tjuffljanši Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
UredniStvo in upravniitvo: Kolodvorske ulico štev. 15. — Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 13. uro. — Rokopisi se ne vračajo. — Znaeratl: Šoststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem poaav-ljanji dajo se popust. — Velja za I^ubljano v upravništvu: za oelo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mosoc 60 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. voč. Po poiti velja za colo
leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za jeden meaeo 85 kr.	l
Štev. 103.
a oelo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 1 gld. 50 kr., na mosoc 50 kr., poi leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za jeden mosoo 85 kr.
V Ljubljani v četrtek, 7. maja 1885.
Tečaj II.
Naši žrebljarji.
V poročilu avstrijskih obrtnih nadzornikov, o katerem je „Ljubljanski List" pred kratkim bolj obširno govoril, nahaja se odstavek, kateri se bavi z razmerami naših žrebljarjev v Kropi in Kamni Gorici. Obrtni nadzornik namreč, dr. Val. Pogačnik, kateri nadzoruje obrtnijo štajersko in kranjsko, dodal je svojemu poročilu poseben dodatek, razpravljajoč situacijo kropških in kamnogoriških kovačev. Popisal jo je, kakor mu veleva uradna dolžnost, sine ira et studio, povsem mirno in stvarno, vender pa takč, da se čitatelju nehote uriva ista sodba, katera se je gotovo tudi obrtnemu nadzorniku vzbudila, opazujočemu nezdrave družbene in produkcijske razmere v tako zdravem gorenjskem ozračji. Uverjeni 8™o, da bodo kompetentni razsojevalci povsod z frvun zanimanjem čitali ta del službenega poročila. 0."* ltl iz uradnega vira podaje čitajočemu . ,	’	'3°de uprav senzacijo prouzročilo med
ro ovnjaki, in S]j0r0 bi trdili, da bodo posamezne a e Pogačnikove razprave kmalu krožile po znan-8 venih knjigah in časopisih. Kajti, če je vse jstina, kar obrtni nadzornik pripoveduje o živ-Jenji slovenskega delavca v Kropi in Kamni Go-11C|) če je mož golo resnico govoril — in nobenega razloga nimamo, da bi dvojili nad vestnostjo tega poklicanega opazovalca ter nad njegovim bi-8tr‘m pogledom — potem je skrajni čas, da 8e milovanja vredni položaj teh delavcev tudi z na“0 strani preišče ter robstvo odpravi, katero je nePrimeroma bolj mučno nego ono nekdanjih zadrskih sužnjev v Severni Ameriki, o katerem je Sentimentalna Beecher-Stovve svoje dni rahlo-
čutnim čitateljem spisala znani roman:	„Stric
Tomova koča.“
Poročilo ne kritikuje in ne zmerja, le fakta navaja in s številkami pojasnuje bedo naših žrebljarjev. Iz njega izvemo, da se uže otroci, kateri šolski dolžnosti še niso zadostili, vtaknejo v kovačnice. Pač je res, da 8- do lOletni otrok le po tri ure na dan dela, oni pa, ki je 10- do 12leten, čepf uže po G ur, in oni, ki ima 12 do 14 let starosti, uže po celih 9 ur v delavnici! Kje se naj potem truplo razvije, odkod naj organizem zadobi svojo žilavost in vztrajnost, ako se ubogi trpin uže v najrahlejši mladosti priklene na delavčevo galero?! Pri novačenji se pokaže, kako sila neugodno vpliva ta zloraba otroških sil na telesni razvoj mladega zaroda. Saj poročilo obrtnega nadzornika potrjuje — in isto smo čestokrat na svoje uho čuli od poklicanih organov — da se le izjemoma iz Krope in Kamne Gorice kak fant dobi, katerega morejo pri vojaškem naboru uvrstiti med vojake.
„Do 14 ur na dan traja žrebljarjevo trdo, trudapolno delo,“ trdi poročilo obrtnega nadzornika. Ni dvojbe, da je doba, delu odmerjena, v Kropi in Kamni Gorici neprimerno dolga. Delavec se spočiti ne more; kar se od njega zahteva, pre-seza mejo, označeno po naravi človeški, če se dan za dnevom ubija okolo plamtečega ognja v kovačnici dolgih štirinajst ur, ne preostaja životu čas za počitek, niti duši čas za kako primerno zabavo, za poučno knjigo ali za zvedrenje v prijateljskem krogu. Potratno gospodujemo z najdragocenejšim kapitalom, s telesnim in duševnim zdravjem dotičnega prebivalstva, ako resno ne mislimo na to, na kak način se bi dale odpraviti take nevredne razmere.
Listek.
Inštruktor.
(Prosto preložil J. Bed6nek.)
(Dalje.)
»Kaj pravite, ni li to krasen roman?" vpraša Veselo Grozdana.
»Moje mnenje tukaj pač nikakor ne more odvrne'**10 temve6 le ono g°sPice Svetličeve", rektnem608^0^ doktor, videzno izognivši se di-
Kar 0t^OVoru• poven «	86	,m°jeSa tite> vara Prav odkritosrčno
ločno * ^,av* krinka, „da sem, kar se da, od-
• u£0V£U'jala zoper tako samovoljno razpola-
11Je m°je lastne osebe!"
»In gospod Svetlič?”
»o • ,”T°hkK mi oblJubili) da prijatelja vsaj opo-aijali ne bodo na storjeno obljubo. Ako snubača na ■mojega godu dan ne bo, je stvar pozabljena." Bojazljivo povzdigne pogied na lepo vjaoko
stavo Stankovo. »Ali se boste tudi meni izognili, &ko vas za vaše osebne misli v tej zadevi prosim ?"
Najbolj žalostno pri vsem tem pak je, da se v kovačnicah tudi ženska pri izdelovanji žrebljev poti in muči kakor črna živina!
