PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Ekl je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
8
m
1
C-
Z
5
t
Nov kakovostni skok v sovjetskem informiranju
Gorbačov spregovoril o Černobilu in podaljšal jedrski moratorij
MOSKVA — Prvič po nesreči v černobilski JE je včeraj o tej tragediji spregovoril tudi generalni sekretar CK KP SZ Mihail Gorbačov. V osrednjem večernem televizijskem dnevniku »Vremja« je sovjetski partijski voditelj v skoraj polurnem posegu s patosom in s skrbno izbranimi besedami posredoval narodom Sovjetske zveze in svetovni javnosti stališča in ocene partije o tej nesreči.
Iz njegovih besed je bilo razvidno, da vzroki nesreče niso še znani, a jih bodo nemudoma posredovali vsem znanstvenikom, ko bo vladna preiskovalna komisija končala s svojim delom, »ker se ne sme kaj takega nikoli več ponoviti.« Po zaslugi sprejetih urepov je najhujše za nami, je Poudaril Gorbačov, ne smemo pa si delati utvar, saj nas čaka še ogromno in dolgotrajno delo pri odpravljanju posledic nesreče in dekontaminaciji prizadetega območja.
V luči černobilske tragedije in prejšnjih nesreč v ameriških in britanskih jedrskih elektrarnah je Gorbačov izrazil nujo »stopnjevanja naporov znanosti in tehnologije, da se zagotovi vama uporaba ogromnega energetskega potenciala, ki je skrit v atomskem jedru«. Ob tem je predlagal uresničitev niednarodnih norm za varen razvoj jedrske ener-Bije na podlagi tesnega sodelovanja med vsemi državami, istočasno pa je predlagal Uvedbo alarmnih sistemov in mehanizmov za dvostransko in Večstransko pomoč ob morebitnih zapletih. Za u-resničitev vsega tega je zato Gorbačov predlagal sklicanje mednarodne konference na Dunaju pod
pokroviteljstvom Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
Sovjetski partijski voditelj je tudi obsodil vse tiste vlade, politične osebnosti in sredstva javnega obveščanja zahodnih držav, ki so ob nesreči »sprožili protisovjetsko gonjo« in skušali »blatiti SZ«. Gorbačov pa je seveda pozabil, da je do tega prišlo prav po zaslugi sovjetskega molka in prikrivanja razsežnosti nesreče.
RIM — V Italiji stalno upada radioaktivnost prisotna v zraku, listnati zelenjavi in mleku, čeprav na Severu še vedno beležimo razmeroma večje odstotke radioaktivnosti, izražene v tisočinkah nanokirijev. Vsekakor pa se je stanje v zahodnih deželah severne Italije toliko izboljšalo, da je minister za zdravstvo Degan sprostil prodajo listnate zelenjave tudi v Piemontu, Liguriji in Dolini Aoste.
V teh deželah bo torej že danes dovoljena prodaja vseh vrst zelenjave, kot je že v dobršnem delu Italije. Ukrepi ministra za zdravstvo pa zaenkrat niso izboljšali stanja na tržnicah. V Italiji vlada med ljudmi še vedno veliko preplaha, zato pa gredo vse vrste zelenjave, kljub zagotovilom ministra za civilno zaščito, dokaj
Ob černobilskem zapletu pa je Mihail Gorbačov izrabil priložnost, da je poudaril, kako bolj nevarni so vojaški jedrski arzenali od jedrskih elektrarn. Napovedal je podaljšanje sovjetskega jedrskega moratorija do 6. avgusta, obletnice bombardiranja Hirošime, Reagana pa je pozval, naj se z njim kjerkoli sestane, tudi v Hirošdmi, da bi dosegla sporazum o odpravi vseh jedrskih poskusov.
slabo v prodajo. Prodajne cene sezonske zelenjave ostajajo torej še vedno izredno nizke.
Ministrstvo za zdravstvo je zato že včeraj sprejelo sklep o presnavljanju oz. uničevanju kontaminirane zelenjave. Vso listnato zelenjavo, ki ni bila ali ne bo namenjena zmrzovanju in vlaganju, bodo prebivalci lahko uničili kar na terenu. Zelenjavo, ki so jo v prejšnjih dneh odkupili in nato nagrmadili v središčih A1MA pa bodo odvrgli v posebna odlagališča.
Ob nadaljnji sprostitvi prodaje listnate zelenjave ostaja še vedno odprto vprašanje neoporečnosti mleka, ki ga, kot vemo, odsvetujejo dojenčkom in nosečnicam. Posebna podpora AIMA je namenjena tudi neprodanim količinam mleka in mlečnih izdelkov.
Nadaljnje upadanje radioaktivnosti
H
5
mlad«	2
o o
M
S*.
»tržaš	o
RIM -\	_______
poldne izsledili francoskega državljana, ki jo je s filmom o »černobilski tragediji«, na katerem pa so bili v resnici posnetki tržaške industrijske cone, debelo zagodel ameriškima televizijskima družbama ABC in NBC, evroviziji in — posredno — tudi italijanski drugi TV mreži. 24-letni Thomas Carenti, tako je avtorju »nuklearne goljufije« ime, je preiskovalcem in izvedencem ameriških televizij izjavil, da mu je film predal prijatelj iz Beograda, ki se je bil pred dnevi vrnil iz Sovjetske zveze, temu pa naj bi posnetek posredoval eden od tehnikov v Černobilu. Za ta scoop naj bi prejel 21 tisoč dolarjev (30 milijonov lir) in ne 300 milijonov ali celo poldrugo milijardo lir, kot so včeraj poročali časopisi.
Medtem je tudi v Trstu v teku preiskava, da bi ugotovili, če je kdo od Tržačanov pomagal Francozu. Kaže, da je Ga-renq sam posnel film, in to z izposojeno kamero.
NA 5. STRANI
Ameriški bojkot Fiata, ker delček glavnice pripada Libiji
Italijanska politika do Gadafija v središču naraščajočih polemik
IIEN HAAG — Šefi političnih direkcij pri zunanjih mi-uistrstvih EGS, ki so se zbrali v Haagu, da bi začrtali smernice političnega sodelovanja med članicami dvanajsterice, so ostro obsodili libijski sklep o izgonu 36 ev-j'opskih diplomatskih predstavnikov, češ da je neuteme-uen pa tudi pretiran, če ga primerjamo s podobnimi pro-tilibijskimd ukrepi v Evropi. Funkcionarji zdaj premle-vajo, kako odgovoriti Gadafiju: izgnati še druge člane t'oijskih predstavništev ali tistih 36 nadomestiti ali pa aboje hkrati. Dilemo so prepustili nadrejenim ministrom, se bodo spet sestali 7. in 8. junija na Nizozemskem, a bi se o zadevi utegnili izreči še prej.
Pred obravnavo libijskega problema so udeleženci baaškega dvodnevnega posveta vzeli v pretres možnost skupne pobude EGS za poravnavo krize na Bližnjem izhodu, ki je, hočeš nočeš, tesno povezana z Libijo, j-'esar pa nekateri ne marajo priznati. Pohvalili so ho-andskega zunanjega ministra Van den Broeka, ker se °° 25. in 26. maja v Tunisu sešel s tajnikom Arabske veze Klibijem v smislu »tihe diplomacije«, kot je dva-ajsterica krstila svojo politiko za diplomatsko porav-avo vprašanja. Bo problem Palestincev v okviru takšne aiplornacije našel pravo mesto, ko pa ga tako pogosto ~fuačujejo s problemom terorizma? To so se vprašali ceraj tudi predstavniki KPI, PSI in KD na zasedanju Priredbi zveze palestinskih študentov v Italiji in med-
narodne zveze za pravice in svobodo ljudstev.
Vprašanje »terorizma in Gadafija« vse bolj razvnema duhove v Italiji, a za to sta poskrbela tudi domači tisk in ameriški predstavniški dom. Po pisanju nekaterih časopisov naj bi italijanske tajne službe v začetku prejšnjega desetletja Libijo podpirale z dobavami najsodobnejšega o-rožja in ji postavile na noge obveščevalni aparat, kot naj bi izjavil general Viviani, ki je v letih 1970 - 1974 vodil italijansko protiobveščevalno mrežo, poleg tega naj bi Gadafi dajal finančno in logistično pomoč »rdečim brigadam«. Generalovih izvajanj zaenkrat nihče ni uradno demantiral, pač pa je Spadolini naročil načelniku generalštaba Poliju, naj preveri, ali se Viviani ni morda pregrešil zoper zakon o državnih tajnostih. Rimska vlada za sedaj nima v načrtu prekinitve diplomatskih odnosov z Libijo, ki je izgnala 25 njenih diplomatov, prav tako je zaenkrat izključen izgon še drugih libijskih zastopnikov.
Pa.č pa se mora sedaj spoprijeti z ZDA. Predstavniški dom je pozval obrambnega ministra Weinbergerja, naj zakasni podpis pogodbe z družbo Fiat — Allis, ki si je z licitacijo zagotovila dobavo 178 buldožerjev za 7,9 milijona dolarjev ameriškim marincem pred domačo družbo Case, ki zahteva za pošiljko 9,1 milijona dolarjev. To pa zato, ker je pri glavni ci matične družbe Fiat soudeležena tudi Libija. Tukajšnji krogi označujejo to kot izrazito protekcionističen in ne političen ukrep, (dg)
Andrija Artukovic obsojen na smrt
Okrožno sodišče v Zagrebu je izreklo najvišjo kazen bivšemu notranjemu ministru ustaške NDH Artukoviču NA 2. STRANI
V Avstriji balotaža 8. junija
DUNAJ — Drugi krog avstrijskih predsedniških volitev bo 8. Junija in ne 25, maja, kot je to _ umevala Ljudska stranka iz bo-da bi nova »klevetanja« «odila njenemu kandidatu Kur-
tu VValdhcimu.
- ‘ako bodo 8. junija Avstrijci Dirali med socialističnim kan-uatom Steyrerjem in Waldhei-d m, še vedno v središču med-»nJOtk,e Pozornosti zaradi svoje uacistične« preteklosti. Prav te nei DUDireč prišlo na dan še V?J. novih podatkov o vojnih lpfu!ni*l> ki naj bi jih v mladih zan- zaBreMl Waldheim. Največ v0jia vzbuja seveda spisek tna?4.2*0®in0v — na katerem je ;u* Waldheim - ki ga je po 0]m Pripravila OZN.
V soboto z udeležbo nad tisoč dijakov srednjih šol
Dijaško obmejno srečanje Primorske
KOPER — No tradicionalnem, že 14. dijaškem obmejnem srečanju Primorske, se bo to soboto v Kopru zbralo nad tisoč dijakov iz vseh srednjih šol usmerjenega izobraževanja iz Primorske, Trsta, Gorice in Celovca. V tekmovalnem delu bo sodelovalo kar 1053 dijakov, med njimi 361 dijakov iz Italije in Avstrije.
V štirinajstih letih, ko so se v Tolminu prvič srečali gimnazijci iz Slovenskega Primorja, Trsta in Gorice, je dijaško srečanje preraslo v srečanje vseh srednješolcev obmejnih občin z Italijo. Srečanja so se lani prinč udeležili tudi dijaki iz Celovca. Letos pa bodo prvič sodelovali tudi dijaki dveh italijanskih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Prirediteljici letošnjega srečanja (srednja pedagoška in naravoslovno-matematična šola in srednja družboslovna šola z italijanskim učnim jezikom iz Kopra) sta za sobotno 'srečanje pripravili bogat spored kulturnih in športnih tekmovanj in tekmovanja v poznavanju računalništva, poleg tega pa za
soboto predvidevajo posvet o aktualnih vprašanjih šolstva in sodelovanju med šolami ter okroglo mizo z naslovom Kakovost življenja, na kateri naj bi mladi spregovorili predvsem o svojih pogledih na sedanje življenje in o pogledih, kako le to dvigniti na višjo raven.
Sobotnega srečanja se bo udeležilo vseh 2.400 dijakov koprskih srednjih šol, kajti za soboto je predviden športni dan, prirediteljici letošnjega srečanja pa sta prepričani, da manifestacija tudi letos ne bo minila zgolj v tekmovalnem duhu, temveč bo imela tudi svojstven politični značaj — to je utrjevanje prijateljskih vezi med slovenskimi in italijanskimi dijaki in iskanje novih vsebin, oblik in razsežnosti sodelovanja med šolami z obeh strani meje, torej dograjevanje sožitja, ki je značilno za to obmejno območje.
Letošnje srečanje dijakov sodi v okvir prireditev ob koprskem občinskem prazniku,
IZTOK UMER
Priznanje Alpe Adrii
LJUBLJANA — Za desetletno požrtvovalno delo na področju televizijskega informiranja je tržaška agencija Alpe Adria včeraj na sedežu ljubljanske televizije prejela Plaketo RTV Ljubljana za leto 1986. Priznanja podeljujejo ob dnevu radia in televizije organizacijam in posameznikom za doprinos k razvoju osrednjega radiotelevizijskega medija in pa za posebne dosežke na tem področju.
Osemnajstim letošnjim dobitnikom je nagrade izročil predsednik skupščine RTV Ljubljana Ivo Zorčič, ki je uvodoma tudi predlagal, da bi odlikovali še Radiotelevizijo Zagreb ob 60-letnici delovanja radia v Jugoslaviji in ob 30-Ietnici prvega televizijskega signala. Ti dve pomembni obletnici bodo namreč proslavili danes v Zagrebu, kjer so tudi botrovali nastanku jugoslovanske televizije.
Na ljubljanski svečanosti je bil slavnostni govornik podpredsednik skupščine RK SZDL Slovenije Jože Knez, ki je poudaril pomen audiovizualnih komunikacij v današnjem času. V kratkem kulturnem sporedu pa so nastopili kitarist Igor Saje, violinist Tomaž Lorenz ter harmonikar Erno Sebastian. (bip)
Po osemnajstih dneh sodne obravnave Andrijo Ar lukovica obsodili na smrt
Obsojenec lahko vloži priziv na vrhovno sodišče SRH
ZAGREB — Veliki senat zagrebškega okrožnega sodišča je vojnega zločinca Andrijo Artu-koviča obsodil na smrt. V razglasitvi sodbe je včeraj predsednik senata Milko Gajski dejal, da proces proti Artukoviču ni bil običajen proces, kajti sodilo se je človeku, ki je bil v času tako imenovane NDH gospodar nad življenjem in smrtjo vseh, ki so se znašli na ozemlju, ki ga je teroristični režim razglasil za državo.
Sodišče je spoznalo Artukoviča za krivega za vsa štiri dejanja iz obtožnice, zaradi katerih je bil tudi 12. februarja izročen Jugoslaviji. Gre za uboj odvetnika iz Sremske Mitroviče dr. Jese Vidica, množične umore civilnega prebivalstva v bližini Vrginmosta ter v Kerestincu ter poboj več sto ujetih partizanov v bližini Samobora. Vsi ti zločini so se zgodili na osebni ukaz ministra Artukoviča. Sodišče je sprejelo pričevanja ključnih prič tega procesa. Franje Truhara, ki je bil v začetku NDH šef usta-
ške policije v Sremski Mitroviči, ter Bajre Avdiča, ki je bil član Paveličeve osebne straže in ki je spremljal tako poglavnika kot njegovega ministra Artukoviča po njunih zločinskih poteh. Obe priči sta bili po vojni tudi obsojeni. Predsednik senata Milko Gajski je v sodbi, ki jo je prebral uporabil vse argumente iz obtožnice, posebej pa je poudaril, da sta ključni priči skupaj z ostalimi pričevanji verodostojno potrdili navedbe iz obtožnice in dokazali, da je Andrija Artukovič kriv za vse tiste zločine, ki so kaznivi po 142. in 144. členu jugoslovanskega kazenskega zakona. Milko Gajski je zavrnil argumenta odvetnikov, ki so postavljali pod vprašaj ne samo pričevanja ključnih prič tem več tudi zakone, po katerih se je sodilo Andriji Artukoviču, češ da ti zakoni nimajo retroaktivne veljave. Zgodovina bo dejanja iz obtožnice nedvomno proučila, v obrazložitvi sodbe, katere tekst na žalost poročevalci s procesa ni-
smo dobili, je sodišče navedlo podrobno razlago za vsako posamezno točko sodbe. V obrazložitvi je navedeno, da je bil Andrija Artukovič soustvarjalec in inspirator zločinskega u-staškega režima, ki je izvajal najbolj okrutne zločine nad Srbi, Židi, Romi in Hrvati. Svoje znanje je uporabil za utrditev svoje oblasti in oblasti ustaške ideologije. Kot tvorec tako imenovanih zakonov, ki so »legalizirali pogrome, genocid in zločin, je odgovoren za smrt stotisočev. Vsa njegova dejanja, ki jih niti sedaj ni hotel priznati, so naperjena proti človečnosti. Obsojen je na smrt za najtežja dejanja proti civilizaciji.
Osemnajst dni sojenja, ki se je začelo 14. aprila in končalo včeraj je bila dolga ura zgodovine, njenih najbolj mračnih strani, dejanj, ki so se odvijala v usodnih časih za jugoslovanske narode. Smrtna kazen Andriji Artukoviču ni izrečena kot maščevanje nad 86-letnim
starcem, ki je bil član ustaške klike, izrečena je ministru Andriji Artukoviču, ki je pisal zločinske zakone in skrbno nadziral njihovo izvajanje. Neme priče njegove strahovlade pa so valovi Save in gomile ob njenih bregovih, kraške jame v Liki, zagrebške kaznilnice, znani in še neznani kraji, kjer je tekla kri nedolžnih, žensk in otrok. Zaradi njih, predvsem pa v opomin za prihodnost je izrečena tudi kazen. Andrija Artukovič se lahko v petnajstih dneh po vročitvi sodbe pritoži na vrhovno sodišče Hrvaške.
Med izrekom sodbe je včeraj vladala v sodni dvorani tišina. Artukovič, kot smo bili v preteklih dneh vajeni, je mimo sedel med dvema stražarjema. Sodnik Milko Gajski je skoraj uro bral sodbo. Kljub letom, ki so pretekla od vojne, se je včerajšnji dan priključil njeni zgodovini.
TADEJ LABERNIK
Tarči veleposlaništvi ZDA in Japonske
Raketni atentat v Džakarti
DŽAKARTA — Neznanci so včeraj izstrelili v smeri ameriškega in japonskega veleposlaništva v indonezijskem glavnem mestu Džakarti nekaj obrtniško izdelanih raket, ne da bi s tem povzročili večje škode. Vse kaže, da sta eksplodirali le dve raketi, ki sta zadeli neko parkirišče v bližini ameriške ambasade, kjer sta uničili tri avtomobile (na sliki) in poškodovali druge štiri.
Policija je odkrila, da so eno raketo izstrelili iz neke sobe v osmem nadstropju hotela, ki se nahaja kakih tristo metrov od japonskega predstavništva. Drugo raketo, ki ravno tako ni eksplodirala, pa so izstrelili iz nekega parka nedaleč od ameriške ambasade. Ta raketa dolga 40 centimetrov je obtičala na vrtu ambasade v bližini uradov ameriškega veleposlanika v Džakarti Paula Wolfo-witza.
Sinan Hasani s Kosova novi predsednik SFRJ
BEOGRAD — Predsedniku predsedstva SFRJ Radovanu Vlajkoviču bo danes potekel enoletni mandat. Po že sprejetem vrstnem redu dolžnosti predsednika predsedstva bo ta položaj prevzel Sinan Hasani s Kosova, podpredsednik pa bo Lazar Moj-sov iz Makedonije.
Po Titovi smrti bo Sinan Hasani osmi predsednik predsedstva SFRJ. To dolžnost so od 4. maja 1980 opravljali Lazar Koliševski, Cvijetin Mi-jatovič, Sergej Kraigher, Petar Stambolič, Mika Špiljak, Veselin Djura-novič in Radovan Vlajkovič.
Predsedstvo SFRJ kot kolektivno vodilno telo države je bilo z ustavnim amandmajem ustanovljeno leta 1971, v njegovem petnajstletnem delu sta bili dve obdobji. Tisto do leta 1980 in obdobje po smrti dotakratne-ga predsednika Josipa Broza Tita. Ker je bil predsednik Tito dosmrtni
predsednik, so v času njegovega življenja volili samo podpredsednika.
Člani sedanjega predsedstva SFRJ, ki je bil izvoljen leta 1964 so: Radovan Vlajkovič (Vojvodina), Sinan Hasani (Kosovo), Lazar Mojsov (Makedonija), Branko Mikulič (BiH), Stane Dolanc (Slovenija), Nikola Ljubi-čič (Srbija), Josip Vrhovec (Hrvaška) in Veselin Djuranovič (Črna gora). Deveti član predsedstva SFRJ je po dolžnosti predsednik predsedstva CK ZKJ Vidoje Žarkovič. Mandat predsedstva je omejen na pet let.
Seznam članov predsedstva SFRJ bo tokrat spremenjen za enega člana, saj je Branko Mikulič predlagan za predsednika ZIS. Ker predsednik vlade hkrati ne more biti član državnega predsedstva, bo skupščina BiH Branka Mikuliča, ko bo izvoljen za predsednika ZIS razrešila dolžnosti člana predsedstva SFRJ.
Med današnjo razpravo v zahodnonemškem parlamentu
Bonska vlada bo obrazložila sporazum o kemičnem orožju
BONN — Med današnjo razpravo o kemičnih orožjih v Bundestagu bo Kohlova koalicijska vlada uradno razložila javnosti dogovor, ki sta ga na robu tokijskega vrha sklenila predsednik Reagan in zvezni kancler Kohl. V bonskih političnih krogih so zadovoljni, da sta Kohl in njegov zunanji minister Genscher dosegla prelomen uspeh, ko sta od predsednika Reagana dobila zagotovilo, da ZDA ne bodo nameščale novih binarnih kemičnih orožij brez predhodne privolitve zvezne vlade. Binarna kemična orožja so sestavljena iz dveh nestrupenih in nenevarnih delov. Strupena postanejo šele takrat, ko oba dela združijo in skupaj izstrelijo.
Dogovor zajema nekaj pomembnih točk, stara kemična orožja, ki so v ameriških skladiščih na ozemlju ZRN, bodo do leta 1992 povsem umaknili. V ZDA bodo začeli proizvajati novo binarno kemično strelivo, ki ga ZDA v mirnem času ne bodo nameščale na ozemlju ZRN. V kriznih primerih bodo ZDA premestile binarna kemična orožja na zahodnonemško o-
zemlje samo s predhodno privolitvijo zvezne vlade. Poleg tega ZRN ne bo edina evropska članica NATO, na o-zemlju katere bi v tem primeru A-meričani namestili binarna kemična orožja.
Predsednik Reagan je tik pred tokijskim vrhom poslal kanclerju Koliki pismo, v katerem ga je opozoril, da je treba do konca maja določiti nove »cilje oboroženih sil NATO«, kar postavlja ameriški Kongres kot pogoj za umik vseh starih ameriških kemičnih orožij, nameščenih v ZRN. To je zgodovinska priložnost, je zapisal Reagan, vendar se je treba
prej dogovoriti.
Prvotno so Američani vztrajali pri tem, da bi še pred morebitno namestitvi novih binarnih kemičnih orožij v ZRN samo posvetovali z bonsko vlado. Za Kohla, zlasti pa za njegovega zunanjega ministra Gen-scherja, ki je imel dosti pomislekov do Reaganovega predloga, so bila zgolj posvetovanja pred namestitvijo binarnih kemičnih orožij premalo. Zahtevala sta pravico veta in sta jo uradno dobila.
Vladni krogi trdijo, da je ta rešitev dosti boljša od socialdemokrat-
skega modela, uskladenega z vzhodnonemško vlado, o coni brez kemičnega orožja v srednji Evropi. Taka rešitev ne bi preprečila Sovjetski zvezi, da kopiči kemično orožje, ki ga nenehno razvija, na svoji zahodni meji in tako izvaja pritisk na bonsko vlado, če bi Američanom onemogočili vsako nameščanje kemičnih orožij v ZRN. V takem primeru bi Moskva lahko izsiljevala ZRN z grožnjo svojih kemičnih orožij. Skratka, ameriška binarna kemična orožja naj bi bila protiutež sovjetskim kemičnim orožjem, kot so jedrska orožja zastraševalno sredstvo proti sovjet-
skemu jedrskemu orožju.
Kritični opazovalci menijo, da je sicer lepo, da sta Kohl in Genscher dosegla pravico veta za Bonn v primeru nameščanja binarnih kemičnih orožij in da je to dejstvo vsekakor psihološko spodbudno za zahodnonemško samozavest. Toda v trenutkih resnične krize bi Američani tako a-li tako pripeljali svoja binarna kemična orožja, kot so bili pripeljali svoja »klasična« kemična orožja, ko so kot zmagovalci prišli v Nemčijo. ZDA imajo namreč po pogodbi med ZDA in ZRN pravico nameščati tudi kemična orožja na zahodnonem-škem ozemlju, kar pomeni tudi nova binarna kemična orožja. V tem pogledu so Američani suvereni V ZRN. Toda za zavezništvo nikakor ne bi bilo dobro, če bi javnost imela občutek, da gre za ameriški diktat. Lepo je, če ljudje mislijo, da ima Bonn pravico veta. Toda v resnični krizi ne bi bilo časa ne za izrekanje veta ne za njegovo učinkovitost.
BOŽIDAR PAHOR
Znižanje cen na debelo v marcu potrjuje upočasnitev inflacije
RIM — Po začasnih podatkih državnega statističnega zavoda Istat so se cene na debelo marca letos znižale za OJ od sto v primeri s februarskimi in tako potisnile celoletni pokazatelj inflacije na 0,3 od sto proti 2,5 od sto v prejšnjem mesecu in kar 9 od sto v marcu 1985. Splošni, ali bolje realni indeks inflacije se je potemtakem marca sukal med 6 in 6,5 od sto, kar po eni strani potrjuje, da gre italijanskemu gospodarstvu na bolje, po drugi pa, da prevelik optimizem le ni na mestu, še zlasti pa ne triumfalizem.
