OlaUlo Jugoslovanske kinetske zveze. — (ena lis Din za celit [lito. — Za inozemstvo 00 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V Inseratnem ileln vsaka drobna vrstica aH nje prostor 10 Din.
Izliaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Spisi in dopisi naj se pošiljajo llredniitvu ..Domoljuba", naročnina reklamacije in inserati pa llprarniStvn »Domoljuba" v Ljubljani. Kopitarjeva ulica štev. ti.
»Saj ni nič boljše"
Nekdo nam je pisal, da imamo vedno in vedno volitve, pa se le nič ne izboljša.
In še naprej piše: To nam malo koristi, če poslanci dosežejo kako novo cesto ali železnico; glavno, kar je potrebno, je to, da se delajo dobre postave, ki bi bile v splošno korist. Tako nekakšno nam piše.
Koliko ima mož pri tem prav? Ima in nima.
Ko smo imeli prvič volitve, je večina slovenskega ljudstva izvolila za svoje zastopnike žerjavovce, samostojneže in socialiste. Po teh volitvah: ne samo, da se ni nič zboljšalo, temveč naravnost poslabšalo se je. Saj so vsi ti zastopniki slovenskega ljudstva glasovali za centralizem, ki je udaril slovenskega kmeta in delavca in obrtnika in trgovca huje kot turška šiba. Razdejali so nam takorekoč našo slovensko hišo ter nas udinjali za hlapca gospodarju centralizmu. Zraven so nas v Belgradu še tako obrekli in umazali, da so tam doli mislili, da store Bogu uslužno delo, če neprestano bijejo nu tisto plat našega telesa, na kateri človek navadno sedi.
Prišle so druge in tretje volitve. Slovensko ljudstvo je uvidelo svojo bridko zmoto, ki ga je stala na stotine milijonov, ter poverilo svoje zastopstvo v Belgradu svoji stari, v delu preizkušeni zastopnici, Slovenski ljudski stranki.
Treba je bilo pričeti propadli slovenski dom zidati prav od tal, zakaj vse so nam pobrali: oblast in denar. Kako so pa propadli grunt dviga iz tal, s kakšnimi težavami, boji in žrtvami, to je pa marsikateri mlad, podjeten kmetski gospodar že poskusil. Zlasti če mu od vseh strani nagajajo in kamenje nanj mečejo.
Tako so morali poslanci Slovenske ljudske stranke začeti čisto od kraja. Koliko truda so imeli naši poslanci, preden so v Belgradu dopovedali, da Slovenci neče-ino biti sužnji, za kar nas je obsodil žerjavovski centralizem. Koliko časa je bilo treba, da so naši poslanci razkidali blato, ki so ga žerjavovci nametali na Slovence in da so nas Slovence sploh začeli v Belgradu poslušati. Samo poslušati vsaj, nič še ustreči. Koliko potov je bilo treba, preden so naši poslanci Belgradu dopovedali, da smo Slovenci tudi državljani, ki imamo tudi pravice, ne samo dolžnosti plačevati ln molčati. Vsakdo ve, kako težko si je pribo-
riti ugled, komur so ga kdaj čisto vzeli. Kdor pa ugleda nima, nič ne doseže. In ker so nam Slovencem žerjavovci v Belgradu vzeli ves ugled, nismo mogli toliko časa nič doseči, dokler si nismo tega ugleda zopet pridobili.
Ta ugled je Slovenska ljudska stranka Slovencem zopet pridobila. Baš to je tisto, kar se je tekom zadnjih dveh volivnih dob temeljito zboljšalo glede Slovenije.
Ugled pa ni prazna beseda. Kdor ima kredit, ta marsikaj lahko doseže, česar sicer ne more.
Tako so naši poslanci vprav radi tega, ker so Slovenci prišli v državi zopet v kredit, priši v vlado, čeprav le za kratek čas. In vprav radi tega kredita so naši po-
Volitve 11. septembra. Na Kranjskem je naša skrinjica
druga,
na Štajerskem in v Ljubljani
pa prva>
slanci dosegli v par mesecih, da se je n. pr. dohodninski davek za Slovenijo znižal za mnogo milijonov, da se davčni zaostanki plačujejo polagoma in z 20% boni, da se je odstranil finančni delegat Šavnik in še marsikaj drugega.
Vsega tega žerjavovci in samostojneži niso dosegli niti v dolgih letih svojega vladanja. Prvič zato ne, ker niso imeli volje za to, drugič pa, ker smo bili Slovenci brez kredita.
In dalje je Slovenska ljudska stranka dosegla, da smo dobili take oblastne skupščine, ki bodo res mogle delati, ki imajo postavodajno moč, čeprav samo omejeno. Sedaj gre samo za to še, da dobimo tudi čim več finančne samostojnosti. Vse to pa pomeni izboljšanje, čeprav prvo leto še ne more imeti tudi na zunaj posebno vidnega učinka.
In sedaj za četrto volivno dobo je stvar za Slovence že toliko izboljšana, da radikali hočejo Slovensko ljudsko stranko imeti v vladi in da ministrski predsednik Vukičevič izjavlja, da se mora Sloveniji gospodarsko še prav posebno pomagati.
Radikali hočejo imeti Slovensko ljudsko stranko v vladi, ker vedo, da bo baš z njo mogoče delati dobre postave, ki naj služijo splošnemu ljudskemu blagostanju.
Doslej takega postavodajnega dela ni blo. Priznavamo. Bas to smo mi vedno grajali. A prezreti ne smemo, da je bila SLS tekom 6 let samo 5 mesecev na vladi, a še v tem času je bila v prvih treh mesecih narodna skupščina zaključena, druga dva meseca pa se je obravnaval proračun. Torej naša stranka do postavodajnega dela niti priti ni mogla.
Ceste in železnice. Za ceste se ne bomo kregali. Kaj pomeni biti brez ceste ali imeti slabe ceste, smo žal le prebridko skusili. Torej tudi dobre in številne ceste so za splošno blagostanje velika pridobitev.
Železnic, da jih je dosti, pravi naš prijatelji Ali nič ne slutiš, kaj pomeni za splošno blagostanje Slovenije n. pr. železnica Kočevje—Sušak? Kakšno vrednost za-dobijo obširni gozdovi, skozi katere bo tekla ta železnica, koliko slovenskih sinov bo dobilo kruha ne samo pri železnici, temveč tudi v teh gozdovih, ki se bodo začeli izrabljati, koliko bo tudi pomnožil slovensko blagostanje direktni izvoz Slovenije na morje, kako bo zadihala s tem industrija, pri kateri bo več dela, zato pa več jela. V današnjih gospodarskih razmerah pomenijo nove železnice veliko narodno premoženje.
In če so naši poslanci znali v dobi dveh mesecev dobiti za Slovenijo tri nove železniške proge, je to velik, zelo velik uspeh za splošno slovensko blagostanje.
Reči moramo: zboljšava se, počasi sicer — kdaj pa se propali grunt dvigne v enem letu? — toda gre.
Če bi se seveda slovensko ljudstvo zopet dalo preslepiti ter ponovno poverilo svoje zastopstvo v Belgradu žerjavovcem in radičevcem, ki so v dolgih letih slovenski grunt domalega spravili na boben, potem seveda bomo šli staro pot navzdol. Temu pa ne bodo krive volitve, temveč volivci, ki bi v nedeljo 11. septembra ostali doma pod hruško ali pa vrgli kroglico v napačno skrinjico.
Občinske volitve.
Letošnji davki. |
Predpisi letošnjih davkov gredo h koncu. Po nekaterih okrajnih glavarstvih so predpis ie končani ter javnosti na vpogled.
Z zadoščenjem moramo ugotoviti, da te je davčni vijak tasti pri dohodninskem davku, prav znatno omiliL Velik del naših delovnih ljudi, zlasti kmetov, ki so doslej morali dohodninski davek plačevati, je letos sploh oproščen tega davka, pri velikem delu ostalih pa so se dohodki nižje cenili, kot so se doslej.
To je velik uspeh par mesecev, v katerih je Slovenska ljudska stranka bila v vladi baš ob času. ko se je sprejemal finančni zakon in je bilo mogoče v zadnji uri marsikaj ie izpremeniti v korist slovenskega ljudstva.
Tako so aaši poslanci dosegli povišanje najmanjšega obdavčljivega dohodka od 5000 Din na 6000 Din, vsled cesar je cela vrsta malih kmetov sploh izpadla pri tem davku. In baš ti mali delovni ljudje so najtežje občutili grozno davčno breme, ker se morajo boriti za vsak dinarček, da ga z žulji in znojem iztisnejo iz svojega dela.
Na drugi 6trani pa je baš naša stranka dosegla, da je bil imenov an v Ljubljani nov finančni dc-legat, ki je davčno prakso razmeram primerno znatno omilil.
Kakor se nam javlja, je po raznih okr. glavarstvih letošnji dohodninski davek zniža! od 30—50 odstotkov. Samo v kranjskem okrajnem glavarstvu se bo letos plačalo poldrag milijon dohodninskega davka manj kot lansko leto.
Gotovo je, da so naii poslanci samo letos prihranili slovenskemu kmetu več milijonov dinarjev. Natančnejše številke bomo objavili, ko bodo vsi predpisi končani.
To so storili naši poslanci v dobi dveh mesecev, ko so bili v vladi. Vprašamo sedaj: kaj pa so storili žerjavovci in radičevci oz. pucljevci, ki so sedeli dolgo vrsto let nepretrgoma v vladi? In ko so imeli znatno več poslancev za sabo, kot jih je imela naša stranka.
Kaj so storili, vprašamo? Ali se ni nasprotno davčni vijak vsako leto kruteje navijal? Zakaj niso tekom tolikih let znali odstraniti prejšnjega finančnega delegata, kar ie znala naša stranka doseči v dveh mesecih.
Volitve so zopet tu. Volivci, ki trezno presojajo delo enih in drugih, bodo imeli lahko stališče.
Tomišelj: SLS 6 odb., (doslej nobenega), SKS 3.
t rai vrh: vsi SLS. Brezovica: SL? 10 odb.. vsi drugi 7. Dobrova: vsi SLS. Dolsko: vsi SLS.
Iška loka: SLS 3, vsi drugi 4. Občina , je bila vedno v nasprotnih rokah, j Iška vas: SLS 2 odb., vsi drugi 7. Občina je bila vedno v nasprotnih rokah.
Lipijesje: SLS 3 odb., (doslej samo ! 1), drugi 4.
Ls£: SL-S 2 odb. (doslej nobenega), ra-. dičevci 17.
Polhov gradeč: SLS 10 odb., vsi drugi i 7 odb.
Preserje: SLS 14 odb., vsi drugi 11. Rudnik: SLS 9 odb., vsi drugi 8. Studenet-Ig: SLS 5 odb., vsi drugi 12. Občina je bila vedno v nasprotnih rokah. Šmarje: SLS 9 odb., vsi drugi 8. Šmartno: SLS 12 (popreje 8), socialisti 13 odb.
Vrbljenje: samo SLS. Bačaa: samo SLS.
Volifne injekcije.
Na smrt bolnemu človeku skušajo zdravniki na ta način olajšati bolečine, da mu dajejo injekcije: vbrizgajo mu pod kožo morfija ali podobne omamljive tekočine, da bolnik poten nfč ali le malo čuti, kaj ga boli.
Na podoben način skušajo naši žerjavovci, ki zaenkrat nimajo nobenega upanja, da bi v Belgradu ie kaj prišli v po-štev. »svojim redkim pristašem dajati olajševalnih injekcij. Injekcije obstoje v tem, da na vsa usta vpijejo, kako sijajno — zmagujejo pri občinskih volitvah.
Stvar je namreč ta: Žerjavovci skoro v nobeni občini ne upajo postaviti kandidatne liste pod lastnim imenom: samo-stojno-demokratska stranka. Zakaj, danes pomeni to ime toliko kot bi rekel: krvnik Slovenije. Kjer pa so jo postavili, so bili strahotno tepeni (razen v Kranju). Zato so se povsod zatekli v take liste, ki so zbirale iz vseh strank ljudi, ki iz kakršnegakoli vzroka niso bili zadovoljni z dotedanjo občinsko večino.
Take liste so seveda dobile po nekaterih občinah več ali manj glasov. In vse te glasove sedaj proglašajo Žerjavovci za svoje.
Injekcije bolnika ne rešijo smrti. Če si pa žerjavovci s tem kaj olajšajo svoje volilne bolečine, jim iz vsega srca privoščimo.
Zopet so se preoblekli.
V nedeljo so se v ljubljanski okolici vršile občinske volitve. Izid je naslednji:
Ježica: SLS 16 odbornikov, vse nasprotne 9.
Borovnica: SLS 11 odbornikov (preje 6), ostali 14 (žerjavovci so za 2 nazadovali).
Horjul: SSL 13 odb., radičevci 4.
Dobrunje: SLS 16 odb., razni drugi 9.
Vrhnika: SLS 17 odb., razni drugi 16.
Vič: SLS 11 odb., razni drugi 22. Občina je bila dosedaj v socialističnih rokah.
Črnuče: SLS 5 odb., SKS 4.
O'
Žerjavovci so ali čisto na koncu ali pa jih je sram na dnu svoje duše, kar pa je malo verjetno.
Tudi za skupščinske volitve si niso upali vložiti pod imenom samostojno-de-mokratske stranke, temveč so si nadeli novo firmo, ki naj bi vlekla: Združena slovenska gospodarska lista. Na prvo mesto so postavili dr. Žerjava.
Žerjavovci so torej obupali, da bi
mogli »praviti dr. Žerjava v narodno »U ščino na odkrit in pošten način, SamP" stojno-demokratska suknja, v katero se°" dosedaj oblačila žerjavovska stranka tako umazana, da si z njo ne upaj0 'J! med poštene ljudi.
Pri volitvah v ustavodajno skupščino so se žerjavovci oblekli v samostojniškj plašč in so res mnoge premotili. »Združena slovenska gospodarska lista« pa jim ne bo prav nič pomogala. Zakaj iz te nove suknje gleda dr. Žerjav in s tem je pove. dano vse. ljudstvu pa vse jasno.
Kaj je najvažnejše?
Sedaj pred volitvami je najvažnejše pač to, da vsi naši zaupniki in pristaši ne. prestano dvojno poučujejo volilce:
1.	da gredo gotovo volit ter ne ostanejo doma;
2.	da bodo volili prav: na Kranjskem v drugo skrinjico, na Štajerskem in v Ljubljani v prvo skrinjico.
Za Slovcnce se bo doseglo najvei, če pridejo njihovi zastopniki v vlado. Slovenska ljudska stranka, ki bo ostala zastopnica Slovencev, bo prišla v vlado, {e bo imela dovolj poslancev. Dovolj poslancev bo imela, če gredo vsi volit in če bodo vsi volili pravilno.
Kaj pišejo nasprotniki.
»Todi ni demokrati priznavamo, daje kmetsko vprašanje prvo v drž&vk trdi »Domovina*. — Če to priznavate, zakaj pa niste ves povojni Čas, ko ste imeli v Belgradu skoraj vedno odločilno besedo, za kmeta niSesar koristnega storili? Zdaj, pred volitvami seveda vse ^priznavate«, ker se gre za — stolčke. Toda slovenski kmet še ni pozabil, kaj je pisala vaša >Do-movina' z dne 7. aprila 1922. št, 14 -glede davkov, ki tako mor6 kmetsko prebivalstvo. Le poslušajte vsi. pa tudi g. Urek, bivši samostojnež, ki gre sedaj z žerjavovci skupaj na volitve, naj posluša! >Do movina < je pisala: Ali so res ti davki tako veliki, da bodo kmeta in manjšega človeka spravili na kant? Ta plačila ga ne bodo še opropastila in pogubila. če bo količkaj pametno in previdno gospodaril ter po P°" trebi tudi vareeval.f. — Tako torej! Žerjavovci se norčujejo: TI kmet, lepo davke plačuj in šparaj, prihranke pa s»jveda pri — nas naloži«, tam teko — po zgledu propadlih bank — najboljše »obresti I" urekovci in kušarjevci se družijo s takimi ljudmi! Le naj se, zaveden slovenski kmet se ne bo. On bo šel na volitve za svojo pošteno in slovenskemu ljudstvu v veselju in težavah vedno zvesto Slovensko ljudsko stranko.
»Naša ljubezen se tesno oklepa vsep ljudstva, zlasti vseh stanov, ki zdaj najbolj trpe«, lepo piše »Domovina*. — A resnica Dasi so žerjavovci vladali toliko let, n|8 pokazali nobenega pravega smisla za noM stan. Kmetom so nalagali leto za leto« večje davke, a dali jim niso ničesar, taji da je pel beriški boben dan na dan. »ltr
venske delavce, železničarje itd. so osrečili iz same »ljubezni« z »obznanoc in »zakonom za zaščito države«, da se uboga delavska para ne more ganiti in si izboljšati položaja. Žerjavovci so prenesli zavarovalni denar naših delavcev v Zagreb, obdarovali jih še z davkom, na ročno delo in jili nazadnje po svojih tolpah mučili do smrti. — Mnogim trgovcem in obrtnikom so nalagali neznosljive in neredko krivične davke. Državnim uslužbencem so uredili službene pravice tako, da ni nihče ž njimi zadovoljen in so jih na tisoče pregnali s kraja v kraj. Za upokojence in invalide niso storili ničesar. — Taka je žerjavovska »ljubezen do vseh stanov«.
Shodi SLS.
Naši kandidati pridno prirejajo shode po Sloveniji. Na shodih je povsod zelo mirno s prav malimi izjemami. Tudi nasprotniki, ki se udeležujejo naših shodov, priznavajo, da je SLS res v kratkem času, kar je bila na vladi, res veliko dosegla, česar vse druge stranke v več letih niso
Tu omenjamo samo nekatere shode, ker kandidati vseh ne sporočajo časopisju.
