Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CTVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 661% Filiale di Udine TAXEPERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 11(1096) Čedad, Četrtek, 14. marca 2002 Stona Natura Cultura www.lintver.it Tondo imenoval paritetni odbor Deželna vlada je v torek 12. marca imenovala svojih Sest predstavnikov v paritetni odbor, ki ga predvideva zaščitni zakon za slovensko manjšino. Novi Člani v paritetnem odboru so Ivo Je-vnikar, Damijan Paulin, Rudi PavSiC, Danilo Slokar, Alex Pintar in Riccardo Basile. Za dokončno sestavo odbora manjka Se imenovanje štirih predstavnikov rimske vlade, kar naj bi se zgodilo na današnji seji ministrskega sveta. Iva Jevnikarja, Damijana Paulina in Rudija Pavši-Ca ter Jole Namorjevo, ki je očitno izpadla iz imenovanja, sta formalno predlagala Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza ob soglasju skupnega predstavništva slovenske manjšine. Deželna vladna veCina je torerj le delno upoštevala predlog in tudi zaščitni zakon, ki izrecno doloCa, da najbolj reprezentativne organizacije slovenske manjšine imenujejo svoje 4 predstavnike. Rezultat je, da ima objektivno najštevilčnejša organizacija SKGZ enega samega Člana, napram SSO in tretje samozvane krovne organizacije. beri na strani 5 “Starost nas na straše” za praznik žen v Spietru Igrauci Beneškega gledališča, ki so nastopal v Spietre. Tle zdol zbor Beneške korenine s kitaristom Alessandrom Bertossinom Tudi lietos se je v špie-tarski kamunski sali zbralo zaries puno ljudi, možkih an žensk, za mednarodni dan žene. Tle par nas je osmi marec nimar biu an bo kiek posebnega, saj že od parve-ga lieta ko ga praznujemo imamo parložnost uživat, se posmejat an žalostit z Beneškim gledališčem. Se zmi-slete lieta 1978, ko smo gledal ‘Tonino Drejovo”, ki jo je bila napisala Bruna Dorbolò an je bluo nje parvo dielo? Takuo je bluo an lietos, ko smo gledal smie-šno komedijo “Starost nas na straše”, parvo dielo Anne lussa. Režiser je biu ku nimar pa Marjan Bevk. Bluo se je za smejat do suzi. Zgodba se je gajala v špietarskem rikoverje, kjer so stare Zenice takuo blizu Ziviele adna od te druge de so si še dentiere zamenile: takuo adno je tišCala, drugi je pa plesala v ustih. Stare ja, pa pune življenja an volje jo zaplesat, kajšnega moža al udovca “zapejat”... Dug cajt so premagovale s kafetam do par SimoneliCe an festino v kamerone... Skoda le, de je bila pravca prekratka. Na začetku je vse pozdravila Bruna Dorbolò, špietarski Sindak an predsednica Zveze beneških Zen, ki že 25 liet organizava osmi marec v Benečiji. V nje besiedah se je zmislila na pot, ki so jo prehodile beneške žene pa tudi, kuo se je sviet preobamu po 11. septembru, ko so paršle tuč na naše vrata z njih problemi an žene tretjega an zadnjega, najbolj rievnega sveta. Kot darilo vsiem so na začetku pru lepuo zapiele Beneške korenine, ki so nam ponudile pet liepih pie-smi, nekatere povsem nove in v priredbi Davida KlodiC. Tala skupina mladih je ries kiek posebnega v naši kulturi an pod vodstvom Davida Klodič iz lieta v lieto lepuo raste. Po spravnem pobotanju so tožilci umaknili ovadbo Qualizzi in Zuanelli ne bodo tožili zaradi obrekovanja V Pordenonu se je v petek 8. marca zaključila sodna pot za beneška duhovnika Marino Qualizza in Božo Zuanella. Prišlo je namreč do spravnega pobotanja med sprtima stranema in ovadba je bila umaknjena. Sodni postopek, ki je prišel do pordenonskega kazenskega sodišCa, se je zaCel julija 1997, ko so Maria Olivieri, Paolo Marseu in Piera Specogna vložili ovadbo zaradi knjige MraCna leta Benečije, Ceš da se v njej obrekujejo njihovi starši in sicer general Organizacije O Luigi Olivieri, “trikolorist” in občinski tajnik Renzo Mar- seu ter Cuvaj skladišča orožja organizacije Gladio polkovnik Aldo Specogna. Lahko bi se sodna obravnava iz procesa zaradi obreko- vanja spremenila v politični proces o protislovenski gonji v Benečiji v povojnem Casu. beri na strani 5 Agli abbonati Cari abbonati, siamo qui a scusarci con voi a causa del disservizio postale. Purtroppo ancora non sono disponibili i bollettini di conto corrente postale in euro (richiesti all’inizio di dicembre e già addebitatici). Per rinnovare l’abbonamento potete passare in ufficio (dal lunedi al venerdì dalle 8.00 alle 17), fare un versamento di 30 evro per l’Italia sul cc postale Novi Matyjur ('iridale n. 18726331, oppure attendere quelli che ri inrierano appena pronti Primorska in Koroška sta zapeli na Trbižu V občinskem kuturnem centru je nastopilo Sest pevskih zborov Koncert, ki sta ga dvojezično povezovali Federica Grilz in Francesca Bartaloth, je uvedel mešani pevski zbor Bilka Bilčovs iz Koroške četrtek, 14. marca 2002 2 Ostre kritike s strani Oljke, ki napoveduje ljudski referendum Deželni svet odobril nov volilni zakon Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je v ponedeljek, 11. marca odobril novo volilno zakonodajo, s katero naj bi sli na volitve spomladi leta 2003. Pogojnik je obvezen, saj obstaja konkretna možnost, da bodo odobrena volilna pravila predmet ljudskega referenduma. Za zakon je glasovalo 41 svetovalcev, proti pa jih je bilo 17. Novo zakonodajo so podprli svetovalci desne sredine in Liga, Ljudskega centra za reforme, SKP, Union Friuli ter nekdanji socialist, danes neodvisni Roberto De Gioia. Proti so glasovali svetovalci Oljke ter neodvisni Francesco Serpi. Glavni značilnosti volilnega zakona sta svojevrstni način izvolitve predsednika deželne vlade in volilni prag. Dom svoboščin je dolgo časa vztrajal na pragu petih odstotkov, na koncu pa so ga znižali na 4 odstotke. Predsednika Dežele bo še naprej izbral deželni svet, a na priporočilo volil-cev, ki bodo kandidata za predsedniško mesto izbrali na glasovnici. V vsakem primeru bo imel zadnjo besedo deželni parlament, ki bo lahko, brez novih volitev, nadomestil predsednika, seveda če bo novi imel za seboj potrebno svetoval- sko večino. Nova volilna zakonodaja ima tudi tako imenovano večinsko premijo. Stranka ali koalicija, ki bo dobila večino glasov, bo avtomatično imela za seboj tudi večino skupščine. Ce se bo ta večina sukala od 35 do 45 odstotkov, bo zmagovita koalicija dobila 55 odstotkov svetovalskih mandatov, če bo večina prekoračila 60 odstotkov bo v sozvočju s tem dobila tudi ustrezno število svetovalskih mest. S tem, naj bi zajamčila politično in številčno stabilnost vladajočih zavezništev. V novem zakonu ni pa niti z besedico omenjena slovenska manjšina. Zakon je bil odobren z dvotretjin- sko večino, kar pomeni, da mora zahtevo po ljudskem referendumu za njegovo ukinitev podpreti 36 tisoč volilnih upravičencev FJK. Za dosego te večine je bil odločilen glas dveh svetovalcev Komunistične prenove, ki so podprli zakon potem, ko je desna sredina pristala na znižanje volilnega praga od 5 na 4 odstotke. Oljka, ki napoveduje zbiranje podpisov za referendum, je ostro kritizirala zakon. Bruna Zorzini Spetič (SKP) obžaluje, da v zakonu sploh niso omenjeni Slovenci in da je desna sredina “kupila” glasove SKP, s tem da se je prilagodila zahtevi te stranke po znižanju volilnega praga. PisrcLO iz Kima Stojan Spetič Rajnega Paskvala Gujona sem spoznal pred tridesetimi leti. V Matajurju sem sicer bil že prej, s skupino tabornikov, na krožni poti po Benečiji in Reziji. Iz tistega časa, ko so za vsakim stikali karabinjerji, se spominjam predvsem velikega kipa Jezusa Kristusa s slovensko popisanim podstavkom. In sem si mislil: Bogve, ali je to ostanek starih časov, ali pa ga kdo obnavlja. Pred tremi desetletji sem v Benečijo zahajal pogostoma, službeno ali preprosto zato, ker mi je to prijalo. V Matajur sem prihajal z Nadjo Kri-ščak. Bili so časi, ko je bilo težko najti prenočišče ločeno, v glavnem sva prenočevala skupaj, zato so bili ljudje prepričani, .da sva brat in sestra. Pa kaj bi ne, saj sva si bila celo podobna. Oba visoka, plavolasa, krepke postave, z naočniki... Včasih so me fantje spraševali, ali jim dovolim plesati s sestro. Nama z Nadjo je bilo to všeč. Imela sva se rada, družilo naju je nenavadno globoko prijateljstvo, da bi si skoraj želela biti tudi zares brat in sestra. Nadja je bila brez očeta, izgubila ga je v mladih letih. Zato je imela rada mojega očeta, ko smo bili skupaj v Benečiji se ga je tudi oprijemala, kakor če bi res bila njegova hči. Moj oče pa se je kar topil od veselja, saj si je vse življenje želel, da bi imel hčerko. No, tako sva nekoč prišla v Matajur in obiskala župnika Paskvala Gujona. Bilo je po potresu, ko nam je Gujon pripovedoval, da je iz tresoče cerkve in župnišča odnesel vse, kar je imel dragocenega: moštranco, knjige in garibaldinsko zvezdo, ki mu jo je podelil Luigi Longo, poveljnik vseh partizanskih brigad severne Italije. Posedel naju je v kuhinji, na klop. Potem nama je pripovedoval o svojih izkušnjah med vojno, kako je pomagal slovenskim partizanom in njihovim ranjencem. In tudi, kako bi ga hotel nek vročekvmi komisar aretirati... Partizani so prišli v vas lačni, kot volkovi. Ukazali so kmetom, naj prinesejo hrane. Ni je bilo veliko, pri nekom so našli še ne sesirjeno skuto za sir in jo zaplenili. Gujon jih je posvaril, da je nedozorela skuta lahko nevarna za občutljivo črevesje. Niso mu verjeli in se dosita najedli. “Potem so tekali za vsak grm”, se je smejal Gujon in povedal, da ga je mladi komisar obtožil sabotaže, a so ostali potrdili, da jih je pravzaprav skušal prepričati, naj te skute ne jedo. Potem smo obmolknili. Paskval je zapustil kuhinjo, ko se je zunaj mračilo. Iz kleti je prinesel steklenico črnega: “Alicante, rdeče ko zajčja kri... Vesta, delal sem za papeško romarsko službo in vernike spremljal po vsej Evropi. Po maši so se odpravljali na turistične oglede, jaz pa sem po kleteh kupoval vino.” Potem se je zamislil, stopil k sodobni napravi “high fidelity” in nanj položil ploščo. Prostor so napolnile melodije Manuela De Falle, v izvedbi Andresa Segovie. Pokušali smo vino in prisluhnili glasbi široke in ožgane španske zemlje. Za Paskvala je bilo to poslušanje glasbe ob kozarcu španskega vina trenutek zelo intenzivnega človeškega stika. Strmela sva v stene skromne kmečke kuhinje tega revnega župnišča in razmišljala o širini duha tega drznega slovenskega uma, človeka, ki so ga samo bolni možgani državnih provokatorjev lahko sumili, da v svoji cerkvi skriva orožje za teroriste. Bogve, če jih je vsaj sedaj malo sram. Najprej o pivu sedaj še o mineralni vodi V Sloveniji se je v zadnjih dneh polegla razprava okoli napovedane prodaje pivovarne Union tujemu kapitalu. Nekateri so takšnemu početju nasprotovali in ugotavljali, da gre za “razprodajo” nacionalnega interesa, saj gre za podjetje, ki predstavlja pojem pivovarstva na Slovenskem. V teh dneh pa se je razživela nova razprava, ki zadeva Radensko, pojem mineralnih voda v Sloveniji. Slovenski in hrvaški mediji že dalj časa ugibajo, ali bo hrvaška Jamnica, ena najdonosnejših družb v koncernu Agrokor, zares skušala prevzeti slovensko proizvajalko mineralne vode Radensko. Zadnje čase so te govorice še bolj razvneli dogodki v sami Radenski, povezani predvsem z odhodom generalnega direktorja Alojza Behka. Poučeni opazovalci njegov samovoljni umik povezujejo tudi z Jamnico, češ da Behek, ki je Radensko izročil v naročje Pivovarne Laško in se nato zapletel v očitke pri prevzemanju Pivovarne Union, ne bi “preživel” še tega, da bi lastnik Radenske postal konkurenčni proizvajalec mineralne vode iz sosednje države. Po novinarskih vesteh, naj bi se Jamnica že dalj časa pripravlja na prevzem. To je mogoče razbrati tudi iz besed Ivice Sertiča, predsednika uprave Jamnice, ki pravi, da se je brez območnega povezovanja težko obdržati na trgu. Ser-tič dodaja, da je njihov cilj postati vodilna družba za proizvodnjo in distribucijo mineralne vode in brezalkoholnih pijač v regiji, v katero sodi tudi Slovenija. Pravi, da se prodaja Jamnice na slovenskem trgu nenehno povečuje, čeprav v največji trgovski verigi Mercator niso navzoči, za- gotovo pa bi s prevzemom Radenske ali podobne slovenske družbe laže vstopili na slovenski trg. V zadnjih sedmih do osmih letih je bilo v hrvaško družbo vloženih več kot 55 milijonov evrov - v obnovo obratov, ki so bili poškodovani v vojni, ter v posodabljanje proizvodnje. Stekla je tudi proizvodnja sokov Juicy. Jamnica pa je postala še lastnica Mladine iz Jaške, podjetja za proizvodnjo vina. Po nekaterih virih je kakovost mineralne vode Jamnica celo boljša od francoske Evian, ki je pojem za mineralno vodo na zahodu. Cilj podjetja je postaviti novo tovarno, ki bo napolnila 700 milijonov litrov mineralne vode na leto in je na tuje izvozila 500 milijonov litrov. Velike razvojne načrte Agrokora, ki želi biti glavni regionalni igralec na področju mineralne vode in izvoznik na evropski trg, v Sloveniji spremlja Pivovarna Laško, lastnica Radenske, kjer pravijo, da ne razmišljajo, da bi prodali Radensko, razen njenega