Marčnemu padcu cen na debelo nasproti februarju so botrovali naslednji dejavniki: pocenitev nafte za 0,6 od sto; podražitev kmetijskih dobrin za 0,2 od sto (cene so narasle vinu, živinorejskim izdelkom in uvoženi kavi, a padle sadju in zelenjavi) in spet pocenitev nekmetijskega blaga za 0,8 od sto (nafti, elektriki, kovinam in petrokemijskim proizvodom so se cene znižale, konzerviranemu mesu, obutvi, izdelkom za predilnice in proizvodom iz barvastih kovin pa zvišale).
Zdaj se postavlja vprašanje, če in kdaj se bo pocenitev blaga v. prodaji na debelo začela poznati tudi pri maloprodajnih cenah. Veleindustrijci, ekonomisti in sindikalisti so ob ugotovitvi, da takšnega približanja cen na
debelo k ničelni stopnji inflacije že 17 let ne pomnijo, izrecno mnenja, da je nadaljnji razvoj v tej smeri sedaj odvisen zgolj od malotrgovskega aparata in od vlade. Predstavnik Confindustrie Francesco Galli naglasa, da se učinki naftne pocenitve prenašajo na industrijsko proizvodnjo, da pa bi morali čimprej zajeti tudi maloprodajno mrežo, tako da se bo konkurenčnost domačih podjetij na tujih trgih lahko povečala. Ekonomist Federico Caffè meni, da padec cen na debelo sovpada z obdobjem industrijsko-proizvodnega zastoja, kar pomeni, da teh številk ne gre emfatizirati, ampak je potrebno paziti, da se ta pozitivni rezultat ne bo izvotlil v labirintu trgovskega posredništva. To pa je dolžna preprečiti rimska vlada, kot poudarja Lucio de Carlini v imenu CGIL s pripombo, da v Italiji ni resnega nadzora nad oblikovanjem cen od tovarne do potrošnika in da je zato nujno treba začeti izvajati strogo. cenovno politiko.
Proračunski minister Romita pa je ob tej priliki pozval denarne zavode k znižanju obresti, ki sta jih te dni tudi Craxi in zakladni minister Goria označila kot previsoke. Le tako bo po Romitovi sodbi mogoče tudi zajeziti brezposelnost. Goria je včeraj znova spregovoril o težki liri, ki naj bi jo uvedli spomladi 19F7 (dg)
Polemike in stališča o radioaktivnosti
Telegram Biasuttija Zamberlettiju Odpira se huda kriza v kmetijstvu
TRST — Polemikam o radioaktivnem oblaku nad našo deželo ni usojeno, da bi se polegle. Sedaj je na vrsti sam minister za civilno zaščito Zamberletti. Slednji je namreč dejal, da so bile meritve radioaktivnosti, predvsem kar se tiče zemlje, v prvih dneh, ko so vetrovi pripeljali v Italijo oblak iz Černobila, nezadostne. V nekaterih deželah radioaktivnosti sploh niso merih. Med temi je tudi Furlanija - Julijska krajina, kjer niso, po Zamberlettijuvili izjavah, opravljali meritev celih tri dni.
Zamberlettijeve izjave so seveda razburile Deželni odbor FJK. Tako je včeraj predsednik Biasutti poslal ministru za civilno zaščito telegram, v katerem vprašuje za takojšnja pojasnila. Odbor pa je izjavil, da so v deželi FJK merili radioaktivnost vsak dan. Že od 30. aprila dalje so krajevne zdravstvene enote, ki razpolagajo z laboratoriji za zdravstveno fiziko, opravljale meritve redno, izide pa pošiljale prefekturam in ministrstvu za zdravstvo. Posebni znanstveni odbor je javnost obveščal o položaju.
Tudi ta polemika potrjuje, da je bjla koordinacija med deželami in osrednjo vlado slaba. Sam deželni odbornik za zdravstvo FJK Renzulli je v poročilu, ki ga je imel na predvčerajšnji seji Deželnega sveta, dejal, da je morala naša dežela vprašati ministrstvo za točnejše podatke, saj so tukajšnje zdravstvene enote izmerile veliko večjo radioaktivnost, kot je bilo vsedržavno povprečje. V naši deželi in še posebno v Trbižu, je bila namreč radioaktivnost med najmočnejšimi, če že ne najmočnejša v Italiji.
Omenjene polemike in izjave seveda ne mečejo lepe luči na vso zadevo, čeprav je nesporno dejstvo, da razpolagajo z resnično učinkovito »varnostno mrežo« le tam, kjer delujejo jedrske elektrarne. -
Kot smo včeraj pisali, so že na predvčerajšnji seji Deželnega sveta padli očitki glede meritev in informiranja v naši deželi. Obtožbe so padle na samega ministra Zamberletttija, a tudi na deželno vlado.
Sedanji podatki kažejo na postopno upadanje radioaktivnosti, položaj pa še ni normaliziran. Prav to dejstvo vedno bolj zaskrbljuje kmetovalce. Včeraj se je deželni odbornik za kmetijstvo Antonini sestal s predstavniki kmetov, kmetijskih zadrug, z obrtniki in industrijci, da bj skupaj proučili položaj v kmetijstvu. Antonini je tako dejal, da kmetje niso znižali proizvodnje prepovedanih živil, čeprav so jih krajevne oblasti za to izrecno prosile. Antonini je tudi prosil živinorejce, naj krmijo živali s suho krmo in ne s svežo travo. Skladišča živil so prepolna in kmalu bo postalo stanje nevzdržno. Položaj je težak posebno glede mleka in sira, saj je v bistvu nemogoče Prodajati svežih sirov.
Kmetijstvo je torej pod udarom, saj je pomlad naj-
boljši čas za prodajo prav tiste zelenjave, ki je prepovedana. Živinorejcem pa preti, da se bodo znašli z zapolnjenimi skladišči in zaprtimi tržišči še precej časa. Neaktere stranke, tudi večine, ki sestavljajo deželno koalicijo, medtem trdijo, da bi morala škodo Vrniti SZ, vendar je bolj malo verjetno, da se bo to zgodilo. Gre konec koncev za čisto politično stališče; je kdo kdaj plačal neosnaževa-nje okolja?
□ TRSAT (Reka) — Pretekli torek so na Trsatu slovesno otvorili mednarodni sejem turizma in navtike, ki nosi ime »Nautica 86«. Po mnenju organizatorjev bo sejem zadostil potrebam vseh slojev turistov, tudi najzahtevnejših. Namen te mednarodne manifestacije pa je predvsem ovrednotiti lepoto Jadranskega morja in njegovih turističnih točk.
Na letošnjem mednarodnem sejmu bo razstavljalo 165 razstavljavcev iz petnajstih dežel. Zaradi velikega števila eksponatov so morali prireditelji povečati razstavni prostor za 1.200 kvadratnih metrov. Vse kaže torej, da se zanimanje za pomorski turizem vedno veča tudi na domačem trgu. Zaradi prostorske stiske pa za prihodnje tovrstne manifestacije že načrtujejo primernejši razstavni prostor, ki naj bi segal do nekateirih turističnih naselij v bližini Trsata.
Spomin na Kosovela
ili
g
‘lil pš
; s» J» £ ®
g » Š?
&
3
|^r
ni »
§5:
sl
'Mi
ss!
s i
co
to
S*'
KOSOVELOVA
KNJIŽNIC«
SEŽANA
Letos 27. maja bo minilo 60 let, odkar je v 22. letu starosti v Tomaju umrl Srečko Kosovel. Ob tej obletnici bo danes ob 18. uri v sežanski Kosovelovi knjižnici spominski večer, na katerem bodo sodelovali Jerca Mrzel, Ivo Ban, Janez Vrečko, Janez Kavčič in učenci OŠ Sežana
Od četrtka do četrtka
La Malfa se ne bi strinjal
Niti prejšnji teden ni minil brez neugodnih novic za našo skupnost. Že pred prejšnjim četrtkom smo zvedeli, da je bila razprava v prvi senatni komisiji o zaščitnem zakonu ponovno odložena. Njen predsednik se je izgovarjal, da se mora prej posvetovati z ministrom za dežele, za katerega ni jasno, ali sploh namerava predložiti svečano napovedani vladni predlog. Sledila je vest, ki pomeni kaj slabo spričevalo za demokratičnost današnje Italije. Sen. Jelki Gerbec so na desetletnici potresa v Furlaniji enostavno preprečili dostop do predsednika republike ob njegovem obisku v Vidmu. Hkrati pa je moral ob tej obletnici načelnik čedajske podružnice Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI ugotoviti — za razliko od doseženih uspehov v 10 letni obnovi: »od leta 1974 do leta 1984 so slovenske občine v videmski pokrajini izgubile čez 2.051 prebivalcev in da se je demo-grajski padec povišal še za 12,54 odst. . . .«a. Drugi sodelavec te podružnice pa je po Radiu Trst A med pogovorom o posledicah potresa povedal prav tako vznemirljiv podatek, ko je omenjal padec prebivalstva od 21.000 na 11.400.
Med letošnje politično najbolj negativne obmejne dogodke pa spada sobotno odkritje spominskega obeležja v goriškem Mestnem parku (skupini pripadnikov italijanske fašistične vojske). Nič niso zalegli med pripravami objavljeni protesti antifašistov: sindikatov, SKGZ, jugoslovanskega zunanjega ministrstva in novogoriške javnosti. Najbolj mučen pečat pa je temu provokacijskemu protijugoslovanskemu dejanju dala solidarnostna poslanica republikanskega obrambnega ministra in načelnika tajništva njegove stranke, ki je pred tedni v Trstu tako nesprejemljivo razlagal stališče svoje stranke do naše zaščite. Kdor je spremljal protifašistično delovanje in tudi protifašistične nastope pokojnega voditelja italijanske republikanske stranke v Trstu (zlasti na mnogih predvolilnih zborovanjih po vojni) je prepričan, da se Ugo La Malfa z goriško provokacijo ne bi strinjal. Naravnost smešno pa je bilo sobotno polemiziranje goričkega župana s protestnimi izjavami, da so vsi fašistični krivci v maju leta 1945 iz Gorice zbežali. Kam so zbežali, ko pa je bila vsa Italija v rokah borcev odporniškega gibanja, ki je za kaznovanje fašistov poskrbelo bolj temeljito kot v Gorici in v Trstu? Saj je znano, koliko desettisočev je bilo več kot »deportiranih« samo v Milanu, Lombardiji itd. (Pred meseci je o tem pisal tudi tržaški ’Il Meridiano’). Pa jim nobena lokalna oblast še ni postavila spomenikov, čeprav je v januarju letos Almi-rante predlagal »spravo« ob poveličevanju samega Duceja. In prav podobno spravo je navajal tildi goriški župan.
Ob teh in takih novicah pa najbrž ni neprimerno omeniti tudi vest o smrti bivšega večletnega sotrudnika tržaške slovenske radijske postaje, publicista in pisatelja Mirka Javornika v ZDA. Ko bodo zgodovinarji pisali o pokojnikovem pomenu v slovenskem časnikarstvu in literaturi, bodo morali namreč upoštevati, da je na dan prve obletnice fašistične okupacije Ljubljane, 11. aprila 1942 v »Slovenskem domu« katerega urednik je bil Mirko Javornik napisal tudi med drugim naslednje tri stavke:
»Z zasedbo pred letom dni je Ljubija: n z delom slovenskega ozemlja doživela srečo, da je postala sestavina fašističnega imperija. .. ljubljanska pokrajina ve in ne bo pozabila, da se ima za to novo značilno, neizbrisno razdobje v svoji zgodovini zahvaliti Duceju ter ljudem njegovega zaupanja, prvemu med njimi ekscelenci Grazioliju. In zagotovila ter dokazi, ki jih je naše ljudstvo dalo svoji lojalnosti pred letom dni, so še iskrenejša danes po prvem letu nove, v vsakem pogledu tako blagoslovljene dobe«.	S. R.
V Spetru obisk švicarskih časnikarjev
ŠPETER — Nedavna predstavitev likovnih del koprskega umetnika Alek-^jja žbone je bila obenem prilika za širšo umetniško - kulturno razpravo. V beneški galeriji, kjer se je odvijala °tvoritvena slovesnost, so bili namreč prisotni tudi gostje iz Švice, med temi časnikar revije »24 Heures« iz housanne in podpredsednik kantona Vaud Pierre Duvoisin. Časnikar Ber-m Galland je spodbudno spregovoril o bolovanju Slovenskega centra iz Spetta ter poudaril pomen etničnih skup-nosti, kakršnega ima prav slovenska thanjšina v evropskem kontestu.
Pokrajinski odbornik Gum, ki je ml tudi prisoten na otvoritvi razstave, mt je s svoje strani zagotovil zanima-aje pokrajinske uprave za nadaljnji azvoj slovenskih društev, predvsem Slovenskega centra. Delegacija švicarskih gostov se je pred obiskom v Eetru mudila v Ljubljani, kjer so jo Prejeli predstavniki kulturnih in po-bticmih oblasti.
Koncert mladih glasbenikov
v ŠPETER — Prejšnjo nedeljo je bil stvTV?rara občinskega sveta v Špetru Pomladanski koncert, ki ga prireja ajevna glasbflna šola. Poleg glasbena Vz£°ie si tam otroci nabirajo tudi aaiovrstne izkušnje, p krajinski odbornik za šolstvo Leja ’ *i je mlade glasbenike pozdravil drugim dejal, da bo v bodoče krajinska vlada upoštevala trud or-
gamzatorjev
MPZ Valentin Vodnik na obisku v Subotici
V dneh okoli 25. aprila je MPZ Valentin Vodnik iz Doline odpotoval na večdnevno gostovanje v Subotico. Prijateljske in kulturne izmenjave z mešanim zborom Pro musica so sad dolgoletnega sodelovanja med obema zboroma. Prijateljski zbor iz tega vojvodinskega mesta je že bil v Dolini, prav tako pa je dolinska skupina pred sedmimi leti nastopila v Subotici. Mnogokrat smo že omenili glavne poteze kulturne politike KD Valentin Vodnik, predvsem pa istoimenskega zbora, ki vrsto let goji in se zanima za prijateljske vezi z umetniškimi skupinami iz Italije in drugih držav.
Tak je primer Subotice, mesta ob jugoslovansko - madžarski meji. Zaradi zemljepisne lege, zgodovinske preteklosti in ne nazadnje gospodarskih razmer, združuje to mesto v sebi kar sedemnajst različnih narodov in etničnih skupin. Res je pri tem vprašanje sožitja težko! Družbeno življenje je v glavnem deljeno v dve vzporedni jezikovno-izobraževalni sestavini: prepletata in dopolnjujeta se dve različni stvarnosti, srbohrvaška in madžarska, in to enakopravno v kultur-no-političnih ter družbenogospodarskih pogledih. Najštevilnejši etnični skupini imata tako vse žv-Ijenjske pogoje za svoj polnopravni razvoj. Pripadniki ostalih narodnosti pa se v to dvojezično bivanjsko sožitje popolnoma vključujejo, ohranjajoč pri tem svoje posebne etnične značilno-nosti, tudi verske. V tem mestu in v okoliških občinah je torej temeljno vprašanje, ki tare našo zamejsko stvarnost, rešeno, velik delež pa ima pri tem razlika v družbeno-državnem ustroju.
Mestni center Subotice hrani veliko zgodovin-sko-umetniških sledov narodov, ki so šli skozenj. Najvidnejše so poteze madžarskega sloga, tako da je tudi vzdušje, ki ga dihaš, svojevrstno in in različno od drugih srbskih mest. Narava nasploh je drugačna: ni naših dolin in hribov, vse je le široka Panonska nižina, ki ji ne vidiš ne konca ne kraja.
Ko smo v petek zjutraj z vlakom prispeli v Beograd, nas je v Skupščini, najvišjem organu oblasti in samoupravljanja, čakal uradni sprejem. Slovenski delegat nam je najprej predstavil vsestranski pomen te v helenskem slogu grajene stavbe, nato pa v svojem pozdravu podčrtal, kako zelo je važno, da ohranjamo in gojimo svojo slovansko zavest, ki druži vse narode SFRJ, posebej pa mora združevati nas, ki smo in bomo Slovenci, kljub neenakopravnemu manjšinskemu položaju. Kot predstavnikom zamejskega kultur-no-političnega življenja nam je ob koncu izročil pozdrav in pohvalo našemu neustavljivemu prizadevanju za doseganje lastnih pravic v državi, kjer smo manjšina.
Še isti dan je imel MPZ Valentin Vodnik nastop v razkošni dvorani subotiške občinske palače. V svoje celovečernem koncertu je predstavil dvajset skladb, ki gredo od igrive Gallusove Dul-cis amica, Crocejevega moteta Cantate Domino in Lassovega Bonjour mon coeur, do Maroltovih harmonizacij slovenskih ljudskih pesmi, od katerih je zbor zapel o svoji življenjski stiski pretresljivo. Ni mi volja in še veselejši Ljubi konja jaše ter Ribniško. Koncert sta zaključili dve srbski pesmi Borivoja Simiča, Oj Moravo in Fatiše kolo, kjer je solo zapel sam dirigent Ignacij Ota. Dolgo potovanje in zelo vroče vreme pa sta nekoliko vplivala na pevce, ki so zaradi utrujenosti nekaj pesmi prvega dela zapeli pod svojimi običajnimi sposobnostmi. Takoj v drugem delu pa se je raven izvajanja znatno izboljšala, tako da je bil koncert res vreden navdušenja ploskanja, s katerim je zbor obdarilo številno občinstvo.
V uradni del gostovanja spada tudi sobotni sprejem na občini, kjer nam je v imenu vseh mestnih organizacij zaželel dobrodošlico podpredsednik izvršnega sveta občine Subotica inž. Vladimir Šuič. V nekaj besedah je skušal strniti vso bogato zgodovino tega pravega panonskega mesta, kjer sta razvita kmetijstvo in raznolika
industrija. Mesto šteje okoli 100.000 prebivalcev, tradicija sega v začetek 13. stol., mesta pa je doživelo razmah na prehodu iz 18. v 19. stol. Staro in bogato kulturno tradicijo čuvajo in po možnostih čimveč razvijajo, Subotica ima mnogo kultumo-umetniških skupin, dve narodni gledališči, srbohrvatsko in madžarsko, na glasbenem področju poleg zborov še komorni orkester in filharmonijo. Na koncu je inž. Šuič poudaril važnost uspešnega gojenja prijateljskih odnosov: ne nazadnje je temu dokaz enakopravnost med vsemi tam živečimi manjšinami. Nato je spregovoril Marino Pečenik, predstavnik občine Dolina, ki je razkril podobnosti in razlike med Subotico in Dolino, razlike v državnih sistemih in pot v enakopravnost, ki je pri nas še zakopana globoko v zemljo. V duhu kulture je pozdravil in izročil darilo še predsednik KD Valentin Vodnik Vojteh Lovriha, zbor pa je slavnostno zapel Zdravljico.
Družabnih trenutkov gotovo ni manjkalo. Skupaj z gostitelji smo preživeli prijeten popoldan v čudovitem naravnem parku ob Paliču, si ogledali živalski vrt, ogromno jezero med Donavo in Tiso ter lokalne značilnosti mesta samega. Zvečer pa skupna večerja s petjem, pogovorom in zabavo.
Iz Subotice smo odpotovali v nedeljo zgodaj zjutraj: čakal nas je Beograd. Od njega smo dobili nepozabne vtise, predvsem v slovesnem in strogem vzdušju ob Titovem grobu, v Hiši cvetja. Ob tem obisku v Beograd sta najstarejša pevca, Berto in Jože, tudi položila naš venec na Titov grob. Ogledali smo si še mogočno Avalo s spomenikom Neznanemu vojaku, turški Kale-megdan in značilni stari del mesta v Skadarski ulici. Sugestivno pa je bilo gledati Savin izliv v Donavo, saj takih naravnih razsežnosti pri nas nismo navajeni.
Pozno zvečer je šel vlak iz Beograda, mi pa z njim...
DAMJANA OTA
^Jadnik Partizanska bolnišnica »Zalesje« □□
Ur Poti v Kali)0 j® njegov oddelek okoli 10. ja-,. arja 1944 prispel v Senožeče, od koder je v no-:čic^ J3- januar dr. Gadžijev pobegnil proti Vrem-,rid1, skupaj s Kazahom Borisom Abdulajevim. Po Teč?,eVnem tkanju v snegu in burji se jima je po-cjer ° Priti v noći na 11 ■ januar na Ostrožno brdo, str„uSta v naslednjih dneh navezala stike s štabom ega odreda in se vključila vanj.
Gadžijev-Mišo je prišel v odred kot naročen, saj so prav tedaj iskali sposobnega zdravnika za upravnika bolnišnice v Padežu. Gadžijev je ponudbo sprejel. Sredi marca pa je štab VII. korpusa na predlog štaba odreda odobril njegovo namestitev. Sprejeto dolžnost je dr. Mišo opravljal od prvega dne požrtvovalno in uspešno, zato je štab odreda predlagal štabu VIL korpusa, naj bi mu dovolili nositi čin majorja, ki ga je imel v Rdeči armadi. Ob tem so ga takole ocenili:
»Je odličen vojak, zelo discipliniran in politično razgledan. V zdravstvenem delu je skrben, izredno požrtvovalen in dober organizator...«
Ko je 17. 1. 1945 odšel iz Brkinov, ga je tudi krajevni narodnoosvobodilni odbor Suhorje ocenil za izredno vestnega in požrtvovalnega pri zdravljenju prebivalcev.
V kako težavnih razmerah pa je bolnišnica »Zalesje« delovala, je najbolje opisala njena tedanja ku-
harica Malka Krebelj:
»Včasih je bilo treba skuhati tudi za 60 do 70 ljudi, toda kako to urediti, ko pa je bilo treba skrivati vsak plamenček, vsak odtenek dima? Hoditi le ponoči v snegu in temi, brisati za seboj vsako sled in nositi vsako kapljo vode 400 do 500 m daleč. Prinašati iz uro oddaljenega Ostrožnega brda vsako skorjo kruha, mleko, krompir in vse druge potrebščine v največji tajnosti! ... In vedno smo bili v strahu, posebno jeseni in pozimi 1944/45, ko so Nemci in četniki venomer rogovilili okoli nas ... Toda vse to smo vzdržali, ker smo bili mladi in smo delali z navdušenjem ter neomajno verjeli v našo pravično stvar...«
Partizanska bolnišnica »Zalesje« je predvsem zavoljo takih ljudi v celoti opravila svoje poslanstvo. Zato bi bilo prav, da bi jo obnovili kot spomenik požrtvovalnega človekoljubja med NOB.
KONEC
Ali bo vodstvo LpT nanje pristalo?
Preverjajo se zadnje možnosti za pogajanja na krajevni ravni
Nadaljuje se že skoraj povsem nerazumljivo izigravanje med Listo za Trst na eni strani ter strankami deželne koalicije na drugi, ki se ne morejo dogovoriti o načinu, po katerem naj bi potekala pogajanja za nadaljnje upravljanje tržaških krajevnih ustanov. Lista za Trst vztraja, da bi se pogajanja odvijala na deželni ravni, stranke, ki z njo sodelujejo pri upravljanju občine, pokrajine in Krajevne zdravstvene e-note pa so mnenja, da se je treba o tržaških vozlih pogajati na pokrajinski ravni. V tej dilemi si stranke izmenjujejo tiskovne note, začetek pravih pogajanj pa se zavlačuje iz dneva v dan.
Stranke krajevne koalicije bi se morale sestati že v torek dopoldne, vendar pa je bilo srečanje odloženo na prošnjo Liste za Trst. Sinoči se je namreč sestalo njeno vodstvo, ki je moralo predvsem odločati, ali se bo LpT udeležila srečanja na pokrajinski ravni, potem ko ni hotela doslej pristati na ta predlog. KD, PS Dl, PRI in PLI so namreč pristale na odložitev sestanka, v skupni tiskovni noti pa ostro kritizirajo tako zadržanje liste, kateri očitajo, da bi spričo politične in gospodarske kri-
ze morala imeti vsaj toliko čuta in spremeniti in anticipirati svoje navade (vodstvo LpT se namreč sestaja ob sredah). Omenjene stranke jo obenem pozivajo, naj enkrat za vselej preneha povzročati nesmiselne in absurdne težave političnemu in u-pravnemu življenju zaradi notranjih prepirov.
Kot zadnje dejanje dobre volje in, iz čuta odgovornosti do prebivalstva so pokrajinska tajništva omenjenih strank sklenila sprejeti predlog LpT in predvideni sestanek odložila na prihodnji ponedeijeK. Obenem pa so Listo opozorila, da bi vsak njen nadaljnji poskus izmikanja sestanku s strankami večine pomenil njeno objektivno disociacijo od večine. Gre za dejanje, za katerega bi si morala lista prevzeti vse odgovornosti skupno s posledicami, ki bi sledile temu dejanju.
Lista je torej sinoči odločala, ali bo sploh sedla za pogajalsko mizo s strankami krajevne večine; medtem pa so tajništva strank, ki upravljajo deželo že dala razumeti, da bodo pristala na sestanek z listo na deželni ravni šele takrat, ko se bodo pogajanja na pokrajinski ravni začela in se tudi pozitivno razvijala.
Zanimiva okrogla miza krožka »Salvemini«
Strnjenost gospodarskih in političnih sil pogoj za izvajanje in uresničevanje paketa
itnotnost in odločenost, ki jo je Trs», pokazal ob sprejemanju zakona št. 2t> oziroma paketa za Trst in Gorico, je še toliko bolj potrebna v trenutku izvajanja programskih usmeritev zakonskega besedila in uresničevanja njegovih določil. S to mislijo je predsednik krožka za družbenopolitične vede »Salvemini« Arnaldo Pittoni začel o-kroglo mizo o vprašanjih interpretacije in uresničevanja ter perspektiv, ki jih zakon odpira družbenemu in gospodarskemu razvoju tržaške [»krajine.
