požtnln« pl»g»na v Martoorsiti Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 283 Maribor, pondeJjek 14. decembra 1931 »fUTRA« zha a ra?un nede ,e n praznikov vsak dan ob 16. un Wačun prt poiinam č«k zav v Ljubljani it, 11.409 vena masečno preia-nan v upravi ali po pošti 10 Din, doalavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2465 Uredništvo in uprava: Maribor, Alakaandrova caatašt.13 Oglaai p* larifu Otta- aprajama tudi ofta-i »ddalek Jutrr- v Ljubija*, Praiomov. ulica it. 4 Šampioni madžarske krize Teme.ji, na katerih je zgrajen madžarski režim že dolgih deset let; so se pričeli v zadnjem času nevarno majati. Posebno po Bethlenovem padcu in odhodu postaja Madžarska nemirna. Pozicija sedanje Karoly,jeve vlade ni nič več tako tPdna, kakor prej Bethlenove. Madžarski narod se je spričo težkega gospodarskega položaja naveličal gospodovanja v magnatov in velekapitala. Celo pri naj-bo j zagrizenih naeionalcih in nepomirljivih revizionistih se opaža "vsaj majhen okret na levo. Posebno vidno pa je to pokazala nedavno razkrita tajna prevratniška akcija poročnika Falaya, ki je bil v resnici samo izvrševalec ukazov višje gospode, ki je še nedavno zavzemala prva mesta v madžaTski vojski, generalov Sila, Rai-esa in drugih. Uradna poročila o njej so sicer zelo neodkritosrčna in okrnjena, kljub temu pa priznavajo, da so prevratniki imeli namen polastiti se vlade in okl cati diktaturo demokracije. Besede zvene paradoksalno, a kdor pozna madžarske notranjepolitične razmere, ve prav dobro, da se na Madžarskem niti demokracija ne da uvesti brez vsaj začasne diktature. Drug, nič manj karakterističen znak odvračanja od oficielne vladne politike, je proglas Lige proti Habsburžanom. Že eksistenca te lige je veleznacilna in zanimiva, ko je vendar Madžarska po državni obliki še vedno monarhija, katero vodi palatin Horthy takorekoč v zastop' stvu nadvojvode Otona Habsburškega, od vseh magnatov in odločujočih legiti-mistov priznanega prestolonaslednika. Proglas, katerega je podpisal Deszider Abraham, bivši minister in predsednik lige, negira vsako pravno veljavnost in celo eksistenco pragmatične sankcije. Obenem pravi, da je Madžarska že 1. 1918. nehala biti kraljevina. Po teh svojih trditvah je proglas v očitem nasprotju s sedanjo ustavo in ni zato nič čudnega, Se ga madžarski listi niso hoteli, odnosno niso sme'i objaviti. Ta proglas pa nam dokazuje še nekaj več kakor to, da so trezne množice madžarskega naroda proti Habsburžanom; dokazuje nam, da so tudi proti sedanjemu magnatskemu režimu, ki vidi v monarhiji s Habsburžani na prestolu svojo največjo oporo in zaščito, število dejanskih članov lige res ni veliko, a idejno in stvarno soglašajo ž njo stotisoči, jnorda celo milijoni; gotovo pa vsi tisti, pi so danes na Madžarskem brez besede •n ki zaradi posledice političnega kurza stare oligarhije največ trpijo. Socialna struktura je namreč tam taka, da so na ‘rdnem samo ma'oštevilnl aristokrati, veleposestniki in velekapitalisti, vsi dru-Pa so po splošni svetovni gospodarski *rizl prizadeti še veliko bolj kakor so dniTOd’ kmetje, uradniki in nameščenci Tretjj znak omajaile stabilnosti režima ^ Je kriza parlamentarne večine same. .asi so zadnie volitve Izpadle tako, kasarn Kr°* hotel, je vendar bil ttovl Pr,VaJ žrtev novega parlamenta in vlade. Ista usoda se pripravlja se- Pričetek verifikacijske debate PRVA SEJA JUTRI DOPOLDNE. — SEJE GLAVNEGA ODBORA POSLANSKEGA KLUBA IN ODSEKOV. BEOGRAD, 14. decembra. Poročilo verifikacijskega odbora je bilo danes natisnjeno. Seja skupščine je sklicana za jutri dopoldne, in kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo verifikacijska debata v plenumu zaključena že ta teden. Danes dopoldne se je sestal k posveto- vanju glavni odbor poslanskega kluba, a sejo je imel tudi socialnopolitični odsek, dočim bo razpravljal prosvetni odsek šele jutri o svojih tekočih zadevah. Na dnevnem redu je razprava o raznih šolskih in socialnih .vprašanjih. Pred vladno krizo v Avstriji POLOŽAJ DR. BURESCHA OMAJAN. - SPORI V KRŠČANSKO-SOCIALNI STRANKI. - BODOČE KOMBINACIJE. DUNAJ, 14. decembra. Pogajanja med vlado in parlamentom zaradi zakona o Credit-Anstaltu iti saniranja zveznih ža-leznic niso uspela. Burescheva vlada je zato zašla v zelo težaven položaj. Zvezni kancelar je že včeraj sporočil voditeljem strank, da bo takoi demisioniral, če stranke v parlamentu ne hodo sprejele stavljenega predloga. Kakor se nadalje doznava, bo dr. Buresch zahteval še ta teden v par'amentu zaupnice. V krščansko-socialnih krogih skušajo nastali konflikt z vsemi razpoložljivimi sredstvi omiliti in odstraniti, ker se bo- jijo, da bi vladna kriza v sedanjem trenutku silno poostrila že itak nevarna nesoglasja v krščansko-socialni stranki. Zaradi naraščajočega spora med krščanskimi socialci in Velikonemci na eni ter med centralnim vodstvom krščanskosocialne stranke in njenimi pristaši na Tirolskem to drugi strani, je zelo verjetno, da bi po nastali vladni krizi prišla na krmilo koalicija, sestavljena iz socialnih demokratov, Velikonemcev in kmetij-cev. Na ta način bi bila krščansko-social-na stranka za daljšo dobo izločena iz vlade. Silni viharji na Sredozemskem morju V ITALIJI PORUŠENE CERKVE IN HIŠE. - VEČ LADIJ SE JE POTOPILO. - VELIKE ŽRTVE. RIM, 14. decembra. Zimski viharji divjajo po vsej Italiji in so povsod povzročili veliko škodo. V Florenci je ogromen snežni vihar podrl oba stebra oddajne ra-dio-postaje, težka po 80 ton. Škoda znaša več sto tisoč iir. V mestu samem je vihar odkril več hiš in pokvaril električne napeljave, tako da je bila Florenca v temi. V dolini reke Arne je bil ustavljen ves promet in mnoga stara drevesa so bila s koreninami vred izruta. V gorovju Pistoja je zapadlo 30 cm snega. V Mo-rellu se je podrl stolp tamkajšnje cerkve. V Carrari Je‘ vihar narastel v pravcati orkan in podirajoče se hiše so ranile tudi več ljudi. Promet na progi Carrara— Avenza je zaradi pokvarjenih tračnic ustavljen. V Pizi so se podrle mnoge še nedograjene stavbe. Na Tirenskem morju so se potopile mnoge ribiške barke. Več ljudi pogrešajo. Jadernica »Mirta« se je ob obalah Korzike potopila, posadka pa se jc rešila. V Trstu je dosegla burja brzino 120 km na uro. Iz Neap'ja ni včeraj odplula nobena ladja. Tudi prekooceanski parniki so morali odgoditi. svoj odhod. Nad Sicilijo so se vtrgali oblaki in plazovi zemlje in kamenja so zasuli več cest. V Palermu ladje niso mogle pristati, v Cataniji pa se je porušila