turističnega dela. Iz Pivovarne Laško pa so potrdil, da so tudi sami že večkrat slišali, da se Jamnica zanima za Radensko. Ce bi nekako strnili te vesti (o tem smo brali v Gospodarskem vestniku), bi lahko rekli, da se pripravlja nekakšna dvojna roša-da. Hrvaška bi postala prva dama na področju mineralnih vod, Slovenija pa bi svoj ugled širila na področju prodaje piva. Ne glede, kakšen bo razplet omenjenih dogodkov, Radenska bo še vedno prednjačila na slovenskih mizah, tudi zamejskih in ne samo zamejskih, saj postaja vse bolj priljubljena tudi med italijanskimi odjemalci. (r.p.) La fede professata non è Complimenti graditi La Slovenia è tra i paesi in transizione uno di quelli che hanno avuto più successo. Con un’adeguata politica economica ed il suo modello di privatizzazione ha assicurato stabilità e progresso alla sua e-conomia nazionale. Per questa ragione nella sua mediazione con l’EU parte da una posizione invidiabile. Lo ritiene il presidente della Banca europea per la rinascita e lo sviluppo (E-BRD) Jean Lemierre. La Banca europea ha finora investito in Slovenia 385 milioni di euro. Otto marzo Le donne in Slovenia vivono per molti versi una condizione migliore rispetto alle colleghe europee. Sono infatti riuscite a mantenere un tasso di occupazione alto e la differenza di stipendio tra maschi e femmine (8,4 per cento) è tra le più basse in Europa. Lo ha affermato Mira Olup Umek, direttrice dell’ufficio governativo per la pari opportunità. Sempre bassa rimane inve- ce la loro partecipazione alla vita politica. Nel parlamento sloveno le donne sono appena il 13,3 per cento, tra i sindaci il 4,2 e tra i consiglieri comunali l’11,7 per cento. Un quadro simile si riscontra anche ai livelli dirigenziali nell’ambiente di lavoro dove peraltro le donne hanno mediamente un livello d’istruzione più alto. Grazie a Soros Il presidente della repubblica Milan Kučan ha consegnato un alto riconoscimento a George Soros, umanista e magnate della finanza, americano di origine ungherese che è stato presente anche in Slovenia per sviluppare una società aperta. La sua fondazione ha o-perato in Slovenia tra il 1992 ed il 2000 ed in questo periodo ha sostenuto e finanziato molte attività che erano in sintonia con la sua concezione della società aperta. privacy Chiedere si può La Corte costituzionale slovena ha deliberato che non è in contrasto con la costituzione il quesito riguardante la fede professata ed inserito nel questionario del censimento che si terrà il prossimo aprile. Rimane sempre la possibilità per l’interpellato di non rispondere. La Corte costituzionale ha invece cancellato tre quesiti che erano finalizzati alla realizzazione di un registro delle abita- zioni e delle famiglie. Per poter applicare la tassa sugli immobili che sta per essere varata, il governo dovrà cercare informazioni altrove, ha commentato la stampa slovena. Arriva l’ambasciatrice Il presidente della repubblica Milan Kučan ha nominato la nuova ambasciatrice slovena in Svezia. E Darja Bavdaž Kuret, responsabile del settore analisi e sviluppo del Ministero degli esteri. Era già stata proposta come ambasciatrice in Giappone l’anno scorso, ma poi bocciata in parlamento. četrtek, 14. marca 2002 Carlo De Incontrerà ed il decennale del Mittelfest Respiro internazionale e contenuti raffinati MittelFest musica e arti visive 1991-2001 Il decennale del MittelFest ha fornito il pretesto per un bilancio provvisorio quanto significativo di questa manifestazione che fin dall’inizio si è distinta dal panorama dei festival e-stivi con un’offerta culturale raffinata e stimolante, intrisa di suggestivi e inusuali percorsi. Nel corso del MittelFest 2001 è u-scita una pubblicazione, a cura di Roberto Canziani, dedicata al settore teatro, guidato congiuntamente da Mimma Gallina e Giorgio Pres-sburger, mentre ha visto la luce in questi giorni un elegante cofanetto, comprendente tre volumi, dedicato Lei è stato uno dei cofondatori del MittelFest, ma ora l’uscita del volume celebrativo coincide con la sua uscita di scena. Potrebbe tracciare un bilancio di questa e-sperienza? De Incontrerà: Non mi ritengo il fondatore del MittelFest, anche se ne ho diretto per ben 10 anni il settore Musica e Arti visive, curando le collaborazioni con importanti istituzioni scientifiche. Il fondatore è a pieno titolo Cesare Tomasetig, una personalità eccezionale, che si è particolarmente prodigata per il settore della poesia. Vorrei sottolinearne il contributo, poiché negli ultimi anni più di qualcuno ha tentato di minimizzarne l’importanza, assumendosi arbitrariamente la paternità di quest’iniziativa. Ho sempre lottato contro simili deformazioni della verità: Tomasetig non merita un tale affronto, ma il quadro politico di riferimento è cambiato e il suo ruolo è stato cancellato. Questo fatto ha profondamente colpito Tomasetig, poeta e idealista e al settore musica e arti visive, entrambi curati da Carlo De Incontrerà. Oltre a interessanti riflessioni di carattere musicale, il lettore vi troverà la raccolta dei programmi nonché gli atti del convegno sulla Grecia antica che ha aperto l’edizione 2001. Per una curiosa coincidenza si è avuto, quasi contemporaneamente, un cambio ai vertici direttivi del MittelFest che prevedilmente segnerà un radicale cambiamento di rotta delle sue direttrici culturali: a-bolito il settore poesia, curato da Cesare Tomasetig, Carlo de Incontrerà rimosso dal suo incarico a favore di Ezio Rojatti, allontanata Mimma Gallina, ci siamo rivolti al prof. De Incontrerà per fare il punto della situazione. SPETER gostilna Alle querce NAŠ JEZIK od piesmi do gledališča koordinira prof. Živa Gruden 15. marca ot> 20.30 (PpSIiujA gost večera bo prof. Roberto Dapit Studijski center Nediža Carlo De Incon-trera padre a pieno titolo di questo festival, a cui ho dedicato il libro appena uscito “con affetto e riconoscenza”. Alla luce del “ribaltone”, il libro assume quasi la veste di un necrologio? Non direi, l’uscita del libro nei giorni della svolta pare quasi una felice coincidenza: in oltre 500 pagine abbiamo riassunto la ricca attività decennale senza intenti autocelebrativi; il contributo più sostanzioso riguarda le riflessioni sulla musica e il suo futuro che abbiamo cercato di sviluppare in collaborazione con prestigiose istituzioni quali la SISSA di Trieste, l’AGON di Milano, l’Università degli Studi di Udine e la Scuola Normale Superiore di Pisa. Questo testimonia la qualità del nostro impegno, rilevata peraltro anche dalla vicepresidente della Regione Friuli-Venezia Giulia, nonché Assessore all’Istruzione e alla Cultura Alessandra Guerra, il cui intervento è riportato nella parte introduttiva del nostro volume. Paradossalmente è stata proprio la classe politica regionale a decidere ora il “nuovo corso” che necessariamente abbandonerà gli itinerari da me traccia- ti. Ci sono state recenti dichiarazioni programmatiche che accusavano il MittelFest di essere stato un festival dedicato ad un’élite ristretta, mentre ora lo si vorrebbe trasformare in una “festa popolare”: quale futuro ci attende? Non è compito mio giudicare la nuova impostazione: il MittelFest è nato come un’iniziativa di ampio respiro internazionale dai contenuti raffinati e intelligenti. Se questo dovesse mancare, il festival civi-dalese potrà cadere nell’anonimato di tanti prodotti consimili. Non posso considerarmi la vestale di un’idea “alta” della cultura, dopo dieci anni abbandono la scena e'non mi ritengo certo insostituibile. Potrei concludere che ho cercato di fare del mio meglio, rivolgendomi a un pubblico, regionale e non, che certo non soffriva di privazioni culturali ed ha saputo apprezzare percorsi inusuali caratterizzati da una certa densità di pensiero. Ora passo il testimone ad altri, ai quali non mi resta che augurare buon lavoro. Intervista a cura di Katja Kralj Del nasto- pajočih na prazniku kulture v Kanalski dolini V Naborietu uspešen slovenski kulturni dan V nabito polni Beneški palači v Naboijetu so Slovenci v Kanalski dolini pred nekaj dnevi počastili slovenski kulturni praznik. Na pobudo Slovenskega kulturnega središCa Planika so prireditev sooblikovali slušatelji tečajev slovenskega jezika, gojenci Glasbene šole ter v drugem delu programa šan-sonjerka Vida Mavric, ki jo je na klavirju spremljal Mojmir Sepe. Celotna prireditev ob Prešernovem prazniku je slonela na pesmih Frana in Franeta Milčinskega. Na temo teh pesmic so učiteljice priredile tudi neke vrste igrice, v kateri so i-meli pomembno vlogo najmlajši kanalski otroci. Vredno poudarka je tudi dejstvo, da so eno pesem Milčinskega prestavili tudi v domaci slovenski dialekt in jo torej ponudili številnemu občinstvu tudi v ukovskem dialektu oz. v dialektu iz OvCje vasi. Na prireditvi, ki so ji med drugimi prisostvovali trbiški župan Franco Bari-tussio, generalna konzulka Slovenije Jadranka Sturm Kocjan in poslanec Ivan Božic, je najprej v imenu domaCe občinske uprave pozdravil v slovenščini in italijanščini naborješki župan Aleksander Oman. Nato je spregovoril predsednik slovenskega središča Planika Rudi Bartaloth. Izpostavil je pomen sožitja in sodelovanja med živečimi narodi v Kanalski dolini. Dotaknil pa se je tudi ne- rešenih problemov, povezanih z zaščitnim zakonom, ki se še ne izvaja. Tako glede uresničevanja določil zakona za zaščito jezikovnih manjšin kot glede zakona za slovensko manjšino so potrebna še velika prizadevanja. Tako nemška kot furlanska in slovenska manjšina v Kanalski dolini, je zaključil Bartaloth, imajo še precej dela pred sabo za polno u-veljavitev lastnega jezika in kulture. Delo prof. Dapita bodo predstavili 16. marca v Teru Priimki in hišna imena Terske doline v knjigi Priimki in hišna imena v visoki Terski dolini. To je tema zanimivega raziskovalnega dela, ki se ga je lotil furlanski jezikoslovec, slavist in odličen poznavalec Rezije in Terske doline prof. Roberto Dapit. Delo je izšlo v italijan- ščini z naslovom “Cognomi e nomi di famiglia dell’alta Val Torre”. Objavljeno je bilo na pobudo Občine Bardo, ki se je do prof. Dapita obrnila za strokovno delo, finančno ga podprla pa s sredstvi, ki so bila namenjena slovenski manšini v Furlaniji - Juljiski krajini na o-snovi zakona za obmejna območja (šte. 46). Občina Bardo sedaj vabi na predstavitev knjige, ki bo v soboto 16. marca v društvenem centru Lemgo v vasici Ter (Pradielis) ob 18. uri. Knjigo, ki govori o zgodovini, jezikovnih in naravnih posebnosti vasi pod Muzci bo predstavil prof. Pavle Merku, avtor znamenite knjige o toponoma-stiki v Terski dolini, ki je izšla pred nekaj leti, prav tako na pobudo občinske uprave, ki jo je takrat vodil Maurizio Mizza in je nastavil delo, tako, da je prišlo tudi objave do dragocenega Dapitovega dela. četrtek, 14. marca 2002 4 Il terzo incontro del “Forum di sviluppo locale” Economìa e lavoro, i punti nevralgici Ancora una volta è stata la grande partecipazione del pubblico a caratterizzare l’incontro organizzato dal “Forum di sviluppo locale”. Martedì 5 marzo a S. Leonardo si è parlato di e-conomia e lavoro, punti nevralgici nella rincorsa allo sviluppo nelle Valli del Na-tisone anche perché legati, come è stato riaffermato in molti degli interventi, alla presenza dell’uomo sul territorio. Il punto di partenza, dopo i saluti introduttivi del sindaco di S. Leonardo Giuseppe Sibau e del presidente del Natisone Gal Paolo Marseu, è quello che Paolo Perini, direttore dell’Associazione piccole e medie industrie di Udine e responsabile del settore e-conomico all’interno del “Forum”, ha definito “un patrimonio naturale immenso”. Patrimonio che va sfruttato nonostante le sue dimensioni limitate, che anzi possono diventare un vantaggio. “Piccolo è bello” è stato il motto lanciato da Perini. Economia significa artigianato e turismo, ma anche agricoltura, settore da rivalutare, come ha spiegato Roberto Rigonat, presidente provinciale della Bed & breakfast, diffuso il bando La scadenza è il prossimo 22 aprile Il 22 aprile scade il bando di concorso per la presentazione dei progetti relativi all’azione del Pai “Bed & breakfast, ricettività non professionale”. I beneficiari possono essere i cittadini che hanno la disponibilità dell’edificio di residenza, aventi titolo nel rispetto delle vigenti norme di legge (ad esempio l’atto d’acquisto, la donazione, la successione, l’usufrutto, il contratto d’affitto, la procura notarile speciale del proprietario, ecc.) e che con tale i-niziativa non intendano avviare un’attività di tipo professionale ma la limitino al settore del bed & breakfast. Possono presentare domanda solo i cittadini che abbiano la residenza nei nove Comuni delle valli del Natisone. Con l’azione si finanzia un’attività che, in base alla legge regionale di riforma del turismo, “è e-sercitata da coloro i quali, nell’ambito della propria residenza, comprese le pertinenze, offrono occasionalmente