Socijalna veda proglasila je uže načelo, naj žena sploh ne dela v tovarni. Njej je mesto odločeno v rodbinskem krogu. Kot gospodinja, kot odgojiteljica svojih otrok, kot skrbna mati in družica koristila bode neizmerno več človeški družbi, nego če z možem tekmuje pri fabriškem delu. Res je, da smo še povsod zel<5 oddaljeni od tega, da bi se dejaujsko uresničili uzori socijalne theorije; toliko pa smemo vender trditi, da sedanji položaj ženskega spola pri naših gorenjskih žrebljarjih naravnost nasprotuje javnemu interesu, če je namreč vse istina, kar dr. Pogačnik pripoveduje v svojem službenem poročilu. In kedor je kedaj videl slabotno postavo in vela lica ondotnega ženstva, kedor je kedaj v suhih obrazih bral sledove pretiranega dela in glada, ne bode dvojil, da se de-janjske razmere zares ujemajo z žalostno podobo, katera nam nasproti zeva iz uradnega spisa!
In da bi vsaj zaslužek ubogih žrebljarjev primeren bil težavnemu in dolgotrajnemu delu! Toda naš avtor trdi, da si žrebljar v Kamni Gorici le
2 do 4 gld. zasluži na teden! Sklicuje sena dva računa, katera je imel na razpolaganje. Iz jednega se razvidi, da je nek žrebljar prejel za žreblje, izdelane tekom jednega tedna v svoji kovačnici, 3 gld. 40 kr.; drugi spričuje, da je dobil
3 gld. 50 kr. za cent žrebljev, pri katerih sta dva kovača marljivo morala delati dolgih sedem dnij! Take plače so prepičle, da bi delavec mogel shajati ž njimi. Vsled tega po vsem Gorenjskem ni nikjer toliko beračev, nego ravno v obrtnih krajih pod Jelovico, in če se podaš v kako letovišče radovljiškega okraja, srečal bodeš v gostih
„Ne! Po polnem se z vami zlagam, da se nečete tujemu ženinu na vrat obesiti. Src6 ima svoja prava, katerih ne sme nikdo z nogami teptati, in nikakor nimajo stariši pravice čez tisto pravo otrok samovoljuo razpolagati, ker bi bila pregreha proti naši lastni svobodi."
„V enakem položaji bi jaz mislil ravno tak6 kakor vi. Res je, usoda se časih s človekom ne usmiljeno igra", pristavi še kakor prisiljeno. »Odpustite mi, prosim, mojo prostodušno izpoved."
Še enkrat se vstrajno na Darinko ozre in brzih nog kolibo zapusti
„Kaj pač je doktorju, kako naj si tolmačim njegove besede o neusmiljeni igri usode s človekom, kako naj si razjasnim, zakaj je tako plaho pobegnil. Nisi li opazila?" Grozdana v eni sapi razlaga. »Kaj, ko bi se čuden nimbus, ki ga obdaja, uže v bodočih dneh razkadil, vsaj menda vender ne bodeš več verovala, da se v resnici za Nikoliča piše in da se je tak6 fino izobrazil, da bi bil' inštruktor?"
Darinka, po polnem v misli potopljena, je Grozdano pazila in celo popoludne tiha ostala, dokler se mali klepetec k odhodu ne poslovi.
Od tega dneva nastal je med Stankom in Darinko nekak čuden položaj. Nadejati se je bilo, da bo Grozdanina izpoved o 201etnici Darinčini napravila na mladeniča poseben utisk in ga ogrela. Stanko vedel se je pa ravno nasprotno in če je le mogoče bilo, še na to je gledal, da se ji je, kolikor mogoče, umikal in s poti spravljal, kar pa Darinki nikakor ni skrito ostalo in naravnost recimo: jezilo jo je! Noe in dan je mislila, s čim bi ga bila morda žalila, mogoče nevčdoma, kar se ji je pa skoro nemogoče zdelo, kajti vsakemu je bila prijazna in ljubezniva, zakaj bi torej ravno bratovemu mentorju, ki se je proti ujej vedno jako spoštljivo obnašal, ne bila ? In vender moralo je nekaj biti, da je on svoje kretanje ujej nasproti spremenil?
Se vč da se čas za take in enake poraislike zale devojke ni čisto nič zmenil, tudi v gradu so se priprave svoj pot vršile, in kmalo na to prišla sta tudi omenjena huzarska oficirja in z njima novo, do sedaj v gradu še nepoznano veselje, ki je ves grad preobrnilo. Dan za dnevom dohajali in odhajali so odlični gostje, sedaj je bilo zopet treba gostom njihovo prijaznost vračati;
trumah berače iz Krope, kateri z beraškimi bisagami hodijo „na bero." Kedo jim bode tudi to zameril, saj je njih zaslužek mnogo nižji celo od onega, za kojega je veda izumila pregnantni nemški izraz: „Hungerlohn“!
Podatki našega obrtnega nadzornika, dasi domačinu ne razodevajo mnogo novega, vzbujali bodo zanimanje vseh onih krogov, katerim je sploh kaj za zboljšanje naših družbenih razmer. Odlikuje se njegov spis zlasti s tem, da nima nika-keršne žalilne tendence, da nikogar ne napada ali sumniči, da tudi podjetnikom ničesar ne očita, kajti sedanji položaj ni proizvod posamezne lakomnosti in požrešne brezobzirnosti spekulativnih pojedincev, temveč naravna posledica, izvirajoča odtod, ker v Kropi in Kamni Gorici udomačena obrtnija uže sedaj obupen boj bije z velikimi tovarnami in njih stroji. Res je, da se nekatere vrste žrebljev dosihmal še ne izdelavajo z mašino, toda koliko časa bode to še trajalo dandanes, pri vedno napredujoči tehniki! Veliko večjih plač dotični podjetniki v gorenjskih obrtnih krajih ne bi mogli dajati tudi v tem slučaji ne, če bi sami navdušeni filantropi sedeli na njih mestu. Treba tedaj, da se tamošnje prebivalstvo kmalu pripravi na drugo stroko kovinske ali kake druge obrtnije, katera mu ugaja ter katera se bolje rentuje, nego žrebljarija v sedanjih razmerah. Ravnati se po terjatvah, katere naš vek stavlja in ki ugajajo tržnim konstelacijam, neizogibni je pogoj zdrave produkcije. Zaradi tega smo z odkritim veseljem pozdravljali vest, da se misli na to, v teh krajih uvesti fabrikacijo pušk, katera se je tako izvrstno obnesla v Borovljah na sosednem Koroškem. Tudi ustanovitev strokovne šole nižje vrste, o kateri se mnogo govori v kompetentnih krogih, bode dokaj dobička do-našala ubožnemu prebivalstvu v Kropi in Kamni Gorici.