Vršili so se pretekli teden shodi v Dovskem pri Rajhenburgu, kjer so skušali shod motiti socialisti in žerjavovci; pri Sv. Roku ob Sotli (Vrečko in dr. Ogrizek); v Smledniku, Mavčičah in Trbojah (Brodar); Dragi in v Starem kotu pri Kočevju (Škulj); v Slivnici in v Slov. Bistrici (dr. Korošec); v Brežicah in na Senovem (dr. Gosar in Tratnik); na Trebelnem in Mokronogu (Sušnik); pri Sv. Ani v Slov, goricah (Žebot in Poljanec); vCjutomeru (dr. Hohnjec in Rajh); pri Mariji Reka, Svetini in Št. Pavlu pri Preboldu (dr. Hod-žar in Vranjek); pri Sv. Lovrencu (Hra-stelj); v Kokri, v Tupaličah na Jezerskem (Brodar).
Velik voltom tabor
se vrši v nedeljo, dne 14. avgusta 1927 v Rajhenburgu po drugi službi božji to je ob 11 na prostem pred Lurško cerkvijo.
Govori jp: načelnik Slovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec in kandidata dr, A. Gosar in župnik Jos. Tratnik.
Na tabor vabimo volivce iz vsega Posavja, to- in onstran Save. Vsaka župnija in vsaka občina naj krepko tekmuje pri udeležbi.
Ne samo najcenejše, ampak tudi najboljše barve
laki, iirnež, steklarski kle|, čopiči ter vse potrebščine za slikarje, pleskarje in drugi v to stroko spadajoči predmeti se dobe v staroznani trgovini ha Miklošičevi cesti, nasproti frančiškanski cerkvi
IVAN JANČAR,_
Mati razposajencu: »Kako bi rada videla, da bi bil oče zvečer katerikrat doma, da bi videl kakšen si, kadar ga ni doma.«
Kdor bo 11. septembra glasoval za Slov. ljudsko stranko, glasuje za gospodarsko povzdigo
Slovenije.
Z Albanijo imamo zopet zveze. Med
našo in albansko vlado so se zopet obnovile diplomatične zveze in sta obe vladi
imenovali svoje poslanike.
* * •
Rumunski princ Karol hoče na kraljevi prestol. Rumunski princ Karol odločno vztraja na zahtevi po prestolu. V francoskem časopisju je razglasil, da ne bo prej odnehaljjfokler on ne postane rumunski kralj. Prestolu se je odpovedal le, ker je bil k temu prisiljen, zato odpoved ni veljavna. Zelo je ogorčen, ker ga niso pustili k očetovemu pogrebu, Rumunska vlada je radi Karlovih namer zelo v skrbeh, ker ima Kari precej pristašev in je tudi kmetska stranka na njegovi strani. Izdala je stroge odredbe, da se Karlu na vsak način prepreči povratek v domovino.
Plača romunskega dvora. Rumunski ministrski svet je določil plačo članom kraljeve hiše in regentom v znesku 60 milijonov lejev na leto. Od tega bo prejemal mladoletni kralj Mihael 22, kraljica vdova Marija 20, princ Nikolaj 7 in princezinja Ileana 7 ter regentski svet 4 milijone lejev na leto,
Rumunska kmetska stranka zahteva volitve. Najhujša nasprotnica Bratianove vlade je narodna kmetska stranka pod vodstvom Manina. Ta očita vladi, da je le z nezaslišanimi nasilji pri volitvah dobila večino in zahteva, da se razpišejo nove volitve, ki morajo biti svobodne. V Rumuniji imajo tudi več izjemnih zakonov, s katerimi krate opozicijo. Zato kmetska stranka zahteva, da se vsi ti izjemni zakoni odpravijo.
♦ ♦ »
Češki narodni soeijalisti pojdejo v vlado. Češkoslovaška vlada se bo zopet razširila. Vstopiti nameravajo vanjo narodni soeijalisti, ki so se naveličali brezplodne opozicije. Vsekako bo za socialistično delavstvo bolj koristno, če bodo njihovi poslanci pri zakonodaji sodelovali, kakor pa, če še nadalje napadajo večino.
Ogorčenje na Češkem radi znanega pisma angleškega lorda. Znano pismo, ki ga je pisal angleški lord Rothemer češkoslovaškemu zunanjemu ministru, je povzročilo v celi češkoslovaški državi veliko ogorčenje. Vsi brez razlike strank odklanjajo neupravičene očitke nepravilno poučenega Angleža, da se Madžarom gode krivice. Ker je Anglež v pismu omenil, da tudi Slovaki ne marajo češkoslovaške države, je predstavnik Slovakov načelnik slovaške ljudske stranke podal odločno izjavo, v kateri je povdaril, da Slovaki ljubijo češkoslovaško državo in da predobro poznajo Madžare, pod katerimi so toliko pretrpeli, zato jim niti na misel ne pride, da bi si želeli nazaj k njim.
Občinska straža na Dunaju. Ob priliki julijskih nemirov na- Dunaju je dunajski župan ustanovil posebno občinsko stražo, ki naj bi poleg državne policije vzdrževala red. Ta straža pa je bila sestavljena iz samih zanesljivih socijalnih demokratov. V dunajskem občinskem svetu imajo namreč socijalni demokrati večino in tudi župan je njihov. Sprva so trdili, da bo občinska straža samo začasna, dokler se zopet ne vpostavi red. Ko pa se je Dunaj zopet pomiril, pa socijalni demokrati niso več hoteli slišati o razpustu svoje straže, ampak so jo hiteli še bolj oboroževati. Seveda so v parlamentu vse stranke zahtevale, da se straža razpusti; vsi so namreč vedeli, da hočejo imeti socijalni demokrati oboroženo armado, ki naj bi ob ugodni priliki proti volji večine spravila na vlado. O dunajski straži pa so seveda zvedele velesile, ki so svoječasno Avstriji natančno predpisale, koliko sme imeti vojakov, žandarjev in policajev. Ugotovile so, da je ustanovitev dunajske straže proti tem določbam in medzavezniška vojaška komisija je pri avstrijski vladi zahtevala njen razpust, Vsled tega pritiska je bil dunajski župan prisiljen, da stražo razpusti, kar se je že zgodilo.
Nov šolski zakon v Avstriji. Dunajski parlament je sklenil nov šolski zakon, ki temelji na nravno-verskem temelju. Ta zakon predvideva ustanovitev delavskih srednjih šol, ki bodo omogočile tudi delavnim slojem doseči višjo izobrazbo. * ♦ *
Madžarski delavci zahtevajo zvišanje plač. Med madžarskimi delavci se je pričelo veliko gibanje za zvišanje plač. Okrog 70 tisoč delavcev se udeležuje tega gibanja. Podjetniki pa kažejo malo volje, da bi delavcem zvišali plače in pravijo, naj delajo 10 ur namesto 8, če ne morejo izhajati z dosedanjimi plačami. Vsled štraj-ka delavcev so jih podjetniki v električnih tovarnah odpustili 4500 iz službe. + » *
Upor v sovjetski Ukrajini. V sovjetski Ukrajini je izbruhnil upor proti sovjetom. En bataljon vojakov so vstaši razorožili, več vojakov pa pobili.
Nemški oficirji v ruski armadi. Zadnje čase je bilo v Rusiji veliko število oficirjev na smrt obsojenih, ker sovjetom niso bili dovolj zanesljivi. Na njihova mesta so postavili sedaj tuje častnike. Samo Nemcev in Avstrijcev so sprejeli Rusi okrog 200 v svojo armado,
Angleži in Rusi se zopet zbližujejo. Med angleškimi in ruskimi politiki se opaža, da delajo na to, da se med obema državama zopet obnove diplomatski od-nošaji, ki so bili nedavno prekinjeni. Tudi zunanja ministra obeh držav sta podala Izjave, da sta pripravljena razprav ljati in se pogajati o zopetnem zbližanju.
Pošljite naročnino!
a*
Nove stadionske srečke.
Kdor je bil letos 3. julija na orlovski
Ei redi t vi na ljubljanskem Stadionu, ve,
ko velika pridobitev je Stadion za vse velike katoliške prireditve in manifestacije. Ze služba božja, ki se je vršila na Stadionu, je bila nekaj genljivo-velcastnega. Ogromen poglobljen, visoko obzidan prostor ie kakor mogočna stolnica, ki spaja vse udeležence v eno samo duhovno celoto, nad katero prevladuje visok oltar in močna pri-digarjeva beseda, katera se v najbolj oddaljenem kotičku Stadiona sliši prav tako jasno kot od blizu. Z naravnih položnih tribun in galerij more vsak gledalec pregledati ves prostor z enim samim pogledom, kar je za čut skupnosti tako velikega pomena.
In kdor je gledal popoldansko telovadbo, je imel največji užitek bas s tem, da je videl to lepo prelivanje barv orlovske telovadne obleke (belo-modro-rdeče), kar je mogoče opazovati samo od zgoraj. In naš Stadion iraa to prednost, da lahko sprejme vase do 30.000 gledalcev, ki morejo prireditev vsi gledati od zgoraj, ne da bi se jim bilo treba kaj truditi.
Z velikimi žrtvami postavlja orlovska organizacija ta veličastni spomenik katoliške misli. Orlovski Stadion naj bo trajna priča, da hoče slovensko ljudstvo končno zlomiti z najgršo in najškodljivejšo navado slovenske mladine, da se večina prostega časa prebije v oštariji pri alkoholu, s čemer se ubija duša in telo, temveč da si je treba tudi svoje telo harmonično krepiti in utrjevati v prosti naravi s telovadbo in športom. Le v zdravih in krepko razvitih telesih bo dovolj moči. da bo mogel slovenski narod gospodarsko in kulturno napredovati. Alkohol pa je naš sovražnik od začt tka.
Orlovski Stadion naj bo večen opomin: Mladina, proč iz zaduhlih, s tobakom zakajenih gostilniških prostorov ven v prosto naravo, h krepilnim igram, ki vam raz-vedre telo in dušo.
Orlovski Stadion pa še ni dovršen. Veliko, veliko še manjka. Obdaia ga pač že visoko lepo zidano močno obzidje; treba pa je še urediti prostor od znotraj (areno in tribune, ki bodo betonirane) ter mogočno pročelje s 26 kamenitimi stebri.
Vprav zato se je priredila II. stadion-ska loterija. Srečke se prodajajo po 10 Din. Glavni dobitek je enonadstropna vila z vrtičkom ob Stadionu v Ljubljani, vredna 160.000 Din. Vsi prijatelji gospodarskega in kulturnega napredka: prinesite ponovno svoj dar veliki misli, ki je vtelešena v Orlovskem Stadionu.
d Vojaški nabori in točenje pijač. Nekaj je že pomagala okrožnica velikega župana z dne 28. marca 1927. 1., U. br. 3590, ki prepoveduje točiti ali ponujati v gostilniških lokalih alkoholne pijače rekrutom (vojaškim nabornikom) ves čas, dokler traja nabor. — Veliko manj je prihajalo
! letos pritožb o pijanosti, siro\'osti, razgrajanja in preklinjevanje, nego^ druga leta. čeprav so bile še vedno nečastne izjeme. Upamo, da bo v prihodnje še bolje. Pri nas gre pobolj?anje po polževo! — Zdi : se pa. da se omenjene okrožnica ni izvrševala vsepovsod. V Ljubljani sem videl I neki dan že pred 7 (zutraj!) prihajati na-; trkane fante iz gostilne. Neposredno na-i vzoči stražnik ni — na moje vprašanje — niti vedel, da je izdal veliki župan omenjeno okrožnico. Ali je policijsko ravnateljstvo j ni prejelo? — Kolikor znano, so politična oblastva po deželi storila svojo dolžnost. — Čast! — F. K—n.
d Kronski vpokojenci. Delegacija ministrstva financ nam javlja uradno, da je izšla v Uradnem listu od dne 30. julija t. 1. štev. 358-81 naredba ministrstva za finance glede prevedbe kronskih pokojnin na dinarske z veljavnostjo od 1. avgusta 1927 dalje. Po nalogu ministrstva financ bo delegacija osebno pozvala vse kranske vpokojence, da vlože prošnje za prevedbo pri bivših svojih oblastvih, priklopivši dosedanji pokojninski dekret in pozivnico delegacije, vrhtega pa tudi vse listine, na osnovi katerih je bila svojčas dosežena osebna ali rodbinska pokojnina v kronah. Z ozirom na veliko število takih vpokojencev je naravno, da se pozivi ne morejo naenkrat dostaviti, toda pričelo se je že s tem delom, ki se bo tako pospeševalo, da bo v čim najkrajšem roku dovršeno; zatorej naj se zaenkrat opuščajo vsake ustne ali pa pis-mene reklamacije.
d Štajerci naBrezjah. 1. in 2. avgusta je poromalo 3000 Štajercev s tremi posebnimi vlaki na Brezje. Zastopane so bile vse župnije. Glavni namen romanja je bil, izprositi po Mariji Pomočnici Boga, da se naš Slomšek čimpreje proglasi za svetnika. Cerkvene slovesnosti so opravili prof. Rez-man, g. župnik Gomilšek, kanonik dr. Cu-kala, prof. Bcgovič in prof. Živortnik. Na zborovanju zunaj cerkve pa so govorili dr. Hohnjec, dr. Sušnik in dr. Cukala, ki je povedal veselo vest, da se v kratkem sestavi komisija, ki bo vse nabrano gradivo uredila ter bo imela svojega zastopnika v Rimu. Romanje je zaključila veličastna večerna procesija z lučkami, kar je napravilo najveličastnejši vtis. Izmed romarjev jih ie 800 obiskalo tudi Bled.
d Grda zavist. Italija, ki se v velikem delu preživlja od tujcev, je letos domalega prazna. Draginja ter fašistovski godrnjači so tujcem zagrenil bivanje v Italiji. Pač pa je zato letos Jugoslavija polna tujcev, zlasti Slovenija in Dalmacija. Pri nas se poceni živi m ljudje znajo biti s tujci prijazni. To pa Italijane bode. Zato na gorskih mejah na vse pretege nagajajo našim turistom. Ce kdo iz pomote le za par korakov prestopi mejo, že te primejo fašisti in hajd na dolgo pot v kakšno mesto v ječo. Nobena prošnja ne pomaga. Seveda so semintja tudi hvalevredne izjeme. No Italijani s temi bedasto-čami svojim ljudem ne bodo pomagali do kruha.
32.
d Pismo iz Belgije. Spoštovani g0Snnj urednik! Prosim, da mi dovolite rnaih prostorček v Domoljubu, katerega tako »d prebiram, ga vsak teden tako težko n • čakujem ter tudi rad marsikateremu slo! venskemu rojaku priporočam. — Tu)<aj Winterslagu nas biva približno štirideset slovenskih družin. Zatorej smo si tudi že. leli slovenskega duhovnika, da opravimo sv. spoved in sv. obhajilo. Naše želje in prošnje so bile uslišane in častiti g, Val Zupančič, slovenski duhovnik v Franciji, je nas dne dne 25. junija obiskal, za kar smo mu iz srca hvaležni ter se mu iz srca za-hvaljujemo za njegov trud. Imeli smo dnt 26. junija sv. velikonočno spoved in sveto obhajilo ter slovensko službo božjo. -Ustanovili smo tudi društvo sv. Barbare, kar je za nas zelo potrebno. Potrebno bi bilo, da bi imeli tudi svojega slovenskega duhovnika, ker tukaj nas težko stane za-radi jezika, zakaj malokateri Slovenec zm francosko, nemščine se pa malo go\ori. Drugače so gospodje duhovniki zelo dobri in blagi, pri vseh stvareh radi pomagajo, za kar smo jim tudi iz srca hvaležni. Tti$ delavske razmere niso preveč slabe, po, sebno za ras. ki srv. že dalj časa v Belgiji Slabo je pa za novince, ki pridejo iz domo-vine. Vsm vsem svetujem, kateri ste doma v svoji dragi domovini: ostanite, kjer sie, ker domača je zemlja je domača. Pri bližajočih sc volitvah pa rojaki in bratje, držite se skrinjice Slov. ljudske stranke, katera bo tudi vaše delavske razmere izboljšala v domovini. Upam. da sle vsi prepričani, kako hudo je nositi težka bremena, katera so vam in nam nalagali žerjavovci ves čas, kar so bil v vladi. Vedite, da mnogo Slovencev nas je v tujih deželah raztresenih samo zaradi žerjavovskoga slabega gospodarstva. Končno vam pošiljcm vsem v domovini srčne pozdrave, ki radi prebirate Domoljuba, posebno pa občanom iz Stare ceste pri Ljutomeru. Vaš slovenski tovariš Tomaž Gregorič.
d Deljen šolski pouk. Zelo neprilično za kmetske razmere je, da po dvorazredni-cah hodita po dva oddelka obenem v šolo. Pa tudi za starše je to nerodno, ker imajo mnogi vse otroke obenem v šoli, ko bi jih doma rabili za pašo in za varstvo mlajših otrok. Zato jc oblastni poslanec Umnik ie svoj čas stavil v oblastni skupščini predlog, da se uvede zopet deljeni pouk in je isti predlog ponovil v oblastnem šolskem odboru 18. julija. Oblastni odbor je nato sklenil poslati potom velikega župana na okr. glavarstva poziv, da obveste krajevne šolske odbore, naj se takoj tozadevno pogovore s šolskimi upravitelji ter napravijo vlogo na prosvetni oddelek velikega župana, da bo mogoče z novim šolskim letom urediti pouk po starem, edino praktičnem načinu.
d Iz neke fare blizu Litije nam javljajo,
da so bile v kratkem v fari štiri gasilske vcselice združene s plesom in popivanje« skozi celo noč. In da bo prihodnjo nedeljo že peta taka veselica, čeprav nc gasilska, temveč nekega naprednga žerjavovskega društva.