alloggio e prima colazione, in non più di tre camere e con un massimo di sei posti letto, avvalendosi della normale organizzazione familiare e fornendo, esclusiva-mente a chi è alloggiato, alimenti e bevande confezionati per la prima colazione”. Il Natisone Gal mette a disposizione 249.184,25 euro (482.488.000 lire). Per ulteriori informazioni e per la documentazione necessaria ci si può rivolgere a: Natisone GAL Soc. cons. a r.l., via Arengo della Slavia 1, 33049 San Pietro al Natisone (Ud). Tel. 0432/717003, fax 0432/717742, e-mail : natisonegal@libero.it. Coldiretti. Peccato che, ha ricordato il primo degli intervenuti, Riccardo Ruttar, “esiste il problema della parcelizzazione del territorio agricolo, che così per buona parte non è usufruibile. Un problema da risolvere con un’azione politica”. Altro aspetto quello affrontato da Anna Qual izza, che da quindici anni o-pera nei settori del turismo e della comunicazione, e-sperienza da cui ha tratto la convinzione che “la nostra cultura bilingue, il nostro vivere lungo un confine sono passaporti preziosi per l’economia”. Altro versante è quello dello sviluppo sostenibile a fronte di una realtà in cui la fanno da padroni i cavatori e gli insediamenti agricoli dannosi, come ha sottolineato Francesco Tornada. Alla provocazione non ha risposto Mario Laurino, proprietario delle cave di Clastra, che ha invece lanciato una proposta a sua volta provocatoria: “Ci sono tanti paesi vuoti nelle Valli, riempiamoli con gli extracomunitari dell’Est, a Clastra ho portato rumeni, macedoni, è gente brava”. Negli altri interventi (tra gli altri hanno parlato don Giuseppe Jaculin, Pietro Qualizza, Roberto Dor- Una veduta della zona industriale di Azzida bolo, Giampaolo Droli) sono arrivati soprattutto riferimenti al passato, spesso critici, e qualche spunto, come la necessità di creare un “sistema” tra i vari settori economici. A chiudere due amministratori, Giuseppe Marinig e Claudio Garbaz, quasi a voler rimarcare il ruolo dell’ente pubblico in quel desiderio di crescita che è comunque emerso, in generale, con forza. Il prossimo incontro del “Forum” si terrà lunedì 18 marzo, alle 18.30, presso la sala consiliare di Torreano, e riguarderà la sezione “E-nergia e risorse”, (m.o.) ZELENI LISTI Ace Mermolja Iskanje pravega dialoga Oljka - leva sredina lahko upata na zmage, ko bosta našli pot do tihe večine netradicionalnih, postfor-dovskih delavcev. V tem bazenu je tudi največ mladih. Ne mislim le na manjšino, ki se ukvarja z internetom, ampak na množico delavcev v trgovskem sektorju, na samostojne delavce in na številne mlade, ki se preživljajo s tem, da tekajo od dela do dela, od zadruge do zadruge. Mnogokrat gre v omenjenem primeru za nekvalificirano delovno silo z nizko šolsko izobrazbo, ali pa je opravila višjo srednjo šolo in celo univerzo, a ne najde ustrezne zaposlitve. Pred očmi se mi vrstijo prodajalka v veleblagovnici, fant, ki raznaša pakete, delavec v zadrugi, ki ponuja najrazličnejše usluge, obrtnik ali njegov pomočnik, računalniški tehnik, električar itd. Gre za množico, ki ne pozna velike tovarne, podjetja z milijardnimi obračuni, še vedno trdne varnosti javnega uslužbenca ali prestiža kakega tradicionalnega prostega poklica. Gre tu za množico, ki je že danes premična, vdana v rizi- čnost in upa v pravi trenutek (posameznik, ki upa s tolikimi drugimi posamezniki). Glede omenjenega sloja menim, da ga ni možno opredeljevati s klasičnimi kategorijami. Njegov socialni položaj določa kvečjemu višina davčne prijave. Politični razgovor z omenjenimi ljudmi pa ni lahek. Gre namreč za posameznike, ki jih druži neka skupna usoda, a se je (skupne usode) vedno ne zavedajo. Skratka, vsakdo zavzema dokaj individualni položaj, tudi če dela v zadrugi. Težava komunikacijskega prodora je tudi v tem, da določen način življenja, mentaliteta, kulturne izbire itd. niso naklonjene politiki, še več, neka meglena protipolitika je vera opisanih ljudi. Življenje se lahko v globalnem in informacijskem svetu zlahka zoži na zelo osebne in zasebne probleme: kako gre s fantom, kako bomo plačali dolg za stanovanje, koliko stane zelenjava, kako je Montella zabil gol, kdo je morilec otroka v vasi Cogne itd. Ti svetovi, ki so stvarni, so včasih tudi edini, ki spremljajo delo in načine, kako do dela pr.iti ali pa ga ohraniti. Simboli in miti so prilagojeni vsakodnevnemu življenju in včasih je sanja v loteriji. Marsikomu tudi uspe in potem uresniči cilje, ki gredo od velikega avtomobila do lepe hiše. Nekateri nimajo iste sreče ali sposobnosti, kar pa ne pomeni avtomatične spremembe v volilni izbiri. Tiha večina ima svoje kode pri ocenjevanju politike in njenih akterjev. Doslej je govorico omenjene skupine, oziroma skupin in posameznikov najbolje interpretiral Berlusconi. Res je, da ima tri televizije in da je vplival in še bolj bo na državno televizijo. Moti pa se, kdor meni, da je vsa Berlusconijeva moč v lastništvu medijev. Lahko imaš televizijo, a ne znaš z njo komunicirati. Oljki in levi sredini se danes dogaja prav to, da ne najdeta pravega dialoga z množico ljudi, ki znajo biti v vsakodnevnem življenju zelo praktični, a njihova obzorja ne segajo preko ozkih plotov doma. Celo v zasebnem življenju si zastavljajo dileme, o katerih menimo, da so zastarele in banalne, vendar so za tiste, ki jih občutijo, pomembne. Nizki let ne pomeni vedno leta brez ljudi, nasprotno, bolečine, strahovi in upi so mnogokrat intenzivni in preprosti na ravni pokošene trave. Kako postati čriček, ki zna govoriti pokošeni travi? To je vprašanje za politiko, ki je po svoje že vedno sirota velikih ideologij. Italijanski premier in nemški kancler v Trstu Berlusconi-Schròder, srečanje s polemikami Lep sončen in vroC, pravzaprav 2e spomladanski dan je prejšnji petek, na mednarodni Dan žena, sprejel v Trstu načelnika italijanske in nemške vlade. Italijanski premier Silvio Berlusconi in nemški zvezni kancler Gerhard Schròder sta se pravzaprav pogovarjala o v-sem in hkrati konkretno o ničemer, kar je bilo jasno in se najbolj razvidno na zaključni tiskovni konferenci. V zameno pa je nemški kancler (in evropska javnost) od Berlusconija zvedel, da je minister Bossi v resnici “prepričan evropeist”, in to ne glede na njegove izjave na nedavnem kongresu Severne lige. Načelnika o-beh vlad sta obenem izrazila največji optimizem glede z-nakov nove gospodarske rasti v Italiji, Nemčiji ter nasploh v Evropi, o Čemer bo v teh dneh tekla beseda na vrhu v Barceloni. Na izrecno vprašanje novinarjev se je ob zaključku tiskovne konference Berlusconiju tudi zareklo, ko je zagotovil, da bo vlada do Četrtka sprejela odločilen sklep v z-vezi z imovino istrskih optantov. Ministrski predsednik je namreC menda mislil na imenovanje slovenskega paritetnega odbora, kar je že isti dan pojasnil tiskovni u-rad Farnesine. Tržaški vrh Berlusconi-Schròder so spremljale tudi polemike. Nekaj uma pobuda je namreC spravila mesto v pravi prometni in siceršnji kaos, saj je bilo celotno območje okoli prizorišča srečanja (centralni Trg Zedinjenja Italije) strogo za-strasen in zaprt javnosti. V mesto je pripotovalo kakih tisoC ljudi spremstva, od varnostnikov, preko novinarjev, diplomatov in spremljevalcev. Za nameček pa je slabo kri povz-roCila tudi slavnostna večerja z industrijci v Mira-marskem gradu, na katero so bili povabljeni le “prijateljski” podjetniki in politiki. Slovenski krovni organizaciji SKGZ in SSO sta Berlusconiju in Schròderju naslovili pismo, ki se je predstavilo kot pozdrav in dobrodošlica v zgodovinsko večkulturno mesto, dejansko pa je bilo poziv k spoštovanju pravic in dostojanstva slovenske in drugih manjšin. Predsednika krovnih organizacij Rudi PavšiC in Sergij Pahor sta v svojem dopisu izrazila pričakovanje po tesnejšem sodelovanju s Slovenijo in njenem vključevanju v Evropsko u-nijo ter prepričanje, da bo “evropska integracija nosilka napredka, pravičnosti in prijaznosti med ljudmi, ki govorijo drugačne jezike in so si različni po kulturi, ki pa v svojem jedru ohranja skupne evropske značilnosti”. Seveda je bil voditeljema obeh držav prvenstveno izpostavljen problem neizvajanja zaščitnega zakona ter počasno izvajanje zakona 482/99. “Naj se ta obraz kaže tudi v Trstu in v F-JK, ki sta po svoji zgodovini zaznamovani s prepletanjem ljudi, kultur in blaga. Naj torej plemenita zgodovina sreCanj in sodelovanja živi kot glasnica Evrope, ki bo vedno bolj stvarna, konkretna, praviCCna ter odprta novim prihodom in novim upanjem”, sta svoje pismo zaključila predsednika SKGZ in SSO. (igb) Aktualno novi matajur četrtek, 14. marca 2002 5 y Vidmu nastaja Odbor 482 Scaduto il termine del 28 febbraio per la creazione di nuovi enti Manjšinski Comunità montane, la Regione non decide zakon terja nadzorovanje Nivo in kvaliteta demokracije neke države se odražata v pravicah, ki jih priznava svojim manjšinam. In varstvo manjšinskega jezika sodi med temeljna vprašanja demokracije. V Italiji je 6. člen ustave, kot je znano, bil za vse jezikovne manjšine mrtva črka nad 50 let. Sele leta 1999 s sprejetjem zakona 482 je država začela izvajati svojo ustavo in zagotovila nekatere osnovne pravice, ki jih evropski dokumenti predvidevajo že vrsto let. A zakon ni dovolj. Nasprotno, treba je nadzorovati njegovo izvajanje. Na podlagi takih razmišljanj v Vidmu ustano-vljajo Odbor 482. Prva njegova naloga bo slediti izvajanju zakona (in vse državne, deželne in krajevne zakonodaje na področju manjšinske zaščite) ter nadzorovati, da se zaščitne norme izvajajo brez omejitev na vseh področjih, ki jih zakon predvideva: v šolstvu, javni upravi, medjih in sodstvu. Ob tem bo odbor posegel pri pristojnih oblasteh, tudi na mednarodni ravni, v primeru, da se zakon ne izvaja ali se krši. Odbor 482 namerava mimo tega podpirati vse pobude, ki gredo v smer priznanja (tudi na finančni ravni) strokovnosti ljudi, ki so poklicani zato, da zakon udejanjajo, od učiteljev do prevajalcev. Pripravljeni so tudi se poslužiti sodne poti v primeru kršenja manjšinske zakonodaje, zato razmišljajo tudi o oblikah samofinanciranja in nabirkah. Odbor je jasno proti diskriminacijam in nestrpnosti in izrecno poudarja, da zakon nič ne vsiljuje nikomur, nasprotno zagotavlja samo osnovne pravice pripadnikom manjšinskim jezikovnim skupnostim. Odbor 482 je politično transverzalen in zaobjema vse politične opcije, odprt je tako skupinam kot posameznikom. Zanimivo je, da se je odbor rodil v okviru furlanske manjšinske skupnosti, a želi sodelovati z vsemi manjšinskimi skupnostmi v Furlani-ji-Juljiski krajini in tudi z drugimi manjšinami v Italiji. V ta namen so njegovi pobudniki že stopili v stik s slovenskimi organizacijami iz videmske pokrajine, ki so že pristopile k pobudi. V kratkem nameravajo predstaviti Odbor 482 krajevnim medijem in javnosti. Entro il 28 febbraio la giunta regionale avrebbe dovuto prendere una decisione in merito al futuro delle Comunità montane, enti commissariati alcuni mesi fa in vista di un riordino che dovrebbe prevedere la creazione di nuovi, più ampi comprensori. Non è successo però nulla, come hanno denunciato nei giorni scorsi, con un’interpellanza al presidente Tondo, due consiglieri regionali diessini, Nevio Alzetta e Renzo Petris, entrambi sindaci di paesi di montagna. Alla mancanza di una legge regionale che definisca i nuovi enti fa riscontro una posta finanziaria, per le Comunità montane, ridotta rispetto al passato. Nella finanziaria 2002 è stata prevista, in totale, l’assegnazione di poco più di 4 milioni di euro. Una somma appena sufficiente per gestire gli enti fino al prossimo luglio, cioè fino alla data in cui è prevista la loro soppressione. Soppressione che, affermano i due consiglieri, ora dovrebbe essere rinviata, mentre la Regione nel contempo dovrebbe rivedere la posta finanziaria in bilancio destinata alle Comunità montane in modo da consentire loro di operare con serenità. La sede della Comunità montana a S. Pietro Zanimivo delo prof. Valerie Piergigli predstavili v Vidmu Nova študija o manjšinskih jezikih in kulturni mentiteti “Manjšinski jeziki in kulturna identiteta”, to je naslov zanimive pravne študije univerzi teme profesorice Valerie Piergigli, ki so jo prejšnji teden predstavili v Palači Belgrado v Vidmu na pobudo videmske pokrajinske uprave. V italijanski juridi-čni kulturi ni bilo dosti zanimanja za manjšinska vprašanja, je v svojem uvodnem pozdravu podčrtal predsednik Marzio Strassoldo in izpostavil “nasilje, ki smo ga doživeli kot furlanski učenci, saj so nam učiteljice vsiljevale drug jezik, ki ni bil materni jezik”. Z zakonom 482 smo končno prišli do Umaknili so ovadbo s prve strani Odvetnika beneških župnikov Berdon in Terpin sta namreč jasno dala vedeti, da če se bo proces začel, bosta kot priče poklicala ugledne slovenske in italijanske zgodovinarje, ki so sodelovali v mešani slovensko - italijanski komisiji. V petek je torej le