neka cerkev. Po vsej Italiji je nastal ob- čuten mraz, v Alpah pa je zapadel visok sneg. MILAN, 14. decembra. Predvčerajšnjemu snežnemu metežu je sledil silen vihar. V Livornu so se potopile tri jadrnice, trije mornarji so utonili. Tudi nek ribiški čoln se pogreša. PARIZ, 14. decembra. Silen vihar, ki divja nad Sredozemskim morjem, je povzročil več pomorskih nesreč. Več ladij se je potopilo in tud! število človeških žrtev je znatno. Po poročilih iz Bone v Alžiru se je potopila tamkaj enota vojne mornarice »Chaffeur 96« s 13 možmi posadke. Pri Alžiru je morje naplavilo rešilni čoln nekega že več dni pogrešanega leta'a linije Alžir—Marseille. Letalci so se najbrže utopili. RIM, 14. decembra. Visokomorski vlačilec vojne mornarice »Teseo« se je ob sardinski obali potopil z večino posadke. TRINAJSTA ŽRTEV CELJSKE NESREČE. CELJE, 14. decembra. Včeraj ob 10.30 je umrl kot trinajsta žrtev avtobusne nesreče 521etnl trgovec Andrej Šepec iz Dolnje Pušče pri Zagrebu. Stanje učiteljice Potočnikove in Oblaka je še vedno kritično. daj njegovemu nasledniku na predsedniškem mestu, grofu Karolyiju. Zaradi nesoglasij, k| so nastala v strankah vladne večine, je odšlo v opozicijo že 13 poslancev, a drugih 13 jim bo sledilo vsak čas. Ko se bo to zgodilo, bo imela vlada v parlamentu samo en gilas večine. Da s tako večino ne bo mogla dolgo vladati, je razumljivo; zato je pričakovati, da bo ali sama odstopfa ali pa razpustila parlament. Kdo bi v slučaju krize sestavil novo ”lado in iz kakšnih skupin, ne ve nihče. Razdor je prevelik iti diferencla-cija ter radikalizacija sta it-preveč na-predevali. Enako negotov je odgovor na vprašanje, kaj bi prinesle nove volitve? Vsi znaki torej kažejo, da se završu-jejo časi madžarske magnatske idile v notranji politik!. Temeiji se sicer polagoma in počasi, a stalno in nezadržno rušijo. Madžarski narod se je naveličal anahronistične vladavine aristokratov, ki so povsod drugod v Evropi že davno, ali vsaj ob koncu svetovne vojne, pi Jli ob PFRIMER NA ZATOŽNI KLOPL GRADEC, 14. decembra. Pred tukajšnjo poroto se je pričela danes obravnava proti dr. Pfrimerjuin 7 soobtožencem radi veleizdaje. Obtožnica obsega 60 strani. ARETACIJA DR. EHRENFESTA. DUNAJ, 14. decembra. Kakor poročajo današnji listi, je bil bivši ravnatelj znanega zavoda Credit-Anstalt, dr. Fric Ehrenfest aretiran prav v trenutku, ko se je hotel v Lizboni vkrcati na nek prekooceanski parnik in pobegniti v Ameriko. Dr. Ehrenfest je, kakor znano, glavni krivec poloma Credit-Anstalta. Kakor nadalje poročajo iz Lizbone, bo portugalska oblast dr. Ehrenfesta izročila Avstriji. NAZADOVANJE SOCIALNIH DEMO-KRATOV V AVSTRIJI. DUNAJ, 14. decembra. Tri včeraj izvršene občinske volitve na Nižjem Avstrijskem so pokazale, da socialni demokrati stalno nazadujejo. V Zistersdorfu so porastli krščanski socialci. V Neudorfu so socialni demokrati izgubili dva mandata, v DrSskiigu pa večje število glasov, dočim po, število mandatov obdržali. VELIKA KONFERENCA ANGLEŠKIH MINISTROV. LONDON, H. decembra. Danes se je pričela velika ministrska seja, ki bo trajala tri do štiri dni in na kateri se bodo razmotrivala vsa velika vprašanja celokupne angleške politike. Posebna pozornost se bo posvetila vprašanju carin, nadaljnjemu stališču Anglije v vprašanju reparacij in razorožitve, kakor tudi prihodnji imperijalni konferenci v Ottawi. DR. BRtJNING BO NAVZOČ PRI RAZ- OROŽITVENI KONFERENCI. BERLIN, 14. decembra. Po vesteh, k! se širijo v političnih krogih, bo dr. Brii-ning sam spremljal nemško delegacijo na mednarodno razorožitveno konferenco, ki bo 2. februarja prihodnjega leta. Navzoč bo pri zasedanju in pri posvetovanjih. FRANCOSKO POSOJILO ČSR. PARIZ, 14. decembra. Francija bo posodila Češkoslovaški 500 milijonov frankov m bo tozadeven predlog zakona te dni predložen francoski vladi, ki ga bo odobrila. VLADNA KRIZA V ŠPANIJI. MADRID, 14. decembra. Državni predsednik Alcala Zamora je sprejel včeraj voditelje strank, da se ž njim! posvetuje o vladni krizi. Konsultirani voditelji so predlagali kot edino možno rešitev sestavo socialistično-republikanske vlade. Zvečer je bil nato ministrskemu predsedniku Azanl poverjen mandat za sestavo nove vlade. Pričakuje se, da bo Azana že danes predložil novo listo predsedniku v potrditev. PROSLAVA 50LETNICE SMRTI AVGUSTA ŠENOE. ZAGREB, 14. decembra. Na Hrvatsketn je bil včerajšnji dan posvečen spomina slavnega hrvatskega književnika Avgusta Šenoe. Vse povsod so bile velike svečanosti. Najsvečaneiše pa je proslavil njegov spomin Zagreb. veljavo. Kljub vsemu temu je zelo malo verjetno, da bi brez resnih pretresljajev moglo priti že v doglednem času na Madžarskem do zares demokratične vladavine. S prevratom, vsaj s takim, ki M uspel, pa tudi še ni mogoče računati. Cilji tistih, ki bi bih zanj, so preveč različni in zato nezdružljivi. Vsekakor pa so sedanji dogodki trden dokaz, da se madžarski režimski voz nagiba z vrhunca navzdol. Stran 2. i i u o r u, iuiiv Mariborski in dnevni drob d Koncert Mladinskega pevskega zbora Tr is o vi je-Vod e ZBOR JE DOSEGEL V MARIBORU TRIUMFALEN USPEH. w ja* Z včerajšnjim dopoldanskim ljubljanskim vlakom je prispelo v Maribor okoli 120 pevk in pevcev Mladinskega pevskega zbora Trbovlje-Vode. Pripeljala sta jih učitelja Šuligoj in Beg, sprejelo in pogostilo pa jih je na kolodvoru Slovensko žensko društvo pod vodstvm ge. Marije Maistrve in ge. Ivanke Lipoldove. Poteg članic omenjenega društva se je zbralo k sprejemu tudi precej drugega občinstva, posebno učiteljstva. Ob 11. uri je zbor, ki je brez dvoma ■ajboljši te vrste v Jugoslaviji, priredil koncert v natlačeno polni veliki dvorani pivovarne »Union«. Zelo številen je bil Obisk mladine osnovnih, srednjih in strokovnih šol. Pod vodstvom pevovodje g. Avgusta Šuligoja so nam mali pevci in pevke dovršeno zapeli 17 pesmi, a nekatere so morali tudi ponoviti. Uspeh je bil uprav triumfalen, tol ko zahvale še ni preje! noben zbor, ki je kdaj nastopil v Mariboru, kakor ta. Osvojil si je srca vseh že s prvo Pesmijo rudarskih otrok. Pred koncertom je spregovoril g. Ante Beg uvodno besedo, ob koncu pa je pevovodja g. Šuligoj prejel lep šopek belih nageljnov. Koncertu so prisostvovali med drugimi tudi mestni župan g. dr. Li-pold, polkovnik g. Putnikovič kot zastopnik vojaške oblasti, prota g. Trbo-jevič, ga. Maistrova, ga. Lipoldova, predsednik 0'asbene Matice g. ravnatelj dr. Tominšek, skladatelj g. Emil Adamič iz Ljubljane, ki! je bij deležen iskrenega