Zadnji čas je že, da se zoper to neizmerno zapravljanje denarja, ki obenem ubija dušo in telo, že enkrat nekai ukrene-
Naše ljudstvo je itak dovolj nagnjeno k alkoholizmu in nekatera gasilska društva mislijo, da vrše svojo človekoljubno dolžnost najbolj s tem, da mladino zavajajo v zapravljanje, popivanje in nemoralnost. Da tako delajo razna , - •• •.. . žerja-vovska društva, je samoobsebi umljivo. Toda gasilci se morajo zavedati, da je čut za varčnost, treznost in poštenost pri naši mladini večjega pomena kot pa par tisoč dinarjev dolga za motorno brizgalno. Saj nismo zoper pošteno zabavo in razvedrilo: tega človek nujno potrebuje. Smo pa najodločneje zoper celonočno popivanje in plesanje, ki prinese pač tisočak ali dva za gasilno lestvo, neštetim fantom in dekletom pa jemlje čut varčnosti, treznosti in poštenosti. To je izguba, ki je ne odtehta nobena še tako lepa gasilna lestva ali motorna brizgalna.
d Suša na Gorenjskem. Suša nam je do malega uničila fižol, pa tudi krompir ne bo dal onega pridelka, kakor smo se ga nadejali. Na pridelek ajdo in repe pa sko-raj ni misliti, dasi je to edini pridelek, na katerega bi smel kmet računati. Košnja otave je prizadeta tako, da bo dala komaj četrtino normalnega pridelka, kar bo povod izpraznitvi hlevov in padanju cen živini ter znižanju dohodkov za mleko in pridelka. Nadejali sni.' se, da dobimo po treh slabih v ndar eno obro letino, toda zastonj. Zopet kaže, (ia bo davčni eksekutor imel mnogo posla pri i .;bežni in kmetje se bodo ponovno pogrezali v .norje dolgov.
d 15.000 nov.a •' /anj. Zadnjič smo poročali, da je nek	";ka tvrdka po-
nudila mestu ZagreL.!, i.a mu tekom 6 let sezida 1000 novih hiš po 15 stanovanj, ki bi v 28 letih prešle v last mestne občine. Tvrdka se zavezuje, da bo skozi 6 let zaposlila 100.000 delavcev. Enake ponudbe je stavila tvrdka Pragi, Varšavi in Belgradu.
d Priporočanje raznih književnih del. Na oblastva v Sloveniji prihajajo venomer od zasebnikov, največkrat celo od minlstr-stva priporočila in naročila, dia naj naša oblastva naročajo ali vsaj priporočajo zlasti občinam nabavo raznih knjig, ki so aa nje res povečini brez pomena in za občine prav nepotrebne. — Saj ne rečemo, da takih knjig, ki so količkaj porabne vsaj za večje občine, ni treba naročati in plačevati, ako jih občine same hočejo in imajo tudi sredstva za to. Ampak usiljevati jim knjige, pisane največkrat v cirilici, ki je naš današnji župan pač ne zna in tudi znal ne bo: to pa ne gre. — So pa zopet knjige, l<i jih županstva neobhodno potrebujejo. Tako delo je knjiga »Alkoholno vprašanje«, ki sta jo po vsej pravici priporočila vsem občinam, šolam i. dr. v Sloveniji oba velika župana. Te knjige, ki je pisana v lepi in vsakomur umljivi poljudni slovenščini, pač ne more pogrešati nobena slovenska občina. — posebno ker vsebuje toliko zakonskih in drugih predpisov, kot doslej se nobena druga. In vendar jo županstva vračajo — sebi v škodo. — Priporočamo, da jo naroče vsi, ki je še niso, ali ki so jo morda vrnili.
d Bled je letos izredno dobro obiskan, Doslej se je mudilo dalj časa na Bledu 8551 oseb, med temi 4018 Jugoslovanov, 1990 Avstrijcev, 1176 Cehoslovakov, 832 Nem-
cev, 200 Mažarov, 26 Amerikancev, 6 Egipčanov, ostali pa so drugih narodnosti.
d Nov uspeh naših poslancev. »Službene novine« razpisujejo oddajo del nove železnice Št. Janž—Sevnica, kakor določa to finančni zakon, ki ga je sklenila Uzunovič - KoroSčeva vlada.
d Vztrajni nazareni, V Vojvodini je nad 2000 vojnih obveznikov, ki pripadajo veri nazarenov, katerim je prepovedano nositi strelno orožje. Zato imajo od vojaške oblasti velikfe sitnosti, Cni ne odnehajo, vojaška oblast pa tudi ne. In tako so jim prisodili okrog 300 po 10 let ječe. Po raznih posredovanjih pa so bili izpuščeni, a vojaška oblast jih zopet kliče pod orožje. Ti pa izjavljajo, da so pripravljeni dvojni rok služiti v vojski in dati življenje za domovino, a puške ne bodo vzeli v roke.
d Vojni tovariši! V nedeljo 21. avgusta se bo vršil na Brezjah (Otoče) naš občni zbor in vsakoletni skupni sestanek vojnih tovarišev iz cele Slovenije. Dnevni red:
1.	Otvoritev, govor, sv. maša za padle tovariše na prostoru pred cerkvijo. Sodeluje železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane,
2.	Sestanek in občni zbor Z. S. V, na prostem. — Polovična vožnja je dovoljena in sicer od 19. do 23. avgusta. Na odhodni postaji kupite celo karto do Otoč ter zahtevajte, da jo žigosajo. Karte nikjer ne oddajte, ker se z njo nazaj zastonj peljete. Izkaznice dobite na Brezjah za 3 dinarje in preplačila se hvaležno sprejemajo za razne stroške prireditve in dobrodelni fond Zveze. Pevci prinesite seboj note pesmi:
1.	Ti o Marija, 2. Oj ta soldaški boben (Marolt), 3. Spomladi vse se veseli (Pav-čič) in 4. Oj Doberdob (Prelovec). Po-skušnja v samostanski dvorani v nedeljo 21. avgusta točno ob 9 dopoldne.
<1 Bivšim vojakom r Radovljici 1914. do 1916. letat V nedeljo, dne 21. avgus'a t. I. se sestanejo v Radovljici tovariši iz svetovne vojne, kl so službovali na tem lepem kraju v omenjenih letih, da obnove ob 10 letnici stare spomine in stara prijateljstva. Dopoldne smo lahko na Brezjah, opoldne Pa peš ali z avto v Radovljico. Tovariši iz kamniškega okraja in od drugod — to nedeljo vsi- pa tudi vaše cenjene žene, v Radovljico! Na veselo svidenje I Za odbor: F. Škerjanc, predsednik, K. Iglič, tajnik.
d V Prečni ' -^ijo občinske volitve
2.	oktobra in ne .. "usta. To zato, ker morajo občine posi rogltce v Belgrad.
d Prosvetni dan za Gorenjsko se bo vršil 14. in 15. avgusta na Jesenicah. Spored smo objavili zadnjič. Gorenjci naj se v čim večjem številu udeleže veličastne manifestacije.
d Katoliški dan v Preski se bo vršil v nedeljo 14. t. m, Spored smo že objavili. Vsak naj s svojo udeležbo pripomore k čim večjemu uspehu.
d Smrtonosen padec s slive. V Stari vasi na Bizeljskem je pretekli petek, dne 29. julija, desetletni Ivan Šepetavec proti večeru obiral slive. Nesreča je hotela, da je dečko zgubil oporo in padel na tla. Za-dobil je težko notranjo poškodbo, počilo mu je namreč črevo. Bil je operiran. Kljub temu pa je četrti dan podlegel smrtonosni poškodbi.	__
d Smrtna nesreča z bencinom. Kmet m trgovec Fr. Jemc z Vrha pri Moravčah je v ponedeljek zvečer po neprevidnosti prišel z gorečo svečo preblizu posode, napolnjene z bencinom. Bencin se je vnel, Jem-
cu se je vžagala obleka in je na njem dobesedno zgorela, Mož je dobil strašne opekline po vsem životu in je za istimi umrl v torek 2. avgusta v bolnici v Ljubljani. Njegova nenadna smrt naj bo vsem glasen opomin, da bodimo previdni pri rav. nanju z bencinom in drugimi eksplozivnimi predmeti,
d Utonil je v Lahinji ob Črnomlju v sredo 3. avgusta zvečer 16 letni čevljarski vajenec Matija Rom, doma iz Griča. Ker ni znal plavati in je šel potan v mrzlo vodo, ga je v isti zgrabil krči Našli so ga šele drugo jutro na istem mestu mrtvega.
d Umrl je 1. avgusta v Podgorici pri Šmarju posestnik Franc Štrubelj, ki je bil kot mladenič vzoren predsednik šmarske-ga Orla. Bil je še-le dobro leto poročen in nad vse skrben gospodar. Orli so gia na zadnji poti spremili v kroju in mu zapeli tri žalostinke, a brat Žitnik se je ob odprtem grobu s toplimi besedami spominjal vrlin dragega tovariša. Svetila mu večna luči
d V pojasnilo sporočila glede cerkvice na Planinski gori. Pri romarski cerkvi je hiša, ki služi duhovščini za stanovanje pri shodih. Ta hiša je bila po vojni večkrat poškodovana. Vdrli so vrata. Večkrat smo jo popravili, pa je bilo delo zastonj. Kdo je to storil, ni znano. Najbrž so prenočevali v hiši tihotapci ali straža. Cerkev ln hiša stoji na samem in je daleč od vasi. Nemogoče jo je nadzorovati, posebno pozimi. Nekaj časa so v hiši stanovale ogljarske družine, ki so tako hišo varovale in plačevale malo odškodnino. Meseca julija je pa prišla z dovoljenjem podpisanega straža 59. legije narodne milice. Plačujejo mesečno 50 lir in morajo hišo ohraniti v dobrem stanu ter jo po potrebi popravljati. Cerkev ni v nobeni zvezi z to pogodbo, je vedno zaprta in se rabi le v bogoslužne namene. — Prihodnji shod bo 15. t. m., služba božja je ob desetih Prehod prost. Dobili boste nove razglednice, da boste lahko poslali pozdrave z Planinske gore. Župni urad v Studenem, dne 2. avgusta 1927.
d Požar. V ponedeljek je izbruhnil v Borecih blizu Križevec pri Ljutomeru požar, ki je upepelil gospodarsko poslopje posestnika Ivana Magdiča. K sreči je vlekel veter v nasprotno stran, sicer bi bila ogrožena cela vas. Na lice mesta so takoj prihitele požarne brambe iz bližnjih vasi in požar omejile. Pri tem je treba posebno pohvalno omeniti požrtvovalnost nemških gasilcev iz Radgone, ki so že ponovno iz Avstrije prihiteli Jugoslovanom na pomoč Gospodarska škoda je velika. Kako je požar nastal ni znano.
d Toča je uničila lepe trsne nasade v bizeljskem vinskem okolišu, kjer je v nekaterih krajih uničeno vse, ne* samo trta, temveč tudi ostali poljski pridelek. Oblastni poslanec Tratnik si je osebno v družbi z g. okr. glavarjem škodo ogledal, da se napravijo potrebni koraki za odpis davkov.
d Velika neurja so divjala po Sloveniji zopet preteklo sredo. Toča je že drugič potolkla vse v vasi Vrlejc pri Žalcu, Najhuje sta prizadeta hmelj in ajda. Prav tako je oklestila toča polje po Dravski dolini pri koroški meji. Drava je močna narastla.
S1
d Železniška nesreča. Pri progi Mah-niče - Karlovec je vlak povozil voz, na katerem je bila neka žena z dvema otrokoma. Oba otroka je vrglo na nasip, ženo in konja pa je ubilo. Voz je popolnoma zdrobljen. — Na progi Sraža - Novo mesto je tudi vlak zalotil voz uprežen z dvema voloma. En vol se je pravočason iztrgal iz priprege, drugega je vrglo s tira v jarek, fant, ki je sedel, je tudi srečno odletel z vozu, voz pa je docela razdrobilo.
d Smrtna nesreča. V Murski Soboti se je pri mlatvi zgodila smrtna nesreča. Pri neki hiši je potegnilo v odprtino, kjer se spušča v stroj snopje, petnajstletnega Lu-dovika Vučkiča iz Moravec. Stroj je odtrgal nesrečnežu nogo. Vsled izgube krvi je ponesrečenec kmalu umrl.
d Gozdni požar. V torek popoldne, 2. t. m. je pričel na še nepojasnjen način goreti mladi graščinski gozd nad Mišidolom proti zgornjemu Volušu v občini Jurklo-šter. Hitri pomoči bližnjih sosedov se je posrečilo do večera s prekopi požar omejiti in ogenj udušiti.
d Smrtonosna stava. V vasi Dobričevo pri Mostarju je stavil neki fant za 200 Din, da bo v enem dušku popil 2 ,'itra gorkega šnopsa. Fant je pil res v dušku in tik preden je steklenico izpraznil, je padel mrtev na tla.
d Goljufivi cigani. V občino Dobrna pri Celju so se priklatili krog 30. julija cigani. Računajoč z ljudsko lahkovernostjo so izvabili od ljudi razna živila in predvsem pa denar. Nekatere kmete so preslepili tudi z grožnjami z nesrečami za par sto dinarjev. Ko so si napolnili svoje malhe, so se odpeljali proti sosedni župniji Št. Janž. Za sleparijo so zvedeli dobrnski orožniki, ki so dohiteli tolpo pri Št. Janžu in le orožništvu se je zahvaliti, da so dobili osleparjeni kmetje vsaj svoj denar nazaj.
d Tatvina na železnici. Belgrajski sta-rinoslovec Dušan Popovič je nameraval prirediti na Bledu razstavo starih srbskih umetnin in vezenin. Poslal je predmete v štirih velikih zabojih po železnici na Bled. Ko je na Bledu odpiral zaboje, je zapazil da v enem manjka cela vrsta dragocenih predmetov, ki jih ceni na 32.000 Din, poleg tega pa še dve stari znameniti pismi, ki se sploh ne dasti oceniti.
d Tatvina. V Jurkloštru je tat v soboto, 30. julija Brileju na Jevšivcu pri belem dnevu dopoldne od 8—10 pokradel vso praznično obleko in denar. Orožniki so tatu prijeli že v nedeljo..
d Kadar se kralji ženijo. Bolgarski kralj Boris se mora oženiti. Človek bi mislil: kralj si gotovo lahko najbolj po srcu izbere svojo izvoljenko. Pa ni tako. Ko se je razdrl načrt z rumunsko Ileano (sestro naše kraljice), je državnik Burov vsiljeval italijansko prin-cezinjo, česar se je zlasti Mussolini veselil, ker je mislil s tem še trdneje stopiti na balkanska tla. Temu se je pa odločno uprl sedanji ministrski predsednik Ljapčev, ki ne mara Italijanov in komandira kralju neko angleško princezinjo, češ, angleško prijateljstvo ne bo napačno za Bolgarijo. Menda tudi Borisa srce bolj vleče v Anglijo kot v Italijo, In zato se je sedaj čisto tajno peljal v Anglijo, da tam povpraša. Pa pravijo, da se samo na kmetih za doto ženijo.
6'
d Orožen vihar. Vihar, ki je sredi prejšnjega meseca tako grozno divjal tudi pri nas, je bil v Istri še veliko strašnejši, zlasti ob morski obali. V vili M i ram are« v mestecu Izoli stanujejo tri družine. Bili so vsi pri skupni večerji na vrtu. Kar pridrvi vihar. Niti ena minuta ni minila, ko se zasliši strašno divjanje, in celotno streho je odneslo nad 100 metrov daleč. Družine seveda v nepopisnem strahu. Kar znova za-buči vihar, strela udari in trije hišni gidovi so se podrli. Gospod Oskar Jerkič, ki je hitel po spečega otroka, je bil ranjen po opeki, ki je nanj padla. Otrokova postelja je bila vsa zvita in polomljena, otroku pa se ni nič prigodilo. Drugo jutro je bil pogled na vilo žalosten. Streha manjka, par zidov, dež pa je par ur bil na pohištvo. Vsi člani treh družin so bili med viharjem lahko ranjeni, razen otroka.
d Velika materinska ljubezen. V sredo zvečer se je prikazala pred tržaško bolnišnico ženska srednje starosti. Pred bolnišnico je padla na kolena, jokala ter s sklenjenimi rokami prosila: »Anica, moja Anica, pridi k mami, ki te čaka, ki te ljubi!« Vratar in neki zdravnik sta stopila k ženski in prav kmalu sta se uverila, da je ženska ob um. Z vozom sta jo spravila v umobolnico pri S. Ivanu. Med vožnjo pa je prosila: »Dajte mi Anico, mojo Anico mi dajte! Ugotovili so naslednje: njena sedemletna hčerka Anica se je pred tednom doma igrala. Izbrskala je v omari steklenico karbolne kisline, ki se je razlila po obrazu in životu. Prepeljali so jo bili v bolnišnico, kjer pa je podlegla in umrla. Mati Karla Čergol je od same ljubezni do hčerke edinke znorela.
d Vezuv bruha. Velikanski ognjenik pri Napoliju, Vezuv, ki je več časa spal, se je vzbudil in je jel bruhati žveplo in pepel, končno tudi žarečo lavo, ki so jo v prvih 16 urah cenili na 2 milijona kubičnih metrov. Pravijo, da dosedaj še ni nevarnosti.
d Ples in nedelja. V švicarski deželi Zug obstoji prepoved, da se ob nedeljah in praznikih ter na predvečer le-teh ne smejo prirejati plesi. Nekaterim mestnim veseljakom pa je bila ta prepoved odveč ter so tirali svojo zahtevo po odpravi te prepovedi tako daleč, da je prišlo do ljudskega glasovanja. Ljudstvo pa je s 25.317 glasovi proti 2132 odločilo, da ostane plesna prepoved še nadalje v veljavi!
d Jugoslovan hotel zažgati igralnico v Monte Carlo. 25. julija je neki Sarajevčan po mnogih izgubljenih igrah, ki so ga stale celo premoženje, polil z bencinom opravo v svetovno znani igralnici v Monte Carlo ter hotel isto zažgati. Pa so mu preprečili. V zmedi pa je fant pograbil za revolver, s streli razbil dragocena ogledala in lestence ter nato skočil skozi okno in obležal na tleh z razbitimi udi. To je konec življenja brez vere in brez samozatajevanja.
ki „d ,Pridi,te>. molimo se glasi nova zbirl a blagoslovnih m Srca Jezusovega pesmi, k'
M Al fin 23 mešani zbor križarica s. M. Alakok. Pesmi je 12, so melodijozne ter zložene v slogu, kakor je Foersterjeva
zbo iih b k Še !at° Š-ibek in delniški zbor ,ih bo zmogel. Partitura stane 24 Din,
glasovi so po 5 Din ter se naročajo v I slovanski knjigarni v Ljubljani.