Nadejamo se, da bode dr. Pogačnikovo poročilo izdatno pripomoglo v dosego teh namenov, in vsled tega priporočamo njegovo berilo vsem onim, katerim je dolžnost, ozirati se na gmotni in duševni blagor našega naroda, v prvi vrsti tedaj našim deželnim in državnim poslancem.
PolitiCni položaj v Grški.
P. C. — Volitve v parlament, katere so se pred kratkim vršile, izpale so na čuden način. Vlada je bila tepena, kabinet je odstopil in kralj naročil je vodji opozicije, Delyanisu, naj sestavi novo ministerstvo. Število pristašev dozdanje vlade v novi zbornici ceni se komaj na devetdeset, v tem ko ima opozicija nad 150 poslancev na svoji strani. Navzlic veliki večini nove vlade bi vender ne bilo nemožno, da po preteku parlamentnega
drugikrat trebalo je napraviti izlet na konjih; potem zopet so kegljali, biljardirali, vozili se po vodi; d&, ni ga bilo dneva, da bi ne bil sicer toliko mirni in tihi vrt ystrajno odmeval od silnega krika žive in vročekrvne mladine.
Najstarejši sin, Milan Svetličev, bil je resnično krasen huzar, nekako srednje velikosti, tanke in gibčne postave, krepko rezanih potez po obrazu, malih, črnih brk, žarečega očesa in zdrave, zraven pa vroče krvi, strasten in nagle jeze in precej brezobzirnega značaja. Pravi vojak brez premisleka, kadar je bilo treba doseči kako željo, vesela duša, nekoliko prevzeten in čez mero lahkomiseln, kakor toliko mladih njegovih tovarišev, vrh tega pa pošten in odkritosrčen značaj. Taistega pa pač ne moremo o njegovem kameradu, nadlajtenantu baronu Ropotalu, trditi, kojega je na gostije s saboj pripeljal. Nekako enake visokosti kakor Milan, bil je tudi zale postave, toda za njegovim sladkim in gladkim ponašanjem zapazil bi bil pazljiv opazovalec nekaj „pokritega“; jako se nam dozdeva, da je njegova zunanja stran le krasna politura, pod katero se skriva surova natura in razuzdan duh, kar se je vselej očividno pokazalo, kadar smo nadlajtenanta v družbi med samimi
zasedanja zopet dobi v roke oblast Trikupis, kajti v tem, ko je njegova stranka homogenna in je on neovržljiv vodja devetdesetih poslancev, kateri so bili pod njegovo zastavo od naroda izvoljeni, sestoji Delyanisova stranka iz različnih, zelo vplivnih politikov, kateri so se samo zaradi tega z njim združili, da vržejo vlado.
Narod izrekel se je odločno proti reformni politiki Trikupisovega ministerstva; stare, dobre čase si zopet želi nazaj, ko je bilo lehko življenje, ko je bilo treba plačevati malo davka in celo tega ne vselej, ko se je vsak državljan svobodne He-lade lehko poklical k vsakemu javnemu uradu, ne da bi mu bilo treba potrebnih vednostij in ko je vsak poslanec v obili meri vplival na upravo. Cela vrsta postav, katere so se sklenile pod Trikupiso-vim ministerstvom, napravile so temu konec, a pri tem napravile so marsikaterega strankarskega načelnika v sovražnika Trikupisu. K temu prišli so še davki, med temi pred vsem primerno visok davek na tabak in opojne pijače, na užigalice, igralne karte, na papir za cigarete in davek na petrolej, in to vse je omajalo popularnost vlade pri nižjih razredih naroda. Naobraženi del naroda je pač razumel, da so bili davki prepotrebni, da se v državnem gospodarstvu napravi ravnotežje, da vedeli so celo, da se morajo deželi naložiti novi davki, če se hoče nekoliko zaceliti rana, katero so dobile državne finance vlansko leto, ko se je ponesrečilo veliko državno posojilo, a velika množica, preplašena po obilih bremenih, pokazala je pri volitvah svoje mnenje, da hoče odpovedati se predrznim načrtom ministerskega predsednika ter se držati zmerne finančne politike. Opozicija, dobro poznajoča to mnenje, je tudi v svojem programu pred vsem napala finančno politiko ministerstva in ker je ta v svoji podrobnosti kazala res marsikatero nedostatnost, ni bilo težko ljudstvo potrditi v tem opozicijonelnem mišljenji.
Reform na vojaškem polji, katere je upeljal Trikupis, ni opozicija tolikanj napadala, deloma ker je armada pod francosko instrukcijsko komisijo napravila istinito velik napredek, deloma ker bi bilo nemožno, Grkom, kateri gledajo vedno čez mejo, govoriti o tem, naj se zmanjša vojna moč.
Težko je pač povedati naprej, katere politike se bode držal Delyanis. Ravnokar pali državnik je v teku treh let svojega neomejenega gospodarstva pričel tako važne reforme v upravi, v vojni in mornarstvu, pri cestah in železnicah, da ne bode mogoče, bodočnost Grčije prepustiti sami sebi, da se deželi odvzame nekaj bremen. Delyanis se bode morda zadovoljil s tem, da bode samo spremenil nekatere finančne zakone.