prišlo do končnega razpleta. Skupaj z odvetniki so se Qualizza in Zuanella dogovorili o spravni izjavi, duhovnika sta izrazila pripravljenost položiti 1 evro kot moralno odškodnino tožiteljem. Leti pa so ovadbo umaknili. Kaki dve uri so se nadaljevala pogajanja in oblikovalo besedilo, ki je bilo na koncu sprejeto. In vsi, vključno s številnimi prisotni, ki so izražali solidarnost duhovnikoma, so se oddahnili. Predsednik Tondo imenoval člane paritetnega odbora Škgz in Sso bosta vložili priziv na imenovanja s prve strani Predstavnik tretje krovne Alex Pintar je pripadnik Berlusconijeve stranke Forza Italia in tudi član deželne posvetovalne komisije, ki se ukvarja z razdeljevanjem prispevkov slovenski narodni skupnosti. Slokar je član Severne lige in Deželnega odbora za komunikacije (CORE-COM). Basile je upokojeni general vojske in skrajno desničarsko usmerjena osebnost. Večkrat se je javno zavzel proti zaščiti Slovencev. V paritetni odbor ga je svojčas v deželnem svetu predlagalo Nacionalno zavezništvo. Basile je tudi podpredsednik odbora žrtev fojb. Precej nepričakovana je bila izbira Slokarja in Ba- sileja v svojstvu deželnih predstavnikov, ki nista u-radno odraz slovenske narodnostne skupnosti. Sprva se je Tondova vlada nagibala k imenovanju dveh visokih deželnih funkcionarjev in sicer glavnega tajnika Dežele Giovannija Bellarose ter Giuliana A-bateja, ravnatelja deželnega oddelka za kulturo. Na koncu pa je prevladala izrazito politična rešitev na škodo tehnične. V paritetni odbor so bili že izvoljeni Andrej Berdon, Mario Lavrenčič in Davide Clodig za slovenske izvoljene predstavnike ter Renzo de’ Vidovich, A-driano Ritossa, Ferruccio Clavora, Milan Koglot, Stojan Spetič, Livio Furlan in Stefano Pizzin za deželno skupščino. Krovni organizacij kot sta že pred časom napovedali sta v torek 12. marca sklenili, da se bosta obrnili na Deželno upravno sodišče in vložili priziv. Odprto ostaja vsekakor vprašanje tudi spričo zadnjih imenovanja, v kolikšni meri bo lahko paritetni odbor deloval in kako bo skrbel za uresničitev zaščitnih norm. priznanja, je nadaljeval, in zato so bila odločilna prizadevanja Furlanov. Zelo smo zadovoljni za ta zakon, je še dodal, saj med drugim prvič priznava kot nacionalna, dva jezika, ki nimata matične države za seboj in sicer furlanski in sardinski jezik. Strassoldo je nato izpostavil aktivnosti Pokrajine prav na ravni uveljavljanja zaščitnega zakona 482. "Manjšinski jeziki in kulturna identiteta”, kot je podčrtal predstojnik oddelka za juridične znanosti videmske univerze Mezzetta, je zelo popolno in natančno delo, ki je izšlo pri založbi Giuffrè editore v Milanu lani, kar pomeni, da med juridičnimi normami jemlje v poštev tudi zakon 482. Pojasnuje osnovne pojeme s prodročja manjšinskega prava, posebno kvaliteto študiji pa daje primerjalni pristop. Valeria Piergigli namreč izhaja iz Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih, primerja italijansko zakonodajo in ustavo z drugimi evropskimi državami. Manjšinsko problematiko obravnava odprto in objektivno, kot je poudaril William Cisi-lino, odgovoren urada za manjšinske jezike v videmski pokrajinski upravi. Izredno bogata je tudi bibliografija, ki jo je prof. Piergigli S. Pietro al Natisone - Albergo Belvedere venerdì 15 marzo, ore 20.30 Dibattito pubblico L’ARTICOLO 18 DELLO STATUTO DEI LAVORATORI Interverranno: Ezio Iellina, sindacalista della Cgil Alessandro Tesini, consigliere regionale Ds Democratici di sinistra - SezioneValli del Natisene vzela v poštev in jo navaja v knjigi. Med poudarki, ki izhajajo iz študije, je Cisilino izpostavil razlikovanje med zaščito jezikovnih manjšin, ki se nanaša na 6. člen ustave in kulturno promocijo o katerem je govora v 9. členu. Opredelitev za eno ali drugo opcijo ima zelo drugačne učinke. Zato, je podčrtal, sta se tako Pokrajina Videm kot Observatorji za furlanski jezik odločila, da bosta podpirala pobude in projekte, težišče katerih je na jeziku prej kot na kulturi. Drugo vprašanje, ki je bilo v središču pozornosti na videmski predstavitvi in ga je podčrtala sama avtorica študije, je pomen teritorja v manjšinskem pravu in osrednja vloga krajevnih uprav v izvajanju zaščite. Ze iz evropske listine izhaja povezava, je podrčrtala Valeria Piergigli, med zaščito manjšinskega jezika in določenim teritorjem, oziroma povezava med skupnostjo in teritorjem, na katerem manjšina živi. Tudi sam naziv “zgodovinske jezikovne manjšine” v zakonu 482, je dejala, jasno odraža desjtvo, da gre za skupnosti, ki so zgodovinsko naseljena na določenem območju. Povezava s teritorjem, je dejala Valeria Piergigli, je odločilnega pomena za preživetje neke manjšine, zaščitne norme pa je lažje izvajati na določenem teritorju. Tudi v drugih evropskih državah se manjšinske zaščitne norme vežejo na teritorij. Novo poglavje na področju manjšinske zaščite, je zaključila Valeria Piergigli, se odpira s spremembo ustave, ki prenaša določene pristojnosti na Dežele, kar pomeni, da same dežele lahko okrepijo zaščitne norme, (jn) četrtek, 14. marca 2002 H ponte a Broxas, fine della ricerca In loco qui Broxas dicitur. (Paolo Diacono, Historia Langobardorum, 1. V, c. 23) Il ritrovamento dei resti del ponte romano a Broxas nell’area ponte di Vemasso-chiesa di san Quirino, in comune di San Pietro al Natisone, pone fine ad una lunga ricerca che ha appassionato studiosi di toponomastica, di storia locale e longobarda. La località, ricordata da Paolo Diacono nella Historia Langobardorum (1. V, c. 23), dove attorno al 664 avvenne il primo scontro tra longobardi e slavi, venne più volte individuata nel paese di Bri-schis o di Brocchiana in comune di Pulfero o anche a Ponte San Quirino, in comune di San Pietro al Natisone. Ritengo che le prime due località sono state associate a Broxas più per una assonanza tra i toponimi che per ragioni storiche e logistiche; l’ubicazione della terza rispondeva, invece, di più al testo del Diacono e ad alcune testimonianze storiche. La collocazione di Broxas nei pressi del ponte di Vemasso e della chiesa di San Quirino a San Pietro al Natisone, se da una parte corregge di appena un chilometro la seconda ipotesi, dall’altra cancella definitivamente la prima, ponendo fine a questa lunga querelle. Ma andiamo con ordine. Ad pontem Natisonis fluminis Questi i fatti narrati da Paolo Diacono; “Quindi fu nominato duca del Friuli Vettari, o-riginario di Vicenza: un uomo benigno, che sapeva reggere il popolo con mansuetudine. Gli Slavi, avendo sentito che era andato a Pavia, decisero di fare in forze un’irruzione su Ci-vidale, e s’accamparono a Brossa, non lontano dalla città. Per provvidenziale disposizione, avvenne che il duca Vettari la sera prima fosse tornato da Pavia, e questo all’insaputa degli Slavi. Poiché i suoi conti, come succede, se n 'erano andati alle loro dimore, Vetta-ri, alla notizia della calata degli Slavi, decide di muovere contro di loro, e sia pure con pochi uomini, venticinque per la precisione. Gli Slavi, vedendoli venire così in pochi, cominciarono a schernirli dicendo che stava scendendo in campo contro di loro il patriarca con i suoi chierici. Ma avvicinatosi al ponte del Natisone, lì dove gli Slavi erano accampati, Vettari si tolse l’elmo dal capo che a-veva calvo, e si mostrò al nemico. Gli Slavi, rendendosi conto che si trattava del duca in persona, rimasero subito talmente colpiti e spaventati da mettersi a gridare che Vettari era lì. E poiché Dio li aveva turbati, pensarono più a scappare che a combattere. Allora Vettari piombò loro addosso con quei pochi soldati che a-veva, facendone una tale strage che, di cinquemila che erano, pochissimi riuscirono a mettersi in salvo con la fuga” (Diacono 1990:231). Secondo gli storici (cfr. Grafenauer 1978: 17) questa prima battaglia tra slavi e longobardi avvenne attorno al 664. Sull’attendibilità della narrazione sono stati avanzati molti dubbi e lo stesso storico friulano Pio Paschini scrisse: “è chiaro che questi racconti riguardanti le lotte contro gli Slavi hanno una forte tinta di leggenda popolare soprattutto nei particolari” (Paschini 1990: 125; cfr. anche Musoni 1900: 186 - 187). E’ quanto mai improbabile, infatti, che venticinque seppur valorosi cavalieri abbiano potuto sconfiggere cinquemila uomini. A noi qui interessa, però, individuare Broxas, la località dove avvenne la battaglia e dove, come scrive il Diacono, sorgeva un ponte sul Natisone. “Broxas” non è Brischis Ho ricordato che alcuni ficazione sia stata suggerita agli studiosi più da un’assonanza tra i toponimi che a dati rispondenti alla descrizione del Diacono anche se è vero che Brischis si trova sulle rive del Natisone e che nei pressi furono scoperte di recente le testate di un ponte, probabilmente romano. Ma c’è anche l’origine del toponimo a negare l’identificazione di Broxas con Brischis e Brocchiana. BoZo Zuanella afferma che anche “dal punto di vista linguistico è difficile che Broxas, poi Brossa (...) si sia trasformata in Brišče o Brischis, infatti la forma italiana (Brischis) deriva certamente da quella slovena (Brišče); dobbiamo tener presente, infatti, che il suffisso sloveno -išče è stato regolarmente tradotto, dalle nostre parti, con il suffisso di origine friulana -ischis, quando si è trattato di dare forma italiana al toponimo sloveno (cfr. gli analoghi casi di Ce-plezišče > Cepletischis, Platišče > Platischis, Prapotišče > Prapotischis, Robedišče > Robedischis)”. Zuanella allo stesso modo esclude la derivazione di Brocchiana / Brošana da Broxas e ricorda che Brišče / Brischis è un toponimo che si riscontra ben Sulla destra i resti del ponte a Broxas territori “di Slavi non ce ne sono stati mai” (Mor 1972: 47). A sostegno del dato linguistico, che nega la derivazione di Brischis / Brišče da Broxas, viene anche la posizione geografica. E’ vero che il paese sorge sulle sponde del Natisone, ma la configurazione delle rive del fiume esclude la possibilità dell’esistenza di un ponte degno di questo nome, che cioè avrebbe potuto sopportare il traffico di una strada romana che collegava Cividale con le re- gi gli, mm. I resti della locali da Paolo Diacono tra il ponte di Vemasso e la chiesetta di S. Quirino Uno dei massi del ponte ritrovati nel Natisone presso Vernasso studiosi (cfr. Musoni 1900) i-dentificano Broxas con Brischis (e Brocchiana), due frazioni del comune di Pulfero, la prima adagiata sulla sponda sinistra del Natisone lungo la statale che da Cividale porta al confine, la seconda posta sui fianchi di un contrafforte del Matajur, non lontano da Brischis. Ripeto l’opinione che questa identi- sette volte in territorio sloveno e, citando il di Prampero, afferma che si trova perfino in provincia di Pordenone, nei pressi di Meduna di Li-venza (Zuanella 1983). In quest’area si tratta evidentemente di toponimi di origine slava sorti in seguito alla “Vastata Hungarorum”, fatto che però il Mor nega decisamente dicendo che in quei gioni transalpine. E’ vero che poco a valle della località di Cicigolis, di fronte a Brischis, qualche anno fa, furono scoperte delle testate in pietra di un ponte, probabilmente di o-rigine romana, ma evidentemente si trattava di una passerella di legno adatta ad un traffico “locale”, più che di un manufatto sul quale potevano transitare carri pesanti e formazioni dell’esercito romano. Broxas a Ponte San Quirino? Scartata la zona di Brischis, dove collocare la Broxas di Paolo Diacono? La soluzione più logica, dal punto di vista geografico e storico, poteva essere l’area di Ponte San Quirino, dove c’è un solido ponte di pietra gettato sulla forra del Natisone. La posizione strategica di confluenza di tutte le strade, che si inoltrano nelle valli del Natisone, la vicinanza a Cividale, l’esistenza nei pressi di un castelliere e di un antico castello, il ritrovamento di reperti storici di varie epoche, suggerivano l’ipotesi che Broxas si potesse trovare, appunto, a Ponte San Quirino. Il nome stesso della località supportava questa ipotesi. Per gli sloveni del Natisone, Ponte San Quirino è semplice-mente “Most” (Do par Muo-ste), il ponte per antonomasia che dovevano attraversare per scendere a Cividale o raggiungere la sponda destra del Natisone. Questa tesi non è nuova. E’ stata sostenuta già dal De Rubeis, il quale scrive che Broxas è una località nel territorio di San Giovanni d’Antro posta alla quarta pietra miliare dalla città (“Broxas est locus in finibus s. Johannis in Antro ad quar-tum lapidem a civitate”, Diacono 1990: 255), e identifica il ponte ricordato dal Diacono con il ponte di pietra (“pons lapideus”) che tutt’oggi si trova al terzo miglio dalla città di Cividale nella forra del Natisone (“etiamnunc tertio a civitate Forijulii milliario in an-gustiis Natisonis occurrit”, i-bidem). E’ chiaro che in questo caso il De Rubeis si riferisca a Ponte San Quirino. L’origine del toponimo L’ipotesi di