»Misijonar«, roman s slikami - m misijonišče — še ni popolnoma dovri! Kakor hitro ga bo tiskarna dovršila ,
irSn^A tr •• Ql r>UQn/1ll // in	.
vimo v :: SlovenciK in ga razpošli tistim, ki so ga naročili. — ,'Po Katoliških misijonov.
Uredništvo
d J'IB'.,°b"nite Se na Gospodarsl„
zvezo v Ljubljani.	™
d Š. V. Povest gorske fare ne bo izjl,
v	ponatisu, ker nimamo založnika
d Bolečine in tiščanje v želodcu za prtje, gnilobo v črevesu, slabo prebavo glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi' kdor pije naravno »Franz-Josefr grenčico! en kozarec zvečer preden gre spat. Zdrav! niki-špecialisti za bolezni v prebavilih pra! vijo, da je treba »F r a n z - J o s e h - vodo toplo priporočati kot zelo smotrcno, do. maee zdravilno sredstvo. Dobiva se v le. karnah, drogerijah in v špecerijskih trgo.
vi	na h.
Opozarjamo, na današnji oglas Josip Zidar, za romanje v Lurd, v cenah ji všteta vsa oskrba.
Katoliški dan v Cirkniči
združen s proslavo 20letnice Prosvetnega društva in 25letnico dekliške Mar. družbe v Cerknici, se vrši dne 15. avgusta 1927, Spored: Na predvečer 14. avg. ob 8 bo» dvorani slavnostna akademija. Dne 15. av gusta: ob pol 10 sprevod; ob 10: govoru Kristusu Kralju in pontifikalna sv. maša mil. g. prosta Karola Čerina. Sodelujejo pevski zbori cele dekani je; ob 11: zborovanje pri taborih. Govorita: g. obl. predsednik dr. M. Natlačen in g. dr. L. Sušnik, profesor; ob 2: po slovesnem shodu v cerkev proslava 25Ietnice cerkniške Marijine družbe: Govor, obnovitev posvečenja, pete litanije Matere božje; ob 3: Ljudska veselica orlovske družine, pri kateri nastopijo telovadci, pevski zbori, godba, tam-buraši itd. — Cel dan sodeluje godba gasilcev iz Cerknice.
Katoliški shod
NA LIMBARSKI GORI PRI MORAVČAH.
V nedeljo 21. avgusta se vrši za mo-ravško dekanijo katoliški shod na Limbar-ski gori pri Moravčah.
Ob 10 bo sv. maša in cerkveni govor, kar opravi prevzvišeni g. škof dr. Jeglič.
Po sv. maši nastopita na prostem dva govornika iz Ljubljane. Govor bo o katoliški šoli in presv. Evharistiji, vezi narodov v Kraljestvu Kristusovem.
Vabljeni so vsi zavedni možje in ml* deniči, posebno udje Apostolstva ®oZi mladeniških Marijinih družb, Orlov, prosvetnih in vseh drugih društev, ki m "a katoliški podlagi, moški in ženske. V soboto zvečer naj oznanijo po vsej dekan1) to slovesnost kresovi. _____
W::es«ie marsklh izOclKof
iz prve kranjske vrvarne	v
ivnn n. hdhm^
LJUBLJANA, Sf. Pelro cesfa * »
In pri podruinlcah • Mariboru, Valrlnjska 20 In » Kamniku, Sutna'
dinarjev; hrastova 16—18 Din za 100 kg, jz inozemstva je ljubljanska borza nrcjcla naročilo za pol milijona hrastovih pragov (2.80 m— X 23/25 X 13/15 cm) ter ima zanje ceno 66 Din za komad, fco vagon prihod Suš a.c pristanišče. Drugo naročilo za hrastove prage (1.80 X 18 X 12 cm) v množini do 200.000 komadov. Cena se naj glasi na vagon fco odnosno fob Sušak. Prav tako se zanima inozemstvo za dobavo večje količine borovega jamskega lesa v dolžinah 2 m, 2.50 m in 3.50 m. — Le sna trgovina skozi Trst nazaduje v zadnji dobi izredno, tako da je v zadnjih štirih mesecih padel dovoz lesa v to mesto za 6000 vagonov. To je toliko lesa manj je prišlo v Trst kakor v istem času lanskega leta. Glavni vzroki tega padca so tile: Visok stanje lire, lesni kupci iz Italije do-baljajo les naravnost na svoje postaje brez posredovanja Trsta in inozemstvo kupuje naravnost v Jugoslaviji. Tako propada Trst tudi v tej važni gospodarski panogi.
g NaS pridelek sladkorja v kampanji 1926 1927, Zveza sladkornih tovarn je pred kratkim izdala podatke o končani kampanji 1926/1927 sladkorne ndustrije. V tej dobi se je izdelalo v naši državi 701.770 , meterskih centov sladkorja, naproti 569.800 centov v dobi 1924/1925. Na celotni produkciji je bilo udeleženih osem sladkornih tovarn.
g Cene sirovim kožam v Zagrebu. Na
mesečni dražbi sirovih kož, ki se je vršila dne 28. julija 1927 v Zagrebu so se cene ponovno dvignile. Prodanih je bilo 2 in pol vagona govejih in 1 vagon telečjih kož. Vse kože je kupila neka novosadska tvrdka po sledečih cenah (v oklepajih so cene zadnje dražbe 25. junija 1927); lahke goveje kože do 30 kg 14.20 Din (13.75), težke goveje kože preko 30 kg 15.60 Din (15.35), telečje 23 Dm (22.35).
ŽavSna.
g Prašičji sejem v Mariboru 5. avgusta.
Prignanih je bilo 202 prašiča. Povprečne cene za komad so bile: prašički 5 do 6 tednov stari 100—120 Din, 7 do 9 tednov stari 150—200 Din, 3 do 4 mesece stari 360—420 Din, 5 do 7 mesecev stari 450 do 480 Din, 8 do 10 mesecev stari 550—650 Din, eno leto stari 1000—1100 Din. Za en kilogram žive teže se je plačevalo 9.50 do 11 Din; mrtve teže 15—17.50 Din. Prodanih je bilo 128 komadov, kupčija je bila srednja.
Izvoz.
g Izvoz mleka iz naše države pada.
leta 1924. je znašal izvoz mleka iz naše ; države 11,583.000 kg; toda že leta 1925. je padel na 5,895.000 kg in lani celo na samo 1,622.000 kg. Ogromna množina izvoženega mleka je šla v Avstrijo, dandanes pa ga uvaža ta država vedno manj, ker se njeno mlekarstvo vedno bolj razvija in krije svojo potrebo že skoraj popolnoma z domačo produkcijo. Zato si je naš izvoz začel iskati druge odjemalce. Leta 1924. je Italija uvozila od nas 53.000 kg, leta 1925. že 76.000 kilogramov in lani 245.000 kg. Italija je bila doslej poleg Avstrije edina odjemalka našega mleka. Za lansko leto pa izkazuje statistika zunanje trgovine prvikrat izvoz mleka v Nemčijo in sicer 25.000 kg.
g Veterinarske olajšave pri izvozu svežega mesa in zaklane perutnine. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je odobrilo, da se pri brzovoznih pošiljkah svežega mesa, zaklane perutnine n drugega blaga, ki se hitro pokvari, ukine ponovni veterinarski pregled na obmejni postaji v Mariboru in Dravogradu, če so bile pošiljke pri predaji v Čakovcu odnosno v Mariboru že enkrat pregledane in če so bili pred carinjenjem v Čakovcu odnosno v Mariboru certifikati prepisani in klavzulirani s strani obmejnega veterinarja.
Letina.
g Izgledi ameriške letine. Po ameriških poročilih cenijo letošnjo letino turščice v Zedinjenih državah na 2411 milijonov buš-lov napram 2645 milijonom v preteklem letu. Letošnja letina turščice bo torej tudi v Zedinjenih državah slabša od lanjske in sicer za nekaj manj kakor 10 odstotkov. Pridelek ozimne pšenice se po teh poročilih ceni na 555 milijonov bušlov (lani 627), pridelek jare pšenice pa na 309 milijonov bušlov (lani 205). Pridelek ozimne pšenice bo torej slabši, jare pa boljši od lanskega.
g Stanje vinogradov. Skoro vsa poročila soglašajo s tem, da letošnji vinski pridelek ne bo sicer obilen, ker trte niso obložene, pač pa se pričakuje dobra kapljica. Lepo vreme je povzročilo bujno rast in lep razvoj grozdja. Trtne bolezni niso nastopale v večji meri in ako bo ugodno vreme trajalo dalje, se tudi ni bati večje škode. Oidij ali plesnoba se sicer vsled velike toplote precej razvija, toda vinogradniki ga uničujejo s žveplanjem. Glede količine bo pridelek večji od lanskega, vendar pa bo ostala trgatev pod normalo. Posebno starejši vinogradi in taki, ki so bili zanemarjeni, imajo le malo grozdja. Kakovost pa bi znala biti izvrstna, ker je razvoj za dva do tri tedne naprej. — Vinske zaloge so precej izčrpane. Radi lastnega konzuma in zadnjih neugodnih let v drugih državah se je precej našega vina izvozilo v zadnjem času na Francosko, v Avstrijo in celo v Madžarsko. Po strokovnih cenitvah znašajo zaloge v Dalmaciji 30.000 hI, v Banatu in na Hrvaškem 60.000 hI, v Sloveniji nekako 10.000 hI, kar bo komaj zadostovalo za domači konzum do novega vina,
Slasno.
g Semnji od 16, do 27. avgusta 1927.
Metlika (16.), Kamnik (24.), Kočevje 24.), Velike Lašče 16.), Cerklje pri Kranju (16.), Hotavlje (16.), Škofja Loka (16.), Mokronog (20.), Št. Jernej (24.), Javorje pri Litiji (24.), Vače (16.), Veliki Gaber (26.), Zatičina (20.), Šmarije pod Ljubljano (16.), Lož (16.), Nova vas na Blokah (22.), Am-brus (25.), Kandija (18.), Trebnje (16.), Lem-bah (16.), Mozirje (16.), Soseska pri sv. Roku (16.), Sv. Trojica v Slov. goricah (16.), Sevnica (16.), Pilštajn (22.), Jarenina (15), Žetale (22.), M. B. v Puščavi (20., 22.), Ka-lobje (22.), Oplotnica (16.), Kapela pri Brežicah (17.), Šmarje pri Jelšah (17.), Pekel pri Poljčanah (19.), Slov. Bistrica (19.), Rogatec (19,), Središče (19.), Velenje (19.), Tinsko (25.), Loka pri Žusmu (25.), Ljubno (26.), Rajhenburg (26.), Breg pri Ptuiu (26.1.
g Jubilejna kmetijska razstava — preložena na prihodnje leto meseca maja 1928. Glavni odbor Kmetijske družbe je v zadnji seji dne 7. julija 1927 sklenil, da se zaradi letošnjih skupščinskih volitev meseca septembra preloži jubilejna razstava na prihodnje leto meseca maja 1928. Opozarjamo na to vso naše Kmetijske podružnice in člane, da za jubilejno razstavo na-j menjene razstavne predmete ohranijo po možnosti in jih pripravijo za razstavo meseca maja prihodnjega leta. Namesto jubilejne razstave priredi uprava Ljubljanskega velesejma v zvezi z Kmetijsko družbo bi drugimi organizacijami letošnjo jesen od 17. do 26. septembra 1927 Pokrajinsko kmetijsko razstavo s trgovskim značajem in s sledečimi oddelki: 1. Sadni oddelek, 2. zelenjadni oddelek, 3. mlekarski oddelek, 4. čebelarski oddelek, 5. vinski oddelek, 6. kmetijsko-strojni oddelek. Priglase za udeležbo razstavijavcev sprejema uprai-vavelesejma do 25. avgusta 1927.
g Knjižica o hmeljarstvu. »Hmeljarstvo« je naslov knjižici, ki jo je izdala Delegacija proizvajalčev čilskega solitra v. Belgradu. — V zadnjih letih se je pridelovanje hmelja tako dobro izplačalo, da so se slovenski kmetovalci z vso vnemo oprijeli te kulture. Ker pa niso bili vešči gojenja te rastline, so iskali in povpraševali po kakem navodilu ali knjižici, ki bi jih podučila o tem. Toda slovenskega spisa O hmeljarstvu ni bilo, dokler se Delegacija proizvajalcev čilskega solitra ni odločila izdati tako knjigo, da ustreze željam slovenskih kmetovalcev-hmeljarjev. Sedaj je izšla. — Knjižica »Hmeljarstvo« opisuje na 40 straneh to kmetijsko panogo in jo pojasnjuje š sestimi slikami. Njena vsebina obsega vso kulturo hmelja, in nam poda v I. odstavku opis, lastnosti in vrste hmelja. II. Zasajenje hmeljnika daje navodila glede pogojev za uspevanje hmelja, priprave zemljišča, zakoličenje hmeljnika, sadii tev in oskrbovanje hmelja v prvem letu1.
III.	Oskrbovanje hmelja vsebuje obdelovanje zemlje, gnojenje, obrezovanje, naprav® ogrodja, napeljevanje in navezanje trf.
IV.	Živalski in rastlinski škodljivci in bolezni na hmelju. V. Obiranje in VI. sušenje hmelja. — Ta vsebina popolnoma zadostuje, da se vsak hmeljar temeljito pouči <J gojitvi te dandanes tako dobičkanosne rastline. — Knjižico »Hmeljarstvo« dobi brezplačno vsakdo, ki se zanjo priglasi pri »Poddelegaciji proizvajalcev čil. solitra, Ljubljana, Turjaški trg 3.« Za poštnino je le doposlati 1 Din v znamkah.
g Semenska rž za Prekmurje. Letoš'-nja žetev rži je bik slaba. Posebno neugodna pa je bila radi pomladanskega mraza vi okraju Dolnja Lendava. Mnogo kmetovalcev niti semena ni pridelalo. Veliki župan! je zaprosil ministrstvo za kmetijstvo za pomoč za nabavo in razdelitev semenske rži po znižani ceni med najhujše prizadeta kmetovalce dolnjelendavskega okraja. —< Iz pisarne velikega župana mariborske oblasti.
-____— .i
Ta pa ta. Mati: »Ja Mirko, kako prideS do tega, da v gramafon vtakneš bonbon za kašelj?« Mirko- »Mama, ko je pa tako hri« Davi«
Fr. Wernig, kmet. ref.:
Kmetovalci laškega okraja na Gorenjskem.
Popoldne smo se podaH v H rastje — vas, eno uro oddaljeno od Kranja. Videli smo tudi tukaj zopet vzorne gospodarske razmere in kot posebno znamenitost: vsi posestniki bree izjeme imajo vzorne hleve z betoniranimi stajami in vzorna dvorišča z gnojniCnimd jamami. Vsak kmet ima poleg praktično urejenih jasli tudi svoj sistem samonapajalnika, ki je važen posebno za molzne krav«, ki rabijo veliko tekočin« in ki s pomočjo samonapajalnika lahko pijejo, kadar se jim zljubi. Vzorn« hleve in vzorno svinjak« smo videli predvsem pri poslancu Brodarju in pri posestniku Pircu. Nahaja se tudi tukaj strojna zadruga, ki omogoča kmetom skupno uporabo vseh različndh gospodarskih strojev, ki si jih posamezni posestnik no more nabaviti.
Hiteti smo morali, ako smo hoteli videti dim ved in radi tega smo se iz Kranja odpeljali takoj v Pod bom pri Bledu, kjer smo se oglasili ie pozno na večer pri enem izmed predstavnikov naših najtrdnejših in najagilnejšiih gorenjskih kmetovalcev, pri oblastnem poslancu g. Janu. Veselo in prisrčno nas je le-ta sprejel ter nam je razkazal vzorne hleve in druge gospodarske naprave v vsej vasi. Tudi tu so bil« izredno krasne krave, prvovrstne molznice in vzorna prašičja reja. Videli smo tudi novo mlekarno, ki obratuje še-1« pol leta in plačuje mleko po 9 kron s povračilom odpadkov. — Mnogi kmetovalci so si vzeli mere od raznih gospodarskih stavb.