Kar se tiče vnanje politike novega ministerstva in pred vsem njegovih razmer Avstriji nasproti, katere so za Grško posebne važnosti, odkar se je Trikupisu posrečilo, približati se Av-
gospodi, kjer se vince pije, opazovati čast imeli. Koj pri svojem prihodu v grad obrnil je vso svojo pazljivost in ljubeznivost edino le na grajsko hčerko, in nobene priložnosti ni opustil, da bi se jej ne bil od svoje najlepše strani pokazal. Na tihem si je pač uže mislil srečnega ženina mlade Darinke in to tem več, ker ga je prvič Milan pri vsakej priložnosti protežiral, in drugič se mu je tudi Darinka sama kakor gostu jako ljubeznivo vedla. Sicer pa mu njeno fino in taktno obnašanje ni nikdar dovoljevalo skrajne meje med dostojnostjo in zaupljivostjo prekoračiti.
Stanko mu je bil takoj od začetka trn v peti, dasiravno ni vedel zakaj. Slutil je morda, da sta si bila tekmeca ali pa se mu je tudi tu pa tam zabliskalo, da se morebiti Darinka s tem „šolmaštrem“, kakor ga je imenoval, vender le več bavi, kakor bi zanj in njegove načrte dobro bilo. Zastonj je iskal vzroka, zakaj da se mu sreča pri krasni devi neče obnesti, doktor, edini doktor je temu vzrok in v resnici, ni nobene priložnosti opustil, kjer je bilo le mogoče, po Stankovi osobi zaničljivo mahniti, to se vč da vselej le za hrbtom njegovim. Posebno pak je skušal Milana mu odurnega storiti in trudil se je dokazati, da se pod
striji, smemo z gotovostjo trditi, da se bode De-lyanis držal poti svojega prednika. Vsak gršk rodoljub, in to je novi ministerski predsednik ravno tako dobro, kakor prejšnji, more biti pač preverjen, da zahtevajo grški interesi, da Grška živi z Avstrijo v prijateljstvu. Sicer se bodo kompetentni krogi v Avstriji iz razprav pri sklepanji nove trgovinske pogodbe prepričali, da se hoče novi grški premier gledč približanja Grške k Avstriji držati tradicij svojega prednika.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Dn6 3. t. m. imeli so zaupni možje slovenske Štajerske v Mariboru shod, katerega je sklicalo »Slovensko društvo", da se postavijo kan-didatje za državno-zborske volitve. Shod bil je mnogobrojno obiskan. Ker sta dozdanja poslanca baron Goedel in župnik Božidar Raič naznanila, da vsprejmeta še nadalje kandidaturo v svojih dozdanjih volilnih okrajih, postavila sta se zopet kandidatoma, in sicer baron Goedel za mariborski, Božidar Raič pa za ptujski okraj. Mestu odstopivšega dr. J. Vošnjaka sklenilo se je, kandidatom postaviti njegovega brata Mihaela Vošnjaka. Pri shodu sklenila se je tudi resolucija, v kateri „izreka zbor zaupnih mož štajerskih Slovencev dosedanjim državnim poslancem gg. baronu Goedl Lanoyu, Božidaru Raiču in posebno tudi gosp. dr. Josipu Vošnjaku, kateri le po lastni zahtevi izstopi iz njih sredine, svoje popolno pri' poznanje in najtoplejšo zahvalo — nadejajoč sf za gotovo, da bodo vsi novovoljeni naši posl»nCl z brezpogojno odločnostjo — in bodi si tudi 8 skrajnimi parlamentaričnimi sredstvi zahtevali, da se dejanska jednakopravnost tudi pri nas izvede in da se tako zagotovijo pogoji našemu narodnem11 obstanku."
Poroča se, da se bode vender ustanovilo katoliško vseučilišče v Solnogradn. Denar za to se bode dobil iz zaklada, kateri se je nabral za katoliško vseučilišče v Fuldi.
Hrvatski sabor posvetuje se zdaj uže v specijalni debati o proračunu. Hitreje kakor generalna debata vrši se specijalna; le tu in tam zadržuje je mal dogodek, razporček med dvema poslancema, kateri vender niti senca ni nekdanjim škandaloznim prizorom v tem saboru. — V torek posvetoval se je odsek za notranje zadeve o rešitvi Žumberskega vprašanja. Dosegel se vender ni nikak sklep, ker so bili poslanci preveč različnih mislij. Posvetovanje nadaljevalo se bode v jedni prihodnjih sej.
Tuje dežele.
V italijanski zbornici odgovoril je včeraj Mancini na neko interpelacijo gledč kolonijalne
dozdevno uljudnostjo in dostojnostjo doktorjev0 nič druzega ne skriva kakor le brezmerna arogaDCft njegova, da je ono fatalistično smehljanjo okolo njegovih ustnic, koje smo tudi mi uže večkrat opazovali, razžaljivo, da cel6 njegovo osebo obdaja skrivnosten nimbus in da se od take osebe nikft' kor ni dobrega nadejati, najmanj pa bi ga pripO' ročal Dušanu za odgojitelja.
III.
Približal se je Darinčin god in pričele bo s0 velikanske priprave. Baron Ilopotar je bil ja^° marljiv in delaven. Sestavil je mnogovrsten Pv°' gram za veselico, koja se bode pod Darinčin*111 oknom z jutranjico pričenši v velikanskem ple8U na večer zviševala. Opravila bilo je, kamor se )° oko ozrlo, polne roke. V dvorani, kjer so leP1 nove tapete, pela so kladiva in škripale kleš'®> rujave žeblje iz stenišča puleč; na vrtu se J zopet mnogo pridnih rok gibalo; tukaj so sePI sajale krasne cvetlice, tamkaj gradile ute, P0^’ vale in privezovale veje. Vse je kazalo, da W> dvajsetletnica domače hčere prav vesel prazni*
celo rodovino.	,
Za popoludne tega dneva priredil jo
politike ter potrdil prejšnje izjave ter dejal, da se vlada vedno ogiblje vsakega nevarnega podjetja. Camporeale zahteval je, naj se predložijo diplomatične korespondence o Rudečem morji. Cairoli in Derenzis predlagala sta nezaupnico. Konečno se je razprava preložila.
