Oteeohw and »«■ NO. 99 ie/»mi—hoiwie AM€RICAH IN SPIRIT metoN iN LANGUAGE ONlf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 19, 1966 -S»VJri.,4.r-w oto cb 8.45 v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Frank Lesar Preminul je 70 let stari Frank Lesar s 15804 Huntmere A ve., lema v Zapotoku pri Ribnici, ,d koder je prišel v Ameriko 1. 1913, mož Jennie, roj. Mihelič, oče Jennie F., Agnes Pokrant, Jacqueline A., 4-krat stari oče, brat Francis Vidrich (Johnstown, Pa.). Pokojnik je bil član SDZ št. 9'in SMZ št. 5. Pogreb bo iz Mullaly pogreb, zavoda na 365 E. 156 St. jutri, v petek, ob n.30 z mašo v cerkvi sv. Jeroma. ,ato na AH Souls pokopališče. je da Komunisti zahodne Evrope hodijo po svojih potih DUNAJ, Avstr. — Zastopniki 14 'komunističnih strank iz zahodne Evrope so se zbrali na Dunaju na tridnevno res tajno posvetovanje. Na posvetovanje niso bili povabljeni tovariši za železno zaveso in tudi ruski niso smeli priti blizu. Jugoslovanskih komunistov tudi niso povabili, akoravno v Beogradu trdi jo, da niso za železno zaveso. Pač pa so prireditelji tajnega sestanka obljubili, da bodo pismeno obvestili vse komunistično stranke, kaj je bilo na Dunaju sklenjeno. Na sestanku je bilo baje dosti govorjenja o potrebi sodelovanja z drugimi strankami in gibanji, ki zastopajo interese delovnih ljudi. Zato so tudi sklenili, da obsojajo vsak političen režim, ki bi trpel samo eno stranko. Že prireditev sestanka sama je huda klofuta za Moskvo in to komaj nekaj tednov po moskovskem komunističnem kongresu. Iz slov. m n d o n ’eziia je pripravl jena sprejeti dejansko stanje in se pomiriti z obstojem Malezijske federacije. KUALA LUPUR, Mal. — Zastopnik vlade je izjavil časnikarjem, da je ta dobila sporočilo, da je Indonezija pripravljena začeti razgovore z Malezijo o končanju vojne med obema, ki jo je začel Sukamo leta 1963, da bi preprečil ustalitev Malezijske federacije Vse do pretekle jeseni, ko mu je vojaštvo po poskusu komunističnega prevrata odvzelo večji del moči in oblasti v Indoneziji, se je Sukamo gnal, da bi Malezijo “strl”. Pri tem ni imel posebnega uspeha, v glavnem po zaslugi kakih 50,000 britanskih čet, ki po dogovoru z Malezijo pomagajo to braniti nred Indonezijo. Sukamo je v času priprav za ustanovitev Malezije izjavil, da bo pristal na ustanovitev federacije, v kateri so se hotele povedati Malaja, Singapur, Saravak in Sabah na otoku Borneo, če bo posebna komisija Združenih narodov dognala, da je večina prebivalstva v Saravaku in Sabahu dejansko za tako povezavo. Združeni narodi so to ugotovili, toda Sukamo s to ugotovitvijo ni bil zadovoljen in je zahteval novo potom volitev, pod nadzorom Združenih narodov. Ko je bila ta njegova zahteva zavrnjena, je začel z gverilskimi vpadi na Borneu v Saravak in Sabah. Novi vojaški vodniki Indonezije so spoznali, da taka Sukar-nova politika' ne more prinesti uspehov. Sklenili so se pomiriti z Malezijo in s tem tudi z Veliko Britanijo in Združenimi državami, ki Malezijo podpirata kot eno neodvisnih držav Azije in odločno načelno nasprotnico širjenja komunizma v Aziji. Tako novi zunanji minister Malik, kot gen. Suharto, vodnik indonezijskih oboroženih sil in glavni namestnik Sukarna, sta namignila, da je “oboroženega soočenja” Indonezije z Malezijo konec. Vprašanje je treba spraviti razgovori še uradno s poti in odpreti pot sodelovanju med Male zijo, Filipini in Indonezijo, kot je bilo dogovorjeno leta 1963 v sporazumu v Manili. LORAIN, O. — Preteklo soboto je umrla v bolnici v Berci 86 let stara Frances Sharpelli, doma na Rakeku v Sloveniji, od koder je prišla v Ameriko 1. 1906 in živela v Lorainu na 1754 E. 30 St. Pokojna je bila prejšnji dan v avtomobilski nesreči na Ohio Turnp'ke, ko se je vračala s svojimi z obiska v bolnici v Akronu. Zapustila je hčeri Mrs. Joseph Batoki (Cleveland) in Mrs. John Martin, 6 vnukov in vnukinj, 8 pravnukov in pravnukinj ter brata Malta Bombacka Willard, Wis., in Andreja, ki je živel v Bar-bertonu, pa je sedaj že 4 leta v starem kraju. Pqkojna je bila članica Podr. št. ‘40 SŽZ in faranka sv. Cirila in Metoda. Pogrebno sv. maši in ostale molitve je opravil rev. A. Rupar v -redo ob 9.30. K večnemu počitku so jo položili na pokopališču Kalvarija. Kardinal še$er se je poslovil NEW YORK, N.Y. — V torek zvečer ob osmih so se na letališču Kennedy poslovili od zagrebškega nadškofa Franja, kardinala šeperja slovenski duhovniki, v katerih imenu je kardinala nagovoril dr. A. Farkaš, župnik v Bridgeportu, Conn. Kardinalu so dejali, da vidijo v njem vodnika in predstavnika vseh katoličanov v domovini. Ta se je z njimi prij&zno - po go var jal, predno so se poslovili. Odletel je nazaj domov. Poleg dr. A. Farkaša so bili na letališču pri poslovitvi še čč. gg. dr. F. Blatnik, p. Rogan, O.F.M., Lojze Jenko, Lojze Sterle in A. Hribšek. Sledovi stare kakšne dobe najdeni v Ameriki Dr. Adenauer razume razpoloženje med Judi BONN, Nem. — Dr. Adenauer se je vrnil z osemdnevnega obiska v Izraelu in rekel dopisniku tednika “Der Spiegel”, da Judje še niso pozabili na nemške zločine v drugi svetovni vojni in da osebno popolnoma razume on judovsko razpoloženje, šele prihodnja generacija, ki bo poznala zločine le iz knjig in predavanj, bo lahko ocenila zločine s stali-- šča sodnega stola. Nemški narod naj bi to vpošteval in ne zameril Judom, ako pri njih ne liživa zaupanja. Vladne čete so pritisnile proti trem pagodam, kjer se drže nasprotniki vlade. Pri tem je prišlo do boja, v katerem je bilo na obeh straneh nekaj žrtev. Teh je bilo precej tudi med civilisti. Vladne čete stražijo pagode, vanje pa niso vdrle. SAIGON, J. Viet. — Predsednik vlade Nguyen Cao Ky je po svojem povratku iz Da Manga včeraj izjavil, da bo uporabil vsa mirna sredstva, da pride do konca sedanje krize v Južnem Vietnamu, oborožene sile bo rabil le v slučaju, če mu druge poti ne bo ostalo. Vladne čete v Da Mangu so med tem pritisnile proti trem pagodam, kjer se drže nasprotniki vlade, v glavnem mladi budistični menihi, tipom i vojaki in študentje. Pred glavno pagodo, kjer so vladne čete s tanki zdrobile zaporo, je prišlo do streljanja. Na obeh straneh je bilo nekaj žrtev. Prav tako med civilisti. Vladne čete so obstale pred vrati pagode, kjer se nasprotniki vlade še vedno drže in pozivajo k boju “za