dalo na vrh drugi.«
Aco se je za jadraixje s padah navdu-
šil pred nekaj več kot letom dni in ima
za sabo že kar precej skokov. Prihod-
nji mesec namerava tudi na trening
v Francijo, kjer naj bi skakal z nekoh-
ko višjih vrhov, da se vs^j nekohko
navadi na višino.
»Moj načrt v Himal^i pa je takšen,
da bom najprej veijetno skočil iz kakš-
nega višinskega tabora,« razlaga. »Po-
skušal bom skočiti vsaj s takšne viši-
ne, da bom dosegel državni rekord, ki
je sedaj polet s 7128 metrov visokega
Trisula.«
Tako kot za organizatorje, bo tudi za
(pridružene) udeležence odprava kar
majhen finančni podvig. Za sodelova-
nje na odpravi je namreč treba plačati
3800 ameriških dolarjev.
»Pravzaprav me bolj kot vse drugo
skrbijo finance,« pravi Aco. »Veliko
živcev so mi že požrle, pa še zdaleč
nimam zagotovljenega potrebnega de-
narja. Tudi za tako velik cilj, kot je
Everest, je težko najti sponzorje. K sre-
či mi vehko pomagajo v Zlatarnah,
kjer sem zaposlen.« gREČKO ŠROT
Aco Pepevnik seje začel uk-
varjati z jadranjem s pada-
lom pred približno letom
dni. Zaveda se, da je cilj, ki'
si ga je zastavil, zelo zahte-
ven in tvegan, zato načrtuje
v teh mesecih pred odho-
dom v Nepal še precej tre-
ninga, med drugim tudi
v francoskih Alpah, kjer bo
lahko jadral z nekoliko več-
jih višin.
Po severni steni na Everest. Levo je vrisana Avstralska smer, ki jo bo odprava
opremila z vrvmi in si s tem zavarovala povratek. V smeri bodo trije višinski
tabori, tretji na višini približno 8 tisoč metrov, medtem ko se stena začenja na
višini 5.800 metrov. Desno je vrisana prvenstvena smer, ki naj bi jo splezali
dve navezi v alpskem stilu, tako da bi imeli Jugoslovani tudi v severni steni
Everesta svojo prvenstveno smer.
Bodice
* Višja ma tema tika
gospodarstvo -h poli.
tika = katastrofa.
V naše kinemato.
grafe je že prispel film
»umazani ples*, - pa
ne da »na čast« biro.
kraci je?
Pozitivna ničla v go.
spodarstvu je rezultat
- »negativne ničle«
v odgovornosti.
Nevarnejša kot alko-
holizem je - ideološka
pijanost.
Molk je zlato, dokler
ti kdo - ne »stopi na
žulj«.
Posledica življenja
v oblakih so - megle-
ne teorije.
»Pasji dnevi« trajajo
v gospodarstvu celo
leto.
MARJAN BRADAČ
Slovenec, 19. februar 1900
štajerski Slovenci, pozor! Danes 19. t m. bodo sred-
nje in zgornještajerski Nemci protestirali proti nakani
osrednje vlade, ki misli za spodnještajerske ljudske
šole nastaviti posebnega deželnega šolskega nadzor-
nika. Predrznost je, da se upajo Nemci vtikati v naše
spodnještajerske razmere. Za naše politične voditelje
je nastala s tem dolžnost, da zavrnejo takoj to
neumestno vmešavanje nemških sodeželanov.
Vsa politična društva na spodnještajerskem naj pri-
redijo nemudoma zborovanja ah vs^j skličejo odbo-
rove seje ter odpošljejo na ministerskega predsednika
brzojavnim potom ogorčen protest proti drznemu
jerobskemu nastopanju gospodov dr. Dersechatte in
sodrugov. Zajedno se naj sklenejo resolucije, v katerih
se istotako obsoja tozadevno hujskanje Nemcev proti
Slovencem ter se vlada pozivlje, da se ne ozira na
izbruhe strankarske strasti ampak na pravico in blagor
naroda Slovenskega. Ta resolucija naj se takoj odpo-
šlje klubu Slovenske krščansko narodne zveze na
Dunaj. Štajerski Slovenci, pokažite svojo politično zre-
lost.
Okrog ladje pa bleščeča voda in to ta ista
voda, po kateri naj bi pred dvatisoč leti
hodil krščanski odrešenik. To je tisto jeze-
ro, o katerem govorijo stare svetopisemske
zgodbe in katerega si človek predstavlja
nekje povsem na drugem koncu sveta ali le
nekje v bajkah. Ob rahh glasbi me je prev-
zel spanec in prvo, kar sem spet dojel, je bil
napis »Welcome to kibbutz Ein Gev« in
strmo pobočje Colana pred nami. Kot bi
stal pod Nanosom, ampak še više. Kiiko so
uspeli Izraelci zavzeti to planoto, k^ub utr-
jeni sirski vojski in minskim poljem, mi
nikdar ne bo jasno. Ah je res morala vse,
kot je rekel Gideon?
Ein Gev je prijetno naselje med planoto
in jezerom, vendar nekoč to nikakor ni bil.