ponte San Quirino è stata sostenuta anche da Carlo Guido Mor (Mor 1972: 44), da Simon Rutar (Rutar 1899: 106; cfr anche Musoni 1900) e, come abbiamo visto, dallo stesso Zuanella, il quale basa la sua convinzione sullo studio del toponimo, aggiungendo un e-lemento di novità alla ricerca. In un primo momento fa derivare Broxas dal sostantivo greco “bróhos” (= cappio, nodo, maglia di una rete), che avrebbe potuto caratterizzare un qualche elemento del ponte (Zuanella 1983), poi, su suggerimento del sottoscritto, che gli ha fatto notare l’esistenza in latino dei termini “brocchus” (= sporgente, prominente, riferito in particolare a persona o animale con denti sporgenti) e “brocchi-tas” (= sporgenza, prominenza), termini che potrebbero a-vere a che fare con Broxas. corregge la sua prima ipotesi e scrive: la voce latina “brocchus” deriva dalla lingua greca (cfr. “bryko”, “bryho”: rompere coi denti, digrignare i denti). “Questa voce aggettivale nel significato di ‘uno che ha i denti sporgenti in fuori’, la troviamo nella lingua italiana, dove ha assunto forme e significati diversi: ‘brocco’: cavallo sfiatato, dai denti sporgenti, ‘broccolo’: diminutivo di ‘brocco’ nel significato di germoglio” e poi ancora ‘broccato’, ‘brossura’, ecc. “Che cosa siano state in realtà le broxae al Ponte San Quirino - si chiede Zuanella -è difficile dirlo: forse si trattava effettivamente di sporgenze rocciose sulle sponde del Natisone, sulle quali è stato gettato il ponte, oppure delle caratteristiche rocce emergenti in quel punto dal fondo del fiume anche se non possiamo escludere che si trattasse di qualche elemento del ponte stesso, ma questo è difficile da stabilire” (Zuanella 1983). segue a pagina 6 rj i • novi mata jur Lgoaovina / Broxas in ostanki rimskega mostu V eseju izpod peresa Giorgia Bankiča, ki ga objavljamo na teh straneh, je predstavljeno zelo pomembno odkritje. V njem je namreč zadnji in najbolj prepričljiv odgovor na vprašanje, na kateri kraj se nanašajo besede langobardskega zgodovinarja Pavla Diakona, ko pravi “in loco qui Broxas dicitur" (“v kraju, ki se imenuje Broxas). Pavel Diakon omenja kraj v svoji znameniti knjigi Historia Langobar-dorum (v V. knjigi in 23. poglavju). Prav tu so se leta 664 prvič spopadli Langobardi in Slovani. Izvedenci v toponoma- stiki, strokovnjaki v krajevni zgodovini in v zgodovini Langobardov so dolgo raziskovali to njegovo delo in iskali odgovor na vprašanje, kje je “Broxas”. Največkrat, kot piše Giorgio Banchig, so jo enačili z vasjo Brisce ali Brischis v italijanščini ali pa z vasjo BroCana/ Brocchiana v občini Podbonesec, verjetno zaradi podobnega zvoka imen. Jemali so v poštev tudi Most /Ponte S. Quirino v občini Speter, ker je bolj odgovarjal Diakonovemu zapisu in zgo- dovinskim pričevanjem. Najdba ostankov rimskega mostu, nedolgo casa od tega, v kraju Broxas v bližini barnaSkega mostu in cerkve Svetega Kvirina premakne kraj le za kilometer višje, popolnoma izniči zadnjo hipotezo (pri Mostu) in “zaključi dolgotrajni spor”, je napisal Banchig. V svojem eseju predstavlja dosedanje raziskave in domneve, razlage o izvoru toponima ter pomembnost Broxasa, kar dokazuje tudi dejstvo da se po njem imenujejo Ce-dajska vrata, kjer se je začenjala rimska cesta, ki je vodila v Nadiske doline. Un sito frequentato in epoca celtica e sviluppatosi nel periodo romano, diede nome ad una famosa porta di Cividale dalla pagina precedente Su questo filone di ricerca si veda anche il significato dei termini italiani “brocca” = ramo sporgente, germoglio, “broccame” = insieme di chiodi usati per le suole delle scarpe di montagna, “brocca-re” = nell’industria tessile ornare i drappi a ricci d’oro e d’argento, e poi ancora “brocchiere”, “broccia”, “brocciatrice”, “broccio”, ecc., tutte parole che indicano sporgenza, prominenza. Il ponte, quindi, doveva essere stato gettato su due sporgenze della forra del Natisone, che inizia a San Pietro circa all’altezza del mulino, e termina a valle poco oltre Ponte San Quirino. I resti del ponte e le “broxae” del Natisone Acquisito anche questo dato etimologico siamo ancora nel campo delle ipotesi e sulla precisa collocazione del ponte “ad Broxas” di Paolo Diacono vaghiamo ancora nel buio, dal momento che manca il necessario supporto dell’archeologia. Forte di questi dati, Gino Monai si è messo alla ricerca di qualche sito, di qualche pietra, di qualche elemento del ponte che desse corpo finalmente alle affermazioni e alle supposizioni fin qui esposte. Dopo pazienti ricerche lungo tutta la forra del Natisone, da Ponte San Quirino a San Pietro, ecco apparire nell’acqua, nella zona del ponte di Ver-nasso e all’altezza della chiesa di San Quirino, le tipiche pietre modanate che certamente facevano parte del ponte romano; e ancora Monai ha individuato nelle rocce sporgenti della forra (le famose “broxae”?!) due ripiani tagliati nella roccia sui quali furono costruite le testate del ponte. I sopralluoghi e l’esame di questi reperti da parte degli esperti del Museo archeologico di Cividale hanno finalmente risolto questo “giallo” storico: la località “ad Broxas” si trovava nell’area della chiesa di San Quirino a San Pietro al Natisone. Ma come nel finale di un giallo che si rispetti, in cui il colpevole è davanti agli occhi di tutti, ma nessuno riesce ad individuarlo per la sua abilità a nascondere gli indizi, dobbiamo ammettere che tutto questo nostro ragionamento, e quindi anche degli autori che abbiamo citato e che si sono arrabattati a cercare l’ubicazione di Broxas, è stato espresso in sintesi già nel secolo XVI dal conte Girolamo di Porcia, il quale nella sua Descrizione della Patria del Friuli arrivando al ‘Territorio ne Monti” di Cividale e dando notizia delle particolari forme di giudizio delle Banche di Antro e di Merso, scrisse chiaramente: “nondimeno ocorrendo negozio, che concerna al publico, tutte due (le contrade di Antro e di Merso, ndr) chiamate da due Decani detti decani grandi si riducono insieme appresso u-na Chiesa di S. Quirino, ove già fu la Villa detta Brossa, notabile per il fatto d’armi successo tra i Longobardi, e Schiavi poco discosta dalle rive del Natisone; ed ivi fanno il suo Rengo” (Porcia 1897: 65). E’ veramente strano che questa chiara descrizione del Porcia non sia stata presa alla lettera e non siano state fatte indagini approfondite su queste precise indicazioni storiche e geografiche. L'importanza di Broxas Che cos’era Broxas, quale era la sua importanza per essere citata da Paolo Diacono e poi non molti anni dopo, nell’888, da re Berengario? In quell’anno il marchese del Friuli, diventato primo re d’Italia, fece donazione al diacono Felice della chiesa di san Giovanni d’Antro, dei prati e dei campi bonificati dal presbitero Lorenzo attorno al monte Olosa, e poi dei campi nel territorio di Broxias, il casale Pungolino e Reynaldino; gli concesse anche i pascoli di Broxias posti sui monti, nel piano e sulle sponde dei fiumi (“... campos in fines Broxias et casale Pungolinos et in Reynaldinos. Concedit etiam Broxianis pascua in montibus sita et plano et fiu-minum ripis”, Schiapparelli 1903:404). Che Broxas fosse una località importante è dimostrato anche dal fatto che diede il nome ad una porta di Cividale (Porta Brossana), da dove iniziava la strada romana che lungo la valle del Natisone portava ai valichi alpini. Scrive Carlo Podrecca: “sopra la porta della pubblica loggia del borgo Brossana di Cividale” c’è una lapide di marmo con una iscrizione latina che ricordava la vittoria del duca Vettari sugli slavi in una località chiamata Broxas, da cui derivò il nome di Porta Brossana (Podrecca 1884: 17). La scritta dice: “Non lontano da qui si trova la località di Broxas posta nel territorio di Antro che diede a te, o porta, l’antico nome Brossana. Qui il duca Vettari sconfisse i vicini nemici allorché, dopo essersi tolto l’elmo, col capo calvo si buttò .nel combattimento. Di questo fatto furono testimoni il Natisone e i monti rossi di sangue”, segue la data 664, anno in cui effettivamente venne combattuta la battaglia de- scritta da Paolo Diacono (Non procul hinc Broxas est in finibus Antri / qui nomen tibi porta dedit Broxana vetu-stum / Dux ibi finitimos per-cussit Vectaris hostes / cum galeam abiecit curens in praelia calvus / testes Natiso e rubicundi sanguine montes / DCLXIV). La lapide fu collocata sopra la porta della pubblica loggia nel 1750 (Banchig 1992; cfr. anche Grion 1899: 385). Da queste testimonianze si può dedurre che Broxas fu u-na località importante, frequentata già in epoca celtica e sviluppatasi in epoca romana. Forse all’origine era uno degli snodi principali in quest’area del “Valium” o dei “Claustra Alpium Iuliarum” costruiti dai romani a difesa di Cividale e della pianura friulana, dai quali si diramavano muraglie, postazioni militali ed altre opere di dife- sa ancora rintracciabili in alcuni punti delle valli del Natisone, in particolare sui monti Roba e Barda che dividono le valli dell’Alberone e del Natisone, dove furono trovati a più riprese resti fittili e monete romane a partire dall’epoca repubblicana. Anche sul versante destro del Natisone dovevano esserci delle opere di difesa che probabilmente raggiungevano Biacis e la grotta di Antro (cfr. Miotti, 1981:37). Il tutto doveva “far parte di un sistema difensivo romano di età alto-repubblicana (II-I secolo a. C.), in zona abitata da Gallo-Carni (Celti), certamente collegati con la posizione di Cividale, quale avamposto militare e logistico di Aquileia e probabilmente frequentato dalle stesse popolazioni preromane (come dimostrano i rinvenimenti alla base del Monte Barda tra S. Pietro, S. Quirino e Azzida, sedi di insediamenti e necropoli)” (Tagliaferri 1988: 150). Probabilmente questo sistema difensivo faceva capo a Broxas, dove l’esistenza del ponte di pietra e la posizione alla confluenza delle valli e lungo la strada che portava oltre le Alpi favorirono la nascita di un mercato e di un centro abitato che vantava anche un tempio situato nell’area dove ora sorge la chiesa di San Quirino come testimoniano alcuni testimonianze romane e di popolazioni autoctone. “A lato della chiesa di S. Quirino, esattamente ‘sul lato opposto della strada attuale’, cioè ad occidente in riva sinistra del fiume, fu verificata la presenza di un tratto di strada romana acciottolata. Nel 1985, durante i lavori di ristrutturazione della chiesa, si rinvennero a 60-80 cm. di profondità, nei pressi dell’entrata 4 orecchini frammentati e 2 lamine in bronzo, probabilmente appartenenti a più tombe tardo antiche, forse del V-IV secolo data la forma dei reperti tipici di popolazioni autoctone” (Tagliaferri 1988: 152 - 153; cfr. anche Podrecca 1884: 33). Da Broxas arriva anche il “Sarcofago in pietra arenaria locale, acquistato dal museo di Cividale nel 1929 (i. 2423), databile al II-1II sec. d. C., già situato ‘nei muri fiancheggianti la scalinata che conduce alla chiesa (dedicata a S. Pietro, attuale fondata nel 1911) di S. Pietro al Natisone’ ove ‘si trova iserito un sarcofago di pietra bianca (1,90 x 0,50), con iscrizione (APILIA CAELERINA VIVA POSVIT/SIBI). Il Mommsen nota che fu rinvenuto in località Broxas, vicino al ponte...” (Tagliaferri 1988: 154-155; cfr. anche Brozzi 1982: passim). Ma il Mommsen (citato dal Tagliaferri), come altri storici, dice che la località è da identificarsi con tutta probabilità con l’odierna Brischis, 4 chilometri sopra S. Pietro. Abbiamo visto, però, che questa tesi non è supportata da validi fondamenti linguistici e geografici. Con il tramonto della presenza romana, la località perse la sua importanza e se ne dimenticò perfino il nome, quando, forse per un’eccezionale piena del Natisone o per altri eventi naturali, il ponte crollò e i suoi resti si persero lungo il letto del fiume. In seguito, circa un chilometro a valle, fu costruito un altro ponte, il quale, chissà per quale motivo, prese il nome non da Broxas, ma dalla chiesa di San Quirino. La popolazione e le autorità locali, però, mantennero in qualche modo la memoria storica di Broxas come di un sito ritenuto importante, dove probabilmente continuavano a risiedere o ad esercitare la loro autorità i rappresentanti del governo centrale. Lo possiamo dedurre da un documento del 1252 circa sulla giurisdizione e il controllo del “forum” (mercato) e della chiesa di San Quirino, nelle cui vicinanze “il Gastaldo del signor Patriarca tiene giudizio tra latini e slavi (inter lati-nos et sclavos) di quella contrada e gli uomini di quella contrada si appellano a quella sede e lì vengono definiti gli appelli davanti al Gastaldo del signor Patriarca” (Paschi-ni 1913:309). Nel 1254 la lo- calità viene citata come “forum sancti Quirini” (di Pram-pero 1882: 153), un evidente richiamo alla fiera (qualche autore parla soltanto di mercato) che vi si teneva il 4 giugno di ogni anno nei pressi della chiesa. La sua gestione era affidata ai signori di Vil-lalta e di Caporiacco, in seguito passò alla gastaldia di Antro: “1342. Il Patriarca (Bertrando) fece compera da Francesco Rambaldo di Lodovico di Cavoriaco, della Giurisdizione e Garito del Mercato di S. Quirino, che ad utile maggiore congiunse alla Gastaldia d’Antro” (Podrecca 1887: 62; cfr. anche Banchig 1994: 104). Ricordiamo, infine, (ma lo ha già fatto sopra il Porcia) che fino alla caduta della Repubblica di Venezia nei pressi della chiesa di San Quirino si teneva l’arengo grande delle convalli del Natisone, cioè il parlamento della Slavia Friulana, composto dai decani delle Contrade di Antro e di Merso per discutere e deliberare su problemi comuni. Il 2 agosto di ogni anno, scrive Carlo Podrecca, “i Giusdicenti in una quarantina di carrozze convenivano da Cividale sul largo di S. Quirino per ... ivi mangiare i polla-strelli di ferragosto” (Podrecca 1887: 139). Questa, sostiene il Podrecca, per molti di loro era l’unica presenza nelle valli, segno che l’esercizio della loro giurisdizione era molto limitato, oppure che essi demandavano la soluzione delle questioni agli aren-ghi e alle banche giudiziarie. Giorgio Banchig - Paolo Diacono (a cura di Elio Bartolini), Storia dei I longobardi. Milano 1990. - Grafenauer. Bogo. Problemi di storia della colonizzazione della Slavia Veneta durante il Medioevo con particolare riguardo alla colonizzazione slovena, in La storia della Slavia I-taliana, San Pietro al Natisone - Trieste 1979. - Paschini, Pio, Storia del Friuli. Udine 1990. - Musoni, Francesco. 