pozdrava kot avtor večine odpetih pesmi, ravnatelji srednjih in strokovnih šol, šolski voditelji itd. Po koncertu je priredila mestna občina trboveljski šo'ski mladini skupno kosilo, popoldne pa jih je pred odhodom pogosti! še Dečji dom. Težko so se Mariborčani poslovili od teh malih slavčkov, pa tudi niim bo iskren sprejem v našem mestu ostal za vselej v spominu. Po tem prvem triumfalnem uspehu jim moremo zaklicati samo še: Na svidenje! Danes vsi na shod ki ga sklicujejo združene .strokovne organizacije v veliki Unionski dvorani ob 19. uri. Na shodu bodo razpravljali govorniki o današnjih perečih življenskih vprašanjih, predvsem o znižanju stanovanjskih najemnin in o pobijanju draginje. Zato vsi nameščenci, državni in privatni, delavci in upokojenci daues na ta shod! Debata o mestnem proračunu. Jutri ob 17. uri bo imel finančni odsek občinske uprave zadnjo debato o mestnem proračunu za prihodnje,leto v rpest-ni posvetovalnici. Seja mestnega sveta. V petek 18. t. m. ob 17. uri bo seja mestnega sveta. 6. redna seja občinskega sveta. V petek 18. t. m. ob 18. uri‘bo v mestni posvetovalnici 6. redna občinska seja i dnevnim redom: predsedstveno poročilo in mestni proračun za prihodnje leto. Imenovanje učiteljev. Z odlokom ministrstva prosvete so po odslužitvi kadrskega roka imenovani za učitelje Janez Belec in France Borko v Križevce pri Ljutomeru. Zlatko Zej v Sv. Vid pri Ptuju, Stanko Zavratnik v Luče, Vinko Cesar v Kobilje pri Dolnji Lendavi in Ludvik Kosi v Rečico ob Savinji. Nova grobova. Včeraj popoldne je preminul na Aleksandrovi cesti, trgovec z de'ikatesami, Anton Brauer, star 52 let. — Na Teznem je preminula v starosti 67 I&t Marija Hri-berškova, žena strojnega mojstra. Blag’ jim spomin, preostalim naše sožalje. Poroke. Pretekli teden so se poročili v Mariboru: Franc Sulzer, sodarski mojster, z gdč. Marijo Fekonjevo in pleskar Josip Mlinarič z gdč. Alojzijo Emmerichovo. Obilo sreče! Smrtna kosa. V preteklem tednu so umrli v Mariboru: Andrej Zafošnik v starosti 80 let, Marija Pregeljnova 83 let, Albert Meznarič 2 leti, Cvetko Puhelj 1 leto, Emilija StojnŠkova 2 meseca, Marija Scheilova 84 let in Pavla WenigerholzoVa ,60 let. Posestne spremembe. Rudolf Prelesnik je kupil v Kettejevi ulici št. 25 hišo od Ivana Majerja za, Din J40.000. Občinsko stavbno parcelo v magdalenskem predmestju je kupil za Din 9814 Jaroslav Kašpar. Zborovanje obrtnih zadrug. Včeraj dopoldne je imela Zveza obrtnih zadrug svoj izredni občni zbor v mestni posvetovalnici. Zborovanja so se v velikem številu udeležili obrtniki iz vse bivše mariborske oblasti. Konzulent TOI g. Žagar iz Ljubljane je referiral o daven'h zadevah. Nadzornik g. Založnik je razpravljal o novem obrtniškem zakonu, nakar so sledili še drugi manjši referati, i Dražba na carinami. Jutri dopldne ob 9. uri bo javna dražba različnega trgovskega blaga na tukajšnji gl-ivni carinami. Naše gore v slikah. Jutri ob 8. uri zvečer priredi agilni Zimsko-sportni odsek SPD v dvorani Zadružne banke izredno zanimivo predavanje o naših gorah, ob številnih, umetniško dovršenih posnetkih iz Julijskih in Savinjskih Alp in Pohorja. Naš priznani fotoamater g. Vlado Cizelj bo sam predvajal svoje posnetke ter s spretno interpretacijo slik vodil ljubitelje planinskega sveta po kraljestvu zimskega Okrešlja, na Savinjsko sedlo, Mrzlo goro, Kotliče, Turško goro, Jezersko sedlo. Predvajal bo doslej še neznane razglede na Grintovec in Kočno, dalje pot od Češke k Cojzovi koči, čez Mlinarsko sedlo na Kočno, na Grinavec h koči na Kokrskem sedlu. Ciklus iz Savinjskih Alp bodo zaključili izredno uspeli posnetki slapa Rinke. Nato bo sledilo predvajanje slik iz Julijskih Alp: tura i? doline Piščanca na Vršič, zatem izredno zanimiva plezalna tura na Prisojnik, navsezadnje pa nas popelje predavatelj po Kriški steni na Kriške pode in preko Severne stene na Triglav. Predvajanje slik iz Alp bo zaključila vrsta še neobjavljenih posnetkov iz Pohorja. Ime Vlado Cizelj nam jamči, da bo to eno najlepših predvajanj, kar jih ima zimsko-sportni odsek SPD za letošnjo sezono v načrtu. Ljudska univerza v Studencih. Ker je v četrtek kraljev praznik, bo predavanje jutri v torek ob 19. uri. Predaval bo gospod Ivan Cvetko o temi »Samopomoč delavca in kmeta«. Obisk razstave »Brazde«. Včerajšnjo nedeljo je bil obisk umetnostne razstave kluba »Brazda« v mali dvorani pivovarne Union dopoldne in popoldne zelo številen. Maribor je pri tej razstavi pokazal kakor še skoraj pri nobeni, da se zanima tudi za razvoj naše domače umetnosti. Želeti bi bilo, da bi oni, ki si razstave še niso ogledaiij pridno izrabili Še ta zadnji teden in bi podprli plemenita klubova prizadevanja tudi z nakupom razstavljenih del. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. ter od 13. do 16. ure. Opozorilo železniškim upokojencem. Vsi železniški upokojenci in upokojenke itd., ki imajo rumene železniške legitimacije z vložkom, morajo iste takoj oddati pri najbližnji železniški postaji, v svrho podaljšanja za I. 1932. Istočasno je doprinesti dokazila o trajanju službe bivših uslužbencev ter priložiti odrezke o zadnjič prijeti pokojnini in za vsako legitimacijo po 1 dinar. Za upravičene otroke nad 16 let starosti je prinesti po-P0frdila. Odsek upokojencev UJNZB podružnice Maribor. Zdravnik dr. Rudolf Lovrec je otvoril privatno prakso v Mariboru, 'Strossmajerjeva ulica 8/1. Ordinira od io. do 12. in od 2. do 4. ure. Ob istem času sprejema tudi kot občinski zdravnik za Združeno zdravstveno občino Maribor, desni breg. 5713 Družaben večer Oficirskega doma. Oficirski dom v Mariboru priredi na Aleksandrov dan 17. t. m. ob 21. uri v dvorani pivovarne »Union« družabni ve čer, za katerega so vabila že razpokana. Ker ni izključeno, da se temu a i onemu vabilo pomotoma ni poslalo, na. izvolijo oni, ki vabila niso prejeli, istega zahtevati od upravnega odbora Oficirskega doma v Mariboru, kasarna Kralja Petra. Iz udruženja rez. oficirjev. Udruženje rez. oficirjev, pododbor Ma ribor, obvešča na željo tukajšnjega Oficirskega doma svoje člane, da imajo oni in njihovi rodbinski člani k vsem prireditvam Oficirskega doma dostop brez posebnega vabila in zadostuje, da se pri vstopu izkažejo z društveno legitimacijo, ki nadomešča običajno vabilo. Radi tega'uprava Oficirskega doma članom udruženja rezervnih oficirjev in njih rodbinskim članom ne dostavlja posebnih vabil. — Na kraljev rojstni dan letos ne bo običajnega slavnostnega plesa, pač pa priredi Oficirski