Pri čisti, sveži kapljici gorenjskega »jabče-ka: nam je g. Jan razlagal zgodovino razvoja gorenjskega kmetijstva. Leta 1902. j« bil g. Jan prvi, ki je po vplivu nekega gospodarskega predavanja napravil modern hlev. leta 1910. so imeli že vsi kmetje v vasi razun treh betoni rane staje in gnoj-ndčr.e jame. Hlevi, v katerih se živina kakor v laškem okraju do kolen ugreza v blato, so v tej vasi povsem nepoznani in spadajo v davno preteklost. Prisrčno smo se poslovili in se zahvalili g. Janu, ki nas je spremljal domala do Bleda. Za čim prisrč-nejše slovo pa je poskrbel še poeebej naš Pustov Tinče, ki j« pred živahnimi ln prebrisanimi Gorenjci rešil s svojim vedrim humorjem našo čast »veselih* Štajercev.
Iz rajsko lepega Bleda smo jo še ta večer mahnili na postajo Lesce, kjer smo si v naglici ogledali še ondotno mlekarno. Tu smo naš poučni izlet oficielno zaključili. VeČina kmetovalcev se je potem še podala na božjo pot k Mariji pomagaj na Brezje.
Poučni izlet j« popolnoma dosegel svoj namen in so naši kmetovalci v razgovoru z naprednimi Gorenjci na licu mesta spoznali, kakšne moderne naprave in zboljšave sodijo za naš okraj in kakšne niso prikladne. Prepričali pa so se vsi, da postane lahko kmetovalcu umna živinoreja z organizirano produkcijo in oddajo mleka stalen in zanesljiv vir dohodkov.
Vaclav Winkler:
Gruda.
Gruda je pismo, beseda je pa zemlja in polje.
Tam, kjer se dolenjsko gričevje razmakne v ravnino, zorečo in šumečo do Save in Šmarne gore, tam je polje. To polje je brez idile, železni stroji ga orjejo in ko-V
se in megla ga odeva vsako jutro v mrzlost. Le v poletnih popoldnevih je to polje solnč-no, da trepeče vzduh in v tistih urah solnce žge, žge... Malo ob strani, ob posavskih in polhograjskih hribih, je v polju tudi pesem. Pa ni vzrastla iz trudne zemlje, ampak iz gozdne tišine in hladu. Tam so tudi vasi, bele vasi z večerno fantovsko pesmijo in z znamenji, polnimi cvetja in rož. Cesta, ki ji pravijo velika, gre po sredi i>olja. Široka je in 6lovesna od svojega cilja: v Korotan hoče.
Pod hribovi tam nekje stoji hiša, bela, rdeča in zelena v kmetski domačnosti. Pot od hiše je prebredla vrtove in se po rjavi stezi spustila k cesti. Na oesto se je videlo iz vseh jutranjih oken, kar je gospodarja Janeza Kremena zadovoljilo, ker ga je vsako jutro pred zornicami budilo šnmenje ljudi in voz.
Janez Kremen je bil kmet in grun-tar. Iz rjaveče zemlje in poletnega solnca je rastel, se oženil z dekletom izpod Ljubljane, potil se vsako pomlad, poletje in jesen, pa vseeno ni šlo. Dota bratom in sestram je načela grunt, davki so ga izpod-kopavali in malo, da se ni zrušil. Tedaj se je Janez domislil Amerike in se opogumil. Trpkost mu je zginila z usten in v hipu se je odločil, da pojde z doma. Žena ni branila, otroci so biii majhni, vseh pet od triletnega Andrejčka do petnajstletnega Janezka, je molčalo. In tako se je zgodilo, da je bila dražba Kremenovega grunta »klicana za v nedeljo popoldne.
Tisto nedeljo zjutraj je pa doumel Janez iz pridige, da človek ne sme obupati. Besede je obrnil nase in sram ga je postalo.
»Lahko bi ostal doma!« je pomislil.
Tudi, ko se je domov gredoč ustavil na veliki cesti in se ozrl na belo domačo hišo, ga je obšlo ganotje. Nevoljno je zmajal z glavo in stopil v breg.
»Denarja bo danes, denarja!« je jek-nil votel glas s ceste. Sosed Urban je rekel in se ustavil. Janeza je obšlo vroče kot v zadregi in jezno je kriknil:
»Ne bo ga, ne bo!«
»Bo, bo,« je godrnjal starec in meril s sivimi očmi zemljo. Tale konec vrta bom dražil jaz. Saj vidiš, kakor bi ga Bog delil: k meni se prilega.«
Doma so pri zajtrku molčali. Zena je skrivala solze in na otrocih je ležalo nekaj težkega, morečega. Janez je kmalu vstal, ogmil in hripavo dejal:
»Molite sami I Okoli pogledam.«
Izginil je skozi vrata.
Stopil je skozi vrt v breg. Pomlad je bila. Drevje je cvetelo belo in rdeče in dišalo domače in sladko. Janez je stopil k vsakemu drevesu posebej, ga ogledal in preudaril, koliko bo obrodilo. Pozabil je skoraj, da je prišel po slovo. Šele, ko je stopil v oni konec, ki bi ga rad Urban kupil, ga je spet spreletela težka misel:
»Razdelili bodo vse, ne bo več moje.«
Vroče ga je obšlo, kri mu je udarila v glavo. Hitro je stopil z vrta in se umaknil po kolovozni poti v gozd. Oblil ga je hladen vzduh in čudovita resnost. Smreke so molčale in kipele v neznano višavo, da se je Janez razvedril.
»Dobro rastok je dejal.
Pa spet ga je obšla tista bridka ml sel. Stopil je v breg, prehodil ves svol gozd in se potolažil.	'
»Vse rasto kot po trikratnem blago, slovu.«
Vrnil se je iz gozda. Lica, bleda od zadnjih dni, so mu zardela, gozdova sve-žost ga je pokrepčala, da jo stopal samozavestno in trdo.
In prvič je podvomil o Ameriki.
»Kaj, če bi vse odložil? Morda bi le ostal doma?«
In skoro pritrdil bi rad.
Iz gozda gredoč je zavil nekoliko vstran in se ob robu ustavil. Polje pred njim je zelenelo v kipeči rasti in valovilo v jutranjem vetriču. Razorane njivo so rjavele med zelenjem, vse prepojene z nedeljsko svečanostjo, da se je zdelo Janezu, da bi lahko zavriskal čez ravan veselo fantovsko pesem. Stopil je med njive, obšel vse razore, izpulil tu bilko, tam spet pobral kepo črne preti in jo zdrobil.
»Lahko bi ostal doma,« je spet podvomil, ko se je zamislil v bridkostno skrb,
»Jemlješ slovo?« je nenadoma (rudno vprašalo s oeste. Janez se je vzdramil, Po cesti je prišel berač Jerneje. Ustavil se je, naslonil se na palico in se razgledal po njivah.
»Malo pogledal sem okoli,« se je sramoval Janez.
»Pogledal, pogledal,« je kimal Jerne-jec, »le poglej, rečem ti pa, kar sem že velikokrat pov.edal, neumno delaš, ko na Ameriko misliš!«
Janez se je spomnil na Jernejčevo zgodbo. Jernejec je bil gruntar, pa so ga besede premotile, da je šel v Ameriko, Tam pa ni niti toliko zaslužil, da bi se lahko spet vrnil.
»Ti nisi mogel nazaj,« je zamišljeno dejal Janez.
»Nisem mogel,« je odločil Jernejec. Za hip je pomolčal, nato spet razjasnjeval: »Le pojdi, pojdi, pa boš videl, da boš čez leto dni ali pa še prej hotel nazaj, pa ne boš mogel. Zdaj še ne veš, kaj je grunt, zdaj ne veš, ko ga imaš. Grunt je kakor zdravje, ko ga izgubiš, ga spoznaš.«
In odšel je z drsajočimi koraki proti
vasi.
Janez je strmel za njim. Tedaj je v vasi zazvonilo, vabilo je k drugi maši. Čez polje se je razlila pesem v sunkovitih valovih in vzrastla v božji blagoslov, da sa je Janez nehote prekrižal in pomolil. Ozn se je proti vasi. Med cvetjem in zelenjem so gorele hiše v solnčni belini in nad vsemi je kraljevala v bregu Janezova domačija. Ta hip se je zdela Janezu še večja in po-nosnejša, skoro sveta.
»Pa sem mislil prodati! Ne, nek
Z velikimi koraki je hitel domov, stopil v izbo in vedro bruhnil:
»Doma ostanemo!« ...
* * ¥
Ko je drugo pomlad oral njivo, kjer sta se z Jernejcem menila o Ameriki, se je spomnil na takratno skrb.
»Da sem bil le pameten,« se je zadovoljil in zaklical Janezku, ki je poganjal, »K sebi, Janezek!«	.,
Janezek je ubogal, nato spet pognal.
»Hi, rjavček, hi!« ...
Radovan Hrastov:
I.
Kadar pride poletje in solnce in po poljih žita zore, tedaj ne zdrži m več. Potujem. Potujem kamorkoli, samo ven, ven... v naravo, širom slovenske zemlje. Saj imamo toliko krasot in lepot po naši domovini, da nas tujci zavidajo zanje, — mi sami pa skoraj ne vemo zanje, jih ne poznamo in ne vidimo. Pač vemo, da obstoji Bled in Bohinj in Kranjska gora in Triglav in sploh planine — toda premalo je to. Ne ogrevam se za tisto potovanje, ki »ahteva mnogo časa in denarja, jjasprotno: pojdimo ven iz okoliša svoje domačije v svojo bližnjo okolico, opazujmo svoje soljudi. Spoznavajmo se. Učimo se povsod. — Zakaj rajši posedamo v nedeljah za mizami in pri pijači in se dolgočasimo? Jo i>ač še čudna navada v nas, da iz običajev davnih dob zapravljamo čas in denar — po gostilnah. Jo to navada, ki prehaja iz roda v rod, v meso in kri — ki pa ni zdrava, ne pametna in jo je treba odpraviti. Kakor koli. Z vsemi sredstvi je treba delati za to. Kaj ni čudno, da narod na taki stopnji izobrazbe in kulture pe pride končno tudi v tein oziru n« pravo pot: krepiti duha in voljo zunaj v polju in gozdih, v senčnih gajih in solnčnih livadah I Treba je iztrebiti navado, da je Bog nedeljo ustvaril za to, da se človek telesno odpočiva za to, da se ubija duševno. Kaj niso nedeljski popoldnevi, prebili po gostilnah in pri vinu, samo uničevanje samega sebe, svojih lastnih dobrin, moti in duševnosti!? Ali naj se to imenuje zabava in razvedrilo, ko n. pr. te vrste veseljaki po taki »zabavi« in takem »nedeljskem od počitku« včasih niti domov ne znajo, se valjajo po obcestnih jarkih, po neprespanih nočeh pa tarnajo in se smilijo sami sebi in ne vedo, komu bi pripisali krivdo, da so nedeljo tako »fest« zabili? Zabava to ni. Razvedrilo še manj. Vse drugje je vse to. ■
Zato potujem v nedeljah. Povsod. Gledani vse
in opazujem in pišem. In sem zadovoljen. •
Lepa je Selška dolina. Znamenita tudi.
Dolina, stisnjena med hribe. Med griče naših sveiniloov: sv. Urha, sv. Tomaža, sv. Lenarta, sv. Miklavža, sv. Gabrijela, sv. Mohora, sv. Jere. In šo dalje tam med Davče in Ravne. Med Tavčarjev lileguš in Porezen, med Krekov Ratitovec in pa Prtovč... — vse naš'spomin in zgodovina. Zemlja dveh mož Slovencev, ki sta ljubila svoj narod in Sorško dolino. Vsak zase in po svoje sta jo čustvovala v življenju. Zdaj počivata oba. Mi, ki smo osi ali, vemo, kaj je bil zlasti eden, ki mu gre deseto leto počitka, nam Slovencem: Evangelist, ki jo v teh :rajih preživel večino svojih let. Zato je znamenita Selška dolina!
Iz škofje Loke vodi pot mimo host in zaraščenih gozdov, poleg Sorice skozi Selca in Železnike v Podbi do in dalje v našo tužno stran... Kako hudo mi je vselej, ko se spomnim te naše zemlje onstran Porezna, ob Soči in Kraških brdiht Kako bridko mi pada v dušo zavest, da se vozim Po cesti, ki pelje čez mejo k bratom svojim rodnim, h katerim ne smeš, ne oni k nam v bratski objem. Pa bi vsi tako radi: mi i onil Zgodovina ln usoda je potegnila črto, ki je krvava poteza sre-'li našega telesa, krvaveča že skoraj desetletje, ki l>a nikoli izkrvaveli ne more. Ne more, ne sme,
nikdar nikoli... Ves naš narod so mora zavedati, da biva ob Soči rod, ki je kri naše krvi, rod, ki je stoletja bojeval z nami boj ja svobodo, ki pa zanj ni prišla — nego znova zatemnela. A ugasnila ni in ne bo; zakaj vera vase in v pravičnega Boga nam venomer kliče in vzpodbuja: tudi za Vas je solnce, ki vzide in vzžari! O bratje onstran mejnikov, tudi nas boli ta rana, Vaša Golgota.
Prelepa je Sorška dolina. Še lepša hi bila, da ni prebridka pot, ki vodi po njej tja čez, tja čez...
DOBRUNJE.
V nedeljo 7. avgusta t. 1. smo imeli občinsko volitve. Boj je bil vroč. SLS je imela štiri nasprotnike, ki so jo vzajemno napadli. Tudi največje laži so jim bile dobro došle, da bi jo vrgli SLS je pa imela ves čas volivnega boja mirno vest zavedajoč se, da je v zadnji htreh letih svojega gospodarstva delala vestno in pošteno tako za kmeta ko za delavca in je gotova zmage mirno pričakovala ljudske sodbe. Kar smo pričakovali, se je tudi zgodilo. Še več: ne samo, da je obdržala svoje postojanke, temveč se je še okrepila. Izid volitev je bil za nasprotnike naravnost porazen, toliko bolj vesel za SLS, ki je dobila 6 odbornikov (Kmetska zveza 10, Delavska zveza 6), demokrati 5 odbornikov, komunisti in socijaldemokrati skupno 4 odbornike. — Cel dan so zlasti generali žerjavovske stranke stali pred volilnim lokalom na pekočem solncu in skušali vjeti še kako kroglico. Ko je bil pa razglašen izid, so se osramočeni poskrili. — Možje volivcil Prva zmaga je izvojevana — čaka nas čez pet tednov 11. septembra t. 1. še druga. Vsak pristaš SLS naj dela na to, da bo druga še častnejša. Zato naprej, na delo za pošteno stvar!
DOBRUNJE.
Zahvala. Vsem našim zvestim volivcem občine Dobrunje se za izkazano zaupanje najiskreneje zahvaljujemo. Kmetje, obrtniki in delavce, ki ste volili Kmetsko zvezo ali Delavsko zvezo, bodite prepričani, da bo SLS v občinskem odboru, ki je izšla iz volivnega boja okrepljena, tudi z večjo vnemo delaa za Vaše koristi. — Kmetska zveza.— Delavska zveza.
ŠENT JURIJ POD KUMOM.
Razno. V kuljanskem pogorju so se pojavile v znatnem številu divje svinje, ki delajo zlasti gorenjevaščanskim posestnikom znatno škodo. Dobro bi bilo, da bi oblast odredila splošen pogon, da se karmoč iztrebi škodljiva svinjska zalega. Naš rojak Martin Zupane je prišel iz Amerike k svojcem na kratek oddih. Srčno mu želimo med nami prav prijetno bivanje, saj ga že desesetletja nismo videli. — Šentjurski g. župnik Ivan Vodopi-vec bo sredi avgusta romal na Cehoslovaško na grob sv. Metoda v VeleJiradu, da se v svojem in v imenu svojih vernih faranov pokloni spominu svetih bratov Cirila in Metoda. Že sedaj prosimo g. župnika, da bi nam po vrnitvi poročal v društvu o doživljajih na slovanskem severu. — G. Ivan Ferenčak, realec iz Ljubljane slika zaostr za gledališki oder v naši društveni dvorani. Idealnemu mladcu najlepša hvala! — V ponedeljek 17. julija je imel dolenjski očak Kum izreden obisk. Večje število Častnikov naše vojske (od generala do pro-staka) je pohitelo na konjih in peš do Sv Neže in Sv. Jošia virh Kuma. Gospodje se niso mogli dovelj nadivitii krasnemu razgledu, ki ga nudi Kum. Obžalovali so le, da je cesta iz Radeč do pod Kuma
tako slaba, da so morali svoje avtomobile pustit! sredi pota v Podleševju ob Sopoti. Z malo dobro vodje bi se res dala popraviti cesta prav do vasi Maliltum, od koder je le še dobre pol ure do vrha Kuma 1219 m,
STARI TRG PRI RAKEKU.
Smrtna kosa. Na sveto Ane dan smo pokopali Janeza Matevžiča iz Vrhnike. Bil je 30 let naročnik »Domoljuba«, zvest pristaš SLS in prijatelj katoliških mladinskih organizacij v Starem trgu. Naj počiva v miru i
BEVKE.
Surovost. Preteklo nedeljo zvečer je neki su-rovež napadel Žnidarjevega Ivana, se ve prav junaško: iz zasede in za hrbtom. — Napadalec je bil oborožen s kolom in je Ivana težko poškodoval na glavi in po vsem telesu. Menda so zdrobljene celo kosti na levi roki. Orožniki pridno zasledujejo napadalca in upamo, da bo kmalu v rokah1 pravice. — Pri tej priliki bi pripomnil še tole: Neki fant iz sosednje vasi je večkrat prišel v vas, takole ob nedeljah. Pa je že dobil pismo, naj se nikar več ne prikaže, da je ne dobi. — Ali nI to sramota, da bi miren človek ne smel priti v našo mirno vas? — Teh surovosti mora biti konec in če fantje sami ne bodo pametni, bo potreba drugih potov. • In še tole: Ob nedeljah prihaja k službi božji nekaj takih, ki menda menijo, da prihajajo na zabavo v kako beznico. Smeh, glasno govorjenje in vse, kar ne spada v svetišče Gospodovo. Ne bomo dobri, če bomo skrivali napake; pot do zboljšanja vede tam, kjer se napake odkrivajo in tudi — odpravljajo pa čeprav z grenkimi zdravili.