11 capitolo 23° del libro V della Historia luuigobaniorum e gli sloveni del Friuli, in Atti e memorie del congresso storico tenuto in Cividale, Cividale 1900 (ristampa a-nastatica Cividale 1990). - Zuanella, Boto, Toponomastica delle valli del Natisone, "DonT 2,5,6/1983. - Mor, Carlo Guido, Appunti sull’ordinamento politico - amministrativo nella vai Natisone, in Val Natisone, Udine 1972. - Rutar, Simon. Beneška Slovenija, Ljubljana 1899 (ristampa anastatica, Cividale 1999). - di Porcia, Girolamo. Descrizione della Patria del Friuli, Udine 1897 (manoscritto 1567). - Schiapparelli. Luigi. I diplomi di re Berengario, 1, Roma 1903. - Podrecca, Carlo, Slavia Italiana, Cividale 1884 (ristampa anastatica, Trieste 1977). - Banchig, Giorgio, Porta Brossana, "Doni" 7, 8,9^1992 - Grion, Giusto, Guida storica di Cividale e del suo distretto, Cividale 1899 (ristampa anastatica, Cividale 1990). - Miotti, Tito, I castelli del Friuli, III. Udine 1981. - Tagliaferri, Amelio, Coloni e legionari romani nel Friuli celtico, Pordenone 1988. Brozzi, Mario, La valle del Natisone e le convalli. in "Memorie storiche forogiuliesi”, LXI. 1981. - Paschini, Pio, Diritti feudali in San Pietro al Natisone verso la metà del secolo XIII, in “Memorie storiche forogiuliesi”, IX, 1913. - di Prampero, Alvise, Saggio di un glossario geografico friulano dal VI al XIII secolo, Venezia 1882. Banchig, Giorgio, Le tappe della storia in Pulfero - ambiente, storia, cultura. Pulfero 1994. - Podrecca, Carlo, Slavia Italiana - Istituzioni amministrative e giudiziarie, Cividale 1887. mrm La roccia su cui si sarebbe appoggiato il ponte Četrtek, 14. marca 2002 To bilo leto 1938 ano to bilo pyrvi din avošta ano somo mèli tyt w òro ano, mòj oča ano mòj bratèr Marjo to se noradlo ano to Slo pojiitrè ta prid. Ano da ja min tyt bo dòpo za jima nastyt obed ano mo moti ta-par 'fši. Alora, ko to bilo nu mojo tu-w ta mo moti skiiala ano na mi g'ala nu-w kor-bo ano ja si Sla. Ko si par-Sla ta, bil puldnè ano ona dwa to wzè sèklo ano to me čakalo. Dòpo somo se g’ali ta-na no rawni'nico ano somo jèdli. Ko somo jedli, somo Sly wsak na den krej seč pero mòj oča an me g’al tu-w no lipo požicjun. Mo, ja na vin da kako to se noradlo, dòpo, ja si biitila, to bo bilo mi spo-znulo, nu tu-w biitit, ja nyb bi bila pur zaòwknula da aiuto ki mòj bratèr Marjo an Col. Alora an rèkel tu-w mi-ja očo da to zaòwknulo da “aiuto”. Mòj oča rèkal: -čiij, tacy vi'dèt kè jè Alora ko an parSel ta. Ito ki to me pustilo ni me bilo. Alora to se wzelo nu Sio, nu Sio za farado, bila trawa, to se znolo tej ja si Sla na nutor ano si Sla ano si se wstavila ta-nuw nin prodè tu-w ni pacy, ki tu-w orè so ne ospi'Cane pèndi ano mòj bratèr ta prid an me nalizel ta-nutrè w tin prodè ano an zaòwknol da : - oča, si jo nalizel ! Be wun rèkel da : - na zi'wa bej ? Mòj bratèr rèkel, da an na vi. Ano ko to parSlo nutor, morata vèdet, to wCelo ò-wket da “aiuto” ano so bili Ano to jé italikol lit, to se pranoio moščale so na mere zabit Iso bila nin pravla lani ta niina Marija Jonkina karjè njy tu-w orò. Alora so parSly, so bili Pikòlavi, so bili karjè njy ano ni so parSly dong’e ano ni so vidli wsè da kako to se noradlo ano me pòbrali ano wzeli ano Dorè rejnik, ki dòpo to bil pa mòj kopari, an ji'ma g’al ta-na yrbet. Iten w Lòmè, ki ni so mèli nyt, so bili jiidi ano tu-w orè ta ni so owkali da parnasita no koco, nu zlawjè ano sakiro. Alora isi so se spartiii na ta, tej ni so moly, ano pa ti ta-nutrè so se Spartili ano parSly pruča won na Labuwjè. Ni so se nalezli ta-za Labuwjon, mi na-ta ano pa ony na won. Alora ito ni so pamasly sakiro, ni so wsèkali kej ano ni so noradli žerkli ano da ni majo me g’at won na žerkli ano ni so pamasly koco nu zlawja ano ni so rakly da to be tèlo byt prow da be kira Žana se siici to dolinjo kotu-lo ano mi det za me pra-bliC da ja bodi siia. Rozala Runcawa, Marjonina, min racyt joSt, ita na si slikla kotulo ano na mi dala ano ni so me prablikli ano ni so me zavili tu-w koco ano sly. Alora izdè marno poCyt. Ko ni so me nalèzli, mòj bratèr Marjo šel ano Sel da an ma tyt jisket jèra ano pa midija. Ano an sei nu z Lòm ano ko an parSel nu-w Lòm bil pa Vinocijè, ki njaa oda to bil Cèk, myn racyt itako. Alora Vinocijè da: kon bej rès, Marjo? Ano wun mu rèkel da: -mo sastra se walila. Wun Sei, pero pa Vinocijè Sei za nji'n ano ko ni so parSly nutor to pyrvè ni so rakly jero, ki bil pra Pjèri, da kako to se noradlo ano jèro wzel svètè Zinanè òjè ano an parSel won me srèst. Mòj bratèr Sei dò na Ra-vanco ano mu rèkel midi-jo, da an pridi orè. Za jet to pot nutuw Lòm ito ni so se srètli, ki ma byt na vali'ka rast, ki dòpo mòj oča an ma byt noradil pa den kwadri. Ano ito jèro mi dal svètè Zinanè òjè. Dòpo somo spet se spinili poCaso ni so parsly nutor ano ko ni so parsly nutor pa midi bil pront ito. Ano dòpo ni so me g’ali nu-w kowo, si bila wsa zatakla nu wsa poiimpana nu wsa kyrvawa nu wsakaa kej. Ano ni so Sly dò na Lome raCyt mòj motari, da na pridi damu parnastyt kjiiče, ki da ja si se wdarila tu-w no nòo, ni so rakly itako. Mo moti pukurjala ano paršla damuw. Ko ni so parsly nutor pa ma moti bila ito ano midi an mi dal punture, mo ja nisi bila bolna za mi det punture. Motiv iz Rezije Sèdanest dnuw ja nisi vèdla od mie tej si mèla zmučano krij. Ano wsy so wzè g’ali da bon téla prit nora, par raCyt po nes, itako. Ano mo moti nu mòj oča morata vèdèt. Ano dòpo, nes, ziitra ano poziitranjèn to Sio avanti sèdanest dnuw ano ja niši wmèla lòpo romonyt si romonila mo wsè to stromblastè ano erSt si pa pèla ki itaa léta ni so péli “la bella romanina” ano ja nisi vèdla od mie paro si pèla ano pa onja-Stent ja si spomenjala Ma-donico di CaStelmonte ano pa jiidi so prosili, Bu jin lunajté wsèn. Ano to bilo nu mojo bojé na ta ja si g’ala rudi da ja min tyt w Sintioni, to bo bilo prašlo isé pa dvi nadèji. Da ja min tyt wun Sintioni mo kucè bej mésèn tyt ki ja si bila zmu-Cana, mo tu-w mòj lavi to mi romonilo itako. Ano den din, inSoma, si téla wStrek da ni majo me pajet w Sintioni mo ja nisi mola več nikòj italiko. Ano ni so me oblikli nu oblili ano me pajali dòlo po poti, dò po orici ano ta-z Ves orè z Dui ano ta-za Byrdon ta, si doSla ta isi, mo si parSla rivona. Ano ko si parSla ta-isi ni so spet me slikli ano me žuli nu me g’ali wun kowo ano kaki din dòpo ja si wCela vèdèt pocCaso od mie. Ano ko si parSla nu mojo a se ja si barala da kè jè mòj bratèr. Alora mo moti na rakla da Marjo Sel fora ki to mi dišplažalo karjè ki sowa sly karjè dakordè. Si bila se obrenula nu mojo ano dòpo od sé ki ja si bila Sla w Sintioni mlè to mi parSlo a se, wsaki din nu mojo si parSla a se ano si paršla vèdèt da kako ja sy ano da kako si bila biitila ano pačaso ja si oSčapala mo to mi télo karjè ti'mpa, ki ja si bila karjè Zbo ano karjè poliipana ki karjè dòpo me bolèl Zwot, ki ni so mi dajali to res, to jazbazavè, ano mo moti mèla mi mozèt yrbet ano nòe. Ano to jé italikol lit, to se pranoio mo SCalé so na mèrè zabit. (Isò bila nin pravila ta niina Marija Jonkina lani, morča, za to rozajon-sko trazmisjun Te roza-janski glas) V občinskem središču je v nedeljo 10. marca nastopilo šest slovenskih zborov iz sosednjih držav Koroška in Primorska zapeli Na prireditvi sta spregovorila trbiški župan Baritussio in v imenu prirediteljev koncerta Nužej Tolmajer V občinskem kulturnem središču na Trbižu je v nedeljo popoldne odmevala slovenska pesem. Tu sta se namreč srečali zborovski reviji Koroška in Primorska poje ter sooblikovali poseben koncert, na katerem so se prepletali koroška otožnost in mediteranski vplivi s slovenskega Primorja. Predvsem pa je zelo močno prihajala do izraza navezanost Slovencev na zborovsko petje, ne glede na to kje živijo, visoka kvaliteta slovenskega zborovskega gibanja ter volja po skupnem ustvarjanju in to preko vseh mej, ki nas ločujejo. Take in podobne misli sta v svojih pozdravih izpostavila NuZej Tolmajer, predstavnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca in Franco Baritussio, Zupan občine Trbiž, ki je dala svoje pokroviteljstvo pobudi. ‘ Koncert sta dvojezično N? Franco Baritussio povezovali Federica Grilz in Francesca Bartaloth. Začel se je z nastopom mešanega pevskega zbora Bilka Bilčovs iz Koroške, ki nas je pod vodstvom Irene Kosmač popeljal v svet ljudske in avtorske koroške pesmi. Sledil je nastop skupine Beneške korenine iz Na-diskih dolin, ki nastopa od leta 1996 in je v tem obdobju dosegla visoko kako- vostno raven. Pod vodstvom Davida Klodiča se loteva tudi zahtevnih skladb, posebno pozornost pa zasluzijo priredbe samega dirigenta. Med temi gre Se posebej izpostaviti krstno predstavitev pesmi Mens sana, ki jo je na besedilo koroškega pesnika Janija Oswalda uglasbil Davide Klodič. Nastopil je nato moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka na Koroškem, ki je v polni zasedbi in pod vodstvom Dominika Hudla zapel tri pesmi, nato se je iz njegovega jedra oblikoval istoimenski kvintet mlajših pevcev, ki prepričlijivo gojijo slovensko zborovsko pesem. Pod vodstvom Domini- ka Hudla je nato lepo nastopil mešani pevski zbor Peca Globasnica. Lep koncert je sklenil komorni moški zbor iz Izole, ki ga vodi Oskar Trebeč in sodi med kvalitetnejše zbore, ki so prejeli ze številna priznanja. Primorski pevci so tudi tokrat navdušili občinstvo in mu poklonili tudi ponovitev eno od svojih pesmi. Komorni moški zbor iz Izole z dirigentom Oskarjem Trebcem Iz vse Italije v Bardo Konferenca za Italijo Slovenskega svetovnega kongresa je priredila srečanje s Slovenci, ki Živijo razseljeni po raznih k-rajih v Italiji. Glavni namen kongresa, kot poudarja njegov predsednik za Italijo Marjan Terpin, je namreč združevati Slovence, ki so iz raznih razlogov in okoliščin daleč od doma. To prvo srečanje bo letos potekalo v Bardu v Terski dolini v nedeljo 30. junija. V ta namen so se prav v vasici Terske doline srečali Marjan Terpin., Dino del Medico in dr. Karlo Bresciani s predsednikom Zveze slovenskih izseljencev Slovenci po svetu Dantejem Del Medico. Izdelali so tudi okvirni program srečanja. Najprej bo masa v domači cerkvi, sledil bo kulturni program z glasbenimi skupinami in pevskimi zbori iz zamejstva. ti M. . novi matajur Mimmatajur "...................................................... 