Pozor Slovenci: »vera ni v nevarnosti"? (Poslal nek častit svctcn gospod.) nVeia ni v nevarnobti", tako sta rekla dohtarja : Vošujak iu Zaruik na Blauici pri Sevnici, kamor sta iz Kranjskega prišla svoje puhlosti prodajat. Temu odgovarjamo tako: ako od vaše strani vera ni v nevarnosti, zakaj pa ne pristopita, ouiikana gospoda, našcinu vernemu (in pravnemu) programn? Zakaj sta si skovala nov program? [To je: zakaj ne pristopita k nam, ki se držimo starega glasila: vse za vero, dom in cesarja? Zakaj sta si izmislila uovo glasilo: vse za narod, omiko in svobodo?] Zakaj sta izbrisala vero? Zakaj sta v svojem listu ,,Slov. Narodu" zakričala: ,,mi vere ne boino bianili ? Zakaj psuje in grdi ta list skoro vsaki dan naše duhovuike, kateri niti Varua niti komur diugemu niso ničesar liudega storili? Zakaj postavlja oni list na posmeh nase katoliške šege? Zakaj tcrjata brezverske šole? Zakaj sta se zvczala s čisto brezvernimi (liberalnimi) Nemci, za verne, nam Slovencem pravične Nemce pa nič vedeti nečetaV Ljubljanske Novice, stran 274, poročajo sledečo prigodbo: ,,Bil je oče na smrtui postelji. Omikani (?) sin ga pride obiskat in najde že umirajočega. Držali so mu po cerkveni segi in pobožni slovenski navadi gorečo svečo. Kaj pa stori omikani in olikani oceta ,,pri8ično ljubeči" sin? Razsrdi se, zgrabi svečo in jo požene tje po sobi!!" Ako je res, kakor je zdaj govorica, da ste Vi dobtar Zarnik bili ta omikani sin, kako ste zamogli v Blanici trditi, da vera ni v nevarnosti? Nam se hoče dozdevati, da niste resnice govorili pri tej priliki, ker veraje resnicno v vcliki nevarnosti ia sicer ravno od Vaše strani. Kajti, ako bo vse slo j>o mislih takih dohtarjev, potem bodemo Slovenci skoro povsod take oinikaiie siue iiueli, kateii nam bodo na smrtni postelji svečo iz rok trgali. Tuda gg. dnhtarja ne niislita, da se bomo od vaju dali slepariti! Ktncti sloveuski, ako je vaiša žena brezverska, ako so vaši otroci in družiua brezveina, kako bodete zaruogli gospodariti? Ali še ui zadosti potepuhov, tatov, oderuhov in goljufov. AH ni že zadosti žalostuo, da se skoro ni na nikogar več zanesti, da mož bcseda nič več ne velja ? Kder vere ni, tam tudi ni pravice. Kdor ljudstvu vero pači ia jemlje, ta mu je najbujši sovražnik. Iz vašib večnih prepirov, tožeb in tcpežev bi sicer dohtarji liasek imeli; vi kmetje pa veliko akodo ia phičilo. Da dohtarja Vošnjak in Zarnik na Blanici nista čistc resnice govorila, je razvidno tudi iz tega, da po svojih novinab (Narodu ln Tedniku) vedno svojim nasprotnikom podtikata sebičue in nevarae nainene. Pravita, da hnčeuio kmeta zavleči v staro ,,sužnost in lilapčevstvo," da liočemo desetiuo in tlako (raboto) nazaj spraviti. AH to ni grda laž? Sram vaju bodi, ki si upata s takimi lažrai nad slovenskega kmeta! Ali mislita gospoda dobtarja, da so naši kmetji taki bcdaki, da se bodo bitro na take limance vloviti dali? Mar ue čutita, da s takim leganjem vsakega poštenega knieta nesramno žalita? Tedaj, ktneti slovenski, ako vam kdo zopet brodi o desetiui iu tlaki, mu v lice recite: ti si lažnjivec in brezversk zapeljivec; gotovo si liberalec, kajti le brezvernik zamor3 tako grdo legati. Va5 list, dobtar Vošnjak piše, da se je sevniški kaplan, naš domačin, k javnemu sliodu na Bhuiici pritepel. To surovost lebko zavrnemo: Vi ste se pritcp li v našo deželo, iz kateie ste ua Kranjsko pobegnoli, kcdar ste po svojem rogoviljenji cele okraje spravili v velike zadrege. Ostanite, kder ^te! Piutite nas pvi mirti! Mi ne požfljujemo 'po'"Va1i blufnej omiki (biezverstva). Vi uiste nič in nimatc uič pravice uas razdvojevati in podučevati. Mi Vas uikoli več nc bomo volili za poslauca. Dajte se voliti od tistih gospodov in do litarjev, ki z denarjein, katercga so si večjidel od knietov jiridobili, Vaš gnli list (Tcduik) k.ipujejo in ga med kuietske Ijudi porivajo, da bi jini tudi vero pobiali. Naš poslancc pa mora biti čcden, kreposten, veren niož, na katcrega se vsak inore zanesti. Dobtarji tudi splob kmetom nc sodijo za poslance. Ljudstvo se je dozdaj ravno v tem pregrešilo, ker je volilo — toliko dobtarjev.