dom v dvorani pi vovarne »Union« ob 21. uri družabni ve^ Čer, katerega naj člani udruženja poseti-jo polnoštevilno. Obleka promenadna, brez vstopnine. »Križni pajek« v Sokolskem domu v Stu dencih. Ponovitev te sijajne moderne komedije, ki je dosegla pri prvi predstavi letos spomladi in pozneje v Ljutomeru izreden uspeh, bo v sredo 16. t. m. zvečer. Kdor te igre še ni videl, naj poseti to predsta vo, ker se ne bo več ponovila. Začetek je točno ob 20. uri. Cene so navadne. »Ljudska knjižnica v novembru. Pretekli mesec je »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu izposodila v 17 uradnih dneh 761 strankam skupno 1809 knjig. Novih članov je pristopilo 21. Knjižnica Delavske zbornice, ki je bila pretekli mesec radi vse itve v nove prostore, 8 dni zaprta, pa je izposodila 872 obiskovalcem 1572 knjig. Skupno sta izposodili ti dve knjižnici, ki sta največji v Mariboru, pretekli mesec 3381 knjig. »Ljudska knjižni-j ca« v-Narodnehi domu posluje vsak torek, j četrtek in soboto zvečer ter v nedeljo do-I poldne }n je vsako mu dostopna. Za Božič J je knjižnica prejela izredno lepe novosti ! najnovejše moderne literature in so knji-; ge čitateljem že na razpolago. | Desnico si je zlomil. V Lobnci pri Limbušu je padel včeraj llletni deček Teodor Štampach na oledene'i cesti tako nesrečno, da si je zlomil desnico. Prepeljan je bil v sploš no bolnišnico. V krčmo ne sme. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi je prepovedalo posestniku Francu Biru iz Gaberja zahajanje v krčme za eno leto. Sadjarjem v Ljutomeru. Ljutomerska sadjarska in vrtnarska podružnica bo imela svoje redni občni zbor prih. nedeljo 20. t. tn. po sv. maši v 6. razr. deške osnovne šole. Dnevni red: Poročila funkcjjonarjev. Volitev novega odbora in de'egatov za občni zbor društva. Slučajnosti. — Zatem bo času primerno predavanje referenta g. Žnidariča. Pojasnilo o sodnih taksah. Določbe tarifne številke 39. 'zakona o sodnih taksah je treba tolmačiti tako, da plača takso po tej tarifi 'e tista žena, ki želi protokolirati trgovinski ali industrijski obrat na svoje ime, če njen mož zaide v stečaj in svojih upnikov ne more izplačati s poravnavo ali z izplačilom. Prispevki za nabavljalne zadruge. Kakor izvemo, bo Zveza nabavljalnih zadrug prispevke, ki so jih plačali državni uslužbenci zadnja tri leta, vrnila. Nekatere direkcije so že vrnile odtegljaje. * Nesreča v rudniku. Poročajo nam iz Guštanja: v petek popoldne se je podal rudar Miha Jelei,- » r,t0va1r,1^em v Premogovnik v Lešah pri Prevalju na dnevni kop. Med delom pa se je nad njima nenadoma udrl strop in težka plast zemlje in premoga je oba rudarja zasula. Vendar se je Jelenkov tovariš- z velikim trudom sam mogel Izkopati m je takoj hitel klicat na pomoč tovariše,^da rešijo zasutega Jelenka. Po treh urah napornega dela se je Šele posrečil odkopati Jelenka, ki je bil že nezavesten. Dva težka tramova sta ga tiskala kakor klešče, eden pri glavi, drugi pri nogah. Ponesrečenca so takoj prepevali z rešilnim avtom v bolnico v Čr- šk’ dh*Cr S° Ufio*ovi*i te^JC notranje ,po- nHariborsko gledališče REPERTOAR. Pondeljek, 14. decembra. Zaprto. Torek, 15. decembra ob 20. uri »Ženitev*. Ab. C. Sreda, 16. decembra., Zaprto. Prva repriza Gogoljeve satirične komedije »Ženitev«, ki je pri svoji nedeljski premijeri izvrstno zabavala občinstvo, bo v torek za ab. C. —"Kot slavnostna predstava v proslavo kraljevega rojstnega dne se uprizori v četrtek Cankarjeva učinkovita drama »Kralj na Betajnovi«. Naslednja operetna premijera bo o Božiču. Uprizoril se bo največji operetni »šlager« poslednjih dveh let »Viktorija in njen huzar«. Ta opereta si je v najkrajšem času osvojila vse odre in dosegla med vsemi modernimi operetami največji uspeh. Za znižanje najemnin. Včeraj so imeli zagrebški najemniki veliko skupščino v prostorih zagrebškega Zbora, na kateri so povdarjali, da je nujno potrebno znižanje najemnin. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v. kateri zahtevajo takojšnje znižanje obstoječih najemnin za stanovanja, lokale iE vse prostore sp'oh za 50 odstotkov, ali v drugem pomenu besede: najemnina ne sme presegati paritete najemnine meseca julija 1914 leta, ker naj velja za stara in nova poslopja. Stanovanja in lokali naj se smatrajo kot nujna živijen-ska potrebščina, ter naj se prekoračenje najemnin, tako po hišnih gospodarjih, kakor po najemnikih kaznuje na podlagi zakona o pobijanju draginje. Stanovanja ali lokali, ki ostanejo prazna nad mesec dni, se morajo prisilno oddati v uporabo. Vlom v vinsko klet. Iz Poljčan nam poročajo: Za praznike so se preskrbeli s pijačo neznani lopovu ki so udrli ponoči v vinsko klet pri Poljskem Franclnu na Pečici nad Poljčanami. V klet so prišli, odbivši s sekirami ključavnico. _ Slišal jih ni nihče, ker so domači v hiši nad kletjo vsi trdo spali po težkem dnevnem delu. Pa tudi sicer so bili tatovi nemoteni, ker stoji hiša na precej samotnem kraju. A ni jim bilo dovolj, da so se pošteno napili in vzeli s seboj, kar se je dalo, med drugim sodček vina, ampak so v svoji podivjanosti odprli tudi vse pipe, tako da zjutraj, ko je gospodar prišel v k'et in še'e tedaj opazil vlom, niti kaplje vina ni bilo več v sodih. Kdo so bili ti brezvestni lopovi, še ni znano, a upamo, da ne bodo ušli roki pravice. Iz Krčevine. »To in ono iz Krčevine«, pod tem naslovom je nedavno pisal Vaš list, da je vi krčevinski občini vse v najepšem redu, da so ceste in poti lepo urejene in da jih v temnih in meglenih nočeh zadostno razsvetljujejo električne luči. Ni pa vse tako lepo, kakor je to videl pisec. Res je, da se naši občinski možje trudijo in si prizadevajo posnemati zgled okoliških obč;m — pa nimajo prave sreče. O lepo lazsvetljenih ulicah, ki jih sicer v krčevinski občini ni mnogo, pač ne more biti rov o ra. Saj je še danes oni del Krčevine, ejer stanujejo kmetje in delavci, brez uči. Ribniško selo, Vinarje in kraj za (alvarijo, to vse je zavito ponoči v egiptovsko temo, če ne sveti luna. Morebiti pa se bodo skrbni očetje v doglednem času le pobotali s falsko elektrarno. Ceste in poti pa tvorijo v krčevinski občini poglavje zase, Vzemimo samo priključek Janežičeve s Strmo ulico. Nobena podeželska pot v zadnji gorski vasi se ne more s to točko primerjati. Pa tudi druge poti so v škanda'ozno slabem stanju. Upajmo, da bo vsaj prihodnje leto pokazala krčevinska občina glede oskrbovanja ulic ih cest več energije. Proračunska občinska seja bo v soboto zvečer. Proračun za