Štirje govorniki, ki jih je predstavil funkcionar finančne uprave Tullio Automi, so z različnih ekonomsko-tehničnih in političnih vidikov ocenili in opredelili značaj in doseg spodbud, o-lajšav in investicijskih sredstev iz paketa. Prof. Giuseppe Montesano je ob analizi zakonskega besedila nanizal vrsto dvomov in nejasnosti, ki jih povzroča nepopolna opredelitev dosega in namenov zakona. To dokazuje tudi polemika ob hudo omejevalni interpretaciji olajšav pri socialnih dajatvah, kakršno si je zamislil tržaški sedež
zavoda INPS. O tem je zelo natančno in argumentirano poročal občinski odbornik in predsednik tržaške zbornice svetovalcev za delo Arnaldo Rossi, ki je dokazal popolno neutemeljenost odrekanja olajšav tako gradbenikom, kot obrtnikom, trgovcem in metom.
Zelo zanimiva sta bila posega predsednika tržaške zveze industrijcev -Associazione industriali Federica Pa-corinija in predsednika davčne komisije združenja gradbenikov Associazione nazionale costruttori edili, Ennia Riccesija. Oba sta namreč zajela tudi širšo družbenopolitično in gospodarsko perspektivo, ki jo odpira ali naj bj jo odprl paket za Trst. Po Pacorinijevih besedah lahko za to mesto, ki je .dolga leta protestiralo in tarnalo, odobritev paketa pomeni veliko lekcijo za prihodnost. Rodila so ga namreč skupna prizadevanja in sodelovanje političnih in gospodarskih sil, kar pomeni, da bo na tak način tudi v prihodnje moč doseči še marsikaj. Strnjenost pa je nujna tudi v tem trenutku, ko je na vidiku nov zakonski ukrep za obmejna območja oziroma za vse deželno ozem-
Razprava med ekologisti na torkovem večeru v Slovenskem klubu
Termoelektrarna: veliko več škode kot koristi
Nesreča v Černobilu je še bolj vzpodbudila dejavnost vseh tistih, ki nasprotujejo pretirani industrializaciji, ki postavlja na kocko varnost okolja ter življenje in zdravje ljudi. Slovenski klub je v ta namen organiziral srečanje s petimi strokovnjaki, ki so se predvsem osredotočili na precej pereč problem termoelektrarne v Miljah. Prvi je spregovoril profesor Franc Pisani, ki je natančno opisal delovanje termoelektrarne. Predvsem je opozoril, da gre pri izgorevanji v zrak velika količina dima, poleg tega pa ostaja tudi pro.ej pepela, ki ga lahko veter raznese zelo daleč. Termoelektrarna bi za hlajenje naprav uporabljala morsko vodo, s tem pa bi se temperatura morja izredno dvignila. To bi pomenilo, da bi kmalu v tržaškem in miljskem zalivu izumrlo življenje v morju.
Seveda je veliko pohtikov in ekonomistov navdušenih nad gradnjo čim večjega števila termoelektrarn, saj se tako vsaj tu rešijo odvisnosti od arabskega sveta, poleg tega pa centrale na premog precej manj stanejo. Vendar z današnjimi tehnološkimi napravami premog nedvomno kvari okolje in škoduje zdravju ljudi.
Besedo je nato prevzel Andrea We-hrenfennig, ki je izrazil ostro kritiko sodobni energetski politiki, ki je ne skrbi ne narava ne človek, pač pa
jo zanima le gmotni dobiček. Termoelektrarna v Miljah bi bila za nas izredno nevarna. Najprej bi zelo poškodovala rastline. Iz izkušenj pa vemo: kjer ne morejo živeti rastline, tudi človek dolgo ne živi. Oba načrte za gradnjo nove termoelektrarne, tako projekt Enel kot projekt komisije Brambati, sta za naše kapacitete odločno prevelika in v naših krajih dejansko neuresničljiva.
Aleš Lokar je najprej opozoril prisotne na ekonomske prednosti, ki bi jih prinesla gradnja takega industrijskega objekta. Predvsem bi to nudilo zaposlitev velikemu številu mladih. Vendar se je tudi sam strinjal, da bi termoelektrarna prinesla prebivalcem predvsem izredno ekološko škodo. Z načrtom za gradnjo bi soglašal le, če bi bil polovico manjši. Prav tako bi se strinjal s postavitvijo sinhrotrona le, če bi ga postavili že na prej določeno mesto, ne pa da hočejo zaradi tega razlastiti najlepša slovensko zemljišča v okolici Bazovice.
Ob koncu sta spregovorila še Stojan Sancin iz dolinske občine ter Jurij Vodopivec, ki je izrazil stališče prebivalcev Milj. Oba sta ostro nasprotovala gradnji kakršnekoli, tudi manjše termoelektrarne. Industrijska cona je v tisti okolici uničila že pre-
cej lepih zemljišč. Občani imajo danes le klavrn razgled na staro želez-je bivših tovarn in na kadeče se dimnike industrij, ki še delujejo. Pri tem je treba upoštevati tudi zdravje prebivalcev, ki je že tako v nevarnosti. Termoelektrarna pa bi povzročila še več pljučnih bolezni, tudi raka.
Predavanje so ob koncu s svojimi strokovnimi in manj strokovnimi posegi dopolnili prisotni. Vsi pa so si bili edini v prepričanju, da bi termoelektrarna prinesla predvsem veliko škodo, ki bi jo morali vsi mi plačati za ceno lastnega zdravja.
HJ
Udeleženci okrogle mize v Slovenskem klubu. Z desne Lokar, Sancin, Vodopivec, Wehrenfennig in Pisani
lje in ki obeta nove pomembne gospodarske spodbude. Pacorini je opozoril, da ob njem obstajajo mnoge, tudi u-pravičene razlike (tačas je v parlamentu pet različnih in celo nasprotujočih si zakonskih predlogov), da pa mora biti jasno, da bo vsak ukrep, ki bi nameraval razširiti olajšave in spodbude na vse deželno ozemlje, prišel nujno v konflikt z vsebino paketa za Trst in Gorico. Prav zato je po njegovem mnenju potrebno preprečiti, da bi novi zakon razvrednotil ali izničil prizadevanja, ki so bila potrebna za pridobitev paketa. Po tej premesi je predsednik tržaških industrijcev razložil njihovo stališče do vloge, ki naj bi jo paket odigral na tržaškem teritoriju. Predvsem je treba zavrniti prepričanje, da so sredstva in olajšave namenjene le novemu in da gre stare podjetnike zamenjati z novimi. Res je sicer, da Trstu tradicionalno primanjkuje novega, vendar mesto živi in proizvaja, zato je treba prvo pozornost posvetiti obstoječemu in se šele) nato ozreti na jutri, na prihodnost, za katero še ne vemo natančno, kakšna bo. Res je, da je paket nekakšen svetilnik, ki vabi podjetnike od zunaj, toda mesto samo jim prav tako ponuja ugodne pogoje za delo. Ob tem je Pacorini priznal, da se je sicer v zadnjih mesecih povečalo zanimanje zunanjega kapitala za vlaganja v Trstu, vendar ne v meri, kakršno bi bilo pričakovati. Skratka, tržaški industrij-ci so odprti za nove ideje in spodbude, za oblikovanje nove podjetniške miselnosti; vsebino paketa je treba izvajati pragmatično, toda s politično občutljivostjo, zato so odločeni tesno sodelovati s političnim razredom. V ta namen predlagajo ustanovitev centra za politično upravljanje paketa, ki naj skrbi za splošno promocijo tržaške pokrajine v sodelovanju z vsemi pohtičnimi in tehničnimi komponentami. Po ugodnem signalu iz Rima — je zaključil Pacorini —- je sedaj odgovornost prešla v naše roke in prevzeti jo moramo vsi, tudi javne ustanove in sindikati, v prizadevanju, da bi Trst ne zapravil te priložnosti.
Ennio Ricessi je v svojem posegu zelo pozitivno' ocenil programske smernice paketa, ki posvečajo veliko pozornost gradnji ljudskih stanovanj. Če se želi Trst proizvodno razvijati, bo nujno potreboval svežih delovnih moči, ki jih sam ne premore in ki bodo, od koderkoli bodo prišle, prinesle tudi voljo do dela, ki je Tržačanom počasi usahnila. Paket predstavlja priložnost, kakršna se je v Furlaniji u-stvarila po potresu, zato je v tem trenutku skrajno pomembna sintoni j a političnih in gospodarskih sil, da bi z gospodarskim razvojem omogočil tudi porast kakovosti življenja in zaščito našega edinstvenega okolja.
(vb)
V priredbi sklada »Mitja Cuk«
V soboto v Zgoniku Orientalski večer
V okviru dobrodelnih koncertov
Tržaški oktet za AGMEN
V	kulturno - športnem središču v Zgoniku bo v soboto zvečer ob 20. uri Orientalski večer, posvečen karateju, judu in jogi. Organizator večera je Sklad »Mitja Čuk«, ki se je obrnil na predstavnike omenjenih treh športnih veščin z željo, da bi z njihovo pomočjo in nastopom spoznala naša javnost to dejavnost. Organizatorji se trudijo, da bi pripravili za vse, ki se s temi veščinami bavijo, ali pa tudi ne, zanimiv in prijeten večer.
Na večeru bodo nastopili učenci šole za jogo, središča »Centro studi karate« iz Trsta, kluba za judo in slovenskega kluba Shinkai, ki ima svoj sedež pri Briščkih, vaje pa potekajo v kulturno - športnem središču v Zgoniku.
V	našem uredništvu se je oglasil Sergij Štoka, tehnični direktor slovenskega kluba Shinkai, zaratè mojster, ki je že dosegel stopnjo črnega pasu 2. DAN in nam nekoliko opisal vsebino tega Orientalskega večera.
»Program večera bo trajal približno
Obvestilo izletnikom v Derendingen
Sindikat slovenske šole obvešča izletnike, ki so se prijavili za 4-dnevni izlet v Derendingen, naj se zglasijo do jutri na sedežu SSŠ (Ul. Filzi 8 — telefon 61-193) za dodatna sporočila. Danes bo sedež odprt od 16. do 18. ure.
uro in pol ter bo na njem kot gori nastopila tudi tekmovalna ekipa SHO TOKAN karaté kluba Emona iz Ljubljane. Skupno bo na večeru nastopi lo okrog 60 tekmovalcev — tudi tekmovalk,« kot nam je povedal Štoka, saj se z jogo in karatejem ukvarjajo tudi dekleta in ženske (Štokova žena Romana Maiano je celo predsednica kluba Shinkai).
»Potrudili smo se, da bi napravili večer čim bolj zanimiv, je povedal Sergij Štoka. Predvsem želimo občinstvu prikazati, da je karate obrambna veščina, pri kateri se nasprotnika borita le z rokami in nogami, da je judo sredstvo, ki daje našemu telesu prožnost in da deluje na primer joga dobro na naše fizično, čustveno in umsko počutje.«
Ves večer bodo organizatorji opremili tudi s primerno glasbo in razsvetljavo ter bodo skušali na kratko prikazati, kako potekajo vaje, oziroma treningi v posameznih veščinah.
Naj še povemo, da vodi šolo za joge Egidio Baiss, mojster judoja pa je Delia Cuzzocree.
•	Na oglasni deski deželnega šolskega skrbništva ' so od ponedeljka na ogled prednostne lestvice nate-ča ja za profesorje pravnih in ekonomskih ved (razred XXV) na slovenskih višjih srednjih šolah. Morebitne prizive je mogoče predložiti v roku desetih dni po objavi lestvic.
•	Zaradi radikalnega čiščenja cest bo jutri med 13. in 17. uro prepovedano parkiranje na ulicah Broletto, Tacco, S. Marco in Campi Elisi.
Bolezen ne izbira narodne pripadnosti in ne barve kaže. Tistemu, ki prizadene in je obsojen, gre vsa naša človeška pozornost in naša solidarnost, ki se lahko izraža na tisoč načinov. Najbolj pretresljiva pa je neizbežna usoda nedolžnih otrok, ki nemočno sprašujejo: Zakaj?, a jim nihče ne more dati odgovora, ker ga preprosto ni.
Združenje AGMEN, ki je nastalo pred dvema letoma v okviru otroške bolnišnice Burlo Garofolo, si prizadeva, da bi vsaj delno ublažilo bolečine otrok, ki bolehajo za različnimi oblikami krvnega raka in potolažilo starše, ki se težko sprijaznijo z usodo svojih obolelih malčkov. Sredstva, ki jih AGMEN zbira z dobrodelnimi nastopi raznih skupin in posameznikov, so združenju omogočila, da je na tem področju doseglo že precejšnje uspehe, saj so nekatere vrste levkemije že ozdravljive s presaditvijo hrbteničnega mozga.
Pevci Tržaškega okteta, nekateri tudi sami očetje, so tudi želeli prispevati v plemeniti sklad in ponudili združenju koncert, katerega izkupiček bo šel ves za bolne otroke in za specializacijo zdravnikov, ki se jim posvečajo. Dobrodelni koncert bo v evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili danes ob 20.30. Tržaški oktet je za to priložnost pripravil zelo pester program, ki obsega ljudske in umetne pesmi mnogih evropskih narodov, v skladu z univerzalnostjo namena, ki ga ima prav ta nastop. Pevci bodo zapeli tudi nekaj novih pesmi, s katerimi so zadnji čas razširili svoj repertoar. Spored sta pripravila Janko Ban in Mirko Slosar
v imenu organizatorjev pa Tržaški oktet vabi k čimvečji udeležbi, saj je dovolj čisto malo, zato, da je bližnjemu lažje...
Novi odbor Zadruge Kulturni dom Prosek-Kontovel
Po občnem zboru, ki je bil 28. aprila, se je pred dnevi sestal na prvi seji novoizvoljeni odbor Zadruge Kulturni dom Prosek - Kontovel. Na seji so si izvoljeni odborniki razdelili posamezne funkcije. Odbor zadruge, katerega mandat traja tri leta, je skoraj v celoti obnovljen in ga sestavljajo: predsednik Josip Čuk, podpredsednika Alojz Kapun in Alojz Bukovec, tajnik Darjo Rupel, zapisnikar Marjo Štoka, blagajnik Drago Milič, pomočnik blagajnika Cveto Štoka, gospodar Danilo Kocman in odbornik Drago Štoka. Nadzorni odbor pa sestavljajo predsednik Josip Starc in efektivna člana Vlado Ukmar in Stojan Lisjak.
•	V ponedeljek bo v galeriji Ter-gesteo velik »Ples cvetja«. Prireja ga odbor za »Pomlad v Trstu« in bo to zaključek pobude, ki je letos že tretje leto zapored s cvetjem okrasilo naše mesto.
•	Župan Richetti je včeraj sprejel -rektorja tržaške univerze Fusarolija in dekana medicinske fakultete Baldini ja, s katerima se je pogovoril o problemu službe za urgentno medicino.
Jutri prva seja glavnega sveta KZ
Glavni svet Kmečke zveze se bo sestal na svoji prvi seji po občnem zboru jutri, 16. maja. Seja bo na sedežu KZ v Trstu, pričela pa se bo ob 20. uri. Dnevni red predvideva i-menovanje predsednika in dveh podpredsednikov, imenovanje izvršnega sveta, imenovanje komisij, določitev programa delovanja do konca ietos-r.ega ieta, organizacijska vprašanja in razno
Informacijska pobuda za davčno oporečništvo
Tržaški odsek Mednarodnega gibanja za spravo (MER) se dejavno vključuje v vsedržavno kampanjo za uveljavitev davčnega oporečništva proti vojaškim stroškom. Kot znano, gre za davkoplačevalce, ki si pri plačevanju davkov deklarirano odbijejo odstotek, kolikršen je v državnem proračunu odmerjen za vojaške stroške.
Da bi nudili čim popolnejše informacije o namenih in poteku te kampanje, bodo tržaški predstavniki na razpolago javnosti 21., 27. in 29-maja na sedežu Občestva sv. Martina v Ul. Gregorutti 2, in sicer v se tri dni od 17.30 do 19. ure. Pojasnila bodo nudili bodisi :istim, ki nameravajo izvajati davčno oporečrl' štvo, bodisi tistim, ki bi se z njih1 želeli le podrobneje seznaniti.
• V torek, 20. t.m., ob 19.30 se bo
sestal svetoivanski rajonski svet. Na dnevnem redu ima med drugim vprašanje namestitve nove zadružne veleblagovnice na območju bivše pivovarne Dreher.
Priprave na volitve jusarskih odborov
Tudi v mestu se bodo predstavile nestrankarske kandidatne liste na volitvah odborov za ločeno upravljanje jusarskih premoženj, ki bodo 15. in 16. junija. Tako v Skednju kot na Rocolu se v teh dneh vrstijo sestanki za sestavo domačih kandidatnih list, Ker se le-te ne bodo predstavile z znaki tradicionalnih političnih strank, bo treba zanje zbrati podpise precejšnjega števila predlagateljev, in to pred notarjem, ki bo podpise overovil. Čas in kraj sestankov z notarjem bomo pravočasno javili.
V	Barkovljah so se za sestavo skupne kandidatne liste menili sinoči. Podobno odločitev so sprejeli na Proseku, danes ob E0.30 pa bo v proseški Kulturni dom prišel notar, ki bo overovil podpise za enotno kandidatno listo. Kandidate in predlagatelje liste naj spomnimo, da se morajo predstaviti z osebno izkaznico ali z drugim veljavnim osebnim dokumentom.
Za skupne oziroma enotne kandidatne liste, ki se bodo predstavile pri Banih, v Bazovici, Padričah in v Lonjerju, pa so podpise zbrali sinoči, medtem ko so na Opčinah to opravili že v ponedeljek. Kot smo že večkrat zabeležili, bo treba kandidatne liste predložiti pri občinskih tajništvih od petka, 16. do srede, 21. maja, opoldne.
50 let električne postaje na Opčinah
V	sredo, 7. maja, je poteklo natanko 50 let, odkar je začela delovati e-lektrična postaja Državnih žektenic na Opčinah. Postaja oskrbuje z električnim tokom železniške proge, ki z Opčin peljejo v Trst in Benetke, v nasprotni smeri pa v Jugoslavijo.
Zanimivo je, da na postaji še vedno delujejo stroji, ki so jih namestili pol stoletja od toga. To dokazuje, da so naprave res kakovostne, a tudi, da jih je upravljalo sposobno in vestno osebje. Prav zaradi njihovega odličnega stanja bodo stroje zamenjali z novimi kot zadnje v okviru posodobitvenega programa elektroželeznic v Furlaniji - Julijski krajini.
Na dan obletnice, in sicer točno ob 9. uri, ob kateri so stroje prvič pognali, je na openski električni postaji bila krajša slovesnost. Udeležili so se je številni funkcionarji in tehniki Urada za električne napeljave pri tržaškem železniškem okrožju, med njimi njen načelnik inž. Renzo Ammarinati. Na slovesnost je prišla tudi delegacija Železniškega gospodarstva SR Slovenije.
Jutri podelitev bralnih značk
V petek bodo na posameznih slovenskih osnovnih in; nižjih srednjih šolah na Tržaškem podeljevanja bralnih značk. Za to priložnost bodo tudi letos obiskali naše šole slovenski književniki in ilustratorji mladinskih knjig, ki se bodo srečali z učenci in dijaki, jim izročili značke in se z njimi pogovarjali o svojem delu.
Za vse goste bo sprejem ob 9. uri na vrtu openske osnovne šole France Bevk, kjer bo krajša slovesnost, nakar bo zakuska, ki jo bodo pripravili openski starši. Od tod bodo u-stvarjalci v spremstvu mentorjev 0-biskali vsak po eno šolo.
Na srednjo šolo v Nabrežino bo odšel Jože Snoj, na Prosek Anton Ingolič, k Sv. Jakobu Ivo Zorman, na Opčine Jože Šmit, nato v Devin (o-snovna šola) Branka Jurca in Matjaž Schmidt, v Zgonik Marija Lucija Stupica, na Prosek in v Križ (o-snovni šoli) Boris A. Novak, na Opčine (osnovna šola) Janez Bitenc in Jelka Reichman (oba nato na Repen-tabor ob 11.30), v Bazovico (tri o-snovne šole) Janez Mušič in Jelka Godec, na Katinaro Ljubka Šorli in Marijan Manček (oba nato k Sv. I-vanu ob 11.30), v Rojan in Barkovlje Miha Matè, v Škedenj in k Sv. Ani Miroslav Košuta (ki bo odšel k Sv. Jakobu ob 11.15), v osnovni šoli v Ul. Donadoni in v Ul. sv. Frančiška Janez Kajzer in v Borštu Marjela Novak.
Na pobudo Centra za katalogiranje kulturnih dobrin
V Devinu sinoči predstavili publikacijo o kraških hišah
V prostorih osnovne šole v Devinu je bila sinoči predstavitev zanimive in pomembne publikacije o kraških hišah, ki je izšla kot 17. zvezek deželnega Centra za katalogiranje kulturnih dobrin. Delo so predstavili devinsko f. nabežinski župan Bojan Brezigar, deželni odbornik za kulturo Dario Barnaba, ravnatelj Centra Gian Carlo Meniš, urednik publikacije Piero Marchesi in eden izmed njenih avtorjev Gianfranco Sgobbi.
Publikacija obsega tri dele. V prvem je popis 138 značilnih kraških hiš iz devinsko - nabrežinske, zgoni-ške, repentabrske, tržaške in dolinske občine, ki sta ga opravila Vanja Štrukelj z Parmske univerze in Gianfranco Sgubbi z Tržaške univerze. Drugi del obsega študije Milka Re-nerja o kraški arhitekturi, Alenke Franceschini o zaščiti kraške arhitekture, Gianfranca Sgubbija o temeljnih vrstah kraških hiš in Pietra Mar-chesija o bodočnosti kraške arhitekture ter topografski prikaz lege popisanih hiš v kraških naseljih, ki ga je prispeval Federico Fomasari.
Delo ni samo seznam arhitektonskih dobrin, je na sinočnji predstavitvi dejal župan Brezigar, marveč je tudi opozorilo javnosti in še zlasti
javnim upraviteljem, da zaščitijo tc kulturno bogastvo. Brezigar je m kratko orisal prizadevanja devinsko
»Nuklearna goljufija« na škodo ameriških televizij ABC in NBC
V Rimu izsledili Francoza, ki naj bi v Trstu posnel film o »černobilski jedrski tragediji«
»Nuklearna goljufija« — ta skorajda apokaliptični naslov je načelnik letečega oddelka tržaške kvesture Giuseppe Padulano napisal včeraj zjutraj ob prihodu v službo na zeleno Mapo; vanjo je nato ves dan skrbno spravljal dokumente, gradivo, zapiske o preiskavi, ki jo je uvedla policija, da bi osvetlila ozadje zagonetnega televizijskega posnetka o černobilski tragediji, za katerega pa se je izkazalo, da gre zgolj za posnetek tržaške industrijske cone. V mapi se je že po nekaj urah znašlo ime francoskega državljana, ki je v ponedeljek Prodal »ekskluzivni« film ameriškima televizijskima hišama ABC in NBC, ob 14. uri pa tudi uradno sporočilo Umskih kolegov, da so Francoza izsledili in ga prepeljali na rimsko kvesturo na zasliševanje.
»Goljufija stoletja«, kot so bili nekateri že v torek poimenovali celotno
Agencija Tass:
»Gre za obrekovalno kampanjo«
Uspela »potegavščina« na račun televizijskih hiš je imela odmeve tudi v vsedržavnem in mednarodnem merilu, saj je priložnost izkoristila celo sovjetska agencija Tass, ki je v svojem tiskovnem sporočilu ožigosala dejanje kot primer »senzacionalistične in obrekovalne kampanje, ki jo je zahodni tisk sprožil ob katastrofi v Černobilu«.
V Italiji pa se je včeraj oglasil poslanec Proletarske demokracije Guido Pollice, ki je kot član parlamentarne komisije za nadzorstvo nad RAI naslovil na Predsedstvo komisije pismo, v katerem zahteva, naj ugotovi, koliko je RAI plačala goljufive Posnetke in kdo je odgovoren, da je RAl tako nasedla. Pollice tudi sprašuje, kako pri RAI pre-verjajo zanesljivost informacij, kupljenih od drugih hiš.
večkrat klical Rim in Pariz. V ponedeljek je že zjutraj s kreditno kartico Visa plačal hotelske usluge (skoraj pol milijona lir, od katerega več kot 350 tisoč lir za telefon) in odšel.
Francoz naj bi prav v hotelu Milano v Ul. Ghega zaključil kupčijo z ameriškima televizijama. V Trst naj bi prispel tudi ameriški izvedenec, ki naj bi pregledal posnetke in — naivno — ocenil, da so verodostojni. Iz Rima so posredniki televizijskih hiš z aerotaxijem prišli po film in ga takoj prepeljali v glavno mesto, od koder so ga prek satelita posredovali v ZDA.
Tržaški preiskovalci so se seveda včeraj ukvarjali predvsem s »tržaško sledjo«. Vse kaže, da je Francoz sam posnel tržaško-čemobilski film, in to s filmsko kamero, ki naj bi si jo bil izposodil kar v Trstu. Verjetno je imel v našem mestu znance, ki naj bi ga tudi — seveda nič hudega sluteč — z avtomobilom pospremili na Katinaro, od koder naj bi posnel industrijsko cono.
Po odhodu iz Trsta je Garenq odpotoval v Rim. Ustavil se je na rimskem sedežu televizije NBC, kjer naj bi mu izplačali 21 tisoč dolarjev (približno 30 milijonov lir) za film. Francoz naj bi prvotno zahteval 150 tisoč dolarjev, a je nato svojo zahtevo omi-
lil. Ko se je razvedelo o goljufiji, je osebju ameriške televizije ponovil svojo verzijo o spornem filmu: predal naj bi mu ga beograjski prijatelj ob povratku iz Sovjetske zveze. Temu pa naj bi ga izročil eden od tehnikov iz Černobila.