BIZOVIK.
Pretekli teden je izbruhnil .pri nas poiai in sicer pri Bajtarju .Ogenj se je jel hitro Širiti iu se imajo sosedje zahvaliti domačim gostilcem la vaščanom, ki so ogenj popolnoma pogasili. Pogorelo je polovico hiže, drugo so deloma rešili. — Prost, gas, društvo Bizovik priredi dne 14. avgu-( sta veliko vrtno veselico z bogatim srečolovam n« prostoru gostiln. Janeza Selana v Dobrunjah. Cisti dobiček je namenjen poravnavi dolga nove motorne brizgalne in se preplačila hvaležno sprejemajo.
HOMEC PRI KAMNIKU.
Pretečeno nedeljo, dne 24. julija smo Imeli na Homcu novo mašo, katero je daroval č. g. Albin: Martinčiž, goriški rojak. Novo mašo je daroval ie 17. julija t. 1. v Cerovem na Goriškem Na sploSno željo faranov se je pa slavnost na Homcu ponovite. Družini Martinčičevi iz srca častitamo, da je v teh težkih časih žrtvovala vse, da j® mogel Albin da svojega cilja. Mlademu novomašraiku pa želimo v njegovem težkem poklicu obilo uspeha in božjega blagoslova!	i
DOBROVA PRI LJUBLJANI.
Romarski shodi pri cerkvi M. B. na Dobrovi se prično običajno s 15. avgustom (Veliki Šmaren) in se bodo vršili še naslednje dni: 21. in 28. avgusta ter 4., 8. in 11. septembra (Ime Marijino). Na predvečer ob 8 so vselej pete litanije z blagoslovom, zjutraj pa ob 6 in 9 služba božja in več drugih svetih maš, Več spovednikov bo pripravljenih. Vabite se častilci Marijini na obisk te že od nekdaj znane, slavne in priljubljene božjepotne cerkve!	'
SOLČAVA.
Nismo smeli poprej žrebati orlovske loterije, dokler ni cesta popravljena tako, da zamorete vsi, ld imate naše srečke, dobitke odpeljati s seboj. In zdaj z veseljem poročamo, da je cesta že v ta-i, kem stanju, da že vozi poštni avtomobil do Knez« (pol ure od Solčave) in da je 31. m. m. že prišel, čeden avtomobil v Solčavo! to je prvi od lanski
6*
|»vodnji. — Torej tisti, ki imate lanske srečke, do 15. avgusta jih plačajte ali jih pošljite nazaj. Izžrebane Številke objavimo.
BOHINJSKA BISTRICA.
Pri županskih volitvah dne 81. Julija t 1. je bil soglasno izvoljen za župana dosedanji župan g. Franc Mavrič, pristaš SLS. Od 8 občinskih svetovalcev je B pristašev SLS, 3 so samostojni.
STRANJE PRI KAMNIKU.
Pastirji po planinah bo se oddahnili in domači tudi, ko je prišlo poročilo, da so v Celovcu prijeli znanega in nevarnega postopača Šleglna, ki je ušel iz kamniških zaporov. — V nedeljo, dne •14. avgusta bo shod volivcev v cerkveni dvorani, kamor pride poroča* zastopnik SLS. Pridite v obilnem številu!
HAMBORN (NEMČIJA).
(38 letnica.) Slovensko rudarsko društvo sv. Barbare v Hambornu je obhajalo S. julija 25 letnico svojega obstoja. Ustanovitelj In prvi predsednik društva, ki j« bilo prvo v renskem Industrijskem okraju, je bil tedanji rektor in žal rano preminuli župnik K5ster. Danes obstoji v rensko-.vrotfalakem industrijskem okraju 26 moških slovenskih oerkvenil družtev in 18 ženskih (rožni-venških) bratovščin. In od teh je prišlo lepo število v Hamborn k proslavi srebrnega jubileja.
Proslava 25 letnice so je začela s cerkveno slovesnostjo zjutraj <* 6 v stari cerkvi sv. Janeza. Skupno so šli slove.^ki rudarji med sv. mašo k obhajilu. Potem so se zbrali člana pri skupnem za-jutreku in ko so v teku dopoldneva dospela društva izven Hamborna, so se udeležili gostje s svojimi številnimi zastavami sv. maše, ki se je brala na prostem. Ob eni se je pomikal slavnostni sprevod skozi mesto; na čelu mu je korakala rudarska godba. Sprevoda se je udeležilo tudi nekaj nemških društev.
Oi> treh se je začelo v nabito polni dvorani slavnostno zborovanje. Predsednik g. kaplan Ba-ake/i je pozdravil naj prvo goste-dubovnike, generalnega konzula g. Markoviča, vicekonzula g. dr. Voduška iz Diisseldorfa ter zastopnike hainborn-ških rudnikov. V slavnostnem govoru se je spominjal duh. svetnik Kalan blagega pokojnega župnika Koslerja, katerega je slavil kot pravega očeta Slovencev, kot plemenitega duhovnika, ki ae je veliko žrtvoval za slovensko reč. Po govoru se je vršilo slavljenje jubilarjev, ki so bi't celih 25 let zvesta društveni ki. Bili so to gg.: Jakob Burnik, podpredsednik 22 let, Martin Jug, Jožef Kodela in Franc Orehove; prejeli so častno darilce. Od čar-Btitk, ki jih je prejelo društvo od nemške strani, omenimo še ono g. dekana Vossa in ravnatelja g. Barkinga. O. dekan Voss se je prav pohvalno izrazil o simpatičnem značaju Slovencev, njih ljubezni do domovine, hvaležnosti za vse dobrote, verskem zmislu in lepem petju t
Prav bogati spored godbenih, pevskih in igralnil točk je zasigural slavnosti lep potek. Pohvaliti moramo še nastop slovenske šole iz Glad-beeka pod vodstvom g. vikarja Tensunderoa.
8 KOČEVSKEGA.
8h>td r Dragi in Starem Kotu na Kočevskem Sta prtrtdfla v nedeljo 81. julija narodni poslanec Skulj in oblastni poslanec Peterlin. Prvi je opisal dosedanji uspeh Slovenske ljudske stranke v parlamentu, tlruf£ pa jn očrtal program in dosedanje delo oblasine skupščine. Na obeh shodih je občinstvo pazlji-o poslušalo in odobravate izvajanja govornikov. ^odivci so obljubili, da se ne bodo dali zvabiti nobeni nasprotni stranki in 90 izražali zaupanje in želje napram poslancem SLS Tudi nek-
danji nasprotniki so uvideli, da je v našd stranki resno ln pošteno delo v blagor celokupne javnosti
OD SV. VIDA NAD CERKNICO.
(Popravek »Kmetskemn listu«:.) Dopisnik »Kmetskega lista« je poročal, da je SLS dobila pri občinskih volitvah 89 glasov, a resnica jo, da jih je dobila lista SLS le 78. Samostojna kmetska stranka jih je dobila po »Kmetskem listu« 82, kar pa je še manj res. Lista SKS ni dobila nič gla.sov, ker te liste sploh ni bilo, saj jo je okrajni glvaar razveljavil, Lista, ki jo eedaij »Kmetski liste proglaša za svojo, je nosila naslov »Kmetijsko-goepo-darska-delavska stranka«, ki jo je bil sestavil bivši znani oiavski republikanec. Ker je bil zvabil nanjo precej naših poštenih ljudi, zato so mu je posrečilo dobiti nanjo 80 glasov in to ne radi kakšnega prepričanja, ampak le radi vaških razmer. Zlasti cesta, ki Jim jo mi tudi privoščimo, je mnoge zmotila, da ao to listo podpisali in jo tudi mnogi drugi volili. Mi pa jim povemo da bodo cesto tudi Otavci dobili in to toliko prej, kolikor prej bodo bivšega republikanca pustili in se mu no dali več motiti. Cesto bo delala država, to po ne bo še v republikanskih in Radičevih rokah. Saj se Radiča otresajo že Hrvatje sami — pa bi šli za njim Otavci! Prav malo bo tako nezavednih. Vsi pametni ln pošteni bodo šli pri prihodnjih volitvah z SLS. Dalje piše »Kmetski list«, da so liberalci dobili 40 glasov, kar tudi ni res. Lista, s katere šteje dopisnik glasove kot liberalne — ni bila liberalna. Je par esdeesarjev res pri nas, vendar pod firmo SDS na bilo nobene liste. Lista, ki jo ima dopisnik v mislih, se je glasila »Neodvisna gospodarska lista«. Nekateri, na tej listi izvoljeni možje-poštenjaki 90 tudi volili našega župana, kar je zopet dokaz, da niso liberalci, kakor niso oni, ki so jih volili. Tudi o teh smo prepričani, da bodo šli v prihodnjih volitvah z nami,, ker bi bilo pač škoda, ako bi kroglice brez koristi metali v kakšno polomljeno esdeesarsko škatljo. — Sv. Vid je in bo ostal v tabora SLS. To so pokazale prejšnje državnozborske, oblastne, sedanje županske in bodo to pokazale tudi sedanje državnozborske volitve dne 11. septembra t. 1. Vsi poštenjaki in zavedni SLS strankarji le na plan, da 11. septembra izbrišemo vsak tak madež, kakršnega bi nam rado pritisnilo slovensko Radičevo glasilo.
GORJE.
(Izvolitev župana.) Dno 81. julija t. 1. je bil pri nas že tretjič izvoljen naš dosedanji župan g. Jožef Zaje. Za občinske svetovalce smo izvolili 8 pristašev Slov. ljud. strarnke. Gospodom od nasprotnih strank ne pomaga noben kompromis, ker jim disciplina naših odbornikov prekriža vse račune.
VELIKE POLJANE.
Umrl je eden najodličnejših naših vaščanov, dolgoletni občinski odbomi kin cerkveni ključar, posestni kin gostilničar, g. Matija Andolšek. Pred eni min pol letom je pokojni oslepel, a kljub temu je bil vedno vesel, zgovoren in se je z vsakomur rad pogovarjal. Bil je vedno dober in zgleden oče svojim otrokom. Pokoj njegovi plemeniti duši I
TREBELNO.
Strela. V noči od 3. na 4. avgust je strela udarila v gospodarsko poslopje Julijane Novak aa vasi. Pdd je zagorel, kakor bi bil polit z bencinom, da na kako rešitev poslopja ni bito misliti. Ker ao krog ln krog v najožji bližini hiše in poslopja sosedov, večinoma s slamo krita, je bila velika nevarnost, da zgori vsa vas. Hvala Bogu, da se je ravno tedaj vlila močna ploha, ki je pogubonosnim iskram, iBzmašanim od viharja, vzela njih uniču-
jočo moč. Ker ao trebelski gasilci pridno gasili je požar omejil, da ni zgorelo dragega, kot on8"
.-.i J • ** »rut lron in hilm tr n ir>m <vil_. 1
• - ,	. - .	oni«,
pdd in vse, kar je bito v njem. škoda je V(m
zlasti še zato, ker je zgorela tudi prav vsa pJenic''
ki so jo bili pripravili za mlačev ''----- ■ ^
bo izgubo le deloma pokrila. — Ni
Zavarovalnina
—	-	--P« obiskat« šiba božja le trebelske vasi. Gorelo je tudi v Lak. niču in še na drugih krajih se je v tonmi noči k. rilo nebo. llvala Bogu, da ni bilo še točo, kur bi bilo potem vničeno vse. Tako pa je naliv sani h sušeni zemlji veliko koristil. V jutro »e je viliaj ponovil in je zopet nekje v bližini zagorelo. 1% je to res žaloslna noč.
LIPOGLAV PRI ŠMARJU.
Neurje. V sredo, dne 3 .avgusta popoldne je tukaj grmelo in treskalo, da je bilo groza. 8ttel9 so švigale na vse strani Strela je udarila tudi v neko brst v bližini vasi Veliki Lipogtav in ubila psa, ki je bal pribežal pod drevo. Med !re>kanjeni in nalivom je zadivjal silen vihar, ki je povzročil mnogo škode zlasti na sadnem drevju. Bodi omenjen samo en slučaj! Posestniku Nikolaju Urbiae iz Sel je vihar s koreninami vred izruval star de-bel oreh, ki bi bil letos obrodil nad šest mernikov orehov. — V naslednji noči med 3. in 4. avgustom ee je med neprestanim bliskom in gromom vlila ploha s točo, ki pa, hvala Bogu, ni napravila i*>. sebne škode. Treska in hudega vremena reši nas, gosikki!
LESNO BRDO PRI VRHNIKI.
Žegnanje M. B. na Lesnem brdu se bo viSilo v ponedeljek dne 15. t. 111. — V torek 16. t. m, bo ravnotiim ob 7 zjutraj opravilo sv. Rolta,
HRASTJE PRI KRANJU.
V naši občini tudi letošnje leto nismo imeli občinskih volitev, ker je bila vložena zopet in lo že tretjič samo lista SLS ter za župana ponovno izvoljen dosedanji župan Matevž Zmrzlikar, pristaš SLS. Koliko bojev 90 imeli pri občinskih volitvah po raznih okoilških občinah, nepotrebnega dela, jeze, zavisti, sovraštva itd. Pri nas je vse to odpadla Bog daj, da bi po tej lepi In mirni poti naši občani še dolgo hodili. — Naše Kmetijsko društvo se dobro giblje. Zopet smo si nabavili dva nova stroja: mlatilnico za žilo z dvema čistilnikoma in posebej mlatilnico za deteljo. Vse to tias je stalo preko 40.000 Din, za kar imamo precejšnje pokritje. Da pa bo pokritje popolno, priredi društvo v nedeljo 14. t. m., v slučaju slabega vremena 15. t m. popoldne ob 8 na vrtu posl. Brodarja veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom. Dobitki: tele, ovce itd. Vse okoličane na to prireditev opoMina-mo, da ne zamude ugodne prilike.
SV. PETER POD S.V. GORAMI.
Pitno vodo, ki so jo prebivalci tuk. vasi tako pogrešali, dobimo v kratkem času z novim vod» vodom od 20 minut oddaljenega vrelca v Cehovcu,
—	Gasilno društvo si je dalo k gasilnemu domu, ki je bil pred par leti dograjen, postaviti lep 111 okusno izvršen stolp, — Delo pri stavbi društvenega d >ma »Kat. prosv. društva« krepko napreduje. Dom bo čez par tednov že pod streho. Žrebanje loterije tukajšnjega »Kat. prosv. društva« so bo vršilo dne 14. a gusta. Izid žrebanja prta«69 tudi »Domoljub«.
JEŽICA.
Sijajna zmaga SLS. Volilna borba je kouCaM z velikim uspehom SLS. Vse druge stranke so n zadovale, zlasti Žerjavovci, dočim je SLS zna napredovala. Dobila je toliko glasov, kakor dosed I še nikdar. Pri zadnjih občinskih volitvah 1- ' dobila SLS 234 glasov to 15 odbornikov, 1>" ^ tošnjih oblastnih je narastlo na 258 g'»sov> a
J. M.:
Gmotno vprašani© duhovščine
ali kdo jo kriv, da je tako.
Zadnjič smo povdarjali, da je gmotna oskrba duhovnikov sedaj nezadostna. Pozneje bomo še našli priliko pokazati, da je gmotno stanje v mnogo slučajih naravnost lied no.
Pred vojsko tega ni bilo. Niso bili duhovniki ravno sijajno preskrbljeni, saj je znašala povprečna kongrua (držav, plača) s starostnim dokladami vred samo 1.500 zlatih kron, dočim je bila plača za uradnike od 11. do 8. čin. razreda povprečno za 100 odstotkov višja — 3.000 zlatih kron. A vendar tudi duhovni so zamogli stanu primerno živeti.
Sedaj stoje duhovniki v tem oziru pred vprašanjem, ki je tako pereče, dal nujno zahteva rešitve.
Kdo je kriv, da so se razmere tako spremenile?
Tista dva činitelja, ki sta pred vojsko donašala k oskrbi dušno-pastirskega du-hovništva, sta več ali manj odpovedala.
Pasijonirani krajevni prejemki so se vsled raznih vojnih sprememb — slabše valute, odkupa bire, previsoko določenega zemljiškega donosa — znižali povprečno ta kakih 50 odstotkov, ne povsod in ne za vse duhovnike, za ne>- itere pa še v višjem odstotku.
Ti domači prihodki so se velikokrat nepravično pretiravali, včasih iz nevednosti, včasih iz sovraštva. Ako se pa tudi vso skupaj vzame, ni bilo v Sloveniji niti prod vojsko teh krajevnih prihodkov posebno veliko. To pa raditega, ker je zlasti v ljubljanski škofiji, ki je po večini hribovita, veliko majhnih in novih župnij, ki so bile ustanovljene šele pred dobrimi 100 leti. Povedali smo že, da so pred vojsko znašali ti dohodki nekako eno tretjino tedanje skupne kongrue, dve tretjini je plačevala država. Po vojski je razmerje še slabše. Po zakonu bivše Avstrije z dne 28. marca 1918 so znašali krajevni dohodki 18' ■_,% — 109.356 Din — in državno dopla-cilo~81i/2% — 480.970 Din. Ce tudi zaradi menjajoče se valute, te številke ne pokažejo pravega razmerja, znašajo vendar v resnici krajevni dohodki povprečno komaj eno osminko predvojne plače. Iz tega sledi, da je res nepošteno, če so na kaki večji in kaj boljši župniji večji krajevni prihodki iz tega takoj sklepati: povsod so taki, duhovni ničesar ne potrebujejo!