svobodo in demokracijo” do konca. Gen. Van Cao, ki ga je vlada imenovala za vrhovnega poveljnika 1. armadnega zbora v Da Mangu, je med tem odstopil in poiskal zatočišče pri poveljniku ameriških marinov v Da Nangu. Včeraj so vladni nasprotniki pagodi v Da Nangu streljali na ameriško izvidniško letalo, ko je letelo nad pagodo, in ga zadeli. Letalo je padlo na zemljo na morskem obrežju, pri čemer pa sta oba letalca ostala nepoškodovana. Ameriški marini so zasedli most preko reke Da Nang, na katerega eni strani so bile zakopane vladne čete, na drugi pa njeni nasprotniki. Ameriški poveljnik je pripravil oboje k umiku. Združene države poudarjajo, da se nočejo mešati v notranji prepir med nekomunističnimi Vietnamci, četudi je to včasih dvomljivo. Tako je vzbudilo veliko razburjenje, ko je ameriški helikopter streljal na juž-novietnamskega poročnika, ki je streljal na helikopter, v katerem je gen. Van Cao zapuščal Hue, kjer se je sestal s častniki 1. korejske divizije, ki je na strani nasprotnikov Kyjevc vlade. Proti Kyjevi vladi so vodniki budistov tudi v glavnem mestu Saigonu, le da tam doslej še niso organizirali nobenih izgredov in demonstracij. Drže se v zatišju, dokler ne vidijo, kako se bo končal upor proti vladi v severnem delu republike. ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Iz Clevelanda j in okolice j iz bolnišnice— Mrs. Mary Bubnič, 19710 Mohawk Ave., se je vrnila iz Eu-::lid Glenvillc bolnišnice in se iskreno zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, kartice in darila, posebno Klubu Ljubljana, Progresivnim Slovenkam, članicam Podr. st. 14 SŽZ ter častiti duhovščini od fare Marije Vne-oovzete za prijazne obiske. Na domu je še vedno v zdravniški -skrbi in bo vesela obiskov. Seja— Danes ob dveh popoldne je redna seja Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje. Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ,ma jutri, v petek, ob osmih :ejo v SDD na Recher Avenue. Članstvo vabljeno, d a sliši sklepe konvencije. Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri iveč :r ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pebirali od 6.30 dalje. Rala ples— “Holyday Club" vabi v soboto, 21. maja cb sedmih zvečer na “gala majski ples” v Hof-brau House na 1400 E. 55 St. katere točne lege pa še ni obja- vila. Dr. Don W. Dragoo, kura- njkov zivi v Avstriji, glasiti bi tor Carnegie Museums, ki je iz- _ marak) v Avstraliji. Prizadeti kopavanje vodil, je dejal da spa-i ošeni_ da pomcto 0prcste. da najdeno orodje nekako v čas 1 od 50,000 do 100,000 nazaj v člo-1 Vcvska, T, v, j nil , I Pevski zbor Korotan ima v vesko zgodovino. Podobno orod- , , v,. soboto ob sedmih zvečer pevsko te so našli na raznih krajih na , , , iv, , vajo v Baragovem domu. vzhodu dežele ponovno v zad- •’ njih 10 letih, pa ga ni bilo mo- -levo— goče postaviti v določen čas, I Članstvo Kluba slov. upoko- — Nahajališča na kovinah bogatih rud so v 25 državah Unije. Cilenški diplomat je so praktični ljudje SANTIAGO, Čile. — Čilski predsednik Frey je pozval voditelje čilskih poslaništev za železno zaveso, naj se zbero kar v Moskvi in posvetujejo, kako bi poživili gospodarske zveze s svojo domovino. Diplomacija iz Latinske A-rnerike še ni nikjer postopala na podoben način. Sestanek čilskih diplomatov je naravno dogodek posebne vrste za tuje diplomate v Moskvi. - : 'CttAmN* K Vremenski CLEVELAND, O. — Zadnje čase je prišlo v modo, da vsakdo debatira o draginji, od gospodinj do članov Johnsonovega kabineta, da ne omenjamo morja raznih poklicnih in amaterskih politikov. Časnikarji imajo torej dosti gradiva, da pišejo o tem, česar navadno ne razumejo. Strokovnjaki pa pišejo previdno, da ne bi bilo preveč nesporazumov. Pri tem problemu ni namreč nikogar, ki bi bil nepristranski, kajti draginja pritiska na vse, revne in bogate. Le revni Ples okoli draginje, zlasti cen živil, se je začel bo gotovo branila, začela se bo j vkuhavanje. Danes je na pol ku- Omenili smo namenoma samo tako potrošno blago, ki ostane na poti od farmarja do gospodinje skoraj nedotaknjeno, za prevoz so potrebne samo vreče, škatle in podobni omoti in zavoji. Vendar so razlike v cenah, ki jih dobi producent, in cenah, ki jih mora plačati konsument, naravnost ogromne. Ali je res potrebno, da so tako velike? Zakaj visi na cenah po farmarjevi prodaji toliko stroškov, pa tudi zaslužka, za prevoz, posredniške provizije, sortiranje, zavarovanje, skladiščnine itd.? Ali je res potrebno, da dobi farmar od vsa- jo prenašajo strašno težko, boga- kega dolarja, ki ga izda gospodi- Delno oblačno in malo hladnejše. Naj višja temperatura 68. ti jo pa komaj čutijo. Odkod torej draginja? Morda bodo številke nakazale pot, ki naj nas pripelje do jedra. Farmar dobi na primer za funt solate le 4 cente, gospodinja pa mora plačati zanjo povprečno 28 centov. Farmar dobi za ducat jajc 33 centov, gospodinja mora pa plačati najmanj 55 centov. Farmar ne dobi za funt krompirja niti 2 centa, cena v trgovini pa znaša okoli 6 centov. nja za hrano, le 41 centov, 59 centov pa gre “nekam drugam”? To vprašanje muči našo federalno administracijo že par let. Zato je naš Kongres v Washing-tonu imenoval že 1. 1964 posebno Narodno komisijo za promet z živili. Komisija še do sedaj ni dala svojega poročila. Napovedala ga je pa za 30. junij. Baje bo v njem nekaj zelo kritičnih opazk na račun naše prehranjevalne industrije. Industrija se debata brez mej in na koncu bomo tam, ker smo danes. Tako vsaj trdijo pesimisti. Pravijo, da uči skušnja, da v Kongresu zmaga zmeraj tisti, ki politično kaj pomeni, torej industrija, nič pa tisti, ki ne pomeni ničesar, to je pa neorganizirani potrošnik, ki še nikoli ni prijel kongresnika ali senatorja za besedo, kadar sta obljubila nižje cene, pa potem pozabila nanjo. Resnici na ljubo moramo že sedaj pripomniti, da so velikanske razlike med ceno pri producentih in gospodinjsko ceno precej posledica sprememb v našem družinskem življenju. Bili so časi, ko je gospodinja bila doma in bila njena glavna skrb, da iz prirodnih deželnih pridelkov, kot jih da narava, napravi okusno hrano. Spremenjeni časi so jo prisilili, da je morala začeti hoditi na delo, za delo v kuhinji je začelo primanjkovati časa. To je izrabila industrija in začela vršiti, vse priprave za kuhanje, pečenje, itd. Odpadla