Kako se bo preiskava nadaljevala? Italijansko sodstvo bo lahko izdalo zaporni nalog za Francoza le, če bosta prizadeti TV hiši prijavili goljufijo sodstvu. Do včeraj tega nista storili. Povsem verjetno je, da bodo tržaški preiskovalci zahtevali, naj moškega prepeljejo iz Rima v Trst. Tržaški glavni tožilec Giovanni Virdis je medtem sinoči predal preiskavo v roke pretorju De Nicoloju, da bi le-ta dokončno razčistil »tržaško sled« celotne afere, (mk)
Američani »lačni« vesti is Trsta
»Samo Američani so lahko nasedli taki potegavščini«, je včeraj dopoldne komentiral televizijsko »nuklearno« goljufijo načelnik letečega oddelka tržaške kvesture Giuseppe Padulano. Gian Micalessin, eden od u-stanoviteljev novinarske agencije Al-batross Press Agency iz Trsta, ki je
v preteklosti že prodala nekaj reportaž ameriškim televizijskim trustom, pa je takole obrazložil veliki kiks TV hiš ABC in NBC: »V Ameriki so lačni vesti o velikih dogodkih. Prav zaradi tega ABC in NBC nista pomislili dvakrat, ko jima je bil ponujen "ekskluzivni posnetek iz Černobila”; kupili sta ga ne da bi se poprej prepričali o verodostojnosti filma.«
Prav lakota po vesteh je včeraj privedla v Trst ekipo ameriške televizije CBS, neposrednega konkurenta ogoljufanih ABC in NBC. časnikarja Mark Phillips in Clara Hemple sta skupaj s filmskim snemalcem in tonskim tehnikom prispela zjutraj z letalom iz Rima v naše mesto, da bi si ogledala »tržaški Černobil« — industrijsko cono, in zbrala čim več vesti o bivanju domnevnega goljufa v Trstu. Pogovorila sta se s preiskovalci, intervjuvala osebje hotelov, v katerih je Garenq prespal, vse z namenom, da bi ameriški javnosti razkrila ozadje velike potegavščine in tako zamajala ugled obeh ogoljufanih konkurentov.
Po opravljenem delu se je ekipa CBs zvečer vrnila v Rim, ponoči pa je že prek satelita posredovala ameriškim gledalcem sliko Trsta in njegove doslej še ne radioaktivne industrijske cone.
rzaško-čemobilsko zadevo, se je tako nekaj urah popolnoma razblinila. Jtoajdljivemu, a konec koncev tudi °kaj nespretnemu Francozu, ki jo je Pnsteno zagodel ameriškima televizijama, evroviziji in posredno tudi ita-'Janski televiziji, je ime Thomas Ga-.®nq, star je 24 let, po rodu je iz Tou-s.a> a stanuje v Parizu. V Trst je PUspel že pred tednom. Najprej je bi-al v hotelu Jolly, v soboto popoldne se je »preselil« v hotel Milano v v -v Ghega. Tu je zasedel sobo št. 407 r^trtem nadstropju. V recepciji je „ .stavil francoski potni list, ki pa j...,e bilo izdalo francosko veleposla-toe V° v 8imu- PU sebi je imel le fo-]Vj. falski aparat in plastično torbico, n.re®.P° prihodu je odšel iz hotela z kim, ki ga je prišel iskat.
tee a's*ec\nicsa dne naj bi po besedah pr ePb'fja ostal ves dan v hotelu; Sedel naj bi nekaj uro ob telefonu,
Požar poškodoval več stanovanj v poslopju v Ulici Luciani 18
Stanovanje Renata Consana po požaru
V noči med torkom in sredo je prišlo v Ul. Luciani do požara, ki je zajel najprej stanovanje v poslopju štev. 18, nato pa napravil precej škode tudi na ostalih stanovanjih iste stavbe.
Gre za hišo, ki meji s svojim zidom na poslopje Kulturnega doma, v glavnem na tisti del, v katerem ima naše gledališče prostore za kuliserijo in za vse rekvizite, ki spadajo k posameznim postavitvam predstav.
Na srečo so gasilci prišli na kraj požara zelo hitro in to kar s tremi ve-
likimi gasilskimi avti, tako da so požar čez kaki dve uri pogasili, potem pa iz povsem uničenega stanovanja, kjer se je požar začel, odstranili vse, kar je še v njem ostalo, do parketov, ometa, itd.
Pri požaru je bil ranjen 37-letni Renato Consani, ki je hotel iz stanovanja rešiti, kar bi se še rešiti dalo. Prve vesti so govorile, da je njegovo stanje resno, potem pa se je izvedelo, da opekline le niso bile tako hude, saj bo okreval v tednu dni.
Domnevajo, da je do požara prišlo
zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Prebivalci v Ul. Luciani so dobršen del noči preživeli budni, na ulici, ali pri oknih, od koder so spremljali delo gasilcev, ki se je končalo šele po dveh zjutraj.
Sekcija KPI B. Gherlani o železarni Terni
Na svojem zadnjem sestanku so člani sekcije KPI B. Gherlani obravnavali položaj v železarni Temi iz Skednja. Ugotovili so, da so perspektive razvoja, kljub nekaterim pozitivnim premikom, še vedno nejasne. Družbi IRI in Finsider nameravata v železarni proizvajati večji del livarnam potrebnega surovega železa, dežela pa je že nakazala 10 milijard lir za popravilo plavža. Ob teh vzpodbudnih znakih pa še ni izdelan načrt za reorganizacijo proizvodnje, bodisi v obliki polizdelka kot tudi dokončnega proizvoda. Komunisti so tudi opozorili na profesionalno dokvalifikacijo v železarni Terni, kjer že dalj časa, bodisi zaradi predčasne upokojitve, kot zaradi premestitve nekaterih dalavcev, stalno pada nivo profesionalne kvalifikacije zaposlenih
Radioaktivnosti je vedno manj
Po stopnji radioaktivnosti o-staja naša dežela še vedno v samem vrhu (po vsedržavnih podatkih je pred njo le dežela Veneto), vendar strokovnjaki ugotavljajo, da je sevanja iz dneva v dan manj. Včerajšnje poročilo deželnega tehnično - zdravstvenega odbora ugotavlja, da v pitni in morski vodi ni radioaktivnih sledov in da se tudi kakovost zraka znatno izboljšuje. Nadaljuje tudi upadanje radio-aktivisti v zemlji, v mleku in v povrtninah, kjer pa je stopnja onesnaženosti še vedno pomemb-. na, tako da se mora prebivalstvo še naprej držati varnostnih in higienskih predpisov.
nabrežinske občinske uprave v tem smislu, medtem ko je deželni odbornik Barnaba govoril o ukrepih in načrtih deželne uprave za ohranitev kulturnih spomenikov. Vsebino publikacije sta nato natančneje prikazala Marchesi in Sgubbi.
Proračun KZE ponovno zavrnjen
Z bojkotom Liste za Trst, ki se je ponovno vzdržala in tako onemogočila sestavo potrebne večine, je na sinočnji skupščini Krajevne zdravstvene enote ponovno bil zavrnjen proračun te zdravstvene ustanove. Ker se je to zgodilo že drugič, bo de-dežela sedaj imenovala komisarja »ad aeta«, ki bo odobril proračun, vodenje KZE pa bo nato spet poverjeno upravnemu svetu. Čeprav ni to nič novega — to se je namreč v prejšnjih letih stalno dogajalo — še enkrat potrjuje togo stališče LpT, ki manevrira za drugačna ravnovesja na občini in pokrajini.
Združenje špediterjev o kritičnem stanju po prepovedi uvoza
Po večdnevni prepovedi uvoza mesa in živine iz vzhodnoevropskih držav je položaj na obmejnih področjih z Jugoslavijo in Avstrijo vse bolj zapleten. Špediterske tvrdke so v krizi, saj so prisiljene k brezizhodnemu brezdelju, najhujše pa je verjetno na železniških tranzitnih postajah za živino v Tablji in na Proseku, kjer je skupno zaposlenih 160 oseb, ki jim grozi odpust.
Odsek za živino in meso pri združenju špediterjev F-JK je poslal predsednika občinskega odbora Bia-suttiju, prefektu in deželnemu odborniku za prevoze pismeno noto, v kateri je med drugim rečeno, da je stanje kritično in da ga je treba rešiti z nujnimi posegi, sicer delavcem, v kratkem grozi odpust.
Zapustila nas je naša draga
Magdalena Stocca por. Kalc
Pogreb bo jutri, 16. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Kontovelu.
Žalostno vest sporočajo: mož Slavko, sin Mitja, oče Giuseppe, sestra Anna in drugi sorodniki.
Trst, 15. maja 1986
(Pogrebno podjetje Zimolo)
T	Zapustil nas je naš dragi
oče in nono
Rudolf Mužina
Pogreb bo v soboto, 17. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Gropado.
Žalujoči: hčeri Olga in Zorka z družinama in drugo sorodstvo.
Gropada, 15. maja 1986
Ob izgubi dragega očeta Rudolfa izreka iskreno sožalje Olgi Berzi KD Skala.
Gostilna pri Korošcih v novi režiji
Na tisti strani Korošcev, od koder je pogled na Miljski zaliv najlepši, stoji gostilna, ki ji obiskovalec sprva ne nameni večje pozornosti. Domačinom pa pomeni ta gostinski lokal mnogo več kot zgolj priložnostno zbirališče. Poslopje namreč upravlja vaška zadruga pri Korošcih in ji potemtakem ta zgradba služi kot dom prosvete in vsega, kar druži in povezuje krajane slovenske in italijanske narodnosti. Na prvi pogled je to le eno tolikih gostišč, a skozi stranska vrata stopi obiskovalec v nenavadno prostorno dvorano, ki premore celo svoj oder, to pa je že celo premoženje, ki ga bodo skušali domačini kar najbolje izkoristiti. Pomislimo le na možnost prirejanja vsakovrstnih srečanj, tudi takih z resnejšim predznakom, dalje plesnih zabav i.pd. Velike dvorane nismo mogli zaobjeti v navadno fotografijo, zato pa smo kamero uperili v prijazna upravitelja, to sta Ines Markezic in njen soprog Franko, ki smo ju presenetili kar sredi dela. Delovne vneme jima očitno ne manjka in prav je tako: gostilna je sedaj v novi režiji spet zajadrala s polnim vetrom, v prid ješčim obiskovalcem in vsem potrebam zadruge. Odprta je bila pred tremi tedni in pripravljeni so vam postreči s kosilom in večerjo, vendar le po predhodnem naročilu, npr. za slavnostne obede, poročna kosila itd. Gostinski obrat je odprt vsak dan v tednu razen ob ponedeljkih. (JB)
_________gledališča_______________
SSG
Slovensko stalno gledališče bo gostovalo s pravljico MALI PRINC v soboto, 17. t. m., na osnovni šoli na Repentabru ob 10.30.
VERDI
Simfonična sezona Pomlad 86
Danes, 15. t. m., ob 20.30 koncert (red A). Dirigent Muhai Tang, pianist Josè C. Cocarelli. Na sporedu Beethovnove, Chopinove in Dvoržakove skladbe. Ponovitev koncerta jutri ob 20.30 (red B) in v soboto ob 18. uri (red S).
Velika dvorana
Jutri, 16. t. m., ob 20.uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana.
V	soboto, 17. t. m., ob 19.30: Koncert godbe milice. Dirigent Franc Gornik.
V	sredo, 21. t. m., ob 19.30: Orgelski koncert študentov akademije za glasbo v Ljubljani.
Srednja dvorana
Jutri, 16. t .m., ob 19.30: Balkanski špi-jon, slovenska premiera jugoslovankske-ga filma.
V	ponedeljek, 19. t. m., ob 19.30: Pier Paolo Pasolini ORGIJA. Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica.
Mala dvorana
V	soboto, 17. t. m., ob 10. uri in 1L30: Otroška matineja. Vodil bo Miran Čanak.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 16. t. m., ob 19.30: Franz Xaver Kroetz NE KROP NE VODA v režiji Edvarda Milerja. Gostovanje PDG v Kranju. V soboto, 17. t. m., ob 19.30 ponovitev.
kino
ARISTON - Danes AIA.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 La bonne, er., It. 1986, 90': r. Salvatore Samperi; i. Florence Guerini, Katerine Michelsen.
'□
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120'; r. Marco Bellocchio; i. Maruška Detmers, Federico Pitzalis □ □
FENICE - 18.00, 22.15 Vivere e morire a Los Angeles, krim., ZDA 1985, 115'; r. William Friedkin; i. William Petersen, Willem Defoe. □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Signori, il delitto è servito, kom., ZDA 1985, 97'; r. Johnatan Lynn; i. Eileen Brennan, Tim Curry.
MIGNON - 17.00, 22.15 II giustiziere delia notte 3, dram., ZDA 1986, 95'; r. Michael Winner; i. Charles Bronson, Deborah Raffin.
NAZIONALE II 16.30, 22.00 L’uomo d’acciaio, pust., ZDA 1985, 96'; r.Gene Butler; i. Arnold Schwarzenegger.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 32 centi-metri, porn., □ □
EDEN - 15.20, 22.00 Lady Dinamite (1. del) in Parossismo erotico, porn. □□
CAPITOL - 16.30, 22.00 Rocky IV, dram., ZDA 1985, 91’; r. Sylvester Stallone; i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgreen.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Servo di scena -The Dresser.dram., VB 1984, 100'; r. Peter Yates; i. Alan Bridges, John Hurt.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Emanuelle IV, er., Fr. 1984, 95'; r. Francis Giaco-betti; i. Sylvia Kristei, Mia Nygren.
□ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 II gioiello del Nilo, pust., ZDA 1985, 106'; r. Lewis Teague; i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
RADIO - 15.30, 21.30 Fantasie di dolci porcellone, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
AGMEN
združenje hemopatičnih in neoplastičnih otrok vabi
na dobrodelni koncert
TRŽAŠKEGA OKTETA
danes, 15. maja 1986
ob 20.30 v evangeličanski cerkvi — na Trgu Panfili —
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Ciklus predavanj 1986
PODOBE SREDNJEEVROPSKE STVARNOSTI
Robert Luven Claudio Magnabosco
DOLINA AOSTA MED ITALIJO IN FRANCIJO
Predavanje predvideno za danes, je prenešeno na kasnejši datum
julcrya
SKD Tabor - Opčine
vas vljudno vabita danes, 15. t. m., na otvoritvi razstav
BOGDANA GROMA
Ob 18. uri otvoritev razstave novejših slik v TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20; ob 20. uri otvoritev razstave tapiserij v Prosvetnem domu na Opčinah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU
sklicuje
REDNI OBČNI ZBOR
jutri, 16. t. m., ob 10. uri v prvem sklicanju in pol ure kasneje v drugem sklicanju, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
Vabljeni vsi člani in tisti upokojenci, ki bi se radi vpisali v društvo.
Odbor
razne prireditve
KD Rdeča zvezda vabi na kulturni večer v nedeljo, 18. t. m., ob 20. uri v športno—kulturnem centru v Zgoniku. Sodeluje pevski zbor in dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj. Vabljeni!
KD F. Prešeren-Boljunec priredi v soboto, 17. t. m., ob 20.30 v_ gledališču F. Prešeren v Boljuncu SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN. Nastopajo: tamburaški zbor PD iz ADLEŠIČEV v Beli krajini, tamburaška skupina KUD PTT z Reke, tamburaška skupina SPD JEPA, BAŠKO JEZERO iz Loč na Koroškem, tamburaška skupina ZELENI JURIJ iz Črnomlja ter tamburaška skupina KD F. PREŠEREN iz Boljunca.
KD Rovte-Kolonkovec vabi v soboto, 17. t. m., ob 20.30 na predstavitev veseloigre PODLAGA ZAKONSKE SREČE.. Gostuje dramska skupina KD Kraški dom-Repentabor. Režija Drago Gorup.
KD J. Rapotec prireja jutri, 16. t. m., ob 20.30 predavanje Stanka Flega O ARHEOLOŠKIH NAJDBIŠČIH V BREGU. Vabljeni!
SKD Tabor Opčine - Primorski dnevnik. Jutri, 16. t. m., ob 20.30 gostuje dramska skupina Kraški dom z Repen-tabra z veseloigro POGLAGA ZAKONSKE SREČE. Režija Drago Gorup. Vabljeni.
razna obvestila
včeraj-danes
Sklad M. Čuk prireja ORIENTALSKI VEČER karateja, judoja in joge. V soboto, 17. t. m., ob 20. uri v kulturno-športnem središču v Zgoniku.
Grafična delavnica ATELIER v Nabrežini sporoča, da so še v teku vpisovanja za tečaj lesoreza, ki ga bo vodil Franko Vecchiet. Vpisuje grafična delavnica tel.040/200085.
Taborniška organizacija RVM Trst in Gorica vabi člane na DVODNEVNI TABOR V SOVODNJAH 17. in 18. t. m. Zbirališče v soboto ob 16. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah.
C.G.I.L. - Sindikat italijanskih upokojencev - vzhodna cona - sekcija Zveze sindikata upokojencev občine Dolina priredi v soboto, 17. t. m., ob 16.30 v zunanjih prostorih centra A. Ukmar -Miro pri Domju PRAZNIK UPOKOJENCEV. Igrali bodo Veseli godci.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 19. t. m., ob
20.30	na srečanje z organizacijo AMNE-STY INTERNATIONAL. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, v Ul. Donizetti 3. Organizacijo Al bo zastopal prof. Giuliano Prandini, odgovoren za Furlanijo -Julijsko krajino.
razstave
V	TK Galeriji. Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja 10 mladih avtorjev: Cervi, Friedl, Giannini, Guevra, Marušič, Pausig, Roma, Sedmak, Sofianopulo in Venuto.
V	galeriji Cartesius bodo 17. t. m. ob 18. uri odprli razstavo grafik 13 slikarjev.
V	občinski galeriji je do 25. t. m. na ogled razstava znanega tržaškega slikarja Giovannija Duiza.
V	umetnostni galeriji Bassanese (Trg Giotti 8/1) je na ogled razstava 'Trst danes: umetniki treh generacij ". Razstavljajo L. Spacal, L. Celli, L. Schiozzi in O. Parnici.
Foto Trst 80 obvešča, da je prenešena otvoritev razstave barvnih fotografij Saše Ota in Marine Postogna na petek, 23. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani.
izleti
Združenje Union Sv. Ivan - Podlonjer
priredi kulturni izlet na Vrhniko, Vrbo in na Bled dne 25. t. m. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje, razen v sobotah, tel. 040/61011.
Sekcija KPI občine Dolina sporoča udeležencem tridnevnega izleta od 16. do 18. t. m. v Jugoslavijo po poteh AVNOJ, da bo zbirališče za odhod dne 16. t. m. v Dolini (na Gorici) ob 6. uri. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Zainteresirani dobijo informacije v popoldanskih urah po tel. 040/232223.
SPDT prireja v nedeljo, 18. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Korado ob priliki srečanja zamejskih planincev s člani PD Nova Gorica. Zbirališče ob 8.00 pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano). Vse informacije pri podpredsedniku društva Ugu Margonu (tel. 751617).
_________mali oglasi_________________
OSMICO je odprl Zoran Pangerc v Dolini 474.
JADRNICO TIP EAU VIVE, dolžina 5 m, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. (samo resno zainteresiranim) ob uri kosila ali večerje na št. 040/911119.
PRODAM renault 5 G TL, letnik 1980 v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 040/220438.
PRODAM rulotko ROlle 3 in 1 z verando in vsemi pripomočki. Cena 2.000.000 lir. Tel. na št. 040/229285 ob uri kosila.
PRODAM prostorno hišo potrebno popravila z vrtom in dvoriščem v okolici Doline. Prodam nezazidljivo zemljišče 1.800 kv. m v Dolini. Tel. na št. 040/228390.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje potrebuje izkušeno delovno moč za vodenje administracije in kompjutiziranega knjigovodstva. Plača po učniku. Prošnje poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodstvo".
MLADA družina išče v najem stanovanje v Trstu ali okolici. Tel. na št. 040/299762.
PRODAM KLETKO za kokoši ali zajce: visoka 1,5 m, široka 1 m, dolga 2,5 m na kolesih. Tel. na št. 228164.
VEDEŽEVALKA IZ KART svetuje in nudi pomoč pri reševanju vaših problemov. Tel. na št. 731074.
PRODAM za 1.600.000 lir fiat 127 special, letnik 1977, 4 vrat, dobro ohranjena karoserija, radio in meglenke. Tel. na št. 753938 ob urah kosila.
OSMICO je odprl Franc Lukman (Magri-nov) v Sovodnjah. Toči belo in črno vino.
PRODAM motor Laverda 125, letnik 1983, v dobrem stanju. Tel. na št. 0481/882307.
PRODAM nov motor za avto fiat 127, Angel Kocjančič - Dolina 345.
NAD KOPROM pridelujem prvovrsten refošk, katerega bi nekaj let odstopil v zameno za enkratno pomoč pri sofi-nansiranju igradnje kleti. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul.Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro "2000 1 letno ",
Danes, ČETRTEK, 15. maja
ZOFIJA
Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.54 - Luna vzide ob 10.18 in zatone ob 01.44.
Jutri, PETEK,15. maja
JANKO
PLIMOVANJE DANES: ob 8.06 naj-nižja - 35 cm, ob 17.20 najvišja 18 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 23,3 stopinje, zračni tlak 1016,1 mb ustaljen, veter 8 kilometrov na uro severoza-hodnik,. vlaga 78-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mauro Dapas, Giovanni Roberti, Andrea Tomaselli, Alberto Tommasi, Manuel Lo Terzo, Raffaele Predella.
UMRLI SO: 65-letni Attilio Degrassi, 63-letna Alga Dabono, 46-letna Elfriede Aumaier, 85-letni Rodolfo Musina, 99-let-na Anna Polidrugovaz, 53-letni Andrea Scropetta, 86-letni Rosario Donato Log-reco, 83-letni Giovanni Licen, 49-letni Sergio Pettorosso, 68-letni Elidoro De Feo, 80-letni Mario Gobbo, 87-letna Antonia Sutter, 73-letna Francesca Puleo, 37-letni Edoardo Rosin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 12. maja, do sobote, 17. maja 1986)
(Od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2.
PROSEK (tel. 225141 ali 225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Ob poravnavi članarine za leto 1986 je daroval za sekcijo VZPI-ANPI Prosek -Kontovel Alojz Prašelj 5.000 lir in ne 500 kot je bilo pomotoma objavljeno.
Ob 3. obletnici smrti dragega Romano-ta darujeta družini Rebula in Sirk 50.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
V	spomin na Lučkota Sartorija daruje Mira z družino 10.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Berta Pernarčiča daruje Mira z družino 10.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na vnuka Uroša darujeta nono in nona 10.000 lir za Dijaško matico.
Modra Rinzer daruje 5.000 lir za KD
I.Grbec.
V	spomin na mamo Ivano Godnik darujeta družini Brišček in Legiša 20.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Jurija in Terezo Vekjet daruje N.M. 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na Tončko Trobec darujeta Sonja in Just Colja 25.000 lir za Zvezo vojnih invalidov.
V	spomin na Berta Pernarčiča daruje Lidija Vitez 20.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na g.o Trobec darujeta Lidija in Marica Vitez 20.000 lir za Zvezo vojnih invalidov.
V	spomin na Adrijana Cotiča daruje Angel Košuta 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
Namesto cvetja na grob Ottilie Suber daruje Adriana Benčina z družino 30.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz_ Briščikov.
V	spomin na Jušta Švara daruje Danila z družino 15.000 lir za Godbo na pihala Vesna iz Križa.
Danila Vidau daruje 40.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Sonja Paliaga daruje 10.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na svaka Henrika Tavčarja in Franca Konestaba daruje Albina Briš-čik 25.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Briš-čikov.
Namesto cvetja na grob Otilije Suber darujeta družini Briščik in Sardoč 30.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na Marijo Kalc vd. Mezgec darujejo družine Čok, Kocjančič, Kralj, Mihalič in Petaros 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Antonije Bandi por. Kraljič darujejo za KD J. Rapotec: Adriano Bandi (Lakotišče 323) 15.000 lir, Roza in Mirko Bandi 15.000 lir, Miranda in Eugenio Bandi 15.000 lir ter družina Kozina 25.000 lir.
(Od 19.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
_ PROSEK (tel. 225141 ali 225340) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
_ PROSEK (tel. 225141 ali 225340) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole vabi vse tiste, ki so se prijavili za 4-dnevni izlet v De-rendingen, da se do jutri, 16. t. m., zglasijo za dodatna pojasnila na sedežu SSŠ v Ul. Filzi 8 - tel.61193 vsak dan od 11. do 12. ure. Sporoča tudi, da je še nekaj mest na razpolago in da vpisuje za izlet še ta teden.
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na skrbništvu in na šoli Ribičič pri Sv. Jakobu razobešene dokončne lestvice za suplentke v otroških vrtcih za šolski leti 1986/87 in 1987/88.
Na srednji šoli I. Cankar v Trstu in S. Gregorčič v Dolini je v teku vpisovanje v tečaje za delavce za šolsko leto 1986/87. Vpisovanje se zaključi 18. julija. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16. leto starosti in nimajo še diplome nižje srednje šole in bi to radi dosegli. Vsa podrobna pojasnila so na razpolago v tajništvih omenjenih šol.
Ob 4. obletnici smrti Tiberija Rukina daruje Mimica Bogateč 50.000 lir za ŠD Vesna.
Ob poroki darujeta Magda in Ervin Žerjal 50.000 lir za SKD Slavec.
Bruno Kuret (Ricmanje 76) daruje
30.000	lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Franca Peta-rosa daruje družina Petaros (Boršt 46)
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta.
V	isti namen daruje Milka Žerjal
10.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
Namesto cvetja na grob Franca Peta-rosa daruje družina Stranj (Boršt 114)
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta.
V	spomin na svojo prvo učiteljico Dušo Kosmina daruje Silvana Valoppi
50.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Dušo Kosmina daruje Grozdana Čebohin 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Dušo Kosmina daruje Zdenka Šavli 15.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ivano Grilanc vd. Puntar daruje družina Puntar-Vardo 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Tončke Trobec roj. Žele daruje Mara Puntar 20.000 lir za Zvezo vojnih invalidov.
Namesto cvetja na grob mame Karoline Smotlak daruje skupina kolegov Egi-dijaJSmotlaka (EZIT) 65.000 lir za Sklad
M.	Čuk in 65.000 lir za MPZ V. Vodnik. Ob smrti tovarišev Slavka Pertota iz
Nabrežine in Marije Blažina vd. Šemec iz Cerovelj izreka sekcija KPI Devin-Nabrežina globoko sožalje svojcem in prispeva 50.000 lir za Sklad glasila KPI Delo.