prihodnje leto se ne razlikuje dosti od letošnjega in ne predvideva nobenih novih poviškov. Ali potemtakem spet ne bo nič ne z lučjo ne z boljšmi cestami? - Krčevinar. Zato ne. Gospa, zakaj pa ne dovolite, da bi Vaša hčerka napravila z menoj izlet na motorju? Mar mi ne zaupate? — Popo’noma Vam zaupam. — Ali pa ne zaupate svoji hčerki? — Seveda^ ji zaupam! — Zakaj ste pa potem proti? — Ker vama obema skupaj ne *•* upam... Od Soie d Bivši tajnik fašistične stranke Turatije očital primorskim fašistom, da preveč plešejo. Pokojni tržaški fašistični hijerarii Domeneghini je hotel radi tega omejiti ples pri »dopolavoru«, uspel pa ni in kjer je danes dopo'avoristična organizacija, tam plešejo, kakor se jim poljubi. V Dorn bergu sta bila v kratkem času dva velika plesa, ki ju je priredil »dopolavoro«. Plesne prireditve so drage in zmečejo v o-blastne blagajne tisočake, ki bi se nujno potrebovali v domačem gospodarstvu. Fašistični plesi v sedanji gospodarski krizi odpravljajo slovensko mladino v Argentino. * Po gorskih obmejnih krajih prireja kme tijska potovalna šola tečaje za pouk v kmetijstvu. V Šebreljak se je udeleževalo tečaja 34 kmetov, ki so dobili male premije in nekaj kmetijskega orodja. Ker pa predavatelj govori le italijansko, osta jajo taki tečaji brez pravega haska. Fašisti hijerarhi izvajajo včasih, da se hoče tem potom slovenske obmejne kmete trdno navezati na Italijo, včasih govorijo pa o ci'jih, ki jih je načrtal za mejo Duce, in ki pomenijo kolonizacijo vzdolž vzhodne meje, za katero naj se zemlja že sedaj dobro obdela. ♦ 191etni Božidar Pavlin iz Ravnice je delal v idrijskem rudniku. Ker je bil zaslužek majhen, je pobegnil čez mejp v Jugoslavijo, meneč, da bo tu dobil kako boljšo s'užbo. Ker se mu to ni posrečilo, se je vrnil. Pri Godoviču so ga prijeli orožniki in sodišče v Gorici ga je sedaj Londonski branjevci Malo je mest. ki bi se lahko ponašala s tolikim številom branjevcev in krošnjarjev kakor London. Londonski branjevci so krog za sebe. Imajo svoj posebni jezik, svoje šege in svojo sto etja staro tradicijo. Pred pol tisočletja sp v trgovskih krogih mnogo pomenili. 2e od nekdaj so zalagali mesto z ribami, sadjem in zelenjavo. Londonski branjevci imajo tudi svoje moralne zakone, svoje trgovske tajne in posebne športne igre. Že v zgodnji mladosti se posvetijo svojemu poklicu in navadno podeduje branjevsko pravico sin po svojem očetu. S tatovi, ki j:m izmikajo blago, pa navadno sami obračunajo. Saj so znani kot mojstrski pretepači. A njihove, nekdaj dobro idoče trgovine se je danes tudi lotila kriza. Nič več ne zaslužijo in ne živijo tako sijajno, čeprav so v svojem poslu sila podjetni. Na poseben način znajo vzbuditi pozornost kupcev in spraviti svoje biago za vsako ceno v denar. Zelo so postrežlji-ivi, mnogo govorijo in z vsakim kupcem so skrajno ljubeznivi. Med londonskimi branjevci ni zavisti. Med njimi živi prava iskrenost in prijateljstvo. V nesreči in nepril.kah pomagajo drug drugemu in jih v tem pogledu smatrajo kot eno družino. Lepo se oblačijo in so zelo snažni. Vsak ima po navadi Še posebno ime, po katerem ga pozna njegova sredina. Ženijo se zgodaj in imajo mnogo otrok. Nekoč se niso dosti ali nič brigali za cerkvene ceremonije in so po večini živeli Razgovori z našimi umetniki Franc Ravnikar. Neki nedeljski večer je bilo. Dež je lil brez usmiljenja in prazna cesta pred mano se je kopa'a v velikih mlakah. Šla sem na izprehod in nisem mislila, da ob takem vremenu dobim spremljevalca. Tedaj pa mi pride nasproti profesor Ravnikar in brez pomisleka se okrene, da gre z menoj. Čeprav sem ga poznala že več kot leto dni, sem vendar ta večer prvikrat mogla govoriti ž njim o njegovem delu. Kakor nekateri umetniki naravnost silijo, da se zopet in zopet po^ačarno k njihovemu predmetu, tako ga drugi sveto zakrpajo vase, da si še črhniti, ne upamo, >n morda je včasih res treba temnega večera in vihre izpod neba, da zmoremo brez strahu zadeti obenj. »Pripovedovali so mi, gospod profesor. da imate odprej zelo lepa dela. Sedaj Pa skoro nič ne delate?« o Jadrana obsodilo na 5 mesecev zapora In globo tisoč lir radi skrivnega odhoda čez mejo. * Dr. Carlo Mosettig, član fašija v Gradišču ob Soči, je izgnan iz fašistične stranke kot izdajalec fašistične stvari, ker je bil solidaren s sovražniki domovine, katere je zadela te dni pravična kazen, in z njihovimi zavezniki. Tako poroča fašistični službeni list in tržaški »Po-polo« dostavlja, da mora d>r. Mosettig po Statutu fašistične stranke izginiti iz javnega življenja. * Trgovina s čevlji Cincelli v Trstu se je posluževala pri prodaji in popravi čevljev navadnih plačilnih listov brez kolka. Financarji so to izvedeli In ugotovili, da je bilo oddanih takih listkov že 21.000, torej tvrdka ni plačala financi zneska 21.000 lir. Finančno ravnateljstvo je kaznovalo tvrdko z globo 1 milijon 12 tisoč in 800 lir. Po dolgem trudu je dosegla tvrdka končno pri finančnem ministrstvu znižanje globe na 250.000 lir. * V b'ižini Vodnjana v Istri so našli na polju ustreljenega 11 letnega »balila« Toma Cetina. Takojšnje poizvedovanje je dognalo, da se je Cetina vedno pričkal z dečkom A. Vitasovičem. Srečala sta se na polju in pretepala. Otroci izpovedujejo, da so videli Vitasoviča z revolverjem in sodna oblast je mnenja, da je on morije Cetina. Vitasovič, ki zatrjuje svojo nedolžnost, se nahaja v vodnianskem zaporu. »na koruzi«. Danes so taki zakoni med njimi redki. Zanimivo je, da še danes volijo v vsakem posameznem mestnem okraju svojega »bisernega kralja«. Smrt španske prerokinje. Te dni je v Španiji umrla znana prerokinja Donna Theodora, ki so jo nazi-vali veliko dobrotnico ljudskega zdravja. Theodora je ostala do svoje smrti španskim zdravn kom prava uganka. Tisoči, ki jih je rešila gotove smrti, objokujejo njeno smrt. Pred leti so jo pozvali tudi na dvor, kjer je rešila življenje kralju Alfonzu, nad čegar zdravjem so že bili obupali vsi dvorski zdravniki. Donna Theodora je smela neovirano vršiti svoj zdravniški posel. Od svojih.pacijentov je zahtevata le malenkosten honorar. Siromašne ljudi pa je zdravila brezplačno. Vse svoje prihranke je darovala dobrodelnim društvom. Njenega pogreba se je udelež la ogromna množica ljudi, med njimi zdravniki učenjaki in visoki dostojanstveniki španske republike. Živ rojenček v mrtvašnici. V sarajevski splošni bolnišnici se je te dni dogodil nenavaden primer. Neka mus'imanka je porodila otroka, ki so ga zdravniki proglasili za mrtvega in ga odnesli v mrtvašnico. Zelo pa se je začudil sluga v mrtvašnici, ko je slišal, da med mrtveci joče dete, ki je oživelo. Prestrašen je poklical strežnike, ki so novorojenčka hitro ponesli v materino naročje. »Težkoče in ovire, gospodična, ki se nudijo kiparju pri njegovem stvarjanju, so pač neprimeroma večje od onih, ki jih mora premagati slikar. Ce izdela kipar plastiko v mavcu, ne napravi pri občinstvu nobenega vtisa, če hi najmanj dva metra visoka. Drug materijal — marmor ali vlivanje v bronu — gre pa vse v tisočake. Kje naj jih vzamem in kje je potem še denar za transport na razstave? In končno: Kam naj jih po razstavi spravim? Kje so danes v tej krizi meceni, ki bi pomagali?