je skoraj popolnoma vsa peka, pozabljeno je hane hrane vseh vrst več kot preveč na razpolago. Treba jo je samo še pogreti, pa je kuha o-pravljena. Prezreti tudi ne smemo pretiranega zavijanja blaga, ki ima velikokrat le namen, da potrošnik čim težje spozna in kontrolira kakovost blaga. Kon sument je zmeraj bolj obsojen da samo z očmi presodi, kakšno kakovost bo kupil, ostali njegovi čuti ne pridejo do veljave. Vse to pa stane denar, saj so zavoji in omoti velikokrat dražji kot pa njihova vsebina. Vsekakor pa industrija opravlja dober del kuhinjskega dela in hoče biti za to plačana. Veletrgovine z mešanim blagom že čutijo vihar. So na občnem zboru svoje zveze, ki šteje PITTSBURGH, Pa. — V zadnjih letih so odkrili v raznih krajih držav Pennsylvania, Ohio in Alabama kameno orodje in o-rožje, ki je po sodbi strokovnjakov staro od 50,000 do 100,000 let, spada torej v staro kameno dobo, kot jo poznamo v Evropi v znanem Neandertalu ali pa Krapini v Hrvaškem Zagorju. Skupina raziskovalcev je na- T v™^milu in zahvali’ za šla del kamenega orodja v neki j k Marion Kolencem je bilo jami v vzhodnem delu dežele, Domctoma tiskan0> da del nje_ — Več v oglasu! Zadušnica— Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Antona Lauscheta ob 12. ebletrifci smrti. ;gcvib nečakov in drugih sorod- jencev za Waterloo Rd. je vabljeno nocoj ob osmih v Mu Rally pogrebni zavod na E. 156 St., a a se poslovi od umrlega člana Franka Lesarja. Ugrabitelj mtei SHADE GAP, Pa. — William Diller Holenbaugh, 44 let stari bivši duševni bolnik, ki je prejšnji teden ugrabil 17 let staro Peggy Ann Bradnick, je bil včeraj tekom pogona proti njemu ustreljen in je na poti v bolnico dokler niso lani našli večje množine sličnega orodja v Tennessee in Alabami. To takozvano “pebble” orodje je dokaz, da je bila Amerika poseljena že davno preje, kot so sodili do zadnjih let. ------o------ Čudna je usoda padlih afriških diktatorjev CLEVELAND, O. — Dokler so bili na oblasti, je o njih poročalo vse svetovno časopisje, danes se le slučajno kdo zmeni za- j umrl. V spopadu z zasledovalci nje. Ni pa s tem rečeno, da sedi c še preje ranil šerifovega pojim slabo godi. Znani kongoški močnika, ki je počival v neki politik Combe dela družbo ar- koči na robu ozemlja, kjer so gentinskemu Peronu v Španiji, imeli ugrabitelja obkoljenega. Oba sta dobro podkovana. Gene- Zdravnik, ki je rešeno dekle ral Franco je dalje dal pribeža- pregledal, je dejal, da ni sledov, lišče tudi bivšemu predsedniku' da bi jo ugrabitelj nagledoval francoskega Konga Youlou-ju,1 ah jo skušal zlorabiti, da pa je ki pa ni prišel v Španijo preoblo- bila izčrpana in preplašena. Pri žen z denarjem. j zasledovanju je ugrabitelj v to- Ganski diktator Nkrumah ima rek ustrelil do smrti nekega a-sicer denar, toda še ne stalnega genta FBI. pribežališča, kajti njegov prijatelj Secou Toure ga ne mara več. Bivši s e n e g alski ministrski predsednik Dia je priprt kar doma, toda živi v udobni vili. Ravno tako se dobro godi kar doma CORE napoveduje črnske nemire tudi v Clevelandu WASHINGTON, D.C. — Zna-v lepih vilah bivšemu predsed- na črnska organizacija CORE je niku Gornje Volte Yameogu in j oklicala, da se je treba bati letos 250 veletrgovin, sklenile, da bo-! bivšemu predsedniku Centralno- j poleti nemirov in izgredov v 10 do organizirale posebno akcijo ' afriške republike Dacku. Bivše-! velikih ameriških mestih, med “obrambo interesov naših go-'ša kungoškega predsednika Ka-1 njimi tudi v Clevelandu. Precej- sawubuja je sedanji diktator sen del črnske mladine bo ostal Mobutu poslal v rojstno vas na 1 poleti brez dela in tako prišel v “odličen počitek”. i nevarnost, da pade v roke raz- spodinj”. Povabile so časopisje k sodelovanju. Prehranjevalna industrija jim bo morala slediti, da ne bo sama nosila vseh očitkov na svojih plečih. Usoda čaka še na par afriških diktatorjev. Menda ji bodo kmalu padli v roke. nim demagogom in hujskačem. Tega je pa ravno letos najmanj treba, ker smo v volivnem letu. \mm$m Bommum 6117 St. Ciair A ve. — HEna.ereon 1-0628 Cleveland., Ohio 44103 National and International Circulation Miblishert drily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Maiy Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: l nited States; $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio in Bukovini, zato je Brežnjev verjetno svoje razgovore cime jil na romunsko sodelovanje v COMECON-u in v varšavski obrambni zvezi, pa razpravljal tudi o moskovsko-peipinškem sporu in vojni v Vietnamu. Romuni vzdržujejo namreč dobre zveze z rdečimi Kitajci in Severnim Viet-' namom ter so tako dobro poučeni o razpoloženju v Peipin-gu in v Hanoiu. Te dni je prišla v javnost vest, da je Romunija izjavila, da ne vidi nobene potrebe po tem, da bi bile ruske čete v Vzhodni Nemčiji, Poljski in Madžarski, zato ne bo v bodoče več plačevala svojega prispevka za njihovo vzdrževanje v teh državah. Ta novica, ki jo v Bukarešti ne marajo ne zanikati ne potrditi, pove precej jasno, da je Romunija odločena iti svojo lastno pot in utrditi svojo popolno neodvisnost v komunističnem bloku ne le proti sosedom na jugu in severozahodu, ampak tudi napram Sovjetski zvezi. Moskvi povzroča v neki meri podobne, čeprav manjše težave, kot jih De Gaulle Washingtonu. BESEDA IZ NARODA I Ob novi maši rev. Eaeralih Ed. Sktdly-ja NL: '* F ■; 83 No. 99 Thurs., May 19, 1966 HTBISKI S POTfi Romunija ubira svojo pot Romunija je po velikosti in številu prebivalstva nekako enaka Jugoslaviji, s katero ima skupno mejo na jugozahodu, med tem ko meji na jugu na Bolgarijo, na vzhodu in severovzhodu na Sovjetsko zvezo, da severu in severozahodu pa na Madžarsko. Po veri je nad 80 odstotkov prebivalstva pravoslavnih, po jeziku in narodnosti 85% Romunov, ostalo pa so Madžari, Nemci, Srbi in Judje. Madžarska manjšina je tolikšna, da ima na svojem strnjeno naseljenem ozemlju samoupravo z lastnim osnovnim, srednjim in višjim šolstvom. Ob koncu druge svetovne vojne so Romunijo zasedle ruske čete in pod vplivom te zasedbe je država dobila komunistično vlado. V času Stalina je bila Romunija zvest ruski satelit, ko pa je po Stalinovi smrti začela Moskva popuščati v svojih odnosih do satelitov, so romunski vodniki naglo spoznali novi veter. Razkritje Stalinovih zločinov na 20. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze v februarju 1958 pomeni začetek rušenja monolitnosti komunističnega sveta, če nočemo za to smatrati že izključitev Titove Jugoslavije iz Kominforme. Madžarska in Poljska sta se jeseni 1956 dvignili proti popolni podrejenosti Moskvi. Madžarski upor so strli ruski tanki, Poljaki pa so se pobotali in si zagotovili v odnosih z Moskvo precej več svobode. Romunija še ni bila tako daleč, čeprav Rusi v Romuniji niso prav nič bolj priljubljeni kot na Madžarskem in Poljskem. Postopno je vodstvo rdeče Romunije z Gheorghiu-Dejem na čelu uvajalo bolj in bolj neodvisno politiko, začelo bolj poudarjati neposredne koristi Rpmunije in jih staviti nad koristi komunističnega bloka. Kazati se je začela nova smer po letu 1958, ko so ruske čete zapustile romunska tla, polno do izraza pa je prišla, ko je postal spor med Moskvo in Peipingom očiten. Romuni so spoznali za nje ugoden trenutek ter se odločili ostati v tem sporu nevtralni in s tem okrepiti svojo lastno svobodo in neodvisnost od Moskve. V Bukarešti so kar naravnost povedali, da ne mislijo v korist Rusije, Češke in Vzhodne Nemčije opustiti načrta industrializacije in se posvetiti poljedelstvu, pridobivanju surovin in mali industriji, kot je predvidel COMECON, gospodarska skupnost Sovjetije in satelitov. Od vseh satelitskih držav ima Romunija največ prirod-nega bogastva. Nima le obilice železne rude, premoga, rude bogate na bakru, kositru in srebru, obsežne gozdove, ampak tudi bogata petrolejska ležišča. Vse te surovine so šle v razdobju zvestega satelitstva v dežele komunističnega bloka, sedaj jih je začela Romunija delno usmerjati v svobodni, zahodni svet in si tam za izkupiček nabavljati potrebščine, zlasti industrijske stroje, ki jih na vzhodu ni mogoče dobiti ali vsaj ne tako dobrih in za romunske potrebe primernih. Gheorghiu-Dcj, ki je gospodarsko politiko Moskve v okviru COMECON-a zavrnil v korist Romunije že leta 1961, je uveljavljal in utrjeval romunsko gospodarsko neodvisnost vse do svoje smrti lani. Nasledil ga je Nicolai Ceausescu, z 48 leti najmlajši vodnik vseh evropskih komunističnih držav. Ta je že v svojem prvem javnem govoru poudaril neodvisno romunsko pot in to od takrat tudi dosledno izvaja. V notranji politiki je dal malo več svobode in dovoli kritikom omejeno možnost javnega izražanja. Listi so začeli objavljati pisma posameznikov, v katerih ti opozarjajo na razne narake vsakdanjega življenja, posebno na gospodarskem področju. V splošnem se Ceausescu drži še trdno marksističnih gospodarskih načel v nasprotju s Poljaki, Rusi in Madžari, ki skušajo pognati gospodarstvo v tek z neko vrsto dobička po kapitalističnem vzoru. Pri tem se trudi na vse načine, da bi pospešil razvoj romunske industrije. V tem vidi najtrdnejše jamstvo za napredek in neodvisnost svoje domovine. Romunija je morala Sovjetski zvezi po drugi svetovni vojni odstopiti Besarabijo in Bukovino, ki ju je priključila svojemu državnemu ozemlju ob koncu prve svetovne vojne, ko je v Rusiji izbruhnila komunistična revolucija Ceausecu je sedaj postavil odprto vprašanje rusko-romun-ske meje. Zavrnil je namreč stališče Komunistične partije Romunije, ki je leta 1921 izjavila, da pripada po vsei pravici Besarabija Rusiji. To novo stališče so v Moskvi sprejeli z veliko nejevoljo. Ta se je spremenila v začetku tega meseca v vznemirjenje, ko je Ceausescu v javnem govoru poudarjal popolno nezavisnost Romunije, se izjavil oroti sodelovanju te v COMECON in celo tudi v varšavski o-brambni zvezi. Te izjave v Bukarešti so pripravile generalnega sekretarja Sovjetske Komunistične partije Brežnjeva, da je preteku torek na hitro odpotoval v Romunijo, da “spravi Romune v red”. Tri dni je ostal v Bukarešti, pa izgleda, ni veliko opravil. Rusi ce ne marajo razgovarjati o Besarabiji Pisatelj Karel Mauser, ki je pretekli teden odletel za 3 tedne v Evropo, nam je poslal iz Celovca s svojega potovanja tole pismo. CELOVEC, Avstr. — Ko člo-jti, kako se je prepotil. Štiri kovč-vek po tolikih letih odhaja na j ke in samo eno minuto časa. Ka-kraj, ki ga je zapustil, odhaja zal mi je s prstom: Eine Minute, tja s posebnimi občutki. Že na Še je hotel nekaj povedati, pa je letališču me je obšla čudna bridkost, ko sem gledal poslavljanje tj udi. Ljudje se celo življenje srečujejo in poslavljajo in vendar je v vsakem znova isti trn: morda je to zadnjič. Stara mama nekje iz Nemčije se je poslavljala od hčerke in solze se niso ustavile ne eni ne drugi. Visoko v zraku, ko je bil svet ,4 -:F% : - '•* '«m lf zašel v grščino. Na levo in desno so gore, še vse pokrite s snegom. Ponekod sneženi jeziki sežejo prav do proge. V Švici še ni bilo razcve-lega drevja, na avstrijskih tleh pa že. Ob hišah je bil v cvetju divji kostanj, bel in rdečkast. Hruške, jablane vse v cvetju in beli vrhovi gora so bili čudovito daleč spodaj, sem imel občutek, * ozadje! V vlaku je sedela na-da bo letalo ostalo v ravnotežju 1 sproti gospa s sinom. Govorila le, če ljudje mirno sede. Poleg sta posebno angleščino. Ogovo-mene je sedela starejša Švicar- rila me je — bila je iz Avstrali-ka, ki je bila na obisku pri hčer-1 je. Prišla je samo ogledovat Ev-5 rs’es'* ~x s.-a-s/TA—r s-s a . M litvanski zapiski *I».V-TiT_K*T,y.Y<.Y«.TaJ Jr, sm?y=9 Milwaukee, wis. — Konec Meseca maja in začetek meseca Junija je določen za razne gradacije po šolah. Navadno se to vrši z veliko slovesnostjo. Podelitev diplome je sama na sebi dejanje, ki je omembe vredno. Pove nam, da je študent končal svoje šole z uspehom. Zadnjo nedeljo, 15. maja, sem imel priliko prisostvovati taki podelitvi diplom. Zgodilo se je to na Al-verno College. Dve naši dekleti sta končali svoje šole. To sta Ivanka Modic in Kathleen Russ. Prva bo učiteljica, druga pa zaščitna sestra. Graduiralo je 146 gojenk. Med njimi so bile štu- Next best thing to the groom... or diploma an electrical gift FOR THE BRIDE Electric can opener broiler-rotisserie party perk blanket hot tray fry pan waffle baker clock, clock-radio lamp egg cooker toaster mixer blender slicing knife AND THE GRAD Electric hair dryer shaver, ladies shaver toothbrush clock, clock-radio shoe polisher travel iron manicure set For convenient June Bride-and-Grad shopping (birthdays, too) choose from the scores of exciting