Namesto cvetja na grob tete Kornelije darujejo nečaki Vera, Fredi, Neva in Ivan z družinama 50.000 lir za ŠD Sokol in 50.000 lir za SKD L Gruden.
V	spomin na drago Meri Dilli daruje družina Zobec (Zabrežec 10) 30.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na mamo in taščo Ivano Puntar roj. Grilanc darujejo svojci Marija, Anica, Milan in Leopold 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Proseka.
Za spomenik Emilu Westru darujeta
N.	N. (Repen 79) 20.000 lir in Purič (Repen) 10.000 lir.
Ob 3. obletnici smrti Ivana Škabarja darujejo za repentabrsko cerkev Škabar (Repen) 20.000 lir, Purič (Repen 57) 10.000 lir in Ravbar (Repen 89) 10.000 lir.
Hrovatič (Col 40) daruje 5.000 lir za mladinski pevski zbor Zvonček.
Za popravilo repentabrske cerkve darujeta N.N. 50.000 lir in N.N. 110.000 lir.
darovi in prispevki
menjalnica	nakupni tečaji u. 5.1986
Ameriški dolar ........... 1.485.
Nemška marka ............... 683.	-
Francoski frank .......... 212.—
Holandski fiorini ........ 606.
Belgijski frank ............. 31.
Funt šterling ............ 2.290.	—
Irski šterling ........... 2.070.	—
Danska krona ............... 183.
Grška drahma ............. 10.-
Kanadski dolar ........... 1.050.—
Japonski jen .............. 8,—
Švicarski frank __,........ 822.—
Avstrijski šiling ......... 97.—
Norveška krona ............ 199.—
Švedska krona ............... 210.-'
Portugalski eskudo ........ 10.—
Španska peseta .............   10.-'
Avstralski dolar .......... 1.050.-'
Debeli dinar .................. 3,90
Drobni dinar .................. 3,90
ji | BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agenciio Domjo 831-131
Dočakajmo sezono, ki prihaja, z veseljem in prvovrstnimi oblačili trgovine LINEA. Z njimi boste elegantni ob vsaki priložnosti. Z oblačili LINEA vedno v korak z modo. LINEA — TRST — Ul. Carducci 4
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Diskriminacija žensk v ZDA
Pripadnice najbogatejšega in najmočnejšega naroda na svetu so v resnici precej nemočne; prej uboge sorodnice kot enakopravne partnerice v družbi, ki se kiti z obiljem in proglaša, da lahko vsakdo uspe, le če hoče in si to nagrado tudi zasluži. Veliko bolje pa je, da ni ženskega spola, kajti državljanke ZDA, države, v kateri je tekla zibka feminizma, so veliko bolj diskriminirane kot na primer ženske v Zahodni Evropi.
Klic, ki je obenem tudi obtožba, prihaja iz vrst severnoameriških žensk. Na povsem drugačen način sta ga oblikovali po eni strani Betty Friedan, ki sodi v najožji krog pobudnic feminizma, in pa predstavnica mlajše generacije ameriških žensk ekonomistka Sylvia Ann Hewlett. Slednja se uvršča v vedno bolj množične vrste visoko izobraženih žensk, ki so se odločile, da na žensko tematiko napišejo knjigo. Delo doslej nepoznane avtorice, ki nosi naslov «A Lesser Life» (Manjše - manjvredno življenje) ter podnaslov, ki je še zgovornejši: «Mit o osvoboditvi žensk v Ameriki», pa je v trenutku doseglo učinek.
O zastavljenih vprašanjih in seveda tudi o knjigi so se namreč takoj vnele polemike. Štiridesetletna ekonomistka, mati štirih otrok, namreč ne obtožuje samo ameriške družbe, da še zdaleč ni med lastnimi državljani uresničila enakopravnosti, temveč krivi tudi feminizem, da se je poganjal za dosego načelne enakosti med spoloma, ni pa se potegoval dovolj za to, da bi ženskam olajšal življenje.
Nedvomno je Sylvia Ann Hewlett razgalila hudo bolečo rano: v zadnjih letih, točneje desetletjih, se je namreč prav položaj žensk v ZDA najmanj zboljšal, če ga primerjamo s stanjem v zahodnoevropskih državah. V povprečju namreč ameriška ženska še vedno zasluži samo 64 od sto tega, kar zasluži moški. To pa pomeni, da se je povprečje od leta 1939 zvišalo za en sam odstotek. Uradne statistike na primer ugotavljajo, da se je v desetih letih in sicer od leta 1971 do leta 1981 na Švedskem povprečje popravilo z 71 odst. na 81 odst., v Franciji se je povzpelo na 78 odst., v Italiji pa celo na 86 odst.
Pa še z enim izredno negativnim rekordom se «najbogatejša država na svetu» lahko ponaša: na celem svetu 117 držav z zakonskimi predpisi predvideva, da imajo ženske pravico do porodniškega dopusta. Med temi 117 državami ni ZDA, kjer ženskam lahko dovolijo, da jih začasno ni v službo. Dogovor med žensko in delodajalcem je seveda lahko izključno na osebni ravni in ga lahko ogrozijo tako subjektivni kot objektivni faktorji. In med slednje seveda sodita kriza ali kakršnakoli težava v podjetju. Kako to gre v praksi je izkusila tudi avtorica obsojevalne knjige, ki je po drugem porodu izgubila službo na višji šoli.
Zanimivo je, da so o vsebini knjige in o avtoričinih tezah mnenja deljena tudi med ameriškimi feministkami. Betty Friedan jih je ostro zavrnila, medtem ko je marsikatera druga pohvalila Sylvio Ann Hewlett, češ končno je nekdo le povedal, kako je v resnici s položajem žensk.
Da je slabo, pa se strinjajo vse: razlagajo pa se v oceni vzrokov in možnih rešitev. Prav tako so mnenja soglasna, da je dandanes žensko gibanje v ZDA precej šibko, ker je v raznih organizacijah prišlo do razhajanj v stališčih. Mlajše generacije menijo, da jim je feminizem «prinesel» premalo, starejše, da mlajše ne znajo izkoristiti pridobljenega in nastaviti novih oblik boja. Zato je tudi Betty Friedan v spisu, ki ga je pred meseci objavil New York Times Magazine in ki je tudi povzročil val polemik, sestavila nekakšen pravilnik. Navedla je deset nasvetov, ki bi jih morale ameriške ženske osvojiti, da bi gibanje in lasten položaj premaknile z mrtve točke.
V teh desetih poglavjih, ki so precej obsežna, Betty Friedan pravzaprav analizira nastali položaj in razloge, ki so privedli do takšnega nezadovoljivega rezultata. Po njenem mnenju gibanje ni zagrešilo bistvenih napak, pač pa bi se tudi novejše generacije žensk morale podvreči avtoanalizi in se osvoboditi občutka krivde, ki tare vsako žensko, ko skuša združevati delovne in družinske obveznosti.
Iz tega izhaja tudi Sylvia Ann Hewlett, ki prav tako ugotavlja, da je ženska v ZDA podvržena strahovitemu stresu in zato ponovno, ali še vedno, išče svojo identiteto.
Vsekakor pa ameriškim ženskam feminizem veliko pomeni: samo 18 odst. jih je namreč prepričanih, da ni ničesar spremenil. Da je dosegel marsikaj pozitivnega, je prepričanih 53 odst. ameriških žensk, 56 odst. pa se jih prišteva k feminističnemu gibanju. Do teh podatkov so prišli po objavi knjige, ki je preučevalce ameriške družbe naravnost spodbudila k preverjanju feministične zavesti med ameriškimi ženskami. Vendar pa Sylvie Ann Hewlett zbrani podatki niso zmedli. Po njenem mnenju ni pomembno, v kolikšni meri so ameriške ženske feministke, temveč, če so ženske. Bistveno je, pravi, če ženske ostanejo bolj ali manj ženske.
Baudove lepotice
Pippo Baudo ima pri uvrščanju gostov v svojo oddajo »Serata d'onore (Slovesni večer) veliko domišljije. Tako je odkril rock pevko, monaško princeso Stephanie, ki je že zaslovela kot fotomodel. Bila je sicer že slavna od rojstva, narava pa ji je dala lepoto, ki krasi princese iz pravljic, na uspešni poti naše princese seveda ni mogel zmanjkati Pippo Baudo. Prejšnjo soboto je isti Baudo predstavil Eleonoro Brigliadori in sicer kot gledališko igralko. V dokaj seksi obleki je plavolasa lepotica zrecitirala nekaj pesmi in nato zaplesala. Morda ima prav Sergio D'Osmo, ki pravi, da se v Italiji rodi kvečjemu en igralec na leto. Lepota pa ostaja še vedno bistven adut uspeha, narava torej in ob njen Pippo Baudo.
filmi na tv zaslonu
kinoatclje
LA COSA - "The Thing" - Stvar, ZDA, 1982. Režija: John Carpenter. Igrajo: Kurt Russel, Wilford Brimley, Thomas Waites. ITALIA 1 nocoj ob 20.30.
Carpenter, zelo oseben ameriški režiser ZF, srhljivk in drugih filmskih obsesij osemdesetih let (Npr. Megla in Beg iz New Vorka), je posnel ta film po klasičnem Hawkosovem ZF delu iz 1951, Stvar iz drugega sveta.
"Stvar" je čuden in neznan organizem iz vesolja, ki se je ohranil več tisoč let v večnem ledu Antarktike. Pošastno bitje se "prebudi" in začenja strašiti in napadati vse, kar je živo. Najprej se vseli v telo psa, nato pa v telesa polarnih raziskovalcev...
IDEALIST - Jugoslavija 1976. Režija: Igor Pretnar. Igrajo: Radko Polič, Milena Župančič, Dare Ulaga, Marjeta Gregoirač, Stevo Žigon. TV LJUBLJANA, nocoj ob 22.35.
Idealist je ambiciozna in dokaj uspela filmska priredba Cankarjevega Martina Kačurja, ki sta jo režiser Pretnar in scenarist Vitomil Zupan pripravljala več kot desetletje. Zgodba o sanjaškem in nesrečnem Cankarjevem učitelju je splošno znana.
Režiser Samorastnikov, ki je študiral filmsko režijo v Moskvi (baje celo edini Jugoslovan, ki je poslušal Eisensteinova predavanja) in v Ljubljani je izbral za ta svoj zadnji film vrhunsko zasedbo sodelavcev. Omenimo vsaj izvrstna glavna igralca, Poliča in Župančičevo ter direktorja fotografije, pred kratkim umrlega Mileta de Glerio. Film so odlično sprejeli na Puljskem festivalu (zlata arena za najboljši film in za obe glavni vlogi) ih celo v Moskvi (prva nagrada za Poliča).
Priljubljena TV oddaja
Med tistimi, ki vodijo znano oddajo »Tandem« (druga TV mreža RAI) je tudi Raffaella Longobardi (na sliki)

današnji televizijski in radijski sporedi
r § ra» i____________________________
10.30	Nadaljevanka: Giacinta (2. del)
11.30	Nanizanka: Taxi - Tony diventa maneger di boxe
11.55	Vreme
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni program: Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Zabavni program: Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Znan. odd.: Il mondo di Quark
15.00	Šport: tenis
16.55	Danes v parlamentu
17.05	Šport: tenis
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbeno zabavna oddaja
22.35	Dnevnik
22.45	Nanizanka: Cara detective
23.35	Inf. odd.: Artisti d'oggi
°0 05 Dnevnik, Danes v parlamentu
[ ^ RAI 2	~|
11.55	Inf. odd.: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes elektronske igre auper G in aktualnosti
15.15	Kviz: Secondo me
15.30	Šport: 69. Giro d'Italia
16.45	Otroška oddaja
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.40	Informativna oddaja: Moda
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Bronk - Terrore
19.40	Vreme
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	TV film: Dempsey (2. del)
22.00	Dnevnik
22.10	Inf. odd.: Aboccaperta, vodi Gianfranco Funari
23.05	Športne vesti 00.15 Dnevnik
'00.25 Film: Ricco e strano (dram., VB 1932, r. A. Hitchcock
RA»3____________ i
12.50	Nadaljevanka: Umiliati e offesi
14.00	Izobraž. odd.: ruščina
14.30	Izobraž. odd.: francoščina
15.50	Glasbeni spored: Voglia di musica
16.00	Informativna oddaja: Colloqui sulla prevenzione
17.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.10	Glasbena odd.: L orecchiocchio
19.00	Vsedržavne in deželne vesti
19.30	Deželni programi
20.05	Inf. odd.: Laboratorio infanzia
20.30	Aktualnosti: Tre sette
21.30	Dnevnik
22.05	Film: Arditi dell'aria (dram., ZDA 1938, r. V. Fleming, i. C. Gable, M. Loy) — Poroka s pogumnim in predrznim pilotom se za mlado nevesto izkaže za pravi pekel. S časom žena ne more več prenašati napetosti, ki se je loti vsakič, ko se njen mož poda z letalom v višave. Strah, ki razjeda njena čustva se kmalu izkaže utemeljen...
RTV IJubljana______________
9.00	Film: Gol med volkovi
15.35	TV mozaik (ponovitev)
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke: Slovenske ljudske pravljice - Alenčiča in pisana mama (2. del) in Čirule-čarule: Čarobna rutica
17.50	Slovenska ljudska glasbila in godci: Razvoj citer
18.25	Mozaik kratkega filma: Polikarp
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes. Koroški obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Tednik
21.05	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
21.10	Nadaljevanka: Oppermannovi (4. del)
22.20	Dnevnik
22.35	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Idealist (1976, r. I. Pretnar,
i.,	R. Polig, M. Zupančičeva, J. Lukeš) Film velja danes za enega od žlahtnejših izdelkov slovenske kinematografije, ki so ga toplo sprejeli tudi na drugi strani naših meja
(MP) TV Koper
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Sissi, mlada cesarica
17.20	Otroški program, vmes nanizanka Kamen Marca Pola in risanke
18.30	Nanizanka: Lisica z zlatim uhanom
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu naslednji prispevki:
DEVIN (TS) — Nova publikacija o kraških vaseh
TRST — Sloveski klub: okrogla miza o energiji in okolju GORICA — Predstavitev knjige o prvi svetovni vojni GORICA — Naravni park DOBERDOB (GO) — Slikarska razstava
19.30	TVD Stičišče
19.50	Muzeji in galerije Slovenije
20.30	Film: Luana, hči pragozda (pust., r. R. Infascelli, i. M. Chen, G. Sa-xon, E. Marandi)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Variete
C®;
CANALE5
8.30	Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
fO.15 Nadaljevanka: Gene-ral Hospital
U.00 Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 . „ Il pranzo è servito ^•SO Nadaljevanke: Sentieri, 14.25' La valle dei pini, 15.20 Così gira il . mondo
ib-15 Nanizanki: Alice in ,,	16.45 Hazzard
'■30 Mladinski kviz: Dop-la pio slalom ° 00 Nanizanka: L'albero lfi delle mele °-30 Kviz: C'est la vie, vodi 1Q Marco Columbro Iq'SS Nanizanka: I Jefferson ■80 Kviz: Zig Zag, vodita S. Mondaini in R. Via-2n nello
■30 Nagradna oddaja: Pentatlon, vodi Mike 2lrvn Hongiorno •00 Aktualnosti: Protagonisti, vodi Giorgio Bocca
film: Le radici del cielo (pust., ZDA 1958, r. J. Huston, i. T. Howard, J- Greco, E. Flynn, O. Welles)
23.30

RETEQUATTRO
8'30 Nanizanka: Strega per
9 4o ^adaljevanka: Marina ■*u Nanizanka:	Lucy
amore
Show
10.00 Film: Schiava e signora (dram., 1953, r. H. Levin, i C. Heston, S. Hayward)
11.45	Informativna oddaja: Magazine
12.15	Nanizanka: Jennifer
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Rascal, Il tulipano nero, She-Ra
14.15	Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva
15.50	Film: Il riposo del guerriero (dram., Fr. 1962, r. R. Vadim, i. B. Bardot, R. Hossein)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30 Nanizanke: Colombo, 22.15 Matt Houston, 23.10 Mash, 23.40 Devlin e Devlin, 0.30 Iron-side, 1.20 Mod Squad
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quin-cy, 12.40 Agenzia Rockford
13.20	Kviz: Help, vodijo Fabrizia Carminati in I
Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio la piccola Robinson, Mila e Shiro, Chobin
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Occhi di gatto
20.30	Film: La cosa (fant., ZDA 1982, r. J. Carpenter, i. K. Russel, T. Waites)
22.30	Športna oddaja: Mun-dial
23.10	Športna oddaja: Košarka
0.45 Filmske novosti: Premiere
1.20	Nanizanka: Strike Force
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste
16.30	Risanke: Calvin, 17.30 Peline story, 17.30
Candy Candy, 18.00 Mask, 18.30 Voltron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Transformers
20.30	Nanizanki: Misfist, 21.30 Insiders
22.30	Šport: Catch
23.30	Film: Un uomo dalla pelle dura (dram., r. F. Prosperi, i. R. Blake, C. Spaak)
1.00 Nanizanka: Missione impossibile
[ % TELEFRIUU ]
13.00	Oddaja o medicini
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanki: Lamù, 15.00 Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarna oddaja
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Kviz: Giochi in famiglia
22.15 Dnevnik
22.45 Film: La sepolta viva (dram., r. G. Brignone, i. M. Vitale, P. Muller) 1.00 Dnevnik
( ^ TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	- 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri, Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor: Ne prezrimo!; 15.00 Mladinski pas; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu. Nato Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: XVI. Mladinski pevski festival v Celju; 18.00 Četrtkova srečanja: Biser v školjki: Londonski memorandum v luči britanskih diplomatskih arhivov;
18.30	Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije,- 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. uri; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže;
14.20	Koncert za mlade poslušalce;
14.45	Naš gost; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 S plesnim orkestrom; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 J. Haydn: Sonata v ES-duru za klavir; 19.00 Radijski dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer: Boris Ča-
vazza; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno: Mordvinski sarafan; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 0.05 -
4.30	Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Otvoritev - Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper 13.40 Zamejska pesem; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Črno ne belem; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.40	Ena skladba - dve izvedbi.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi;' 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.00 Glasba,- 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Leteči zmaj* 10.35 Vstop prost;
11.00	Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj (ponovitev)
15.45	- 18.30 Počitnice po Jugoslaviji; 18.32 Zborovsko petje.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - v studiu Majda,- 19.00 Vas zanima vaša prihodnost? - v studiu Ivana; 20.30 Povej mi! -vodita Sonja in Katja.
Zborovanje bo pred sedežem pokrajine
Jutri splošna protestna stavka proti stanju v javnem zdravstvu
Planinsko srečanje na Koradi med Novogoričani in zamejci
V goriški pokrajini bo jutri splošna protestna stavka proti nadaljnjemu propadanju javne zdravstvene službe na Goriškem, proti slabšanju uslug v zdravstvu, proti načinu, kako se skušajo reševati zapletena vprašanja reforme zdravstva na teritoriju. Stavko so oklicale enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL za Goriško, skupaj s sindikalno zvezo uslužbencev v zdravstvu. Stavka je splošnega značaja; to pomeni, da se bodo vzdržali dela tudi delavci v industriji, prevozništvu, državni uslužbenci in uslužbenci krajevnih ustanov itd. Uslužbenci gori-ške KZE bodo stavkali cel dan; prav tako napovedujejo enodnevno stavko državni uslužbenci krajevnih ustanov; v tržiški ladjedelnici bo protestna stavka trajala tri ure. Nasploh pa velja priporočilo sindikalnih zvez CGIL -CISL - UIL, naj bi v posameznih sektorjih in podjetjih potek stavke uredili ob upoštevanju potreb in pogojev v proizvodnem postopku, vendar tako, da se omogoči kar največja prisotnost na sindikalnem zborovanju, ki bo v Gorici. Stavkajoči se bodo namreč zbrali ob 9.30 na Travniku, od koder bodo odšli v sprevodu po glavnih
mestnih ulicah do sedeža pokrajinske uprave. Tu bo, pred stavbo pokrajinske uprave, sindikalno zborovanje. Tu se bo manifestacija tudi zaključila.
Težaven položaj v javni zdravstveni službi na Goriškem traja pravzaprav že kar nekaj let in mu ni videti izhoda. Stanje pa se stalno zaostruje, ugotavljajo sindikati, zaradi napačnega pristopa do reševanja posameznih vprašanj, ki jih je treba reševati ob angažiranju širših družbenih plasti, predvsem pa tistih, ki so v zdravstvu neposredno zaposleni.
Zborovanje zelenih
Goriški »zeleni« so v torek, ob prvi obletnici upravnih vohtev, na katerih so izvolili svojega predstavnika v goriškem občinskem svetu in tudi svojega predstavnika v rajoni-skem svetu za svetogorsko četrt in Placuto, pripravili zborovanje, kjer so podali oceno enoletnega obdobja, opozorili pa tudi na nekatera aktualna vprašanja. Na zborovanju na Trgu Pacassi, so govorih Mauro Radigna (o radioaktivnosti in nevarnosti v zvezi s tem), rajonski svetovalec Ti-
no leusig, ki je naglasil, da občinska uprava nasprotuje dejanski decentralizaciji, in Renato Fiorelh, ki je kritiziral županov avtoritarni način vodenja občine ter izrazil svoje nasprotovanje gradnji ogromnih prometnih in drugih struktur, ki drago stanejo in istočasno povzročajo nepopravljivo škodo okolju. 'Razvojne možnosti so v obrtništvu, mah industriji, biološkem pridelovanju hrane, v ohranjevanju kmetijskih površin tudi na mestnem območju. Taki so predlogi zelenih, ki so shod seveda u-porabili tudi za propagiranje referenduma za odpravo lova.
Vuikova pisma v Novi Gorici
Marko Kravos, Miran Košuta, Vida in Milko Matičetov ter Milan Vodopivec bodo drevi, ob 18. uri, v novogoriški knjižnici Franceta Bevka predstavili knjigo ljubezenskih pisem Stanka Vuka. Večer prirejajo novogoriška knjižnica in Založništvo tržaškega tiska.
Že vrsto let so se novogoriški in zamejski planinci srečevah na družabnem srečanju na Trstelju, navadno drugo nedeljo maja. Zaradi del v koči na Trstelju, pa tudi zategadelj, da bi bilo srečanje prijetnejše, bolj zanimivo, so letos izbrah drug cilj. V nedeljo, 18. maja, se bodo zbrali na Koradi, 812 metrov visoko nad Goriškimi Brdi, od koder je čudovit razgled na Furlansko ravnino, na Beneško Slovenijo, Zahodne Julijce in na Tržaški zaliv. Na Koradi je že vrsto let lovska koča, obrnjena na jug, proti Brdom. Nedaleč stran pa so se planinci, zlasti tisti z območja Brd, odločih za postavitev planinske postojanke, ki naj bi sprejela zlasti v spomladanskem in jesenskem obdobju zelo številne obiskovalce teh krajev. Na Koradi je, prav na vrhu, cerkuca sv. Genderce, ki je zaščitena kot kulturni spomenik. Sicer je cerkvica odprta samo enkrat, oziroma dvakrat na leto.
Glede nedeljskega srečanja, ki se ga bo po pričakovanju udeležilo nekaj sto planincev z območja Nove Gorice, Trsta, Kanala, Tolmina in enečdje, pa morda tudi s Koroškega, velja zabeležiti, da je organizacijske zadeve prevzel PD Nova Gorica, ki bo poskrbelo tudi za primerno označitev smeri da prireditvenega prostora. Hoje bo, tako napovedujejo, le za dobrih dvajset minut
in to po lepi gozdni poti. Kdor si želi daljši izlet, se lahko na Korado odpravi iz Plavi, po stari vojaški cesti, skozi Vrtačo (približno dve uri in pol hoje). Iz Vrhovelj, od koder je za Goričane pravzaprav najbližji dostop, je dobra ura hoje, deloma po cesti, deloma po stezah. Avtomobile je mogoče pustiti pri gostilni na Vr-hovlju. Tam v bližini se od glavne ceste odcepi lokalna grebenska cesta proti Ligu in Kambreškemu. To je pot, ki pelje proti Koradi in ki bo tudi primerno označena. Za ljubitelje in občudovalce narave naj zapišemo, da so travniki na Koradi zelo bogati s cvetjem, posebno veliko pa je šmarnic. Tudi zaradi tega velja to goro, ki ima značilnost dolgega položnega grebena, ki na severovzhodni strani strino pada proti Soči, na jugozahodu pa se položno spušča proti Brdom, obiskati.
V nedeljo pohod Treh jezer
V priredbi skupine pešačev Olmo iz Selc pri Ronkaih, bo prihodnjo nedeljo neveti pohod Treh jezer. Odhod bc iz zbornega mesta na križišču za Doberdob ob 8.30 za tiste, ki bodo obšh najdaljšo proto, to je 28-kilometrsko pot. Pol ure kasneje pa odhod za drugi dve poti za 11 oziroma pet kilometrov. Pozornost bo se-
Pogovor v rajonskem svetu
Kako je z doslej nerešenimi javnimi deli na območju Pevme
KONCERT V SOVODNJAH
Zborovska revija združenja USCI
Letošnja pevska revija, ki jo pripravlja združenje USCI (Unione Società Corali Italiane) na Goriškem bo potekala v Mošu, Rovkah in So-vodnjah, pod pokroviteljstvom treh občinskih uprav. Skupaj bo nastopilo devet zborov, kot gost, v Sovodnjah, pa še Sovodenjski nonet, ki je prav pred kratkim po nekajmesečnem premoru obnovil dejavnost.
Koncert v Mošu bo v soboto, 17. t. m., ob 20.45 v župni cerkvi. Nastopili bodo zbori I madrigalisti di Gorizia, Pueri Cantores iz Štaranca-na in polifonski zbor S. Maria Maggiore. Slednji kot gost.