In v tem tiči korenina zla, da pri nas večina duhovščine ni bila vzdrževana iz domačih dohodkov, kakor recimo normalno v Slavoniji ali Banatu, ampak po večini od
nedeljo je dobila 274 kroglic in 16 odbornikov. Va5e ljudstvo je vztrajalo in dobro odgovorilo na pisarijo »Jutra« in »Domovine«. Laži, ki sta jih trosila ta dva lista, so največ škodovale žerjavov-cem, ki obupani gledajo, kako se potaplja njihova i- »gospodarsko« firmo popleskana barka. Možje in tantje, hvala Vam. V nedeljo 11. septembra pa zopet na volišče k volitvi poslancev. Tedaj pa bo naša skrinjica druga, ki bo zopet prva.
države. Samo v Dalmaciji in v Bosni je bilo še slabše.
Kako pa sedaj država izpolnjuje to svojo nalogo? Če smo rekli, da so krajevni prihodki okrnjeni za 50 odstotkov, pa plačuje država celo dobrih 30 odstotkov manj, kakor je plačevala pred vojsko.
Na posameznega dušnega pastirja pride v Sloveniji povprečno 5.300 Din du-žavnega izplačila. Ta znesek bi moral biti 3'6krat večji kakor je sedaj, da bi dosegli duhovni one prejemke kakor so jih imeli 1. 1885 — pred 40 leti ali pa tik pred vojsko. Za nekatere duhovnike pa, ki so bili v svoji plači skoro izključno na državo navezani, bi moral biti 4krat, nekatere 5krat, za nekatere kakor penzioniste več kakor 5krat večji, kakor je sedaj.
Da stoji slovenska duhovščina pred tako perečim gmotnim vprašanjem, tega je največ kriva država, ker ona ne stori svoje dolžnosti, ne nasproti kat. Cerkvi v obče, še posebno pa ne nasproti slovenski duhovščini.	Konec prih.
Zgodovina dežnika.
Zgodovina teh dveh branilcev solnca in dežja sega daleč, daleč nazaj za več tisoč let. Tovrstno streho najdemo že na slikah, ki predstavljajo Ninive (okoli 1500 let pred Kristusom), glavnega mesta Babilona in pozneje Asirskega kraljestva. Tudi v vseh vzhodnih pokrajinah so poznali tako streho stoletja pred Kristusovim rojstvom. Služila pa je mnogo bolj za znamenje časti in dostojanstva, kakor pa resnične potrebe. Le kraljem in vladarjem so ga sužnji in služabniki držali nad glavo ob dežju in solncu, kakor to vidimo na starih perzijskih slikah.
Na vzhodu velja solnčnik oziroma dežnik še danes za znak osebne časti; kitajski mandarin n. pr. gre na cesto le v spremstvu svojega sluge, ki mu nosi solnčnik ozir. dežnik. V zahodnih deželah pa je solnčnik ozir. dežnik prišel samo do resnične uporabe.
Pri starih Grkih in Rimljanih, ki so solčnik ozir. dežnik privzeli od oriental-cev, je veljal kot znamenje ženskih kapric in ničemurnosti. V času razpada teh velikih držav je mladina nosila solnčnik ozir. dežnik prav rada na izprehod.
Prvotne tovrstne strehe so bile — veliki palmovi listi. Šele pozneje so jih izdelovali iz blaga, ki se pa prvotno niso dali odpirati in zapirati, nego so jih nosili vedno odprte. Kmalu so pa znali tudi take izdelati, ki so se dali razpeti in zložiti.
Z zatonom rimskega cesarstva pa je prišel solnčnik ozir. dežnik za dolgo časa iz rabe.
V Nemčiji slišimo o njem šele v času Karola Velikega, ko je 1. 800 po Kristusu njegov učitelj Alkuin podaril solnogra-škemu škofu Arnu »streho za varstvo glave pred dežjem«.
Sto do dvesto let pozneje je prišla taka streha pri cerkvenih slovesnostih do porabe.	. . ,
Beneški dož je v 12. stoletju imel vselej, kadar se je podal iz svoje palače, posebnega nosača za solnčnik ozir. dežnik.
Ta pa je bil tudi prav posebno dragocen.
Kakor se da sklepati po sliki, je tudi papež prišel na cerkveni zbor v Konštanci (v letih 1414—1418) v senci velikega solnčnika.
Okoli 1. 1600. so pričeli, v Italiji rabiti dežnik kar splošno. Odtod je kmalu našel pot tudi na Francosko. Na Angleškem, kjer se je prvič pojavil v začetku 16. cto-letja, pa ni kmalu našel prijateljev. Znani človekoljub John Hamway, ki je hotel rabo dežnika utemeljiti iz zdravstvenih ozt-rov, je z lastnim zgledom hotel navdušiti še druge zanj. Letal je tako rekoč podnevi in ponoči z dežnikom okoli. Njegova vztraN nost je imela tudi uspeh: dežnik se je tudi na Angleškem udomačil.
L. 1755. je prinesel niirnberški trgovec pravi angleški dežnik v svoje rojstne mesto, ki je tako ugajal, da so si ga nabavili vsi premožnejši meščani. Največjo slavo je užival solnčnik ozir. dežnik v Ble-dermeierjevi dobi (koncem 18. ln v zač. 19. stol.). Nosili so ga za resnično potrebo, pa tudi za obrambo proti psom.
Naši narodni rdeči, modri in zeleni dežniki s šibami so se morali kaj hitro umakniti modernim izdelkom.
Zrna.
Le po izvršitvi dobri sklepi
zadobe veljavo in so lepi. •
Kdor baha se z lepoto
udarjen je s slepoto.
*
če imaš dinar, si vesel, če sto jih je, si se prevzel, če imaš tisoč, si košdt,
s pet tisoči si že rogat.
*
Misli zmerom in povsod da iz solz doline revčke, bogatine vodi ista pot.
a
n Vsaka objava prireditve, pri kater! se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči.
n Orlovski odsek pri Sv. Frančišku Ksaveriju priredi v nedeljo 14. avgusta svojo telovadno prireditev na prostem. Ob pol 10 sprejem gostov v Radmirju. Popoldne ob pol 8 javna telovalba. Prijatelji orlovske mladine, pridite, na bo vam žal. Bog živil
n Orlovska srenja v Hruški. Vsled občinskih volitev se 7. avgusta ni dovolil štafetni tek, zato se bo isti vršil v ponedeljek dne 15. avgusta (Vel. Šmaren) ob pol 5 popoldne na Isti progi, kakor ja bilo zadnjic naznanjeno. Po Stafetnem teku se bo vršila tekma za prehodno srenjsko darilo. Prosimo za obilno udeležbo od strani občinstva. — Odbor.
n Krtina pri Dobu. Vsem častilcem sv. Ro*n v vednost: Na dan sv. Roka 18. avgusta prva sv. maša ob 6, druga ob pol 8, procesija as Brda in tretja ob 10. Dvakrat darovanje za cea-kev. V
A*
| NAZNANILA

LISTEK
KAZEN ZA ..JINASIVO
(Resnična zgodba. Napisal Tone Podklanšek.) UI.
Hitrih korakov je stopal po znani inu poti proti Cerkvi, katera je bila oddaljena kakih deset minut jDd poslednjih vaških koč.. Krog cerkve je tiho snivalo
K kopal išče in v grobovih toliko rajncih vascanov, terih veliko je Alfonz poznal tudi osebno. A njega piso v tem trenutku motili spomini na pokojne. V ino
t! zmešalo zdravo razsodnost, misli so se motale akor niti na klopčiču. Vedel je edino tisto glavno, po kaj je šel, vse drugo je šlo mimo njega. Sto dinarjev v pol uri — to je nekaj — in kar je glavno — pokazati pogum in neustrašenost; to je šumelo v njegovi glavi.	.... , L
Na samotno znamenje, ki je stalo ob poti, se se Ozrl nI in kmalu je stal pred železnimi vrati pokopališča. Tedaj se mu je pa bližnja okolica vendar pokazala v nekoliko drugačni luči, kakor si jo je preje predstavljal. Belina zvonika se je strahotno prtala v temi, in križ in kamen, s katerim je bilo na gosto posejano pokopališče, je nehote vsiljeval neprijetne misli v glavo pogumnega Alfonza. Nekoliko je pomislil, zakaj pijanost je v tem trenutku precej popustila. Toda misel, kako bi se osmešil, ako bi pokazal strahopetnost, ga je bodrila in odprl je vrata ter vstopil.
Dolgo je iskal med orodjem svečnik; vse drugo je otipal z rokami, le svečnika ni našel ne enega. Takoj mu je padlo na um: »France je vedel, da ni svečnikov tu. zato je stavil. A, kaj tole je zamahnil z rokami, »stave bi itak ne plačal... šel sem pa vendarle.«
Kaj naj nese sedaj? Lopato? Vrv? Oho, to se pa najde pod vsakim skednjem! Nosilnice? Da, male nosilnice so najpripravnejše. Pograbi le-te in hajdi ž njimi.
Do znamenja je šlo brez ovir; prijetno si je prepeval pesmico in naglo hodil, a pred znamenjem — glej spaka — stoji nekaj beli ženi podobnega. Alfonza je obšla groza in korak mu je zastal. Čudna prikazen Btoji in molči, ne gane z udom. strmi nanj. a Alfonz vidi, da ima prikazen mesto oči le globoke temne jame, a ušes in nosa sploh nima. Kaj je to? Že je hotel Alfonz popustiti nosilnice in steči, pa se spomni zasmeha. ki bo šel kakor senca za njim.
>Če si vrag ali smrt, bodi kar hočeš... jaz grem naprej,« si je mislil Alfonz in stopal. Korak pa, kakor je bil počasen, je le prehitro približeval junaka k pošasti. In zdaj, ko je bil že čisto blizu, je razločil,
da drži roko dvignjeno nad glavo, in ta koščena roka je vsa črna kakor od zemlje. To m živa pozemska stvar to ie ... Bog si ga vedi kaj.
»l£ bi se prikazen vsaj zgenila,« je šepetal v mislih,... da bi vedel, ali je človek alt kaj...«
Prikazen pa je le nemo strme a vanj.
»Ne oplašiš me pa ne,« je knkntl skoro divje. »Ne izognem se ti, ampak ti mi poides s poti, pa
Č6 tc «	.
Odločno je stopil proti zagonetnemu bitju, dvignil lahke nosilnice nad glavo in krikntl z divjim
glaS°»Če si človek ali duh, jaz te udarim!« Obenem je loputnil z vso silo po prikazni.
Nekako čudno je zaropotalo, kakor da se je sesul okostnjak; vsaj Alfonzu se je tako zdelo, ali zmenil se ni zato, četudi se je belo oblačilo pre-čudnega >bitja« omotalo okrog nosilnic, in z njim vred tudi koščeno grodje. Zadel je nosilnice na rame in odhitel naglih korakov proti gostilni.
»Na, tu imate dokaz in vaše strašilo,« je zaklical Alfonz, in vrgel vse skupaj na tla. »Žonta, daj vina!«
Bučen smeh se je razlegnii po sobi na njegov
prihod.	.
»Ampak to ni svečnik, Alfonz!« je hudomušno opomnil France. »Ne dobiš stave: jaz sem stavil na svečnik ^
»Pojdi se solit, ti in tvoj svečnik in stava!« je zakričal jezno Alfonz. »Ti si vedel, da ni svečnikov ... toda sel sem pa.«
>Ha ha, Alfonz, pa si trepetal pred rjuho, ha ha!«
»Kdo je trepetal? Ti, zgaga grbasta, si trepetal!«
»Že dobro, Alfonz, sedaj verjamem, da si pogumen, zato pa nesi »pare« na7aj; tako čudno je, ker je to tukaj...«
Alfonz je pil, nato pa pograbil nosilnice in jih zanesel v mrtvašnico.
IV.
Minilo je nekaj dni in prišla je nedelja. 0 tistem dogodku so govorili po vsi vasi in se hudomušno smejali na račun Alfonza. Dasi ravno je bilo to nekaj surovega in neobičajnega, kar se ni zgodilo do sedaj, vendar ni nikdo rekel žal besede o storilcu. Alfonzu je bilo še prijetno slišati kako zbadljivko, češ, govore pa vendarle o meni. Zato ie sklenil svojo »slavor še povečati, in to takoj, da ljudje ne pozabijo nanj.
Proti večeru se je vrnil od nekod že zelo opit; z njim je bil tudi eden njegovih najboljših prijateljev. Sedla sta v domačo gostilno in dolgo ponavljala svoj posel ,da dobita dovolj trdno podlago za izvršitev svojega tajnega namena. Nekoliko pred desetimi podreza Alfonz svojega tovariša in oba zapustita gostilno.
Na vasi je bilo veliko število fantov, ki so stali v krogu in se pogovarjali. Ne meneč se zanje sta odšla po poti, ki je držala proti cerkvi.
Čudna navada y
bij i je kralj Ibn Saud bi je osvojil tudi ^ dve svet, i, Mek0 Med i no. Prej je bil , preprost s. :ai j, pa * Hal navade, kl ml casili n:so več obi&j. ne. Kdor pride k nje™ ga mora poljubiti na nos! Ker je Ihn Saud zelo lik, mora skoraj vsakdo stopili pri poljubu na pr. ste, in se zelo čudno vi. di, ko telovadijo častitE vi starčki pred njim.
Lep prestol, V Afriki je dežela Uganda; tam je pleme, ki mu vlada vit-dar z lepim prestolom; ves dan sedi na njem. -Močen zamorec se mora skloniti in vladar se mu usede na hrbet; črnec j« obrnjen proti drevesu, ob katerem stoji drug črnec, ki prvega podpira. Ko s« utrudita, prideta druga dva na vrsto. Tako pe naprej. Pa morajo prj iz. menjavi še zelo paziti, da se Njegovo Veličanstvo ne pretrese preveč.
Dleakanje. V -Turni Al-riki je nirod Kalri, raj. deljen na več plemen, Nekatera plf-mena nimajo skoraj nobenih besed, temveč samo z jezikom dleskajo. In >e izbomo razumejo. Revno laku kakor smo -voj čas pisali, da v Afriki tudi bob. najo in da imajo bobna-nje za brzojav. Tako so med vojsko skoz vso Al-riko bobnali, da se je potopila velika ladja. Neki Evropejec, ki je živel med njimi, je šole čez lt dnj zvedel, da je bila lo velika ladja I.usitani«.
Odtiski prstov. Sedli imajo pri sodiščih, na policiji itd. navado, da mora obtoženec ali zločinec odtisniti prst na vosek ali papir. Te odtiske hranijo, da dotičnika lahko zmeraj spoznajo in ga zasledujejo. Največ jih imajo v Newyorku, nad pol milijona. Mi mislimo, da je to moderna stvar, ra ni; odtiske prstov kot spoznatno sredstvo so podali Kitajci že 400 let pred Kristusom
aprilu je dobila cerkev sv. Roka 3 nove bronaste Bvonove. Ker vsota u nove zvonove še ni krita, se vsem romarjem toplo priporočamo. Vsem darovalcem bodi sv. Rok plačniki
n Šolske sestre t Repnjah naznanjajo. da bo otvorjen 1. okt. 1927 šUrimesečni tečaj, ki bo obsegal kuhanje (vkuhavanje sadja in zelenjadi, v kolikor je v tem času možno), šivanje ročno in strojno), krojno risanje in najvažnejše pojme iz fcsgojeslovja. Prosilke, ki se žele udeležiti tega te-fcja. naj se zglase najkasneje do 20. septembra t. L Tudi se sprejemajo gojenke za ljudsko šolo. kjer pe poleg drugih obveznih predmetov poučujejo v "faznih ročnih delih in na željo tudi v gJasovirju tn tiemščini. Pojasnila glede plače daje predstojništvo |o&kih sester v Repnjah, pošta Vodice nad Ljub-
n Prostovoljna nsilno društvo v Žužemberku priredi v nedeljo, dne 14. avgusta t. L ob 11 do-ipoldne v trgu iupno gasilsko vaio ob sodelovanto
3'
gasilnih društev: Ambros, Hinje. Krka, Muljava, Zagradec, Dobmič, Kočevje, Kela-Šumberk. Št. Vid pri Stični. Vaja obeta biti pri tolikem številu društev zelo zanimiva in poučna.
Trebanjsko orlovsko okrožje
vabi
na celodnevno prireditev v nedeljo,
14. avgusta 1927
V ŠENT JANZlT NA DOLENJSKEM.
Dopoldne sv. maša ob polil, nato mladinsko zborovanje. — Popoldne ob pol 3 litanije, ob 3 javna telovadba. — P0 telovadbi prosta zabava. Sodeluje godba iz Krmelia.
Romanje v Lurd.
Odhod iz Ljubljane 16. avgusta preko Jesenic, Avstrije v Švico Maria Einsiedeln cn dan Francijo, Lyon-Ars cn dan, Paray le M"111«1 pol dneva, Lurd štiri dni. - Nazaj grede po stanek v Marseilie in Genovi po pol ,°ne ' v Milanu en dan. - Preko Postojne pntM LJubljano 2S. avgusta. - Vožnja s prehran in prenočiščem stane v IL razredu v ifi. razredu 2800 Din. - Prijave sprega Prva slov. potovalna pisarna
JOS. ZIDAR — Ljubljana, Dunajska cesta Itev. ,31 - telefon 27 ^
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! ^
Kakih deset korakov od poti, po kateri sta pravkar odšla naša znanca, sta ležala na vrtu v prijetnem hladu dva fanta. Bila sta soseda in prijatelja že od mladih nog, vedno bolj samosvoja, za hrupno družbo hladna, zato tudi nocoj, četudi je bil nedeljski večer, nista šla med svoje sovrstnike na vas in sta rajši kramljala sama med seboj. Alfonz in njegov prijatelj Maks ju nista opazila, a ta dva, ležeča skoro tik poti, sta ju videla. Ker je bil Alfonzov »junaški« čin še vedno najnovejše novo v vasi, sta tudi ta dva imela tisti dogodek baš v mislih. Sedaj sta takoj uganila, kam ju vede pot in Tone, ki je veljal in tudi v resnici bil bistroumnejši od Matevža, takoj opomni:
»Novo neumnost napravita.«
»Zakaj? Saj ne veš, kam sta namenjena.«
?Stavim, da gresta v mrtvašnico in tudi, da prazna ne prideta nazaj. Malo potrpi, boš videl.«
»Tako neumna menda nista,« je menil Matevž.