electric appliance gifts — at your dealer or... Wisconsin electric power company dentke iz različnih držav, kakor tudi od drugod izven Združenih držav. Glavni govor je imel Rev. Virgil C. Blum, S.J., profesor za politične vede na marketski univerzi v Milwaukee. Njegov govor je bil zelo v duhu vatikanskega koncila. Poudarjal je, da mora nova generacija ven med ljudi. Ta nova generacija mora dejansko posegati v dogajanja vsakdanjega življenja. Katoličani ne smejo prepuščati presojo in odločitve, ki so važne za katoliško vzgojo otrok neka-toliškim ljudem, ker v tem slučaju katoličani vedno vlečejo ta kratko. Več mora biti vpliva, katoliškega vpliva na javno življenje. Doba posameznikov je minila. Treba je skupno nastopati za skupne cilje. Iz pasivnega zadržanja je treba preiti v aktivnost. Izrazil je željo, da bi razred 1966 prevzel to nalogo in jo izpeljal. Posebno je to potrebno v državi Wisconsin. Nato je sledila razdelitev diplom. Ko so vse študentke dobile diplome, so še zapele himno svojega kolegija in se po končani himni pridružile svojim staršem, prijateljem in znancem, da se z njimi poveselijo tega veselega dogodka, da so dosegle svoj cilj, ki jim bo pomagal stopiti v življenje. Čestitamo! • Zadnjo nedeljo, 15. maja, je bila posvetitev nove veteranske bolnice v Woodu, Wisconsin. Kdor še ne ve, kje je to, mu najbolje povemo, če rečemo, da samostojna administrativna enota pri 50. cesti in National Ave. se imenuje Wood. Verjetno ste se vi i 4? £, The dial that comes to you has come to town ... new PHONE Now you can put the phone of the future in the palm of your hand! The lightweight new Trimline phone brings the dial to you. It’s right in the handset. Dialing is so easy, even when lying in bed or reclining in a lounge chair. And, once you settle back, you don’t need to move again-not even to hang up between calls. Just pressing the recall button near the dial does that for you. When not in use, the dial is hidden face down on the Trimline base. The Trimline phone becomes a graceful object of sculptured beauty. Wall or table model available in a choice of lovely colors. Let the Trimline phone make your telephoning easier than ever. To order, call the Business Office or ask your telephone man. Wisconsin Telephone Company Part at the Nationwide Bell System že peljali mimo. Še bolje boste pa vedeli, če vam povemo, da poslopja, ki se nahajajo zapadno od mihvauškega stadij ona tvorijo vasico, iki se imenuje Wood. Približno kakšnih 4,000 ljudi je prisostvovalo otvoritvi te bolnice. Bolnica je zidana v desetih nadstropjih in ima prostora za 1264 postelj. Je to ena naj večjih veteranskih bolnic pod enim krovom. Je to tudi ena izmed najbolj moderno opremljenih bolnic v Združenih državah. Po besedah Viljema J. Driverja, ki je upravnik veteranskih zadev v Washingtonu, ) bodo kmalu odprli prometu še pet manjših bolnic in enajst jih je še v zidavi. Clement Zablocki, narodni zastopnik demokratske stranke za 4. district v Wisconsinu, je rekel, da so čakali na to bolnico vsaj 20 let. Prenos bolnikov v novo bolnico se je .začel v ponedeljek. * f • Dartball moštvo sv. Janeza Evangelista se je zbralo v Elk klubu, da slovesno zaključi svojo sezono. To storijo vsako leto. Letošnji banket je bil še večjega pomena, ker je to bil tudi zaključek igranja dartballa v sedanji dvorani sv. Janeza. Možje so se ločili s težkim srcem. Toliko let so se vsako sredo skozi 6 mesecev zbirali k tej za moške tako ljubi igri. Sv. Janez se bo namreč preselil še letos na novo določeno mesto. Dvorana, ki je videla veliko slovenskega življenja, bo naprodaj. S tem, ko se fara preseli, bo zaključena velika doba slovenskega udejstvovanja v Milwaukee. Marsikomu je hudo, da je do tega prišlo. Toda napredku se ni mogoče ustavljati. S Društvo Naše'Gospe pri Sv. Janezu bo v nedeljo, 22. maja, postreglo s piščanci na ražnju. Tako skušajo zbrati nekaj potrebnih sredstev za opremo sestrskega doma, ki ga bo fara sv. Janeza začela graditi v bližnji bodočnosti. Kosilo bo v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti od 12. (opoldne) do 6. zvečer. Da so prijatelji in znanci in farani sv. Janeza vabljeni, se razume. Piščance bo pekel znani John Re-bernisek, ki ima svojo trgovino na šesti cesti in Mitchell. m Zadnjo soboto, dne 14. maja, se je poslovil od svojega samskega stanu Erwin Krolnik. Dolgo se je otepal. Izgledalo je, da bo večni samec. Pa je prišlo naokrog pravo dekle Diane Leve-renz in mož je bil zvezan. Večno zvestobo sta si obljubila v cerkvi sv. Janeza, kamor je on spadal vse svoje življenje. Gostijo sta imela v dvorani sv. Janeza. Bilo je zares prijetno, da že dolgo ne tako. Vsepovsod si videl same znane obraze. Mladoporočencema čestitamo in jima želimo vse dobro. Svoje medene tedne bosta preživela na Divjem Zapadu. • Se dolgo časa se je šušljalo, da Sv. Janez še nima dovoljenja za zidavo. Vsakdo si je mislil: Le kaj se je zgodilo. Sedaj je prišla beseda na dan. Na željo škofijskega ordinarij ata v Milwaukee bo fara spremenila svoje načrte. Po njihovem finančna moč fare ni tolikšna, da bi mogla uresničiti dosedanje načrte. Kar v celoti pomeni, da se bo začetek zidave zavlekel vsaj za dva meseca, če ne več. Župnik je na vse to rekel, da je to huda preizkušnja in eden od tistih trenutkov, ko je pokorščina težka. Sedaj odgovornost rti več naša, ampak tistih, iki ,šo to ’odločitev napravili. m Pri Mariji Pomočnici kristja- nov v West Allisu so že toliko napredovali z načrti, da bo kmalu možnost dana za prvo lopato. Začeli so se že počasi seliti. Naj-odstranili iz cerkve kri- sti, ki so po neodvisnosti kar padi v oči. Nekateri komsomolci so tudi javno izražali svoje simpatije tistim strujam v ruski kulturi, ki hrepenijo po večji umetniški svobodi. Nad komsolomskimi delegati se pa ni spodtikal samo tovariš Brežnjev, niso bili nič všeč tudi preprostim ženicam, iker so' bili oblečeni čisto po sedanji modi in povrhu še po “zapadnjaški”! Nekdanji mladi tovariši in tovarišice so se oblekli in obnašali čisto drugače, so govorile med seboj. Z rusko mladino niso zado- prej so žev pot in pa kipe s stranskih j voljni ‘"tudi sodniki! Vratjo*'"da" oltarjev. Sedaj bodo imeli v se rada vdaja pijači, kar jo zape-kratkem razdiralni ples ali kakor pravijo angleško “Demolition Dance”. Tako