V petek, 23. maja ob 20.45 bo koncert v Rovkah, v cerkvi sv. Lovrenca. Tudi tu bodo nastopili trije zbori in sicer Luigi Fogar iz Gorice, Renato Portelli iz Mariana in Vox lulia iz Ronk.
Koncert v Kulturnem domu v Sovodnjah bo v soboto, 24. maja ob 20.45. Spored predvideva nastop zborov Aris iz Tržiča, Angelo Capello iz Begliana, Goral di Lucinis iz Ročnika in Sovodenjskega noneta.
Danes zapadejo avtobusni listki
Goriško mestno podjetje javlja, da zapadejo z današnjim dnem vsi stari avtobusni listki, ki so bih izdani pred 31. januarjem letos, ko je prišlo do podražitve avtobusnih vozovnic. Kdor jih ima doma, ima možnost, da jih še danes zamenja v pisarni avtobusnega podjetja v Ul. 9. avgusta.
Odbornik za javna dela pri goriški Občini Mario Del Ben se je prejšnji večer prvič v tej mandatni dobi srečal s člani rajonskega sveta za Pev-mo, Oslavje in Štmaver, ki so mu postavih vrsto vprašanj v zvezi z najnujnejšimi javnimi deli v rajonu. Na osnovi prednostne lestvice so mu iznesli četvero vprašanj, na katera je Del Ben odgovoril kot sledi.
Ureditev igrišča za otroke na zemljišču bjvše ustanove Tre Venezie ni uresničljiva letos, pač pa upajo, da bodo že v nekaj mesecih uredili vprašanje prehoda v občinsko last. Skušali bomo to urediti do poletja, tako da bi se tradicionalni vaški praznik v Pevmi lahko odvijal že na odkupljenem zemljišču. Zatem bo Občina ure-
dila mostiček za dostop na zemljišče, za ureditev igrišča pa bo treba počakati na prihodnje leto.
Vprašanje pokopališča je podobno kot v Podgori, je dejal Del Ben. Ilovnata zemlja ne dovoljuje razkrajanja trupel. Potrebno bo pokopališče razširiti, izkopati sedanjo in nanositi novo zemljo. Vsekakor pričakuje še izsledke geološke raziskave, nakar bo odbornik sklical oba zainteresirana rajonska sveta, tako da bodo neposredno od geologa dobih vse informacije o sedanjem stanju in možnostih za rešitev vprašanja.
Popravilo ceste proti Štmavru je pristojnost družbe ANAS, saj so njeni tovornjaki povzročili sedanjo škodo ob gradnji Sabotinske ceste. Občina
je že večkrat zahtevala popravilo, vključno z obnovo mostička čez Pev-mico. Del Ben pričakuje, da bo ANAS izpolnila svojo obvezo že v poletnih mesecih.
Četrto vprašanje zadeva popravilo župnišča, kjer naj bi uredih tudi sedež rajonskega sveta. Pri tem se postavlja problem finančnih sredstev, ki zaenkrat še zdaleč ne zadoščajo potrebi. Poiskali jih bodo tudi v posebnem skladu za obnovo verskih stavb, čeprav bo pri tem nekaj težav.
Predsednik rajonskega sveta Silvan Bensa je nato seznanil svetovalce s prošnjo, ki jo je vložil pri Briški gorski skupnosti, da bi na območju rajona namestih štiri manjše enote za stalno nadzorstvo nad klimatskimi pogoji. Zbiranje podatkov (dve enoti bi namestili na Osla v ju, po eno pa v Pevmi in Štmavru) bi nato omogočilo patološkemu uradu, da točno določi, kdaj se na posameznih področjih pojavi peronospora in je zato potrebno škropljenje.
Na seji je bil tudi govor o možnosti, da bi iz sklada sveta plačevali zasebnega zapisnikarja. Večina svetovalcev pa je zavrnila ta predlog, češ da mora zapisnikarja zagotoviti Občina, saj je' tudi tako določeno v pravilniku o delovanju rajonskih svetov. Denar iz sklada naj bi raje uporabili v druge namene, ki naj bodo v korist celotne skupnosti v rajonu.
Od ponedeljka bencinski boni
V Gorici, Krminu, Gradišču, Gradežu, Tržiču in Ronkah bodo v ponedeljek, 19. t.m. pričeli razdeljevati nakaznice za drugi letošnji kontingent goriva proste cone. Upravičenci s stalnim bivališčem na območju občin Gorica in So-vodnje bodo prejeli nakaznico za 235, oziroma 325 Utrov bencina, odvisno pač od vrste avtomobila, upravičenci iz drugih občin v pokrajini pa nakaznice za 130, oziroma 170 litrov bencina. Manjšo kohčino nakaznic prejmejo lastniki avtomobilov do 11 KS, večjo pa lastniki avtomobilov z večjo močjo. Nakaznice bodo razdeljevah do 9. julija, do 31. oktobra pa jih bodo morah lastniki izročiti na črpalkah.
Glede predstavitve novih prošenj, urad za prosto cono obvešča, da jih morajo upravičenci vložiti do 31. maja.
Medobčinsko srečanje o zaščiti okolja
V zelenjavi je še vedno 190 nanokirijev joda
V ponedeljek popoldne so se po daljšem obdobju srečali v Doberdobu občinski upravitelji doberdobske in devinsko - nabrežinske občine. Župan Mario Lavrenčič, podžupan Darjo Le-giša in odbornik Janko Gergolet so z devinsko - nabrežinskim odbornikom za okolje in turizem Igorjem Tuto na daljšem delovnem sestanku obravnavah vrsto pobud, ki jih načrtujeta obe občinski upravi glede ureditve okolja in glede zaščite narave.
Doberdobski upravitelji so najprej prikazali načrt za ureditev in valorizacijo doberdobskega jezera z ureditvijo krožne poti okoh jezera s primernimi opazovahšči in potrebnim parkiriščem. Poleg ožjega področja okoh jezera pa bi bilo treba očistiti in urediti poti in steze na področju med Jamlja-mi, sabeljskim jezerom in Doberdobom. Zlasti okoh laškega jezera pa bi bilo možno s primernimi finančnimi sredstvi urediti področje za avifavno.
Podobne posege ima v načrtu tudi devinsko - nabrežinska občina zlasti ob izviru Timave, kjer naj bi uredih opremljena sprehajahšča ob vseh treh rokavih reke, študijski laboratorij, botanični vrt ter malo jezero za sladkovodne ribe in Živah. Poleg timavskega parka pa so v tej občini že stekla dela za ureditev Rilkejeve pešpoti nad morjem med Sesljanom in Devinom ter
ureditev gozda Brščica nad Nabrežino. Podobne načrte z ureditvijo gozdnih poti, opazovahšč ter čiščenja grmičevja in bolnih dreves z minimalnimi turističnimi infrastrukturami ima občina tudi na področju Grmade. Obe občini bi lahko predvideli tudi skupne turistične pobude za rekreacijo in prosti čas na ozemlju med Grmado in do-berdobskim jezerom.
Občinski upravitelji so se v pogovoru dotaknih tudi vrste drugih vprašanj, kot na primer varovanja gozdov, pogozdovanja ter sodelovanja prostovoljnih gasilcev iz obeh občin. Ob koncu pa so izrazih željo in nujnost, da pride v bodoče do pogostejših in tesnejših stikov in do konkretnih oblik sodelovanja med obema sosednjima občinama.
razstave
V	Kulturnem domu je do 23. maja odprta razstava del G. Aiello, S. Bor-gogno, V. Klanjščka, Z. Koren in S. Pudduja. Umik obiska razstave: ob delavnikih od 17.00 do 19.30.
V	prostorih KD Jezero v Doberdobu je do nedelje odprta razstava slik Claudija Bianchija pod naslovom Voda in kras v Doberdobu. Ogled: ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure.
Upadanje radioaktivnosti je tudi v naših krajih konstantno, vendar dosti počasnejše, kot bi bilo slutiti iz nekaterih uradnih podatkov civilne zaščite oz. ustanove za jedrsko energijo ENEA. Tudi včeraj smo se za vsakodnevne številke o radioaktivni okuženosti na Goriškem pozanimali pri službi za zdravstveno fiziko pri tržaški KZE, ki se iz dneva v dan izkazuje zanesljivejši vir informacij kot pa skope ah protislovne uradne informacije.
Meritve radioaktivnosti v zraku so včeraj pokazale na dodatno, vendar počasno upadanje prisotnosti joda 131 : včeraj so ga izmerih 0,007 nanokirija v kubičnem metru (dan prej 0,010). Počasi upada radioaktivnost tudi v mleku, kjer so še vedno opazna določena nihanja, vendar postajajo višje vrednosti (čez 5 nanokirijev pri litru) iz dneva v dan redkejše. Še počasneje se stanje normalizira v zelenjavi. V zadnjih primerkih trave in povrtnin z Goriškega so izmerih v povprečju po 190 nanokirijev radioaktivnega joda v vsakem kilogramu.
»Situacija gre iz dneva v dan na boljše,« pravi dr. Luciano Benini iz fizikalnega laboratorija, »pretirano pa bi bilo pričakovati, da bi po dokaj visokih vrednostih, ki smo jih ugotovih takoj po 1. maju, radioaktivnost kar
naenkrat izginila.«
So torej podatki civilne zaščite o povprečju 28 nanokirijev v zelenjavi napačni? »Ne poznamo teh podatkov,« pravijo v laboratoriju, »vendar lahko dvomimo o njihovi verodostojnosti, saj nam dajejo vsakodnevne analize precej drugačne številke.«
V zvezi s problemom radioaktivnosti se v teh dneh oglaša tudi goriška mladina. Dijaki zavoda Fermi so raz-množih letak zoper prepoved ravnateljstva šole, da bi priredih zborovanje na to temo, na katerem naj bi izvedenec obrazložil dijakom kakšni so znanstveni problemi, ki jih prinaša uporaba jedrskih elektrarn. Dijaki obsojajo predvsem motivacijo, češ da bi to bila izguba časa, ko pa je ravnateljstvo dva dni kasneje dovolilo zborovanje, ki ga je za dijakle in dijakinje priredila vojna mornarica.
Včeraj so končno reših zadevo 27 konj (eden je medtem poginil), ki so bili od 2. maja ustavljeni, najprej na železniški postaji in nato v hlevu pri štandreškem mednarodnem mejnem prehodu. Ker zaradi prepovedi o uvozu živine, ni bilo mogoče sprejeti Živah v Italijo, so jugoslovanske oblasti, po pregledu, ki ga je opravil obmejni veterinar dr. Branko Sojer, pristale, da se Živah vrnejo v Mostar.
veda osredotočena na najdaljšo progo, ki v letošnjem pravilniku predvideva tudi prehod državne meje brez vsakršnega dovoljenja. Pešači bodo obšh Laško jezero. Močile, čez Prederije v Doberdobsko jezero ja nato vzdolž državne ceste do Palki-šča. Od tam pa po klancu navzgor do Opatjega sela na jugoslovanski strani, kjer jih bo pričakal sam predsednik krajevne skupnosti Zlatko Marušič. Povratek je predviden mimo mejnega prehoda pri čukišču čez Doberdob pionovno na zborno središče v Selce. Prireditelj, ki je ob priliki izdal tudi poseben prospekt v treh jezikih, si pričakuje obilen o-bisk iz vseh treh sosednjih dežel, saj je izkupiček manifestacij (vpisnina in spominske značke) namenjen centru za rakasta obolenja iz Tržiča.
Delo za programerje
Prefektura v Gorici obvešča, da je v uradnem listu štev. 97, z dne 28. aprila 86 objavljen natečaj za 18 mest za programerje pri obdelavi podatkov. Lahko sodelujejo italijanski državljani stari med 18. in 35. letom, z diplomo industrijskega izvedenca v informatiki ah računovodje-programerja. Rok za sodelovanje pri natečaju zapade 30 dni po objavi. Obrazci za prošnje so na razpolago na prefekturi, kjer v tajništvu, vsak dan med 10. in 12. uro, nudijo tudi vse potrebne informacije.
• V tovarni kontejnerjev v goriški industrijski coni, so v ponedeljek, po skoraj enomesečni prekinitvi spet obnovili proizvodnjo, kljub temu, da še niso bile odpravljene vse težave.
SLOVENSKO ■STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Noel Coward
Hudomušna prikazen
Režija DUŠAN MLAKAR
danes, 15. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
čestitke
Sonji Nanut Fedrigo in možu ter malemu MATIČKU čestitajo odborniki in pevke ter pevci društva Oton Župančič v Štandrežu.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »In compagnia dei lupi« (v sodelovanju s Kinoateljejem)
CORSO 18.00—22.00 »Chi più spende più guadagna«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Deborah, la bambola bionda - proibitissimo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00; ob 20.00 »Fantovščina«-
DESKLE Ni predstave.
Slavnost Bralnega in pevskega društva
V Štandrežu so pred 80 leti razvili društveno zastavo
MARKO WALTRITSCH
Pred nekaj tedni sem Doberdobce opozoril, da mineva prav te dni osemdeset let odkar so njih predniki 20.maja 1906 ustanovili Pevsko in bralno društvo Jezero, katerega upravičeni naslednik je kulturno društvo, ki ima enako ime.
20. maj 1906 pa je bil prazničen tudi v neki drugi slovenski vasi na goriš-kem podeželju, in sicer v Štandrežu. Tistega dne pred osemdesetimi leti so namreč razvili društveno zastavo tamkajšnjega Bralnega in pevskega društva. Kot je razvidno iz časopisnih poročil se je v Štandrežu zbralo okrog
2.000	ljudi.
Delovanje raznih kulturno-prosvetnih društev v Gorici in na podeželju je bilo v tistih časih zelo živahno. Med seboj sta tekmovala liberalni in klerikalni tabor. Tu pa tam je prišlo tudi v teh taborih do diferenciacije. To zlasti v klerikalnem taboru, kjer so se že takrat pričeli pojavljati pristaši takoimenovane kasnejše Mlade struje. Ti so prav z raznimi društvi, od kmečkih zadrug ter posojilnic in seveda tudi ljudskoprosvetnih, skušali pridobiti pristaše in osamiti dr.Antona Gregorčiča in njegove pristaše. Liberalci pa so bili takrat ustanovili Narodno prosveto, takšno je bilo ime njihovi Zvezi kulturnih društev, in so podpirali delovanje vseh društev, ki so bila včlanjena v tej zvezi. Kot v današnjem času so tudi takrat društva prirejala veselice. Na njih so nastopala s pevskimi zbori, tamburaškim! skupinami, dramskimi skupinami, ki so čestokrat prihajale iz sosednih krajev. Ko listamo po Soči ali Primorcu, t.j. dveh goriških liberalnih listih, bomo lahko ugotavljali kakšne so bile te izmenjave. Prav takšne izmenjave med društvi so bile v klerikalnem taboru, kar raz-vidimo iz branja Gorice in Primorskega lista, ki sta prav tako izhajala v Gorici.
V	Štandrežu je bila v letu 1868 ustanovljena Čitalnica. Ustanovljena je bila v času ko so na Goriškem prevladovale Lavričeve ideje in pobude. Vendar pa je štandreška Čitalnica kaj kmalu utihnila.
Konec leta 1896 je bila v tej vasi dana pobuda za obuditev Čitalnice oziroma ustanovitev novega društva. Tako je v letu 1897 bilo ustanovljeno Bralno in pevsko društvo v Št.Andre-žu. Uradni naziv kraja je bil namreč Št.Andrež.
Najbolj uspešni je bil v novem društvu pevski zbor. V začetku stoletja so se tudi v Štandrežu pokazali spori političnega značaja. Na eni strani župnik, na drugi pa učitelj. Oba sta ob strani imela kmete in tudi ljudi drugih Poklicev, saj so že takrat Štandrežci iskali in našli delo v delavnicah ter trgovinah v Gorici in v tovarnah v Podgori ter Straži cah.
Takrat samostojno občino Štandrež SQ upravljali ljudje katoliške skupine, Pa čeprav ni bil župan Andrej Lutman vedno v dobrih odnosih ž župnikom Jožetom Kosovelom. Kasneje, ob koncu prvega desetletja, je prišlo do ostrega spora med župnikom in župa-Uom, o čemer je moč dobiti veliko po-ročil v časopisju, v zapisnikih štan-breške občine in celo v zapisnikih so-bišč, saj je spor končal tudi pred sod-nike.
V	letu 1906 pa je bilo Bralno in pev-^co društvo trn v peti ne le župniku Kosovelu marveč tudi županu Lutmanu.
V	zimi 1905-1906 so društveniki pri-sb do zamisli, da bi društvu oskrbeli Ostavo. Lotili so se zbirati denarne Prispevke tako v domači vasi kot v Dorici in še marsikje drugje. Zastavo s° izdelali na Češkem. Vzajemnosti Piud Slovenci ter Čehi je bilo takrat J'cliko. Zato je bila velika čast za vsa-kega_ Slovenca ako je doma imel kaj bn Češkem izdelanega. Tembolj je buo na to ponosno društvo. Zastava je
b® prijetne rdeče barve, z zlatom ob-
robljena. Na eni strani je bila na sredi ^•ata lira in napis »BRALNO IN PEVSKO DRUŠTVO« v zlatu, na drugi i rani pa se je blestelo Lavričevo ges-
»vse za omiko, svobodo in NAPREDEK«.
Čspelo mi je najti dva seznama pridevkov za nakup te zastave. Zneske b dveh do petnajstih kron so darova-*: Al. Brajnik, Josip Kuzmin (društve-Predsednik), Jos. Budal, H. Furlan, udrej Nanut, Ant. Marušič, Jan. Na-bl (Toncil), Iv. Boštjančič, Ant. Na-ut, Ferd. Batistič, Ant. Tabaj, Karl brri, vsi iz Štandreža; iz Gorice pa so p 1° zastavo prispevali: Andr. Bašin, .Birsa, dr.Dinko Puc, dr.Treo, dr.Gil-Simon Waltritsch, dr.Fr. Pavle-■ dr.Šket, Peter Draščik, Jos. Kerše-n ni' Elija Čuk, Ivan Drufovka, Iv. Me-* '"'cc. Karol Draščik, Anton Koren, k Fon, Al. Zajec, dr.Alojzij Fran-1 "liha Komel, Avrelij Bisail, A. Fi-
egl, Fr. Kaučič, Iv. Kaučič, A. Čermelj, Gašpar Hvalič, trgovina Pregrad in Černetič, I. Medved, trgovina Saunig in Dekleva, Cigoj, dr.Henrik Tuma, Anton Klavžar, dr.Karel Podgornik, Goljevšček, Al. Schiwitz, Ant. Černigoj, Jos. Kranc, Ferd. Makuc, Leop. Budal, Andrej Fajt, A. Krušič, Josip Rovan, Anton Jeretič, Blažon. Jasno je, da so še drugi prispevali v ta namen, vendar seznamov nisem našel.
V Gabrščkov! Soči je bilo v tednih in dneh pred razvitjem zastave veliko napisanega. Zastava je bila nekaj dni pred slavnostjo 20.maja 1906 razstavljena v oknu Gabrščkove knjigarne v Trgovskem domu.
Soča in Primorec sta vabila prebivalstvo Gorice in okolice na to slavnost.
»Po dolgotrajnem deževju se je v nedeljo v jutro vendar toliko zjasnilo, da smo smeli upati, da se bo mogla vršiti nemotena napovedana slavnost razvitja zastave bralnega in pevskega društva v Št.Andrežu.« Tako je pisala Soča po slavnosti. »Sicer so nekaj časa še žugali oblaki z dežjem, ali ker je vel vetrič, smo si mogli presoditi, da ne bo treba odnašati slavnosti. Št.Andrež je bil potolažen. Ponosno so plapolale po vasi na visokih drogih, postavljenih ob široki cesti od slavoloka naprej krasne slovenske zastave, na daleč vidne; krasen je bil prizor tudi s kolodvora. Mnogobrojno občinstvo; ki je po drugi popoldanski uri šlo proti Št.Andrežu, se je divilo prizoru. Po cesti so prikorakali Sokoli goriški in solkanski, 100 po številu, kolesarji, društva. Spravili so se v red, se lepo razvrstili: kolesarji društva »Gorica«, goriški Sokol s starosto dr.Treotom na čelu, solkanski Sokol s podstarosto, Slovensko bralno in podporno društvo z zastavo, »Ladija« iz Devina, Solkanska čitalnica s svojo zgodovinsko zastavo, domačini (Društvi iz Sovodenj sta došli kasneje po sprejemu.). Jako lepo je bilo videti to lepo četo korakajočo proti slavoloku, na katerem sta bila napisa: »Na zdar«. Dobro došli! Predsednik društva g.Kuzmin Josip je pozdravil došlece v lepih besedah, na kar je odgovoril starosta goriškega Sokola.«
Po besedah dr.Dinka Trea je godba zasvirala himno »Naprej zastave Slave!« Četa se je pričela pomikati po Štandrežu ter prikorakala na prireditveni prostor. Pred razvitjem zastave je na odru vse prisotne pozdravil domačin Alojzij Brajnik, mlad gospodar, Sledilo je razvitje zastave, kumovala je gospa Furlanijeva, soproga štan-dreškega nadučitelja. Navzoče domačinke so okrasile zastave z lepimi šopki, baš razviti pa je bil pripet krasen slovenski znak.
Slavnostni govor pa je imel dr.Dinko Puc. Poudaril je pomen takih slavnosti, vlogo, ki jo imajo kulturno-prosvetna društva, govoril je o gospodarski osamosvojitvi Slovencev na Goriškem.
Po govoru je sledilo petje. Kot prvi je zapel moški zbor domačega bralnega in pevskega društva. Njegov dirigent Emil Komel je nalašč za to priložnost uglasbil pesem z naslovom »Naša zastava«. Na oder so prišli pevci Solkanske Čitalnice, ki so peli Vilharjevo »Hrvatica«. Pesem »Po zimi iz šole« je zapel mešani zbor pevskega društva Nada iz Sovodenj, nakar so nastopili pevci iz Gorice z Bendlovo »Svoji k svojim«. Sledil je nastop tamburašev in pevcev Pevskega in tambu-raškega društva iz Štandreža (bilo je to Bralnemu in pevskemu društvu v isti vasi konkurenčno društvo) s »Kitico narodnih pesmi«. Nato je zapelo društvo Zvezda iz Sovodenj in Rubij Aljaževe »Občutke«. Končno so nastopili še Podgorci.
Po slavnosti in koncertu so se domačini in gostje zadržali na prireditvenem prostoru do večera. Na sporedu so imeli tudi ples.
Štandreška prireditev razvitja društvene zastave je bil velik dogodek za domače društvo kot tudi za liberalno kulturno-prosvetno zvezo. Prav zaradi tega ni štandreški župnik blagoslovil zastave. Sicer pa ga štandreški liberalni kulturniki najbrž niso niti vprašali, da bi to napravil. Prav zaradi tega je prišlo že v naslednjem letu do spora med župnikom in društveniki. Na pogrebno svečanost društvenega pevca, ki je bil istočasno tudi cerkveni jievec, so hoteli društveniki z zastavo. Župnik Kosovel je prisotnost zastave na pogrebni svečanosti prepovedal. Društveniki so zastavo umaknili, kajti župnik je grozil, da ne bo opravil pogreba. Tudi ta dogodek je podrobno opisan v takratnem goriškem časopisju. Sicer pa je bila ta društvena zastava trn v peti domačemu župniku ih njegovim najožjim pristašem. Ti so po vasi kričali, da je rdeča društvena zastava preveč revolucionarna.
Čudna usoda pa je doletela to društveno zastavo. Med prvo vojno so jo
Štandrežci odnesli v begunstvo. Nazaj so jo prinesli ko so se vrnili v porušeno vas. Zastavo, takrat neblagoslovlje-no, hranijo danes v domači cerkvi skupno z raznimi banderami. Ni moč brati napisov na njej, kajti takrat ko so jo dali v hrambo domači cerkvi so jo prekrili z blagom druge barve.
Kmalu po tej veliki slavnosti, so lO.junija 1906 imeli društveni občni zbor. Izvolili so nov odbor.Za predsednika je bil izvoljen Alojzij Brajnik, podpredsednik je postal Anton Nanut, Josip Molar pa je bil izvoljen za tajnika. Blagajnik je bil Anton Reščič, pevovodja pa Emil Komel. Namestnik pevovodje je bil Josip Kuzmin. V odbor so bili izvoljeni še Ivan Boštjančič, Josip Budal, Peter Briško, H.Furlani in Anton Marušič.
Tržaško gledališče drevi v Sovodnjah
Slovensko stalno gledališče se ponovno vrača na Goriško in sicer v Sovodnje, kjer bo danes, IS.maja, v Kulturnem domu uprizorilo komedijo angleškega avtorja Noela Cowarda Hudomušna prikazen. Delo spada med najuspešnejše postavitve Slovenskega gledališča v letošnji sezoni, saj je ansambel, pod veščim režiserskim vodstvom Dušana Mlakarja, ustvaril briljantno komedijo, polno duhovitosti in priložnosti za smeh. Le-te ustvarja še posebej aktualna tema o okultističnih vedah in magiji.
Komedija govori namreč o spiritističnih seansah in o duhu prve žene, ki se pojavi nanovo poročenemu možu in povzroči vrsto zapetljajev in komičnih situacij.
Interpreti Hudomušne prikazni, ki so jo Angleži s svojim humorjem proglasili za »najbolj duhovito angleško komedijo o smrti«, so Anton Petje (Charles), Bogdana Bratuž kot njegova druga žena Ruth, Miranda Caharija kot prva (umrla) žena Elvira, Mira Sardoč (gospa Arcati vedeževalka), Alda Sosič kot služkinja Edita in Alojz Milič ter Barbara Jakopič kot gospod Bradman in njegova gospa.
V soboto popoldne in v nedeljo zjutraj
Stari avtomobili po naših cestah
Nad sedemdeset starih športnih in drugih avtomobilov bo v soboto in nedeljo sodelovalo na tekmovalni vožnji po cestah Goriške, Benečije in Tržaške. Gre za tekmovanje z naslovom »Coppa dei confini orientali«, ki ga tokrat prirejajo goriški avtoklub, klub ljubiteljev starih vozil »Club dei Venti all'ora« iz Trsta ter »Historic Racing Club Italiano«. Pobudo so finančno podprli goriška in tržaška hranilnica, turistične ustanove ter deželna uprava.