Meja je potekala pred 1. 1967 le par sto
metrov vzhodno in vedno je bil tarča ne-
nehnih obstreljevanj Sircev s pobočij Cola-
na, kakor tudi sosednja naselja ob jezeru.
Izraelci so leta 1967 planoto zasedli in jo
v vojni 1. 1973 tudi obdržali. Za razhko od
Zahodnega brega Jordana in Gaze je bila
planota praktično nenaseljena ali evakuira-
na in 1.1981 anektirana k Izraelu. Na njej se
pospešeno gradijo židovska naselja, kot
Merom Golan, Eli Al, Ma'ale Gamia. Dej-
stvo je, daje ostala meja s Sirijo trenutno za
Izrael edina vroča rñeja, ker Širci o kiikem
mirovnem sporazumu niti slišati nočejo,
temveč se pospešeno pripravljajo na do-
končni obračun z židovsko državo.
V zadnjih štirih letih so nakupih za 12
mrd$ orožja v SZ, kljub svoji šibki ekono-
miji in so пгу večji kupec sovjetskega oro^a
na svetu izven varšavskega bloka (vir Naša
obramba 1/87), Izrael, ki je ekonomsko pre-
cej močnejša država z 22 mrd.l nacionalne-
ga dohodka in II mrd$ izvoza še vedno drži
prednost v kohčini orožja, ki je v glavnem
ameriškega in domačega izvora. Vsak Izra-
elec dela 15% delovnega časa za vojne re-
zerve. Obe državi sta zaradi oboroževalne
tekme do ušes zadolženi v tujini (Izrael 23
mrd.S, Sirija pa samo za orožje 15 mrd.J).
Sicer do večjih konfhktov na (Žolanu v zad-
njem času ni prišlo, vendar prihiga do ne-.
nehnih sporov na ozemlju tretjega, v Liba-
nonu.
Očitno je, da se Izraelci z Golanske plano-
te po aneksiji zlepa ne mislijo umakniti, ne
le zaradi varnosi svojih naselij v Galileji,
kot to radi opravičujejo, temveč zaradi ne-
posrednega nadzora nad sirskim ozemljem
vse do Damaska. Jasno je, da je spor s Siri-
jo med vsemi sosedi za Izraelce n^dlje od
mirne rešitve.
Severna obala jezera je zelo bogata z vodo
in arheološkimi znamenitostmi. Vsi ti kraji,
do nigmarvjšega so omenjeni v svetopisem-
skem izročilu.
V Kapemaumu so ruševine antične sina-
goge in hiše Sv. Petra. Nek^ časa je Jezus
živel tukaj in tu spoznal tudi Petra Simona.
V neposredni bližini je Gora blagorov, kjer
je bila naknadno zgrajena oktagonalna cer-
kev. Obkrožajo cvetje in ptičje petje, navz-'
dol pa je prekrasen pogled na Galilejsko
jezero in naprej na dohno Jordana. To je
mesto Jezusovega dolgega nagovora svo'
jim učencem, kako morajo živeti.
»Ne sodite, da ne boste sojeni. Kajti s ka-
kršno sodbo sodite, s takšno bodo sodili]
vam in s kakršno mero merite, s takšno bo
merjeno vam. Kaj pa vidiš iver v očesu
brata svojega, bruna v očesu svojem pa ne
čutiš? Ah lahko porečeš bratu svojemu:
Saj, da izdrem iver iz očesa tvojega, in glejl
bruno je v očesu tvojem? Honavec, izdri'
najprej bruno iz očesa svojega in potem
izpregledaš, da izdreš iver iz očesa bratu
svojemu«... »Vse torej, kar hočete, da lju-
dje vam store, tako storite tudi vi njim;
zakaj to je poštava in preroki.« (Mtej 7/12). 1
V neposredni bhžini je tudi Tabgha, blizu
mesta čudeža s kruhom in ribami. Tu seje
zbralo 5000 ljudi, da bi poslušali Jezusovo
besedo in čakalo do noči. Potem je rekel
Jezus svojim apostolom: »D^te jim jesti!«
Odgovorili so: »Nimamo več, kot pet hlebč-
kov kruha in dve ribi.« (Luka 9/13). Potem
je Jezus blagoslovil hrano in zadostovalo je
za vse.	I
Galileja se nadalje razprostira na zahod
vse do Sredozemskega morja. To je gričev-'
nata pokrjgina, vzorno obdelana, polna
oljčnih dreves in vasic, arabskih, židovskih
in druzovskih.	j
Kdo so Druži? To je avtohtono ljudstvo,
živeče v glavnem v Siriji in Libanonu, v Iz-
raelu pa jih je okrog 33.000. Njihova vera se
je okoh 1. 1000 razšla z Islamom in tako je
ostalo do sedaj . Vsake spremembe v načinu
življenja so pri njih nezaželene, ženijo se le
med seboj, ostigajo na zemlji svojih očetov^
in jo odelujejo. V Izraelu imajo svoje šole in
razvijajo svojo kulturo. Zanimivo je, da
Druži na zahtevo svojih voditeljev služijo
v izraelski armadi od 1. 1957 dalje, kar ne
velja za Arabce, iz razloga, da ne bi prišlo
do konfliktov znotraj armade v spopadih
s sosednjimi arabskimi državami.	i
Kapernaum