bodo zbrali nekaj denarja, ki ga potrebujejo zato, da lahko poderejo staro cerkev. Tudi so že kupili hišo nasproti sedanje cerkve, kjer bodo duhovniki začasno stanovali. Gospod Lojze Legan, ki je bil dolgo časa gost gospoda župnika, je odšel na novo mesto. Začasno se nahaja v Jolietu. Te dni smo imeli obiske iz Argentine. Gospod Filip Žakelj, dolgoletni vzgojitelj naraščaja v semenišču v Argentini, nas je obiskal prav na hitro. Sedaj je na potovanju po Združenih državah. Glavno delo, ki si ga je naložil, je delo za svetniškega škofa Friderika Baraga. Prepotoval bo vso Baragovo deželo, da se tako še bolj seznani s tem velikim možem in njegovim misijonskim delom. Zbral je že veliko materijaia, pa ga hoče poglobiti in primerno urediti, kakor bodo pač prilike pokazale na samem mestu. Gospodu Filipu izrekamo dobrodošlico in srečno pot, kjerkoli bo hodil v dosego svojega cilja: pripeljati svetniškega moža Barago čimprej na oltar. • Za nekaj dpi se Je mudil pri nas v Milwaukeeju dr. Milan Kopushar, župnik iz Ashtona v Nebraski. Njegovo potovanje je bilo združeno tako, kakor pravi rimski pregovor: koristno z dobrim. Spremljal je na potovanju gospoda Žaklja, si privoščil malo oddiha in obiskal svoje sorodnike, ki jih ni videl že nekaj let. Bil je tu en teden in rekel, da je to zadosti. Skrb za farane ga je vlekla domov. Delo nam je kar dobro, ko smo zopet videli znani obraz. Brežnjev Komsomolu Glavni sekretar Ruske Komunistične partije je svaril partijsko mladino pred zahodnimi vplivi in jo pozival k večji požrtvovalnosti za cilje partije. MOSKVA, ZSSR. — Zveza ruske komunistične mladine ima v Moskvi svoj kongres, udeležuje se ga kakih 4,000 delegatov. Na prvi seji je bil glavni govornik generalni sekretar KP L. Brežnjev. Kot je povedal že na komunističnem kongresu pred nekaj tedni, ni nič zadovoljen z razmerami v komsomolskih vrstah. Že takrat je očital mladim komunistom, da se premalo brigajo za svojo organizacijo. Organizacija šteje nad 2,500,-000 članov, dela v njej se pa udeležuje le kakih 270,000. Brežnjev je svaril komsomolce, naj nikar ne padajo pod vpliv tujine in naj vneto študirajo nauke Mark-sa in Lenina. Ne smejo se vdajati lagodnemu življenju, naj raj še imajo pred očmi požrtvovalnost milijonov komunistov, ki. so po 1. 1918 žrtvovali svoje relo in življenje za partijo. Voditelji organizacije niso bili tako hudi pesimisti; so hvalili delo, ki so ga opravili. Niso pa upali povedati, da tudi v njihovih vrstah ni veliko sloge. Dočim je glavno vodstvo komsomolcev čvrsto v rokah konservativnih tovarišev, je uredništvo komsomolskega glasila Mladost zelo naklonjeno modernim idejam, saj je bilo v Mladosti priobčenih nekaj člankov in pove- Oeb xa sueške & ženske Moški ali ženska Za čiščenje kuhinjo in jedilno sobo v restavrantu. Na vzhodni strani cd polnoči do 8. zj. 6 dni. Mora imeti svoj avto. HA 3-4408. —(101) Moški dobijo delo Iščemo strojnika Starost neomejena. Zglasite se osebno na 1435 E. 68 St. (100) DmamsŠM tovarna na vzhodni strani išče več delavcev. Nekaj skušnje dobrodošle, glavni pogoj: veselje do dela. Odlične dodatne koristi. Starost ni ovira. Za pojasnila kličite 791-7878. (105) Ženske dobijo delo Starejša ženska Iščemo žensko, da bi ostala čez noč, skrbela za žensko in opravljala hišno delo. Priporočila. Kličite 371-2277. (100) Scstavljalno delo Iščemo delavke, 18 do 40 let, za lahko scstavljalno delo pri aluminijastih vetrnih oknih. Začetna plača $1.40 na uro. THE MINTZ CO. 11610 Euclid Ave. (101) Ije do kršitve zakonov. Predlagajo, naj bi v Moskvi zaprli vse “mladinske kavarne”, ki jih je svoj čas ustanovila in zagovarjala komsomolska liga. Precejšen del med njimi je postal prostor, kjer se na mizah točijo brezalkoholne pijače, pod mizami pa stojijo steklenice z vodko. Moskovska javnost se je večji del postavila na stran sodnikov. Delo ob koncu tedna Iščemo žensko za likanje in pomoč. Mora priti k nam v soboto ob 10. d op., ostati čez noč do nedelje zvečer. $30.00 vsakokrat. Pišite na Ameriško Domovino Box 145. (99) Potrebujemo Ženske za čiščenje uradov in poslopja v mestu. PROPERTY MAINTENANCE INC. PR 1-1900 (100) Nemškim komunistom ni berlinski zid zadosti BONN, Nem. — Ob meji med obema Nemčijama ni samo Berlin tako nesrečen, da je razdeljen na dve državi: zahodno in vzhodno Nemčijo. V podobnem položaju se nahaja še cela vrsta nemških mest in vasi. Skoznje so nemški komunisti potegnili žične pregraje, kot je bila pred leti tudi v Berlinu. Pretekli teden so pa začeli postavljati v mestih in vaseh betonske ograje. Tovariši imenujejo to akcijo “modernizacijo državne meje”. Domačini seveda gledajo na to modernizacijo z mešanimi občutki. V Bonnu mislijp, da bo nova betonska ograja pokopala tudi načrt, kako bi obe Nemčiji stopili v tesnejše stike na področjih zunaj političnega. MALI OGLASI Harmonika naprodaj Nemškega (Lubas) izdelka, 4-vrstna, na gumbe, v odličnem stanju. Tudi B fiat klarinet. Kličite po 5. uri 481-0772. GOO) $lepšaj$9 svoje doEove sedaj! Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka TONY KRISTAVNIK Painting & Decorating 1171 E. 61 St. HE 1-0965. Brezplačen proračuni Celo zajamčeno! V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE Josephine (Jožefa) FEMEC ki je mrla 19. maja 1985. leta. Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje v ec ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več rt%ed nami ni! Žalujoči: ANTON —- soprog MARY por. MODA, JULIA por. ŽIVKOVICH, ALBINA por. MITSKA VICH—hčere LOUIS, EDWARD. JOSEPH—zet j c 5 VNUKOV IN VNUKINJ OSTALO SORODSTVO Cleveland. O., Iti, maja 1906. Naprodaj Naprodaj je električna kuhinjska peč, Westingtouse znamke, v dobrem stanju. Kličite HE 1-3064 po 5. uri (99) Hiša naprodaj Dvodružinska, v dobrem stanju, 6 in 5 sob, novi kuhinji, 2 furneza, 1 garaža. V neposredni bližini Sv. Vida. Za pojasnila kličite 881-0624. (100) Hiša naprodaj Enodružinska hiša, 8 sob, dobro za dohodek. V Collinwoodu blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite podnevi IV 1-0190 ali zvečer MU 1-5312. (100) C ar st Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVALEN IC A NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 Tridružinska Eno stanovanj ei opremljeno, mesečni dchcdek $225, samo $2700 naplačila, Gl nič napla-čila, v