Od Rudečega morja ne dohajejo za Italijane preugodne včsti. Kakor se poroča iz Birna, stopil je abesinski kralj na stran sovražnikov. Njegove čete zasele so Keren in ravnice ob Bogosu, vsled tesar je položaj za garnizije v Massauahu in v okolici ze!6 resen, nevaren.
Dn6 15. t. m. snide se v Rimu zdravstvena ounsija; do zdaj so naznanile svojo udeležbo naslednje države: Nemčija, Francija, Angleška, Avstrija, Rusija, Španija, Švica, Švedska in Norveška, Nizozemsko, Zjedinjene Države, Meksiko, Peru, Guatemala.
Francoski zbornici imeli sta v ponedeljek zopet sejo. V poslanski zbornici nagovoril je poslance novi predsednik Charles Flouquet ter zagotavljal, da bode vse storil v prospeh republike. Potem se je vršila volitev podpredsednika in pero-vodje. Podpredsednikom bil je izvoljen Anatole de a Porge, kandidat radikalcev.
Poročila o konfliktu med Anglijo in Rusijo >>J0 se zel6 pomirljivo. Obe vladi sta se izrekli, a hočete pričeti zopet razgovarjanja, pogajanja o uravnavi afganske meje, in goji se nadeja, da °do ti razgovori imeli ugoden vspeh. Med tem I)a Je Rusija poklicala v Petrograd generala Za-“fjevskega, Angleška pa Lumsdena v London. Nekateri hot6 sklepati, da se je to zgodilo zaradi ^ga, da sta se najprej odstranili osebi, kateri sta Mi najbolj deležni razpora, ter da sta si tako državi izkazali koncesije; drugi zopet hotč vedeti, da se obe državi hočete natančno poučiti o isti-nitih razmerah iz ust svojih generalov, in potem na tej podlagi se dalje razgovarjati. — Angleški listi pišejo zelo različno. nTimesu pravijo, da se cena, za katero se more odvrniti vojska, zdaj še ne more natanko določiti; vse je zavisno od od-k^srčnosti Rusije in od tega, če bode ruska
jn^a zadrževati nemirni agresivni duh vo-JaSke stranke.
Razne vesti.
v	(^udi izkaznica.) Iz časopisa „Bosnische
el't v posn°mljomo: Nek ud tukajšnje španjsko-izra-oico °r ^°^ružnice potoval je prod nekolikimi dnevi v Ze-Mož	zaht°vali so od njega, da naj so izkažo.
Se^a 8 zahtevo nikakor niso spravili v zadrego. On v žep in pokaže — živinski potni list. Ko se mu n. °a	r°klo, kako si je vender mogel tako izkaz
j J10 Oskrbeti, odgovoril je, da jo le slišal, da mora ako hoče potovati, potni list, nikdar pa no, kak ®ora biti tisti list. Preskrbel si je tedaj živinski
Ho
'P°tar streljanje s samokresi. Kdor bi v treh na 50 korakov oddaljeno tarčo najvišje tjj7ll° krogov napravil, tistega naj bi zvečer Da-mimo vseh odlikovala. Prvi naj bi z Da-ži, v ZaP'esal in vrhu tega naj bi mu ona v pla-8 lepo in umetno izdelano listnico, na koji
80
j) g1 e v zlatu tiskane začetnice njenega imena Pod 'e*;nico i“ današnjim dnevom, lastnoročno m0raj a za priznanje dokazane spretnosti. Dolgo tako ' S° ^ai'inki prigovarjati, da je privolila v bii0 ^)Qraz!10Vanje svojega rojstnega dnč, in ko bi Svetlit ven! glavii ničesar ne bi bilo, ali stari
dan
bi bil
ne bil
Darinki Vso moč slavn0 obhajal) saJ prinese jednem ^aiBos^alnost, in kdo v6, ako tudi ne ob ravnn Snubača. Baron Ropotar se nam ne zdi
Ba?PaČen Čl0vek‘ n°sti st'0?-	je pa tudi le iz gole sebič-
d°bro olkJan^0 naPravil- Svest si je bil, da ima streliati V** Varno roko> da bi vender le najbolje 0lllenjenoVrie8nil ter ta,£0 u ^)arin‘5ine roke uže ^ai'inčino ai*'°	^ar mu mora 8*:ezico v
■•e tako ° mCG Z(*atno pogladiti, vsaj računal
(Daljs prihodnjič.)
rajši dal glavo, kakor da bi se ta
potni list, ki po njegovem menenji zanj po polnem zadostuje.
— (Požar v londonski razstavi.) V londonski razstavi pogorela jo japanska vas, ki jo obstajala iz petih ulic, več tempeljnov, jednega gledališča, kakor tudi iz več prodajalnic. Ogenj nastal je preteklo soboto in v eni uri bila so vsa poslopja uničena: Sto Japancev, ki so so vzdrževali v tem oddelku razstave, so je srečno rešilo. Škoda ceni se na 35000 funtov štorlingov.