»Toliko stal Posebno sedaj, ki jima vino meša glave. Za Alfonza bi bilo mnogo bolje, da ni šel v mesto.«
Alfonz se je namreč učil svoje obrti v mestu, Kjer je zašel v slabo družbo, ki mu je izpodrinila iz srca mnogo lepih naukov, tako da sedaj večina vaščanov — posebno starejših — ni soglašalo z njegovimi narozi. Dokaj mladeničev se je navzelo njegovega duha, najbolj pa je vplival na Maksa. Prej tako dober in pošten fant, je kmalu postal drugačnih misli in povsem sličil Alfonzu. Istih let sta bila, oba to leto pri naboru in oba tudi sposobna za vojaški stan.
»Pravijo, da je bil mojster predober in premehak njim,« je opomnil Matevž.
; Morda. Toda jaz pravim, da mojster ni popolnoma nič kriv pri tem. Ako ni imel pred očetom nikdar strahu, ga bo pozneje kdo drugi tem manj strahova!. Svojeglav in trmast je bil še mlad; ue misli, da bo sedaj boljši.«
»Škoda fanta, ker je tak.«
»No da. Sicer pa ne smemo soditi, sedaj je še mlad, mogoče ga leta spobrnejo in — če dobi ženo, ki bi ga znala držati v primernih mejah.«
A dolgo jima ni bilo dano tako pogovarjati se. Alfonz in Maks sta se vrnila in s svojo surovo šalo vzbudila nemir in ogorčenje med vasovalci. Trdo sta stopala po ne gladki poti, v rokah noseč velike
mrtvaške nosilnice in na njih nepobarvano veliko krsto, katera je bila vedno pripravljena za morebitno naglo smrt. Nesla sta oboje proti gostilni ne meneč se za nevoljne opazke navzočih fantov.
Prišedšima v gostilno je zdrknilo Maksu iz rok in rakev je z velikim ropotom padla na tla.
»Razbij se!« je kriknil Maks in se opotekel za mizo.
»Na, tu imate!« reče Alfonz in se ozre po navzočih v prepričanju, da ga vse občuduje. Gotovo je pričakoval občega odobravanja in hvale za svojo iznajdljivost, s katero je menil, da je napravil najboljši dovtip.
Tu pa ga je čakalo razočaranje. Gostilničar Žon-ta je postal resen in nevoljen. Alfonz pa je menil, da te poteze na obrazu Žonte povzroča le zadržan smeli, zato veselo stopi proti njemu.
»Mi smo fantje, kaj!« zakliče, misleč, da je vsaj v njem našel človeka, ki soglaša ž njim.
»Vi ste fantje, da,« reče Žonta s poniževalnim očitkom v glasu. >;Še bolje pa: ti si ;;fant«I — Kaj pomeni to tukaj?«
»Kaj pomeni!...«
»Veš, Alfonz, teh komedij je dovolj. Jaz ne pustim tega, da bi se take reči nosile v mojo hišo; dovolj je bilo zadnjič. Ti morda misliš sedaj vsako noč nositi to na vas, ko vendar vidiš, da to ni umestno in da naj bodo reči na mestu, kamor spadajo. Poglej, pokrov je že pokvarjen.«
»Kaj te to briga? Naj bo pokvarjeni Kar razbije naj se k je kričal in v podkrepitev svojih besedi sunil parkrat z nogo v pokrov, ki je ležal na tleh. »Na, tu imaš, na k
Tedaj je pritekla v sobo tudi gostilničarka, katero je pogled na krsto in Alfonzovo ravnanje tako razburilo, da je obsula storilca z besedami, kakršne so ji ravno prišle na jezik. Alfonz je bil užalj jn v svojem ponosu. Pograbil je nosilnice in jih nesel pred hišo, kamor je sledila tudi rakev.
»Čakaj, Žonta in tvoja baba! Kesala se še bosta «
Vprašal je po Maksu. Ko pa je izvedel, da je tega njegov brat skoraj nesel domov spat, se je obrnil od fantov, v katerih je videl le svoje protiv-nike in nasprotnike, ter lezel počasi nekam po temnem vrtu, zadevaje se v temi ob drevje.
(Dalje sledi.)
Borseda krompir. Zad.
njič smo poročali, da pride beseda krompir ia nemške besede Krumm-birne = laniva hruška. Prijatelj našega lista pa nam sporoča, da to ne bo res, ampak da prihaja beseda iz nemške Grund-birne (zemljiška hruška).
M, va. ki in u. Ce si v srednji Afriki te besedice zapomniš, že veliko znaš. M pomeni ednino, va množino, u deželo, ki jezik. Recimo, da je tam narod Džaga; Mdžaga «© imenuje eden od tega naroda, Vadžaga več ljudi ali ves narod, Ud žaga dežela, kjer prebivajo, a kidžaga jezik, ki ga govorijo.
Zvonovino imenu jemo mešanico kovin, iz kater« so pred vojno vlivali zvonove in so jih začeli tedaj spet vlivati. Mešanica obstoji iz 80 delov bakra in 20 delov kositra (cm»).
Zrak, Na kvadratni meter morske površine pritiska zrak s težo 10.336 kg in dvigne steber živega srebra 760 milimetrov visoko. En lite: čistega zraka tehta 1 graai in 293 tisočink grama.
O iofl »Oče, kaj je pa to, predniki?« — »No, to so tisti, ki so bili pred nami. Jaz na primer seft> tvoj prednik, tvoj stari o£e tudi.« — »Ja, oče, zakaj so pa potem ljudje na svoje prednike tako ponosni?«
Španski kralj Alfoni XIII. je praznoval leto« 25letnico svojega vladanja. Od vseh strani je d»-bil čestitke, najlepše od papeža, španski kralji veljajo še zmiraj nekakšni zaščitniki katoliške cerkve.
Meh za smeh.
Fina gospoda. Gospa: »No, ali ste osna-žili vso medenino in druge svetle stvari?« — Služkinja: »Že, samo vaše zapestnice in prstane še ne.«
» * *
Sodnik: »Zakaj ste zažgali posestvo vašega delodajalca?« — Obtoženka: »Moj fant je namreč pri požarni brambi, zato bi bila
rada videla, če se zna hitro zasukati.« * * *
Edini preostali. »Tako, vi ste edini preostali od potopljene ladje? Povejte no, kako ste se rešili?« — »I kako, zamudil
sem in parnik je brez mene odplul.« * * *
Škotska reklama. Neki trgovec na Škotskem, kateri je bil silno skop, je imel malo prometa v svoji trgovini. Pa si je izmislil ter dal v časopise naslednjo reklamo: »Vsakemu, kdor pri meni kaj kupi, navržem prižigalnik ali pa obešalnik.« — Naslednji dan je bilo polno kupcev, da bi videli, kaj bo podaril v svoji velikodušnosti. Ti dve darili pa sta obstojali v eni vžigalici in enim žebljem.
Napačno razumela. Gričarica je pripovedovala, kako je bilo, ko je pri nji gorelo. :; Moj mož je bil v gornjem nadstropju, ko je pričelo goreti in ni se mogel drugače rešiti, kot po vodovodni cevi.« — »To mora biti vaš mož suh« je pripomnila ena okoli stoječih.
* * <
Saj se da pomagati. Gledališki ravnatelj: »Ne, vaše igre ne morem uporabiti. Je predolga za oder.;: — Pisatelj (začetnik): »Nič ne stri. Ali se ne da oder podaljšati?
)V A *
V odgovor na »Naznanilo«. (Št. 26, str. 419.) Ta, ki je »Naznanilo«, ki je v »Domoljubu«, ki je v četrtek, ki je bil 30. junij, izšel, stalo, sestavil, zasluži večjo
nagrado. — Naročnik ; Domoljuba«.
* « *
Nadzornik je prišel v šolo. Bil je zelo zadovoljen z odgovori učencev. Na zadnje je rekel: »O, ko bi mogel biti še enkrat šolski učenec.« Po kratkem odmoru je vprašal Franceta: »Ali veš zakaj si to želim?« — France pa je bušknil: »Zato, ker ste že vse pozabili, kar ste znali.«
Vozni listek, prosim. »Vozni listek, prosim« je rekel vratar nekega velikega kolodvora mogočnemu gospodu, kateri je imel letno karto in bil mnenja, da je tako poznan, da mu ni potreba to več praviti. »Moj obraz je vozni listek«, je rekel gospod nekoliko nevoljen. »Res?« je odvrnil vratar. »Dobro. Toda jaz imam nalog, da vsak
vozni listek preščipnem.«
• * •
Mlad odvetnik, ki ni imel nobenega posla, se je delal, kot da bi imel dela čez glavo. Ko je neki dan zopet šel od doma, je na vrata obesil tablico z napisom: »Vrnem se v eni uri.« — Ko je prišel domov, je našel poleg onega stavka zapisano: »Čemu le?«
* * •
Mati, (ki je zaman pela otroku, da bi zaspal): »Zakaj pa ne zaspiš?« — Pavel-
č k: »Čakam, kdaj bodete prenehali peti.« *
Učitelj: »Tomaž, pojdi k zemljevidu ter pokaži razredu, kje je Avstralija.« — Tomaž je šel in pokazal. — »Kdo je našel Avstralijo,« je vprašal učitelj drugega učenca. Ta se je pa odrezal: »Tomaž.«
T
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so naš preljubi soprog, oče, ded, stric in tast, g.
Janez Kozjek
kovaški mojster
dne 4. avg. ob pol 10. dop, prevideni s sv. zakramenti v Gospodu zaspali. — Pogreb nepozabnega se je vršil v soboto 6. avg. ob 10 dopoldne.
Moste, dne 4. avgusta 1927.
Žalujoči ostali.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali fe brezdvomno
»MASTIN«
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), LJubljana, Mestni trg 4
Najpopolnejši
STOEU/ER
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čtvljarje ter it
vsak dom« Preden si nabavite •troj, oglejte si to izredoost pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Selenburg. ul. 6/1. Bresplačon pouk. 15 letno funitvo.
»HELGOLIN« krema
ivsebuje največ maščobe in daje čevlju sijajen blesk. - Se priporoča za svoj izdelek A. KNIFIC, Ljubljana, Šiška — Šolska ulica št. 244. 6067
,,Domoljubov" Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Hlapca za župnišče,	Naprodaj ^j?™:
sposobnega za vodstvo kmetije, sprejmem takoj. 2elim priporočilo domačega župnika in pismeno ponudbo z navedbo zahtev. Župnik Stari trg pri Ložu.	opeke (rdeče) nove in stare. Istotam 3 konji za vožnjo z vso opremo. — Več se poizve pri IVANU SAJOVIC, trgovcu v Gorenjem Logatcu Stev. 48.
	
•f^i
po konkurenčni ceni tvrdka
los. Ok§rep@cv
Lnibljana, Kolodvorska ulica 41.
Bakrene kotle
za žganjekuho in brzoparilne Izdeluje
solidno in
Usnje.
Velika zaloga raznovrstnega usnja in podplatov lastnega in tovarniškega izdelka, vse najboljše kakovosti, kakor tudi rznovrstne čevljrske potrebščine in čevljarsko orodje nudim po najnižjih dnevnih cenah. - Sprejemam v stroj in kupujem vsakovrstne surove kože. Za obilen obisk se priporoča
Oonp EVioVdP — usnjarna in trgovina z rl dllL m Jd¥Cl» usnjem — NOVO MESTO.
Pšcnico m ječmen
prodaste najugodnejše pri tvrdki
Ivan Pestotnik & drug
Ljubljana, Resljeva cesta štev. 3.
Kmečka hranilnica v Radovljici
reg zadruga z neomej. zavezo — OBRESTUJE hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri brez vsakega odbitka, vezane pa po 1% višje kot navadne. Za popolno varnost vlog jamčijo rezervni zakladi, lastne nepremičnine, posojila, dovoljevana izključno na kmetska posestva in neomejena zaveza zadružnih članov z vsem svojim premoženjem. Geslo bodi: Kmetski denar v kmetske hranilnice!	5420
Na nova olvorjena manufakturna in konfekcijska trgovina!
Pozor, kmetje! Pozor, kmetice!
Ivanka Štrukelj preje Mijo Blaznik
Škofja Loka, Nunska ulica 96. Trgovina z manufakturnim, konfekcijskim in galanterijskim blagom ter raznim perilom in kravatami po najnižjih cenah vsled otvoritve. Prepričajte se!_Prepričajte se!
Težakovo hranilno in zdravilno OLJE za
ŽIVINO — ie najboljše sredstvo za okrepljenje zahirane živine, o čemur govori že več sto zahvalnih pisem. Naročite za poskušnjo vsaj eno ročko od 5 kg za Din 125.— pri tvrdki: M TEŽAK
ZAGREB, Gunduličeva 13.	1162 |
skoraj zelo
nova, zmerni
Mostna tehtnica
■"*•« «. uit r 1] j „ I
proda. Nosi 3000 kg. — Poizvedbe pri IVanu g, lančiču, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano. ^
PRVI JESENsla imoJ^fflEČAJ^
na Zasebnem Krojnem učilišču, Ljubljana, St I trg 19 dne 1. septembra. Revnejšim tečaj cene nekaj se lahko plača z živili. Šiviljam in kroja{<T'
se brezplačno rekomandirajo mesta, _ F, Pr?
TOČNIK, član internacionalne anglo francoske Krojne šole, odlikovan na internacionalni razstav' v Rimu z naslovom profesorja.	^
PlKPCfVn naPr°dal- Posevka 23 mernikov rUbCbIVU gozda IVA oralov, polovica E stovega, drugo bukov in gabrov les, 2 tretjini zre-lega za prodajo; krme je za 6 glav živine. Sadni vrt je dal 1. 1925, samo češpelj 65 mernikov, sad. jevca do 10 veder. Cena posestva z vsem po. trebnim novim gospodarskim orodjem (tudi novo tovarniško prešo) je 45.000 Din. - Pojasnila daje posestnica Rozatija Logar, Dolenje Ravno St. 4 pošta Sv. Križ pri Litiji.	f,^
COSUUCK-Linija-TRŠf
naznanja, da vozi dne 21. septembra najmodernejše zgrajena, največja iu najhitrejša ladja sveta z motornim pogonom „Saturnia" 24.000 ton, 33.000 P.S. 21 milj hitrosti - v Južno Ameriko (vožnja Trst-Buenos-Ayres 15 dni). — Vozne liste prodaja:
Simon Kmeiec,
Miklošičeva cesta štev. 13, Ljubljana.
Slaba kupčija. Podlogar je imel smolo, da je ubil dragoceno vazo in tako ni imel para, ker mu je ostala le še ena enaka tej. I)a bi ženo zopet razveselil je vsepovsod iskal, kje bi dobil kaj primernego, pa zaman. Nekega večera pa prihiti domov ves vesel ter že od daleč kliče: >Poglej, poglej, pa sem le dobil enako, tisoč dinarjev sem dal zanjo.«
Gospa Podlogarjeva je vazo ogledovala ter rekla: >Saj to je ona naša vaza. Ker sem uvidela, da ne boš nikjer dobil primerne, sem pa še to prodala za sedemdeset dinarjev.«
*
V nekem kraju je škof prišel v šolo ter stavil otrokom vprašanje: ; Ako bi bili vsi dobri ljudje na svetu beli in vsi hudobni črni, kakšne barve bi bila ti?< — Deklica je vstala ter nekaj časa premišljala, nato pa odgovorila: »Pisana;.
Edino najboljši $j„3|nj ^jj p|etj|nj
„Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so 1»
Jos. Pefelinca
Grlfzner, Adier , ,
Najnižje cene! Tudi na obroke!
itubliana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Zdravje Je največje bogastvo!
£!.0|« ŽLn,f,0.k„rvent ?d<V Je, b,led» Kilor Ima slabe živce? in vsled teKa pomanj-le malarlften» ItffiS0luL aV° Kdor nln,a teka? Kdor bo,<'h» "» PliuMht Kdor leha na želodcu na!n^ie ..ENERaiN" železnato kina vino Slabi nerazviti otroci
^>rav gotovo dobe zdravo 1„ ,ude^ KtSt »'tffes!^ „ ,	poštah odporni proti vsem boleznim.
Naslov za poštna naroČila: Laboratorij „ALOA" SuSak 12
Tmal^Jn6."- V SniCe 128 Din-J vellkih steklenic za 248 Din in i mala zastonj. — V ceni je računana poštnina, zaboj in zavojnlna.
JAVNA ZAHVALA.
P. n. LABORATORIJ „ALGA", SUSAK 12.
. Prejela sem v redu polil jate v, ki sem jo naročila pred par dnevi moram javili, da so vsi, ki sem jim izročila zdravilo ■' . , , . Železnato kina vino, javili mi ie po par tednih, da opažajo kako dobro jim de in da so laleoj dobili i zboren tek. le sedaj so vsi uverjeni, da jim bo to zdravilo povzročilo zdravo in močno kri in boljlo odpornost.
Črna, 10. nov. 1)26,
Spoštovanjem JULIJA KOSEC.
Izdajatelj: Dr. Franc Kidovee.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel CeS.