7 La visita a due ditte della classe 5A della scuola bilingue di S. Pietro '7: su un telaio fatto di poliestere e di carbonio che viene portato in camera oscura. In camera oscura sarà ricoperto da una gelatina che non lascia passare la luce. Il telaio viene sottoposto ai raggi infrarossi sotto apposite lampade. La gelatina si asciuga. Si ottiene così la matrice. Successivamente si procede alla stampa manuale. Il colore passa nei punti non otturati dalla gelatina e l’immagine viene stampata. Questo tipo di stampa si chiama stampa serigrafica -da sercio che significa seta. Un tempo, infatti, il telaio che fa da matrice era di seta. E’ stato utile per gli a-lunni trascorrere alcune ore nel mondo del lavoro. Ogni lavoro ha i suoi lati positivi e negativi. Quello del grafico è un lavoro creativo, ma anche dannoso alla salute poiché per la stampa si utilizzano acidi e vernici lievemente tossici. Stefania Rudi Giulia Terranova Premariacco - zona industriale. Anche per gli a-lunni della classe 5A della scuola elementare bilingue c giunto il momento di conoscere da vicino la pubblicità, per questo si sono recati a Premariacco a visitare gli studi di grafica pubblicitaria Juliagraf ed Idea-graf. Appena arrivati sono stati accolti da un dipendente della ditta Juliagraf che ha spiegato loro tutti i passaggi per la realizzazione di manifesti pubblicitari. Tutto ha inizio con la richiesta di un manifesto o di un’etichetta o un adesivo da parte di un cliente. Tenendo conto della richiesta, si procede alla realizzazione della bozza che viene scannerizzata su una pellicola di acetato. In seguito l’immagine riprodotta sulla pellicola viene stampata, con l’uti- stoffa... La prima fase è sempre l’acquisizione del lavoro: il cliente fa una richiesta. Realizzata la boz- za, il disegno viene stampato su una pellicola di a-cetato. Questa viene trasferita Una lezione particolare sulla grafica pubblicitaria A fianco e sotto due momenti della visita alle ditte Juliagraf e Ideagraf lizzo di appositi macchinari, su una lastra metallica. Così si ottiene la matrice. A questo punto la matrice viene stampata su carta grazie ad una macchina chiamata off-set. Si usa la macchina offset se per la stampa si in- Pregovori o mackah Ce stopiS mački na rep, zacvili. Ce mačke ni doma, miši plešejo. Čeprav mačka spi, je treba pokriti lonec. Varuj se mačk, ki spredaj ližejo, zadaj praskajo! Ne kupuj mačka v vreči. (Iz Rodne grude) tendono utilizzare tutti e quattro i colori base: nero, giallo, magenta (rosso) e ciano (blu). La macchina off-set è provvista di quattro rulli. I colori si stampano, però, u-no alla volta. Se si intende spendere di .meno, si possono utilizzare anche solo due colori o addirittura un unico colore. In tal caso si usa una macchina con due rulli soltanto. Una volta stampati, i manifesti, i block notes, le etichette, vengono assemblati e spediti al cliente. Finita la visita alla Juliagraf gli alunni della classe 5A sono passati alla Ideagraf, situata proprio di fronte. Alla Ideagraf stampano non solo su carta, come alla Juliagraf, ma anche su altri materiali tipo legno, D cruciverba di carnevale degli alunni di S. Leonardo 0 0 c 3 ORIZZONTALI I - Cittadina vicino al confine austriaco nota per i “krampus”. 2 - Periodo che precede la Quaresima. 3 -Valle friulana dominata dal monte Canin. 4 - Tipica maschera di Mersino. 5 - Viene trattenuto dall’Angelo di Rodda. 6 - Se ne mangi troppi... fanno venire la carie!!! 7 - Valgono sempre... a Carnevale. 8 - Adomano i cappelli del "Lepi”. 9 - Oggetti rumorosi tipici delle mucche e dei "blu-marji”. IO - La tiene in mano il Diavolo di Rodda. II - Carnevale... nelle Valli del Natisone. 12 - La “schiuma” dei tempi andati! 13 - Quello dei "blu-marji” è alto e fiorito. 14 - Viene usato dai “blu-marji” per risvegliare la primavera. VERTICALI 1 - Frazione del comune di Pulfero famosa per la sua maschera molto colorata. 2 - Sono "Lepi” a Montemaggiore. 3 - Paese preferito dai "galli”. 4 -Spaventano i bambini di Tarvisio. 5 - A Carnevale è molto amico del... Diavolo. 6 - Sono sempre maschi. in numero dispari e corrono moltissimo. 7 -Paesino friulano di montagna con un famoso lago artificiale. 8 - Si accompagnano ai "Belli" di Montemaggiore. 9 - Frazione di Pulfero preferita dai “blumarji”. 10 - Paesino ai piedi del monte Matajur. 11 - Lo devono essere i “blumarji”. 12-11 colore dei “blumarji”. 13 - Paese ai confini con l'Austria. 14 - Trattiene il Diavolo a Rodda. 15 -Acchiappano le gambe delle belle ragazze. 16-11 santo che si festeggia il 5 dicembre. O o O Lunedì 4 febbraio siamo andati a visitare la mostra allestita nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone dal titolo “Maschere rituali alpine”. Tornati a scuola, con tantissime informazioni su come si festeggia il carnevale in diversi Paesi dell’arco alpino, ci è venuta l’idea di inventare un “Cruciverba di carnevale”. Noi ci siamo divertiti molto ad escogitarlo tutti insieme e ora vi sfidiamo a risolverlo! Gli alunni della scuola elementare di S. Leonardo Šport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Reanese 2-0 3. Categoria Chiavris - Savognese 1 -1 Arteniese - Audace 3-0 JUNIORES Valnatisone - Serenissima 4-1 Amatori Real Filpa - Warriors 0-1 baby color - Valli Natisone 2-2 Gunners - Poi. Valnatisone 0-1 Calcetto Varmo - Merenderos 3-2 Segnacco Paradiso dei golosi 3-5 Bronx team - Artegna 7-4 Poi. Valnatisone - Il santo e il lupo 3-2 Prossimo turno 1. Categoria Ancona - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Fortissimi Audace - Moimacco JUNIORES Trivignano - Valnatisone Giovanissimi Torreanese - Valnatisone Esordienti Valnatisone - Gemonese/A Pulcini Audace - Virtus Manzanese/A Amatori Mereto di Capitolo - Reai Filpa Valli Natisone - Ediltomat Poi. Valnatisone - Carioca Piaino - Osteria al Colovrat Calcetto Merenderos - Nuovomillennio Classifiche 1. Categoria Reanese, Ancona 43; Lumignacco 37; Colloredo di Montalbano 35; Tarcentina 34; Trivignano 33; Valnatisone, Union Nogaredo 32; Flumignano 31 ; Riviera 30; Buonacquisto 29; Tricesimo 25; Villanova 24; Venzone, Majanese 22; Tre stelle 20. 3. Categoria Arteniese 48; Moimacco 43; Ciseriis 38; Chiavris 37; Serenissima 36; Bearzi 35; Gaglianese 29; Savognese 28; Stella Azzurra 27; Savorgnanese 26; Fortissimi 20; S. Gottardo 10; Audace 8; Donatello 4. JUNIORES Valnatisone 43; Lavarian/Mortean 36; Aurora Buonacquisto 34; S. Gottardo 29;« Serenissima 25; Cussignacco, Rivolto 24; Azzurra 16; Corno di Rosazzo 14; 7 Spighe 11 ; Trivignano 8; Com. Lestizza 6. Giovanissimi Valnatisone 38; Union 91 35; Moimacco 34; Manzanese 24; Serenissima 19; Com. Pozzuolo 17; Buonacquisto 13; Gaglianese, Torreanese 9; Savorgnanese 6. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 26; Babycolor 25; Warriors, Bar Roma 24; Anni 80, Mereto di Capitolo, Osteria della salute 21; Termokey 20; E-diltomat, Valli del Natisone 18; Caffè Miani 14; S. Daniele, Fagagna 11; Tissa-no 10. Amatori (2. Categoria) Campeglio 22; Pizz. Rispoli, Gunners 21; S. Lorenzo 20; Poi. Valnatisone 19; Agli amici, Linea golosa 18; Bar Savio 15; L'arcobaleno 12; Carioca, Team Caligaro 10. Amatori (3. Categoria) Osteria al Colovrat 35; Ai Cons 26; Piaino, Atletico nazionale 22, Bar Manhattan, Moulin rouge 15; Pizza Split, Xavier 14; Moimacco, Panda calcio 11 ; Orzano 4. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. Domenica importante vittoria ottenuta a spese della Reanese grazie alle reti di Domeniš e Bier Valnatisone, play-off più vicini La Savognese non mantiene il vantaggio, sconfitta l’Audace - Senza soste la marcia degli Juniores Brutto passo falso del Reai Filpa di Pulfero - La Polisportiva Valnatisone canta vittoria a Povoletto Ritorna il Triajur Si corre domenica 7 aprile, a partire dalle 10 del mattino, la sesta edizione del Triajur, la gara non competitiva di triathlon del Matajur organizzata dalla Pro loco Vartacia, dagli alpini, dai vigili volontari e dai cacciatori del comune di Savogna. La prima frazione, da Sa-vogna a Montemaggiore, si correrà e-sclusivamente in mountain-bike, la se- conda, fino alla cima del Matajur, a piedi, la terza e ultima frazione, dalla cima fino a Masseris, si potrà percorrere a piedi o, in caso di neve, con l’ausilio di sci, snowboard o slitta. Le iscrizioni (la quota è di 8 euro) si possono fare alla partenza presso il bar Crisnaro o entro il giorno precedente, sabato 6 aprile, presso il negozio Bici Sport di Cividale. MONTfMAOflIORfc Ì 'Ti igOlA | La Valnatisone, superando la capolista Reanese, si è prontamente riscattata dalLimmeritata sconfitta subita con l’Ancona. Gli azzurri guidati da Fulvio Degrassi con un gol per tempo hanno liquidato la pratica avvicinandosi ulteriormente alla zona dei play-off promozione. Le reti del successo dei valligiani portano la firma di Marco Domeniš e Paolo Bier. La Savognese sul campo di Chiavris non è riuscita a mantenere il vantaggio acquisito nel primo tempo grazie al calcio di rigore trasformato da Davide Del Gallo. I gialloblu di Fedele Cantoni sono stati raggiunti dagli udinesi che hanno pareggiato su calcio di rigore. L’Audace ha dovuto ammainare bandiera a Montenars contro la prima della classe, l’Arteniese. I ragazzi di Claudio Duria-vig hanno giocato una buona partita, ma alla fine la maggiore caratura ed esperienza dei padroni di casa ha fatto la differenza. Gli Juniores della Val- natisone continuano la loro marcia regolare verso la vittoria finale. Sabato 9 pomeriggio al comunale, senza patemi d’animo, hanno regolato la Serenissima di Pradamano. Nel primo tempo i ragazzi guidati da Claudio Baulini hanno messo al sicuro il risultato andando in gol per tre volte, rispettivamente con Si-mone Crisetig, Gabriele Miano ed Elmir Tiro. Hanno poi concesso il gol della bandiera ai giallorossi, chiudendo definitivamente il macht con la quarta segnatura di Davide Duria-vig. I Giovanissimi della Valnatisone hanno osservato il previsto turno di riposo in attesa della ripresa del campionato che avverrà domenica 17 con il derby di Torreano. La squadra sanpietrina ha nel frattempo esordito nel torneo notturno giovanile di Buttrio regolando con tre reti il Ni-mis. A firmare il tabellino dei marcatori sono stati due volte Andrea D’Odorico ed una volta Giovanni Tropina. Gli Esordienti della Valnatisone sono stati eliminati dal torneo di S. Giuseppe nella gara di semifinale ad opera della Serenissima di Pradamano. In finale domenica 24, alle 11, si affronterranno l’Assosangiorgina e la Serenissima. Nel campionato amatoriale di Eccellenza il Reai Filpa è stato superato dai Warriors, subendo il gol u-dinese nei primi minuti della sfida. Buon pareggio per la Valli del Natisone sul campo di Dolegnano contro la Baby color. Gli Škrati, per due volte in vantaggio grazie al rigore trasformato da Marco Carlig ed alla rete siglata da Michele Osgnach, hanno subito la rimonta dei padroni di casa. In Seconda categoria impresa corsara, sul non facile campo di Povoletto, della Polisportiva Valnatisone di Cividale. I ducali, con soli undici effettivi, sono riusciti a sbloccare il risultato dopo 10’ grazie a Giovanni Dominici, difendendo a denti stretti l’esiguo vantaggio per il resto dell’incontro anche grazie alle parate di Enrico Buco-vaz. Il successo ottenuto mantiene la formazione del Marco Domeniš (Valnatisone) presidente Pietro Boer in corsa per la promozione. Ottenuta in anticipo la promozione, l’Osteria al Colovrat di Drenchia ha osservato la meritata giornata di riposo in vista delle ultime due giornate di campionato e dei successivi play-off per il titolo amatoriale regionale. Nel calcetto di Eccellenza i Merenderos hanno perso con il Varmo andando a segno due volte con Michele Osgnach ed una con Gianluca Gnomi. Il Paradiso dei golosi ha chiuso il campionato superando il Segnacco con la quaterna di Michele Dor-bolò ed il gol di Stefano Pace. Il Bronx Team ha regolato, con le doppiette di Matteo Trinco e Stefano Moreale e le reti messe a segno da Michele Guion e Giuliano Causerò, il Caffè Centrale di Artegna. Grazie a questo risultato i gialloneri si sono confermati al terzo posto acquisendo il diritto di partecipare ai play-off per l’assegnazione del titolo provinciale. In Terza categoria, infine, sono ridotte al lumicino le speranze di promozione per II santo e il lupo che ha perso, anche se di misura, lo scontro con la Polisportiva Valnatisone. I ragazzi di Mauro Clavora hanno fatto centro due volte con Roberto Clarig e Patrick Birtig. (Paolo Caffi) Riprende l’attività del settore giovanile Esordienti e Pulcini ritornano in campo Riprenderà sabato 16 marzo l’attività giovanile delle categorie Esordienti e dei Pulcini. Per la prima giornata del c a m -pionato di “Primavera” gli Esordienti della Vainati s o n e ospite-ranno al comunale di S. Pietro, alle 16, i giallorossi della Gemonese/A. I ragazzi allenati da Vida sono stati inseriti in uno dei gironi comprendenti le migliori squadre del campionato di “Autunno”. Oltre alla Gemonese/A fanno parte del girone DI anche l’Ancona di Udine, la Reanese ed i Fortissimi. Sono previ- ste partite di andata e di ritorno. Il campionato terminerà sabato 25 maggio con la squadra prima classificata del gi-r o n e promossa alle fi-n a 1 i . Nella prima giornata del girone di ritorno della cate-g o r i a Pulcini, l’Audace di S. Leonardo ospiterà alle 15 la Virtus Manzanese/A. Del nuovo girone D, oltre a queste due formazioni, fanno parte Buonacquisto, Bearzi/C, Centrosedia, Pagnac-co/B, S. Gottardo, Serenissima, Torreanese e Virtus Manzanese/B. Il girone di ritorno terminerà sabato 15 maggio. Francesco Rucchin (Esordienti) jih pr V torak 19. marca bo praznik svetega Juožefa. Ce se kličeš takuo pridi se z nam veselit. Se ušafamo gor na Starigori, kjer ob 10. uri bo sveta maša. Potlè puodemo na kosilo v Podvaršče (Podboniesac) “Alla trota” (tel. 726006) . Ce kajšan med vas na pride h maš, naj pride