— (Amerikanske nevesto.) Iz Pittsburgav Pennsylvaniji se poroča o sledeči pikantni dogodbici. Gospica Clara Heplor, jako lopa in mlada deklica, imela je dva goreča čestilca, mr. Starra iz Gladvilla in mr. Lardina iz Buffala. Ljubeznivi Adamovi hčerki je to zel6 ugajalo in ker sta ji dopala oba, ni hotela nobenemu upanja podreti, vedela je temveč stvar tako uravnati, da sta jo obiskavala za vrstjo vsaki drugi večer. Konečno pa sta ženina vender zvedela jeden za druzega. Prišlo je namreč obema na misel, da bi se poročila na rojstni dan Washingtona, Razloček je bil le ta, da se jo Lardini želel poročiti opoludnč, Starr pa šo le na večer. Vender je ta o pravem času še Cul, da ga misli Lardin prohiteti. Vsled tega poda so takoj k dvojni nevesti in jo pregovori, da so z njim poda v njegovo hišo. To zve Lardin in po kratkem premisleku poda so k sodišči, ki je ravno imelo sejo ter tam naznani, da Lardin gospico Hepler šiloma v svoji hiši drži in da jo jo na ta način oropal prostosti. Sodnija takoj izda ukaz zoper Starra, vsled ko-jega je imel še tisti dan ob določeni uri oglasiti so pred sodnijo. On pa pride s svojo nevesto še prej, nogo jo bilo zaukazano. A ker Lardina ni še bilo, da bi bil pričal in ker je bil na mostu ravno nek duhovnik, predlaga zagovornik zatoženčev, da naj se čas, dokler ne prido priča, porabi v to, da se par poroči. Zoper ta predlog ni imel nikdo nič, in gospica Clara jo ravno izrokla svoj „da“, ko stopi drugi njon ženin Lardin v sodnijsko sobo. Namesto gospice Hepler imel je ta sedaj gospo Starr pred seboj. Sedaj mu je bilo se ve da vse jedno in imel ni nikakega veselja več, zoper koga pričati. Popihal jo je iz sodnijske sobe, med tem, ko je donel ironičen smeh navzočih za njim.
— (Za vdaj alk a.) Iz Londona poroča se o sledečem dogodku : Krojač Johnson ločil sejo od svoje žene, ker je bila udana pijanosti in je po polnem zanemarjala hišne svoje dolžnosti. V Londonu, kjer velikomestno življenje, vsaj kar se tiče slabih stranij, prodira tudi v nižje kroge, zgodi se pri tacih priložnostih, da si mož poišče drugo družico, a žena druzega varuha. Tako jo tudi krojač Johnson čez ne dolgo časa imel pri sebi neko Walker z njeno devetletno hčerko. To pa je pravo ženo krojačevo, ki je v isti ulici stanovala, začelo hudo jeziti. Prišla je večkrat k svojemu možu in je razsajala, na kar ji je on prepovodal šo kedaj prikazati se; ob enem pa je tudi svojemu dvanajstletnemu sinčku zažugal, da ne smo nič več obiskavati matere. Navzlic temu šel je ta, in sicer z mlado Walker, večkrat k svoji materi. Necega dne da mati sinčeku strupa, in sicer v večjih in manjih merah ter mu zaukaže, da naj ga očetu v jod nameša. Doček jo mator ubogal in je očetu kakih dvanajstkrat zaporedoma natresel strupa v čaj. Krojač občutil je vsakikrat, kader je popil čaj, silne slabosti, no da bi bil slutil kaj slabega. Dnd 20. preteklega meseca pa je resno zbolel. Zdaj šo le povedal je deček, kaj da je storil in kedo da mu je to zaukazal. Malo-vestno ženo so prijeli in zaprli. Te dni stala je pred porotnim sodiščem in oba otroka zaslišali so kot priči proti nji. Med obravnavo poloti se krojača hud krč, tako da so ga morali iz porotne sobano ven nesti. Ker je zatožena dejanje odločno tajila ter zatrjevala, da otroka lažota, in kor ona zagovornika imola ni morali so obravnavo preložiti.
Domače stvari.
— (Imenovanje) Cosar izvolil jo zdravniškega koncipista pri primorskem namestništvu, dr. Adal-berta Boha to imenovati namestniškim svetovalcem in deželnim sanitotnim referentom pri omenjenem namestništvu.
— (Dvojezične denarno nakaznice.) Kor so jo užo večkrat opazilo, da pri uporabljanji nakaznic, na katerih so besedo tiskano v dveh jezicih,
odpošiljatelji prečrtajo besede v tujem jeziku, izdalo je trgovinsko ministerstvo poštam določbo, s katero se naznanja, da tako počenjanje ni dovoljeno ter da se morajo denarne nakaznice, na katerih je tekst prečrtan, zavreči.
— (Z dunajskega vseučilišča.) Ministor za uk in bogočastje je na podlagi sklepa profesorskega kolegija potrdil nameščonje dr. Ivana Leciejew-skega kot privatnega docenta za slovansko filologijo na filozofični fakulteti na Dunaji. Leciejewski zašel je mesto, katero je imel Miklošič.
— (Državno-zborske volitve.) Pri včerajšnjem shodu zaupnih mož v ljubljanski čitalnici ni prišlo do nikakega sklepa. V kratkem sklical se bode zopet shod.
— (Umetniške ustanove.) Za letos razpisane so zopet umetniške ustanovo za nadobudne umetnike v pesništvu, glasbi in upodabljajočih umetnostih. Prošnje vložiti je do 15. julija t. 1. pri dotični deželni oblasti. V prošnji treba dokazati 1.) izobrazbo in osebne razmero prosilčevo;	2.) naznaniti	kraj	in način,	kje in
kako hoče umetnik uporabiti za dalnje izobrazbo ustanovo; 3.) izkazati se z izvršenimi deli prosilčevimi, katerih mora vsako biti zaznamenovano z umetnikovim imenom.
—(Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski)	se prične 1.	dne	julija 1885. leta.
S poukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledovanji klavno živine in mesa. Kdor želi biti sprejet v šolo, mora se izkazati: 1.) S spričevalom, da se jo pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika izučil; 2.) s spričevalom, župnika ali župana, da je poštenega obnašanja; 3.) z domovinskim listom; 4.) da zna brati in pisati slovensko. Revni učenci zamorejo dobiti tudi štipendijo 50 gld. Prosilci za štipendije imajo predložiti: 1.) ubožni list, 2.) spričevalo poštenega obnašanja in 3.) potrdilo, da so uže dve leti kot kovaški pomočniki delali. Prošnjo z dotičnimi spričevali imajo se vposlati vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijsko družbe v Ljubljani. Šola traja do konca do-cembra 1885. leta. Kdor preskušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1873. leta dobiti patent podkov-skega mojstra, ker sedaj brez preskušnje nihče no moro postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli jo brezplačon, vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo	učenci za majhno odškodnino	v šolski
hiši. Učenci naj se oglase vsaj	dva	dni prod	šolskim
začetkom v podkovski šoli na Spodnjih Poljanah.