St. Jerome fari. Ccit Rd., blizu Woodworth Dvodružinska, garaže, v izvrstnem stanju, lastnik upokojen. Sprejme pametno ponudbo. E. J. BOLAND REALTY 761-4432 E. 141 pri St. CTair 486-1219 (100) V najem Oddamo sobo v Euclidu, prost vhod. Kličite 486-6394. (101) Hiša naprodaj Colonial Heights, 7-sobna lesena hiša, 3 spalnice, 1% kopalnica, dvojna garaža, lot 50 x 272 čev. Kličite po 6. uri KE 1-3181. (101) Ženitna ponudba Vdova pri 50 letih bi rada spoznala starejšega moškega, tudi upokojenca v svrho ženit-be. Ponudbe pošljite na A. D. Box 150, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (103) F ____1 &JR 6 | ' >1 * ’..._____, .SL,.,. m. Odprite prijatelju eno steklenice z ognjem - varjenega piva Pogostite ga z bogatim, nagrajenim okusom Stroh's ___edinega ameriškega piva, varjenega direktno nad ognjem. Varjeno na ta način zato, da vi in vsi vaši prijatelji lahko uživate edinstveni okus. Priljubljeno Stroh’s---- tekne tako, kot bi rada teknila vsa druga piva. imrn [TTITTTTTTTTTTTTTTTTTTTtTTTTTJJJ^ Počasi so vplivali nanj kozarci, ki jih je bil v tej noči popil, postal je nor ali omamljen — ali pa je začutil, da hoče Dag izvedeti njegovo resnično mnenje. Zaradi svoje revščine je moral mev iz onih časov, ko je bil še toliko let svojega življenja govoriti samo tisto, kar so mislili drugi, in to je bilo, zaradi česar je bil njegov tilnik upognjen in njegov pogled ponižen. Zdaj pa je počasi dvignil glavo — visoko —svobodno — in je ponosno po-geldal mimo Daga v žerjavico. Dag ga je bil vprašal po nečem, o čemer si je hotel biti na jasnem, in o čemer je on sam temeljito in vsestransko razmišljal. Njegov glas je zvenel kot odstotni k: “Beda in skrb bi se na svetu zelo omilili, če bi imeli denarniki mimo postave in zakona še nekoliko srca.” Oba sta dolgo molčala, in potem je Dag prav tako mirno kot prej, spregovoril: “Lepo je, če človek sliši pošteno besedo.” Klinge je nagubal čelo in obšel ga je nekak zagrizen ponos. “Ni priporočljivo, govoriti resnice človeku, ki je reven.” Njegov glas je zvenel trpko. “Z denarjem si lahko kupiš vse, ljudi, duše, da, celo starega stotnika — toda poštenih besed si zanj ne moreš kupiti. Odkritosrčnost beži pred denarjem.” Zdaj pa je Dag dvignil glavo. CHICAGO, ILL FEMALE HELP SECRETARY Position open which will interest the Young business woman searching for a career opportunity and promotion as she gains experience in our activity. Organization has a special appeal for a young woman, is well known nationally. We offer you excellent salary, Merit increases, free benefits plus paid insurance. Applicant should bring to the job good shorthand and typing skills, and a natural liking for people. Air conditioned offices and pleasant working associates. For a personal interview please ask for Mr. Noerr. Phone (312) 647-8600 (99) Vprašujoče je pogledal Klinge- ja. “Potemtakem ti tu ni ugajalo?” “Pač,” je izmikajoče odgovoril stotnik — “bolj brezskrbnih dni bi si ne mogel želeti; ker pa že vprašuješ — ne, ni mi vse ugajalo. Zdaj sem bil najbrže preiskren in jutri mi bo zaradi tega žal.” “Ne bo ti žal,” ga je naglo prekinil Dag — “raje mi povej, kaj ti ni ugajalo. Se ti zdi, da sem bil pretrd?” Klinge je odgovoril: “Hm, denar je nekaj oprijemljivega. Moje mnenje pa je že zastarelo in ne spada semkaj.” “To že sam vem, če spada sem ali ne. Rad bi le slišal tvoje mnenje.” “Kakor hočeš,” je rekel Klinge. “Da ti povem po pravici, zdel si se mi zelo trd —vsaj zelo pogosto.” “Toda ali ni dolžnost vsakega, človeka, da si s pravico in po- CHICAGO, ILL. MALE HELP MAINTENANCE MAN To do Machine repair and set-up work. Must also have knowledge of electricity. Working hours 4 p.m. ito 12:30 a.m. Apply in Person, after 9 a.m. MOHAWK TABLET CO. 1703 East End Ave. Chicago Heights, III, (101) FIRST GLASS MAINTENANCE MEN Must be experienced and have a knowledge of pipefitting, pumps, electricity and boiler maintenance. Must be able to read Blue prints. References. 2nd & 3rd shift work. Many company benefits, plus shift differential. Salary open for ability. Contact Mr. Schieberl. ACME RESIN CO. A Div. of Corn Products Co. 1401 Circle Ave., Forest Park, FO 6-0714 An Equal Opportunity Employer (101) MALE HELP KAISER JEEP SALES CORPORATION Has Immediate Openings for ACCOUNTANT - GEN. OFFICE SUPERVISOR Excellent opportunity in growth company. Salary open for ability. Send Resume or Phone. Mr. C. Noerr (312) 647-8600 (100) PRODUCTION PLANT MEN-NO EXPERIENCE HIRING NOW - NO AGE BARRIER O. K. School Men work the Summer. Steady work: All shifts - Good salary - Periodic increases. Machine Operators - Assembly work - Packers. Apply in person — Go to work. MOHAWK TABLET 1703 East End Ave. Chicago Heights. III. An Equal Opportunity Employer Ljuba mati, stara mati in tašča, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda njena! Po dolgem trpljenju Te je BOG poklical k sebi, da Te za vso Tvojo ljubezen do nas, za vsa Tvoja dobra dela, ki si jih obilo storila na tem svetu, bogato poplača v društvu svojih izvoljenih. In pri Njem sta sedaj skupaj, Tvoj življenjski drug in naš oče, in bodita naša priproš-nika, da se enkrat vsi snidemo v novem življenju! — Mi pa se bomo Vaju vedno spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah. slavo ohrani svojo posest? Kaj naj ga človek potrati za malovredne ljudi, ali pa ga naj da prvemu, ki mu pride nasproti?” ga je vprašal Dag. Klinge je pomislil. Dag je tako nenadoma prešel v grobo resničnost, da mu je le težko sledil nekdo, ki je vedno živel le v izmišljenem svetu. In kakor drugim, tako se je zgodilo tudi stotniku, ki je spoznal, da je veliko lažje povedati, kako naj bi ne bilo, kakor pa, kako naj bi bilo. In vendar je prei toliko o teh stvareh razmišljal. Če bi le bile spet prisotne njegove misli, da bi... Glasno je mislil dalje: “Ne če bi dajal slabim ljudem, bi se reklo, da razmetavaš denar, če bi ga na prelahek način dobili, bi se polenili; človek mora imeti razum, da — — pomagati mora, kadar ve, da se to izplača; biti mora pameten ...” Dag se je z glavo naslonil na steno in ga pozorno pogledal; toda ko je pričel Klinge govoriti, so postale njegove poteze hladne, da, prežeče. “Morali bi biti vsevedni kakor Bog, če bi hoteli storiti kakor je prav.” Njegov glas je bil nekoliko porogljiv. Na stotnikovem obrazu se je pokazala neka sramežljivost. Ne, res ni bilo tako enostavno, najti v velikih življenjskih vprašanjih trdna tla. Najbrže je bil kriv alkohol, da je še naprej razmišljal in govoril. Trenutek je pomislil, nato pa je spet dal svojim besedam obliko, kajti izrekel jih je glasno, kakor so mu pač prišle na misel. Toda očividno jim ni prav zaupal, ker jih je izražal le v dolgih premorih. “Da, potrebovali bi božji razum----------toda pomagati si moramo z razumom, ki nam je dan.