V naše kraje pridejo lastniki starih športnih in turističnih avtomobilov. Na progo bodo dopuščena le vozila izdelana pred letom 1965. Precej lastnikov teh vozil jih je iz naše dežele (tu obstojata dva kluba, prvi v Trstu, drugi v Vidmu), veliko iz Veneta. Pridejo za to priložnost k nam pa tudi šoferji iz Rima, Genove, Turina, Milana ter drugih italijanskih mest.
Najstarejše vozilo na tekmovanju bo balilla coppa d'oro izdelana v letu 1932. Videli bomo veliko vozil znamke alfa romeo, takih, ki so tekmovala na
Millemiglia, na rallijih, itd. Povejmo nekaj znamk vozil, ki bodo sodelovala na tem tekmovanju v naših krajih: jaguar, daimler-dort, porsche, aurelia B 20, maserati GT 2500, MG TD, siata zagato, abarth zagato. Še bi lahko naštevali. Vozila bodo prava paša za oči vseh tistih, ki jih zanima avtomobilski šport. Imeli pa bomo priložnost, da pobliže vidimo vozila o katerih pogosto pišejo specializirani listi.
Kako se bo odvijala prireditev?
Zbirališče bo na goriškem Espome-gu v soboto dopoldne med 9. in ll.uro. Zatem se bodo šoferji z vozili preselili v Gradišče. Tu bo start začenši z 12.30. Vozila bodo šla na pot z enominutnim presledkom.
Iz Gradišča bodo avtomobili vozili
agraja potem pa Sli bodo skozi P
Kras. Sli bodo skozi Poljane, Martin-ščino, Vrh, Gabrje, Sovodnje. Pod Štandrežem bodo zavili na levo in šli do Lečnika ter ze povzpeli z njegove strani na Kalvarijo. Iz Grojne bodo vozila potovala skozi Pevmo, Oslavje,
Števerjan, Jazbine, Plešivo, Dolenje. Zatem bodo šla po cestah Benečije in se skozi Furlanijo vrnila v Gorico, kjer bo cilj na Trgu Battisti od 17.3o dalje.
Zvečer se bodo udeleženci tekmovalne vožnje preselili v Gradež. Tam prenočijo. Naslednjega dne potujejo do Tržiča. Odhod bo iz Sesljana ob
9.30.	Pot bo speljana skozi Mavhinje, Zgonik, Mali Repen, Zagradec, Veliki Repen, Opčine, Bane, Konkonel, Bazovico, Boršt, Boljunec, Dolino. Po 12.30 bodo vozila razstavljena na glavnem tržaškem trgu, kjer bo popoldne tudi nagrajevanje.
Vozniki se morajo držati vseh pravil normalne avtomobilske vožnje. Prireditelji pravijo, da ne bodo vozila naglo, kajti povprečna tekmovalna hitrost mora biti štirideset kilometrov. Tako predsednik ACI iz Gorice Mario Tirel kot predsednik tržaškega kluba Alvise Orso sta novinarjem povedala, da so tako občine kot orožniki in policija obljubili pomoč. Vendar pa naj bodo drugi uporabniki cest previdni.
LA BANCARELLA
VELIKO SKLADIŠČE RAZNE KONFEKCIJE IN JEANSERIA
GORICA - Ul. Cascino 5 - vhod z Ul. Garibaldi 6
v*v.


,0*
v>°
PLETENINE, JEANS VSEH ZNAMK (Carrara, Yuma, Levi’s, Clark, in vse ostale znamke) SRAJCE, NOGAVICE, OBLAČILA ZA PROSTI ČAS OSEBNO PERILO, BLAGO ZA STANOVANJE
in še na tisoče artiklov po neverjetnih cenah. OBIŠČITE NAS — ZADOVOLJNI BOSTE
KOLESARSTVO: po včerajšnji etapi dirke po Italiji
Giuseppe Saronni roza majica
TAORMINA (CATANIA) — Giuseppe Saronni je nova roza majica na mednarodni kolesarski dirki po Italiji. Popularni Beppe je namreč včeraj s svojim moštvom Del Tongo Colnago osvojil 3. etapo ekipno na kronometer, pred Moserjevo ekipo Supermercati Brianzoli. Moser je sedaj na skupni lestvici drugi.
Giro je tako »dobil« svoja stara in dolgoletna tekmeca, za katera se je »kolesarska Italija« že večkrat razdelila v dvoje
Že po večarajšnji etapi je na skupni lestvici prišlo do nekaterih pomembnih zaostankov: Američan Greg Lemond je šele 44. po 3’24”. Portugalec Da Silva je 24. po 2’50”, Vi-sentini 13. po 2’07”. Sicer pa si bodo lahko tile kolesarji delno opomogli že danes, ko bo kratka (115 km) toda tudi težka etapa s končnim ciljem na vzponu v Nicoteri
VRSTNI RED 3. ETAPE (Catania -Taormina, 50 km, ekipno na kronometer): 1. Del Tongo Colnago (Saronni - Giupponi - Piasecki) 1.04’51” s po-
prečno hitrostjo 46,260 km na uro;
2.	Supermercati Brianzoli (Baronchel-li - Moser - Thurau) po 9”; 3. La Vie Giare (Bauer - Lemond - Rutti-man) po INI”; 4. Carrera po 2’02”; 5. Ecoflam - Jolly po 2’06”.
SKUPNA LESTVICA: 1. Saronni (It.) 11.36’56”; 2. Moser (It.) po 10”;
3.	Thuaru (ZRN) po 12”; 4. Corti (It.) po 14”; 5. Baronchelli (It.) po 16”; 6. Zadrobilek (Av.) po 17”; 7. Giupponi (It.) po 33”; 8. Bevilacqua (It.) po 40”; 9. Loro (It.) po 57”; 10. Bauer (Kan.) po 1’14”.
Danes bo 4. etapa Villasangiovanni - Nicotera, 115 km.
TENIS; PRVENSTVO ITALIJE
Vilas izločen
RIM — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije so med drugim dosegli naslednje izide. 1. KOLO: Noah (Fr.) - Djke (Avstral.) 6:2, 6:2. 2. KOLO: Česnokov (SZ) - Svensson
(Šve.) 7:5, 6:1; Agenor (Haiti) -Maciel (Meh.) 6:3, 6:3; Becker (Z RN) - De La Pena (Arg.) 6:2, 6:3; Nystròm (Šve.) - Teltscher (ZDA) 7:6, 6:1; Perez (Ur.) - Gunthardt (Švi.) 7:5, 6:2; Sanchez (Šp.) - Schwa-ier (ZRN) 3:6, 6:0, 6:3; Lendl (ČS SR) - Derlin (N. Zel.) 6:2, 6:1; Pi-mek (ČSSR) - Vilas (Arg.) 7:5, 6:3; Canè (It.) - Šmid (ČSSR) 4:6, 6:4, 7:5; Wilander (šve.) - Keretic (Z 'RN) 6:3, 6:2; Noah (Fr.) - Pistoiesi (It.) 6:3, 6:4.
Črne stave:
»zanimive izpovedi«
TURIN — Namestnik državnega pravdnika Giuseppe Marabotto je včeraj dolgo zasliševal Armanda Car-boneja, ki je ključni element v škandalu s črnimi stavami. Marabotto je po zaslišanju dejal, da je Carbone dal zelo zanimive izpovedi.
Medtem pa po vsej Italiji sodelavci De Biaseja nadaljujejo z zasliševanjem nogometašev, ki naj bi bili vpleteni v ta škandal.
KOŠARKA: po drugi zmagi nad Arexonsom
Mobilgirgi v finalu
NA TRENINGU V LE CASTELLETU
Pilot Elio De Angelis žrtev hudega incidenta
LE CASTELLET (Francija) — Na včerajšnjem treningu v Le Castelle-tu je bil italijanski pilot formule 1 Elio De Angelis žrtev hudega incidenta. Na svojem brabhamu bmw je namreč zavozil s ceste. Nesrečnega pilota so iz zgorelega avtomobila nemudoma s helikopterjem odpeljali v bolnišnico v Marseille. Njegovo zdravstveno stanje je zelo kritično.
Mobilgirgi iz Caserte je prvi finalist za letošnji naslov italijanskega državnega pn/aka. Potem ko so Tanje-vičevi varovanci v prvi polfinalni tekmi v Cantùju s 114:110 premagali moštvo Arexonsa, so sinoči v Caserti zopet zmagali, tokrat z 89:74 (40:34) in se tako uvrstili v finale.
Najboljši strelec v Tanjevičevem moštvu je bil Lopez (32 točk), Oscar pa je tokrat dosegel le 18 točk. Pri gostih je bil daleč najboljši Riva (37), igral je tudi Marzorati, ki pa ni mogel dati običajnega doprinosa, saj ni še povsem okreval od poškodbe.
V Turinu pa je milanski Simac stanje izenačil na 1:1. Potem ko so Petersonovi varovanci doma izgubili proti Berloniju z 91:94, so sinoči v Turinu zmagali s 87:79 (40:41) in za določitev finalista bo potrebno tretje srečanje v soboto v Milanu. V sinočnji tekmi sta bila pri Simacu najuspešnejša Premier (30 točk) in
Shoene (23), pri Berloniju pa Ban-tom (22) in Savio (20).
Vinko Jelovac novi trener ljubljanske Smelt Olimpije
LJUBLJANA — Petar Skansi je bil le nekaj tednov trener ljubljanskega drugoligaša. Ker ljubljanski košarkarski klub ni uspel pritegniti nekaj vrhunskih košarkarjev, ki jih je Skansi želel, je leda odstopil. Novi trener Smelta Olimpije pa je Vini Vinko Jelovac, dolgoletni član ljubljanske ekipe in državni reprezentant, zadnje čase pa trener Slovana.
Jugoslovani na SP
BEOGRAD — Na košarkarskem SP, ki bo v Španiji od 5. do 20. julija, bodo Jugoslavijo zastopali: Radovanovič, Petranovič, Divac, Arapovič, Da-lipagić, Vranković, Čutura, D. Petrovič, A. Petrovič, Cvijetičanin, Radovič in Mutapčić. Rezervi bosta Pera-sović in Vukičevič.
pred svetovnim nogometnim prvenstvom
Od Urugvaja do Mehike
BRUNO KRIŽMAN
ARGENTINA 1978 Narod proti generalom
Simpatični Gauchi-to je vabil v Argentino za novo dejanje nogometne zgodovine. Argentinci so uglasbili tudi učinkovit motiv, ki je ljudi zvečer vabil pred televizorje. Domačinom je bil »mundial« trenutna pozaba na krvoločno diktaturo generala Videle in pajdašev. Tako se je zadeva vsaj predstavljala, čeprav si je težko zamišljati, da bi se svojci »desaparecidov« res tako hitro spreminjali v navijače.
Uganka so bila argentinska igrišča. Ob vsaki ostri akciji je v zrak odletela cela krpa trave. Napisano je že bilo, da bo zmagala Argentina.
Italija je začela s tremi čistimi zmagami. Podlegla ji je celo Argentina. Poljska je šepala in ZRN bi kmalu izločila Tunizija! Celo Nizozemska ni bila več ista in s težavo je premagala Italijo. Proti Nizozemski in v malem finalu proti Braziliji se je šibka točka izkazala vra-ter Zoff, ki so ga relativno lah ko presenečali s streli od daleč.
Finalna tekma je bila za italijanskega sodnika Gonello objektivno težka naloga, ker domačini niti najmanj niso dopuščali možnosti poraza. Pridno so udarjali, redna tekma pa se je končala pri 1:1 z nevarnostjo masovnega srečnega infarkta ob 90. minuti, ko je vratnica odbila strel Re-senbrinka. V podaljških se je razigral dolgolasi Kempes in Argentina je res postala prvak.
ŠPANIJA 1982
Forma ob pravem trenutku
Nogometni dogodki izpred štirih let so za Italijo še preveč živi in v tesni zvezi z letošnjo odpravo v Mehiko, da bi bili lahko predmet gledanja od daleč.
Podčrta se lahko le podobnost v storilnosti med SP iz leta 1970 in zadnjim v Španiji. V obeh primerih je Italija jecljala in nato obakrat dosegla finale.
Zvezni trener Enzo Bearzot je bil eden izmed najzaslužnejših za velik uspeh italijanske reprezentance v Španiji
V teku zadnjih štirih let so se tudi raznesle govorice o čudežnih posegih italijanske zdravniške skupine iz Ferrare, ki ima »v oskrbi« med drugimi več slovitih italijanskih atletskih dolgoprogašev. Znanost v športu seveda ni več nobena tajnost, marsikateri italijanski uspeh pa začenja tako imeti svoje ozadje. Sposobnost ustvarjanja forme v pravem trenutku je bila v Španiji za Italijo odločilna. Če je to še vedno samo italijanski recept ali pa bolj razširjen pojem, se bo izkazalo čez dober mesec dni1.
obvestila
ŠD MLADINA
prireja ob 10-letnici delovanja fotografsko razstavo, ki bo obsegala vsa leta delovanja. Zato naproša posameznike in vsakogar, ki ima material o delovanju društva, da ga posodi.
Fotografije in odrezke časopisov sprejema v baru Doma A. Sirk v Križu ob večernih urah.
ŠD MEBLO
sporoča, da bo seja odbora v ponedeljek, 19. t.m., ob 20.30 na stadionu »Prvi maj« v Trstu.
NOGOMET: po zmagi nad zagrebškim Dinamom
Veležu jugoslovanski pokal
Kolesarstvo: v nedeljo v organizaciji KK Adria
Pokal Lonjerja za dkloamaterje
Velež— Dinamo (Z) 3:1 (1:0)
STRELCI: v 6. min. Bijedič iz e-najstmetrovke, v 52. min. Bijedič, v 58. min. Mlinarič (D), v 89. min. P. Jurič.
BEOGRAD — Velež je z včerajšnjo zasluženo zmago proti Dinamu drugič v svoji zgodovini osvojil jugoslovanski npgometni pokal. V dokaj izenačeni, toda ne kaj prida kakovostni igri so nogometaši iz Mostarja bili prisebnejši v napadu in tako premagali favorizirane igralce zagrebškega Dinama.
Sodil je čolič iz Beograda, ki je izključil dva nogometaša: Z. Cvjet-koviča od Dinama in Matijeviča od Veleža. Gledalcev je bilo 40.000.
ZRN - Nizozemska 3:1
DORTMUND — V sinočnji prijateljski nogometni tekmi je ZRN premagala Nizozemsko s 3:1 (2:0). Strelca
za ZRN sta bila Voller (2) in Herget, za Nizozemsko pa je bil uspešen Van’t Schip.
NOGOMET: disciplinski ukrepi
Trda roka sodnika
Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je izrekla dokaj stroge kazni proti nogometašem B lige. Za 4 kola sta bila izključena Tacchi (Genoa) in Zennaro (Empoli), za 3 kola Loseto (Pescara) ini Miggiano (Empoli), za 2 koli Cecconi (Empoli), Gentilini (Brescia) in Pellegrini (Catania), za 1 pa Vagheggi in Goretti (Campobasso), Destro (Ascoli), Fer-raroni (Cremonese), Mileti in Trevisan (Genoa), Olivotto in Ronzani (Pescara) in Picei (Catania).
V okviru italijanskega pokala sta bila za 1 kolo izključena Ferri (Inter) in Gasparini (Verona).
V nedeljo bo v Lonjerju na sporedu jubilejna 20. izvedba kolesarske dirke cikloamaterjev za pokal Lonjerja, ki jo organizira domači kolesarski klub Adria. Dirka, ki bo startala v vasi ob 10.30, bo letos speljana po povsem novi trasi, saj se bo pisana kolona kolesarjev najprej podala skozi mesto do Miramara, kjer bo uradni start na trasi Miramar - Sesljan
-	Nabrežina - Križ - Prosek - Trbi-ška cesta - križišče na Opčinah -Obelisk - kamnolomi Faccanoni -Bazoviška cesta - Bazovica - Padri-če - Trbiška cesta - Boni - odcep proti Trebčam - Padriče - Trbiška cesta - križišče na Opčinah - Obelisk
-	kamnolom Faccanoni - cilj na Bazoviški cesti nad Lonjerjem za skupnih 60 km. Povsem nova trasa s prehodom mesta je pravilna in v zadoščenje domačim športnim delavcem, saj se ne pripeti vsak dan, da se lahko proslavlja taka okrogla obletnica
in se pred naslov tekmovanja s ponosom lahko doda vzdevek »tradicionalen«.
Ob tej priložnosti se bodo drevi, ob
20.30	zbrali v društvenih prostorih v Lonjerju pobudniki tega tekmovanja in pa sedanji športni delavci, saj je ta dirka bila vzvod, da je prišlo do ustanovitve kolesarskega kluba, pa čeprav uradno, komaj pet let kasneje. Družabno srečanje pa bo obenem tudi pravilen trenutek, da se naredi obračun dosedanjega dela in prehodi pot od skromnih začetkov organizacije pokala Lonjerja med splošnim navdušenjem domačinov, pa do sedanjega organizacijskega potenciala, ko je domače društvo vključeno v okvir velikih mednarodnih kolesarskih tekmovanj. Prav zato bi moralo biti današnje, pa čeprav skromno, toliko bolj prisrčno srečanje vseh bivših in sedanjih športnih delavcev iz Lonjerja in s Katinare. (R. Pečar)
Mladinski nogomet
TURNIR MONTEBELLO
Na tem turnirju so dosegli naj-mlajši nogometaši Brega dva lepa u-speha. Ekipo S. Vito so premagali s 3:0 (0:0) z goli Kozine, P. Dazzare in Krevatina, Portuale pa kar s 5:1 (1:0) z goli Tenceja (2), Krevatina, Kozine in P. Dazzare.
Za Breg so igrali: Cah, Buzzi, K. Dazzara, Kozina, Krevatin, P. Dazza-ra, Tence (Zubin, Ota).
O zmagovalcu skupine bo odločala tekma proti Triestini.
NARAŠČAJNIKI
Medtem je v poprvenstvenem turnirju naraščajnikov ekipa Chiarbola A visoko premagala Breg s 5:1. Edini gol za Breg je dal Massimo Tamaro. Bregova postava: Cottar, Bandi, P. Tamaro, Sancin, Bevk, Albino, M. Tamaro, Hervat, Bonzanini, Kozina, Zahar (Slavec).
Proti ekipi, ki meri na sam vrh lestvice, je Breg igral pretežno v obrambi in le s protinapadi včasih o-grožal nasprotnika. Ob taki igri je bil poraz neizbežen. (M. Švara)
Tamara Ražem deželna prvakinja
šport na primorskem
BOKS: svetovno prvenstvo
Zmaga Puzovića
RENO — Mestece v nevadski puščavi je prizorišče svetovnega boksarskega prvenstva amaterjev. V četrtini finala se je posebno izkazal kubanski veteran Teofilo Stevenson, ki je v supertežki kategoriji v samo dveh minutah dokončno spravil na tla Bolgara Stojmenova.
V superlahki kategoriji je Puzovič (,Iug.) po točkah odpravil Kiinzler-ja (ZRN), v supertežki pa Chianese (It.) Roso (Portoriko). Izpadla sta Redzepi (Jug., srednja) in Salihu (Jug., supertežka).
Zamenjava Rossi - Galderisi
MILAN — Galderisi (doslej Verona) in Paolo Rossi (doslej Milan) bosta v prihodnji sezoni igrala za Milan, oziroma Verono. Vrednost Rossija je toliko padla, da je Milan dal Veroni še 5 milijard lir. Navijači v Milanu se veselijo, v Veroni pa so obupani vsi, razen blagajnika.
Pred dnevi so se v deželnem delu MI v Gorici pomerili lokostrelci, ki so osvojili prva mesta v pokrajinskem delu. Bilo jih je 52 in to v kategorijah letnikov 1972, 1973, 1974 in mlajši. Prvouvrščeni moški in ženske iz vsake kategorije bodo odšli kot deželni reprezentanti na državno finalno tekmovanje v Rim oktobra letos. Med udeleženci je bila tudi Zar-jina lokostrelka Tamara Ražem.
V	brezhibni organizaciji lokostrelskega društva Isonzo iz Gorice je tekmovanje potekalo v prisotnosti mednarodnega sodnika. V kategoriji 1972 so streljali na razdalji 30 metrov. 73 na 25 m in 74 na 20 metrov, medtem ko so najmlajši streljali na 15-metrski razdalji.
Po prvem delu tekmovanja (12X3 izstreljene puščice), ki je trajalo približno dve uri, je Tamara v svoji kategoriji osvojila 271 točk (26 točk v«č od nasprotnice).
V	drugem delu je bilo tekmovanje
vse bolj napeto. Po dveh urah se je tekmovanje končalo z veseljem, jezo, jokom in zavistjo. Ražmova je tudi tokrat, čeprav se je razlika zmanjšala na 15 točk, obdržala prvo mesto. S 514 točkami si je tako zagotovila udeležbo v finalnem srečanju v Rimu čeprav mnogim ni šlo v račun, da bo slovenska šola »S. Kosovel« predstavljala FJK v samem glavnem mestu Italije. (Silvana Ražem - čač)
Biasutti voščil »azzurrom«
TRST — Predsednik deželne vlade Biasutti je poslal trenerju italijanske nogometne reprezentance Bearzotu brzojavko z voščili za bližnji mehiški »mundial«.
Posiljeval
svoje mlade varovance
NEAPELJ — V Neaplju so aretirali trenerja Libertasa. S. Angela Antonia Averso (23 let), ker je posiljeval svoje mlade nogometaše.
Na Debenjakovem
memorialu tudi ekipa ZSŠDI
Konec tedna bo na Primorskem vrsta zanimivih športnih prireditev, na katerih bodo nastopili tudi zamejski športniki. V Novi Gorici bo na nedeljskem mladinskem košarkarskem turnirju za memorial Bojana Debenjaka igrala tudi ekipa ZSŠDI, poleg nje pa še reprezentanca Furlanije - Julijske krajine, Nova Gorica in Slovan. Udeležbo zamejskih športnikov pričakujejo tudi organizatorji velikega mednarodnega namiznoteniškega turnirja Vrtojba '86, ki bo v Novi Gorici v soboto. Tu bo še šahovsko srečanje štirih obmejnih dežel, v Kopru pa srečanje dijakov srednjih šol iz obmejnih krajev.
Na Goriškem se je atletska sezona uradno pričela s sobotnim mednarodnim atletskim mitingom, na katerem je nastopilo več kot 250 atletov iz 7 držav. Najboljše dosežke so dosegli: Milič in Saračevič s kroglo (prvi
19,72, drugi 19,65 m), Apostolovski z 223 in Lidija Lapajne s 185 cm v skoku v višino in Sovjet Tiščenko v teku na 1500 m — 3’42”93 (drugi je bil Zdravkovič).
Nogometaši Vozil so visoko, z 2:5 izgubili v gosteh proti vodilnemu Mariboru. S tekmovanji so nadaljevali tudi rokometaši v slovenskih ligah. Pri moških je Astra Jadran premagal Ponikve, Ferrotehna pa Ajdovščino. ^ ženski ligi ie bila Burja boljša od O-impije, Ferrotehna pa je premagala Novo mesto.
V drugi zvezni namiznoteniški ligi se je od domačih gledalcev PrimeX Vrtojba poslovila z zmago, (dk)
Svetovni kongres v Trstu
Danes se bo v Trstu pričel svetovni kongres predsednikov mednarodnih zvez modernega peteroboja-Kongresa, ki bo do 17. t. m., se b° udeležilo približno 400 članov (predsednikov in odbornikov) iz 11 držav.
Ob prestopu v odbojkarsko C-l ligo
TO SKGZ in TO ZSŠDI za Goriško nagradila igralce in vodstvo Vala
Valovci na sprejemu SKGZ in ZSŠDI
V soboto v Borovem športnem centru
Osnovnošolska olimpiada v priredbi Športne šole
|____andrej žagar o jadranovih tekmah_
Oddolžili smo se navijačem Lahko pričakujemo spremembe
Letošnji prvenstveni uspeh odbojkarske ekipe Vala iz Štandreža, ki je napredovala v C-l ligo, so počastili s sprejemom, ki sta ga za igralce in člane vodstva pripravila teritorialna odbora Slovenske kulturno—gospodarske zveze oziroma Združenja slovenskih športnih društev za Goriško.
Predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič je v svojem pozdravu podčrtal, da je v tej sezoni goriška telesnokul-turna dejavnost beležila tri vidne rezultate: državni naslov Vesne Lutman v lokostrelstvu, napredovanje ženske namiznoteniške ekipe Doma v B ligo ter sedaj prestop štandreških odbojkarjev v C-l ligo. Vse to, je ugotovil predsednik SKGZ, pa je v ponos vsej naši skupnosti.
Predsednik TO ZSŠDI prof. Aldo Rupel je v svojem posegu poudaril, da uspeh ekipe Vala blagodejno vpliva znotraj društva samega (kadrovsko in organizacijsko), pomeni pa uspeh go-riške telesnokulturne stvarnosti in celotne naše skupnosti. To, kar so dosegli Lutmanova, Domova postava in odbojkarji Vala, je ugotovil Rupel, presega meje pokrajinskega okvira, saj predstavlja gornji del ledene gore, ki se je v zadnjih letih na Goriškem kakovostno in množično okrepila.
Kar pa je najvažnejše, je še povedal Rupel, je dejstvo, da se ekipa Vala pridružuje ostalim skupinam in posameznikom, ki predstavljajo našo narodnostno skupnost širšemu italijanskemu svetu. Ta uspeh pa pomeni tudi zunanji izraz stvarnosti, ki je v odbojkarskem svetu na Goriškem prisotna: združevanje moči, dogovarjanje in Programiranje, kar bi lahko služilo kot Primer tudi za druge dejavnosti, predvsem za goriški nogomet.
To napredovanje, je ugotovil predsednik krovne športne organizacije, ob tem trenutku veselja ne sme biti razlog za razpršeost v delu, kot se je že dogajalo, ko je uspehu sledilo obdobje slabših rezultatov.