— (Duhovenske premembe v lavantinski škofiji.) Gosp. Benedikt Hrtiš postal je gvar-dijan samostana ptujskega. — Premeščeni so gospodje kaplani: J. Žnidarič h Kapeli pri Radgoni, Ivan Bohonec k sv. Lenartu v Slovenskih goricah in Pr. Rojko v Cirkovce.
— (Leskovo pismo namesto notarskega.) „Kros“ (v Celovci izhajajoč leposloven list) priobčuje naslednjo priprosto, a značaj ljudstva in navado dobro osvetljujočo zastavljavno pogodbo, katero sta sklenila dva kmeta na Kamnem pri Tolminu. Posestnik L., tako je nekdo pripovedoval, potreboval je uže pred dvema sto loti 150 gld. Zastavi torej svojo njivo za omenjeni denar posestniku C. K notarju ne gresta in tudi sama ne znata pisati. Urežeta pa kratko leskovo šibico, naredita vanjo tri zareze, precepita jo po str-ženu in na to vzameta ter skrbno shranita vsak svojo polovico. V pričo mož reče C., da, kadar mu prinose L. ali kateri njogovih naslednikov to šibico in 150 gld., d& mu nazaj njivo. Zadeva o tem loskovem instru-montu (pismu) ostala je dotičnim sosedom živa v spominu, in glej še lo čez dvo sto let, to jo v naših dnovih, došla jo njiva nazaj v roke dcdičom posestnika L. brez prepira in tožbe!
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
London, 7. maja. „Daily Ne\vs“ poroča, da je ruska vlada voljna dati pozitivno zagotovilo, da nima namena osvojiti si Herat, niti zdaj niti v bodočnosti.
D u n a j, G. maja. Cesarjevič pričel je s 1000 gld. nabiranje za avstrijsko ekspedicijo v Kongo.
Budimpešta, 6, maja. Z včeraj popoludne v Novi Sad došlo pošto prišla je denarna vreča, v kateri bi bilo moralo biti 14 pisem s 5804 gld.; ko pa so odprli vrečo, našli so star časnišk papir in 6 gld. Nekov železnišk služabnik je sumnjiv tatvine.
Zagreb, 6. maja. Sabor vsprejel je ves budget. Ravno tako so se sprejeli dodatni predlogi odsekovi.
Temešvar, 6. maja. Pogreb kneza Aleksandra Karagjorgjeviča vršil se je dopoludnč zelo slovesno. Truplo prepeljalo se bode na Dunaj.
Petrograd, 6. maja. Povodom slednjih debat v angleškem parlamentu konstatuje »Journal de St. Petersbourg" z zadovoljstvom, da se je vojaško vprašanje odstranilo iz debate ter da so se zopet pričele obravnave v interesu obeh držav gledč razmer v Aziji.
Rio de Janeiro, 6. maja. Ministerstvo je dalo ostavko, ker je večina nove zbornice sovražna predlogi vlade gledč odprave robstva.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž G. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih....................82’ —
>	»	>	» srebru..........................82-35
Zlata renta...........................................
6°/o avstr, renta.................................98'20
Delnice n&rodne banke............................. 852- —
Kreditne delnice................................... 289-10
London 10 lir sterling..............................124-55
20 frankovec....................................... 9,83r>
Cekini c. kr...................................... 5' 84
100 drž. mark........................................60-85
Uradni glasnik
z dnž 6. maja.
Eksekut. dražbe: V Metliki posestvo JurijaKostelca iz Kermačine dnž 21. maja. — V Vipavi zemljišče Jan. Furlana iz Loža (189 gld.) dnž 16. junija. — V Ribnici posestvo Dom. Loušina z Hriba (4860 gld.) dnč 6. junija. — V Metliki posestvo Mart. Obermanna iz Drašic (2763 goldinarjev) dn6 20. junija. — V Ložu posestvo Matije Martinčiča iz Otoka (1150 gld.) dn6 27. maja.
Naprava novih zemlj. knjig: Pri c. kr. mestni okr. sodniji ljubljanski za katastralno občino Pijava Gorica; poizvedbe dn6 18. maja ob 9. uri dopoludnfe; — pri c. kr. okr. sodniji v Črnomlji za katastersko občino Učakofce; poizvedbe dne 12. maja; — pri c. kr. okrajni sodniji v Višnji Gori za katastersko občino Veliko Lipje; poizvedbe dn6 13. maja ob 8. uri zjutraj; pri c. kr. okr. sodniji v Postojini za katastralni občini B ukovje in Stu-deno; poizvedbe dnč 13. maja.	__________________
Tujci.
Dn6 5.maja.
Pri Maliči: Kassler, Maibusch, Durstmiiller, trgovci, in Vogelsanger, monter, z Dunaja. — Friedheim, c. kr. laj-tenant, iz Brna. — Seyfried, c. kr. umirovljeni stotnik, iz Gradca.	.
Pri Slonn: Lapajne, trgovec, iz Pariza. — Girschitzek, baletka; Engl, Leber, Schwab, Signer, trgovci, z Dunaja. — Anton Karl, tajnik <Aziende>, iz Gradca. — Thaller, trgovec, s soprogo; Thaller Jos., trgovec; Thaller Jan., trgovec, s sestro, in Konfelder, trgovec, iz Trsta. — Amadeo, trg. potov., iz Trsta. — Ehrenfreund, trg. potov., iz Oseka. — Brkal z rodbino iz Vevč.
Umrli so:
D n e 5. maja. Matija Balantič, delavec, 31 1., Cesta na Grad št. 12, otrpnjenje možjan. — Marija Jemč, gostinja, 56 1., Kravja dolina št. 11, sušica. — Albin Gartner, sin želez, sprevodnika, 10 1., Barvarske ulice št. 6, davica.