---------In kdor je spo- soben — in ima razum — — in pozna ljudi — — ki zna obogateti------in zaslužiti veliko denarja---ki zna paziti nanj------ta mora svoje sposobnosti uporabiti tudi za to------da bo znal z denarjem prav gospodariti------in kjer je treba pomagati, pomaga — — treba je —------ uporabiti ra- zum. Storiti mora vse, kar le more —---------če pa gre kje kaj narobe — ------potem se- veda ni pomoči. Pokazati mora dobro voljo---------in po- magati, kolikor je le mogoče ------— Da, kajti kopičenje denarja zahteva iste zmožno- sti — — — kakor denar razumno razdajati. Kadar je prav, moraš biti strog, in kadar veš, da se izplača, moraš biti mil. Pokazati dobro voljo — — ne pa se opravičevati, češ kako težko je---------- Dobri stotnik se je malce ponavljal in klepetal, kot pač počenjajo to okajeni ljudje; težko, da bi bil zdaj še prav trezen. Dag ga je ves čas napeto poslušal. Sledil je stotnikovim besedam z nekam čudnim, skoraj otožnim smehljajem, in tako je sedel še dolgo potem, ko je ta izpregovoril že zadnjo besedo. Mislil je na dolgo in težko besedo, ki jo je omenil pri srečanju s polkovnikom, da, po kateri se je celo ravnal. Le da je bila preveč svečana in pomembna, da bi jo glasno izgovoril med možmi, pa čeprav ob -takšnile uri. Mesto te je našel primernejšo: “Govoriš kot biblija, Klinge, in če sem te prav razumel, želiš, da bi izpregovorilo tudi srce.” Preden sta se podala k počitku, je Klinge izvedel še zgodbo o polkovniku; z njo in s tem, kar sta bila govorila ponoči, si je ustvaril o Dagu novo sliko. Da, skoraj da se je sramoval svoje lastne domišljavosti in svojega dobrega mnenja o samem sebi. Dag se je torej vkljub svojemu bogastvu ukvarjal z istimi mislimi, in še preden si je bil sam o vsem na jasnem, je on že dejansko z velikimi stroški vse to storil. In tako je postopal Dag celo s polkovnikom, čeprav je imel vzrok, da bi z njim drugače opravil . . . Tudi Dag je pričel stotnika danes drugače ceniti. Od vsakega človeka se lahko nekaj naučiš; v ljudeh tiči veliko več, kakor pa v vsakodnevnem življenju resnično pokažejo. V spalnici se je Dag udobno zlekni! v svojo široko posteljo. In da bi ga dnevna svetloba ne motila, je potegnil skupnaj zaveso pri postelji. Že davnaj ni legel v posteljo tako zadovoljen kot danes — po dnevu, ki je bil tako dolg. Zadeva s polkovnikom je bila trd oreh, toda ni mu bilo žal. Je že bilo prav tako kakor je bilo. Veter, ki je zavel pred jutrom, je prinašal na kmetijo šum gozdov, ljudje so se zganili in se pripravljali na nov NEVARNA MUCA — Kesari, mladi indijski tigric v živalskem vrtu v Washingtonu, D.C., je pokazal fotografu svoje ostre zobe. žalujoči: STANLEY, ALPHONSE, RAYMOND, MILAN, RUDOLPH in LEO — sinovi ANN, ROSE JARC, S. ROSALIA in S. CATHERINE of SIENA — hčere CECELIA, NETTIE, FRANCES, GIZZELA, HELEN in THERESA — snahe JOSEPH — zet 32 VNUKOV in VNUKINJ V starem kraju zapušča sestro LIZETO MERKELJ. Cleveland, Ohio, 19. maja 1966. dan. V svoji sobi pa je počival mogočni gospodar gozdov in ljudi, ki so se pripravljali na delo; strmel je v temo in se trudil, da bi v besedah izrazil to, kar je mislil in bi tako postal gospodar samega sebe. Toda težko je bilo iz Klingejeve gostobesednosti vzeti prav t°> kar si potreboval. Da, zdaj ie našel. (Dalje prihodnjič) HOLIDAY CLUB Vas ponosno vabi na svoj GALA MAJSKI PLES ki bo v soboto 2 L maja ob 7. uri zvečer v plesni dvorani HOFBRAU HOUSA na 1400 East 55 St. VEČERJA — PLES — KABARETNI PROGRAM Vstopnice ($3.75 za osebo) se dobe pri HANSA TMPORT HOUSE, 2718 Lorain Ave., OLYMPIA IMPORT CENTER, 12414 Buckeye Rd. in v HOFBRAU HAUS, 1400 E. 55 St. Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo, da je umrla naša ljubljena mati, stara mati in tašča VERONIKA TROHA Previdena s sv. zakramenti je zaspala v Gospodu 24. aprila 1966. leta. Rojena je bila 20. aprila 1891 v vasi Vel. žablje na Primorskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Pogreb se je vršil 27. aprila 1966 iz pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons v cerkev sv. Kristine, kjer je Father čelesnik daroval za pokoj duše pokojnice sv. mašo zadušnico. Potem pa s:no pokojnico prepeljali na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd. in jo položili k večnemu počitku v družinsko grobnico. Bila je članica društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, društva Napredek št. 132 SDZ, podr. št. 11 SŽZ, Oltarnega društva pri fari sv. Kristine, 3. reda sv. Frančiška in Marijine Legije pri sv. Kristini. S tem se iskreno zahvalimo Father Čeles-niku za molitve v pogrebnem zavodu in za darovano sv. mašo zadušnico. Father Ozimek in Sterk sprejmi ta zahvalo za česte obiske po-i kojnice in podelitev sv. zakramentov, Father Clines iz fare sv. Pavla pa za pogrebne obrede na samem pokopališču. Srčna hvala vsem, ki so darovali za vence cvetja in za sv. maše ter za gradbeni sklad sester Uršulink. Hvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti in vsem, ki so sc udeležili pogrebne sv. maše in ki so pokojnico spremili na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki jim je pokojnica pripadala, za molitve v pogrebnem zavodu in za lepo slovo od svoje umrle sosestre. Prav tako se iskreno zahvalimo za molitve ob krsti pokojnice članom Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine in članicam Ladies Guild te iste fare.' Toplo se zahvalimo pogrebcem, sorodnikom pokojne, ki so nosili njeno krsto. Hvala tudi vsem, ki so dali avtomobile za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala vsem. ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje ter vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. Hvala osebju pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. J^aznanilo in, JZahnJala TRYGVE GULBRANSSEN In večno šume gozdovi