V spomin na večer sta SKGZ in ZSŠDI podarili vodstvu kluba spominsko plaketo, igralcem, trenerju Markiču in članom tehničnega vodstva pa knjižni dar, knjigo o domačinu, Edvardu Rusjanu, pionirju slovenskega letalstva, ob 100—letnici rojstva (pr).
V soboto bo v Borovem športnem centru zopet živahno, kot vsako leto ob tem času. Več kot 300 naših osnovnošolcev iz Trsta in Milj se bo namreč zbralo v raznih prostorih tega našega športnega središča, da bi v okviru osnovnošolske olimpiade branili barve svojih (desetih) šol v atletskem troboju, nato pa še v malem finalu v igri med dvema ognjema.
Pomen prireditve same presega zgolj njeno športno vrednost, saj predstavlja predvsem največji skup naše zamejske športne mladeži, ki se tako že zelo zgodaj uvaja v čar športnih na-topov. V tem smislu so doseženi rezultati res bolj stranskega pomena (čeprav bodo mladi tekmovalci gotovo napenjali vse svoje sile), v ospredje pa stopa olimpijska misel: "Najpomembneje je sodelovati ".
Prireditev bo obenem tudi nadaljevanje celotnega odličnega sodelovanja med našimi osnovnimi šolami in Športno šolo Trst, ki prireja vsako leto vrsto tekmovanj v raznih panogah za ta starostni razred naše mladeži.
Nastopa teh otrok na sobotni prireditvi tudi ne smemo gledati v luči samo njihovih jutrišnjih dosežkov, ampak predvsem kot dejstvo, da stopajo na pot, na katero so pred leti stopali njihovi predhodniki in med katerimi so mnogi danes _že uveljavljeni športniki, tako pri ŠZ Bor, TPK Sirena, SPDT, kot tudi nekaterih drugih naših društev. Marsikoga med njimi tam ne bi bilo, če mu te poti ne bi pokazala prav Športna šola.
Prisotnost mladih tekmovalcev v soboto na stadionu T.maj" je zato pomemben dogodek ne le za mlade tekmovalce same, ampak tudi za vso našo skupnost, (-boj-)
V tednu pred zadnjo tekmo s Padovo je kar precej ljudi reklo: "V nedeljo vas pa ne bomo prišli gledat, ker ste nas razočarali". Tudi izredno lepo vreme je še zmanjšalo število tistih, ki bi morda tudi še prišli in tako smo zadnjo tekmo odigrali pred peščico res najbolj zvestih navijačev, ki so tudi v grenkih trenutkih ostali z nami. In prav tem, kar je tudi povsem pravilno, smo v zadnji tekmi pokazali, da nismo pozabili igrati košarko, in mislim, da so zadovoljni zapuščali tržaško športno palačo.
Med tednom ni kazalo najbolje. Trenirali smo v precej okrnjeni zasedbi, saj so Ban, Zarotti, Gulič in v četrtek ter petek tudi Čuk, zastopali barve tržaške univerze na vseitalijan-skem prvenstvu. Za lep uspeh (zasedli so prvo mesto, in prav naši fantje so bili med ključnimi igralci), jim velja vse priznanje.
V sredo smo odigrali trening tekmcr' z ekipo iz Splita, kateri je letos za las spodletela uvrstitev v prvo B jugoslovansko ligo. Z dokaj visoko in kompaktno ekipo smo se enakovredno borili prvi polčas, v drugem pa so nam zaradi nekompleknosti pošle moči in smo prepričljivo izgubili.
Za našo najvišjo zmago v letošjem prvenstvu sta bila odločilna dva faktorja. Ob dejstvu, da je za nami naporno in dolgotrajno prvenstvo, ki je od vsakega posameznika, poleg fizičnega, zahtevalo tudi precej psihičnega napora, je v ekipi prevladala velika sproščenost in relaksacija. Po drugi strani pa tudi pristop gostov k igri, zlasti v obrambi, ni bil na visokem nivoju, saj jim njihova uvrstitev na lestvici ni dajala prav nikakršne motivacije.
Prve minute so potekale izenačeno, nato pa smo z dobrim skokom in hitrimi protinapadi kaj kmalu visoko povedli, kar je gostom pobralo še tisto malo motivacije, ki so jo imeli. Kot
celota so povsem popustili, le še posamezniki so igrali bolj zase kot za ekipo. Tako smo že ob polčasu imeli res izdatno prednost in ob tem dosegli tudi 58 točk. Padova je skušala tako s consko kot s posamično obrambo zaustaviti naše napade, toda bila je vse preveč površna v obrambi, da bi ji to uspelo. Rezultat: v drugem polčasu je sicer bila v enakovrednem položaju, toda kljub temu je doživela visok poraz ter prejela 112 točk. Tudi naša realizacija meta iz igre je tokrat bila izredno solidna in tako je nekako logično, da se gostje niso mogli uspešno kosati z nami.
Tekma s Padovo zelo lepo pokaže, kako močno vlogo lahko v športu poleg samega tehničnega znanja igra tudi vse ostalo, motivacija, relaksacija in kolektivnost. Po dugi strani pa je v športu tudi prisotno veliko nelogičnosti. Mi smo zaradi že omenjenih vzrokov dejansko slabo trenirali, potem pa pokazali dokaj dopadljivo igro proti nasprotniku, ki je bolje uvrščen. Dokaz, da so tudi druge ekipe še celo bolj dovzetne za to, da vržejo puško v koruzo, je bila prav nedeljska tekma.
Za višjo stopnjo tekmovanja sta si play-off priborili ekipi Citrosila in Corone. Za Verončane že nekaj časa ni bilo nobene dileme več, Corona pa je izkoristila dober razpored tekem v zadnjih kolih. Presenetljivo pa se je prvenstvo končalo za Ferraro, ki je dolgo časa konkurirala celo za A-2, na koncu pa je s porazom proti Mal-tintiju doma izpadla celo iz B lige.
Ob koncu prvenstva se vedno delajo analize, na podlagi katerih se oceni dosežek in se tudi začrta pot za naprej. Tudi mi bomo na dveh sestankih, najprej s sejo glavnega odbora in nato še s sestankom z igralci, storili tako. Pričakovati pa je nekaj sprememb.
Ob zaključku prvenstva bi se rad zahvalil tistim našim res pravimnavi-jačem za zvestobo, ki so jo pokazali tudi v slabih časih, tistim pa, ki so bolj glede na rezultate hodili na naše tekme, pa v bodoče želim več vztrajnosti.
BALINANJE: na nedeljskem turnirju v Podgradu
Krepitev stikov in prijateljstva
V	nedeljo so bili zamejski balinarji gostje balinarskega društva Piama iz Podgrada, ki je organiziral tradicionalni balinarski turnir. V zamejskem predstavništvu so bili Maks Križmančič, Tomo Pečar in Lucijan Križmančič (Zarja), Radivoj Vrše in Pino Naturai (Gaja) ter Zdravko Skupek (Kras).
Na nedavnem sestanku balinarske komisije pri ZSŠDI so sicer podčrtali, da oi ekipo za ta nastop sestavljali najboljši igralci naših sedmih balinarskih druš-Jev. Že ob tej prvi priložnosti pa je prišlo do številnih težav in zamejska ekipa ni oila tako solidna kot je bilo pričakovati.
V	prvem srečanju so se zamejci pomerili z Guštinovo Skalo iz Sežane. Po Ocetnem vodstvu Sežancev s 6:1 (naši so popolnoma odpovedali v zbijanju) se je ^ nenavadni vlogi tolkača razigral Zdravko Skupek in s kar 80 odstotki zbitih krogel bistveno pripomogel, da je ekipa dohitela nasprotnika pri šestih točkah. y ključnih trenutkih pa je prišla na dan večja izkušenost Skale, ki je srečanje, čeprav s težavo, tudi zasluženo osvojila z rezultatom 9:6 (igralo se je namreč na
V	drugem nastopu se je ekipa ZSŠDI pomerila z balinarji Erazma. Tokrat je Uigrala veliko slabše kot v prvem nastopu in poraz je bil neizbežen.
, Vsekakor gostovanje zamejskih balinarjev pri balinarskem klubu Piama, s aterim bo balinarska komisija v bodočnosti gojila plodne medsebojne prijatelj-ke stike, lahko ocenimo kot pozitivno. (Z.S.)
BALINANJE: po obetavnem začetku sezone
Poletovci nekoliko popustili
, Po dokaj uspešnem in obetavnem začetku sezone so v zadnjih nastopih ,ahnarji Poleta nekoliko popustili. Tako je v drugi fazi deželnega prvenstva B Q ®90rije openska četverka (Giraldi, Daneu, Sarra, Tavčar, Aleksij in Vasja n U ]č) zaigrala v nedeljo v pokritem balinišču pri Briščikih pod svojim običaj-un nivojem in je utrpela tri pekoče poraze (proti Quadrifoglio iz Fagagne z A proti Villanovi s 5:13 in proti Aligrie iz Chiavelisa s 7:13). p . ^lizanje je bilo kolikor toliko zadovoljivo, precej pod običajnim povprečjem le bila učinkovitost tolkačev, kar so zelo solidne furlanske četverke seveda ^koristile.
(K ^ seclmem kolu pokrajinskega prvenstva C kategorije se je v torek Polet °cjančič, Modesti, Sosič in Kralj) doma pomeril z vodilnim in še nepremaga-Nevenom. Odlični gostje so slavili kar s 13:1 in zbegani poletovci so bili
j>'.'Peščeni na milost in nemilost nasprotniku. Prihodnji četrtek, 22. t. m., bo et; gostoval pri moštvu Terni. (B.S.)
KOŠARKA: v zaostali tekmi prvenstva kadetov
Tesen in pekoč poraz Kontovelcev
K°ntovel Electronic Shop - Inter 1904	59:60 (29:26)
(0 ?i KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla 2, Rupel, Sedmak, Stanissa 6 H. Sterni 17 K-m	ia n.-n rtrormri m in-11 Dolhar in (0:41
katar:ln Prav zato precej pekoč poraz proti
Tol0 zgebili le s točko razlike.	.	. ,	.
*•11	kila vseskozi napeta in dopadljiva. V prvem delu so si domačim z
Pc>PuXw9ro priborili lepo prednost (v' l3. min. celo 25:12). e scali m gostje so razliko zmanjšali.
Zatem so začeli
zmanjšali.
58 tassfes HESS ESšftSft&fi ssasrsfi sara
pa niso zmogli. (M.R.)
NOGOMET: ob koncu prvenstva v 2. amaterski ligi
Vesna uspešnejša kot v lanski sezoni
V nedeljo, 11. t. m., se je končalo nogometno prvenstvo 2. AL in kot običajno bomo podali statistični pregled tega prvenstva, v katerem sta igrali le dve naši enajsterici, Vesna m Zarja. Ker smo o prvem delu prvenstva že poročali 16.1.86, bomo tokrat pogledali, kako se je odvijal povratni del s podrobnimi podatki o naših dveh enajstericah.
2. AMATERSKA LIGA
Prvenstvo se je začelo 22.9.85. Konec
§EH ................
povratni
nedelje. Končni naslov in s teni napredovanje v 1. AL si je zagotovil Fortitu-do, ki je v 30 tekmah zbral 46 točk
iort, cem
(Libertas - Stock in Stock - Begliano) sicer iz prvega dela prvenstva, je odločala disciplinska komisija. Omeniti moramo, da je vreme v povratnem delu prvenstva bolj nagajalo nogometašem kot v prvem, ko so odložili le eno samo tekmo. V drugem delu pa so jih na poznejši datum preložili kar 13.
Skupno so v teku prvenstva odigrali 240 tekem, na katerih je padlo 541 golov (lani 524). Povprečno smo torej vi deli 2,25 gola na tekmo (lani 2,18). \ prvem delu je padlo 277 (lani 237), \
prvem povratnem
je pa_____
pa 264 (lani 287). Največ golov (25) smo zabeležili v 24. kolu, s cimer je bil izenačen prejšnji rekord 25 golov iz 4. kola. Najmanj golov (11) je padlo v 29. kolu. Od 240 tekem se lih je 73 (lani 83) končalo pri neodločenem izidu. V prvem delu smo zabeležili 39, v povratnem 34 remijev.
Sedaj poglejmo nekaj pozitivnih in seveda negativnih rekordov nastopajočih ekip.
Najboljši napad (45 golov) je imela Opicma, Vesna pa je dala le zadetek manj (44). Največ golov (52) je prejel Arrigosport. Kar trije rekordi pripadajo Fortitudu, ki je prejel najmanj golov (19), dosegel največ zmag (19) in doživel najmanj porazov (3). Najmanj golov (24) je dal Isonzo, največ porazov (16) je doživel Domio, ki je dosegel tudi najmanj zmag (5). Največ re-
najmanj zmag (5). Največ ihijev (15) je kot lani (glej slučaj!)
’	’ '	"	i. medtem ko
dosegla ekipa Begliana, "medtem ko so najmanj remijev (6) izbojevale tri ekipe: Arrigosport, Opicina in Zarja.
Kar se tiče posameznih nogometašev, bi lahko posredovali lestvico najboljših strelcev:
Lenardon (Vivai Busà); 11 Savi 10 Motta (Fogliano).
Za ljubitelje statistik objavi
objavimo les-
tvico ob koncu prvega dela prvenstva in kako bi zgledala v povratnem delu.
PRVI DEL: 21 točk Fortitudo, 20 Vesna in Zarja, 17 Muggesana in Vivai Busa, 16 Opicina in S.Sergio, 14 Campi Elisi, Fogliano in Stock, 13 Isonzo in Libertas, 12 Arrigosport in Begliano, 10 S.Luigi, 9 Domio.
POVRATNI DEL: 25 točk Fortitudo, 20 Muggesana, 19 S.Luigi in Vesna, 16 Libertas, 15 Begliano, Stock in Vivai Busà, 14 Arrigosport, Campi Elisi in Opicina, 13 Fogliano, 12 SISergio, 10 Domio in Zarja, 9 Isonzo.
Sedaj pa poglejmo, kako sta igrali Vesna in Zarja v povratnem delu prvenstva in kakšen je bil njun zaključni obračun.
VESNA
Križani, ki so v prvem delu prvenstva zbrali 20 točk (6 zmag, 8 remijev,
I	poraz) so z 39 točkami zasedli 2. mesto na končni lestvici (lani so z istim številom točk bili četrti).
V	drugem delu prvenstva so plavi" v sedmih nastopih v Križu premagali Campi Elisi, Begliano, S.Sergio, Isonzo in Muggesano, remizirali z Zarjo in izgubili proti Libertasu. Osvojili so torej
II	točk, dali 10 in prejeli 3 gole.
V	osmih tekmah v gosteh so prema-
gali Stock, Fogliano in Domio, remizirali s S.Luigi in Opicino ter izgubili proti Vivai Busa, Arrigosportu in Fortitudu. Zbrali so 8 točk, dali 11 in prejeli 8 golov.
V 15 tekmah na domačih tleh je torej Vesna osvojila 20 točk (7 zmag, 6 remijev, 2 poraza), dala 26 in prejela 13 golov. V 15 tekmah v gosteh je osvojila 19 točk (7 zmag, 5 remijev, 3 porazi), dala 18 in prejela 11 golov.
Skupni obračun Vesne v letošnjem prvenstvu je 39 točk (14 zmag, 11 remijev, 5 porazov), 44 danih in 24 prejetih golov.
Čeprav je Vesna letos igrala mnogo boljše in predvsem uspešnejše na domačih tleh kot v prejšnjih dveh sezonah, ji vseeno ni uspel prestop v višjo ligo, čeprav so po prvem delu prvenstva, ko je bila na drugem mestu lestvice, mnogi upali v napredovanje. V nadaljevanju pa je prekinitev prvenstva zaradi slanega vremena dobesedno spodnesla noge "plavim", ki so od 23.2. do 31.3. v petih nastopih zbrali le pičlo točko in tako izgubili stik z vodilnim Fortitudom. Vendar je treba priznati, da je bil Fortitudo gotovo najmočnejša ekipa tega prvenstva. Drugo mesto je za Vesno vsekakor lep uspeh.
V povratnem delu prvenstva so Križani trikrat ostali v desetih na igrišču zaradi izključitev. Predčasno so namreč zapustili igrišče Verbich (Begliano), S.Sedmak (Arrigosport) in ponovno Verbich (Opicina). Plavi so imeli na razpolago kar pet 11-metrovk, štiri je uspešno izvedel Potasse in sicer proti Campi Elisi, Beglianu, Libertasu in Foglianu, eno pa je prav proti Fog-lianu uspešno izvedel se Penco. Proli pa je Vesna imela le eno 11-metrovko m sicer proti Arrigosportu.
Trener Francesco Petagna je med irvenstvom skupno poslal na igrišče 0 nogometašev, od katerih je bil le Potasse vedno prisoten: 30 odigranih tekem Potasse ^ J’	‘ —
&
prisoten: 30 odigranih (9 doseženih golov); 29 Negrini in Penco (3); 26 Bruno (4 ; 25
-	• - -- - ----	I v.
Pisani (9), Verbich (lj, F. Candotti,'Pic-chierri (3) in R. Candotti (4); 24 Pipan (1); 20 N. Sedmak; 19 Floridan (2); 18 Kostnapfel (6); 17 Jerman (1), S. Sedmak; 15 Tucci; 4 Švab; 3 Guštin (1); 2 Perossa; 1 Tretjak. (B. Rupel)
(Se nadaljuje)
(Na sliki: akcija z zadnje prvenstvene tekme Domio - Vesna)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
15. maja 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	^lan 'talilanske
,„u.k.p^Tr.,	[[p —“g
Danes praznik občine Koper
Predsednik Skupščine Koper Janko Kosmina in predsednik izvršnega odbora Milan Vergan o aktualnih vprašanjih
KOPER — Ob današnjem občinskem prazniku v Kopru se je Mojca Beljan, časnikarka uredništva PRIMORSKIH NOVIC, pogovorjala s predsednikom Skupščine občine Koper Jankom Kosmino in predsednikom izvršnega sveta Skupščine Milanom Verganom. Njune odgovore smo strnili v naslednjem prispevku.
V pogovoru so obravnavali težave in uspehe gospodarstva, razmere v družbenih dejavnostih in komunalni infrastrukturi, obalno sodelovanje, turizem in gostinstvo, vlogo mladine, športno ter rekreacijsko dejavnost.
Predstavnika občine sta sprva ugotovila, da je bilo preteklo srednjeročno obdobje izredno ugodno. Zabeležili so hitro gospodarsko rast, predvsem pa so uspeli ločiti dobro od slabega, kar je omogočilo odpravo nekaterih kriznih žarišč. Pri tem ni šlo samo za likvidacijo Stila, ampak za podlago za prestrukturiranje, kjer bo to potrebno. Z novimi planskimi akti bodo zagotovili intenzivnejši in kvalitetni razvoj. Dejansko gre za izdelavo okvirov, pri čemer pa bodo morali upoštevati delovanje trga in celotni splet gospodarske politike v republiki in državi.
Selitveni prirast se je po dolgem času umiril in je nižji od naravnega. Število zaposlenih se je povečalo le za okoli 2 odstotka, medtem ko je v republiki 5 odstotkov. Ker se je tudi družbeni proizvod hitreje povečeval, je Koper sedaj na 13. mestu na republiški lestvici po družbenem proizvodu na prebivalca.
Zaključek je lahko ta, da je gospodarstvo zdravo in sposobno prilagajanja težavam.
Med poglavitnimi potrebami gospodarstva -je njegova hitrejša tehnološka prenova. Ta potreba se najbolj kaže v Tomosu, ki ima s svojimi programi na jugoslovanskem tržišču še velike možnosti.
Primerjalne prednosti imata luški promet in prevoz, zlasti vključevanje blagovne proizvodnje v mednarodni promet, kjer je sedanja 8- do 12-od-stotna stopnja odločno prenizka od »zdrave« 25-odstotne in optimalne 40-odstotne vključitve.
Poleg štirih delovnih organizacij z največjo akumulativnostjo so tudi šibkejši sektorji, kot gradbeništvo, ki s svojimi 10 organizacijami živi v krizi, podobno kot Cimos, od katerega v prihodnjih letih pričakujejo precej.
Veliko si nadejajo z opravljeno melioracijo 1.300 komasiranih in melioriranih površin, vendar uspehov ne bo, dokler bodo trajala cenovna nesorazmerja med proizvajalci in trgovci v korist slednjih.
Težave so nastale tudi v Dolini Dragonje, kjer so kmetje s svojimi načrti trčili ob naravovarstvenike, ki imajo na svoji strani 1976. leta sprejeto odločitev, da je Dragonja naravna dediščina. Okoli tega vprašanja bo zadnjo besedo najbrž morala reči Skupščina.
Drobno gospodarstvo spodbujajo z odpiranjem obrtnih con. V Salari so zaključili gradnjo druge faze obrtne cone, take cone pa nameravajo graditi še na Škofijah, pri Ankaranu in v Pridvoru. Tudi davčna politika za to dejavanost je stimulativno naravnana.
Koper ni bil zapisan samo industriji, ampak ima tudi možnosti za razvoj turizma in gostinstva. Ko bodo dogradili kanalizacijo in vodovod, bodo tej dejavnosti namenili Debeli rtič, kajti razvoj Luke ni moteči dejavnik.
Seveda pa se bodo turizmu pričeli pisati lepši časi, kadar se bodo z gostinstvom baviti gostinci, s trgovino pa trgovci, sta izajavila občinska predstavnika Janko Kosmina in Milan Vergan. Perspektiva ni v eksten-zivnosti, ampak v iskanju pravega nosilca razvoja, v ovrednotenju kulturno-zgodovinskih spomenikov (Socerb, Kubed, Hrastovlje, Popetre, Krkavče, Koštabona), razvoju kmetijske dejavnosti, odpiranju osmič, vse kot dopolnitev Portoroža. Potrebno bo vnovčiti tudi obmorsko, obmejno in tranzitno lego občine.
Primerjalna prednost Kopra govori tudi v prid izgradnje marine, vendar zamisel ne uspeva zaradi v tem trenutku preveč prisotne skupinskolas-tniške miselnosti in odstopa enega izmed možnih investitorjev.
Turizem in gostinstvo pa je mogoče popestriti tudi s športnimi objekti. Po modernizaciji stadiona se sedaj kaže potreba po izgradnji večnamenske zgradbe za razstave gospodarskih
Nekaj podatkov
Občina Koper, ena izmed treh slovenskih obalnih občin (ostali dve sta Izola in Piran), slavi občinski praznik v spomin na upor v Marezigah 1921. leta.
Občina šteje 44.470 prebivalcev, meri 27.097 hektarjev, razprostira se od 0 do 488 m nad morjem, dolžina morske obale znaša 17,6 km, površina obmorskih ravnic in depresij 622 ha, dolžina pomembnejših rek in potokov 49 km, dolžina magistralnih cest 49 km, regionalnih 56,7, lokalnih pa 180 km.
Občina je pobratena z naslednjimi prijateljskimi občinami: Jajce, Nikšič, Prilep, Valjevo, Zadar, Ferrara, Bosanski Brod, Milje in Dolina.
čestita vsem občanom občine KOPER in delovnim organizacijam ob njihovem prazniku.
TOZD SM0“M
OPERATIVA
KOPER
koper
Vsem občanom, delovnim ljudem občine Koper čestitamo ob njihovem prazniku.
TOZD AFK TOZD MEHČALA TOZD POLISINTEZA TOZD POLIKOL TOZD IPOR TOZD PLASTOVENT
TOZD POLIMER TOZD COMMERCE DS SLUŽBE DS RAZVOJ DO PROKEM (v ustanavljanju) SMC
organizacij in športne prireditve in izgradnji športne cone na Bonifiki. Izgaradnja centra športov na vodi, vštevši s kopališčem, bi zaokrožila to ponudbo, veljavno ne samo za Koper, ampak za celotno obalno območje.
Po enem letu in pol novega prometnega režima je postalo jasno, da je neživljenjski. Premalo se je upoštevalo, da to mesto ni nastalo za potrebe današnjega prometa in zato nobeden v mestu živeči občan ne more zahtevati lastnega parkirnega prostora v bližini stanovanja.
Sprva so sodili, da bi prometne težave odpravili z izgradnjo severne obvoznice, toda njej nasprotujejo isti občani, ki terjajo rešitev vprašanja mestnega prometa. Javna razprava je pokazala, da so to isti ljudje, ki nasprotujejo turistični ponudbi.
Probleme mladih bi bilo širše in trajno rešiti z izgradnjo večnamenske dvorane. Sicer pa so si mladi zaslužili pohvalo za svojo iniciativnost , vsebino in količino danih pobud. Ustvarjalno je bila prisotna v pripravah planskih aktov, zlasti kar zadeva varstvo okolja, kakovost življenja in delovna mesta.
Ko je tekla beseda o obalni skupnosti, so sodili, da gre za »četrto občino«, ki opravlja zadeve, za katere so se dogovorili, da jih bo za celotno obalno območje reševala skupaj.
SKUPŠČINA OBČINE KOPER
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
CIMOS
KOPER
SOZD
čestitajo delovnim ljudem in občanom ob njihovem občinskem prazniku, 15. maju!
GRADBENO		TOZD
INDUSTRIJSKO	/i*\.	GRADBENA ENOTA
PODJETJE		KOPER n. sol. o.
	GRADIS	KOPER
LJUBLJANA	"V ^	Obrtniška c. 15
	Ob 15. maju	
	prazniku občine	
	KOPER	
	čestitamo	
	vsem občanom!	
CIMOS
Vsem občanom Želimo obilo delovnih uspehov ob prazniku občine KOPER

KOPER
Koper o. sol. o. proizvodnja, trgovina in turizem
66000 Koper, Cesta JLA 12 — Tel. (066) 22-090 22-088 — Teleks: 34202
AGROSERVIS
Koper
DROGA
Portorož
INTERNA BANKA
Koper
JADRAN Import-export Sežana
PRESKRBA
Koper
TOP
Portorož
Vsem sodelavcem in občanom iskrene čestitke ob 15. maju