« »Kiparju se menda res izplača delati samo po naročilu.« »In tega, vidite, pri nas ljudje ne razumejo. N. pr. nagrobni spomeniki. Ali ste morda gledali nagrobnike, ki so v zadnjih letih nastali na ljubljanskem pokopališču?« »Da. To sem si zadnjič, ko sem šla čez Pobrežje, tudi sama mislila. Človeku je res ljubše navadno kmečko pokopajšče s preprostimi lesenimi križi, kot pa to, ki ni ne eno ne drugo. Na ljubljansko poko- Sokolstvo Sokolsko društvo Maribor matica ima jutri ob 20. uri v društveni sobi izredno odborovo sejo z dnevnim redom: Silvestrovo. Večer pri Sokolu Maribor I. V soboto zvečer je dramski odsek Sokola Maribor I. uprizoril Bevkovo dramo »Kajn«. Predstava pod vodstvom br. Gvardjančiča in v inscenaciji br. Žeja je v splošnem zadovoljila. Najboljše so bili podani Angelo. Gravnar in Jože. Mati je bila mimično dobra, samo premlada v glasu. Ostali igralci so več ali manj ustrezali. Scenerija se nam je zdela v prvem in drugem dejanju preostra v svetlobi, dočim je bil v tretjem dejanju tipičen primorski dom ze!o dobro podan. Pred igro je v uvodni besedi br. podsta-rosta Mohorko toplo občuteno 'očrtal trpljenje naših bratov pod fašizmom. Sokol Ribnica-Josipdol je priredil 5. decembra v telovadnici Miklavžev večer za vso telovadno deco. Sv. Miklavž je obdaril male sokoliče s prepotrebnimi stvarmi, ki jih bodo rabili za zimsko pot v telovadnico in oddaljeno šo'o. Vsem onim, ki so s prispevki omogočili obdaritev iskrena hvala. Za pomožno akcijo so darovali Freund Viljem, tovarnar. Din 2500.—, Zim-feld Pavla, učiteljica, Din 30.—, Mastek Franc, trgovec. Din 500.—, Mestna hranilnica Din 3000.—, dr. Rosina, odvetnik. Din 20.—, Mr. Albaneže, lekarnar. Din 200.—, Kvas Ivan, klobučar, Din 50.—, Rosner, trgovec, Din 500.—, Toma. veleindustrijalec. Din 500.—, dr. Majcen, zdravnik. Din 50.—, Kovač M., profesor. Din 50.—. Ašič Ivan, notar, Din 250.—, Hohnegcr in Viher, mizarja, Din 50.—, inž. Urbas Janko Din 30.—, dr. Kartin, zobozdravnik, Din 50.—, mr. Si-rak. lekarnar, Din 50.—, dr. Kraus. zdravnik, Din 50.—, dr. Frank, zdravnik, Din 40.— Podravska tiskarna Din 20—, dr. Vrtovec, zdravnik, Din 20.—. dr. Černič, primarij, Din 100.—, Kmet. hranilni in pos. dom Din 100.—, Žebot Franjo Din 100.—. dr. Jankovič, zdravnik. Din 50.—, Sax Hinko, trgovec, Din 200.—, »Unio«, tovarna. Din 1500.—. Stickler Ida, kavarna, Din 500.—, Rotary klub Din 1000.—, Doctor in drug, tovarna. Din 1000.—, Svat jr Franc, tovarnar, Din 100.—, Paš Anton, trgovec, Din 200.—, Hutter in drug. tovarna, Din 1000.—, dr. Miihieisen, odvetnik, Din 100.—, Neger in sin. trgovec. Din 50.—, dr. Škapin, odvetnik. Din 100.—, Pinter in Lenard, trgovec, Dm 500.—, Tvornica Zlatorog Din 1000.—, Avtoklub Maribor Din 500.—, dr. Boštjančič, odvetnik. Din 200.—, Hausmanninger G., veletrgovec. Din 100.—, Lekarna Konig Din 100.—, dr. Boštjančič in dr. Dernovšek Din 300.—, Koter Štefan, mizar, Din 100.—, mag. Minarik, lekarnar. Din 100.—, mag. Vidmar, lekarnar. Din 100.—, Zinthauer Ludvik, industrijalec, Din 200.—, dr. Robič, primarij, Din 500.—, dr. Bartol, notar, Din' 50.—, Domicelj Lojzka, industri-jalka. Din 50.—, Dolček Stefan, trgovec. Din 100.—, Kiffmann Rudolf, stavbenik. Din 1000.—, Friedl, hotel »Meran«, Din 500,—, Hochmuller Ivan, tovarnar, Din 100.—, Kre-kova posojilnica Din 50.—, I. hrvatska šte-dionica Din 1000.—, Franc Ludvik, velindust., Din 100.-, Kristal d. d. Din 50.—, Jaklič Josip, špediter, Din 100.—, Eksportna hiša »Luna« Din 50.—, — ,V naravi so darovali: Trpin Ivan, trgovec, 20 m blaga za otroške jopice in cesljo večjega števila dolžnikov. Slavec Ivan. kavamar, 60 kg kruha, Jarc Viktor, tovarnar, 30 kg sladne kave. Martinc & Štraus, trg., 36 parov ženskih nogavic in 5 parov copat. pališče bo pa človek res kmalu hodil kot na umetniško razstavo. Kakor da se kosajo. In to je, brez dvoma, že eno izmed meril za razvoj kakega mesta.« »Pa tudi dela na stavbah, gospodična l Tudi tu se Maribor niti oddaleč ne more primerjati z Ljubljano. Poglejte n. pr. v Ljub’janl palače na Miklošičevi cesti, ali na Aleksandrovi; Še za stanovanjsko hišo banovinske hranilnice je projektiranih več kipov. Maribor pa je imel smisla samo za nekaj kock v betonu, zabitih v zid pri dveh novih palačah; vse drugo je samo »nabiržlo prahu in bacilov«. Torej nepotreben kič! Kako naj se pri takih razmerah razvije kipar?« »Z javnimi spomeniki je pa seveda Še težje?« »Za spomenik padlim vojakom In za kralja Petra je bila konkurenca. Obakrat sem dobil drugo darilo. A končno je vse lepo zaspalo ta zdaj ni čuti nobene besedice več.« Dež je padal brez usmiljenja dalje, in morala sva se vrniti. — Nekaj dni za tem pa me ja povabil v Šport SK Rapid :SK Svoboda 4:0 (2:0). Na igrišču SK Rapida se je včeraj odigrala zadnja prvenstvena tekma v jesenski sezoni in sicer sta se srečala SK Rapid in SK Svoboda. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah. Rapid: Herman, Kurzman, Flak, Goli-nar, Frangeš, Zorzini, Verbnig, Helier, Hardinka, Pišof, Schmidt. Svoboda: Sinkovič, Gruber, Strnad, Breznik, Strah, Ružič, Žnider, Papež, Cafuta, Milosavljevič, Rožmarin. Proti pričakovanju je iznenadil Rapid s svojo neplodno igro. Od Rapida se je veliko več pričakovalo, pa tudi dolžnost Rapida bi bila, da svojemu placementu primerno pokaže svoje zmožnosti Res je, da so se krilci precej trudili in tudi ožja obramba je bila pridno na delu, vendar pa je napadalna vrsta predvajala igro, ki je pokazala, da Rapid res spada v drugi razred. Moštvo Svobode je včeraj po daljšem presledku zopet boljše zaigralo. Sicer niso vsa mesta dobro zasedena, vendar gre na bolje, kar daje upanje za nadaljnje uspehe. Moštvo je igralo ves čas zelo požrtvovalno, toda v momentih prede-fenzivno, kar pa se ne bo obneslo v borbah z močnejšimi nasprotniki. Na ta način se raztrga vez med poedinlmi vrstami. Najboljši del moštva je brezdvomno obrambni trio, med krilci Strah in v napadu Milosavljevič. V prvem polčasu včerajšnje tekme je bila igra popolnoma odprta. V drugem polčasu je bil Rapid v vidni premoči. Svoboda je zelo popustila ter ni mogla zdržati ostrega tempa in se je igra večji-dei gibala na njihovi polovici. Vodil je tekmo odlično g. dr. Planinšek. V predtekmi sta se srečali mladini SK Rapida in SK Svobode. Zmagali so Ra-pidovci v razmerju 6:1 (0:0). Sodil je g. Kager. Stanje prvenstvene tabele v jesenski sezoni v Mariboru je nastadnje: SK Rapid 4 4" 0 0 24: 2 8 SK Železničar rez. 4 3 0 1 13: 8 6 SK Svoboda 4 2 0 2 8:11 4 SK Maribor roz. 4 1 0 3 4:18 2 SK Mura 4 0 0 4 4:14 0 Predsednik Laval — boksač. Bivši francoski prvak boksa, Evgen Stuber, pripoveduje, da je bil ministrski predsednik Laval leta 1910 njegov naj-bo’jši učenec. Stuber pravi, da bi bil Lava! posta! pravi mojster v boksanju^ da ga ni nadvladala želja in politična strast. Čestokrat je Lavala svetoval, naj pusti politiko in se poprime boksanja, ki mu bo prineslo svetovno ime. Laval in Stuber sta si še'danes dobra prijatelja. Priboril pa si je Laval tudi kot .politik svetovno slavo. Dvoje pisem. Prvo pismo: Cenjeni gospod urednik! Preberite ta moj članek in povejte ml odkritosrčno svoje mnenje, ker knam že drugo Železo v ognju, Drugo pismo: Cenjeni gospod dopisnik! Vzemite tisto železo iz ognja in denite noter Vaš članek. svojo delavnico, kjer dela sedaj —» po bištvo za svojo sobo. Z duhovitimi kombinacijami različnih lesov bo stesal nekaj popolnoma svojevrstnega. V teh dneh pa- sem ga prosila še za kratek razgovor, a kmalu bi se mi bil izmuznil. »Osebni podatki so brez vsakega pomena,« me je zavrnil. »Posebno starosti ne izdam, saj me končno porinejo še med staro šaro! Študiral in potepal sem se največ po Dunaju. Na akademiji mi je bil učitelj prof. E. Hellmer. Tudi tam sem pobral nekaj daril, a kakor hitro so Izvedeli, da sem Slovenec, je bilo kmalu VS2 pri kraju. Po svetovni vojni sem iss obupa postal »šolmašter«, kar sem, žali-brg, še danes ta bom, kakor vse kaže, ostal do konca svojih dnL In moji načrti? Imel sem jih lepo število, pa sem jih že davno zavrgel Ko bom izgotovi! svoje pohištvo, bom do-korčal še /lčete študije iz keramike in to je vse! Vse drugo Je neizpolnjivo, ker mi manjka denari’ denarja in zopet de- Trdina Silva. tRrm 9. MarlBorskl V F C F P N ! K Jafr* Cnrrar BeH: Lowoodska sirota I. knjiga. 7 F-lfrj> jn Georgiana sta se očitno držali materinih * napotkov in sta govorili na moč malo z mano. John mi je kazal jezik, kadar me je srečal, in me je hotel nekoč nabunkati, toda ker sem se mahoma zakadila vanj, gnana od istega globokega srda in obupne upornosti, ki me je bil zadnjič vnela za boj, je uvidel, da je zanj najboljše, če odneha. Zbežal je in preklinjal m kričal, da sem mu razbila nos. Pa sem bila tudi res namerila na tisto vzpetost obličja tak udarec, kakršnega mi je le zmogla šibka peščica; in ko sem spoznala, da ga je bila bolečina spodila ali pa ga je moj pogled ustrahoval bi bila najrajši skočila za njim in izrabila svojo premoč; toda bil je že pri materi. Slišala sem, kako je cmerika-vo tožil, da je nesramna Jana Eyre planila nanj kot stekla mačka. Nekako strogo mu je mati segla v besedo: »Ne govori mi o njej, John! Saj sem ti že rekla: ne hodi ji v bližino. Ni vredna, da bi jo pogiedal; nečem, da se ti In tvoje sestre družite ž njo!« Tedaj pa sem se sklonila čez ograjo stopnišča in tem kriknila, ne da bi tehtala besede: »Saj moje druščine niti vredni niso!« Mrs. Reed je bila precej obilna žena; toda ko je slišala te čudne in smele besede, je stek'a kaj lahnih nog po stopnicah in me kakor vihra zavrtela v sobo za otroke. Tam me je treščila ob zob moje posteljice in mi s strogim glasom zabičala, naj se nikar ne drznem se umekniti s tega mesta ali pa izustiti ta dan še kako besedico. »Kaj bi Vam neki ujec Reed rekel, da še živi?« mi je nehote ušlo iz ust. Pravim nehote, ker se mi je zdelo, da mi je jezik izgovarjal besede, ne da bi moja vo’ja za to vedela. Nekaj je iz mene govorilo, nad čemer nisem imela nobene oblasti. »Kaj?« je dejala Mrs. Reed bolj tiho. Navadno hladne mirne sive oči so se ji zameglile kakor v strahu; izpustila je mojo roko in me pogIeda'a, kakor bi res ne vedela, ali sem dete ali hudobec. Zdaj mi je zrastel greben. »Moj ujec Reed je v nebesih m vidi vse, kar oeiaic in mislite; in to vidita tudi oče in mati. Dobro vedo, kako me zapirate po cele dneve in kako si želite, da bi umrla.« Mrs. Reed je bila hitro zopet pri sebi. Prav junaško me je stresla, me p'jusnila po levem in desnem licu in potem odšla, ne da bi rekla besedice. Lizika je izpolnila to vrzel s propovedjo, ki je trajala celo uro, in mi je ne-pobltno dokazala, da sem najbolj poredno in zavrženo dete, kar jih diha pod solncem. Skoro bi ji bila verjela, saj sem čutila v svojem srcu le hudobna Čustva. November m december sta bila minula, prešla je že tudi prva polovica januarja. Božič in novo leto so praznovali v Gatesheadn z navadno svečano radostjo; vsi so dobili darove, sledili so si slavnostni obedi in večerne prireditve; Od vseh teh zabav so me bili seveda izključili; vsa moja radost je bi'a, da sem bila vsak dan priča, kako sta se Eliza in Georgiana kitili, in da sem jih videla odhajati v rdeče prepasanih muslinastih oblekah m z umetno nakodranimi lasmi v sprejemnico. Pozneje sem poslušala, kako sa igrali na klavir a»H na Prunki, in gledala, kako sta tekala točaj in strežnik sem ter tja, kako sta zvenela steldo in porcelan, ko so nudili gostom zakuske. Kadar so se vrata sprejemnice odpirala in zapirala, sem slišala tudi nekaj nerazumljivih besed. Ko sem se nasitila take zabave, sem odšla s stopnišča v samotno ta molčečo otroško sobo; dasi sem bila malo otožna, se tamkaj nisem čutila nesrečno. Da povem resnico, niti najmanj si nisem želela v družbo, ker se tam še zmenHi niso zame. Ko bi bila Lizika le malo prijaznejša in družabnejša, bi prebila ž njo večere stopila k polici pri oknu, da uredim nekaj s ikovnic in srečneje, nego pod pretečimi očmi svoje ujme v sobi, raztreseno pohištvo hišice za lutko. Georglanino ostro polni gospa m gospodov. A jedva je bila pestunja svoji povelje, naj pustim njene stvari pri miru — majčkeni mladi dami okitila, že je izginila v živo področje ku- stolči in zrca!a, krožniki in čaš.ce so bili njena last — hinje ali v