Dne 6. maja. Matevž Kovačič, delavec, 31 1., Cesta na Grad št. 12, krvni izbruh. — Marija Pfefferer, odvetnikova soproga, 48 1., Križevniški trg št. 8, opešanje. — Amalija Cariniani, zasebnica, 801., Mestni trg št. 17, mrtvoud.
V civilni b61nici:
Dnž 4. maja. Josip Sutar, vratar, 27 I., jetika.
Tržne cene.
V Ljubljani 6. maja.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 97 kr., domače 6 gld	83	kr.;	rež 5 gld. 36 kr.;	ječmen 5 gld. 36 kr.; oves
3 gld.	57	kr.;	ajda 4gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-
šica 5 gld. 69 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld 20 kr.; leča hektol. po 8 gld. - kr., bob 8 gld., fižo 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 68 kr., svinjsko 70 kr., drobniško P° ^ *r» 0 ,	^ f P°
48 kr.	golob	17 kr.; 100 kilo	sena 1 gld. 78 kr slame
1 gld.	69	kr.	Seženj trdih drv 7	gld. 20 kr. ; mehkihi 5 gld.
_ kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čaa opazovanja	Stanje baro-motra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
6. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731-14 730-99 732-59	7-4 16-5 12-2	svzh. sl. jzpd. sl. zpd. sl.	jasno p. js. obl.	0-50 dež
Obobnice (žaluzije) m
za 20 oken, 36 do 162 cm., dobro ohranjene, dalje več velikih oken za okrogle oboke pri mostovžih in hodnikih, polkna, stavo štedilno ognjišče itd. se prodajo prav po ceni v Kolodvorskih ulicah št. 15.
Važno za častnike in vojake!
Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami
Ig*, pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg J
na Kongresnem trgu št. 2:
Službovnik za c. kr. vojstvo, 1. in II. del, slo-1 vensko, po 30 kr.
Službovnik za c. kr. vojstvo, II. del 30 kr., III. del 20 kr. (slovensko-nemški). Garnizonaka in stražna služba, 30 kr. (sloven-sko-nemški).
Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski).
Slovnloa vojaška, 1 gld.
Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr. Osnova vojstva, 20 kr.	(28) 12
Zavratnikov
vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je
najvecja zaloga in najceneje nakupovanje
pri	(59)	3
J. C. Hamann-u
2v£e strni trg'.
M
Db%» Hir§cii
dobro znani specijalni zdravnik za sifiUtiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navodu	(58)	3
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni scala in v mehurji, poluoije, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popoludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Bolezni živcev.
Kaj so živci ?
Živci so pravi posredovalci vsakeršnega čut-stva; vsi vnanji utisi občutijo in posredujejo se s pomočjo živcev. Kakor razjiovrstm so uzroki, tako raznovrstni so pojavi živčnih bolezni. Najprve skrčujejo se živci, dalje se pojavi splošno hujšanje in onemoglost, možka slabost, (impotenca) in ponočne polucije, slab spomin, bledo obličje, vdrte, z modrimi krožki zaznamovane oči, žalostno duševno stanje, ne-zaspanost, trganje po glavi, bolečine v križi in hrbtišči, histerični krči, zabasanje, bojazen brez uzroka, ogibanje vesele družbe, ženske bolesti, slabotno stanje, pomanjkanje krvi, revmatične in protinske bolečine, tresenje na rokah in nogah itd.	(57)	5—3
Vse gori navedene živčne bolezni nobeno drugo v zdravilstvu znano zdravilo tako zanesljivo in korenito ne ozdravlja nego
dr. Wrunova Peruin-štupa
narejena iz peruvanskih zelišč. Za neškodljivost se garantuje.
Jedna škatulja s podrobnim popisom vred velja 1 gld. 80 kr.
Zaloga v Ljubljani pri g. E. Birschitz-u. Generalni agent na Dunaji: Al. Gischner, diplom, lekar, II., Kaiser-Josef-Strasse 14.
| Marijinceljske kapljice
za želodec
izborno učinkujoče sredstvo pri vsoh želodečnih boleznih
prave prodajeti v Ljubljani le lekarni gosp. G. Piccoli-ja na Dunajski cesti in Josip Svobode na Prešlr-novem trgu; v Kranji: lekai.ličar K. Savnik; Kameniku: lekar-
ničar J. Močni k; v Ajdovščini :	lekarničar
Mih. Guglielmo; v Novem Mestu: lekar-ničarja: Dom. R i z z o 1 i in Jos. Bergmann; v Gorici: lekarničar Anton LebAn; v Sežani: lekarničar F. Ričel; v Radovljici: lekarničar A. Roblek; v Črnomlji:	lekarničar	Ivan
Blažek; v Celji: lekrnč. J. K upferschmied; v Škofji Loki: lekarničar C. Fabiani.
Jedna steklenica z rabilnim navodom velja 35 kr.
Razpošiljavno osredje:	(73)	52-3
Lekarna «pri angelju varuhu«, C. Brady, Kro-meriž (Kremsier).
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
■v Xjj-u.Tolja.riI
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik, za slovenske ljudske šole. Sest*’
vila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A■ ”a~ zinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. deli vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr, Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 lj° 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
FUipovi6, Kraljevič Marko u narodnih pjesman, 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld- 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld, 20 kr.!
vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. 7" Domovinoznanstvo za četrti razred srednji” šol. 45 kr.	,
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič - Bliošlč, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnioa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. >	»	>	Peter rokodelčič, 36 kr-
ili. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji služb' božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr-Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo-1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Veza*1 85 kr.	..
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarsku* opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gl1*' 70 kr.	.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih So« vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, lzabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eW v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljuP" ljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) ra?,0L kih pri računih z novo mero in vago. 60
V naši zalogi smo tudi na	svetlo	dali slovenske
kniiee s podobami za mladino,	in	sicer:	..ke}
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožico (4° vel
po 50 kr. Pravljice o:	-fikU
Pepelki, Rudeči kapioi in Obutem
(8° velike) po 25 kr.	.„0n
O deželi lenuhov, Snegulčloi, Pritlik® (Palček) in Robinzonu po 15 kr
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.