rauno v Podvaršč: najta se pa pozabit se vpisat, Cene na bota imiel prestora! Per la festa di San Giuseppe, martedì 19, ci ritroveremo tutti i Giuseppe, Bepo, Bepic... delle Valli del Natisone. L’appuntamento è per le 10 a Castelmonte, quindi per le 13 presso la trattoria Alla trota di Specognis. Per il pranzo è obbligatorio iscriversi telefonando al 726006. Cai Val Natisone V nediejo 17. marca gremo na Sveto Leno (Santa Maddalena) se ušafamo ob 8.30 v Gorenji Miersi (piazzale campo sportivo). Za prit do svete Lene nad Oblico bomo hodil parbliž-no tri ure an pu. Potlè puodemo du Oblico kjer tisti, ki bojo tiel, lahko bojo jedli pastošuto. Tisti, ki se na upajo hodit tarkaj cajta, morejo iti do Kravarja z makino an od tu par nogah. Za vie druge novice pokličita: Gianni (0432/723378), Daniela (04321723115) Giovanin je paršu damu iz diela buj za-goda, ku po navadi an je ušafu njega ženo Milico v pastiej z adnim drugim. ZaCeu je arjut pruot nji an njemu na vas glas an trucat, de jih ubie oba. - Nu, nu, potalaži se nomalo Giovanin -mu je joče jala Milica - zatuo, ki ti na vieš duo nam plačava obroke, rate od mutua za hišo, tel radodaren mož! - grede, ki je pokazala s par-stam tu tistega, ki je spau par nji! - Ka’ misleš, duo nam plačava bolete od telefona, luč an televižjon? Tel radodaran mož! Ka’ češ reč, duo ku-pava oblieke otruo-cem an peliče mene? Tel radodaran mož! - Oh draga moja Milica, če je takuo, pokriga lepuo s kou-tro, de na ušafa mraza an magar kajšno polmonite! *** Bepin je sreču pa-rjatelja Maijaca an ga jezno poprašu: - A je ries, takuo ki pravejo vasnjani, de hodeš za mojo ženo? - Oh Sigurno, de nie ries, parsežem, de ist nisem nikdar hodu za tojo ženo, ostanema zmieram doma v kambri! *** Dvie parjateljce so se poguarjale: - Se bojim - je jala ta parva - de muoj mož ima ’no hudo boliezan. - Za vojo božjo, naredi roge! - Oh, de bi bluo za tiste, muoj mož bi na imeu še pošast ne! *** - Hejla Tonca, se vide, de si se oženu, imaš zmieram srajco lepuo popieglano! - Oh ja, imaš ra- žon, to parvo rieč, ki me je navadla moja žena je srajce pieglat! *** - Al je ries, Franc, de si ti, ki opereš vse tonte? - Ja, je ries! Operen tonte, glaže, pia-štrele an vse kar je potriebno! - An toja žena? - Ne, ne, ona se sama umije! SOVODNJE Miedih se je varnii V Sauodnji imamo nazaj ambulatolo. Zaparli so ga bli, kar so začel strojit Suolo (bluo je polietje lanskega lieta), kjer ima svoji sedež an am-bulatorjo. Judje s telega ka-muna so zavojo tegà muor-li hodit davje v Spietar za se stuort pregledat ai pa sa-muo za ricete. Spietar je le blizu, pa poštudierita na tiste, ki žive v Matajure, al v Gabruci... an še ne vsi imajo makino, ntuorajo čakat, de jih peje do tja kajšan od družine al pa kajšan va-snjan... V ambulatorje v Spietre pa je bluo za čakat ure an ure, saj so bli tudi buniki s tistega kamuna... Vsi so se troštal, de miedih ušafa za an prekuc kak drug prestor (an so bli, za reč samuo adan, kjer je bla do kakega lieta od tegà lekarna, farmacija...), pa takuo nie šlo an se je paršlo do tele dni za imiet spet miediha v Sauodnji. Se ’no rieč: dohtor Pele-gritti je spremente tudi urnike, orario. Te novi je tel tle: pandiejak, torak, če- tartak an petak od 11.30 do 12.30. V sriedo popu-dan moreta iti v Spietar, kjer je od 16. do 18. ure. SREDNJE Dolenj Tarbi Zbuogam Elena V Dolenjim Tarbju so pogrešil še adno ženo. Za nimar nas je na naglim v videmskem Spitale zapustila Elena Crisetig, poročena Duriavig. Imiela je 84 liet. Elena se je rodila v Ton-čovi družini v Varhu, za neviesto je šla v bližnjo vas, v Dolenj Tarbi, v Drejčjovo hišo, adna od narguorših družin tele vasi. Imiel so kimetijo an puno repu tu štal. Diela nie zari-es manjkalo. Potlè so paršli še otroc. Lieta so šle napri an od velike Drejčjove družine so bli ostal doma še Elena an Toni. Za njo jočejo hčere Vilma, Daniela an Milena, sin Gianni, zeti, navuodi an vsa druga žlahta. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v torak 12. marca popudan go par svetim Pavle (Cernečje). PODBONESEC Ofjan Žalostna iz vasi V čedajskem spitale je v mieru zaspau Pietro Brescon. Učaku je lepo starost, saj je biu klaša 1913. Na telim svietu je zapu-stu hčere Luciano an Lauro, sina Paola, zete, neviesto, navuode, pranavuode an drugo žlahto. Venčni mier bo počivu v Ofjane, kjer je biu njega pogreb v sriedo 13. marca popudan. Za mamo, za tata an tudi za nono! Giovanni je biu paršu dol s Sardinje tle h nam zavojo diela. Biu je kara-binier an je dielu na Stu-pci an tle je zapoznu tisto čečo, ki potlè je ratala njega žena. Ona je Anna od Čepove družine iz Stupce an pru v butigi od mame Bepe so imiel parložnost se srečat puno krat an takuo sta se zaljubila. An je bla ta pra- va ljubezan, saj na 26. fe-brarja sta praznovala njih srebamo poroko. Kupe z njim je praznovala tudi Beppa, mama od Anne. Beppa je dopunla 79 liet (se pru dobro dar-ži!).Okuole njih se je zbrala vsa njih družina an jim želiela še puno veselih dnevu. II 26 febbraio Anna e Giovanni hanno festeggiato in allegria il loro venticinquesimo anniversario di matrimonio assieme alle persone più care. Con loro la nonna Beppa ha fatto festa compiendo 79 anni. Anna, della famiglia Cep, ha conosciuto Giovanni, originario di Sassari a Stupizza, dove lui svolgeva la professione di carabiniere presso il confine di stato. Il negozietto di nonna Beppa ha agevolato il loro incontro e dalla loro unione è nata Elisa che, con Davide (il suo ragazzo), vuole pubblicare questa foto come regalo ai suoi genitori (ed anche alla nonna!) per rendere ancora più indelebile il ricordo di quella bella ricorrenza. Da un anno tutta la famiglia vive a Stupizza assieme ai cani Odilo e Pol-ly ed al micio Golia. Tutti quanti auguriamo ai due sposi tanta serenità ed una lunga vita insieme. Podboniesac: ki dost ljudi štieje kamun Kakuo je šlo z demografskim gibanjem (movimento demografico) v po-dbonieškem kamunu? Lahko bi odguoril, ku te druge lieta: malo otruok, ki se rodi, naš parlietni ljudje nas zapuščajo an malo judi, ki pride živet tle... Vsedno pa nie šlo previč slavo. Številke, numerje, jih moremo dat le do 20. otu-berja, saj je biu censimento Istat an dokjer na pregledajo an tiste date, na kamune nam na morejo dat točne (precise) številke do 31. di-čemberja. Vam jih damo al v teku telega lieta, al pa drugo lie- Ko pridemo v Briščo to, kar nardimo pregled od 2002. Parvi dan lieta 2001 je kamun šteu 619 moži an 637 žen, vsega kupe 1.256 ljudi. Na 20. otuberja je bluo 612 možkih an 635 žensk, vsega kupe 1.247 ljudi, takuo, de se je šlo na manj za 9. Rodilo se je štier otruok: dva puobčja an dvie čičice. Untarlo je šest moži an sedam žensk , vsega kupe 15. V kamun je paršlo živet 21 možkih an 16 žensk, vsega kupe 37 ljudi. Proč jih je šlo pa 37: 24 možkih an 13 žensk. Četrtek, 14. marca 2002 12 Emma Slojuova go miz Brieg je srečala parjatelje otroških liet So bli otroc na Briegu srečali so se Avstraliji Smo bli glih napisal novico od Gina Mehelinove-ga, ki jo prebereta na teli strani, kar je stopila v naš uficih Emma Ruttar - Slojuova go miz Brieg an nam pamesla fotografijo, ki jo videta tle. Je ‘na posebna fotografija, ki je bila nareta ne dva miesca od tega an na nji so vasnjani iz Briega, v dreškem kamunu, ki so se ušafal tam v Avstraliji, med njimi je tudi Gino Me-helinov! “Sam Sla v Avstralijo dol h moji sestri Romildi, an dol smo se uSafal vasnjani iz Briega, ki smo se pustil, kar smo bli zlo mladi. Vsak je Su po svoji pot: ist sem šla v Venezuelo, Gino je Su v Avstralijo, an takuo tudi moja sestra Romilda an še Lidia Coszach - Jurčkova. Srečal smo se seda. Z Ginam se niesmo videli cielih petdeset liet! Paršli so me gledat vsi Slo-vienj, ki Žive dol v Avstraliji, nardil smo vsi kupe veliko fešto... je bluo zaries So Sli tle z duoma s kartonovo valižo, kajSan je Su dol po Italiji (predvsem če-Ce), drugi po Evropi, Ameriki, Kanadi an Avstraliji. Potlè kajšni so se vamil damu, drugi, an jih je narvenC part, so ostal, kjer so ušafal dielo, so se ustvarili družino an novo Življenje. Tel naš ljudje nam pišejo an v njih besiedah je vsa lju-bezan do rojstnega kraja. Pisu nam je Gino Mehelinov go miz Brieg (dreški kamun), ki glih petdeset liet od tegà je pustu njega vas an šu v Avstralijo, blizu Melbourne. Tle Živi z Zeno Gino, ki je iz Police. Ima dva otroka, adnega puoba an adno CeCo. Gino nam je pisu, de seda imam 78 liet an dar-žim telo kartonovo valizo za spomin na tist dan, ki san vse zapustu, kar je bluo narbuj dragega za me, za prit tle v Avstralijo. ... Skuoze Novi Matajur pozdra-vjam vse tiste, ki me poznajo”. Dragi Gino, na vemo, Ce ste se kaj-Sankrat vamu damu, potlè, ki ste Su v Avstralijo, vemo pa, de tisti, ki so tle doma, se lepuo spominjajo na vas (Marija taz Debenijega, ki je paršla v Zuano-vo hišo na Lombaj se šele zmisle, de tisti dan, ki ste Su ona je Sla grabit blizu Rukina, je bluo okuole svetega Ivana, atu sta se srečal an atu sta se pozdravili!) an vsi vas ljudje tle doma bojo pru veseli vas videt na Novim Matajurju, pru ta- kuo zvestuo preberejo, de jih pozdravja-te. Za kar se tiče vašo fotografijo, je zaries ganljivo, komovent videt, de daržite šele tisto valizo, ki za vas je puno pomenila: s tisto valižo ste spremeniu vaše življenje. DarZajte se nimar takuo dobro an pisajte nam Se! S čeparne roke Gino Mehelinou, Emma Slojuova, nje sestra Romilda an Lidia Jurčkova (vsi štieri go miz Briega) an mož od Lidie, lepuo!” nam je jala Emma Slojuova. “Napisajta, de bojo pre-bieral dol v Avstraliji, de imam pru lepe spomine, de so me pru lepuo sparjel, de sam kupe z njim preZiviela pru lepe momente an de jih na nikdar pozabem. Se tro-Stam jih spet objet, brez Čakat tarkaj liet! Ist bi šla na- zaj hitro dol, pa bi bluo lepuo, de bi paršli tudi oni gor!” Emma, potlè ki se je vamila iz Venezuele je Sla živet v Povoletto, te drugi na fotografiji so vsi ostal, kamar so Sli, kar so bli mladi. Dol imajo njih družine, njih otroke, njih življenje, pa so veseli kar se sreCajo, kar se morejo kupe spominjat na njih otroške lieta... Vamil so se kajšan krat damu, pa ki Ceta, po tarkaj li-etih, njih Življenje je dolè, pa vemo, de v njih pamet an sarcu je nimar an prestor za njih duom. Buog vam di zdravje an sreCo, imiejta se dobro an s pozdravi od Emme, ki vas je paršla gledat, naj vam pridejo tudi naši! Ì novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.1. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoò raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT m Vdanjen v USPI Associalo affUSPI Scooter Speed-Fight, 100 cc, colore nero/grigio, 1200 km, praticamente nuovo, vendo causa inutilizzo. Telef. 0432/724200 VENDESI a Savogna appartamento in palazzina di recente costruzione. Telefonare allo 0432/703072 Giorgia an Giada za njih tata Informacije za vse Smo seie minene, pa Ze verno, de na 19. marca bo praznik vsieh tatu, zatuo Zelmo posjat an poljubček našim tatam an jim povie-dat, de smo pru vesele, kar nas primejo v naruoče, kar nas povarjejo, kar se z nam toljo, kar nas zibajo... Tisti, ki nas videjo parvi krat kupe, mislejo, de smo sestrice, pa nie takuo, sestre so naše mame. Moja -prave Giorgia, ki se je rodila 15. novemberja - je Mo-nia Vasconi z Lies, muoj tata je Silvano Scrignaro taz Barnasa an imam Ze adno sestrico, Agnese, ki je velika an hode Ze v vartac, v aZilo gor v Spietar. Ziv-mo v Remanzage. “Ist sam pa Giada, san se rodila 9. dičemberja, ku muoj tata, an moja mama je Loredana Vasconi, muoj tata je Mauro Veneto iz Preseriji, kjer tudi zivmo. Imam dva bratra, ki sta pru velika, Matteo an Manuel, ki me zvestuo varjejo an v družini san prava kra-jica. AFFITTASI a Moimacco villa a schiera tricamere. Per informazioni telefonare al 335/ 7070356 Drage CiCice, paš kuo so veseli vas imiet, an na pravimo samuo vaše marne an tata, vasi bratje an sestrica, pa tudi noni an strici, an tetè, an kuZini... Za bit lepe, sta pru lepe, an mi vam Zelmo, de bota lepuo rasle, zdrave an sre-Cne. Za kar se tiCe vaših tatu, smo Sigurni, de bojo pru veseli prebrat, kar sta jim tiele poviedat. Ad AZZIDA vendesi appartamento bicamere, cucina in muratura compresa, garage. Telefonare alle 0432/727445 CERCO in affitto casetta o appartamento nelle Valli del Natisone. Telefonare allo 0432/727893 ore serali o mattina Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. DO 22. MARCA Sriednje tel. 724131 Čedad (Fomasaro) tel. 731264 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do «rzjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetrìcia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermierìstico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: Ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -" samuo nediejo an prazniki Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K. D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Reziia 0433-53001/2 ' J - — Gorska skupnost... .727553