sobo za družino, kamor je jemala navadno mi je vzelo to opravilo. Ker nisem imela drugega po-tudi svečo. Tedaj sem sedela z lutko v krilu, dokler ni sla, sem začela hukati na cvetke, ki jih je bil mraz ogenj v kaminu ugasnil; tupatam sem se ozra, da sem pričaral na šipe, da si očistim ped stekla, skozi katero se prepričala, ali ne straši kaj hujšega od mene po te- bi videla r»a vrt, kjer je bilo vse pusto in otrplo pod mačni sobi; in ko je žerjavica le še malo tlela pod pe- pritiskom hudega mraza. Z okna sem videla vratar-pelom, sem se hlastno slekla. Z vso silo sem reševala in jevo hišico in privoz; pravkar sem bila raztalila to-trgala vozle in pentlje in si v posteljci poiskala zaščite Uko srebrolikega listja, ki je zastira'o šipo, da sem od mraza in mraka. V tisto posteljco sem vselej jemala m ag a pogledati na vrt, ko zapazim, da so široka vrata tudi lutko; človeško bitje mora nekoga ljubiti in v sili pri vhodu na stežaj odprta in da drdra skozi nje koza vrednejši predmet ljubezni sem iskala ugodja v tem, čija. Ravnodušno gledam, kako se vzpenja po privozu, da sem ljubila in pestovala obledel in oguljen izrezljan saj so kočije češče prihajale v Gateshead, a niso nikoli kipec, ki je bil grd kot majhno strašilo.' Zdaj se mi pnvažale obiskovalcev, ki bi me bili zanimali. — Voz čudno vidi, kadar se spominjam, s kakšno bedasto vne- se ustavi pred hišo, začuje se zvonec in prišleca spu-mo in nežnostjo sem negovala tisto igračo. Bila sem ste na dvorišče. Ker je bi'o vse to zame brez pomena, malone uverjena, da živi in čuti kakor človek. Nišam si je moja nezaposlena domiselnost kmalu "našla bolj mogla zaspati, če ni bila zavita v mojo nočno srajčko; privlačen predmet: gladna taščica, je priletela na vejico in če je leža'a varno in na toplem, semjbila prilično sreč gole črešnje, ki se je dvigala pri oknu ob zidu. Ostanki na, ker sem domnevala, da je tudi lutka srečna. mojega zajutrka — nekaj kruha in mleka — so bili še Kako dolge so se mi zdele tiste ure, ko sem ča- na mizi. Zdrobi’a sem kruh in hotela odpreti pomično kala na odhod družbe in poslušala, kdaj bom čula na okence, da stresem drobtine na podoknjak, pa ni šlo. stopnicah Lizik'n korak! Tupatam je prihajala tudi Kar pridrvi Lizika po stopnicah in plane v sobo. med to dobo v sobo, da si poišče naprstnik ali škarje »Miss Jana, odvežite si predpasnik! Kaj pa spet ali mi kaj prinese za večerjo — kos šartlja ali štruk- uganjate pri oknu? Ali ste si davi že umili obraz in ijev; sedela je na robu postelje, dokler sem jela, in ko roke?« sem končala, me je dobro zavila v odejo in dvakrat Še enkrat sem zadrmala, preden sem odgovorila, poljubila ter rekla: »Lahko noč, Miss Jana«. Kadar je ker sem hotela nakrmiti ptico; okence je popustilo, izbila tako prijazna, se mi je Lizika zdela najboljše, naj- tresla sem drobtinice na katnnati podoknjak in na ve-lepše, najprijaznejše bitje na svetu; in želela sem si je črešnje, zaprla okno in nato rekla: prav od srca, naj bi bila venomer tako prijazna in lju- »Ne, Lizika, saj nisem utegnila, pravkar sem ne- bezniva in naj bi me nikoli več ne odrivala in karala j,aia ometati.« ali česa po krivem dolžila, kakor je to uganjala, žal, »sitno, nemarno dete! Kaj pa zdaj spet uganjate, le prečesto. Mislim, da je bila Lizika Lee*) svoje dni Tako ste pordeli, kakor bi bili kaj zagrešili. Čemu od-precej nadarjena deklica, ker je bila spretna v vsem, pirate okno9« kar ji ie Prišlo pod roko in je znala zelo lepo pripove- 0d or si prihraniIa> ker se je Liziki pre. dovati. Sodim po tem, kako so name vplivale njene več mudi, da poslušala moje tegovorei Potesrnila otroške povesti. Tudi _ za,la je bila. če se prav sporni- me k umiva]nik 0 Taka se mi je vsaj zdela šla znaten kup v nekem predalu na podstrešju. — Jaz ”a. ?Tvl.pog’fd ,t:sta dolga, sloka, črna postava, ki je sem postiljala, ker mi je bi'a Lizika zabičala, naj si .2? kaminu štrlela v zrak; jaro lice na vrhu stebra je uredim ležišče, preden se vrne. Lizika me je zdaj Si,^no izrezljam krinki, nasajeni kot kapitel. sploh uporabljala kot nekako nižjo sobarico; morala -------------------- sem zračiti in ..pometati sobo brisati prah In t.d. Ko *) Izg.: Lt. sem bila razgrnila odejo in zložila nočno srajco, sem (Nadalievanje sledi.) , ‘ < ■ . i6i i' ... f.3 > . 1 ir v . Modne novosti n dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini i**i InseriraJte v ..Veterniku** ip i!s IT. SOKLIČ) l\« M«alkaff Okli ANTON PAŠ SLOVANSKA ULICA \\v M&nDOi fc?// j!lll!nnmii!!!nii!n!i!wnmrofwmw»w»*" sutepniln s« spr»jmei« Sanatorij v K ari boru ulk» 49 T»Ufow asa« «odJ« ko CernU Na]Ho4c(ti«iie opiemljen n o^triciji. Dlatumija, »i-Marko Mlnce, toalzatcr žitnica .Hal«*, .emeiocleann* SDomiBiaite se [MQ Kapnita za Vaio icno Kuoolt« ta Vafteta toproca Kupnlta ta Vaia otroHe Kupult« za Val* atarla Knpnltf za Vale sorodnik« pri Srelku Pihlarju MARIBOR. Gosposka ni. o. Jamčim, da boste zadovoljni! Priprava. Zdaj te že petkrat kličem, Stanko, hi še vedno ne prideš. Kaj pa bo enkrat iz tebe? — Natakar, mama! V šoli. No, Slavko, ali mi veš povedati, katere zobe dobi Človek najnazadnje? — Umetne, gospod učitelj. Sobo In frkosllkanle, vedno nainovejši vzorci na ra z pola er Izvršuje poceni, hitro In okusno Franic Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarnr »Astorla« 5C Za plašče In obleke najlepši vzorci, najnižje cene pr! Srečku Pihlarju, Maribor, Gosposka« 5 2903 Za božično darilo svetilke, lestence, likalnike, razne grelce in žarnice, elektromotorje po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy. Vsa montažna dela se snrejemajo. Slovenska ul. 16. Telefon 2756. 5631 Zgubila sa le od Zg. Kngote do opekarne v Košakih ročna torbica »Singer«. Pošten najditelj *e prosi, da jo vrne proti dobri nagr..di v Mariboru. Krskova iill~ c? a/tl. 5717 Obiščite naš pedlkerski salon, samo za Din 10.— osvežiti hočemo Vaše noge, odstraniti kurja očesa in urediti Vaše nohte brez vsakih bolečin. 5454 Pokrivala za hladilnika pri avtomobilih s: strokovno lzvrše . ri Iv. Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta. 5422 Baržunasta obleka ,e lepa. Novi vzorci, najnižje cene pri Srečku Pihlarju, Maribor, Go '<• ul 5. 2904 Kadar rabite nagallčke, vence šppke, kličite telefonsko štev. 27_66, vrtnarstvo Ivan Jemec, Marj; bcr. 5506 Izdaja Konzorcil »Jutra« v Ljublianl; pred.^vnlV izdajatelja In urednik: JOSIP FR. KMFUC STANKO DETELA v Mariboru. v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik